Domovi ima NO. 118 AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN G164-680X) ERIC/tltl—HO ' .. . SLOV6NIAN t Wauke8an' Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€S r.usDurgn, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis; Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring«, all Oble Novi grobovi , Anna Fabian y Včeraj je v Lake Wales, Fla. po kratki bolezni umrla 75 let stara Anna Fabian, roj. Planišek, žena Franka, preje poročena s pok. Josephom Stoparjem, mati Berthe Cup, Mildred Feme in Raymonda, sestra Anthonyja (pok.), Josepha (pok.), Edwarda, Mary Batich (pok.), Victoide Chin-char, Rose Arko, Jennie Peterlin in Lillian Yuko, stara mati in prastara mati, ustanovna članica in dolgoletna tajnica podr. št. 41 S2Z in članica Dr. Št. 169 KSKJ. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Johnson ma 19 E. Main St., Hudson, Ohio v soboto, 25. oktobra, v cerkev sv. Marije v Hudsonu. Na mrtvaškem odru bo v petek popoldne in zvečer. Dimitrij Kuznecovv Včeraj zjutraj je v Suburban Community bolnici po kratki bolezni umrl 74 let stari Dimitrij Kuznecow, ki je prišel v ZDA leta 1951, mož Marije, roj. Anžič, oče Mrs. Vladimir (Nona) Rus, stari oče Elizabeth in Vladimirja M. Rusa, brat Anne Budrecki, svak lYanke Anžič, zaposlen kot merilec pri Willoughby-Eastlake Bd. of Education skozi 10 let, do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek, 24. oktobra, v katedralo sv. Save ob 12. opoldne, nato na pokopališče sv. Teodosije. Na mrt-vaškerp odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečej- od 7. do 9. Matthew John Tekavec V nedeljo zvečer, 19. oktobra, je v Euclid General bolnici umri 78 let stari Matthew John Tekavec, mož Anne, roj. Chos, oče Matthe-wa P., Thomasa J., Mrs. Eugene (Margaret) Reilly in Johna B., 3-krat stari oče, zaposlen kot pohištveni mizar pri F. H. Hill Co. skozi 42 let, vse do svoje upokojitve, član Društva Naj sv. Imena pri Sv. Kristini, Dr. sv. Kristine št. 219 KSKJ in SNPJ št. 53. Bil je član tud’ F.O.E. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v četrtek, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. Na Mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Anton (Ty) Mestek Na posledicah srčne kapi je v ponedeljek, 20. oktobra, v Euclid General bolnici umrl let stari Anton (Ty) Mestek z 24434 Garden Drive, rojen v Clevelandu, mož Ann, r°j- Vodnik, oče Anthonyja (pok.) in Mary Ann Robertson, 5-krat stari oče, brat Josepha, Frances Orazan, Alberta in Williama, zaposlen PN Richman Bros. skozi 41 *et, vse do svoje upokojitve ^ta 1969, član KSKJ' št. 191, ABZ št. 186 in Kluba slovenskih upokojencev na Holmes Ave. Pogreb bo iz Želetovega Pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 8.45 zjutraj, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, hato na pokopališče Vernin ^uš. Na mrtvaškem odru bo ('unes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Reagan in Kissinger kritizirala Carterja radi zunanje politike CINCINNATI, O. — Republikanski predsedniški kandidat Ronald Reagan in bivši tajnik za zunanje zadeve v Nixonovi in Fordovi administraciji Henry Kissinger sta bila v tem mestu, da bi govorila na zasedanju organizacije katoliških vzgojiteljev. Oba vodilna republikanca sta kritizirala z ostrimi besedami dosedanjo zunanjo politiko predsednika Jimmvja Carterja. Reagan je bil jezen, ker Carter ustrahuje volivce o tem, da bi Reagan kaj kmalu začel kako jedrsko vojno, ako bi postal p r e d s e d nik ZDA. Tega ne bi storil, je dejal republikanski kandidat, marveč bi s svojo politiko okrepil obrambene sposobnosti Združenih držav, ki jih je Carter zanemaril, in s tem preprečil možnosti kake jedrske vojne. Reagan je kritiziral SALT-II pogodbo z ZSSR in dejal, naj se ZDA pogajajo s Sovjeti o novi pogodbi, SALT-II pa naj bo pozabljena. Reagan in mnogi drugi konservativci so namreč prepričani o tem, da je sedanja SALT-II pogodba preveč ugodna za Sovjetsko zvezo in škodljiva ZDA. Carter je pa rekel, da jo bo predložil ameriškemu senatu za odobritev po letošnjih volitvah. Henry Kissinger je soglašal z Reaganom glede SALT-II. Carter sploh nima nobenega razumevanja o tem, kar se dogaja v svetu, je dejal Kissinger, in zato ni zmožen voditi učinkovito zunanjo politiko. Sporni Kissinger — mnogi konservativci mu še vedno nasprotujejo — podpira Reagana proti Carterju in nekateri analitiki so mnenja, da bi Kissinger igral . pomembno vlogo v morebitni Reaganovi administraciji. V svojem govoru je Ronald Reagan podprl predlog, naj prejemajo posebne davčne u-godnosti starši, ki pošiljajo svoje otroke v farne ali privatne šole. S tem bi imeli starši več svobode pri odločanju o vzgoji svojih otrok, je dejal. Carter očita Reaganu nesposobnost postati ameriški predsednik YOUNGSTOWN, O. — Predsednik Jimmy Carter stopnjuje svoje napade na republikanskega tekmeca Ronalda Reagana. Medtem ko Reagan kritizira Carterja zaradi pomanjkljivosti predsednikove zunanje politike, Carter trdi o Reaganu, da je silno naiven glede zunanje politike in da zaradi tega ne bi bil zmožen voditi pametno politiko, ako bi postal predsednik ZDA. Carter brani SALT-II' pogodbo z ZSSR in se norčuje iz Reagana zaradi njegove trditve, da bi vrgel pogodbo v koš ako bi postal predsednik. O jedrski vojni in o jedrskem orožju nima Reagan pojma, je pripomnil Carter. Predsednik ponovno citira tudi druge izjave Reagana, v katerih je republikanski kandidat predlagal uporabo vojaške sile in sprašuje poslušalce, ako res hočejo takega človeka v Beli hiši. Carter pri tem dodaja, da se v njegovi predsedniški dobi niso ZDA zapetle v nobeno vojno, in nato stavlja vprašanje poslušalcem, ali mislijo, da bi bilo tako tudi v Reaganovi administraciji. Carter še veliko govori o Reaganovem prejšnjem nasprotovanju sistemu socialnega zavarovanja, Medicaidu, zakonu o civilnih , pravicah, ki ga je kongres sprejel leta 1964 in drugim programom, ki jih podpira demokratska stranka. Nekaj mesecev pred volitvami, je dejal Carter na vo-livnem nastopu v Brooklyn u, republikanci navadno spremene svojo barvo. Kar naenkrat se zanimajo za starejše občane, za revne, za bolne. Po volitvah pa kaj kmalu pozabijo na vse to. Vzdušje v Carterjevi kampanjski organizaciji se veča, ker naj novejša povpraševanja kažejo, da se predsednik približuje Reaganu. Zadnje vesti • Washington, D.C. — Predstavniki predsednika Jimmvja Carterja in Ronalda Reagana so dosegli sporazum o debati med obema kandidatoma. Debata bo v Clevelandu v torek, 28. oktobra. Dogovorjeno je bilo, da bo debata trajala 90 minut in se bo začela ob 9.30 zvečer. Vse televizijske družbe jo bodo prenašale. • Karlsruhe, Zah. Nem: — Zahodnonemški policisti so a-retirali 3 osebe in jih obtožili da so vohunili za Vzhodno Nemčijo. • Moskva, ZSSR. — Sovjetski voditelj Leonid I. Brež-njev je govoril na zasedanju centralnega komiteja komunistične partije in priznal, da je letošnja žetev v ZSSR slaba. Žetev lani je bila izredno slaba. Centralni komite je povišal v člana vodilnega politbiroja 49 let starega Mihai-la Gorbačova, ki je odgovoren za sovjetsko kmetijstvo. Gorbačov je sedaj najmlajši član sovjetskega vodstva, povprečna starost članov je kar 69 let. ----o----- JIMMY CARTER IRANU: AKO IZPUSTITE TALCE, VAM ZDA POMAGAJO! Pravosodni tajnik ZDA sodeSnje pri preiskavah o umorih črncev VREME Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 56 F. Spremenljivo oblačno jutri z možnostjo dežja v večernem času. Najvišja temperatura okoli 63 F. WASHINGTON, D.C. — Benjamin R. Civiletti, pravosodni tajnik v Carterjevi administraciji, bo sodeloval v posebnih preiskavah v mestih Buffalo, New York in Atlanta, Ga. V obeh mestih neznanci ubijajo črnce, lokalna policija pa išče storilce brez uspeha. V zadnjih treh tednih je v Buffalu neznanec ubil 6 moških črnskega rodu. Policija je ugotovila le, da je morilec belega rodu, mlad ter da u-porablja revolver .22 kalibra. V Atlanti je pa bilo umorjenih najmanj 10 otrok črnskega rodu v zadnjih mesecih. O tem morilcu ni nič znanega, niti ako je belega ali črnskega rodu.. Prebivalci črnskega rodu v obeh mestih so izredno zaskrbljeni, v Atlanti so celo u-vedli izredno stanje za vse otroke do 15 let starosti in sicer od 11. zvečer do 7. zjutraj / vsak dan. YOUNGSTOWN, O. — Na volivnem nastopu, ki ga je imel v tem mestu, je predsednik Jimmy Carter rekel, da so ZDA pripravljene pomagati Iranu takoj, ko bodo izpuščeni na svobodo vsi zajeti ameriški talci. Ako bodo talci izpuščeni, bodo ZDA vrnile Iranu vso premoženje, last te države, ki ga je Carter zamrznil pred meseci, vrednost katerega je več milijard dolarjev. Iran nujno potrebuje .ta denar. Nadalje, je dejal ameriški predsednik, bi ZDA sprejele obnovitev rednih trgovinskih in drugih odnosov z Iranom, ako bi to želeli Iranci. Pri tem Carter ni izključil možnosti novih pošiljk orožja in streliva iranski vojski. Ko je bil pred dnevi iranski predsednik vlade Mohammed Ali Radžaj na obisku pri Združenih narodih v New Yorku, je dejal, da ako bi ZDA poslale vojaško pomoč Iranu, bi jo Iranci sprejeli in uporabili proti Iraku. Take pomoči pa ne pričakuje od ZDA, je pripomnil Ali Rad-žaj. Prvi odmevi Irancev’ na Carterjevo pobudo so bili odklonilni, kar je bilo tudi pričakovati. Ameriški tajnik za zunanje zadeve Edmund S. Muskie je rekel v Chicagu, 111., da ZDA nasprotujejo poskusu Iraka, razdvojiti Iran na več delov. V tej vojni ni dvoma, je ne-daljeval Muskie. da je Irak napadalec. Irak nima pravice, prisvojiti si niti najmanjšega kosa iranskega ozemlja. V Teheranu Vodilni predstavnik iranskega parlamenta Hashemi Rarsdžani je dejal v Teheranu, da se bo parlament kmalu odločil o usodi talcev, morda že ta teden. Parlament bo najbrž postavil pogoje za izpustitev talcev, ki jih bodo morale sprejeti ZDA. Rafsandžani je rekel tudi, da skoraj ni več nobene možnosti, da bodo talci predani Cerkev v Sloveniji v letih 1953-1961 ii. “Zadnje papeževo pismo,” je zapisala Borba, “je izraz sovraštva. Sploh se pa Vatikan ni omejil samo na to, da pokaže sovraštvo do Jugoslavije, temveč naravnost hujska naše ljudstvo, naj se upre zakoniti vladi.” Seveda je Nova pot, glasilo d u hovniškega Ciril-metodij-skega društva, redno izhajala. Prav tako njen Organizacijski vestnik. Saj sta oba pisala režimu naklonjeno. Omenjeni zakon je verskim skupnostim dovoljeval ustanavljanje šol za duhovniški naraščaj. V Sloveniji je bil tedaj en sam tak zavod in sicer v Vipavi.. Ne ljubljanski ne mariborski škof nista dobila dovoljenja za ustanovitev podobnih zavodov. Prav tako ni oblast vrnila Čerkvi Škofovih zavodov v št. Vidu pri Ljubljani, ki jih je bila spremenila v vojašnico. Slo- venski gimnazijci, ki so se odločili za duhovniški poklic, so morali v srednješolske verske zavode na Hrvaško: v Djakovo, Zadar ali Pazin. Mariborsko bogoslovje je bilo že v začetku vojne prestavljeno v Ljubljano. Tako je bilo namesto dveh bogoslovnih učilišč le še eno, po vojni sta se pa tudi obe bogoslovji združili. V tem drugem obdobju po vojni se ni to nič spremenilo. Zaradi režimskega pritiska se je za duhovniški poklic odločalo le malo srednješolcev. Za vso Slovenijo je bilo v tej dobi posvečenih povprečno 10 do 12 novomašnikov na leto, kar je bilo spričo potreb vsaj trikrat premalo. Z agrarno reformo je država razlastila (1955) 10 župnij na Kočevskem: vzela jim je vse premoženje s cerkvami vred. Ničkoliko duhovnikov je bilo (1955, 1956) obsojenih in kaznovanih, češ da so “zlorabili” verska opravila, pouk, tisk in obrede v politične namene ter vzbujali in razpihovali versko, nestrpnost, sovraštvo ali razdor. Na papirju so bile vernikom njihove pravice zagotovljene, v resnici pa so se dogajale čudne stvari. Jugoslovanski škofje so tedaj (1.960) zapisali: ‘ Toda obžalovati je treba, da učitelji in drugi šolski funkcionarji izvajajo pritisk na otroke in dijake, da bi jih odvrnili od zahajanja v cerkev, c d božjih služb in cerkvenih slovesnosti. Nekateri učitelji gredo celo tako daleč, da dijakom grozijo s slabimi ocenami, če se bodo udeleževali božjih služb. Ta pritisk se je ra"širil na starše, od katerih je bilo zahtevano. naj svojih otrok ne pošiljajo v cerkev, ker bodo sicer izgubili službo ali pokoj- nino in občutili druge neprijetne posledice... Dalje moramo poudariti, da besedilo sicer zelo liberalno proglaša svobodo verskega življenja za vse državljane, da pa so mnogi naši državljani prisiljeni, da se tej svobodi odrečejo. Mnogi uslužbenci -državne uprave in zlasti tisti, ki so zaposleni v šolstvu in šolski upravi, si kratko in malo ne upajo zahajati v cerkev ali se udeleževati verskih obredov. Ne upajo se poročati v cerkvi ali dajati krstiti svoje otroke ... Študentom v dijaških domovih je bilo praktično onemogočeno iti v cerkev, duhovnikom je bil pogosto preprečen obisk bolnikov in umirajočih po bolnicah in domovih za stare in o-nemogle. Položaj oseb v vojaški službi, po kaznilnicah in poboljševalnicah je še slabši ...” (Dalj e) kakemu r e v o 1 ueionarnemu sodišču in sojeni kot vohuni. Nekateri skrajneži to res zahtevajo, je priznal iranski voditelj, ampak nimajo večine v parlamentu. Ajatola Homeini in predsednik države Bani-Sadr sta sprejela pobudo Muslimanske konference, organizacije 40 muslimanskih držav, naj pride v Iran posebna komisija, ki bi jo sestavljali razni muslimanski državniki. Muslimanska konferenca skuša igrati p o s r e d ovalno vlogo med Iranom in Irakom, Homeini je pa trdil, naj se komisija zanima le za zločine, ki so jih zagrešili Iračani. Kaj želi Carter? Analitiki ameriških političnih razmer menijo, da je namen Carterjeve ponudbe Iranu predvsem političnega značaja. Ako bi se ji Iranci odzvali in talce res izpustili, bi to bila v zadnjih dneh pred volitvami velika pridobitev za predsednika. Ako pa Iranci zavrnejo ponudbo,, Carter lahko trdi, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, doseči izpustitev talcev. Kljub protiameriškim izjavam Alija Radžaja in drugih iranskih skrajnežev, njih resnično razpoloženje ni znano. Iranci sedaj vse bolj odkrito priznavajo, da Iračani napredujejo v vojni, v Iranu samem pa je že prišlo do pomanjkanja raznih potrebščin. Ako bo to vodilo k spremembi v dosedanji iranski politiki do ZDA. še ni jasno, predsednik Carter pa vidno upa, da je ta možnost precejšnja. Vzhodno-nemška vlada zvišala pristojbine za vse tujce-turiste VZH. BERLIN, Vzh. Nem. — Tukajšnja vlada je zvišala pristojbine, ki jih morajo plačevati dnevno vsi turisti in druge osebe, ki pridejo v to državo iz zahodnih dežel, kar za 400' <. Doslej je moral vsak tujec menjati najmanj $3.50 kake konvertibilne valute v vzhodnonemške marke dnevno. Odslej bo ta vsota kar $14 na dan, vsak dan obiska v Vzhodni Nemčiji. Zahodnonemška in zahod-berlinska vlada sta ogorčeni nad tem ukrepom ker menita. da hočejo Vzhodni Nemci s tem zmanjšati število zahodnih obiskovalcev v njihovi državi. Doslej so bili upokojenci, državljani Zah. Nemčije in Zah. Berlina, oproščeni vseh pristojbin, odslej pa jih bodo morali plačevati. Vsota je previsoka za večino upokojencev, ki tako ne bodo mogli več obiskovati svojce v Vzhodni Nemčiji. Vzhodnonemški minister za finance Werner Schmieder je dejal zahodnim novinarjem, da namen ukrepa ni bil, zmanjšati števila zahodnih turistov in drugih obiskovalcev, marveč ie vlada podvze-la ukrep zgolj iz finančnih razlogov. Iz Clevelanda in okolice * OPOZORILO VSEM ČLANOM SLOVENSKE PRISTAVE— Vsem, ki so plačali članarino za letošnje leto, je bilo poslano po pošti vabilo na občni zbor, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, na Slovenski pristavi. Ker pa se je veliko članov preselilo in mnogi niso javili novi naslov, prihaja oddana pošta nazaj. Tisti, ki niso prejeli vabila so napro-šeni, da pokličejo tajnico Terri Lavi iša na tel. 481-3768. Koncert jutri— Jutri zvečer ob 8. bo gostovala v koncertni dvorani Severance Hall na 11000 Euclid Ave. Slovenska filharmonija. Vstopnice bodo naprodaj tudi pri vhodu. Sestanek— V nedeljo, 26. oktobra, bo sestanek elanov in prijateljev Slomškovega krožka v Clevelandu oo 10. uri dopoldne, v Baragovem domu na St. Clairju. Prodaja peciva— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti bodo prodajale pecivo v soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra, v običajnem prostoru. V soboto bodo prodajale od 1. popoldne dalje, v nedeljo pa po sv. mašah. Prosijo za domače pevico. Asesmen t— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in podružnica st. 25 S2Z bosta pobirali asesment v petek, 24. oktobra, od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi svetovidskega avditorija. K molitvi— Člani in prijatelji Misijonske Znamkarske Akcije so lepo vabljeni nocoj ob 8. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Matta Tekavca, jutri, v četrtek, pa k njegovemu pogrebu. Tiskovnemu skladu— G. Joseph Erjavec, Amherst, Ohiu je daroval $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. G. Alois Dolenc, Toronto, Ont. je podaril našemu slovenskemu listu $10. Ga. Ivana Gartner, prav tako iz Toronta, je darovala Ameriški Domovini $10. Vsem darovalcem naša iskrena hvala! Vstopnice— Vstopnice za kosilo, ki ga priredi v nedeljo, 9. novembra, Slomškov krožek v Clevelandu, v korist postopka za beatifikacijo škofa Slomška, imajo sledeči: Frank Urankar (Richmond Hts ), John Petrič (E. 185. cesti, v brivnici), Janez Prosen (Trafalgar Ave.), Julka Smole (E. 58 cesta), Marija Cugeli (Addison Rd.) m Janez Ovsenik (Cornelia Ave. in v Baragovem domu na St. Clair Ave.). Zahodni pozhavalci vzhodnonemških političnih razmer , menijo, da je vzhodnonemško vodstvo zaskrbljeno nad razvojem dogodkov na Poljskem in se boji, da bi se slične težave pojavile tudi v njihovi državi. V takem slučaju, meniio analitiki, bi bilo ne-p jjctno. T o bi bilo v državi veliko tujcev iz zahodnih držav. ^ AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1980 Ameriška Domovina ir /vvi i «/»c-.■» ■%.— **<» v»» S117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr, Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri, except holidays and 1st 2 weeks in July NAR0CNINA. Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na l^to; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja. $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION BATES: United States: •;?. ^ ■y;!r $28.00 per year; $14.00 for G months; $8.00 for ,3 months Canada and Foreign Countries: ' , $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three moriths Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 118 Wed., Oct. '22, 1980 Pozdrav novi folklorni skupini! Beseda iz naroda... V preteklih tednih smd večkrat objavili v rubriki “Iz Clevelanda in okolice” vest o prvih vajah nove foklorne skupine v vzhodnem delu Clevelanda. Vaje se vršijo v, telovadnici farne šole pri Maf riji Vnebovzeti v Collinwoo-du. Kakor sem slišal, je precejšnje zanimanje za to novo skupino, kar pomeni, da so mnogi čutili potrebo po njej in so se takoj odzvali povabilu, naj spdelujeio. Upam, da bo nova skupina prebrodila uspešno vse številne organizacijske in druge začetne težave ter da bo zmožna že prihodnje leto podati svoj prvi javni nastop. Res je, da imamo v folklorni skupini Kres prvovrstno plesno organizacijo, katera ima, poleg vsega drugega, bogato zgodovino odličnih nastopov na raznih prireditvah. To zgodovino , tudi nadaljujejo, kakor kažef Kresov nastop na nedavnem srečanju Društva SPB Cleveland ter gostovanje v Sheboyganu to soboto. Clevelandska slovenska naselbina je pa še vedno izred- Ves povojni čas se je Cerkev uspešno upirala slehernemu poskusu podržavljeni a. že samo dejstvo njenega obstoja je bil del večmiŠljenjske družbe, kar je s preskušenimi pravili komunistične partijske oblasti nezdružljivo. Z gotovostjo lahko rečemo, da je edino Cerkev ostala splošno priznana duhovna oblast, Cerkev se čuti odgovorno za deželo in ljudstvo in se nedvoumno poteguje za duhovno svobodo. Odmev, ki so ga ime le besede kardinala Wy-szynskega, dokazuje, kako daleč je zdrknila oblast partije. Saj je mora1 a vlada prositi kardinala, naj porove prebivalstvo k redu. Verjetno ne bi bilo pravilno, šteti Cerkev kot celoto k opoziciji. Ona je z ene plati edina velika družbena ustanova, ki se je podr-žavljenju uprla. S tem je dobila posebno privlačnost za vse skupine, ki niso bile zadovoljne z državnim socializmom. Z druge plati je pa o-stala v bistvu čisto versko telo, ki vloge politične stranke sploh noče igrati. Zato je v tej krizi v zadregi. Izjava škofov po govoru kardinala Wyszynskega je nedvoumno podprla zahteve stavkajočih. Nikjer ni prišla socialistična misel, da, celo beseda socializem tako zelo na slab glas kot v komunističnih deželah. Ta slab glas sega zelo globoko. Zgodovina tako ime- no Velika in tako , ne more biti dvoma, da ;je dovolj prostora za novo folklorno skupino, katera bo ohranjevala slovensko dediščino in v katerih vrstah bodo aktivni posamezniki, ki ne sodelujejo ali pri Kresu ali drugih kulturnih organizacijah. Ako smo žmoz1 ni v Clevelandu in okolici, vzdrževati več pevskih zborov, lahko vzdržujemo tudi dve folklorni skupini. , Pobudnikom te najnovejše slovenske organizacije ' Čestitam in jim želim veliko uspeha. Prepričani so lahko o tem, da jih bo Ameriška Domovina zvesto podpirala. Upam, da bo tako tudi pri drugih sredstvih javnega obveščanja v naši naselbini, še posebno pri radijskih oddajah. Starši, ki pošiljajo svoje o-troke na vaje. so pohvale vredni in upati je, da bodo vztrajali in še povečali svojo p o d p, o r o novi organizaciji. Vem za težave, s katerimi se soočajo, prepričan pa sem, da bosta pogum in odločnost rodila znatne uspehe. novanega realnega socializma, torej sovjetizma. je ena sama veriga porazov na vseh področjih: na področju gospodarske organizacije, tehničnega napredka, duhovnega življenja. kulture, družbenih odnosov — z dvema izjemama: vojske in varnostne policije. V tem smislu je socialistična misel propadla. Realni socializem sovjetskega kova je prepričljivo dokazal, da ni mogoče uresničiti niti enega njegovih ciljev. Stara misel totalitarizma je torej preživeta .• Zahodu manjka strategije, s katero bi lahko primerno odgovarjal na potek razpadanja na območju sovjetske o-blasti. Izhodišče prihodnje strategije bi moral biti uvid. da je sovjetski imperij težko zaznamovan od notranjih nasprotij . in od gospodarskih porazov. Ta strategija 'bi morala graditi na tem, da so bistvene spremembe v političnem sistemu Vzhodne Evrope predpogoj za gospodarsko o-zdravljenje. Napetosti med narodnostmi ni mogoče odpraviti drugače, pa tudi družbenih sporov ni mogoče večno držati pod nadzorstvom s policijskimi četami. Tu bi moral zastaviti Zahod. Takšna politika je sicer povezana tudi z nevarnostmi, je pa še bolj nevarno, ne Imeti nobene strategije in odgovarjati v sili z brezglavost-jo. (Naša luč) Pismo iz Koroške CLEVELAND, O. — Odbor za pomoč revnim slovenskim koroškim študentom je prejel naslednje pismo, namenjeno dobrotnikom v pojasnilo, zahvalo in nadaljnjo prošnjo. Dobrotnikom koroških študentov! ■ Letos šteje Državna gimnazija ža Slovence v Celovcu 538 študentov, 10 več' kakor v preteklem letu. Profesorski zbor je štel lani 38 učnih moči) letos je prišlo zraven 5 novih, ki so vsi absolventi Slivenske gimnazije. Iz katerih krajev prihajajo naši študentje? 247 jih je iz okraja Velikovec (Podjuna), 143 iz okraja Celovec-dežela (Rož in Cure), 104 iz okraja Beljak-dežela (Gornji Rož), 28 iz mesta Celovec. 4 iz Zilje, po eden iz mesta Beljak in Spittal. .Kje stanujejo dijaki? 310 jih je v lanskem šolskem letu stanovalo v dijaškihidOmopih in sicer 243 v Mohorjevih dijaških domovih in pri šolskih sestrah, 'ostali v domovih Slovenskega šolskega društva (levičarski domovi), 189 se jih je vsak dan vozilo od doma v šolo z železnico in avtobusi, 29 jih je stanovalo privatno v mestu. Pomen Mohorjevih dijaških domov za slovensko gimnazijo? Ko se je Slovenska gimnazija začela, je imela 101 u~ čenča. Že prvo leto ji je Mohorjev dom dal 85 in le 16 jih je prišlo od drugod. Lahko rečeno in tudi rajni ravnatelj dvorni svetnik dr. Joško Ti-schler je trdil) da je Mohorjeva o m o g o č ila Slovensko gimnazijo. V šolskem letu 1971/72 je bilo od 421 dijakov gimnazije 215 v Mohorjevih domovih, v šol. letu 1975/76 je od 465 dijakov stanovalo le 34 v domovih Slov. šolskega društva (levičarski domovi) in 226 v Mohorjevih domovih in pri šolskih sestrah. V letošnjem šolskem letu pa je od 538 dijakinj in dijakov 240 v Mohorjevih dijaških domovih. Vzgoja in oblikovanje slovenske dijaške mladine je danes največje in najtežje poslanstvo Družbe sv. Mohorja. Z vzgojo študirajoče mladine odločamo o verski in narodni bodočnosti koroških Slovencev. Idejna usmerjenost današnje študirajoče m l adwe bo bodoča idejna usmerjenost slovenskih ljudi na Koroškem. Nemške srednje šole so v vseh okrajnih mestih, nemški starši in tudi slovenski tja lahko pošiljajo svoje otroke brezplačno z državnimi prometnimi sredstvi. Slovenska gimnazija pa je v deželi le ena v Celovcu. Mnogi otroci te šole ne morejo doseči z dr-■ žavnimi prometnimi sredstvi zaradi prevelike oddaljenosti. Če torej hočejo starši omogočili svojim otrokom študij na slovenski^ gimnaziji, jih morajo poslati v dijaške domove. Veliko jih je, ki imajo po dva otroka v gimnaziji, nekateri celo tri in štiri. Večina teh staršev ni premožna, zato so primorani prositi za znižanje mesečnine in podporo. Hvala Vam, dragi ameriški rojaki, ki s svojimi darovi o-mog&čate mnogim slovenskim koroškim otrokom bivanje v Mohorjevih domovih in s tem študij na Slovenski gimnaziji! Zagotavljam Vas, da se Vas vsak dan spominjamo v svojih molitvah. Hvaležni Janez Hornboeck. * Razločno je msgr. Hornboeck s številkami pokazal važnost Mohorjevih dijaških domov in prizadevanje Mohorjeve družbe za versko iii kulturno oblikovanje slovenske narodne manjšne na Koroškem in se preko Odbora za pomoč revnim koroškim študentom priporoča za nadaljnjo pomoč. Podprimo ga po svojih močeh. Za tekoče šolsko leto sd že prispevali naslednji dobrotni-^ ki: ‘ V', "V', Rev. Jože Ferkulj $500, Marija Boh $50, Angela Gospo-darič v spomin obletnice; smrti s. Gonzage $25, Cilka Bolta $10, Stanko in Metka Kuhar v spomin Karla Mau-serja $10, Marija Mauser $10, John Petrič v spomin Karfa Mauserja $10, Marija Živo;-der $5. Po Janezu Prosenu : so, darovali: Po $150: Frank Mlinar, Janez Prosen; po $100: Stanko Ferkulj, Frank 'in Pavla Pu-stotnik;, po $80: Marija Pič-fl man; po $20: N.N. od Marije-Vnebovzete; po $1.2: Janez Grebenc; po $10: N.N., Blaž Vavpetič, poleg tega pa še že objavljenih spominskih darov namesto cvetja na grob v skupnem znesku $125 in $120, ki jih je sam odposlal g. Josip Erjavec. Odbor se vsem za vsak dar najprisrčneje zahvaljuje in se še priporoča dobrim srcem. Darove lahko naslovite na: Jožica Jakopič, 29424 Armadale, Wickliffe, O. 44092; Janez Prosen, 16211 Trafalgar, Cleveland, O. 44110; Marija Mauser, 1035 E. 72 St., Cleveland, O. 44103. Odbor za pomoč koroškim študentom ------o----- Slomšek - Slovenec CLEVELAND, O. — Škof Martin Slomšek je sin slovenskega naroda, rojen na kmečkem gruntu in ga je oče hotel za naslednika na rojstni kmetiji. Naneslo je, da je šel v šole na prigovarjanje slovensko čutečega duhovnika Prašnikarja, ko je ta misel dobila oporo pri materi, končno pa je tudi oče pristal. V tisti dobi so bile vse šole nemške. Slomšek pa je že v bogoslovju zbiral sošolce in jih uvajal v ljubezen do slovenskega jezika. Zelo mu je bila pri srcu izobrazba preprostega človeka. Nedeljske šole so njegovo delo in “Blaže in Nežica” je spričevalo njegove povezanosti s soroja-ki. Zamisel Družbe sv. Mohorja je plug, s katerim je zarezal odločilne brazde, s katerimi se je duhovno hranil slovenski človek in dosegel splošno izobrazbo, ki je u Stvaijala možnost kljubovanja potujčevanju. Za dvig lepega, poštenega življenja se je zavedal, da za to malo zaležejo besede, svarila in odklanjanje. Živeč z dušo naroda je tako lepo zapel: “Preljubo veselje, oj, kje si doma” m ohrabrujočo: “Konjički škrebljajo”. Škof Martin Slomšek je bil cel Slovenec, v vsem svojem bistvu, mišljenju in ravnanju. Kot dušni pastir je vse tegobe dnevnega življenja ljudi hotel pokristjaniti, zlobo odstranjevati in narod voditi k pristnemu krščanskemu življenju po smernicah deseterih zapovedi, ki niso Rudolph M. Susel ------o------- Marksizem na Poljskem mrtev IT. zapovedi, so le kažipot za srečno življenje posameznika in po njem vsega naroda ter končno vse človeške družbe. Kot škof bi lahko ostal v Št. Andražu. Njegovo- slovensko čuteče srce ga je sililo, da je sedež prenesel ne v Celje* ■ kar bi središču odgovarjalo, izvolil je Maribor, da bi se je1 zikovna meja slovenskega naroda ne še bolj pomaknila na jug- Všled postopka za priznanje njegovega svetništva, so za mali slovenski narod zvedeli škofje celega sveta, ko jim je zadnji redni mariborski škof Držečnik, ob priliki zasedanja Drugega Vatikanskega koncila, razdelil kratek opis Slomškovega življenja s prošnjo, ki so jo škofje naslovili na papeža, naj bi Slomšek bil slovesno prištet svetnikom. Slomšek je ves naš. Mnogo v Ameriki živi Prekmurcev, katere veže gg. Gizela Hozian s svojimi dopisi v Amerikan-skem Slovencu. Precejšnje je število priseljencev iz Štajerske, saj imajo v Clevelandu poseben “Štajerski: klub” irr vsi, ki se tem ne prištevajo,' z njimi vred prebiramo knjige Družbe sv. Mohorja, ki ni u-molknila niti v času hudih pretresov v prvi in drugi svetovni vojni. Vsi smo upravičeni vse možnosti izkoristiti, ko še danes uživamo sadove njegovega prizadevanja, da bi bil. Slomšek kot naš zavetnik dosegel priznano svetniško čast. K temu naj pomaga tudi naša udeležba na kosilu, ki ga v nedeljo, 9. novembra, prireja v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu Slomškov krožek. J. O-k. ------o------ Novice iz fare sv. Štefana in okolice BERWYN, 111. — Naša naročnica Angela Č e m a z a r Ph. D. je bila imenovana kot ambassador za Crusade of Mercy za Berwyn in Cicero. V cerkvi sv. Štefana sta se 11. oktobra poročila Metka Gregorič in David Fronczyk. Novoporočencema naše čestitke in obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti! Pri Viktorju Martinčiču v Chicagu so dobili krepkega sinčka prvorojenca, katerega so krstili na ime Christian. Čestitke staršem kakor tudi starim staršem franku in Frances Martinčič. Ga. Ana Gaber iz Wood St. se je vrnila domov iz bolnice, kjer je morala iskati pomoči za svoje zdravje. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. V Ft. Lauderdale, Fla., je ta mesec umrla Klara Kos-mach. žena dobro poznanega rojaka Franka Kosmacha, dolgoletnega predsednika St. Paul hranilnice in posojilnice v Chicagu. Njeno truplo so prepeljali v Chicago, kjer je bila 11. oktobra iz cerkve St. Mary položena k večnemu počitku na pokopališču sv. Jožefa. Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje. Misijonski krožek pri Sv. Štefanu bo imel misijonsko kosilo v farni dvorani v nedeljo, 26. oktobra. Kosilo bodo pričeli servirati ob 12. uri. Vsi prijatelji misijonov so prav lepo vabljeni, da se udeležijo tega kosila. Navado, da pred mašo ali po njej radi malo postojimo in poklepetamo, pred cerkvijo, smo menda prinesli iz domovine. Posebno je to prišlo do izraza zadnja leta, ko pridemo k Sv. Štefanu iz raznih predmestij Chicaga. Tam vsaj enkrat na teden pride,-mo skupaj ter si izmenjamo misli in poglede na važne in nevažne dogodke preteklega tedna. Žal, da tu in tam pogrešamo marsikaterega slovenskega rojaka, ki le za velike praznike pride k slovenski maši, nekateri, čeprav bi jih sodil po njihovi govorici, da so zelo zavedni Slovenci, pa nikoli več, odkar so se selili iz okolice fare. Tudi te vabimo, pridite zopet k deseti slovenski maši ob nedeljah. Srečali boste svoje stare prijatelje in spoznali nove. Včasih rad tudi malo prisluhnem pogovorom pred cerkvijo. Letošnjo jesen sem enkrat poslušal nežni spol, ko so se ravno pogovarjale o balinanju. Iz 'njihovega razgovora sem spoznal, da so letos enkrat balinali, na eni strani možje, na drugi pa žene ter da so možje izgubili več iger. Seveda sem se vmešal v ta pogovor ter se postavil za može češ, da so možje pač namenoma tako igrali, da so izgubili in s tem obdržali žene pri dobri volji.‘Vse so mi eno-glastto, odgovorile, da to, ni res, da so možje porabili vse znanje, ki ga imajo pri balinanju, da bodo zmagali, vendar se jim te želje niso izpolnile. Prosile pa so me takoj, naj ne objavim v Ameriški Domovini, da ne bodo možje v svoji užaljenosti časopisa odpovedali. Pa ni tako hudo, poznam te može, ki so za nas moške še vedno prvaki v balinanju, saj sem že večkrat igral z njimi. Tudi so bile te igre menda igrane ; nekje v državi Wisconsin tako, da naši balincarji iz Illinoisa niso pri tem prav nič prizadeti. Njihovo znanje v balinanju poleti lahko skoraj vsako nedeljo popoldne občudujemo na Lemontskem gričku. Ludvik Jelenc -----o---- Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — Ko sedim in pišem te vrstice (8. okt.), je zunaj čudovito lepo vreme. Človek je takih dni vesel. V parku Triglava so začdle iz zemlje riniti jesenske gobe, ki jih pa Trigla-vani sproti pobero, da ne gredo v škodo. OKTOBROVCI pravimo- pri nas tistim, ki v tem mesecu praznujejo rojstni dan. Teh je v naši skupnosti veliko. Zato jim pravimo z eno be-,sedo — oktobrovci — in jim kličemo s tega mesta: Še na mnoga leta! Posebno viden med oktobrovci je naš znani rojak in Triglavan JANEZ LEVIČAR — 70-LETNIK. Janez je ‘ljubljanska srajca’. V svojih študentovskih letih je bil, kakor sam pravi: veseljak. Vesel je še zdaj pri sedemdesetih, rad je med veselimi ter zapoje: “Kdor se pa kislo drži, ta za našo družbo pač ni...” Kot mlad študent je hodil na počitnice k svojemu stricu na Dolenjsko, kjer je pasel krave —- kakor sam pove — in nosil na hrbtu v košu gnoj k vinskim trtam v vinogradu. Tako je razvajen ljubljanski študent spoznal tudi trdo plat življenja slovenskega človeka. Po končani realni gimnaziji se je vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je diplomiral iz sodnega prava. Na službenem mestu, ki- ga je dobil, pa v tistih časih ni bilo nobene gotovosti. Ko je vojna končala in so oblast prevzeli komunisti, se je Janez odločil z drugimi tisoči vred zapustiti domovino. Znašel se je v begunskem taborišču na Koroškem, kjer je kmalu postal “Lager Fuehrer” — taboriščni vodja. Kot mlad izobraženec je kmalu našel sebi primerno družico v osebi mlade in zale Ane KunoVarjeve in sta se tudi poročila. Po dolgih letih čakanja v taborišču je odprla Amerika beguncem vstop. Skozi sponzorstvo dobrih ljudi in posredovanju Anenega brata Ivota ter sestre Tončke, sta prišla leta 1950 sem v Milwaukee. S pridnim delom sta kmalu kupila manjšo hišo, z leti pa večjo in udobnejšo, kjer še danes živita. V zakonu se jima je rodil sin Janko, ki se je že osamosvojil. Janez je, kakor toliko drugih izobražencev, moral prijeti za tovarniško delo, kar ga ni posebno motilo. Zaposlil se je v tovarni transformatorjev — Sorgel Co. — do svoje upokojitve. Z ženo Ana sta, kot dobra Slovenca, postala takoj tudi člana Triglava. V parku sta skupaj z bratom in svakom Jožetom Kuno var jem postavila lepo poletno kočo (cottage), ki je vsem v poletnih dneh za oddih in razvedrilo. Dragi Janez! K lepemu jubileju Ti kličemo vsi: še na mnoga leta! * POROKA. — V soboto, 4. oktobra 1980 je bila tu poroka slovenskega mladeniča-člana Triglava, Danijela Mejača, na ugledne družine Franja in Minke, s hčerko družine Puffer, Kathleen, v cerkvi sv. Matije na 25. cesti. Poročil ju je domači župnik ob asistehd ženinovega strica č. g. Jožeta Mejača, superior j a slovenskih lazaristov v Kanadi. Slovesnosti poroke so prisostvoval' j tudi Jarčevi in Jakobovi iz [ Kanade ter bratranec ženina, Franci Coffelt iz Clevelanda- Svatbeno slavje se je vršilo ob 6. zvečer v Cliff°rc*S Clubu na Hwy. 24 pri Mh’ skego jezeru, ob velikem številu sorodnikov in svatov. Cb medsebojnem srečanju je kilo veliko veselja, posebno za mladi svet, za ženina in nC vesto ter vse domače pa nC presegljiva sreča. Naj Bog ° bilo blagoslavla novi pan na poti življenja v dvoje! 30-letnica praznovanja uria novitve SKD TRIGLAV sC hitro bliža. Priprave za vesnost so v polnem teku- Be zervirajte si dan 8. novembri-in naročite vstopnice pri °c bornikih društva. O 30-letnem delu in uspc hih društva bomo posebej P ročali. Gotovo je, da so naSij društva, bodisi kulturna a^ gospadarska, po svobod0’ deželah sveta u korenin1^ svoje slovensko ime dostoj in častno. Zato naj bi bili naši napri ob 30-letnici kronani s ' da bi mlajši rod delo na^a^j val, ter tako ohranjal sVt kamenček naše dediščin6 ^ mozaiku številnih narodno^ ^ nih kultur, ki jih imamo ^ Ameriki. — Toliko za dan^-Lep pozdrav vsem! F. Roziua ------o------ Iz naših vrst St. Louis, Mo. — S postori^ ni! Prilagam vam nakazU1 za enoletno naročnino, bar ^ je več, naj bo v podpor0 0 t stu. Z Ameriško DomoV^ sem zadovoljen, le. da Je _ redno dobivam. Tako kot čina naročnikov, ki bivajo, ven Clevelanda. Ne vem. ^ kaj je tako? Pozdravljeni' Leo Cimerman ^ (Ur.: Vzrok je pri PoštL ka številka A.D. je prepe J na glavno pošto v sre ^ . Clevelanda pravočasno. tem je zadeva v rokah P°' jev samih.) š i OCTOBER 22, 1980 AMERIŠKA DOMOVINA, KANADSKA DOMOVINA SLOVENSKO-KANADSKI SVET MAKS SIMONČIČ: vabi na AKADEMIJO da skupaj proslavimo “29. OKTOBER”, praznik slovenske svobode. Akademija bo v nedeljo, 26. oktobra 1980, v dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu, takoj po koncertu Marijinih pesmi (ob 6. uri zvečer). PROGRAM: Beseda zgodovine nas bo učila... Slovenska pesem bo budila narodna čustva in zavednost... Beseda naših pisateljev in .pesnikov nam bo kazala pot... Melodije bodo vžigale, slovensko plemenitost... Beseda sedanjosti bo dajala up za bodočnost... Program so pripravili: “Fantje na vasi” Pianist g. prof. Jože Osana G. Blaž Potočnik s pevčki Slovensko gledališče Po programu se bo odprl bar, goste pa bomo postregli s prigrizkom. Stroške bomo krili s prostovoljnimi darovi; zanje in za obilno udeležbo se priporoča Pripravljalni odbor Iz lovske torbe TORONTO, Ont. — “Moose” sezona se je začela s 27. septembrom in vsaj 20 slovenskih lovcev se je podalo iz Toronta na skrajni del severnega Ontarija. Iz dolgega poletnega vremena je pa kar nenadoma postala zima in severni del Ontaria je dobil prvi sneg. Skupino lovcev iz Allisto-na je povedel M. Rak v zono 16, kakih 200 milj severno od Thunder Bay-a. Ustrelili so: M. Rak — bika J. Briški — bika F. Kumer — bika J. Avsenik — bika kar pomeni, da so se “moosi” dobro odzivali na “call”. Skupina z I. Celarjem (STZ) je lovila v zoni 17 za Ogaki vodnim sistemom in je prinesla nazaj moosa-kravo. Streljal je F. Stregnar. F. Gorjup pa je ustrelil za Ma-docom velikega črnega medveda. Veliko lovcev se pripravlja sedaj za sezono, katera se začne 18. oktobra, predvsem pa STZ lovci, ki se bodo podali v svojo kočo v Elk Lake. Dobro srečo! Vsem uspešnim lovcem pa naše iskrene čestitke! Borut Tudi v Montani so naši rojaki! ii. V bolnici sv. Janeza v Heleni, Montana, sta bila zaposlena tudi dva Poljaka, bivša bojevnika vojske generala Andersa. Sodelovanje in razumevanje med nami je bilo več kot odlično. Tako smo se nekega dne dogovorili, da bomo napravili “domači bolniški vrt”. C. s. prednica je zamisel odobrila. ~ Vsako jutro je prihajala pred kuhinjska vrata “potujoča garda brezposelnih”. Dalje časa sem opazoval Vse to in' neko jutro sem jih takoj po “zajtrku” ustavil in jim povedal takole: Vsakdo od vas bo moral delati in odkupiti hrano, katero doslej: prejemate zastonj! Za dodatek pa boste prejeli še cigarete. Denarja ne bo, še manj pa alkohola. Kdor je zadovoljen, naj gre z menoj. Povem vam, delali so pridno in brez ugovarjanja. Pred-no so šli zopet na pot, so dobili ponovni obrok tople hrane in pa precej “težak zavitek res dobre malice”. Vsak dan jih je bilo več, čez teden dni pa že nisem vedel, kam z njimi... Na ta način smo s “prosto-voljniip delom” uredili lep vrt, tlakovali pločnike z opeko in slično. Veliko teh revežev je bilo zapuščenih in vsaj po moji sodbi niso bili pravi “bums”, kot jih nazivajo A-merikanci. V tistih letih se je zelo težko dobilo zaposlitev, saj je bilo komaj 6 let po drugi svetovni vojni. Uredil sem zadevo tako, da ni imel nihče priliko spodti-kovati se nad temi ljudmi, ta- kozvanimi mednarodnimi popotniki, in jim očitati grižljaj v njihovih ustih, “da jih bolnica zastonj redi”. Kar se tiče pralnice, da je bil sistem urejen in delo smotrno, dasiravno je bilo vse vezano s trpljenjem, včasih tudi z nejevoljo, pa gre kredit pokojnemu Lojzetu, kateri si je postavil potem lep dom v mestu samem. Imamo še dva Jenkova, ki sta delila z nami potežko-če, in to je zdravnik dr. Vili-bald, sedanji zdravnik vojaške bolnice v Heleni. V zakonu se mu je rodilo, če se rte inotim, pet ali šest otrok. Gospa soproga Maria pa je u-metnica v risanju. Njegov mlajši brat Lojze pa je prb-fesor političnih ved. V zakon si je vzel izvoljenko, katera je tudi po poklicu profesorica in od časa, ko sem dobival več poročil iz Montane, se mi zdi, da je bil očka dvema de-klicama-hčerkama. Na kateri univerzi predava, pa mi ni znano. Gospoda z d r a v n ika sem spoznal v letu 1944. Takrat je bil še medicinec. Na realki V Vegovi ulici v Ljubljani je imel Domobranstvo urade in tudi neke vrste ambulantno-zdravniške preglede. Takrat mi je dajal injekcije kalcija in nisem nikdar mislil, da naju bo usoda popeljala daleč preko velike luže v svobodno Ameriko. Res je, da gore sto-ie na svojem mestu, ljudje pa se vedno premikamo! Begunci smo imeli tudi razne izlete v gorovje, prav tako pa smo sodelovali pri prvi božični prireditvi leta FRANK STERLE DAROVAL $2,000 SLOVENSKEMU DOMU ZA OSTARELE NA N E FF ROAD V CLEVELANDU. — Septembra letos je lastnik priljubljene Slovenian Country House restavracije na E. 55. SestHn Bonna Ave., g. Frank Sterle, priredil Festival ob 20-letnici obstoja svojega gostišča. Ves prebitek Festivala je obljubil Slovenskemu domu za ostarele. V ponedeljek zvečer, 6. oktobra, je g. Sterle priredil večerjo na čast vsem tistim, ki so pomagali pri Festivalu in ob tej priliki izročil članici Glavnega odbora pri Slovenskem domu za ostarele in načelnici Nabiralnega odbora, gdč. Jean Križman, ček v znesku $2.000. — Ka sliki vidimo gdč. Križman, ko prejema ček od g. Sterleta. 1951. S pomočjo neke diplomirane bolniške sestre in z znanjem italijanskega jezika, smo napravili javno božičnico, na katero so bili vabljeni tudi ameriški gostje. Poleg ostalega pestrega programa je bila na sporedu tudi slovenska umetna pesem skladatelja Vilharja ‘Mornar’. Vem, da ni bila primerna za božični čas, melodija je lepa, j^z pa sem se tolažil, češ, saj n