156. JMio.
v uoMinu. v poniftOA ib. mofl mi
XUV. leto.
•Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavijo. v upravništvn prejeman:
K 24--        celo leto......K 22*-
Iikaf a vsak aaa zvečer
aoaallo ta
celo leto 1 leta
S
......12-—
trt leta........6*—
......2'—
ca mesec.
pol leta .......11-—
četrt leta........5'50
na mesec....... 1*00
J  Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru, tpravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativno stvari
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CJrećni&tvoi Enaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it 34.
nai številka velja 20 vlaariev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Nerodna tiskarna telefon it 85.
•Slovenski Narod" velja po pofiti:
ta Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
poJ leta .   ......   • 13*-
Cetrt leta........650
na mesec........2*30
celo leto
za Nemčijo:
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto...... K 30*—'
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk* Upravni*? vo: Knaflova ulica at 5, (spodaj, dvorišče levo), teleZea It 85
Pristranost Kranishega cfe-zelnejs odbora.
Iz Idrije, 9. julija.
V petek 7. t. m. je c. kr. upravno sodišče na Dunaju na pritožbo gostil-nicarja Alojzija Kobala v Idriji s svojo razsodbo v prilog: prit oži tel ja izreklo, da je deželni odbor kranjski pristransko postopal v Kobalovi stavbni zadevi, z drugimi besedami, da je kranjski deželni odbor zlorabil svojo nradno oblast.
Z največjo nestrpnostjo se je v Idriji v petek pričakovalo vesti z Dunaja o izidu Kobalove pravdne zadeve. Dasi je bil pravni položaj stvari docela jasen in pravica na strani preganjanega naprednega obrtnika Iv obala, se je v času, ko se sankeijo-nirajo največje klerikalne nezakonitosti, vendar dvomilo, čigava bo končno zmaga.
Zmagala je pravica nad nečuvenim nasiljem kranjskega deželnega odbora.
Idrija sprejela   je   to radostno vest s posebnim veseljem in zadoščenjem. Idrijsko prebivalstvo je žc tako navajeno neštet ib   klerikalnih na-silstev, da je skoraj izgubilo vero v kako pravico. Že se je nagibalo mnenj a, da sine klerikalce na Kranjskem početi najgorostasnojše   krivice, da sme nekaznovan zlorabiti zakon, kakor se mu ljubi. Ni torej čudo, da je ugoden izid Kobalove pravde na Dunaju izval nepopisno navdušenje med vsemi   pošteno   čutečimi Idrijčani. Žarek upanja je, da je zlomljena klerikalna strahovlada na Kranjskem. Od občana do občana    hitela   je ta vest in vsakdo sprejemal jo je z zadovoljstvom na znanje. Ko je neka stara, priprosta ženica to čula, dvignila je roki in rekla vzradoŠčena: »Rvala | bogu, je še pravica na svetu; rajše vidim, da ste mi to povedali, kakor da mi bi bili dali 100 gld!^< Dokaz, kako zelo se je vse idrijsko prebivalstvo zanimalo za to zadevo in kako^ je samo čutilo strašno klerikalno krivico, ki se je storila Kobaln.
Uničujoča je razsodba c kr. upra\*nega sodišča na Dunaju za kranjski deželni odbor — prvo avtonomno oblast v deželi. Da bi klerikalni nasilneži imeli količkaj časti in čuta do svojega bližnjega, morali bi se umakniti s svojih odličnih mest. Nič
ni pomagalo, da je poslal deželui odbor v boj samega dr. Sustersiča, ne toliko radi njegovih pravdniških zmožnosti, ki jih nima, marveč da s svojim parlamentarnim vplivom resi, kar se z juridičnega stališča rešiti ne da. Toda mož ni več predsednik Slovanske Enote, kakor je bil za časa pravd idrijske mestne občine. Zastonj je torej zapustil udobno tirolsko letovišče Toblaeh in šel na Dunaj brezuspešno branit ugled kranjskega deželnega odbora. Pogorel je popolnoma in ž njim vred kranjski deželni odbor s svojim poglavarjem e. kr. dvornim svetnikom, plemenitim Šuk-1 je tom.
C. kr, upravno sodišče na Dunaju je užgalo kranjskemu deželnemu odboru na čelo pečat grde pristranosti, nezaslišane zlorabe uradne oblasti v klerikalne strankarske namene. Hujše obsodbe si za prvo deželno avtonomno oblast ni niti misliti.
C. kr. upravno sodišče je razveljavilo v predmetni stavbni zadevi vse odredbe kranjskega deželneera odbora, ker so bile stvarno popolnoma neutemeljene. Deželni odbor kranjski je. kakor znano, preko mnenja strokovnih izvedencev naravnost uzurpira! nevarnost ognja in povodnji vsled Kobalove kleti. Vsak lajik, kaj še strokovnjak, se je moral smejati samovoljni odločbi deželnega odbora, saj se še ni slišalo, da bi bila železno-betonska klet ognjanevarna, ali pa neznaten potoček s par litri vode, ki v poletnem času skoraj usahne, nevaren za povodenj. Toda deželni odbor je moral najti razloge in naj 1k>-do še tako ničevi za razveljavi jen je stavbnega dovoljenja, ker je tako hotel njegov inspirator — zloglasni idrijski katehet Oswald.
Na podlagi take razsodbe, bijoče vsaki zakonitosti in stvarnemu uradnemu postopanju v obraz, je deželni odbor kratkomalo zaukazal pred pravomoćnost jo stavbnega dovoljenja sezidano klet nemudoma podreti.
In če je deželni odbor zakrivil prvo nezakonitost,    za    kaj    bi ne
Ukaz podreti klet, ki je služila tudi kot opora stari hiši, na katero je bila naslonjena, je prehudo zadel neimovitega obrtnika začetnika, ki si je z zadolžitvijo in lastnim trudom zgradil klet, da bo mogel uspešneje izvrševati svojo obrt in si ostvariti v sedanjih težkih časih, sosebno za obrtnika, sigurnejšo eksistenco.
Prosil je zategadel pri deželnem odboru za odlog izvršitve ukaza podreti klet, dotlej da bo njegova pritožba pri upravnem sodišču rešena. Prvo načelo vsake moderne uprave je, da se da možnost pritožbe onemu, ki čuti, da se mu z uradno odredbo dela krivico.
Toda deželni odbor ni imel srca do ubogega slovenskega obrtnika, prezrl je vse postavne določbe in brezsrčen, kakor je v svoji strankarski zagrizenosti, odklonil prošnjo za odlog — iz javnih ozirov in z razlogom, da je Kobal sani kriv, če trpi škodo.
Prvi nezakonitosti je sledila druga hujša.
Prišli so torej v Idrijo hrvatski delavci ljubljanskega podjetnika Loneariča in razkopali in razdejali klet. Na mesto dobro sezidane kleti, ki bi bila v okras okolici, je ostalo na kupih groblje. Marsikdo je ob pogledu na to pustošenje in strašno krivico stisnil pest in izustil kletbo......
Vse to je <*. kr. vlada mirno zrla, tista c. kr. vlada, ki ustanavlja obrtno - pospeševalne zavode in ki je za to tukaj, da se spoštuje zakon tudi od deželnega odbora — prve avtonomne oblasti v deželi.
Z razsodbo upravnega sodišča je dobil Kobal moralno zadoščenje. Kdo pa mu povrne ogromne stroške, ki .lih je po krivičnem trpel, je Še nerešeno. Prav in pošteno bi bilo, da pošlje deželni odbor zopet delavce v Idrijo, da sezidajo podrto klet na novo, in povrne Kobalu vse druge stroške. Dežela pa naj iztirja vse stroške od glavnega krivca e. kr. kateheta Oswalda.
Končno izražamo upanje, da bo preznačilna razsodba upravnega sodišča vendar enkrat odprla naši slavni c. kr. vladi oči.
LMsM protest proti deželnemu odboru in deželni vladi.
Včeraj popoldne je sklicalo politično društvo »Vodnik« v Šiški javen ljudski shod v gostilni »Pri Sve-draču« v Kosezah. Shod je bil jako dobro obiskan, prišlo je nad 100 domačih posestnikov in delavcev in kljub tolikim prireditvam, ki so se
LISTEK.
Skušnjave Tomaža RrmežljavčRa.
Šaljiva povest;   spisal L. Sepetavec. (Dalje.)
VIII.
Na jesen je šel Tomaž na svojo zadnjo revizijo. Pred odhodom je še praznoval svoj rojstni dan s tako slovesnostjo, da je njegov nominelni oče Boltežar Krmežljavček rabil celih oseminštirideset ur, predno se je streznil. Vzrok slovesnosti tega praznovanja je bil, da je Tomaž dosegel svojo polnoletnost in mu je Boltežar izročil originale vseh pisem, kar jih je zapustila Neža Krmežljavka ter ob enem razodel Tomažu, da leži pri sodni j i zanj hranilnična knjižica s prvotno vlogo tisoč goldinarjev in z vsemi ,tekom let naraslimi obrestmi. Boltežar je pri ti priliki Tomažu tudi vse povedal, kar je vedel o razmerju svoje ranjke žene z različnimi duhovniki in zlasti z župnikom Šte-balarjem, in Tomaž je v zahvalo obljubil, da bo pošteno skrbel za moža, ki mu je dal ime in mu bil prav za prav čisto dober oče.
Po izvršenem slavju je Tomaž odpotoval v Blatno Ligojno, kamor je bil poslan na revizijo posojilnice in konsuma. Blatna Ligufna je slo-
vela daleč naokoli kot prava klerikalna trdnjava, v kateri je z močno roko in s podporo dveh kaplanov vladal duhovski svetnik in tehant Valentin Čefuta.
Tomaž je potreboval dober teden, predno se je orijentira 1 v Blatni Li-gojni toliko, da je vedel, kako se mu je obnašati in s kakimi ljudmi ima opraviti. Uspeh tega opazovanja in studiranja je sporočil Kozoglavu z naslednjim pismom:
»Blatna Ligojna je premožen klerikalen kraj, kjer lahko spoznaš, da je novodobno krščanstvo steklenica, na kateri je mnogo obetajoča etiketa, v kateri pa nič ni. Krščanstvo velja tu za plašč, pod katerim lahko počenjaš kar jbočeš.
Tehant Valentin Cefuta je potujoč vulkan, pred katerim se vse trese, skrivaj pa šušljajo, da se najbolj drži svetopisemskega nauka: »pusti male k meni«, ki ga pa seveda tolmači  popolnoma samostojno.
Župan nima nič govoriti, orožniki pa se vedno men jave jo, ker jih župnik neprestano ovaja. Menda neče, da bi kateri toliko časa ostal tu, da bi mogel kaj izvedeti.
Prvi kaplan, gopod Fronc, je melanholik. Vsake družbe se izogiba. Ženske ga ne marajo, ker pri spovedi nič pikantnega ne izprašuje, tehant ga ne mara, ker nič ne agitira in moški ga tudi ne marajo, ker so njegove pridige aktuvalne. V Blatni LigojnUse tožarijo zaradi vsake malenkosti, trn kaplan pa pravi, da je
slab kristjan, kdo toži zaradi žaljenja časti, kajti Kristus je učil, da je razžaljivcem i vesemjem odpuščati. Nekateri pravijo že, da je kaplan Fronc liberalec.
Drugi kaplan, gospod Matjok, je ves drugačen. Pravijo, da je jako inteligenten, menda, ker je bil že enkrat dva meseca na Studencu; tudi je že videl nekaj sveta, bil je namreč že na Dunaju, v Trstu in v Lipsku. Mož je jako temperameten — ni čuda, saj ima živo srebro v sebi — in sem se z njim že dobro pobratil.
Nadučitelj, ki je ob enem občinski in posojilnični tajnik, je vnet klerikalec, njegova polcivilna žena pa bi rada bila velika dama. Meni je stanovanje odkazano v šoli in zadovoljen sem, ker je v hiši tudi prav Čedno in okroglo delke, sestra gospe nadučiteljice.
Dalje sta tu še dva imenitnika: prodajalec v konsuma, ki je precej gluh, kar je zanj jako koristno, ker vsaj svoje čiste in odkrite vesti ne sliši, in pa organist, ki ga je tehant pred kratkim spodil iz službe zaradi trajne pijanosti, s katerim iz previdnosti nič ne občujem.«
Kak teden po tem pismu je prejel Kozoglav od Tomaža novo poročilo:
»Kaplan Matjok je tič, da malo takih. Prebrisanec je prve vrste. Zdaj skrbi, da bi deželo obljudil z nezakonskimi otroci — a bavi se samo z dekleti iz sosednih fara — a kadar bo umrl, ga bodo v koledarju Mohorjeve   družbe   popisali kot svetnika.
vršile včeraj v Ljubljani, tudi nekaj gostov iz Ljubljane. Shod je otvori 1 podpredsednik političnega društva »Vodnik«, g. Mohar, in zaprosil po običajnem pozdravu glavnega govornika, deželnega odoornika gosp.
dr. Ivana Tavčarja, da razjasni politična položaj v obče in s posebnim ozirom na Šiško. Gospod dr. Tavčar je izvajal približno sledeče:
Prišel sem na željo volilcev, da razpravljamo na javnem shodu o neznosnih razmerah v deželi Kranjski in o najnovejšem naskoku deželnega odbora na Šiško. Pred vsem nagla-šam, da sem prišel na tak shod, na katerem ni treba orožniške sile.
V tem se razlikujemo od dr. Šu-steršiča, ki je bil toliko užaljen na svojem shodu v Šiški, da mora pasti radi tega župan v Zg. Šiški. Razlikujemo se pa od svojih nasprotnikov še v drugem oziru. Pri nas damo namreč vsakemu popolnoma prosto besedo, kdor hoče ugovarjati, lahko ugovarja, dostojnosti pa zahtevamo tudi od svojih nasprotnikov.
Pri zadnjih volitvah v Ljubljani je nastopila katoliška stranka proti narodno-napredni in socijalno-demo-kratični stranki z vse silo in je uporabljala pri svojih napadih svoje glavno rožje — vero. Poudarjam, da sede glavni svetniki, kar jih imamo na Kranjskem, v vodstvu klerikalne stranke. Oni pravijo, da smo mi nasprotniki vere, da jo ubijamo, jo hočemo zatreti in podreti njene cerkve. Vse to pa je od začetka do konca zlagano. Nemožno bi bilo to že zato, ker živimo v tako klerikalni državi, da bi kaj takega ne pripustila. Trdno še stoje naše crkve in kljub temu obrekovanju danes še noben duhovnik ne strada. Vera je in naj bo zadeva zase in nikdar ne bo nobeden nikomur tega veselja kalil. Ne sme pa postati vera politično orožje.
Raz naše prižnice naj se sliši res le razlaganje vere, ne spadajo pa tja umazani »Domoljubovi« politični članki. Dokler pa bodo duhovniki po deželi taki, kakršne vidimo sedaj vsak dan, mora med ljudstvom izgubiti vera ugled. Če bodo duhovniki netili v cerkvi le politično sovraštvo, jih ne moremo imeti več za služabnike božje, marveč za služabnike hudičeve. Največ sovraštva dela duhovščina in njej na čelu škof, ki nas je tako nesramno napadal v svojem pastirskem listu, da smo ga morali iz-
ročiti sodniku. Toda klerikalcem v resnici ne gre za vero. Boje se, da pride na površje kak napredni poslanec, ki jih lahko razkrinka v njihovem početju; boje se kontrole.
Poglejmo naše deželno gospodarstvo, za katero se mora brigati meščan, obrtnik, kmet in delavec. KI erikalci gospodarijo sedaj v deželi tako, da se je bati neslavnega in žalostnega konca. Preje so ti ljudje ob-Ijubovali vse. Med in mleko se jim je cedilo iz ust in mano so obetali z nebes, če pride Lampe na krmilo.
Zgodilo se je tako — sedaj gospodari Lampe. Toda do danes še ne morejo pokazati klerikalci prav ničesar. Veliko milijonov dolga so napravili, to je res, toda da bi bil Šnsteršič kaj napravil za ljudstvo, za delavca, tega ne more pokazati. Denar izdajajo brez vsakega premisleka. Do sedaj je šlo 10 milijonov, za ustanovo deželne banke bo treba zopet kakih f» milijonov in za tisto ogromno palačo, ki jo hočejo zidati v Ljubljani za svoja društva, bodo potrebovali še kake 4 milijončke. Na ta način imamo v kratkem času 20 milijonov dolga. Kdo ga bo plačal t Umen gospodar sicer tudi dela dolg, toda on ga tudi umno razdeli, denar plodonosno porabi in uredi primerno odplačevanje.
Ti ljudje pa delajo dolg na dolg. deželne<ra proračuna pa ne napravijo. Končno bodo narasle številke dolgov tako, da bo moral priti polom. To je uspeh klerikalnega gospodarstva. Na sramotni oder pa je treba postaviti dejstvo, da so zanesli klerikalci v deželno gospodarsko upravo strankarstvo.
Će stopi danes kdo pred deželni odbor s kako prošnjo, ga najprej vprašajo, kakega mišljenja je. In gotovo je, da, če ni klerikalec, ne dobi nič. Ti ljudje so namreč zmožni vsakega uničiti in ubiti, kdo ni njihovega mišljenja. Ta umazani politični bojkot tirajo klerikalci tako daleč, da bi pustili lačnega in žejnega na cesti poginiti, če je liberalec ali socialni demokrat. In na vse to so ti ljudje še ponosni.
Navedem naj za vzgled samo en slučaj. Neka bolna učiteljica je prosila za podporo, da pošlje svojega škrot'uloznega otroka v Gradež. Prosila je za 150 kron. Deželni odbor pa je zavrnil prošnjo in to samo zaradi tega, ker dotična učiteljica slučajno ni Slomškariea. Kronali pa so to ne-
Pila sva že bratovščino v konsumu in   si   preganjala dolgčas s pijačo. Prodajalec je bahač. Ko je bil malo natrkan, se je začel hvaliti: Ce bi bil jaz šel k vojakom, bi gotovo postal general, če bi bil stopil v duhovski stan, bi bil postal škof; če bi bil postal drevo, bi zrasel čez vsa druga drevesa . . . Tedaj pa mi je bilo tega dovolj in rekel sem mu: Će bi pa bili postali    sekrefc,    bi pa smrdeli do oblakov. Tedaj pa se je začel kaplan Matjok tako smejati, da se je komaj vzdržal na stolu, in objel me je in ni i ponudil bratovščino. Pila sva ga potem kar se je dalo in kaplan se ga je tako nalezel. da je neprestano vpil: Zivio   posilstvo in samomor. Nadučitelj   je   imel tisti dan različne opravke v mestu, in ker je pozabil vzeti hišni ključ seboj, so pustili zvečer hišna vrata nezaklenjena. Kaplan me je spremil do doma. Na hodniku sem jaz naletel na gospodično Jerico, sestro nadnčiteljeve milostive, in začel   z   njo razpravljati vprašanje o ljubezni. Sicer ni hotela slediti mojemu vabilu, čeŠ, »dokler nisem enno-žena, je tak greh preveč nevaren,« a poslušala je vendar in šušljala z menoj tudi še potem, ko sem upihnil svečo.   Naenkrat čujeva moške ko-rake na stopnicah in na hodniku. Potegnil sem Jerico v svojo sobo. Koraki so Šli mimo naju in naravnost proti sobi naše milostljive, ki je še v postelji brala. Komaj pa so se odprla vrata njene spalnice, zaslišiva glas kaplana Mat joka:
»Oh — milostljiva — prosim tisočkrat — odpustite — ne zamerite — nisem mislil k vam, ampak h gospodični Jerici.«
Ne moreš si predstavljati, kako se je naša milostljiva razburila. Strahovito je podajala Mat joka, a spoznal sem vendar iz njenil besed, da je bila razžaljena, ker je hotel kaplan k Jerici in ne k njej. Matjoka je tako zdelala, da ni mogel nič drugega jecljati, kakor svoj »živio posilstvo in samomor« in je moral osramočen od-kuriti. Hvaležen sem mu pa vendar, da je prišel, zakaj prav za prav se imam njemu zahvaliti, da se gospodični Jeriei ljubezen vec ne zdi pre-neč nevarna.«
Zadnje poročilo, katero je dobil Kozoglav iz Blatne Ligojne, je bilo kratko:
»... Kaplan Matjok se bo sčasoma popolnoma zapil, ker se bližajo deželnozborske volitve, agitira noč in dan in pije noč in dan. Današnjo nedeljo je po maši prišel v konzuni in se je jokal kakor otrok. Ko sem ga vprašal, kaj mu je, mi je odgovoril: »Oh, tako mi je bodo, da ne morem nič tega verjeti, kar pridigujem.« Pil je potem ves dan, razlagal, da je najboljše vino za kmeta voda, zmešana s špiritom in fuksinom in mi je končno začel razkrivati velezani-mivo tajnost tehanta Valentina Cefute.«
(Dalje prmodajiOj
feoveno postopanje še s tem, da so istodobno dovolili nekemu katehetu, sitemu frančiškanu, 200 K počitniške podpore. V tem se kaže že strast po nasilstvn, strast napravljati vodoma krivico. Srečni so, Če morejo napraviti nasprotniku krivico in to delajo sedaj tudi pri vas v Zg. Šiški.
V vaši občini je sklical volilni jsbod dr. Šusteršič. Mislil je mož, da bo večina že zaradi imena sklicatelja, -zaradi dr. Šusteršiča, pred njim kar padla na trebuh, on pa bo potem lahko brez skrbi zopet enkrat zabavljal čez napredno in socijalno-deino-kratično stranko. Toda zmotil se je. Na shod je prišla druga večina, kateri se je moral vdati. Dr. Šusteršič pa se je čutil užaljenega zaradi tega, ker si je sploh upala priti na zborovanje druga večina. Res je, da so odpeljali takrat v Ljubljano tri reveže, delavce, uklenjene. Toda res je ludi, da je Šusteršič grozovito pogorel. Na deželni odbor pa je prišla i>o-teiu prošnja, da naj se sedaj zaradi lega razpusti občinski za*stop v Zgor. Šiški. Vprašam vas, kaj pa se je zgodilo takega, poškodovan ni bil nihče, in župan je postopal, kar posebno poudarjam, popolnoma pravilno in pametno. Ce pridejo skupaj razburjene množice, takrat je nevarno klicati vojaštvo in orožni št vo. Nebroj slučajev imamo, kako lahko poči puška in bolje je, da se shod ne vrši. Bolje je, da se množice razidejo, čeprav zato nima Šusteršič shoda.
Njemu je bilo menda le žal, da niso pokale puške in da niso streljali. Lahko bi bili imeli, če bi šlo po klerikalnih željah, sedaj v Šiški --veže gro-l>e žrtev, katerih doslej še nimamo.
Pravic ima ljudstvo v Avstriji prav Tnalo. Skoro vse se združujejo ,\ občinski avtonomiji in št' ta se lahko zaduši, kar nam spričo je posebno jasno Ljubljana. Poudarjam pa, da je občinska avtonomija sveta in da ee z njo ne sme igrati. Predlog na vlado, da naj se razpusti občinski svet v Zg. Šiški, stremi za tem, da pride v Šiško klerikalni gerent. Značilno je. kako «-o glede tega predloga postoi*ali. Zaslišali niso nobenega, razen štirih hujskače v. ki jih je pripeljal Šusteršič, in ti so rekli, da niso zadovoljni z žnpanom.
To pa je bilo tudi vse, in danes vemo. kaj je stori! župan. Jn tudi če bi župan kaj pregrešil, zasluži kazen le on in ne občina. Ti pa hočejo imeti rtele župana v skledi, marveč zaklati hočejo cel občinski odbor. Občina Zg. sjška je torej popolnoma opravičena zahtevati hrambo svoje avtonomije.
S tem je govornik končal svoj go-vor. kateremu je sledilo viharno odobravanje. Nato se je prebrala naslednja
resolucija.
ZborovaIci. zbrani dne 9. julija i. !. na javnem ljudskem shodu v Kosezah pri Svedraeu. najodločneje protestirajo proti temu. da bi deželni odbor, oziroma deželna vlada razpustila občinski odbor v Zg. Šiški na ljubo dr. Šusteršiču. Zborovalci izrekajo g. županu Zakotniku svoje ne-tmaja.no zaupanje ter odobrujejo nastop gospoda župana ob priliki shoda vseslovnsk«' ljudske stranke kot v vsakem oziru pravilen.
Roolueija je bila soglasno s splošnim odobravnjem sprejeta, nakar se je slioatelj govorniku g. dr. Ivanu Tavčarju v imenu vseh navzočih za njegova izvajanja prisrčno zahvalil in shod zaključil.
Politična Kronika.
Ministrski predsednik baron <rautsch ne bo otvori! državnega zbora z običajno vladno izjavo. Vladna i/Java izostane. Vsled tega odpade velika politična debata, ki sledi taki vladni izjavi.
* . •
Predloge o socialnem zavarovanju bo baje — kakor poroča > Dcutsehnat. Korr.« ■— vlada predložila parlamentu jeseni in sicer nekoliko izpremenjeno, vendar pa na fKKllagi načrta, kakor ga je izdelal pododsek za socialno za va rovan ie.
* . *
»Poljaka korespondenca« zavrača w\sl. da ><• poljski klub b.-jvil z vprašanjem bodočega j>redsedstva državnega zbora.
*
Rusinski poslanci so imeli v soboto sejo, v kateri so se konstituirali. Za predsednika j«' bil izvoljen dr. Korist. L e v i c k y , v predsedst vo poslanske zbornice bodo zopet kandidirali po*}, prof. Ro man čuka. O stališču Rusi nov napram bar. (i nt-tsehu bodo šele odločevali, ko bodo videli, kako nastopa baron G a u t seli v vprašanju poljsko - rusinskega sporazuma.
Kazpor v krščansko - socialni stranki je od dne do dne resnejši iu večji. Dr. Hierhammer in dr. Neu-maver sta si v laseh, obrtniki zapuščajo stranko, sploh poka na vseh straneh. V rnoslednjih dneh se je k
temu pridružil Še raspor med 'dr. Weisskirehnerjem in dr. Noumaver-
jem. Dr. Weisskirchner je namreč na nekem volilnem shodu izjavil, da hoče izpolniti željo rajnkega dr. Lue-gerja in kandidirati za župana dunajskega. Vsled tega je nastalo v ta-borjn dr. Neunmyerja veliko razburjenje, in na nekem shodu je sato dr. Heilinger ostro napadel dr. Weiss-kirehnerja in zahteval, naj se »zbi^ ralec penzij« odstrani. Ravnotako so govorili tudi drugi govorniki. Naposled so sprejeli resolucijo, v kateri se izraža zaupanje dr. Neumaverju in protestira proti intrigam dr. Weiss-kirehnerja.
• e
•
Francoski     ministrski    svet je
imel v soboto sejo„ da zavzame stališče napram nemškemu postopanju v Maroku. Diplomatična pogajanja o rešitvi maroškega vprašanja so se pravzaprav že začela, in iz Feza prihajajo poročila, da je začel zapoved-nik francoskih oknpačnih čet nazaj dirigirati svoje voje iz maroškega glavnega mesta. Francosko časopisje izraža nado, da bo Anglija posredovala pri Nemčiji, da odpokliče ladijo »Panther« izpred Agadira. »Liberte« pravi, da bo Francija zahtevala, naj Nemčija izjavi, da ne misli na nikako okupacijo kakega ozemlja v Maroku. Ta list tudi trdi, da je bilo razven »Panthcrja« in »Berlina« pripravljenih še pet velikih nemških vojnih ladij, da odplujejo v Agadir. Tudi nemško časopisje ne deluje na to, da bi se duhovi pomirili. Konzervativni poslanec general L i e h e r t želi, naj bi Francija prevzela protektorat nad srednjemorskim Marokom, Nemčija pa nad atlantskim, in zahteva, naj si NTemčija pridobi novih kolonij. General K o i ni zahteva, naj se Nemčija širi brez ozira na nazore inozem-stva. Vsenemška »Post« proglaša celo, da mora Nemčija obdržati moha-medansko vstajo v severni Afriki kot orožje proti Franciji. Do zdaj Še ni jasno, kakšnega obsega, bo bodoča velika konverzacija« o Maroku: Ali se je udeleže vse države, ki so podpisale algoeiraško pogodbo, ali pa le Francija, Anglija, Rusija, Nemčija in Španija. Tudi ni do zdaj znano, kakšno stališče zavzame Rusija — zdaj. po iz premem bi, ki je nastala vsled sestanka ruskega carja iu nemškega cesarja v Postupimu. Grtnvo pa je. da najnovejši razvoj maroškega vprašanja povzroči še mnogo vznemirjenja. — Nemška uradna pomočila iz Berolina poročajo, da je kri-žarka  rBerlin- dospela pred Agadir.
Turčiji dela albanska v s t a-j a vendar-le sive lase. Turška vlada hoče baje ugoditi vsem albanskim zahtevam razven one. da bi za izpolnitev teh zahtev jamčila kaka tuja velevlast. Vojni minister M a h m e d Sefket paša odpotuje še v tem tednu z večjim številom častnikov in upravnih uradnikov v Albanijo, da takoj >; št udira« reformo albanske uprave. Porta je baje poslanikom BveČanosino obljubila, da hoče zabraniti vse vojne komplikacije. To mirno razpoloženje pa motijo gofaffle Oflt-be in gotovi krogi. Turški najvišji zapovednik v Albaniji Torgut se je baje izrazil napram nekemu baronu Nopesi, ki se v Zeit« izdaja kot zna-meiti poznavalec Albanije, da je treba severno Albanijo popolnoma opustošiti, na to pa v deželo poklicati mohamedance iz Bosne.  Ta baron
predbaci va Crni gori. da se hode poln-t it i južne Albanije. Obenem pa izraža svoje obžalovanje, da Avstrija, ki ima nekak protektorat nad katoliškimi Albanci, i nastopila v pre-speh albanskih vstašev. — Notranje ministrstvo turško je baje dobilo brzojavno poročilo, da se je podvrglo devet rodbin Malisorjev, ki se nahajajo v Podgorici.
italersko.
klerikalna »narodnost« v praksi in p« — shodih. Iz Maribora nam pišejo: Včeraj je govorila cela vrsta naših duliovnikov na shodih in ustanovnih občnih zborih af&Of. Straže«. Govorili so gospodje sila veliko o nevarnosti, v kateri je naj narod ob meji, navduševali mladino za. »katoliško narodnost« itd. Gospodje ravno izkoriščajo narodno čustvovanje ljudstva na deželi v — svoje politične namene. Saj je stara, in znana reč. kam gre denar, nabran za »Slovensko Stražo«. Pokojni Mlakar se je sam bahal v Slov. Bistrici, dn je dobil iz sklada za obmejne Slovence po 20 K dijet na dan. kadar je šel — hujskat ljudstvo na klerikalne politične shode. Kako »branijo« naši duhovniki narodne postojanke ob meji v praksi, so najlepšo pokazale zadnje državnozborske volitve v Mariboru. Razun dr. Medveda in enega frančiškana nS šel po naših informacijah niti eden duhovnik volit slovenskega kandidata. In ta je Še bil povrh tega i skupen« in načelnik društva katoliških mojstrov v Mariboru. Ni bilo torej za duhovnike nobenega vzroka
iu izgovora, da bi ue šli volit. No, gg. dr. Korošec, dr. Hohnjeo in kar va« je takih »voditeljev« slovenskega naroda, ali se ue imenuje kaj takega narodno iidajalstvo? Od takih ljudi bo naio mladino ros budil »lep ogenj krščanske narodne zavesti«! Razume se samo ob sebi, da za narodnega Slovenca v Mariboru naši izdajalski farji ne eksistirajo več. Kdor zaradi strahu pred renegati in zaradi —-Brenčičev prodaja svoje narodno prepričanje (Če ga sploh kaj ima? Narodnost je vendar po Mahničevem nauku paganstvo. Op. ur.), ne sodi več v pošteno družbo.
Celjske novice. Pogreb g. dr. F i 1 i p i č a se je izvršil minuli petek popoldne na najslovesnejši način. Krsti, katero je krasilo mnogo vencev, je sledilo razun sorodnikov izvanredno veliko število celjskega slovenskega in nemškega občinstva. Pogreba so se udeležili vsi slovenski in nemški odvetniki, oba gg. notarja, zastopniki okrožnega in okrajnega sodišča, c. kr. okr. glavarstva, celjske posadke, c. kr. davkarije in pošte ter vseh celjskih narodnih društev, kor-poracij in zavodov. G. dr. Filipič, ki je. bil malonedeljski rojak, je užival v mestu splošno si>oštovanje. Bil je miren, tih mož, ki je pa storil tudi svoje za razvoj celjskega slovenstva. (O njegovem življenju nam je obljubljen daljši oris.) N. p. v m.! — Ljubljanska kreditna ban-k a ustanovi na jesen svojo podružnico v Celju. Te dni se je mudil v Celju radi te zadeve bivši župan ljubljanski, g. Ivan Hribar. — Iz G a -berja nam piše hišni posestnik: Nekaj strašnega je poleti v Gaber j u in še na Šp. Hudiriji prah na državni cesti. Tega neštevilni vozovi, avtomobili in motorna kolesa neprestano vzdigujejo in raznašajo. Vsa stanovanja, trgovine in gostilne so polne tega strašnega prahu. Ves dan ne smemo niti za trenotek odpreti oken in moramo zdeti v sedanji hudi vročini v zadušnih prostorih. Ali se temu ne bi dalo odpomagatiKakor smo videli lani ob sokolski slavnosti, si lasti mesto pravico na polovico ceste, na polovico pa okoliška občina: naj sedaj obe nosita stroške za škropljenje! Vsaj trikrat na dan bi se moralo temeljito škropiti. Precej krivde na prahu ima tudi uprava državnih cest, ki daje na cesto voziti slab materijal za nasipanje. Gaberjani prosimo nujne odpomoči.
Iz Celja. Zadnji čas se po klerikalnih listih neizrečeno veliko blati žalske tržane iu nekatere napredne celjske Slovence. So to izlivi najgr-Šega strankarskega sovraštva in škodoželjnosti ter dokazi neverj'etne srčne surovosti, kakršno moremo dobiti le pri skrajno neizobraženih in neotesanih ljudeh. Mnogi študirajo, kdo te umazane stvari piše. Mi bi rekli: večinoma kaplan dr. Matija Sla-vič v Celju in provizor Schreiner v Žalen. Svetujemo vsem onim, katerim se po »Straži« na nezaslišan način krade čast in osebno poštenje, spodkopuje mir v družinah in povzroča gmotna škoda, naj se obrnejo na ta dva katoliška duhovnika, ki veljat«) po splošni sodbi za dopisnika Straže^ ali pa vsaj gotovo vesta za večino »pisavcev«. Oba bi tudi vedela dati točno pojasnilo, kako se ti napadi zlagajo s temeljnim naukom naše vere: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Iz Št. Ju rja ob južni železnici. 25!ctnico moške podružnice Oiril-Me-todovo. družbe proslave šentjurska narodna društva, z veliko narodno svečanostjo v nedeljo 23. julija pri »Cestnem Jožeku«. Slavnostni govor »Ob podružnični 251otniei« govori g. pelo valni učitelj Prekoršek. Za slav-nost se vrše že priprave, sodelujejo tudi i-azna sosedna društva, tako da obeta postati ta dan velik narodni praznik za celo Spodnje Štajersko.
Drobne novice. Škrlatica razsaja pri otrocih v Sv. Križu na M. p. in v Kapeli. Šoli pri Kapeli in v Vučji vasi ste zaprti. — Iz Gornje Radgone poroča »Sloga«: Tudi pri nas so se našli katoliški duhovniki slovenskega rodu, ki so pri državnozborskih volitvah oddali svoje glasove nemškemu protestantu Ra u ter ju. Začudeno se vprašujemo priprosti kmetje* ali je za te ljudi izdal škof poseben pastirski list? (Dr. M. Napotuik je namreč v volilnem pastirskem listu vernikom, naj volijo samo verne, katoliške može. To pa velja seveda samo za — kmete in za slučaj, da se gre proti katoliškim slovenskim naprednjakom. Op. ur.) — Ustrelil se je v Gradcu v svojem stanovanju upokojeni nndpo-ročnik Henrik Maver. Bil je vpoko-jen od I. 1878-, ko je bil v bosanski vojski ranjen. Vzrok samomora je beda. — Iz T e h a r j e v nam pišejo: V Opoki je razbil te dni muzikant Zupančič iz Ponikve krčmarju Sitarju literski vrček. Ko ga je hotel imeti krčmar plačanega, je Zupančič Sitarja nabil, nato pa ga celo v železno verigo uklenil. — Splošno s t a v-k o nameravajo začeti mizarski pomočniki v Gradcu. Dosedaj je nekaj
stavk pri posameznih mojstrih. Pomočniki in ti mojstri se dolže medsebojno kršenja tarifamih pogodb. Ker je v Gradcu mnogo slovenskih miaarjev, ki bi bili a stavko tudi prizadeti, vlada za prepir iu na Spod. Štajerskem mnogo zanimanja. — Umoril je v Gradcu neki 30 let ni Mažar Hološ iz Ijul»osumnosti svojo 301etno ljubico Alojzijo Nemec. —> Razpisano je mesto učitelja na petrazredni ljudski Soli v Marnbergu 2. plač. razreda.
Koncert »Glasbene šole« v Celju dne 2. julija 1911. Nekaj let sem je zavladala v Celju popolna glasbena letargija, ki se je polastila sčasoma celo za godl>o najbolj navdušenih ljudi. Ko se je izvedelo, da se ustanovi tukaj podružnici* »Glasbene Matice«, nam je zasijal nov žarek upanja in nekako otroško veselje se je naselilo v naša srca. V duhu smo si predstavljali lepo bodočnost, izvojevano po čilem, energičnem delu podružnice, videli smo krasne uspehe, kateri bodo zaznamovani v analih tega zavoda. Akoravno se naše nadeje tozadevno niso uresničile, ker se je zavod od početka do danes gibal v zelo ozkih  mejah, nam    vendar ostaja vsaj to zadoščenje, da se v Celju zopet širi zadnji čas zanimanje za glasbo. Tudi nekaj! Svojo naravno misijo, da postane Celje god beno središče zahodnega dela    Slov. Štajerja, je davno izgubilo, po krivdi merodajnih krogov, ki niso posvetili tej panogi kulture nobene pozornosti. Pri nas se na klavirju in goslih dosegli šepre-vzrligo kulture se varčuje.   In tako imamo danes v Celju take razmere na kulturnem polju, da bi se človek razjokal. A navadili smo so tem razmeram še povrhu, da jih niti nočemo več spoznavati.   In to je najhujše gorje! Umevno je, da se pod takim podnebjem tudi glasbena šola ne more hogvo kaj razvijati.   Letos teče tretje leto, kar obstoja. Lanske in letošnje produkcije nam pričajo, da so se na klavirju in gosli dosegli še precej lepi uspehi. Prejšnji učitelj gosp. Feix je bil specijalist za klavir, do-čim sedanji gosp. Seifert spoštuje bolj gosli. Po tem se ravnajo naravno tudi uspehi. Drugi in strumenti ne pridejo v pošte v, kakor tudi ne glasbena teorija — tako da morajo Slovenci tozadevno še sedaj drugje iskati pomoči. Faktuin je, da je glasbena šola v sedanjem   obsegu po-manjlkjiva in enostranska in prej ne bo bolje, da pride na ta zavod človek globoke   glasbene   izobrazbe, poln energije in umetniškega navdušenja, mož, ki bo znal ljudem vliti v srca tisti čarobni fluid,    ki bo vezal Vae umetniško čuteče v harmonsko celoto — kajti drugače «mo v nevarnosti, da Še ostanemo dokaj časa na spodnji stopnici glasbenega razvoja, kjer se žal čutimo najkomodnejše, ne že-leč kvišku, k luči. Sedaj pa h koncertu. Točke na klavir   in   gosli so proizvajali   gojenci   glasbene šole, pevske točke pa je izvajal na novo ustanovi jen pevski   zbor,   ki se navzlic nobenostranski podpori in nerazumljivi  in neutemeljeni abstinenci gotovih pevcev lepo razvija. Koncert se je vršil pod vtisom zgoraj navedenih razmer. Večina ljudi je prišla, da podpira »narod« itd. med proizvaja-j očim i. Koncert sam je na človeka naredil vtisk neprogramatične, površne  priprave.   Posebno tehnične predpriprave so se izvršile prav nedostatno; — kje je iskati krivde? ČY-mu jo tukaj odl>or? V programu so zavzemale pretežno večino klavirske točke, izvajane od učencev glasbene šole. Občinstvo je bilo obsojeno, poleg soparnosti v dvorani se še naslajati ob desetih klavirskih komadih, od katerih nekateri izrecno niso spadali v program   javnega koncerta, ampak bi našli svoj zaslužen prostor pri produkciji učencev glasbene šole, ki se je vršila   pretekli četrtek (dne 20. junija).   Vtisk koncerta bi bil veliko ugodnejši, ko bi se podalo manj, a to boljše. Upoštevajoč naše momenta no domače  glasbeno stališče, so bila le proizvajanja gdč. Me-lanije   Sernec,   Marte   Hrašovec in Zdenke Vrečko na vijolino opravičena, se nam predočiti v okviru javnega koncerta. Pri gdč. Hrašovec je ugajala osobito njena krepka in ritmično dobro razumevana igra, s katero nam je podala Schubertov Im-promtu, dočim moramo pri ^dč. Me-laniji Sernečevi pohvaliti njeno precejšno tehnično spretnost. Igrala je Chopinovo    fantazijo v A - dnm s spremljevanjem orkestra — obstoječega iz 7 mož in nezasedenega harmonija — z dobrim razumevanjem. Gdč. Zdenka Vrečko je igrala Weber-Tausigov: Poziv na ples. Bolje bi bilo, ko bi se igrala originalna skladba Weberja, ker so Tausigovi priveski skladbi le na kvar in   jo tehnično otežkočujejo. Na vijolini sta debuti-rala g. Stante in g. Vrečko. Prvi je igral Sittovo koncertino % dobro šolo le malo več živahnosti bi želeli v njegovem igranju,   katere pa ne primanjkuje g. Vrečkn, ki je z Alardo-vo fantazijo it   opere »Trubadur« utrdil v nas prepričanje, da imamo pred seboj lepo se razvijajoč talent,
, *
ki bo pri nadaJjnem neumornem trudu in pod dobrim učiteljem še dose-
i^el gotovo lepe uspehe. Vokalni del koncerta je obsegal 3 mešane, 3 moške in 2 ženska zbora. Pevovodja g. prof. Bera nič. Da je bilo treba veliko samozataje van ja, Jeze in žalosti pre-iKdeti in prikriti, predno se je zbor postavil na sedanja trdna tla, to ve pač gosp. pevovodja sam. Danes šteje zbor lepo število navdušenih pevcev, katere veže ljubezen do petja ter u vide vanje in priznanje nesebičnega, požrtvovalnega truda   g. pevovodje. To pot je naatopil zbor drugič in pokazal zlasti pri mešanem zboru precej napredka od prvega nastopa. Čistejši glasovi,   sigurnejši nastavek, finejše niansiranje in boljša disciplina — posledica marljivega, jekleno vztrajnega dela — (zbor je imel skozi pol leta povprečno 8 vaje na teden). Kot prva točka nam je zado-nela krepka mladostno sveža, v narodnem duhu uglasbena Adamičeva pesem za mešan zbor: V gozdu. Radi malce prenagljenega tempa je zašel zbor proti koncu v nesoglasje z ritmom. Kot druga se je pela narodna: »Vrtec gradila bom«, za mešan zbor prirejena od F. Dolžana, kateri mi je dosedaj še neznan;   kaže pa preeej spretno roko in razvit čut za narodno glaslio. Ta pesem ima precej sorodnosti z drugo narodno: Hladna jesen že prihaja,   posebno kar se tiče basovih postopkov v zadnji kitici. — Dr. G. Krekov mešan zbor »Idila<- jo eden tistih njegovih zborov, ki se 1k> do povsod radi peli pred glasbeno izobraženim občinstvom. Res idilično, solnčno razpoloženje preveva to pesem. In koliko pritajene nagajivosti se skriva za temi kratkimi malobe-sednimi Zupančičevimi verzi; Taka je tudi glasba. Brezdvomno je pevski zlx>r to pesem zapel najbolje. Izmed, moških zborov smo slišali kot prvega Aljažev: Na dan — navduševalen, globoke ljubezni do domovine prekipevajoč   himen   mogočnih pevskih mas, ki naj zbudi »polmrliče v živem grobu«. Moški zbor je maloštevilen, ker pa je skušal kvantiteto nadomestiti s kvaliteto, nas ni samo zadovoljil, ampak celo navdušil. Mogočen, lepo doneč glas ima   baritonist, le škoda, da je postal pozneje mestoma preindiskreten. —   O. Devov zbor: »Tihi veter od morja« in Zupančičevo besedilo nam je zopet podal lep dokaz odličnosti enega naših novejših komponistov. Nežno občutena skladba s plemenitim poletom melodije. O. De v ima to prednost, da zna zelo dobro in prosto izražati svoje misli. — Pri Adamičevem  >Vasovaleu« je bil prvi del precej meglen in neizrazit, cel zbor pa premalo fantovski. Občinstvu je zelo ugajal zbog svoje narodne note in prešerna veselosti. H koncu je Še nastopil ženski zbor, ki je pol I. pl.    Zajca   čveteroglasen ženski zbor: »Pjesma slavnija« s spremljevanjem klavirja. Skladba je lažjega značaja in se je pela dobro. Tako je ludi znan Volaričev dvoglavu i žen ski zbor s spremljevanjem klavirja žel zasluženo priznanje za svoje precizno izvajanje. II koncu sem primoran, dasi nerad, opozoriti na razvado gotovega dela  poslušaTstva, ki smatra koncertno dvorano za nekako sejmišče, kvareč njen značaj a frenetičnim aplavzom in ropot a njem nog, kakor hitro se je pokazal obrazek kake dražestne izza kulis.   Mislim, da bode v bodoče to izostalo, ker sicer smo lahko zelo malo ponosni na svojo kulturno naobrazbo.   Odboru >-Glasbene šole pa polagamo na srce. da v prihodnje   z večjo   resnostjo vodi predpriprave, potem bode marsikaj neprijetnega izostalo. Koncert je pisci il tudi ravnatelj gosp. Matej Hu-bad. kakšne utise je nesel seboj, nam ni znano. C. Pregelj.
Koroško.
Neznan napadalec je u>freli! iz skrivališča na posestnika Luka M. od Sv. Uršule in ga težko ranil. Ranjen ca so prepeljali v deželno bolnico v Celovec.
Prijatelji    prašičev.   Posestni* i
Tereziji C. v Angarjih so ukradli m znani tatovi iz nezaklenjenega svinjaka dva mlada prašiča vredna 54 kron.
Tatovi koles. Iz veže preti kavarno v Lidnianskega ulici v Celovcu je ukradel neznan tat mizarju Fr. Gla-bura kolo, vredno 140 K. — Trgovskemu pomočniku J. Olerju pa je ukradel tudi neki neznanec iz gostilne v bližini semenišča kolo, vredno 200 kron.
Ponarejevalec delavskih knjižic.
Pri Mariji na Otoku so prijeli brezposelnega delavca Franca H., ki jo doma na Nižje Avstrijskem. Aretirali so ga radi beračenja. Pri pregledovanju njegove delavske knjižice pa so konstatirali, da je knjižica ponarejena, v njej veliko izbrisanega iu se več od njega samega pripisanega. Izročili so ga radi ponarejanja uradnih dokumentov deželnemu sodišču v Celovcu.__
Mnorsho.
Občinske  volitve v Gorici so se
pričele danes, 10. t. m. Kandidate so postavili laški liberalci pa tudi Maz-zinijanei. Laška gospodujoča klika se je trudila pridobiti Mazzinijanee za skupen nastop pri volitvah, pa ni šlo. Mazziuijanei so postavili svoje kandidate. »Corriere«, glasilo laške lažiliboralno stranke, stoka radi tega ter že kaže na slovensko nevarnost, da hi tako ujel kaj več glasov za svojo propadajočo stranko. Slovenci v Gorici zahtevamo v prvi vrsti prememho statuta odkar je že 00 let. Zadnji čas pač, da dobimo statut primeren sedanjim demokratičnim časom.
Senzacijonalna aretacija. Josip Naglas v Krminu je bil velik industrijalec in je veljal za premožnega moža. Nekaj časa je bi! tudi deželni poslanec laške liberalne stranke, hud nasprotnik Slovencev. V petek popoldne je bil Naglas aretiran na kolodvoru v Krminu. Dopoldne je imel v Gorici neko razpravo, ki je končala po 11. uri, ob 12. je bila že brzojavka v Krminu, da imajo orožniki takoj aretirati Naglasa in pripeljati v Gorico v zapore. To se je zgodilo. Ko se je pripeljal v Krmin, so ga prijeli i u v zaprti kočiji pripeljali v Gorico. Baje so gre za neko goljufijo več tisoč kron. Naglas igra svoje vloge tudi v procesu radi poloma »Banke nopolare«, pri kateri je imel kredita nOO.OOO K; banka je imela pri njem velike izgubo.
Premoč Slovencev na goriški gimnaziji. V minolem šolskem letu je bilo na goriški gimnaziji 342 Slovencev. oUO Lahov, 49 Nemcev in G Hrvatov.
Maturo um iroriškoni moškem učiteljišču je napravilo izmed 32 abiturijeutov 11 Slovencev.
Sovražni duhovniki — pogoreli pred goriškim okrožuim sodiščem. Zoper Teodorja Faganellija iz Mirna sta napravila tamošnji župnik i u njegov kaplan ovadbo radi nespodobnega vedenja ob priliki nekega pogreba. To ovadbi. >o porabili klerikalni listi, posebno pa Primorski \- svoje umazane klerikalne na-raene   in blatili Faganeilija    na. vse
jim lastne hinavske uačiue. Pri razpravi so dobili    >edaj vsi ti hinavci
octeno brco. Faganclli pa zasluženo
.i>tno zadostilo. Dokazalo se je namreč, da je bila ovadba neutemeljena.
i dvor je obtoženca popolnoma oprostil. S tem je pritisnjen ovadite-Ijem sramoten pečat hinavšeine in dokazano, kako sovražno postopajo ti učitelji krščanske ljubezni proti svojemu bližnjemu, če je njim na->promega političnega naziranja.
Ponesrečena iznajdba. Neki P. v Trstu je iznašel posebne čevlje, s katerimi bi hodil lahko po suhem in }m» vodi. Svojo iznajdbo je hotel javno pokazati včeraj popoldne v Trstu. Povabil je vse prijatelje športa in seveda tudi tozadevne oblasti. In /liralo >e je res precej radovednega občinstva. Iznajditelj P. je bil točen na mestu in si vesel tolike udeležbe bitro pritrdil nove čevlje, ki obsto-ajo va dveh velikih zasmolenih plošč iz piutovine. Pogumno se je spustil v vodo. Toda komaj je uapra-
tl možakar dva koraka, je že oymh-»iT, izgubil ravnotežje iu padel. PIo-so mu držale noge na površini, >am pa se je postavil v vodi na glavo tako. da so ga. mornarji s težavo potegnili iz neprijetne kopeli. Občinstvo je ta komično-tragieni pogled spravil v glaseu aplavz, ki je odmeval med smehom in šaljivimi klici ud obrežja. Toda junak ni obupal. Poskusil je še enkrat svojo sre-ČO, toda z istim uspehom.   Po drugi
0 pel ji. pa se je odpeljal previdno domov. Obljubil pa je občinstvu, da
1 iti priredi čez 14 dni. ko popravi svoje čevlje, zopet podoben komičen na-top.
Zagonetna smrt  K31etne deklice.
Predvčerajšnje in so pripeljali v bol-ico v Trstu 131etno deklico Ido Ga-lijardo, ki je pila baje po pomoti očetovo kislino. Dekle je umrlo v groznih mukah. Pri slačenju trupla pa so našli okrvavljeno srajco. To dejstvo je obudilo sum, da je dekle morda kdo posilil in jo zastrupil. Zdravniki so stvar preiskali in izjavili, da analiza, krvi ne kaže sumljivih zna kov posi ljenja. O tem so obvestili tudi policijo, ki zagonetno smrt deklic^ vsestransko raziskuje. Zvedelo se je, da je imelo zgodaj doraslo dekle dva ljubimca. Strup je lahko dobila v drožeriji svoje matere na cesti Bonomo.
20 letnico pevskega društvo „Zvon" v Šmartnem pri Litiji.
Nepričakovano lepo, uprav krasno, izpadla je 201etnica pevskega društva »Zvon« v Šmartnem pri Litiji dne 2. t. m. Nad tisoč odličnoga ljudstva   je prihitelo slavit ta po-
membni dan. Ta velikanska množica inteligence in priprostega ljudstva je pokazala na lep način svoje simpatije do »Zvona«. Zastopana so bila, oziroma korporativno udeležila so se slednja slov. pevska društva: »Lira«, Kamnik, »Slavec«, Ljubljana, »Zvon«, Ljubljana, »čitalnica«, Šiška, vse z zastavami. Moravče, Zagorje, Postojna, Radeče, Vače (»Struna«), Kranj, Trbovlje, Gorica, »Jadranska vila« (Trst), »Matica« (Ljubljana), telovadno društvo »Sokol« (Vače), tel. društvo »Sokol« (Liti ja-Šmartno), požarna bramba (Šmartno) z zastavo, »Slov. bralno društvo Šmartno«. Na kolodvoru v Litiji sprejeli so mile goste: Telovadno društvo litijski-šmartinski Sokol, litijska požarna bramba in pevsko društvo »Zvon«. Litijske dame in polno občinstva. Nagovoril jih je predsednik veseliČnega odbora gosp. Ferdo T o m a ž i n.
Litijske dame pa so delile šopke. S trboveljsko godbo na čelu korakali so gostje skozi vsepovsod z zastavami okrašeno Litijo, povsod navdušeno pozdravljeni s krepkimi »na zdar ni živio«.
Napredni Litijani postavili so tri impozantne slavoloke, pokazali so, da je bila, je in bo Litija vedno narodna in napredna in da napredna stvar še vedno ni strta. Na Ustji pri Šmartnem je bil oficialni sprejem in pozdrav. Tu so goste pričakovali požarna bramba z zastavo, »Slovensko bralno društvo«, ženski zbor in odbor pevskega društva »Zvon«. V jedrnatih besedah pozdravil je predsednik »Zvona«, g. R a z b o r š e k, došla društva in ostale goste, želeč jim dobro zabavo iu da bi se čutili tu domače ter odnesli seboj najlepše utise. Imenom bralnega društva pozdravi predsednik, g. W a t z a k, v imenu požarne hrambe pa načelnik gospod P o b a v s. Nato pripneta gospiea Ana Lov še zastavi »Lire« iz Kamnika, gospiea Irma Razboršek pa zastavi »Zvon« iz Ljubljane krasna trakova, katera sta vezali gospiea Demšar in Razboršek in katera so poklonile šmartinske dame in gospiee. Druge zastave so dobile vence. Na vsprejemu se s toplimi besedami zahvali predsednik »Zveze« slovenskih pevskih društev, g. Dr. 2 i -r o v n i k, poudarjajoč, da so se vsi rade \oljfi odzvaH vabilu »Zvona«, da jih je krasni sprejem v Litiji in Šmartnem presenetil in da jim ostane to vedno v lepem spominu. Zopet so zaorili čvrsti »na zdar in živio klici« Lep, veličasten sprevod pomikal se je v prijazno z mlaji in zastavami okrašeno Šmartno, kjer so ga dame obsipale s šopki.
Po kratkem odmoru in okrepčilu odkorakali smo na veselični prostor, grad »Slatna«. Diven košček zemlje ta Slatna. Lep, star grad. pred njim cvetlični nasad, v ozadju kraseu senčnati log.
Prav hvaležni smo gospodu Pol-Ianu, da nam je dovolil ravno tu našo veselico, saj si lepšega in bolj pripravnega prostora niti misliti ne moremo. V senci starih, košatih lip postavljeni so bili razni paviljoni za pivo, vino; tu slaščico, cvetlice, šampanjec, tam jest v ine i. t. d., v katerih so z vso vnemo in požrtvovalnostjo stregle naše dame i u gospiee.
Na prstom, ki je bil določen za koncert, je imel g. S. Rus slavnostni govor, kateremu je vse občinstvo sledilo z največjo pazljivostjo. V vzue-šenih besedah opisal je zgodovino ^Zvona«. Narisal vesele in žalostne uiomente razvoja društva.
Takoj, ko smo dospeli v Sla t no, pričel se je koncert, katerega ocena pa ne gre meni, to prepuščam spretnim kritikom. Splošna sodba je bila, da jo izpadel izborno.
Po končanem koncertu se je takoj razvila tako prisrčna in vesela zabava, da je še nikjer nisem videl. Povsod, kamor si pogledal, samo vesele obraze, povsod smeh in radost. (Se naš dekan, ki se vedno tako eaaer-no drži, bi se pri tem neprisiljenem veselju gotovo zabaval.) Na vseh koucih in krajih si videl veselo pozdravljanje, slišal petje, vriskanje in vrvenje. Bralo se je vsem raz obrazov zadovoljstvo. Nikjer žaljive besede, pikrih izrazov; vsi smo bili eden, pa saj je vsak vedel, da je med brati enega duha, ene misli.
Vsa inteligenca od blizu in daleč je bila tu zbrana in pomešana s priprostim ljudstvom, katerega je bilo vse polno, ukoprav je naš tohant z vso njegovo kohorto na nizkav, podel način terorizoval in odvračal priprosto ljudstvo od udeležbe in grozil, ako bi se udeležili veselice, da jim odvzame zaslužek pri cerkvi. Sram ga bodi!
Dekan, pazite, da ne začnemo odbijati mi klina s klinom. Koliko ljudi bi spravili lahko mi ob kruh, katerega jim vi ne bode te mogli rezati, ker mi preživljamo več ljudi, kakor pa vi. Capito?
V mraku je bil ves prostor razsvetljen z Iampijoni, umetnim ognjem, da, celo električno razsvetljavo smo imeli, katero smo za ta dan di-
rektno napeljali i* »Lampetove centrale«.
V dvorani pa se je mladina veselo sukala ob zvokih izvrstne in ne-utrudljive rudniške godbe iz Trbovelj, katero povsod priporočamo.
Žal, da je tako hitro potekel čas. Nekatera društva in občinstvo odšli so že z 8. vlakom. Nekateri so bili napadeni dejansko od tolpe zapeljanih in nalašč za ta dan v Šmartno poklicanih čokov, pod vodstvom kaplana Krisoheta in Pogačarja. Prav zelo obžalujemo, da se je kaj takega zgodilo, a bodite prepričani, da med napadalci ni bilo niti enega Šmar-čaua, a samo fanatizirani okoliški fantalini-čuki, ki so po dnevi niso upali pokazati, liki ščurkom.
Tudi novoizvoljeni župan litijski, JurČe, je hotel na poseben način slaviti svojo izvolitev. Priletela je iz njegovega stanovanja na mimo idoče goste smrdljiva vsebina nočne posode. Res veličastno delo; no, saj pa sedaj veste Litijaui, za kaj lahko v porabljate svojega župana. Ta svoj olikani čin bode v prvi občinski seji dal zapisati s sm radij ivo vsebino nočne posode v kroniko županstva; a bo to lepo dišalo in še neizbrisljivo bo to posebno barvilo, kakor je na njegovi hiši. Živio! Pa pravite, da niso pravega volili!
Ostala društva in gostje pa smo se še pozno v noč razveseljevali in prepevali. Nismo se mogli posloviti od posameznih društev iu gostov, za-ta vam kličemo: »Prisrčna hvala na tako veliki udeležbi in neprisiljeni zabavi!«
Upamo, da ste odnesli v svoje kraje najlepše vtiske iz prijaznega Šmartna in nas bodete v prihodnje zopet radi posetili. Na svidenje!
6rs3en način samomoru.
Neža Kone, kajžarjeva žena v Goricah nad Kranjem in mati čvete-rih otrok, katerih najmlajši je še-lo nekaj mesecev star, si je v soboto, dne 8. julija na grozen način končala življenje.
Neža Konc je 30 let stara. V četrtek, dne 6. julija je bila pri spovedi in obhajilu, v soboto, dne 8. julija zjutraj — nekaj ur pred samomorom je bila zopet pri spovedi in pri obhajilu. Prišla je nekako ob 9. domov in v peči zakurila grmado kakor za kruhopeko. Njen mož je bil na košnji na travniku, oddaljenem kakih deset minut od hiše. Neža Konc je svoje starejše otroke odpravila od doma k očetu, malega, še-le nekaj mesecev starega otroka pa je nasitila, ga oprala in lepo v posteljico položila. Potem se je Neža Konc slekla popolnoma, složila obleko na stol, na katerem je stala stekleničica tinte in pero — pisma ni nič zapustila — in je zlezla na gorečo grmado v peči.
Okoli pol 1. popoldne so jo našli sosedje vso pečeno, deloma do kosti sežgano in molečo noge iz peči. Ogenj je še z vso silo plamtel okrog trupla. Ljudje so ogenj pogasili in pustili truplo še do 6. popoldne v peči; potem so je spravili v krsto in odnesli v mrtvašnico.
Neža Konc je sama za svojo smrt pripravila vse, kar je potrebno. Na mizo je postavila mrtvaško svečo in škodeljico z blagoslovljeno vodo iu škropi Icem.
Ni dvoma, da je Neža Konc izvršila In grozni samomor v verski blaznosti. Bila je krepka, lepa in dobro rojena ženska, a kdo ve, kaj so ji pri vodnem spovedovanjn vse natrobili na ušesa. Na kmetih goje duhovniki z vsemi sredstvi še vedno strahovit verski fanatizem. Velik del našega ubogega, zaslepljenega ljudstva na kmetih živi še vedno v prav srednjeveških verskih nazorih in zato se ni nič čuditi, da si je Neža Konc v tre-notku verske blaznosti, ko je ravno prišla od spovedi, na popisani gTOZni način končala življenje.
II rt. me 12. ili zvečer oh 8.
se vrsi
v areni »Narodnega doma"
shod
na katerem bodo govorili drž. poslanec
dr. Vladimir Ravnihar in deželni poslanci: Engelbort Gangl dr. Fran Novak in dr. Earal TriUar.
Mniki! UieleZite»gi i Riiin »nm.
Dnevne vesti.
+ Manifestacijski shod. Za sredo, dne 12. t. m. sklicuje vodstvo narodno - uapredne stranke manifesta* cijski shod v areno »Narodnega doma«. Ta shod naj da vladi odgovor ua njeno nezaslišano postopanje glede konstituiranja ljubljanskega obč.
sveta* Skoro leto dni je tega, kar je
bil obč. svet razpuščen, skoro tri mesece je tega, kar so bile izvršene obč, volitve, a v Ljubljani vlada še vedno izjemno stanje in zna vladati še celo loto, če obvelja odločba barona Schwarza, da pristoja iz same naga-jivosti izvirajoči pritožbi dr. Pegana odložilna moč in da občinski svet ne sme začeti s svojim delom, dokler ni upravno sodišče izreklo svoje sodbe o ti Peganovi pritožbi. Na to odločbo barona Schwarza, ki vsebuje dokaz, da je dež. vlada popolnoma v službi kranjskih klerikalcev, je treba dati glasen in mogočen odgovor, tak odgovor, da se bo slišal na Dunaj, tak odgovor, da bo klerikalnim škodljivcem ljubljanskega mesta še dolgo zvenel po kosmatih ušesih. To je naloga manifestacijskega shoda. Ljubljansko mesto je oropano svoje prve iu najvažnejše ustavne pravice, svoje avtonomije. Namesto da bi Ljubljana po svojih postavnih zastopnikih sama svobodno oskrbovala svoje zadeve, pa jo vlada nemški komisar. Pravo izjemno stanje je razglašeno nad Ljubljano in hudobnim klerikalcem na ljubo je hoče vlada še podaljšati na umeten način. Nimamo moči, da bi vlado prisilili, spoštovati zakon in pravico, ali vsaj dokazati hočemo, da se uklanjamo samo sili. In to naj se zgodi v sredo na manifestacijskem shodu, ki naj bo izraz ogorčenja ljubljanskega prebivalstva in najslovesnejši protest proti krivicam, ki se gode Ljubljani. Naj slišijo po celi državi in zlasti še ua Dunaju glas protesta ljubljanskega prebivalstva. Vele-častna in mogočna mora biti ta manifestacija, da bo imponirala vladi in zaprla sapo črnim sovražnikom, in zat^ upamo trdno, da bo napredno prebivalstvo z ogromno udeležbo pomagalo, da se shod obnese tako sijajno, kakor je potrebno. V sredo vsi na manifestacijski shod v areno »Narodnega doma«.
+ Krekova armada je nameravala prirediti svoje nadlegovanje ljubljanskega mesta ravno v dnevih okrog cesarjevega rojstnega dne. Cr-nuhi so imeli s tem svoje posebne namene, ki jih ni težko uganiti. Pa je prišlo z Dunaja povelje, da takih stvari, kakor jih nameravajo klerikalci, ne sme biti na cesarjev rojstni dan in žalostnega srca so se morali klerikalci ukloniti in svojo priredbo preložiti na 24., 25., 26. in 27. avgusta. Glavni šunder bo 27. avgusta. Takrat hočejo klerikalci imeti mašo v Zvezdi in napraviti obhod po mestu in tabor pod milim nebom.
+ »Sklad za liberalne dolgove.« Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je pokazalo silno nazadovanje klerikalizma na deželi. Treba je le trajnega intenzivnega dela in pouka in zgodilo se bo klerikalizmu na Kranjskem ravno tako, kakor se mu je zgodilo na Dunaju. Za izdatno delo pa je treba denarja in v to svrho se je začelo z nabiranjem »Narodnega sklada«. Klerikalno glasilo se čuti poklicano, zbijati slabo šale, češ, da »Narodni sklad« bo sklad za liberalne dolgove. Naj bo »Slovenec« pomirjen. Naprednjak i so vse volilne stroške iz svojega plačali iu bodo za prihodnje volitve tudi vse stroške sami pokrili, med tem, ko plačuje klerikalcem vse volitve dežela.
-f- Klerikalne lazi in volilni manevri. Pri volitvah si klerikalci proti naprednemu kandidatu ue morejo drugače pomagati, kot da razširjajo o njem, da je brezverec, da nima svojih otrok krščenih itd. Sicer ua tako besedičenje izobražen, napreden vo-lilec ue polaga nobene važnosti, ali ker se med našim ljudstvom hoče s tem jemati naprednjakom ugled in jih skušati dolžiti zaničljivih lastnosti, je prav, da se take dolgojozičuo »agitatorje« klerikalcev pozove na odgovor. Tako so o g. dež. posl. Reis-nerju o priliki zadnjih deželnozbor-skik volitev razglašali klerikalci, da se takega poslanca ne more voliti, ki še svojih otrok nima krščenih itd. G. Josip Reisner jo zahteval zadoščenja od zakonskih Repovi, posestnikov iz Koluderja, ki sta poslala na poziv g. Reisnerjevega zastopnika g. dr. Fran Novaka, odvetnika v LJubljani naslednjo izjavo: Podpisana Jožef Re-povš, posestnik iz Koludra pri Št. Janžu in Jožefa Repovš, žena prvega, obžalujeva, da sva o priliki zadnjih državnozborskih volitev, ki so se vršile dne 13. junija 1911, razširjala razne vesti o g. deželnem poslancu, profesorju Josip Reisner ju, kakor da je brezverec, da še svojih otrok nima krščenih, ter da sva mu skušala s tem jemati ugled in ga skušala dolžiti zaničljivih lastnosti. Prosiva zato g. deželnega poslanca Josip Reisnerja, profesorja v Ljubljani, odpuščanja za ta žaljenja ter obljnbujeva istočasno, da se v prihodnje vzdrživa vsakih takih ža-ljenj in govoric. Obenem se zahvaljujeva g. deželnemu poslancu, profesorju Beisnerju, da se zadovolji s to izjavo in da ne vloži proti nama tožbo radi žaljenja časti. — Koludevje pri Št. Janžu, dne 5. julija 1011. Jožef   R e p o v ž 1. r.t Jožefa   R e -
p o v ž 1. Vinko B e r o e L r., J osin V r b i 6 1. r. priče. — Našim ljudem svetujemo, da preprečijo vse poskuse klerikalcev jemati dostojnim ljudem ugled s tem, da za vsak tak poskus zahtevajo takojšnje zadoščenje.
+ Kranjski deželni odbor in Ko-balova stavba v Idriji.   K našemu članku v sobotni številki dostavljamo še naslednje:   Deželni   odbor je stavbno dovoljenje za zgradbo k hiši prizidane kleti Alojzij vi Kobalu odrekel in to navzlic temu, da po lokalnem ogledu ter po podatkih v spisih, ni bilo nobenega    razloga, vsaj dokazalo se ni, da bi  mogel dež. odbor tako stavbno dovoljenje Kobalu odreči Kakor kak kmečki župan, ki misli, da sta on in postava identična, je deželni odbor izjavil: »Stavbe ne dovolim, pa ne dovolim!« V svojih razlogih je sicer trdil, a le samo trdil, da je podana nevarnost poplave in zvečana nevarnost ognja, da bi bil pa te okolnosti vzel v pretres in prizadetim činiteljem dal priliko dokazati, da to ni res, da so ti razlogi privlečeni za lase, tako daleč nepristranost našega vsemogočnega deželnega odbora seveda ni segla. Upravno sodišče je naravuo moralo tako postopanje deželnega odbora razveljaviti, ter izreči, da mora deželni odbor, če stavbe ne dovoli, imeti za to dejanj-ske vzroke   dokazane in dognane v položaju samem. Ne zadostuje samo gola trditev, marveč vzroki morajo biti v položaju izpričani in v spisih dokazani.   To je tudi čisto naravno, ker bi bili   sicer   naprednjaki na Kranjskem na milost in nemilost izročeni deželnemu odboru. Upravno sodišče je uvidelo, da je deželni odbor povsem napačno uporabljal, da ne rečemo izrabljal svojo pravico do »prostega preudarka«.   Je ta prosti preudarek sicer zelo elastičen pojem, to čutimo marsikje, toda v golo in samovoljno   ter   krivično poljubnost kljub temu ne sme preiti. Morda bo deželni odbor vendarle uvidel krivico, ki jo je napravil pridnemu obrtniku, zakaj nevarnosti   poplave ali požara nepristransko postopanje ne more dokazati. Sekcija upravnega sodišča je pa prav značilna za deželni odbor tem bolj, ko ima sam nalogo, poučevati svoje župane in občine, da se mora postava spoštovati tudi če govori v prid političnega nasprotnika. O stvari sami bomo prilično še natančnejše govorili, ter javnosti dokazali, kako krivično je v tem slučaju postopal deželni odbor proti Alojziju Kobalu, ko mu je odrekel stavbno dovoljenje. Pokazali bomo to ua raznih drugih stavbnih slučajih naše kronovine, da se razvidi, kaka različna mera vlada pri deželnem odboru. V tla se ne pustimo teptati, mi zahtevamo, da se napram vsakemu postava po svojem pravičnem smislu uporablja.
+ Klerikalci in   idrijski erar. »Naša MoČ« piše o zadnjih občinskih volitvah med drugim: »Naša rudarska   direkcija je pa dobila l novim občinskim redom za svojo dolgoletno malomarnost tako zaušnico, da ima v mestnem zastopu    mesto prvega uradnika pa zadnjega — znanega Filipa Vidica, zvestega sotrudnika. »SI. Naroda«. — Resnično smo se začudili,   ko smo pročitali te klerikalne vrstice, ako tudi  poznamo idrijske klerikalce od najboljše strani. Klerikalci so torej dali rudniški direkciji zaušnico z novim občinskim redom, ki so ga sami skrpucali. Zasluži li rudarska direkcija   zaušnico od klerikalne strani, to je pa drugo vprašanje. Tista direkcija namreč, ki je i največjo   skrbjo   negovala idrijske klerikalce in jim skazovala dolgo vrsto let   največje   usluge vsepovsod. Prav erarični protekciji se imajo klerikalci zahvaliti, da so še pri toliki moči. Kje hi že bili, da niso imeli toliko zaslombe ravno   pri idrijskem rudniškem ravnateljstvu:  Sedaj pa dole v svoji nebvaležnosti temu ravnateljstvu zaušnice. To pa res ni lepo! Nad 60.000 K je erar izdal samo za nepotrebne nune,    od katerih ni imelo ne mesto, ne prebivalstvo nobene koristi. Šolska oblast jim je morala zapreti osmi razred, ker je bil pouk na tej šoli pod vsako kritiko. Erar pa še nadalje meče denar za nune. Koliko bi se lahko doseglo za nunam izdane tisočake koristnega za prebivalstvo in mesto! Tako pa rudni šVo ravnateljstvo podpira klerikalne namene v Idriji. Ravno ta erar pa nima denarja, da bi za svojo delavstvo sezidal dovolj   stanovanj, da morajo erarični delavci prebivati po staniščih. ki niso človeka vredna. — Upamo, da napravi erar konec svojim podporam za Oswaldove nune in denar raje porabi za izboljšanje*svoje rudniške ljudske šole. Sosebno sedaj, ko klerikalci sami očitajo erarju malomarnost. Pa še nekaj je zanimivega v dopisu »Nase Moči«. To namreč, da so zatajili nadoskrbnika Vi-tovša in Pencota, ki sta bila ravno od klerikalcev   izvoljena v občinski zastop. Pa ne da bi se idrijski klerikalci sramovali tudi teh   dveh gospodov, ki sta globokega klerikalnega prepričanja in vsaj Penco največja zaupnika pri   rudniškem ravna-
%tJ6tvn? O sotrudništvu Vidicovein pri »Slovenskem Narodu« pa klerikalci sami ne verjamejo. No pa če so klerikalci v zadregi, komu kaj očitati, niso izbirčni. Vse jim prav pride. Sicer pa se sot radništva pri naprednem časopisju ni treba sramovati. Sramujejo se prav idrijski klerikalci svojih ycčnih laži v klerikalnih listih.
+1 Politični bojkot, ki sta ga na-jMvvedala blazni dr. Krek in ošabni dr. Šusteršič na shodu v »Unionu«, izvršujejo najsvetejše Marijine device in tercijalke ter hinavski rožen-kranoarji z največjo srditostjo. Vsega spoštovanja klerikalcev pa zasluži predvsem šentflorjanski mežnar. Ta strastni agitator za klorikalno-nemško olje ne sprejme od Marijinih devic nikakega olja, če je kupljeno pri naprednem trgovcu. Ta Karel Lachajner, posestnik v Florijanski ulici, je nedavno tega, ko je prinesla neka Marijina devica pol litra olja, da bi gorel v čast božjo, odklonil olje, čes, da ni dobro, ker ni kupljeno pri klerikalcu ali Nemcu. Tako je tndi ta mežnar odpovedal nekemu osemdesctletncmu zakonskemu paru stanovanje samo zato, ker je sin odločen naprednjak in ker je že večkrat bičal na javnih shodih hinavstvo in brezvestnost klerikalcev, in ki je izgubil celo službo samo zato, ker je čital napreden list. Tako dela ta uničevalna hinavska klerikalna banda, ki pravi, da izvršuje Kristusove nauke.
^f- Iz rudniške službe. Minister vnanjih del je imenoval stavbnega, in strojnega nadzornika Jaroslava Šotolo v Idriji za rudniškega svetnika in oskrbnikn Antona Danihelko za višjega, oskrbnika.
— Slovanski časnikarski kongres. Bivši župan gosp. Ivau Hribar se zaradi raznih zaprek ne udeleži slovanskega časnikarskega shoda v Belgradu.
— Kuratorij »Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem« nam sporoča, da se bo vršila plenarna ku-ratorijeva seja v petek, dne 14. julija ob 10. dopoldne v deželnem dvorcu.
— Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem nam sporoča, da namerava prirediti v mesecu avgustu približno pet tednov trajajoči tečaj '.n krojače in posebej za krojačice. V tečaj se sprejmejo pred vsem svojo obrt samostojno izvršujoči mojstri, oziroma mojstrice, nadalje pomočniki in pomočnice, če izvršujejo obrt vsaj že nekaj let, iz Ljubljane in po požnosti tudi iz cele Kranjske. Zgla-si naj se za sprejem v zavodov i pisarni na Dunajski cesti št. 22 najkasneje do 28. julija. Kavnotako se namerava prirediti strokovni tečaj za čevljarje še v poletni sezoni in se oglasila sprejemajo že sedaj na istem mesta.
Motorska nesreča pri Jeprcah nad Medvodami. Vsie<l poškodbe na stroju je zadelo motorno kolo, s katerim so se peljali včeraj zjutraj iz Ljubljane po gorenjski cesti ena go-^podičmi in dva gospoda, v obcestni kamen in se prekucnilo v cestni jarek. Voznik je bil malo poškodovan, gdč. Sitar jeva in gosp. Kmet pa. ki sta sedela v priklopnem sedežu, sta obležala nezavestna na tleh. Zbralo se je na mestu nesreče takoj mnogo domačinov, ki so prenesli ranjenca v neki skedenj, kjer sta se zopet zavedla. Gdč. Sitarjeva si je zlomila nogo, g. Kmet pa si je nogo pri gležnju nevarno izpahnil. pod kolenom pa dobil iežko, do kosti segajočo rano. Oba ranjenca je odpeljal takoj s svojim avtomobilom inženir Czeczowiczka v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Nezgode. Strojnik a- tovarni za >lje v Medvodah je padel pri nadzorovanju strojev in si zlomil levo roko. — Ka Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano je zadela neka grabijica z ročem od grabelj po nesreči v spod-ko. — Osemletni kajžarjev sin Franc Anžič iz Sidraža pri Cerkljah je dobil v stanovanju nekaj smodnika Za-žgal ga je z vžigalico in zadobil pri močnem razgorenju smodnika precejšnje opekline po obrazu. — Pri skladanju kož za podplate v Polla-kovi tovarni je udarila koža nekega delavca po obrazu in mu močno po-kodovala desno oko.
Tepež. Matevž Moder in Alojzij 1 ernič, sina posestnikov iz Sela, obč. Grosuplje, sta dne 9. julija okrog 2. zjutraj pred gostilno Antona Kolo-viča na Cikavi pretepla hlapca Antona Mikliča iz Brvac ter ga z nožem težko telesno poškodovala. Živini v človeški podobi pa še ni bilo dosti. Nezavestnega sta vrgla V gnojnico, kjer ga pustita nekaj časa. Potem ga za vlečeta v gozd ter ga pustita. Šele zjutraj okrog 7. ga je našel gospodar iii oddal v deželno bolnišnico. Težko, da bi okreval. S takimi brezsrčneži naj sodnija uaredi kratek proces!
Boj z blaznim, iz Mirne nam pišejo: Dne 26. junija t. 1. ob 5. popoldne je prišel v župnišče blazni Fran Rugelj iz Graselj v občini Št. Ru-pert in se je postavil s poldrugi meter dolgim drogom na stopnice župni -šča z namenom, da ubije župnika An-
tona Kocjančiča. Na kričanje farov-
ške mame iu služkinje France so pritekli vrli pristaši S. L. S., oboroženi s koli in okleščki in s hudim psom, da dobe blaznega v roke. Nobeden pa se ni upal blizu. Šli so zato v cerkev in začeli zvoniti, da bi priklicali župnika domov, ki je bil ravno na fužini pri svojem oskrbniku Gottfriedu Mallenschoggu, da se z njim zmeni glede občinskih volitev in agitacije. Zvonila pa je baje farovška mama, ljudje pa seveda niso vedeli, zakaj zvoni. Menda pa se tudi Kocjančie ni dosti zmenil za zvonenje, ker ga je moral iti klicat na fužino Ocvirkov hlapec. KocjanČič je nato hodil po celi Mirni iskat pomoči in našel je re-zarja Pumperja, ki je bil pripravljen Ruglja ukrotiti. Komaj pa se je Pum-per pokazal na stopnicah, ga je blaznež udaril z drogom po glavi ter mu prebil črepinjo, da se je Pumper brez zavesti zgrudil. Med tem je pohitel organist s kolesom v Št. Rupe rt po orožnike, od tam pa so ga poslali v Trebnje, kjer so mu pa povedali, da orožniki nimajo z blaznim ničesar opraviti. 200 župnikovih pristašev besneža ni moglo ukrotiti, nato pa si je izprosil župan pet naprednih mož, da ukroti blazneža, ki je valil izpod podstrešja kamenje, opeko in vse, kar mu je prišlo v roke. Res se je posrečilo Ivanu Bulcu, da je Ruglja spravil na tla, nakar so ga drugi zvezali. Tako so rešili Ribnikarjevi volil-ci Kocjančiča, toda ne morda zaradi njega samega, marveč ker se je bilo bati, da Rugelj zažge župnišče in da zgori vsa stavba, ki bi jo bili morali pozneje Mirenčani zopet zgraditi.
V senci klerikalizma. Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam poroča: Kar se dogaja pod absolutistično ko-rupcijsko vlado tukajšnjega župana Rižnarja, presega pač že vse meje. Ni mu zadosti, da ob vsaki priložnosti šikanira in zapostavlja svoje politične nesomišljenike in to tudi v svoji lastnosti kot uradnik-župan. S svojim slepim breznaČajnim politiko-vanjem razdelil je naš mirni trg v dva tabora ter naredil iz prej tako vzorno-složnega kraja kotel jeze, prepirov in sovraštva. Za vse te in še veliko drugih sličnih dobrot se imamo tedaj v prvi vrsti zahvaliti očki Jakcu. Svojo fanatično klerikalno zagrizenost pokaže povsodi, kjer mu je mogoče naprednjaku kaj škodovati. Ni nam znano, ali dela vse to iz osebnega koristolovstva, po inspiriranju od zgoraj, kjer veljajo sedaj Radeče za pravcato klerikalno gnezdo, ker se vsak napreden pojav z vehementno silo ubija in mu je poverjena naloga, da Radeče to tudi ostanejo, ali dela to iz resničnega »krščansko katoliškega« prepričanja, ravnajoč se po geslu »sovražite se med seboj in povračujte dobro s hudim«. Bodisi pa kakorkoli hoče, toliko je gotovo, da občina s takšno upravo nikakor ne more napredovati. Posledice se kažejo dovolj jasno povsod: moraliena in gmotna zaostalost. Ali v nečem se očka Jaka pač še posebno odlikujejo: to je tisto virtuozno zavijanje, ki je lastno sploh vsem klerikalcem; vendar naš Jaka doseže v tej stroki brezdvomno rekord. Po njih delih jih boste spoznali — da, spoznali smo vas in vas vemo tudi primerno ceniti. Tu naj sledi zadnji slučaj njegovega fanatizma. Pred par dnevi došel je tu sem vrtiljak. Lastnik je prosil pri županstvu za dovoljenje, postaviti ga na trškem prostoru, kar se mu je tudi dovolilo. Komaj pa je postavil in pričel grati, pa se ti pojavi ta iznajdljiva glava v spremstvu svojega, lajbžandarma in prepove nadaljno igranje s pri-stavkom, da ima mož prostor takoj zapustiti. Jaka je to odredil na njemu lasten oduren način, navzlic temu da se je izdalo dan preje uradno dovoljenje postaviti vrtiljak! Navzoče občinsto. kakor lastnik bili so nad tem nerazumljivim in krivičnim početjem skrajno ogorčeni. In kaj je bilo temu postopanju vzrok? Pomislite: med drugim igrala se je tudi —■ oh groza! — sokolska koračnica. To je dičnega župana prevrglo iz ravnovesja, da je kar pobesnel in vrtilja-kar je zapadel njegovi nemilosti. V očigled takim dejstvom treba se je pač resno vprašati, če je naš Jaka še duševno normalen ali spada morda že v opazovalnico za blazne. Sicer bi poverili njegovega lajbžandarma, ki ima za ljudi abnormalnih duševnih lastnosti posebne simpatije (z ljudmi zdravega razuma itak ne more občevati), da natakne svojemu šefu prisilni jopič in ga odvede kamor spada.
Kurjava z oljem na progi Jesenice - Gorica, Pred par tedni so upe-Ijali po vseh tunelskih progah alpskih železnic kurjavo z oljem. Ker se je ta kurjava dobro obnesla, bodo kurili železniške stroje na celi progi Jesenice - Gorica z oljem.
Siromak. K tozadevni notici se nam še poroča, da je dozdevni llletni dečko Schneeweiss, katerega ima policija še v varstvu, menda poleg siromašnosti precej navihan, vsaj tako je soditi po njegovi robinzonski pripovedki. Pripoveduje namreč, da
je nezakonski sin umrle delavke to* bačue tovarne, ter da je bil rojen v Celovcu. Njegov nezakonski oče, ueki Huber, se je po smrti te oženil, ki je pa tudi že umrl. Njegova mačeha, vdova Huber, pravi, da sedaj prodaja kruh v Kranju, njega je pa oddala nekemu posestniku in krčmar ju v Št. Martinu pri Celovcu, Obermand-lu. Ta Obermandl je letos kupil hišo z gostilno na Javorniku pri Jesenicah, kjer je bil dosedaj tudi mali Robinzon. Ker mu je zdravnik rekel, da mora zaradi oči v bolnišnico, mu je dal Obermaudl denar, da se je pripeljal v Ljubljano. Vse to pa bo menda navadna izmišljotina. Na Javorniku je bil, predno je prišel v Ljubljano, res pri nekem gostilničarju, a jo je takoj drugi dan odkuril. Poleg teh muh, ima pa dečko še druge. Pred seboj vidi plesati miške in hudičke z gorečimi bakljami. Ko jih je včeraj zagledal, se mu je reklo, da naj jih napodi. In res, mahnil je z roko iu kar naenkrat so vsi hudički izginili. Videti pa ni, da bi bil slaboumen, marveč zelo zvit in hoče s tem urad le motiti. Govori nemško v koroškem narečju ter je defektno oblečen. Kdor ve kake podatke, naj jih nemudoma naznani mestni policiji ljubljanski. Domneva se, da je odkod ušel.
Izgubil se je 121eten deček. Deček se piše Pavel Kalan in je od sobote odšel z doma Elizabet na cesta št. 7. Deček ima sivo obleko, ravno tako čepico, čižme in črne nogavice. Kdor bi kaj vedel o dečku, naj to sporoči njegovi materi na Elizabetni cesti št. 7.
S ceste. Ko je v soboto peljal hlapec Andrej Kapel po Florijanski ulici voz desk, mu pride nasproti električni voz, katerega ste se konja ustrašila in zdirjala proti Staremu trgu. Tam je zadel v nek drugi voz s tako silo, da je hlapec vsled sunka padel z voza, konja sta dirjala še naprej in tudi neki, nasproti došli branje v k i razbila voziček.
V vodo sta hotela vreči »Iva delavca včeraj popoldne v Mestnem logu gozdnega čuvaja, kar se jima pa ni posrečilo, ali sta se pa zbala posledic. Kljub temu se bodeta morala zagovarjati pri pristojni oblasti.
Pogreša se od dne 7. julija na Karlovski cesti št. 30 stanujoči Čevljarski mojster Anton Toni. Ko je šel od doma, je napisal v beležniku, da si bode končal življenje. Kdor ve o njem kake podatke, naj jih prijavi mestni policiji.
Izgubljeno in najdeno. Čevljarjev sin Mirko Keraperle je izgubil gornji del čevlja, vreden 6 K. — Marija Svetičeva je izgubila rdeč solne-nik. — Kuharica Antonija Grisjako-va je izgubila zlato žensko uro z verižico. — Delavka Cecilija Stankova je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Izvošček Fran Bezlaj je našel žensko ročno torbico.
narodna oDranAa.
Cisti dohodek veselice obeh združenih Šentpeterskih podružnic Ciril-Metodovih, ki se je vršila 28. pr. m. na vrtu hotela »Pri zlati kaplji« na korist glavni družbi, znaša 500 K.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Feliks Stare, graščak na Kolovcu, 10 K, pogojeno odškodnino za divjega petelina, ki ga je v njegovem revirju ustrelil gosp. dr. H. Souvan. Taki pogoji so torej zelo priporočljivi, želimo le, da rodoljubni gospod Stare dobi mnogo posnemal-cev.
Naroden ženin je daroval naši družbi 40 K na dan sv. Cirila in Metoda po gosp. župniku Iv. Vrhovniku. — Hvala!
Iz neke sodnijske poravnave je pridobil za Ciril * Metodovo družbo gosp. not. kand. Fr. Burger 50 K. — Poravnalen hvala, poravnancem mir in zadovoljnost, družbi sv. Cirila in Metoda uspeh, Slovenstvu blagor!
Učenke dekliške šole v Trstu na
Acquedotto so vplačale en »kamen« z vsoto 200 K, posebe pa so poslale 25 K 50 vin. kot Ciril - Metodov dar. — Hvala hvaležnim učenkam družbene šole, častno priznanje vzgledni narodni vzgojiteljici gospe šolski voditeljici Mariji Engehnanovil
Za Ciril - Metodov sklad so se nadalje prijavili sledeči: 910. Moška podružnica v Šiški (plačala 200 K); 911. Ženska podružnica v Šiški (plačala 200 K); 912. Stalno omizje restavracije »Vuga« v Grobelnem (plačalo 200 K); 213. Podružnica v Planini (plačala 200 K); 914. Podružnica Lonjer; 915. Kreditno društvo v Kranju (rfačalo 200 K).
Podružnica v Škofljici priredi veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda dne 16. julija na Rudniku pri »Rdečem križu«.
Mesto venca na krsto umrli gospe Franji Brinškovi v Trnovem na Notranjskem je položila na altar domovine za družbo sv. Cirila in Metoda ga. Pranja Šlajpahova v Veliki Loki 10 K; za isto družbo je nabral gosp. Krulej Ernest, tehnik v Grad-
cu 13 K med tovariši meato veuca na grob umrlemu tovarišu J. — Hvala iskrena.
Četrtošolci v Mariboru so nabrali in poslali 30 K, v Celovcu pa gg. dr. R., dr. St., dr. P. in P. darovali za god sv. Cirila in Metoda naši družbi 40 K, vesela družba v Olševku pri kresu zložila 3 K. — Hvala!
Društveno naznanilo.
Semenj na Poljanah.   Kdo bi si
bil mislil, da je mogore kaj takega na Poljanah, — to je bila sodba vseh, ki so obiskali semenj na Poljanab in videli veselo vrvenje Poljančanov in njih ljubih gostov iz Ljubljane in okolice. Prava ljudska veselica je bila, kar se je vršilo včeraj na sejmišču in ne samo veselica, marveč si-jajna manifestacija napredne misli iu naprednega življa na Poljanah. Ze pred pravim začetkom veselice se je prostor na sejmišču napolnil do zadnjega in proti večeru je bilo vrvenje na veseličnem prostoru tako. da kaj podobnega Poljane niso še doživele. Zato pa so obiskovalci od naprednega političnega in gospodarskega društva tudi naravnost zahtevali, da priredi vsako leto tako veselil o, da se stiki med posameznimi sloji na Poljanah poglobe in da imajo Po-Ijančani v neprisiljeni zabavi in v občevanju z našimi zavednimi okoličani priliko, spoznavati vse njih težnje. Priznati moramo namreč, da ni nikjer tako lepe prilike, neprisiljeno razodeti svojih simpatij sodelavcem na kulturnem polju, kakor ravno na družabnih prireditvah. Na zelo lej> način so izkazali zlasti vrli naprednjaki iz Štepanje vasi Ljubljani s tem, da so se v zelo velikem številu pripeljali na okrašenih vozovih na veelieo, svoje tople simpatije. Viharni pozdrav, ki so ga jim priredili Poljančani, je bila le delna od-dolžitev za moralično podporo, ki so jo prinesli političnemu društvu. Ce govorimo o zabavnem delu prireditve, moramo se v prvi vrsti spomniti »Ljubljanskega Zvona«, ki je s svojim priznano izbornim petjem povzdignil veselico nad druge običajne prireditve; omenimo še komične nastope, godbo, ples in sreeolov z bogatimi in zelo praktičnimi dobitki. Za okrepčila so skrbele vrle poljanske gospodične pod vzornim vodstvom ge. S 1 o v š o ve. Končno moramo omeniti nekaj, kar bi moralo biti na vsaki prireditvi političnih društev. Takih prireditev se udeleže namreč tudi oni, ki sicer ne pridejo prepogosto v dotikn s političnim društvom in zato je bilo zelo umestno in vsega priznanja vredno, da sta spregovorila na veselici državni poslanec dr. R a v ni h a r in dež. poslanec prof. R e i s n e r par besed, kar pa ni vzelo veselici čistega značaja proste družabne prireditve.
Merkurjeva veselica na vrtu Narodnega doma. Nestrpno je bilo pričakovanje velike veselice društva »Merkur«, ki se je vršila snoči na vrtu Narodnega doma. Posebno privlačnost so tvorili seveda krasni in dragoceni dobitki in zato se ni čuditi, da je bil naval na veselico naravnost ogromen in da so bile srečke tako hitro razprodane, da marsikateri, ki bi bil sicer še rad poskusil svojo srečo, ni prišel več na vrsto. Da pa je veselica uspela tako sijajno, gre v prvi vrsti zasluga neumorno delavnim našim damam, ki se niso strašile truda, da prirede ljubljanskemu občinstvu, ki je znano kot zelo kritično, nekaj izrednega in pri vsej svoji dovršenosti vendar domačega, tako da je morala prireditev zadovoljiti tndi najlx>lj razvajene ljudi. V prvi vrsti gre zasluga kakor vedno, kadar je treba za dobrotielne in humanitarne namene žrtvovati svoje moči, neumorni ge. dr. Tavčarjevi, ki je skupno z damskim odborom prevzela prireditev, krepko podpirana od gospodičen, ki so sodelovale na veselici, bodisi v paviljonih, bodisi zunaj paviljonov. Omeniti moramo tu načelnice paviljonov, ki so tako izdatno pripomogle k nenavadnemu uspehu veselice. V I. paviljonu za pivo sta načelovali ge. Domi-celj in Kerč. v II. paviljonu za pivo ge. Šare in Torv, v I. paviljonu za vino sta načelovale ge. Lilleg in Zaje, v II. paviljonu za vino ga. Vidmar. V kavarni in slaščičarni sta načelovali ge. Grobelnik in Golob, pri šampanjcu ga dr. Murnikova, pri cvetljicah ge. Vider in Ozmee in pri smotkah ga. Vrhove. Paviljon za je-stvine so oskrbovale ge. Jelačin, Ces-nik in Šarabon, srečolov pa ga. Su-pančič. Pohvaliti je posebno godbo, našo Slovensko Filharmonijo, ki je zelo veliko pripomogla k tako krasnemu uspehu veselice. Igrala je neumorno od 4. popoldne iu sicer jako točno kakor vse krasne koncertne skladbe, tako tudi plesne komade, s čimer si je pridobila zahvalo in polno simpatij naših ljubkih plesalk in vrlih plesalcev. Odlikoval se je posebno še pevski zbor »Merkurja«, ki je z ie priznano bravuro zapel šest krasnih pismi in žel obilo zaslužene-
Iga priznanja. Odlikovala sta se posebno tudi priznana solista gg- Kri-I žaj in Jf ž. Ljudstvo jih jo podrav-Ijalo iu jima prirejalo burno ovacije. Seveda so se zbirali posebno okoli paviljonov pri ljubkih prodajalkah in točajkah pevci v slučajne zbore in zapeli ma iv ikako krasno domačo pesmico. Slovenec rad poje in ima tudi krasne pesmice, narodno bi a g o, ki tako globoko izražajo duševno razpoloženje peVca, bodisi da je žalosten ali vesel. Ve«^Ije pa je vh.dalo včeraj na veselici, prosto neprisiljo-no veselje in vesele pesmi so razveseljevale ste\ilne goste. »Merkurju« pa moremo le čestitati, da je s srečno roko pripravil tako sijajno veselico, ki je brez dvom* tudi krepko podprla društveni podporni sklad.
— Idrijska podružnica S. P. I). priredi v nedeljo, dne 10. julija izlet na Javornik.
Pedagoško društvo v Krškem je slavilo v nedeljo, dne 2. julija svojo 25!etnieo. V ta namen se je vršilo ob 10. dopoldne slavnostno zborovanje, ki se ga je udeležilo poleg učitelj-stva veliko število učiteljskih in šolskih prijateljev. Med drugimi je poselil zborovanje zastopnik »Saveza hrvat, učit, društev«   in zastopnik »Hrvat, pedagog, kniževnog zbora<, videli smo med zborovalci mnogo uradnikov, meščanov, obrtnikov itd. Goste in učiteljstvo je pozdravil predsednik strok, učitelj Drag. H u m e k, za njim je pa predaval   cand. phil. Anton Sovre o temi: Tolstoj. Gospod predavatelj je naslikal velikega Slovana in    njegove človekoljubne težnje tako mojstrsko in s tako jasnimi potezami, da gotovo ni bilo nikogar med poslušalci, ki bi ne bil sledil    preda vau ju    z zanimanjem. Predavatelj    je žel za svoje izborno zamišljeno delo navdušeno priznanje. Nad vse važno je bilo poročilo strokovnega učitelja Maksa Hočevarja o društvenem delovanju v 25 letih. Iz skrbno sestavljenega poročila so lahko posneli učitelji in šolski prijatelji, da društvo ni živelo zastonj in da se je ves Čas svojega obstanka trudilo, da bi vsestransko vršilo dolžnosti, ki si jih je zapisalo pred 2.~> leti na svoj prapor. Mnogoštevilna zborovanja   in še mnogoštevilnejša predavanja pedagoško-didaktične in narodno-gospodarske   vsebine, lepa vrsta knjig, ki jih je izdalo društvo, vse   priča o smotrenem učiteljskem delu. Koncem zborovanja sta bodrila društveni predsednik in  tajnik učiteljstvo, naj vstraja pri začetem delu in naj se ne straši današnje dobe, ki bo gotovo minila in se umaknila lepšim časom. Ob 4. popoldne je bil v sokolski dvorani koncert, ki ga je po setilo nad 200 poslušalcev. Vsakdo je trdil, da je bil to eden najlepših koncertov, ki smo jih kedaj slišali v. Krškem. Pevski zbor je pod spretnim vodstvom   g. Kosa   izborno rešil svojo nalogo. Gospo Kokotovo iz Sevnice smo poznali že izza zadnjega koncerta, ki ga je priredilo »Pedagn-giško društvo«, in zopet smo se divili gibkosti njenih prstkov, ki tako mojstrsko   obvladajo   klavir iu mu izvabljajo tako krasne melodije. Nov nam je bil g. T r o s t in reči moramo, da smo ponosni, da imamo v svoji bližini    tako   imenitnega violinista. »Pedagoško društvo« naj bi nam večkrat   priredilo   tak   užitek, saj ima mnogo  hvaležnega občinstva,  ki ve ceniti požrtvovalno učiteljsko delo in ki ve, da je trditev gotovih ljudi, da ljudstvo ne mara učiteljev — navadna — laž.
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi Je sprejelo v mesecu maju in prvi polovici junija sledeče podpore: G. inž. J. Valenta, Praga (i K; g. prof. J Zilih. Gorica 7 K; g. prof. J. Kožuh, Celje 10 K; g. prof. dr. Dolar. Maribor 2 K; si. »Slo-v . Narod« 30 K; g. dr. Brumen, Ptuj 5 K; g. prof. dr. Lončar, Idrija 2 K; g. župnik Vrhovnik 10 K; g. učiteli Ig. Supan, Brežice 12 K; g. Iv. Zem-lič, c. kr. sodnik 3 K; g. dr. Fr. Kogoj, Jesenice 2 K; g. Martin Ogore-vec, Koniice 5 K; si. županstvo trga Sevnica 30 K. — Podporno drnštvo si je moralo letos izposoditi 1699 K in razdelilo poleg tega vso razpolož-nino. Ako se slovenska javnost ne zavzame za Prago, ne more na jesen noben dijak v to mesto, ki je navezan na Podporno društvo, pa bodisi še s tako malo podporo. — Darila sprejema dr. Karel Š e b e s t a , Praga H. 4, Spalena 9.
Prosveta.
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 5. julija. Odbor čestita I. podpredsedniku vitezu pl. Grasselli-ju. — Načelništvo Tehniškega odseka prevzame društveni predsednik. Na požeških slavnostih v spomin pisateljem Balukiču, Jurkoviču in To-miču je Matico zastopal predsednik. — V prevode iz svetovne književnosti se sprejmejo »Zapiski iz mrtvega doma« (Dostojevski). Nekateri rokopisi se zavrnejo; sprejme se spis »Črna smrt«. O študiji »Zivljenjo starih Slovanov v IX. in X. stoletju<
se bo definitivno sklenilo prihodnjič.
0 častnih nagradah se bo odločevalo, ko bodo vsi konkurenci spisi ocenjeni. — Matici se ponuja spis o Avija-iiki. «— V spomin 301etniee Jurčičeve smrti bo Matica izdala Jurčičevo spomenico, ki jo bo uredil društveni predsednik. — Knjige za 1. 1911 so vse prirejene za tisk. Doslej je poslalo članarino le 45 poverjenikov, plačalo pa 1100 Članov, (g. svetnik dr.
1 van Žolger je pristopil kot ustanovil ik). — Društvena hiša se tekom te--ra poletja popravi.
Klub ljubljanskih diletantov vprizori v nedeljo, dne 16. t. m. ob 8. /.večer v areni Narodnega doma ve-lezabavno ljudsko igro »Gospodje -inovi«. Spisala sta jo Leo Stein in Oskar Walter, za slovenski oder priredil pa Fr. Kobal. Po predstavi • les. Vstopnina 40 v, v predprodaji ima vstopnice L. Pevalek v Židovski ulici. — Sezite po njih.
iolfto poročila.
C. kr. državna višja realka v Idriji je v Četrtek zaključila svoje 10.
olsko leto. Koncem preteklega šolskega leta je obiskovalo realko v pripravljalnem razredu in v sedmih re-alčnih razredih skupaj 209 rednih gojenci ter 10 privatistinj in 1 pri-vatist. Po bivališču staršev je bilo iz Idrije in najbližje okolice 105 gojencev, od drugod 104, med temi s Primorskega 39. Po materinščini so bili 203 Slovencev, 1 Čeh in 5 Nemcev. Učni uspeh je zadovoljiv. Šolnine se je plačalo skupaj 4220 K. Ustanov pa so prejeli učenci v skupnem znesku 1702 krone 84 vin. Na zavodu so poučevali ravnatelj, 6 profesorjev, 2 prava učitelja, učitelj telovadbe. 3 namestni učitelji, učitelj pripravljalnega razreda, poskusni kandidat in učitelj petja, skupaj 16 učnih močij. Zelo uspešno je delovalo podporno društvo za dijake na realki v Idriji. V preteklem šolskem letu je izdalo za 291 novih knjig 909 kron 57 vin. ter izposodim 2115 knjig med učence. Društvo ima naloženega denarja 10.255 K 50 vin., knjižica pa Meje 2309 učnih knjig, 50 risarskih desk in 109 risarskih okvirjev, Dijaška telovadba pod vodstvom učitelja Bajžlja je donesla društvu 297 K 38 vin., ministrstvo za javna dela je darovalo 300 kron, mestna občina idrijska 200 K in Okrajna hranilnica 100 K, pa tudi sicer je imelo društvo v Idriji in zunaj nje več velikodušnih podpornikov. Na idrijski državni realki se je kar najbolje pospeševalo telesno vzgojo gojencev, kar treba s posebnim priznanjem po-vdarjati. Poleg redne telovadbe se je gojila še prostovoljna telovadba, ki izkazuje zelo dober obisk, dalje v zimskem času drsanje in sankanje, v poletnem pa raznovrstne dijaške igre, plavanje itd. Ravnateljstvo je izdalo šolsko izvestje v slovenskem jeziku, v katerem sta poleg šolskih poročil se->tavkaj: „O nevarnostih kemičnih poizkusov", spisal prof. Baebler in Jzpo-poln cz? o samodelno električno menjalo", spisal prof. Nardin. V šolskem letu 1911—12 se razširi raba slovenskega učnega jezika na več predmetov,
šolskim letom 1914—15 pa bo uveden slovenski učni jezik za skoraj vse predmete, če se bodo dobile pravočasno aprobirane slovenske učne knjige. Tako bo idrijska višja državna realka
očasi to, kar so namerjali nje ustano-
itelji, prvi resnično slovenski srednješolski zavod. Priporočamo slovenskim Maršem ta naš z lepimi uspehi delujoči rednješolski zavod v Idriji.
izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Žalostna kupčija.     Na večer 8.
»tajnika t. 1. se je pripeljal Janez E r-■/. en, po dom. Jernejev, tesar, iz Bri-?ofa s svojim sorodnikom Janezom flrženo m, po dom. Tomažovem, v r posestnikom Janezom   B a r 1 e -
o m v Jekovčevo gostilno v Lužah. H i Ji so vsi dobre volje, kajti spotoma
» se pred vsako gostilno ustavili in se precej opili.    Istodobno, ko so ti
rije v Jekovčevo gostilno vstopili, je tam sedel znani razgrajač Jožef 1* r e š e r n, posestnik v Lužah, h ka-
eremu so se' prisedli in naročili piva. začeli so se pogajati za gostilničarje-
ega konja, katerega je B a r 1 e tudi iupil in ga plačal, za likof je pa prišlo na mizo 11 steklenic piva. Pre-
• rn je venomerno došlece zbadal, :iakar se je vnel med njimi prepir. I fostilničar, ki se je bal. da bi ne nastal pretep, je pregovoril Barleta in tovariša, da sta se iz gostilne odstranila. Najprvo sta šla on in Barle konja naprezat, za njima sta. prišla. ix veže oba TCržena. Nenadoma se pri-
aže na pragu hiše Prešern, oborožil z dvema steklenicama za pivo, -tere je skrival za hrbtom. Janez I >žen se mu je postavil v bran in
n u   potegnil eno steklenico iz roke
*" ga potisnil v vežo. V ta pretep se .je vmešaval tudi drugi Eržen, ki je
•stal sam s Prešernom v veži in se 5 njim ruval. Med tem je pa Eržen
I zadri svoj odprti nož s tako silo v prsni koš Prešernu, da mn jo prehod«! srce, nakar je ta takoj umrl. Nato so je storilec odstranil in prlsedel k tovarišema na voz in se z njima odpeljal. Med potjo se je storilec proti svojemu sorodniku izrazil: »Ce le nisem preveč naredil.« Po izpovedbi zaslišanih prič se je dognalo, da obdolženec ni bil tako pijan, da bi se no bil zavedel svojega dejanja. Sodišče je smatralo ta čin obdolženca kot prekoračenje silobrana ter ga obsodilo na 4 mesece strogega zapora.
Razne stvari
* Železniška nesreča. V bližini
I>ostajališča Zaleski se je zgodila velika železniška nesreča. Neki tovorni vlak so premikali na postaji in vlak je zavozil tudi na progo proti Kostri-
čovki, ki močno visi. Najbrže ker vozovi niso bili zadostno zavarovani, se je odtrgalo 10 vozov in so z grozovito naglico dospeli skozi postajališče Kostričovko do mostu čez Dnjestcr, kjer so trčili z nekim vlakom, ki je prihajal iz Kolomeje. Vozovi so bili totalno razdejani, pa tudi stroj iz Kolomeje prihajajočega vlaka in več vozov je bilo poškodovanih. Deset oseb je bilo več ali manj ranjenih.
Nova gledališka igra. G. Zvonimir Masle v Ljubljani je spesnil po motivu narodne pripovedke opereto: ^Zadnja potomka grada Karlovce«. Pevske točke so se lepo posrečile. — Opereta je bogata dejanj in zelo efektna. Vrši se na gradu šteberškem ni karlovškein (sedaj sta oba v razvalinah) in pa na in ob cerkniškem jezeru. Igra bo natisnjena.
* Povodnji v Galiciji in Bukovini. V Galiciji in Bukovini je bila zadnje dni povodenj, kakršne ne poj-mijo že 20 let. Skoro vsa polja v mnogih občinah so uničena. V mnogih krajih je povodenj nastopila tako nenadno, da so morali ljudje pustiti vse in se rešiti na strehe in drevesa. Mnogo hiš se je tudi podrlo. Prut nosi s seboj mnogo hišne oprave in ponesrečenih živali. Tudi v Črnovicah je škoda, ki jo je napravila povodenj, zelo velika. V predmestjih so vse kleti in vsa kletna stanovanja pod vodo. Tudi železniške zveze so ponekod pretrgane. Škodo cenijo na več milijonov kron.
* Potres na Ogrskem. Poročila, ki prihajajo z Ogrskega, še-le razkrivajo vso škodo, ki jo je provzročil potres na Ogrskem.   Središče potresa moramo iskati med Temešvarom in Kcčkemetoru, kjer je tudi škoda na poslopjih največja in kjer je bilo tudi več ljudi od opeke in kamenja ranjenih ter v občini Nagy Koros dva človeka ubita. V Maria - Hegv - To-nyji je neki hišni posestnik z 9 otroci pokopan pod razvalinami. Potres je bil tako močan, kakor ga na Ogrskem ne pomnijo in v Budimpešti, kjer ni bil čutiti tako močen ter tudi ni napravil toliko škode, tudi strah ni bil pretirano velik, v Kečkemetu pa je potres vzbudil pravo paniko. Ljudstvo se tudi po potresu ni upalo več nazaj v hiše, ker so bile vse hiše več ali manj poškodovane. Tam so morali tudi izprazniti   vojašnico in sirotišnico in rotovž je tudi opustošen. Desna fasada rotovža se je podrla in dimnik je razbil posvetovalnico. Tudi arheologične zbirke so popolnoma, uničene. Na justičnem poslopju se je zrušilo pročelje in simbolična podoba pravice je padla na cesto. Več majhnih hiš se je zrušilo in nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Mnogo Ijn-di v Kečkemetu in tudi drugod na Ogrskem je zblaznelo, posebno mnogo je med zblaznelimi žensk. Telefonske in brzojavne zveze   so deloma pretrgane. Vesti govore o zemeljski razpoki, ki se je napravila v bližini Kečkemeta, iz katere švigajo plameni in prihajajo fosforovi   plini. Ta vest se nam pa zdi pretirana in do sedaj tudi ni šc potrjena. V Kečkemetu vzdržuje    policija in vojaštvo red. Vse novozgradbe so morali ustaviti.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Shod v Ljuhcčni. —   Ljudstvo se izjavlja za »kancelparagraf«.
Celje, 10. julija. Včeraj se je vršil pri Ropanu v Ljubečni velik kmečki shod, na katerem se je govorilo o galiških državnozborskih volitvah v Savinski dolini in o tesnejši    organizaciji     naprednjakov v
vzhodnem celjskem okraja. Navzočih je bilo 900 do 600 ljudi. Zastopane so bile občino Škof ja vas, Šmartno, Dobrna, Nova cerkev, Frank olovo, Dramlje, Teharje, Št. Jnr ob J. ž. in Celjska okolica. Iz največ občin so došli kmetje na vozovih. Predsedoval je trnoveljaki posestnik Anton Mahne. Govorili so gg. dr. Koderman iz Celja, Urlep iz Št. Jttrja — okolice, Miloš Jarnovič iz Dratnelj, Jože Podgoršek iz Št. Jurja — okolice, Blaž Jelen iz Nove cerkve, Joie Drofenik iz Št. Jurja — trga, J. Prekorsek iz Celja, Franc Piki iz Žalca, Adamič iz Vojnika in dež. posl. dr. V. Kuko-vec iz Celja. Kmečki govorniki so skrajno ostro šibali nasilje duhovščine pri zadnjih državnozborskih volitvah in enoglasno zahtevali, da se postavno prepove politična agitacija v cerkvi. Sprejela se je tudi tozadevna resolucija. Na shodu je došlo do velikih ovacij za bivšega drž. posl. Fr. Robleka. Sklenila se je tudi sledeča resolucija: Dr. A. Korošcu izrekamo na velikem shodu v Ljubečni pri Vojniku zbrani kmetje svoje nezaupanje, ker ni bil izvoljen na podlagi ljudske volje, temveč na podlagi sleparstva, nasilja in izrabljanja cerkvene moči in ljudskega verskega čustvovanja. Končno se je izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev političnih društev v Hudinjski dolini in za ožjo šentjursko okolico.
Cesar.
ML 10. julija. Cesar, ki se počuti zelo dobro se je včeraj s svojimi vnuki večkrat precej dolgo izprehajal.
Razpad krščansko socijalne stranke.
Dunaj, 20. julija. Krščansko socijalni klub občinskih svetovalcev ima danes zveor sejo. v kateri se bo ustanovila zveza narodnih občinskih svetnikov.
Parlament.
Praga, 10. julija. »Bohemia« piše v današnjem članku, da bo program nove zbornice mnogo daljši in vsled tega tudi zasedanje zbornice mnogo daljše, kakor se je prvotno domnevalo. Zasedanje zbornice bo trajalo najmanj 4 tedne.
Dunaj, 10. julija. Cesar pride v torek zjutraj na Dunaj in se poda takoj na dvor, kjer prečita prestolni govor, še isti dan se vrne cesar v Isl.
Dona j, 10. junija. Konference ministrskega predsednika Gautscha z voditelji političnih krogov se prično v najbližnjih dneh.
Prašek o politični situaciji. Praga, 10. junija. Poslanec Prašek je imel v Mladi Boleslavi shod, na katerem je govoril o politični situaciji. Rekel je, da Čehi nimajo ni-kakega povoda opustiti v novi zbornici skrajno opozicijalno stališče napram novi vladi. V nadaljnih izvajanjih se je dotaknil tudi agrarne stranke, o kateri je rekel, da je nujno potrebno temeljite reorganizacije.
Nemec o politični situaciji.
Praga, 10. julija. Vodja čeških socijalnih demokratov Nemec je izjavil, da socijalno demokratična stranka odklanja obstrukcijo proti vladi in da socijalno demokratična stranka tudi ni proti brambni reformi.
Povodenj v Galiciji in Bukovini. Lvov, 10. julija. Vsled velikanske ]>ovodni je mesto Kolomea deloma pod vodo.   Železniške   zvese so
ovirane.
Cernovicc, 10. julija. Reka Prut je poplavila skoro vso okolico. Reka je narasla nad 6 m nad normalom in zahtevala tudi več človeških žrtev.
Bukarešta, 10. julija. Po celi Mol davi so velike povodni. Mnogo ljudi je utonilo, zrušilo se je mnogo hiš, železniške proge so mestoma podkopane in železniške zveze pretrgane.
Rekontre s kadeti. Lvov, 10. julija. Danes ponoči je prišlo v neki tukajšnji restavraciji do rekontra med dvema civilistoma in dvema kadetoma tukajšnjega renskega polka. En civilist je enega kadeta udaril po obrazu, nakar je kadet potegnil revolver in dvakrat ustrelil. Oba civilista sta ranjena, kadeta so zaprli.
Jesenski manevri.
Budimpešta, 10. julija. Cesar se udeleži jesenskih manevrov, ki se vrše letos na Zg. Ogrskem in se pripelje 12. septembra v glavno cesarsko taborišče v Eperjes, kjer ostane 4 dni.
Potres na Ogrskem. Keckeatet, 10. julija. V soboto in nedeljo so se ponavljali precej močni potresni sunki. Ljudje prenočujejo na prostem. Mnogo hiš se je podrlo, pi-jonirji iz Budimpešte so zaceli z reševalnimi deli. Škodo cenijo dosedaj na 10 milijonov kron. Poneverjenje pri ogrski agrarni banki.
Sarajevo, 10. julija. Pri ogrski agrarni banki je poneveril neki uradnik, ki je sedaj na dopustu s tem, da je ponaredil nekaj hranilnih knjižic, 30.000 K. Slovanski zorna listo vski kongres.
Belgrad, 10. julija. Tu je bil o tvor jen na jako slovesen način slovanski žurnalistovski kongres, katerega se udeleži okoli 250 slovanskih žurnalistov. Na kongresu so zastopane vse slovanske narodnosti, tudi Poljaki.
Nove vojaške zastave v Srbiji. Belgrad, 10. julija. Tu so se vršile velike vojaške slavnosti. Vsi srbski pešpolki in vsa konjenica so dobili nove zastave. Slavnosti se Je ude-ležil kralj, princi, ministri in bel-gradska garnizija.
Albanci in Turčija.
Carigrad, 10. julija. Ministrski svet je sklenil, podaljšati Albancem rok, da se vdajo, za 10 dni. Turška vlada hoče uvesti v Albaniji tudi takoj obljubljene reforme in se kaže pred vsem popustljivo zaradi nošenja orožja, kar hoče dovoliti onim Albancem, ki morajo orožje nositi po svojem poklicu. Vojaško službo naj opravljajo Albanci v Albaniji, ali v Carigradu. Turška vlada je sklenila, predložiti zbornici poseben zakon glede albanskih davkov, ki naj bi obsegal samo takozvani trgovinski davek, arsi drugi davki pa bi bili za dobo enega do dveh let suspendirani.
Rim, 10. julija. »Tribuna« prinaša interviv s turškim državnikom Hilmi pa£o, v katerem se je Hilmi paša baje izrekel, da želi turška vlada konec napetih razmer. Vprašanje balkanske zveze stopa zopet v ospredje, toda Hilmi paša je mnenja, da balkanska zveza ni mogoča, če ni pri njej udeležena tudi Turčija.
Cetinje, 10. julija. Oblasti so dobile poročila, da so se vzdignila albanska plemena v južni Albaniji. Turčija je poslala tja mnogo svojega vojaštva.
Berolin, 10. julija. »Vossische Zeitung« poroča, iz Cetinja, da so izjavili voditelji vstašev, da so za nje turške koncesije toliko časa nesprejemljive, dokler ne pre\^zame ena izmed evropskih velesil garancij, da se bodo te koncesije tudi faktično izpolnjevale.
Stavka zidarjev.
Pariz, 10. julija. Tu so začeli zidarji z generalno stavko. Vlada je dala zapreti voditelje stavkujočib zidarjev.
Nesreča na morju.
Berolin, 10. julija. Na Kaliforn-ski obali se je potopil parnik »Santa Rosa«. 275 potnikov je utonilo. Zaradi Maroka.
Berolin, 10. julija. Med francoskim poslanikom in nemškim državnim tajnikom Kiderlen - Waehtor-jem se vrše konference o razmerju med obema državama zaradi maroškega vprašanja. Te konference so pokazale, da hočete obe državi mirno in trezno preudariti vprašanje kako najti izhod iz zamotanih maro-kaskih zadev.
Poziv.*)
Z ozirom na »Slovcnčevo« trditev v št. 148, da sem imenoval v dopisu »Slov. Naroda« iz Novega mesta tamošnje volilce S. L. S. »hlapce« v smislu Cankarjeve drame, izjavljam enkrat za vselej, da nisem dopisnik nobenega lista, da nisem niti pisal, niti inspiriral nobenega članka o novomeških razmerah, katerekoli vrste, razen kot predsednik »Narodne čitalnice« društvena naznanila v imenu nje odbora, torej tudi o volitvah ne. — Govorica, da sem jaz avtor raznih člankov iz Dolenjskega, se širi z zlobnim namenom; zato prosim vsakogar, kdor bi slišal koga govoriti kaj takega, da mi naznani njegovo ime.
Davorin Majcen, _ c. kr. profesor.
• Za vsebino toga spisa je uredništvo odgovorno lo toliko, kolikor to določa zakon.
lajava«
Z ozirom na notico v št. 484 dnevnika »Jutro« z dne 4. julija t. L: »Imeniten doktor«, izjavljam podpisana Glisti Gaggk soproga potnika v Ljubljani, da se tiče predmetna notica mojega otroka Herberta, kateri m bil začetkom maja letos od gosp. dr. Franca Derganca, primari ja v deželni bolnišnici v Ljubljani operiran na kili, in sicef na levi strani života. Ni res, da bi bil gosp. dr. Der-ganc operiral mojega otroka na zdravi strani, pač pa je izvršil taisti operacijo pri otroku na bolni strani, in sicer z najboljšim uspehom, za kar se mu s tem zahvaljujem.
Ker je cela zadeva postala vsled navedene notice »Jutra< javna in splošno znana, dovoljujem podpira na gospodu primariju dr. Drgaucu, da mojo gorenjo izjavo priobči v dnevnikih »Slovenec«, »Slovenski Narod«, »Jutru« in »Laibacher Zeitung«. 2384
V Ljubljuui, dne 7. julija 1911.
Gusti Gaggl.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Uradil kirtl iiujike torte 10. julija 1911.
Dnarot i B1«g*rni
92 20 j 92*40
■elalbSBl paalpll.
4« o majeva renta   . . . .
4*2*;« siebrna renta .  .  . .
4*/« avstr. kronska rent« . .
4°/. ogr. „ . . 4°/s kranjsko deželno posojilo
49/t k. o. češke dež. banke .
Srećke.
Srečke la 1.1860 't   •  » •
n     n   »» 1S64 . .
» .....
„   zemeljske I. Izdaje .
ogrske h! po tečne . ,
dan. komunalne •
avttr. kreditne . . .
ljubljanske  .  . . .
avstr. rdeč. križa • .
°8r- ti »i • • bazilika   .   .   .  . .
M tvrtke......
Dalaloe.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice.....
Državne železnice . .v. .
Alplne-Montan.....
CeSke sladkorne družbe . , Ztvnostenske banke.   •  . ,
m m
M M II II H
Valuts.
Cekini Marke Franki Lire i Rabi)!.
95-95
92- 10 9115 94*50
93- 65
419 — 610-— 305--292-277-25 246-50 497-50 50O— 81*60 69-50 4S-— 34-50 248-40
47350 655*50
546 75
120-60 744*50 811-25! 288 -280-50
11-35 j 117 40! 95-07»
94 60 254 -
96-15 9230 91-35 95-50
94- 65
431'— 622-— 317-— 298'-283-2? 252-50 507-50 510-88-6C 75-50 51-— 38-50 251.4'J
475-5C 656*50 547-75 121-60 745 50 8122? 290-28I-5T
11-38 117-60
95- 17 94 80
254-75
Žitne cene v Budimpešti
Dne 10. julija 1911. Termin.
PSenica za oktober 1911. Rž za oktober 1911 . . Koruza za juli 1911 . . Koruza za avgust 1911 . Koruza za maj 1912 . . Oves za oktober 1911 .
za 50 kg 11-56 za 50 kg 9-5č* za 50 kg 7-62 za 50 kg 7-72 za 50 kg 6-96 za 50 kg 7-98
Meteorolosično poročilo.
V ilr* Md BSrjea -06-j       SrefiH mćil tlik 71« 0
julija 1	Čas ispazo-| vanja	Stanje barometra t mm	S« e 2	Vetrovi	Nebo
8	2. pop. 9.ZV.	739-3 741 1	28*9 200	sr. jug si. jzah.	oblačno dež
w 9.	7. zj.	739-6	16-5	sl.svzh.	oblačno
•	2. pop. 9. zv.	736-8 738*7	27-6 197	It zah. sr.jvzh.	•
10.	7. zj.	741-9	m\	sl.vzsvzh	•
Srednja predvčerajšnja temperatura 207*, norm. 19 51 in včerajšnja 21*3», norm. 19*6% Padavina v 24 urah 10*4 mm in 5*8 mm
Cela stara!
2385
nttia zobovji
ali njih dete kupuje Fr. KAliisch v Ljubljani sjrr aaisto to sredo v hotelu pri Malica itev. t, L nadstropje.
Zrn avgustov tarnain' se
▼ novi hiši s 4. sobami, kuhinjo, kopalno sobo. — Poizre se v Stritarje vi nI. 4 ¥ parterju. 2366
Ljubljanska kreditna ba
Deiniik« glavnica k mm.mo. Stritarjeva itKes) itev. t.
Foaraijttoe v Sptjat«, CelOTomj Mah
ka v Ljubljani.
ten* 6ie.oea
Sm   S?! n ■iM ■ 1
«1 VvTHMa
39
Sprcjaaa vloge u kipce it ai ttfaB ritn to jk M 11 H ebrestije oO tac tlo* pi Ostfli TT   (2 }
JtiRjc ■ proiaja sre&t ■ vtttaatt« jupirje vstk vrst
yt Imiiib tank
ki ji je kaj lette m strt-
Dama
tati d»Nti )■ tsrultl ■Mlik« k«l o, m aniva le t
liHjinim mlečaim
nI los- s konjičkom
(Znaka letet kotjiček).
Bevsusa t Cs„ Deti* t, l. I*aU pa M * m i»kH t je       mfe Icktrattk, arafcrljth it
22 s   trgoTiaah s partaral. u
s šestimi stanovanji v Ljubljani, blizu italijanske cerkve. — Izve se vsak dan od 8.—9. pri magistratnem slugi Bovcu tam ali pa popoldne na Dolenjski cesti 50.
z znamko repate zvezde le najboljše blago
za
402
Ruti ksfi h rrtin ognja
aa prodajo. 2965
Kje, pove upntvniStro »Slov. Naroda«.
Za letoviščarje, izletnike
ln cen], občinstvo sploh I
Staroznana
Jriiln'
v Lescah aa Gorenjskom
prešla je vsled prodaje v druge roke in je sedaj popolnoma prenovljena in povsem udobno urejena. Na razpolago je velik senčnat park, vrtni salon, kegljišče in krogljiŠče. Vodovod v hiši. Preskrbljeno je za vestno postrežbo z izbornim pivom, pristnimi vini in dobrimi jedili po zmernih cenaK
Oddati Je tudi še 7 na novo opremljenih lepih 2320
sob
lelovi&čarjem zA sezono po iako nizki ceni. — Oskrbništvo gostilne ki se za cenjeni obisk vljudno pripo roča,  daie pojasnila tudi glede sob.
KI
*r Oblast*
eno avtorizirani in sodno zapriseženi
ingenieur Ig. Stembov
Ljubljana, Subičeva
štev. 5.
prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, —   vodovode, kanalizacije, regulacije, parcelacije itd. —
957
A 130 P 80/11/8.
2383
Dne 24. julija 1911 ob 11. uri dopoldan
i
se bode vršila
pri Sv. Jerneju (St. Barth Ima) nad Muto.
Posestvo obsega 22 ha od katerih je 7 V, ha gozda. Dražbala se bode tudi živina in pritikline v skupni vrednosti 9954 K. — Dražbeni pogoji se lahko
vpogledajo pri tukajšnji sodniji.
C. kr. okrajna sodnija Marnberg, oddelek I,
dne 27. junija 1911.
^■Ifliej^©    si ■   veliko zalogo koles z originalno znamko
„Puch 1911"
„ri fr. Čudnu,    v £jubljani
Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih t, na m k kolesa od K 110-    naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschiff.
PooK za vezenje i strojem brezplačno. 9,8
Ceniki  zaatonf in poštnino prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko! ~mm
Rheuma "H     Protin     H Ischias
__ Otvorjeno od 1. aprUa do 1* novembra. immmmm
Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernim novostim. f/8p* septembra do 1. junija 25 % znižanje.
Čudoviti zdrafilBi uspehi.    Radioaktivna termalna kopel 33—44° Cefsija.
Krapinske Toplice
Pitno zdravljenje s termalno vodo. Razpošiljanje termalne vode. Obisk 6000 oseb.
Hrvaško (Hrvaška Švica).
Kopeli v basenu, marmorne, pršne, lužnate kopeli, fango, sudariji. Prospekte, pojasnila daje kopališko ravnateljstvo.  Pravilni naslov samo : Krapinsko Toplica, Hrvaško.
Zdraviliški dom, 200 udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. Stalna vojaška zdraviliška godba, lift, telefon, avtomobilska garaža, izposojanje avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (ki se odcepi od južnoželezniške proge Dunaj-Trst) avtomobilski oranibus. Zveza pri vlakih ob 11. uri 16 min. dopoldne in 5. uri 52 min. popoldne. Na železniški postaji Zabok avtomobilskega omnibusa zveza pri vlakih ob 9. uri dopoldne in ob 4. uri 07 min. popoldne. 1. snaja 4e 1.
Vroffi poletni meseci pospešujejo razvijanje in razširjanje vseh nalezljivih bolezni in znano dejstvo je, da
škrlatiuka, ošpice, tifus, koze v poletnih mesecih močneje nastopajo nego v drugih letnih Časih. Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razku zeval no sredstvo. Priznano najzanesljivejše razkuže-valno sredstvo sedanjosti
je brez duha, brez nevarnosti in po nizki ceni ter se v vsaki le karni in drogerijah dobi v origi-nalui steklenici za 80 h. Učinkuje hitro iu zanesljivo in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obveze (na rane in otekline) in za obvarovanje pred nalezenj^m.
je fino, nežno toaletno milo s spri-dejanim lysofornom in je antiseptičnega učinka. Lysoformovo milo »e lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčke; olepša polt jo dela nežno in dehtečo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo. Komad stane 1 K.
je ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstrani hitro in zanesljivo neprijetni duh iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa lysoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje   pri   katarju   v požiralniku,
vnetju vratu, nahodu. Nekaj   kapljic zadostuje za pol
steklenice vode. Originalna steklenica stane K 160.
Vsi izdelki z lysoformom se dobivajo po vseh drogerijah iu lekamicah.  —  Zanimivo knjigo
„Gesundhelt nnd Oeslnfektlon"
pošlje na zahtevo vsakomur kemik
A. C Hubmann,
Inaj. U MimliiB! 4.
lil. Kršili
£jubijana, Voljova n. St. 5.
priporoča svojo bogato zalogo
najmodernejših, naJUnelaih
cilindrov, klobukov,
na jako prometnem kraju v Ljubljani.
Več se poizve v upravni štvu »Slov. Naroda.« 2300
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dal-
matinako vino 233
Kuč
•       v •
IJlago ceno in solidno.
nalboljie srodstvo.
j 4 steklenice  (5 kg)   franko  K 450.
Br.  Novakovič, Ljubljana.
Zaradi pozne sezije
Fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
foloi&iifaira in drogerija
oblasta Honcesljonliana prodaja strupov
2798 v LJubljani,
Selenburgova ulica št. 5.
Temnica na razpolago. Zunanja   naročila   z   obratno pošto. Zahtevajte cenike!
• svilnate io pletene po znižanih renah. •
Ljubljana, Dunajska cesta ti i Hatitianovl hiši
667       Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO.
Optični zavod z električnim obratom.
m*
Prvi
i
Dragotin Jurman
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1.
Si. 21.649.
Razglas.
2372
V smislu § 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana daje podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so
računski sklepi za leto 1910.
in sicer:
1. mestnega zaklada,
2. ubožnega zaklada,
3. zaklada meščanske imovine,
5. mestnega loterijskega posojila.
6. mestnega vodovoda,
7. mestne klavnice in
8. mestne elektrarne
4. ustanovnega zaklada,
dogotovljeni ter bodo 14 dni, t. j. od 10. do 24. i. m. v prostorih mestnega knjigovodstva razgrnjeni obeanom na upogled, da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih.
O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal mestni magistrat.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 8. julija 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c kr. deželne vlade svetni*
Laschan, 1. r.
C. kr, avstrijske    4&   državne železnica
Izvleček iz voznega reda.
Wel|aVm   «»«1    BU mafa
»vihod v? L| nblts.no (ln in talasala
7» J 6   zjutraj i    Osebni   vlak  iz   Jeseni«, v
zvezi na brzovlak iz Berlina. Draidaa Prage, Linca, Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorico, Tri ca. Trtica
8- 02 zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Rudolf o vega, Grosuplja, St Janža.
9- 48 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda. lno mosta, Bad pastelna. Beljaka.
11-13  dopoldne:   Osebni vlak  ta Gorice.
Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. 2-69 popoldne:   Osebni vlak is Kočarja, Straže - Toplic,   Rudolfovega, Grosuplje. St Janža.
418 popoldne: Osebni vlak is Trbtfa, Celovca, Beljaka, Gorice, Trata, Jesenic, Trtica. 8*88 zveoer: Osebni vlak is Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidan, Praga, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8-18 zveden Osebni vlak is Beljaka, Trbil a
Celovca, Trata, Gorice, Jesenic, Trtica. 8*07 zveoen Osebni vlak is Kočevja, Straie* Toplic, Kudolfovega, Grosuplja. St Janža. 11*22 ponool: Osebni vlaku Trbisa, Celovca
Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Prihod v Llalsllaao (driavae tel« 6*41 zjutrajs Mesanec  is g«mnih^
10- 89 dopeldei Mesanec U lUmntioL 7*88 zjutraj Osebni vlaki v Kamnik,             cio zveoen Mesanec is Kissnika. 2-OB pepoldnei Meanec v Kamnik.               to so po noeli Mesanec is Kamnika le oo 7*M> zveoer: Mesanec v Kamnik.                    nedeljah In praznikih.
11*— peneči: Mesanec v Kamnik le ob ne«   Caai prihoda in odhoda so navede   v srodaj« daljah in praznikih. evropejskess čase.
is Lfablfone Uni. ieL)
6*48 zjutraj. Osebni vlak v  smeri: Trfic,
Jesenice, Trbil, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
7*25 zjutraj« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Rndolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
9-09 dopoldne. Osebni vlak v smeri*. Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k.. Line, Prago, Draldane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
11-30 dopoldne« Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbil, Beljak, Celovec, Gorica, Trst
1*32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, St Janž, Straža-Topiicc, Kočevje.
8"30 popoldne« Osebni vlak v smeri: Tri&č, Jesenice, Trbi*. Beljak, Gorica, Trat, Celovec
8*88 zveoer. Osebni vlak v smeri: Trfič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod Wiesbaden, Kolin, Dusseldort Vltssingen' Trbiž.
7*39 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje
St Jani, Rudoliovo, Kočevje. 10*10 poneoJ. Osebni vlak v smeri:
niče, Beljak, Gorica, Trst.
C. kr. državno-želeiniško ravnateljstvo v Trste
fdiafnin« in tiak »Narodne tiskarne««
4455
4588
36
K-7