Številka 18, III. leto PavšaSnl franko v državi SHS. V Ljubljani, dne 5. maja 1921. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubijani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin. „NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . . K 100'— Polletna naročnina........K 50’— Četrtletna naročnina . ... K 25*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi — --- p0 ceniku. ======== Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj so pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. / noviti državo za življenje in moderni napredek, ne za prazne nazore. »Šlagerje« ; in načela. Mi se še vedno prepiramo za | I centralizem in federalizam, ljudovlado in j j monarhijo. — drugodi pa zidajo tovarne, j urejajo železnice in carino ter širijo trgo-; vino. Pri nas še vedno govorimo o ide-| alizniu in materijalizmu, drugodi ,pa se j ljudstvo gospodarsko dviga in pri nas smo j pravi berači v finančnem in duševnem oziru, v primeri z bančnimi projekti in znanstvenimi načrti, ki jih razvijajo drugodi. Najboljši dokaz nam je valuta: skalnata Švica ima svoj frank, žitorodna Jugoslavija pa svojo krono. čemu. ne bom razlagal. Tega je kriva naša vzgoja. Latinščino grizemo osem let, grščino žvečimo šest let. ko ima fant maturo, ne zna po-I voljno ne ene ne druge, pač pa stoji osamljen s spričevalom v roki kakor planinec s palico vrh Triglava in — čaka na službo. ' Dvanajst let je posedal po šolah, končno pa še slišiš besedo, kakor mi jo je spregovoril nedavno neki izpitni komisar: ljubši mi je dijak brez mature, ker se hvaležno poprime službe in pridno pripravlja na izpit, nego maturant, ki si veliko do-, mišlja in hoče radi mature biti upoštevan. n e pa radi prakse, ki ga še čaka. Naši dijaki so z dvajsetim letom razočarani reveži; še večji razočarani reveži pa so starši, ki so 8—12 let plačevali drage stroške za vzgojo, a morajo končno milo orositi, da spravijo fanta v službico. Ne, gospod! Tak študij je bil za Trubarjeve čase, ko smo imeli graščaka In kmeta, duhovna in trgovca — meščana; graščak je politikoval in pil. kmet je tlačani! in molčal, duhoven je imel cerkev, edino trgovec je delal. — Dandanes pa ni tako. Dandanes imamo »bataljone« dijakov takih staršev, ki jim ne morejo preskrbeti druzega nego primerno službo. Zato upcljite v šolstvo lokalen pouk; v rudarskih, ribiških, tovarniških in drugih krajih se posveti 80% učencev rudarstvu ali jndustriji, zato bodi tudi šola temu primerna: pripovedujte jim o postanku zemlje, o razvoju favne in flore in dečki bodo drugače opazovali gore in naše rastlinstvo in živalstvo. Pustite latinska verba in adverba in razlagajte dijakom, kaka nezmerna sreča zadene narod, ki dobi take izumnike kakor so Edison, Siemens, Stephensohn. Volta itd. Ne poučujte jih o Munchhausenu in ne — o kraljeviču Marku, pač pa o razvoju naše trgovske geografije, ki jo razlagajte tako. kakor Brehm in Haake, zgodovinsko »Šte-viljenje« vrzite v koš in opisujte dogodke z gospodarskega in kultumo-praktičnega i stališča, kakor je storil Momsen. Ranke, Helmold, Kamme! itd. Seveda: takih de-| belih zvezkov, kakoršne so napisali zgo-j raj imenovani, mi za prvo pot ne zmo-' remo. glavno nam je metoda. V šoli citate klasike; kako pa? Spo-! minjam se. ko smo čitali De bello Gallico: cel semester — 16 strani; precepili in prekrojili smo vsako besedo, vsak sklon in vsako črko, konci leta pa smo se hvalili, da srno čitali Caesarja. In isto velja za vse klasike! Podučujtc jezike po modernih metodah, da jih bodo učenci najkasneje v 4 letih perfektno govorili; dandanes lomijo latinščino 8 let. teologi celo 12 let, toda več razim kakega poročilca v latinščini, da se vsebina drugim prikrije, ne zmore nihče! In čemu vse to. ko 80% dijakov ne pohaja šole radi predmeta, tem-' več — radi ljubega kruha. E. A. (Prevalje); Misli o šolstvu. Že dolgo me ni v »Našem Glasu« tako zanimal kak članek kakor oni z naslovom »Materi jalizem«. ker odgovarja mojim »Mislim o šolstvu«. V njem zastopa šolnik šolsko stališče, moj članek pa je zagovarjal praktično, ne materijalistično stališče. Gospod profesor sam pravi, da starši ne pošiljajo otrok v šolo radi učenja, temveč radi matu r e. Istina! To je tisti vozel, ki ga ne moremo razvozlati: šola bi morala namreč to stališče upoštevati, tradicija pa mu tega ne pusti. V članku »Karton mineralij« sem opisal zgodovinski r.az-voj šolstva iz Rima in Soluna; prvi nas je polatinil, dragi postavil na temelj domače govorice* 1 vrhu tega so dobili severni narodi misijonarje, ki so gojili praktično šolstvo, pri nas pa se je dalje gradilo na stari 'iinski podlagi. In danes imamo rezultat: Anglež je ugnal v kozji rog sovražnike in prijatelje, praktični Švicarji in Skandinavci pa so se srečno izlizali skozi vso svetovno vojno. Kaj pa ima pri tem šola? Vse, kar imamo je njena podlaga. Kakor so se Nemci hvalili leta 1870.. da je šolnik dobil vojsko, ker je učence desetletja v Primernem duhu vzgajal, tako jc bila sedanja vojna rezultat idej, ki smo jih dobili v šoli. Saj i naše narodno zastopstvo ni druzega, nego posnetek francoskih raz-rner za časa ljudovlade: dobili smo kon-štituanto. kakor so jo imeli Francozi; narodne svete, kakor so jih imeli oni ne glede na to, ali so za današ. čase primerni ali ne. Zato moramo sedaj, ko simo v lastni državi, otresti ves stari upravni in šolski Prah z naših čevljev in si moramo usta- LISTEK. ~ •'r. Jorec (Ljubljana): Samoizobrazba. Javni nameščenci, ki hočejo veljati za nioderne izobražence, se morajo v svojem Prostem času še sami učiti. Praktično živ-henje zahteva vedno novega učenja. Če yučeš s pridom izobraževati drage. Sama ?°lska izobrazba ne zadostuje. Omejenec -e- kdor zna vrtiti le svoj kolovrat. Če zrno inteligence, moramo biti tudi na 'usku kulture. Vsak naš javni nameščenec na mzun slovenščine še kak tuj jezik. S Pomočjo tega si lahko na najuspešnejši na-'-ln razširi svoje duševno obzorje. V knji-^ ’ ie ljudem, ki jih znajo brati, razodet svA?Vet in 5e marsikaj takega, kar se na ved Uf-in ne sliši, a je vedno dobro snm- rr,oveku Je Potezno, da se uči do 1 reveč nikoli ne zna in kdor zna J ec, zna še vedno premalo. Preprosto ljudstvo na deželi smatra ;avne nameščence za nekake vsevedeže. Kdor ni dobro podkovan z znanjem o najrazličnejših domačih in splošnih svetovnih | razmerah lahko zabrede v neprijetno zadrego. Naši kmetje in delavci so navadno jako radovedni, a tudi ukaželjni. Nikaka malenkost ni s pozitivnimi odgovori reševati njihova vprašanja. Javni nameščenec j naj se nc odteguje taki družbi. Vsako pri-! hko nai uporabi, da pride v dotiko in pri-! jateljsko občevanje z ljudstvom. Hvaležno j mu bo za vse, kar bo dobrega in koristne-! ga izvedelo od njega, on pa bo imel veselo j navest, da je plodonosno vsejal na narod-j no ledino seme, ki si ga je sam pridobil z ! znanjem iz knjig in časopisov. Čitajte, čitajte, tovariši! In razmišljajte! Dobre knjige naj bodo javnemu nameščencu najljubši in najdražji domač zaklad. Ni pa dovolj, da si knjige le izposo-jujete in površno prebirate, temveč si jih po možnosti sami nabavite, da so vedno j pri rokah. Mnoge knjige so sad večletnih preiskovanj in študij. Zato jih je tudi treba večkrat prebrati ter skrbno in temeljito j proučiti. Potem šele imate pravi hasek od njih. Posebno je potrebno, da ima vsakdo v svoji domači knjižnici učne knjige za , ono strofrt) ali vedo, ki mu je najbolj pri ! srcu. Pri Slovencih se še vedno premalo | vpošteva domače časopise in slovstvo, j čelo v marsikateri naši inteligentni dru-, žini je za vse drugo dovolj časa in denarja, le za branje časopisa in slovenske knjige in za nakup domače literature vedno primanjkuje obojega. Mnogim nižjim javnim nameščencem je še vedno najljubša j zabava, kavarna, gostilna, kvarte in pija-: ča! Ako se en sam večer še toliko za-I pravi, se ne zdi nič škoda. Toda če bi bilo | treba kupiti kako knjigo, takrat se jim i vsaka krona grozno smili. Tovariši, po j taki poti ne pridemo do boljše in srečnejše i bodočnosti! Z bojkotiranjem knjige ubija- Upeljite podobne šole, kakor so praktične učilnice, n. pr. tehnicum Mitrvveida; kajti rabili bomo za svojo industrijo stotine inteligentnih preddelavcev, ki morajo sami razumeti, kako se popravi stroj ali aparat, kako jc delati s plini ali elektriko, o čemer dandanes nimamo pojma in vendar so povsodi električni zvonci in žarnice. 'plinovi motorji in lokomotive z dinami in turbinami. — O vsem tem bi bilo mogo'če še veliko pisati, kajti čas hiti in razmere nas silijo na delo; zato je prav. da imamo >'Naš Glas«, ki dopušča stvarne razgovore. kajti v političnih dnevnikih se take debate — posebno o šolstvu — razblinijo v strankarsko strast in kompromitirajo poklic in stvarnost samo. V našem glasilu, kjer smo sami med seboj, pa govorimo 7. objektivnega stališča in z najboljšim namenom, potem bodo dopisniki in čitatelji za članke tako hvaležni, kakor je pisec teh vrstic hvaležen avtorju članka »Materijalizem«, da je vzbudil v njem inicijativo do debate. Šolstvo in uprava potrebuje v naši hiši reforme tako. kakor nobena druga stroka javnega življenja. A, Č. (Maribor): Status davčnih uradnikov, j Po § 39. službene pragmatike in tozadevnega izvršilnega predpisa morajo oblasti, ki vodijo status njim podrejenega osobja, vsako leto do 31. januarja poslati v svoj resort spadajočim uradom za vsak činovni razred posebej sestavljene izkaze ‘ o uvrščenju uradnikov po činu. V poštev prihajajoči uradniki jih vpogledajo ter s svojim podpisom potrdijo pravilnost uvr- ' ščcnja. oziroma se pritožijo proti uvršče- ; nju v teku 14 dni po upogledu. Ali se je to zgodilo za druge uradnike. ne vem; za davčne se ni. in glede ; teh bi rad nekaj rekel. Danes ne vemo, j kako smo uvrščeni, ker nismo bili o tem • uradno obveščeni. Zato tudi ne vemo, j kljub zaupanju, katero stavimo v delega- | cijo. ali odgovarjajo stavljeni predlogi za | imenovanje v višje činovne razrede p r a- ! v i č n e m u uvrščenju. Kolikor je bilo mo- ! goče doznati, se je izvršilo uvrščenje po j prevratu v smislu § 37. sl. pragmatike, to i je. po času, ki ga jc kdo prebil v svojem i činovnem razredu; merodajen je bil torej j datum zadnjega imenovanja. Kakšna kri- j vica se s tem godi mnogim, naj bo raz- j vidno iz sledečega! V letu 1918. so se izvršila v vseh deželah bivše Avstrije imenovanja davčnih uradnikov v velikem obsegu. Dunajsko fi- mo pisatelje, knjigotržce. kulturo ter pe- | hamo sami sebe v nevednost in pogubo! In ne čudimo se, če višji nimajo z nami ničesar govoriti! Tudi ročno delo je javnemu nameščen- | eu v veliko korist. V državi, kjer čislajo | vsako pošteno delo, je imel vladar več si- j nov in je vsakega dal izučiti gotovega ! rokodelstva. Poznam uradnika, ki se je v i dijaških letih med počitnicami izučil mi- ! zarstva. Zdaj ima najlepšo domačo žaba- I vo. kadar si v svojem prostem času naredi kak okvir ali kako drugo manjšo sobno epravo. S ponosom lahko pokaže na ti reči: »To je delo mojih rok!« — Neki župnik v bližnjih hribih je baje strasten kovač. Ko opravi zjutraj svojo mašo, gre v kovačnico, napravi ogenj v ješi, sleče vrlino suknjo, zaviha rokava in udari na žareče železo in naklo. da se daleč okrog razlegajo odmevi udarcev. Kmetje na polju slišijo to kovaško godbo in vzpodbu- j jeni pljunejo v roke rekoč: »Le pridno de- ! nančno ministrstvo je namreč dovolilo, da se vsi oni, ki imajo gotovo število službenih let ter so »prav dobro« in »dobro« kvalificirani, imenujejo v višji činovni razred. Vsa finančna deželna ravnateljstva pa niso izvršila imenovanj na eden in isti dan. ampak nekatera par dni prej, druga par dni pozneje. To je bilo takrat tudi brez vsake škode za uradnike, ker so ostali vsi istočasno imenovani med seboj v istem redu, kakor so bili pred imenovanjem. Vsa ravnateljstva so pa imenovala najprej »prav dobro« in kasneje »dobro« ! kvalificirane; tako so prišli v status »do-| bro« kvalificirani za onimi, ki so bili »prav dobro« kvalificirani. i x i Po prevratu smo se združili pod j enim, ljubljanskim ravnateljstvom dav-! čni uradniki iz v eč bivših avstrijskih kro-: novin (Štajerska. Kranjska, Primorska in I mogoče še katere druge). Ker zahteva ! S 37. sl. pragm.. da sc uradniki uvrstijo, i kakor že prej omenjeno, po datumu zad-i njega imenovanja, in so se na Štajerskem j izvršila imenovanja »prav dobro« kvalifi-i ciranih sredi aprila 1918 in imenovanja I »dobro« kvalificiranih dne 28. aprila 1918, na Kranjskem s »prav dobro« dne 28. aprila 1918 in z »dobro« dne 17. maja 1918, na Primorskem s »prav dobro« dne 6. junija 1918 in z »dobro« dne 13. junija 1918, se je zgodilo, da so uvrščeni vsi na Šta-jerskeurimenovani s »prav dobro« kvalifikacijo pred vsemi na Kranjskem z enako kvalifikacijo imenovanimi in vsi ti pred onimi na Primorskem z enako kvalifikacijo imenovanimi. Nadalje se je v vsaki bivši kronovini »dobro« kvalificirane zapostavilo »prav dobro« kvalificiranim. (Ali jc bilo to prav ali ne. v to se danes ne spuščam). V novem skupnem statusu velja to le za nekatere uradnike. Med tem ko štajerski »prav dobro« kvalificirani tovariši prednjačijo vsem »dobro« kvalificiranim, so štajerski »dobro« kvalificirani tovariši izenačeni s kranjskimi »prav dobro« kvalificiranimi, ker so se slučajno izvršila imenovanja obeh isti dan (20. aprila 1918); primorski »prav dobro« kvalificirani so pa zapostavljeni štajerskim in kranjskim »prav dobro« in »dobro« kvalificiranim tovarišem. tudi če imajo primorski tovariši 2—3 službena leta več kot prvi. Mogoče je to pravilno, ali pravično se mi ne zdi. Po mojem skromnem mnenju bi se moralo ozirati pri p r v o t n i sestavi skupnega statusa edino-le na število službenih let, ako je kvalifikacija enaka. Tega bi § 37. sl. pragm. ne smel ovirati — tudi začasno ne. ker Bog ve. kedaj dobimo novo pragmatiko. lajmo. saj gospod še kujejo!« —- Nekateri javni nameščenci imajo na deželi vrt ali celo njivo za domačo obdelavo in večkrat (udi sami primejo za lopato, vile ali kako drugo orodje. Zdravi so, vedno veseli in - vse jih čisla. Gotcvo vsi z veseljem opravljajo taka in podobna prostovoljna ročna dela. Blagor jim! Potrebna so taka dela v večji ali manjši meri pbsebno onim javnim nameščencem, ki opravljajo svoje službene posle sede v pisarni že zaradi utrditve zdravja. Človek, ki preveč sedi in se premalo giblje. postane nekako trhel in ne dočaka visoke starosti. Zato naj vsak pisarniški na-stavljenec prime tudi za kako ročno delo 1 in če ne dobi drugega, pa naj se vsaj enkrat na teden pošteno pretelovadi v drvarnici z žaganjem drv! Z utrjevanjem telesa se krepi tudi duh po znanem izreku: »In corpore sano anima sana«. Nobeno pošteno delo ni sramotno. Naloga društva davčnih uradnikov naj bi bila, da se zadeva uredi pravično za vse. Ako je kdo drugačnega mnenja, naj se oglasi, ker trezno razpravljanje o stanovskih zadevah ne škoduje nikomur. Mogoče se v drugih resortih tudi tako godi? Mladini starinom. V št. 15. »Našega Glasa« mi je odgovoril »Starin« z ozirom na moj članek v št. 9. Nikakor nisem imel namena zago-j varjati kako krivico, pač pa sem hotel in j si boni tudi vedno prizadeval iztrebiti ne-i umevanje, ki vlada v vseh uradniških kro-' gih napram nam najmlajšim tovarišem. 1 Veseli nas kot tovariše, da jc Starin raz-; ložil svoje težnje, katere si naj merodajni i krogi zapišejo za uho; odgovarjam pa na ! trditve, ki tangirajo tudi nas. Štiri vojna leta ni bilo pri nas, kakor i menda tudi ne v drugih strokah, nobenega naraščaja. Tako sla se sedaj stvorih vsaj v naši stroki dve skupini: predvojna in povojna skupina, ali. če hočete starini in mladini Ko smo prišli v državno službo, so nas sprejeli starini kot oče svojega nebogljenega sina. Po izpitih nas je ministrstvo imenovalo in smo prišli tako v činovni razred najmlajših starinov. Pa je bil takoj ogenj v strehi. Sicer je ministrstvo takoj potem pomaknilo analogno tudi vse starine v višje činovne razrede. prepad med nami pa je ostal. Menda so nekateri neopravičeno videli v nas svoje tekmece. Vsak dan slišimo namreč, da so bili starini po štiri in še več let praktikanti ter toliko in toliko let v enem činovnem razredu. To vse pa smo mi dosegli v dveh letih in še preje. Nihče ne taji, da se je godila starinom krivica. Preganjali in odrivali, zapostavljali in poniževali so jih nemške vla-ne, nemški in nemškutarski šefi. Pred Slovence so vrivali Nemce, nemškutarje ter razne neznačajne hlepuhe naše krvi. Ali pa naj se ista krivica godi tudi nam še danes, v svobodni Jugoslaviji? Ali naj zaradi starinom prizadetili krivic trpimo iz gole doslednosti prav iste krivice tudi mi? Tudi mi naj bi skoraj brezplačno morali garati, kakor so. oni nekdaj? — Komu na korist? Da sc to nezdravo razpoloženje iztrebi. bi morala biti dolžnost vsakega tovariša. Ni čudno, da se mlajši tovariši ne udeležujemo sestankov organizacij, ko nas nekateri celo tam zafrkujejo, in ako se skupno doseže kak uspeh, ne pozabijo pripomniti: »Sin, nove hlače sem ti kupil, glej itd.« Ob ugodnem vremenu ob nedeljah in ! drugih prilikah pa naj javni nameščenec j zdravih nog napolni nahrbtnik s kosom kruha in steklenico mleka ter naj jo mahne na planine ali na višje bližnje hribe. V svobodni božanski prirodi visoko gori nad gnezdi človeških zlobnosti, strasti in sa-mopašnosti pozabi vsaj za nekaj ur moreče skrbi in življenske nadloge. Tain-stvena tihota in veličastna krasota stvarstva mu napolnita srce z najblažjimi Ču-svi, in ves pomlajen se vrne domov! Da pridigam, mislite? Verujte mi: če ' hočemo, da ima naša država najbolj^0 ’ moderno upravo, jc treba, da ima najkui-! turnejših, moderno izobraženih javnih na-; mcščencev. Ne domišljujmo si. da srno na : višku! Nemški, francoski, angleški javrri i nameščenci so — pred nami. Naše ges i bodi: dohitimo jih! I Trditev, da so tudi organizacije krive, ker so se vtihotapili v državno službo ljudje brez potrebne izobrazbe in kvalifikacije, vzdržujemo v polni meri. Zakaj sle pa potem organizirani? Svoje predpise imate in ako vam kdo dela krivico, ie organizacija v prvi vrsti poklicana, da se brani in obrani. Pripomočkov imamo dovolj in, ako je treba, tudi skupni nastop »Zveze«. V strelske jarke je bila vsakomur odprta pot. Ako se vam je tu zadaj tako strašno hudo godilo, zakaj niste prišli za na-nri? Kakšno trpljenje je bilo na frontah, vi seveda o tem ne morete soditi. Toda vsaj poskušajte se uživeti v duševno razpoloženje na smrt obsojenih, ki ne vedo ne čemu, ne zakaj! ? Saj radi verjamemo, da ste med vojno dobo garali za tri, štiri, da ste trpeli pomanjkanje vsega, da je bilo vaše življenje sila bridko. Toda vse vaše »vlečenje« je bilo proti temu. kar smo morali prenašati mi. taka malenkost, da o tem ni vredno pisati. V odstavku o izkušnjah sem pisal samo o življenjskih izkušnjah, ki nam jih je gospod člankar odrekal, in ne o strokov-uih, ki jih pa imamo iste. kakor naši starini. Prakso pa si pridobimo. Ako vas torej krivica peče. peče toliko bolj nas. da nas ne razumete. Mečejo se nam od lastnih tovarišev polena pod noge. To nas boli. V organizaciji se vodi skoraj le boj činovnega razreda proti či-novnemu razredu, pri tem pa se zanemarjajo načelna vprašanja skupnosti. Kam to dovede, lahko vsak sam uvidi. Mladin. I. S. (Slov. gradeč): Al! opravičuje visokošolski študij zahtevo po zvišani plači? Naslovno vprašanje si je gotovo stavil zlasti v zadnjem času vsak v upravni službi se nahajajoč akademično izobražen uradnik, ki nima za svoj veliki trud in obilico v študijah naloženega kapitala nika-kega primernega plačila. Skušnje zadnjega časa učijo, da je državi alfa in omega vse učenosti srednješolska matura, ki usposobi ja po mnenju : sedaj vladajočih mož za vse. tudi najodgovornejše in težavnejše službe v državi, thth demokratičnega časa je tak. da doseže absolvent gimnazije oziroma pogosto tudi absolvent 4—5 srednješolskih raz-redov isti činovni razred, kakor akade-mično izobražen človek. Uradniški šimel, Potom katerega se spremeni po dolgoletni Praksi uradnik ene ali druge kategorije v mehaničen stroj, ki dela po zakonih mehanike v določeni mu smeri in pa protek-ci.ia sta postala danes dva činitelja, ki sta edino merodajna za karijero uradništva. pripadnost k stranki, ki se nahaja v vladi m delavnost za njene interese usposoblja danes uradništvo za vsako službo brez °2ira na dejansko zmožnost, študije in Prebite izpite. v. Nastaja vprašanje ali naj bodo odlo-':>lae za napredovanje študije ali splošna ^osobnost brez ozira na študije? „. Priznavam, da se med uradniki, ki mso dovršili visoke šole, nahajajo prav Pogosto zelo zmožni ljudje, ki zaslužijo za 0v.Pjo Pridnost in sposobnost posebnega kovanja. — Vendar pojm zmožnosti je ah ° iraz*'^en’ ic vedno relativen, nikdar * soluton; kar priznava eden za zimož-odličnost, klasificira drugi za ;0\nP° sP°sobnost, kajti vse priznavanje c mraz subjektivnega mnenja, ki se dl- : ferencira po lastni zmožnosti, nepristra-; nosti in uvidevnosti onih, ki podajajo svo-; je mnenje. Nisem formalist, ki pripisuje zmož-i nost le onemu, ki izkazuje svojo sposobnost z odličnimi spričevali, nego realist v j ■■■ A.Mihelič, Ljubljana ■ Šelenburgova ulica 1. K 15-3 S Trgovina sščetinastimi iz-■ delki. Galanterija in par-fumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T S k a 0 r # tarok, • marijaš, whist„ primorka*. 11. (. Kolar. (H O o t- O Ljubljana, o H* O B p ts S. ££ pr || Wolfova ul. 3. 3 ........• • •"! t! 111! t *. 11! 51115» Naročajte in širite „Naš Glas!“ REG. MM 10.1. if LJOBLJl dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življenskih polic na daljšo dobo in profi malim mese nim odplačilom :: 6% obresti. 4% Prošnje se rešujejo zelo hitro. Izdaja Osrednja Z\ eza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dacha. - Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.