Kranj, petek, 27. februarja 1987
Mttamr mm
GLASIH
sociaustiCnj ■      zveze delovnecl
LJUDSTVA Zt LET GORENJSK*
V" petih letih bodo zamenjali tretjino izdelkov
Iskra Kibernetika je te dni največkrat omenjena v zvezi z lansko izgubo pri električnih števcih in je vsekakor odličen primer, kako nespodbuden je bil izvoz na Zahod.
stran 3
Na planinah plemenski biki
samo
Kmetje s Hrušice so dali pobudo, da bi dovolili naravno oplojevanje krav in telic v planinah, vendar so strokovnjaki proti pobudi. Pašniki za plemenske krave in pašniki za bike naj bodo ločeni.
stran 4
Otvoritev Tedna slovenske drame
Trpkost slovenskega teatra
Kranj — Jože Snoj in Ivo Svetina sta letošnja Grumova nagrajenca za najboljši dramski tekst. Nagrado so podelili na otvoritvi Tedna slovenske drame, bi ga je odprl Ciril Zlobec, uvedlo pa Prešernovo gledališče s krstno uprizoritvijo Gabrijela in Mihaela Jožeta Snoja.
»Slovensko gledališče ni zaznamovano s smehom. Ce-*° v Cankarjevih tako imenovanih komedijah je trpkosti vsliko več kot pa sproščenega razpoloženja«, je v nagovoru ob otvoritvi Te*dna slo-J^nske drame dejal Ciril Zlo ?*c, podpredsednik Republike konference SZDL. «Kaj ?°sti drugače ni tudi danes. V razpravah o teatru se trudno, da bi v svoj blagor poklicali njegovo zdravilno ko-j^dijnntstvo, v resnici pa pa nam mnogo bliže 'arena' J? ogledalo', otepamo se z mogočim, še najbolj sa-jjto s sabo, in pogled nase ?am jo še zmerom nepriji«
nespodbuden.« ,.Pruv takšna je tudi tema,
Se je loteva noviteta Jožo * Snoja Gabrijel in Mihael
— to delo je uvedlo letošnje gledališko srečanje v Kranju. Občinstvo, razdeljeno ob dve strani odra, kar naj bi ponazarjalo ideološko raz-dovjenost naroda, je toplo pozdravilo igralce Prešernovega gledališča in druge ustvarjalce predstave. Drama se loteva bratomorne vojne v usodnem času za slovenski narod takoj po vojni.
Ob otvoritvi Tedna slovenske drame je bila podeljena tudi Grumova nagrada za najboljši dramski tekst. Letos se je žirija v sestavi Aleš Berger, Matija Logar, Lojze Smasek in Zvone Sedlbauer izmed 32 predloženih tekstov odločila za Gabrijela in Mihaela Jožeta Snoja ter za Biljard na Capriju Iva Svetine. Dramo je Svetina označil kot
»para — historično igro, ki skuša govoriti o utopijah revolucije gospodarstva nad naravo, utopijah znanosti pa tudi umetnosti. To ni igra o revoluciji in umetnosti, o nasilju ideologije nad umetnostjo, pač pa je to igra o otoku — utopija po imenu, kjer je in bo živela literatura.«
Srečanje gledališč v Kranju se danes nadaljuje s predstavo tržaškega gledališča, ki bo uprizorilo Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentf-lorjanski, jutri pa bo isto gledališče predstavilo še Cankarjevo dramo Za narodov blagor. V nedeljo bo Šentjakobsko gledališče zaokrožilo letošnjo predstavitev Cankarjevih dram s Kraljem na Betajnovi.
L. M.
ek štafet da ali ne
»grad, 25. februarja — Zvezni odbor za proslavo dneva mladosti Je sjel celostno medijsko podobo letošnje štafete mladosti in zavrnil Uog ZSMS, da bi štafeta mirovala v Bohinju.
•aradi nekaterih nasprotujočih si vesti ; *je sejo Zveznegi« odbora za proslavo ^a mladosti smo prosili za komentar v
s tem predsednika republiške konfe-ZSM Slovenije. Toneta Andrliča: Rad 'Udaril, da na seji m bil govor o nikakr aŠi kot. obliki štafete mladosti, kakor je m Tanjug. Letošnja štafeta v zgornjem prihaš« podobo Plečnikove skupščine, vek pa bo napravljen v obliki meja S tem želimo predvsem simbolizirati ,.°s ljudske volje, -želja 4n zahtev iz vseh "lJ (podlaga palice) do delegatske skup T kot mesta odločanja (vrh'palice), k/^lja slovenskih mladincev Je\ da bi vseh
P^Fik i
'rajul nekakšen enotedenski testi
vol z najrazličnejšimi prireditvami, s poudarkom na prvem m zadnjem dnevu. £ul moram reči, da je bila v Jugoslaviji že pred posvetom predsednikov in sekretarjev ok ZSMS v Bohinju ustvarjeno določeno mnenje, ki si ga vsi očitno niso znali pravilno ra zlagati. S tem želim komentirati sklep zvez nega odbora, da ne kaže pretrgati dosedanjega običaja -• teka štafetne palice Mi na m reč ocenjujemo, da štafetu lahko nosi po-zdrave, misli m hotenja mlade generacije Indi brez ti -ičnega teka      vse to je lahko
razvidno tz same vsebine PrifeBi.tev, ki se bodo v tem ča$u. zvrstile po Sloveniji. Dokončno odločitev o tem pa bomo v ZSMS do-
Vii
Zgodovina pratikarstva in koledarstva
Ni odveč in nepresodno, da je končno napisana in natisnjena knjiga, ki tudi Slovencem razkriva doslej neznano jim zgodovino, pravi pomen in namen Stoletne pratike.
Zmage odnesli sosedje
V Bohinju so bile v sredo in včeraj 32. mednarodne tekme v smučarskih tekih.
stran 5
stran
Blagovna menjava z Avstrijo je skromna
Blagovna menjava gorenjskega gospodarstva s sosednjo Avstrijo je skromna, z izjemo kranjske Save in begunjskega Elana skoraj zanemarljiva. Sredin obisk predstavnikov gospodarskih zbornic iz Celovca, Gradca in Innsbrucka, ki so se na Medobčinski gospodarski zbornici pogovarjali z gorenjskimi gospodarstveniki in si v kranjski Planiki ogledali Adi-dasov program, torej lahko razumemo kot iskanje gospodarskih stikov.
Zanimanje je bržkone obojestransko, z naše strani predvsem želja po drugačnih oblikah izvoza^kot so kooperacije, kompenzacije, sejemski posli in podobno, skratka po oblikah, kijih naša devizna zakonodaja ugodneje obravnava, sosedstvo pa jih seveda narekuje samo po sebi.
Gorenjski gospodarstveniki so nanizali paleto želja, ob njih probleme, s katerimi se srečujejo. Predstavniki gospodarskih zbornic Koroške, Štajerske ii\ Vorarelberga so si jih vestno zabeležili in rekli, da jih bodo doma v miru pregledali in ugotovili, kaj je moč storiti. Nikakor se nismo mogli znebiti vtisa, da je na naši strani prodornosti in zagnanosti premalo, saj prodajalec vendar ne more držati križem rok in čakati, da ga bo poiskal kupec, stvar mora biti vendar ravno obratna. Premajhna je tudi medsebojna obveščenost, kar bi lahko popravili z izmenjavo informacij preko zborničnega sistema, posebej z večjo uporabo zborničnih, bolje rečeno gospodarskih časopisov.
Če pogledamo še probleme, o katerih so govorili, lahko prav tako rečemo, da so pisani. Elan, ki ima v sosednji državi svojo tovarno, pravitda problemov in težav ni. Sava je po dvajsetletnem sodelovanju s Semperitom dosegla stopnjo, ko bi se lahko začeli dogovarjati o pravi kooperaciji, torej o delitvi proizvodnega programa, če jim ne bi bile napoti carine in razlike v cenah izdelavnega materiala. Alpetour ima težave s pomanjkanjem prevozniških dovolilnic za prehod meje na teh kratkih relacijah in obmejni prevozi naj bi bili obravnavani drugače. Ostali pa se ukvarjajo z začetnimi težavami, kakor denimo LTH, ki ustanavlja na Koroškem mešano podjetje.
M. Volčjak
Zaloge uvoženih surovin nevarno kopnijo
Kako dolgo bodo tujci še dajali na up?
Škofja Loka, 24. februarja — Predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Valentin Dvojmoč je s sodelavci obiskal Skofjo Loko, kjer se je pogovarjal o delovanju delegatskega sistema in uresničevanju planskih ciljev v občini. Gostitelji so pred njim razgrnili vrsto žgočih vprašanj, ziasti iz gospodarskega življenja, ki naj bi se učinkoviteje reševala tudi prek republiških delegatskih teles.
Čeprav so krojači naše ekonomske politike prepričani, da so se v tovarnah izdatno založili z uvoženimi surovinami, so v nekaterih loških tovarnah po besedah predsednice izvršnega sveta Ide Filipič - Pečelin že resno zaskrbljeni. Če bo banka še zadrževala izplačila računov v tujino, se lahko prav kmalu zgodi, da bodo ponekod ostali brez dela. Najbolj prizadeti so v Alpini, LTH, Gorenjski predilnici in tudi nekaterih manjših tovarnah, kjer. jih za zdaj rešujejo samo dolgoletni dobri odnosi s tujimi poslovneži. Kako dolgo bodo še dajali na up in kako dolgo se bodo naši direktorji še poniževali?
I/vozna politika, ki ni pisana na kožo zahodnim izvoznikom, v škofjeloški občini povzroča nenehno rahlo upadanje deviznega iztržka. Najslabše se imajo lesarji, ki se otepajo z izgubami. O njihovem nezavidnem položaju bodo morali čimprej resno spregovoriti na zvezni ravni, so poudarili Ločani. Valentin Dvojmoč pa je dejal, da lesarjev povezava v skupnem izvozu na ameriške trge gotovo ne bo rešila, pač pa b/> treba prek zvezne gospodarske zbornice dograditi ukrepe za zmanjšanje valutnega rizika. Povedal je tudi, da zvezna vlada pripravlja spodbud-nejšo izvozno strategijo, po po-
sameznih delih sveta, katere vsebina se da rahlo začutiti že iz objavljene strategije tehnološkega razvoja.
Ločani so goste seznanili tudi z nerazpoloženjem v delovnih kolektivih zaradi nenehnega spreminjanja zakonov in predpisov. Napovedane spremembe v obračunskem sistemu, zakonu o združenem delu, ustavi in nekaterih drugih dokumentih za delavce ne pomenijo le drugačne vsebine, ampak tudi poplavo novih razprav, papirjev, referendumov. H. Jelovčan
mm
Na obisku v Sloveniji so se te dni mudili predstavniki gospodarskih zbornic Koroške, Štajerske in Vorarelberga v Avstriji. Pogovarjali so se tudi z gorenjskimi gospodarstveniki in si ogledali proizvodnjo Adidasovega programa v kranjski tovarni Planika (na sliki). Foto: F. Perdan
/O
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
PETEK, 27. FEBRUARJA
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Bomo postali tehnološki privesek razvitih
Beograd, 23. februarja —
Kar devet ur je trajala v ponedeljek seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri je bila osrednja točka dnevnega reda strategija našega tehnološkega razvoja. Na tem področju smo že preveč zamudili. Prvič v začetku 70 let, ko je razviti del Evrope zaznal priložnost in nujnost hitrejšega znanstvenega in tehnološkega razvoja, pa tudi kasneje smo preveč omahovali. Sedaj je na srečo v Jugoslaviji vedno več enotnosti, da je samo tehnološki razvoj šansa prihodnosti, da tu ne smemo več kasniti, sicer bomo postali tehnološki privesek razvite Evrope. Takšen korak pa ni enostaven in tudi poceni ni, vendar se bomo morali zanj odločiti. V preteklih letih smo sicer v tujini kupovali precej znanja in tudi tehnologije, vendar vedno nismo imeli najbolj srečne roke. Preveč zastarelega smo kupili, napake pa smo delali tudi doma. Znanstvenikov in tudi raziskovalcev je bilo vedno več, vendar jih še sedaj le sedem odstotkov dela v gospodarstvu, tepe pa nas tudi neorganiziranost na tem področju. V tehnološki razvojni voz je premalo vpre-žena tudi inovacijska dejavnost.
Pri graditvi strategije tehnološkega razvoja se ne smemo zapirati, so poudarjali na seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Sodelovati moramo tako z neuvrščenimi državami, prav tako pa tudi z razvitimi državami in ekonomijami. Tudi na ta račun lahko hitreje splavamo iz krize.
Več govornikov se je vprašalo, če tehnološka revolucija ogroža razvoj socialističnega samoupravljanja. Odgovor je bil jasen: ne. Nova tehnologija krepitve socialističnega samoupravljanja ne zavira, ampak ga spodbuja, saj osvobaja človeka zastarelih tehnologij in mu daje večjo možnost svobodnega ustvarjanja.
Socializma ni mogoče razvijati na osnovi revščine in zaostajanja. Razvijamo ga lahko samo na osnovi znanja in znanju primernih tehnologij. To bi morala biti tudi srž dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, v katerega uresničevanju smo zastali. Sodobnejša mora biti tudi naša kadrovska politika, na znanje kot bistveni element uspešnega razvoja pa morajo drugače gledati tudi vodilni v delovnih kolektivih in ljudje na odgovornih dolžnostih v družbi nasploh.
J. Košnjek
Predsednikovo opozorilo
Beograd, 22. februarja — Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mukulič je poslal predsednikom vlad držav, članic Evropske gospodarske skupnosti, posebno sporočilo o sodelovanju Jugoslavije z Evropsko gospodarsko skupnostjo, v kateri je sedaj 12 držav. Predsednik naše vlade v sporočilu našteva pozitivne rezultate dosedanjega sodelovanja EGS in Jugoslavije, posebej pa opozarja na vedno večji problem upadanja naše zunanjetrgovinske menjave s članicami EGS. Sedanje stališče EGS do sodelovanja z Jugoslavijo se po Mikuličevem mnenju oddaljuje od leta 1976 sklenjenega sporazuma o sodelovanju, v katerem je naša država tretirana kot neuvrščena, mediteranska in evropska država v razvoju.
Branko Mikulič je poslal tudi posebno pismo zahod-nonemškemu kanclerju Helmutu Kohlu, v katerem ga med drugim prosi tudi za podporo pri urejevanju odnosov med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Ta problematika je bila obravnavana tudi med zadnjim srečanjem Mikuliča in avstrijskega kanclerja Vra-nitzkega nji Bledu.
J. K.
Delo in življenje slepih
Kranj — V avli skupščine občine Kranj bodo v ponedeljek, 2. marca, ob 17.30 odprli razstavo o delu in življenju na vidu prizadetih oseb. Razstava, ki jo je pripravila Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Kranj, prikazuje različna področja dela, s katerim se poklicno ukvarjajo na vidu prizadeti, pa tudi možnosti za šport, kulturo in razvedrilo. Razen tega so na razstavi tudi pripomočki, s katerimi si pri delu in v življenju pomagajo slepi ljudje. Razstava, ki je še posebej zanimiva za šolsko mladino, bo odprta do 5. marca vsak dan med 10. in 18. uro. — L. M.
GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo_
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč v Kranju
Upravičene pripombe niso vselej upoštevane
Kranj, 26. februarja — Na obisku v kranjski občini se je mudil predsednik slovenske skupščine, ki se je dopoldne pogovarjal z delegati za republiško skupščino, si nato ogledal proizvodnjo in se pogovarjal z vodstvom Iskre Kibernetike, popoldne pa z političnim aktivom občine.
Delo je utečeno, organizacijskih težav ni, vprašljiv pa je učinek našega dela, so bili kritični člani skupine delegatov, ki delegirajo delegate za seje zborov slovenske skupščine. Kritičnost se stopnjuje, kadar niso upoštevane pripombe, za katere se kasneje izkaže, da so bile upravičene. Razpravljala so imeli bržkone v mislih predvsem novo devizno
zakonodajo, saj so imeli ob njenem sprejemanju, kot se danes že kaže, upravičene pripombe.
Načeli so tudi vprašanje delegatske baze, saj je v praksi često ožja kot si predstavljamo, zato v združenem delu in zborih občinske skupščine zato delegati za republiško skupščino ne morejo zajeti širokega interesa. Težave imajo vča-
sih tudi zaradi premajhnega poznavanja, bolje rečeno znanja o obravnavanem gradivu, o problemih, s katerimi se srečujejo. Pri usklajevanju s stališči drugih delegatov v republiški skupščini pa prihaja tudi do pomanjkljivosti, saj včasih ne znamo potegniti ločnice med ožjim in širšim interesom, smo v razpravi slišali tudi samokritične besede.
Predsednik slovenske sWj ščine Miran Potrč je P°vC<L da so lani imeli podobne p0^ vore v tretjini slovenskih čin, zato že lahko potegne kaj zaključkov o delovanju legatskega sistema, seveda? so to začetna spoznanja 15 dokončni oceni še ni voriti. Izpostavil je dosedaw opredelitev, naj bi se skup1 delegatov za zbor združenj dela in za zbor občin sestal ločeno, česar pa v praksi P veda
zumljivo, da prihaja do S
viloma ni. Zato je sevc**--^ zumljivo, da prihaja do slj^ stališč, ki jih je moč našlo
tako na zbor združenega kot na zbor občin repu^ju skupščine, njuna vsebin . zasnova pa je seveda razb* I M-
Zlata značka Slavku Teranu
Tržič, 20. februarja — Med dobitniki najvišjega občinskega priznanja za leto 1986, Zlate Bloudkove značke, je bil zaradi prispevka k razvoju telesne kulture v občini Tržič tudi SLAVKO TERAN.
»Za šport sem se začel zanimati že v os lovni šoli. S petnaj-
stimi leti sem se vključil v vrste rokometnega kluba Tržič«, je
začel pripoved o svoji športni poti Slavko Teran. Rokomet je igral do leta 1974 in je s svojimi igrami navduševal več generacij tržiških ljubiteljev te igre. Od rokometa se ni ločil, saj še vedno rekreativno igra v ekipi nekdanjih soigralcev, ekipi veteranov RK Peko.
Poskusil pa se je tudi kot trener.
»Leta 1975, ko sem se ravno poslovil od aktivnega igranja, je tržiškemu rokometu manjkalo strokovnega kadra. Zato sem kratek čas vodil prvo moško ekipo, kasneje pa sem bil dve leti še trener dekliške ekipe šolskega športnega društva Polet v osnovni šoli heroja Bračiča.«
Slavko Teran pa je spoznal še eno stran v rokometu: naredil je izpit za rokometnega sodnika, in sicer že leta 1970, ko je bil še aktivni igralec; pravico je delil kar polnih enajst let.
Poleg rokometa pa ste se kot pravi Tržičan prav gotovo naučili tudi smučanja?
»Res je. Ne le, da sem se naučil smučati, opravil sem tudi tečaj za vaditelja smučanja in kot član Področnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja že vrsto let sodelujem pri organizaciji smučarskih tečajev za šolarje.«
Slavko Teran se je že zgodaj vključil tudi v delo organov te-
lesnokulturne skupnosti. ta 1973 je bil član komisij«? kadre, kasneje je bil preds^ te komisije, predsednik ^ nega odbora telesnokult^, skupnosti, v preteklem ma*1*^ nem obdobju pa štiri leta F| sednik skupščine telesnok^ ne skupnosti. Sedaj je P?8?*! nik Odbora za vrhunski SP°
pri TKS Tržič.
Slavko Teran torej ni le A ven telesnokulturni delavec, F pa je aktiven tudi na družbe političnem področju, saj je j nutno predsednik izvršnega »j ta SO Tržič. j. K*el
Delavci niso proti samoupravljanju
Marko Bule, častni predsednik
Kranj, 26. februarja —Predstavniki organizacijskega odb°(i za pripravo 12. sejma kooperacij, industrije, trgovine in male» gospodarstva, odbor vodi Jakob Piskernik, so skupaj s predsta niki Gorenjskega sejma v torek seznanili Marka Bulca, V^f^ nika Gospodarske zbornice Slovenije, o pripravi letošnje sejc1^ ske prireditve. Marko Bule se je strinjal z usmeritvijo, da ta* jem z razširjeno opredelitvijo na druge republike in pokrajini zamejstvo resnično postane odraz stanja in spodbujevalec ie ^ likokrat poudarjenih kooperacij na področju industrije in ntale»j gospodarstva. Marko Bule je sprejel tudi funkcijo častnega Pre sednika organizacijskega odbora sejma. ^ *L,
Štrajki niso prava pot
Tržič, 26. februarja — Na dnevnem redu seje Medobčinskegu sveta zveze sindikatov za Gorenjsko je bila v torek ocena lanskih prekinitev dela na Gorenjskem. Ta kaže, da je bil poleg zaostrenih družbenih nasprotij pri nas v vseh primerih povod za prekinitev dela osebni dohodek, ki pa je bil vedno le pika na i drugim neurejenim razmeram. Ugotovili so tudi, da je v zakonodaji treba urediti možnost, da delavci lahko zahtevajo sklic izrednega zbora.
Ocena   lanskih   prekinitev    di slaba obveščenost ali sploh
neobveščenost
dela na Gorenjskem, ki je bila v torek na dnevnem redu seje Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko, je pokazala, da je bila četrtina vseh prekinitev v Sloveniji na Gorenjskem, čeprav je bil v vseh primerih povod za prekinitev osebni dohodek, so bili vzroki drugi. Glavni vzrok je po oceni ekonomska kriza v državi, vendar pa so med poglavitnimi tudi neurejena merila o delitvi dohodka, pravilniki o nagrajevanju, neustrezno vrednotenje del, nepravilnosti v analitičnih ocenah, pri normiranju, napake pri obračunih osebnih dohodkov, letnih dopustov, boleznin, nadalje napravilno obremenjevanje osebnih dohodkov in vrednotenje težkega, strokovnega in večizmenskega dela.
Velikokrat je bila za nezadovoljstvo kriva slaba organizacija in odgovornost ter zaostreni medsebojni odnosi. Tu-
je pogosto spremljala razprave na prekinitvah in ob izražanju nezadovoljstva. Obsodbe in kritike pa so letele tudi na administrativne spremembe, na to da z administrativnimi odločitvami nenehno samo nekaj poskušamo, nismo pa učinkoviti. Velikokrat je bilo tudi poudarjeno, da sindikalni aktivisti, poverjeniki, izvršni odbori, osnovne in občinske organizacije sindikata niso naredili tistega, kar je bila njihova naloga.
Po drugi strani pa je prav tako res, da je prav v vseh primerih lanskih prekinitev na Gorenjskem odgovornost za reševanje problemov prevzel sindikat oziroma izvršni odbori. Res je, da se sindikat nikdar ni postavil na čelo podpore zahtevam delavcev, organiziral pa se je tako, da se odpravijo vzroki, ki bi lahko povzročili prekinitve. Vendar pa pri obravnavanju odgovorno-
sti in zahtev delavcev nikjer ni prišlo do kadrovskih sprememb v vodstvih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacij.
V razpravi na seji so tudi rekli, da sindikatu velikokrat manjka ostrina pri reševanju zahtev delavcev. Hude kritike so, na primer, letele na poslovodne organe, na skrivanje podatkov, komiteje za gospo-darsto, pravobranilce in tudi pravosodne organe. Vendar so oovsod potem čakali na sindikat in odločitve, nikomur pa se ni nič zgodilo.
Za vseh 39 lanskih prekini tev na Gorenjskem je skupno, da delavci niso proti samoupravljanju. Takšno je tudi stališče sindikata. Le samoupravna in delegatska pot je prava za reševanje nasprotij in nezadovoljstva. Marsikdaj se potem po tej poti (proti vrhu) stvari »zlomijo«, vendar štrajki prav gotovo niso rešitev. Sindikat podpira zahtevo de-
Lani je bilo na Gorenjs£e 39 prekinitev, v kateri«1<r sodelovalo okrog 2300 lavcev, trajale pa so 0& e..j, ure do šest ur. Zaradi m. je bilo v proizvodnji P ^ 7500 ur zastoja. Marši kj^jj izgubljene ure nadokna^. ob'prostih dnevih. V kra. j, ski občini je bilo 15 pjjj| nit«;v, v jeseniški 12, v s p jeloški 7, v radovljišk' . t V tržiški 4. V primerjaj, vsemi prekinitvami v veniji jih je bilo na G°r ^ skem četrtina, vkljuČ'^JJ, so 16 odstotkov slovel* delavcev«
——~----' 13^
lavcev, da imajo tudi d pravico sklicati izredni ™ oziroma sestanek, to P8 ^'1 zakonodaja  dovoljuje . Fjjjrf vodnim   delavcem. 0<;t^ mora prevzeti odgovOfP vodenje postopkov in   ^ ! nju nasprotij, izdelati P f tud; pravila obnašanja ^ javih nezadovoljstva. 5r stališča in oceno bodo^ navali v vseh osnovnih zaci j ah sindikata.   t jjflf
Triglavski park načrtuje delo za letos
ffitež^^fik*"1*slavek Gureniski   Varstvenikov parka še nočemo poslušati
Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplo-tnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Se-dej (Jesenice), Helena Jelovčan (Skofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danita Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija).
Caaopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja J - Tekoči račun Dri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor In gtavni urednik 28-463 novinarji in odgovorna urednica 21-*» in 21-835, ekonom-ska^ropaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mah oglasi m »aro ^nina 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 121-1/72.
Narodnim, zrn I potl-tje 1987 je 4.500 din _
Bled, 26. februarja — V triglavskem narodnem parku so pregledali delo in se zavzeli za nadaljnje načrtno varstvo naše naravne in kulturne dediščine.
Delovna organizacija Triglavski narodni park je obravnavala svoje delo v minulem obdobju in razpravljala o programu dela v letošnjem letu.
Letos predvidevajo, da bodo s svobodno menjavo dela (gozdarji ter kulturne skupnosti Slovenije in treh gorenjskih < bčin), dobili 23 milijonov 100 tisoč dinarjev, iz republiškega proračuna in proračunov občin 75 milijonov 100 tisoč dinarjev, z lastnimi storitvami pa 131 milijonov 300 tisoč dinarjev. Iz občinskih proračunov so jim odobrili sredstva, ki pa predstavljajo komaj tretjino planiranih. Kljub pii/a
devanjem za sistemski) ureditev financiranja so ta vprašanja še vedno nerešena.
V delovni organizaciji Triglavski park je 23 delavcev. Še vedno nimajo naravovarstvenega nadzornika v oddelku Kranjska gora. V parku ugotuvljajo, da je bilo njihovo delo težje zaradi nekaterih nesporazumov pri poseganju v prostor v Triglavskem narodnem parku (avtokamn Ukane, gozdna'šola Bohinj, cesta Komna-Sedmera jezera). Začeli so postopke in upravne spore, pokazalo pa se je, da so nekatera vprašanja sistemsko še vedru, neurejena
Lani so označili vse meje, vzdrževali steze in poti, parkirišča, napravili program razisko vanj s področja naravoslovnih ved, letos pa med drugim predvi devujo tudi bolj povezano in te meljitejše sodelovanje med lov^ skimi družinumi na vsem področju. V lovišču namreč velja poseben interes za varstvo in go jitev gamsa, kozoroga, svizca, planinskega orla, ruševca in velikega petelina. Caka jih veliko dela pri nadaljnjem zavarovanju znamenitosti in naravne ter kulturne dediščine in preprečevanju onesnaževanja okolja. V sodelovanju s planinskimi orga-
• val'%
nizacijami bodo nadaljuj,}/ akcijo za čistejše okoU ^ skih postojank. .   iri L
Nedvomno mora J1"
[Nedvomno m«i» -" JVKi 1 zadevanja varstven«*'' pf|P| skega narodnega JflJSi^l zavest številnih «>,,lsk *e f koristnikov prostora,      ^ 1
vse premalo »J^^UrfS resnični) treba «hr»nl" «i f% dediščino. Kot »«jvu* ' 0bK biemi varstva okolja ' m ju triglavskega <f**%$M ka le naprej ostajajo-* M| stanje vode v Bohinj**^ „K ru, neuspela sanacij« P« pr*, zeru, sanacija smučaj   v V J,
na Voglu, divje ^toXrie<fi»
tih In množično
bornlkov ob ltohin|sk*%d«l
27. FEBRUARJA 1987
GOSPODARSTVO
.3. STRAN (g@IB®3^©ISEGLAS
PETER KO BAL, direktor Iskre Kibernetike v Kranju
V petih letih bodo zamenjali tretjino izdelkov
kkra Kibernetika je te dni največkrat omenjena v zvezi z lansko izgubo pri električnih števcih, saj je vsekakor Uličen primer, kako nespodbuden je bil izvoz na Zahod in do kakšnih cenovnih neskladij je prihajalo na dolcem trgu. Kajti, če ima izgubo proizvodnja, ki ima do kraja preračunane delovne operacije, ki je plod domala znanja, njeni izdelki pa gredo na najzahtevnejša tržišča, potem je bilo nekaj res zelo narobe. V Kibernetiki ?° «a problem opozarjali in so izgubo napovedovali že sredi lanskega leta, razloge so neštotokrat pojasnili in, *akor nam je dejal direktor Peter Kobal, to sem že tolikokrat povedal, da res nima več smisla ponavljati. Pogo-v°r z njim smo zato raje zasukali k bodočnosti Kibernetike, k načrtom za prihodnja leta, saj so pripravili zajet-n° pred investicijsko študijo, o kateri naj bi se že ob koncu prihodnjega tedna izrekla tudi republiška komisija ^presojo naložb. Začrtali so naložbe v višini 60 milijard dinarjev, uresničili naj bi jih tja do leta 1991, za okoli 5 Milijard dinarjev že letos.
H*vani nameravate usmeriti jjjj^be v prihodnjih petih le-
Sl*^uši izdelki so podvrženi ijjanju, dosežejo svoj vrhu-u^nutn zastarajo. V tem pet razdobju nameravamo Jenjati približno 30 odsto-Čf ostarelih, zastarelih iz w°v / novimi. Seveda pa je potegniti ločnico, kaj jo jlfjl^m nov izdelek in kaj je Ugoditev trgu. Drugi del lk°*b pa bo namenjen posodi obstoječega proizvod y ^ programa, odpravili bo-\j( &L°Z^> g'"lu v proizvodnji, še VjfJ i?|*rnbnei.še pa je, da bomo pO' tiJ^i/vodnjo vnesli stroje in \\$ Vav,v. ki °odo delavce raz V ^^eniti težkega, monotone ' f \l Ponavljajočega se dola, tJ>Učo rocono, gre za malo I^T^atizacijo. Njen namen tudi doseganje stanovit Le kakovosti izdelkov, saj vseru znano, da delavčeva Ippbnost za kvalitetno delo od začetka proti koncu <ljHer><\ predvsem zadnjo uro
ta v«jnnje   novih izdelkov Ka?e narekujejo zahteve ■i. ftupcev, saj je Kiberneti-,^'«k izvoznik na Zahod?«
\ Menjavo oziroma osveži Kq Proizvodnega programa \javljajo povsem konkre 1 *Qelki, H bodo prvenstvo y J^Umenjeni naj zahtevne) jV**iScem. V Iskri je že dol H^N;> znano, v Kibernetiki
\ju'j«Mio, da samo kvalite
l|JJn<'s'Jivi izdelki, s kateri :'leizkušuli in .se še *   ^.Ša mo  ter potrjujemo JkWU,'odnih  tržiščih,' lahko
VMh^0 tll(b na man-i Vidite. h* '-lahka to blago prodaja Au.^'ic Za nas ni dveh me Molkov na dveh kakovost r h Vri«'b n,- znamo izdelova r'lo |e samo l'.akovost, >\\\ J,> "asa filozofija, zi Pa je seveda malce
S*
i
9
f A
drugačno, posebej v zadnjih treh, štirih letih.«
»Kaj mislite s tem?«
»Težave imamo s predelovanjem domačih materialov, saj je nihanje njihove kakovosti zelo izrazito. V preteklih letih smo napravili velike premike, ko smo Z uvoženih prešli na domače reprodukcijske materiale. Vendar pa nam, žal, domači dobavitelji pri kakovosti in zahtevnost' niso sledili. Dokler smo razpolagali z delom deviz, smo te probleme s hitrim nakupom v tujini lahko reševali in smo imeli na koncu manjše proizvodne stroške in kvaliteten izdelek, Zdaj je naš manevrski prostor znatno" ožji.«
»Na pohodil so novi materiali!«
»Predvsem zahodni trg zahteva daljšo življenjsko dobo naših izdelkov, ker je servisiranje in popravljanje izredno drago. Električni števec je tipičen primer. 1'red desetimi leti so zahodnoevropski kupci zahtevali zanj desetletno življenjsko dobo, danes mora zdržati dvajset do dvaindvajset let, napovedi elektrodistributerjev pa govore, da bodo leta 1990 zahtevali tridesetletno ži vljenjsko dobo. Vse to se prenaša na izdelavni material in zahteva nenehni razvoj izdelkov. Prihajajo novi in novi materiali, ki jih preizkušamo, vendar pa, kakor sem rekel, imamo težave tudi s klasičnimi, predvsem z železnimi, z barvnimi kovinami, saj pri nas dostikrat neodgovorno, neskrbno ravnajo pri predelovanju rudnin v te materiale, kakovost niha od dobave do dobuve.«
»Kaj ob »cm lahko rečete o novi jeseniški jeklarni?«
»Iskra kot celota je velik kupec železnih, predvsem um gnetnih materialov, pri njih
smo posebej zahtevni. Kupujemo raznovrsten material, ki ne navrže toliko ton kot v industriji širokopotrošnega blaga, kjer gre za večje količine manj zahtevnega materiala. Nadejamo se, da bo jeseniška Železarna s svojo specialnostjo navrgla Kibernetiki dobre rešitve. Kakor jih je ravenska Železarna, na katero smo zelo navezani, predvsem na njiho va orodna jekla.«
»Vrniva se k investicijskim nameram Kibernetike. Na katera programska področja sp usmerjene?«
»Prvo in največje je energetika in računalniške enote, bolje rečeno spominske enote; temu programskemu področju
bo namenjena polovica investicij. Drugi segment so optične naprave in informacijski sistemi, ki jim bomo namenili četrtino naložb, prav toliko pa tretjemu programskemu področju, ki zajema robotizacijo in krmilje oziroma malo avtomatizacijo, sredstva za delo, tehnološko opremo. V denarju to pomeni, da bo od skupno 60 milijard investicij 30 milijard namenjenih prvemu, drugima dvema pa po 15 milijard dinarjev. Seveda so to današnje cene: naložbe bomo uresničili v petih do šestih letih, torej do leta 1991, in številke bodo seveda drugačne. Nekaj bomo investirali že letos, okoli 5 milijard dinarjev.«
»Kako daleč ste na posameznih programskih področjih, za kakšne izdelke gre?«
»Na prvem so to elektronski in toplotni števec ter diskovna spominska enota, v drugi skupini so grafoskopi in informacijski sistemi; eden od možnih je registracija delovnega časa z magnetno kartico, ki ga že preizkušamo v naši tovarni, seveda pa je zelo vsestransko uporaben. Zanimiv je projekt robotizacije in krmilja. V zadnjem času smo naredili 120 takšnih naprav in uporabljamo jih v naši delovni organizaciji ter v Iskrinih sosednjih dveh » Telematiki in Eru, prihaja že do prvih prodajnih poslov s tujimi partnerji, v povezavi 8 prodajo naših licenc ali tehnološkega znanja, predvsem v dežele, kot sta Sovjetska zveza in Kitajska. Če pogledamo merilno kontrolno tehniko, so tO avtomatske naprave za umerjanje števcev, ki smo jih že prodali v Belgijo, Kolumbijo, Tunizijo in Turčijo. Robotizacija in krmilje je v nadaljevanju razumljeno kot mala avtomatizacija, sredstva za delo, tehnološka oprema in zato velik poligon na lastnem dvorišču, postaja pa tudi že tržni segment.«
»Nekatere izdelke torej kar sami praktično preizkusite oziroma uporabite?«
»Zaradi slabšega ekonomskega položaja, ki ga je povzročil nespodbuden izvoz in tudi cenovna neskladja na domačem trgu, smo lani ocMočno zaceli akcijo tako imenovane optimalizacije. V tem smislu so tehnološke naložbe v obstoječo proizvodnjo namenjene tudi izdelkom, ki jih znamo narediti sami, tudi v okviru programa robotizacije in k r milja, Nekaj pa je seveda takšnih, ki jih sami nismo sposobni narediti in jih bomo kupili v tujini, kot so mehunične roke, dajalniki, ustrezna zaščita in podobno /a avtomatizacijo livarne. Lep primer takšnega domačega izdelka je zahtevna montažna naprava inserter, ki
smo jo izdelali v sodelovanju z ljubljansko strojno fakulteto. Napravo uporabljamo pri vlaganju različnih elektronskih komponent v plošče tiskanega vezja, veljala pa je 90 milijonov dinarjev, kar je že dokaj-šnja naložba. Sicer pa skoraj ni več naprave, ki bi bila cenejša od 20 do 30 milijonov di-. narjev. Takšnim naložbam velikokrat površno rečemo prestrukturiranje, imeli pa jih bomo seveda le, če bomo veliko veliko znali, če bomo vlagali v znanje. Znanje je zame investicijska naložba številka ena.«
»Kibernetika je znana po tem, da ni odvisna od tujih licenc!«
»Malo jih je, v zadnjih desetih letih nobene, prodali pa smo tri. Vendar pa smo glede znanja v zelo nehvaležnem okolju, v tem gorenjskem koncu primanjkuje strokovnjakov. Po eni strani zaradi nizkega naravnega prirastka, po drugi zaradi zelo močno skon-centrirane industrije in po tretji, ker nekatere strokovne profile, kot so programerji, ra-čunalničarji, klasični elektrotehniki, strojniki, pctiobujejo skorajda vsi. To je za Iskro, ki v razvoju potrebuje veliko znanja, seveda kruto spozna-, nje. V primerjavi s klasičnimi industrijami objektivno potrebujemo več znanja, stopnja rentiranja naših naložb je od tri do osem let. Zato nas tudi tako tareje hitre spremembe gospodarskih ukrepov, danes je težko ob tako nejasno opredeljenih ciljih usmerjati naložbe. Zgolj poudarjanje, da moramo izvažati, ni dovolj, saj je praksa drugačna.«
»Navkljub temu pa je to za vas edina pot?«
»Pospešiti moramo naš razvoj v zahtevnejše izdelke, druge izbire nimamo.«
»V kolikšni meri vam znanje uspeva pridobivati?«
»Problem je v tem, da je strokovnjakov odločno premalo, zato si pomagamo na različne načine, predvsem pa pri izobraževanju res ne varčujemo z denarjem. Zapiramo vrata enostavnim delom — to fluktuacijo zdaj pri 0,8-odsto-tni rasti zaposlovanja na leto pokrivamo le polovično, sprejemamo kadre z najmanj srednjo izobrazbo. Mlade tehnike in inženirje spremljamo v njihovem razvoju, vpeljali smo način pogovorov z njimi, da ugotavljamo, k čemu so najbolj nagnjeni: v čisto raziskovalno delo, v samostojno projektivno razvojno delo ali morda v marketinško komercialno, organizatorsko, povezovalno. Nekaj projektnih nalog opravljamo tudi v našem teh-nološko-razvojnem centru v Santa Clari v Združenih državah Amerike, kar je za mlade privlačno, saj delajo tam z ameriškimi strokovnjaki in vidijo res vrhunske dosežke. Deset, dvanajst se jih je že zvrstilo, vračajo se tudi z dokupljeno opremo, delo skupaj z dru gimi dokončajo tu. Že dolga leta sodelujemo s fakultetami in inštituti, vpeti smo v slovenska naprezanja o 2000 raziskovalcih. Imamo 451 štipendistov, vsako leto razpišemo 250 novih in jih podelimo od 140 do 170, kar jasno govori o tem, kakšno je zaledje. 308 se jih šola ob delu, čemur bomo namenili še večjo pozornost. Zgled nam je lahko ravenska Železarna.«
M. Volčjak
Vpeljava ekološkega sistema v Iskri
Prebudila jih je Krupa
Ljubljana, 24. februarja — V Iskri so izdali priročnik za ekološko poročilo, ki predstavlja prvo fazo vpeljave sistema za izvajanje varstva okolja v sozdu Iskra. Priročnik, ki so ga predstvili na torkovi časnikarski konferenci, so izdelali s sodelovanjem skupine za oceno posegov v okolje (SEPO) na Inštitutu Jožef Štefan, uporaben pa je seveda tudi za drugje.
Prebudila nas je Krupa, so pred dobrim letom priznali v Iskri in se sistematično lotili ekoloških problemov. V javnosti je odmeval in še zelo odmeva »primer Krupa« oziroma katastrofa s PCB v Semiču, prav tako razlitje petroleja v Stegnah v Ljubljani, na tovarniških dvoriščih pa se kopičijo nevarne snovi, posebni odpadki, saj zanje ni ustrezno urejenih odlagališč. Vse to pa seveda ne ogroža le okolja in ljudi, temveč meče slabo luč na ime Iskra, so iskraši osveščeno dejali pred letom dni, ko so sprejeli petletni načrt za urejanje ekološke problematike. Tja do leta 1990 naj bi torej vpeljali učinkovit ekološkovarstveni sistem v vseh Iskrinih tovarnah, tako odpravili obstoječe ekološke probleme in hkrati preprečevali nastajanje novih. Varstvo okolja naj bi postala sestavina njihovega gospodarjenja, ekološke ocene naj bi dosledno upoštevali ne le pri odpravljanju starih grehov, temveč tudi pri naložbah.
Prva faza tega petletnega načrta je priročnik za ekološko poročilo, ki daje strokovno osnovo za popis vseh ekoloških problemov. Nimajo namreč — le kje ga imajo? — natančnega pregleda, katere in koliko nevarnih snovi uporabljajo v proizvodnji, kakšni odpadki nastajajo.
Priročnik je torej nared, popis bo lahko enoten in strokoven, trajal pa bo do konca letošnjega leta. Marca bodo za popisovalce pripravili se.ninarje, saj brez strokovno podkovanih ljudi seveda ne bo šle. Menijo, da se bo v Iskri z ekološkimi vprašanji ukvarjalo 44 ljudi, skupaj s sodelavci v inštitutih pa 60.
Samo po sebi se seveda zastavlja vprašanje, kolikšna je v Iskri ekološka osveščenost na vseh ravneh, da ne bi prišlo do prikrivanja stvarnih podatkov in ekoloških razmer, saj bodo popisovali sami svoje. Potrebna bo torej kontrola z višjih na nižje ravni, potrebnega bo veliko ekološkega znanja v razvojnih službah, pri tehnologih, poslovodnih delavcih, skratka, vsi bodo morali sprejeti in uresničevati načelo o varstvu okolja kot sestavini gospodarjenja.
Upajmo, da je »primer Krupa« dovolj kruta šola.
M. Volčjak
IZ C0SP0PARSKECA SVETA
Osupljiv padec izvoza in uvoza
Podatki o zunanjetrgovinski menjavi gorenjskega gospodarstva v januarju letos so prav osupljivi. V primerjavi z lanskim januarjem je izvoz na Zahod le 70-odstoten, na Vzhod 11 —odstoten, skupni izvoz pa tako le 38-odstoten. Še večji je padec pri uvozu, saj je bil z Zahoda le 15-odstoten , z Vzhoda 57 —odstoten, skupaj 19-odstoten. V uvozu je imel izdelavni material 96-odstotni delež, oprema le 3,7-odstotnega in širokopotrošni izdelki 0,3-odstotnega. Zunanjetrgovinska menjava se je torej v primerjavi z lanskim januarjem odvijala na znatno nižji ravni. To so seveda šele prvi podatki, ki še niso opremljeni s komentarji, saj je za celovito oceno mesec dni kratko razdobje, prav tako pa bi bilo treba pregledati oziroma oceniti, kakšna je primerjalna osnova, saj so pred letom dni zavoljo nove devizne zakonodaje množično odpirali akreditive, in morda torej zajec tiči v tem grmu. Navkljub temu pa lahko rečemo, da-podatki zbujajo veliko skrb.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
V Alplesu še niso izplavali
Kozmetični popravki ne štejejo
Škofja Loka, 25. februarja — Znesek izgube, 242 milijonov dinarjev, s katero so v Alplesu sklenili poslovno leto, je za dvakrat pičlejši od najbolj optimističnih pričakovanj loškega izvršnega sveta. Do oddaje zaključnega računa bodo tudi te rdeče številke pokrite t denarjem iz rezerv Alplesa in nekaterih drugih tovarn. Glede na to, da Alples od septembra lani ne prideluje več izgube, bi lahko sklepali, da so za kolektiv najhujši časi že mimo. V resnici pa ni tako.
Ko je izvršni svet danes obravnaval poslovanje Alpiesa v minulem letu in napovedi za prvo letošnje trimesečje, je kolektivu priznal zasluge za to, da izgube, ki so septembra znašale 605,5 milijona dinarjev, kasneje niso več naraščale. Žal pa so k ugodnemu preobratu pomagali zlasti kratkoročni in zato manj kakovostni ukrepi, kot so preusmeritev dela nestimulativnega ameriškega izvoza na domačo prodajo, višje domače cene pohištva. Manj kakovostni so tudi zato, ker težko osvojenega ameriškega trga samo zaradi neugodnih gospodarskih pogojev v Jugoslaviji ne kaže pretirano zanemarjati; tudi domači trg je s predragim ploskovnim pohištvom več ali manj zasičen in dražitve v nedogled kljub ugledu Alplesa med kupci ne bodo mogoče.
Še manj kakovostni pa so vzroki, ki so konec leta privedli do občutno pičlejše izgube, kot so poznavalci razmer v Alplesu pričakovali. Skrajšanje izgube gre namreč v veliki meri na račun »kozmetičnih« popravkov oziroma »manipulacij«, ki jih dovoljuje obračunska zakonodaja, na primer minimalno obračunane amortizacije ali preknjiženje izvoznih stimulacij v celotni prihodek. Z opisom obresti za dolgoročna posojila je šla Alplesu na roko tudi Ljubljanska banka.
Z ukrepi za izboljšanje poslovanja, ki so jih v Alplesu sprejeli sredi minulega leta, gotovo ni mogoče čez noč spremeniti minusa v plus, posebno ne, ker gre večinoma za zelo zahtevne naloge dolgoročnega značaja; za vprašanja dolgoročne proizvodne usmeritve tovarne, tehnologije (ki bo tudi izkoriščena!), tržne naravnanosti.
Prav zato drži ocena izvršnega sveta, da sam obračun z izgubo še ne pomeni konca težav za Alples. Ena prvenstvenih nalog kolektiva je, da vendarle prekine inflacijo odhodov sodelavcev (lani jih je odšlo 130, prišlo 81), katerih nezadovoljstvu gotovo niso vzrok samo plače. Razen tega bodo morali bolje izkoristiti proizvodne stroje. V tovarni že več mesecev ne dosegajo proizvodnih načrtov. Januarja jim je manjkalo 8 odstotkov.
H. Jelovčan
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 27. FEBRUARJAjj!
. . KRATKE PO GORENJSKI
Prenovljena trgovina na Klancu — Živila Kranj je minuli petek na Klancu v Kranju odprla prenovljeno samopostrežno trgovino. Prodajni prostor so z drugačno in predvsem boljšo izkoriščenostjo povečali za 60 kvadratnih metrov in s tem obogatili predvsem delikatesni oddelek. Popestrili pa so tudi založenost z drugimi živilskimi izdelki. Številne kupce v tej trgovini pa so prijetno presenetili tudi zato, ker so preureditvena dela trajala le štiri tedne. — A. Z. — Foto: F. Perdan
Priznanja rezervnim starešinam in učencem
Radovljica — Na rednem letnem srečanju rezervnih in aktivnih vojaških starešin v radovljiški občini so v začetku tega meseca podelili priznanja, pohvale in nagrade ter prebrali odredbe o napredovanjih. Deset vojakov, ki so se lani najbolj izkazali na vajah, je bilo pohvaljenih. Pohvalili so tudi šest starešin in vojakov iz teritorialne enote: Miran Lavrič z Bleda,- Anton Zavrl s Peračice, Franc Ažman iz Ovsiš, Zdenko Kranjc iz Ljubnega, Zmago Spindler iz Radovljice in Brane Antolin iz Lesc. Za uspešno delo v krajevnih organizacijah ZRVS so dobili priznanja Marko Bizjak iz Radovljice, Janez Ar h in Stane Oblak iz Bohinjske Bistrice in Jakob Rabič iz Gorij. Pisna priznanja oziroma diplome so dobili rezervni starešine, ki so se izkazali na strelskih tekmovanjih s pištolo in puško. Za dosežene rezultate v streljanju s pištolo so priznanja dobili Boris Kozinc in Janez Hanžič iz Lesc, Janez Koželj z Lancovega, Jože Poljanec iz Ribnega in Rado Zupan iz Krope. V streljanju s puško pa so bili najboljši Jože Dežman iz Ribnega, Stane Biček iz Mošenj, Gabriel Pesjak z Lancovega in Drago Rozman ter Branko Hribar iz Radovljice. V streljanju s puško so bih mo-štveno najboljši člani ekip ZRVS iz Ribnega, Bohinjske Bistrice in Gorij, v streljanju s puško pa iz Bohinjske Bistrice, Lancovega in Radovljice II. V odbojki so zmagale ekipe ZRVS iz Krope, Lesc in Gorij. Nagrade za najboljše spise pa so podelili učencem osnovnim šol. Dobili so jih Sabina Berlec iz Gorij, Tadeja Meglic iz Radovljice, Jože Mlinaric iz Lesc, Marko Martinjak iz Bohinjske Bistrice in Karmen Am-brožič z Bleda.
JR
Razstava v Stari Fužini
Bohinj — Mladina v Bohinju je januarja in februarja pripravila več zanimivih prireditev. Ena takšnih je bila tudi zanimiva razstava v Stari Fužini, kjer so prikazovali, kaj krajani delajo v delovnih organizacijah in ob prostem času doma. Po uspeli razstavi so se mladi odločili, da bodo v prihodnje pripravili še več ruzličnih prireditev in tako popestrili dejavnost v celotnem Bohinju.
B. T.
Srečanje naturistov na Bledu
Bled — Društvo naturistiv Gorenjska, ki deluje zdaj pod imenom Alpe, bo jutri, 28. februarja, na Bledu ozirom; na Zatrniku pripravilo zanimivo srečanje. Najprej bo ob 11. uri na Za rniku tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih. Preskusili pa se bodo tudi v vožnji z zračnico. Zvečer, od 19. do 21. ure, bo v Park hotelu na Bledu na programu savnanje in kopanje. Srečanje pa bodo sklenili v hotelu Lovec na Bledu z družabnim večerom in plesom. Ker bo ravno pred pustom, bodo poskrbeli tudi za različne pustne norčije, najboljše maske pa bodo nagradili. Prijatelje naturizma vabijo, da se jim jutri pridružijo na Zatrniku in na Bledu.
Vesele vaške igre
Podljubelj — Turistično društvo Podljubelj bo v nedelji), 1 marca, ob 14. uri na Rotarjevem travniku pri Domu družbenopolitičnih organizacij pripravilo Vesele vaške igre v maskah. Najboljše ekipe čakajo nagrade, obiskovalce pa obilo smeha in veselja. Obiskovalci naj se dobro obujejo in oblečejo, ko bodo bodrili ekipe. Ce bo slabo vreme, prireditve ne bo.
Imate konjička? Joži Fajdiga:
Špila mora biti gladka
Močno po dolenjsko jo potegne, čeprav je na Gorenjskem že vsaj t ideset let ali pa še dalj. Doma je v Šentjerneju, za svojo so jo vzeli na neko kmetijo v vasi Loka. Tam je videla, kako pletejo peharje iz slame in delajo zobotrebce, kako pripravljajo spile za klobase. Dol-
ga leta je delala v kranjskem Standardu in potem v Savi, zdaj pa je že deset let v pokoju. Na Hujah ima ob hišici po petdeset zajčkov in po deset kokoši, ob prostem času pa plete, dela zobotrebce in spile za klobase. Celo škatlo zobotrebcev je imela narejenih, ko sem jo obiskala. Narahlo so bili nametani drug čez drugega, kot bi gledal tanke posušene rezance. Za pečjo pa je imela nekaj šopov špil za klobase. Ne more se spomniti, kako se reče grmu, ki ga reže za spile. Doma so mu rekli špilovna, pa tudi ona mu tako pravi. To niso vrbine veje, vrba je premeh-ka in rada je votla, Špila pa mora biti trdna, da se ne zvija, ko jo zapičiš v črevo, in gladka, da se čreva ne trgajo. Ltladke veje še sveže omaji z nožem, kar na kolenu jih odrsa, da jih na peč in čez dva dneva so suhe. Oddala bi jih sto šopov, če bi jih imela, pravi. Na kranjski tržnici kmečke gospodinje veliko sprašujejo zanje in tudi kakšen kilogram ajdove moke rade dajo zanje. Pri hiši re rabijo vsako leto, a čez leto na nje kaj raii pozabijo. Kdo bi še na spile mislil, ko je toliko drugega dela! Ko pa pridejo koline, brez njih ne gre. Joži Fajdigova pa jih rada odda, če jih le ima.
D. Dolenc
Krajevna skupnost Trata
Kidričeva cesta in igrišče
Trata, 26. februarja - - »Kadar razpravljamo o nalogah, ciljih, problemih, se nas včasih loteva kar nekakšno malodušje. Tako rekoč vsa loška industrija je na našem območju, a se vendar ubadamo tudi s težavami, ki so največkrat značilne za odmaknjene vaške krajevne skupnosti. Poleg skrbi za varstvo okolja bosta letos v ospredju rekonstrukcija Kidričeve ceste in akcija za dokončanje igrišča,« pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Mitja Zupan.
Krajevna skupnost Trata je ena od štirih mestnih krajevnih skupnosti, na območju Škofje Loke. V dveh naseljih, Frankovo in Hafnerjevo, in vaseh Trata, med krajani poznanem Starem dvoru ter v Suhi, Hosti, Pungertu, Goste-čah, Dragi in Lipici, živi danes blizu štiri tisoč ljudi. Ne po razsežnosti, pač pa po številu prebivalcev je torej Trata druga do tretja največja krajevna skupnost v škovjeloški občini.
»Naša krajevna skupnost je zelo raznolika,« pravi predsednik skupščine Mitja Zupan. »Na našem območju je skoraj vsa loška industrija. Kadar razpravljamo o nalogah, ciljih in problemih, se nas včasih loteva pravo malodušje. Ob tem, da se zaradi industrije ubadamo z ekološkimi problemi, nimamo nič manj takšnih težav, ki so največkrat značilne za odmaknjene krajevne skupnosti. Zelo skoncentrirana industrija na severnem delu v Frankovem naselju prehaja v blokovno spalno naselje. Za Hafnerjevo naselje je značilna individualna gradnja. Vasi Suha in Lipca sta še izrazito kmečki, v drugih štirih vaseh pa se kmečko prebivalstvo prepleta z delavskim življem.«
Kar zadeva preskrbo z osnovnimi življenjskimi izdelki, je krajevna skupnost kar dobro pokrita. Zdaj imajo tudi pošto in banko, za kateri so se pred leti precej časa zavzemali. Še vedno pa pogrešajo specializirane trgovine in servisne dejavnosti. Kaže, da bodo tovrstno ponudbo kmalu izboljšali, saj nameravajo v Frankovem naselju porušiti dva, za bivanje neprimerna stanovanjska bloka, in na istem mestu zgraditi stano-
vanjski objekt z 92 stanovanji. V pritličju pa bodo prostori za trgovine in servisne storitve. S tem bo Frankovo naselje dobilo dokončno podobo.
»O delu organizacij in društev lahko rečem, da v primerjavi z drugimi v mestnih krajevnih skupnostih po aktivnosti prav nič ne izstopajo. Mladina je bila nekaj časa aktivna, zdaj pa je popustila. Pred nedavnim je bilo ustanovljeno gasilsko društvo, v katerem si zdaj prizadevajo, da bi čimprej zaživelo. Zelo dobro pa sodelujemo s šolo, kjer imamo tudi prostor za vsa večja srečanja.«
Ko je bila na podlagi referendumskega programa dozidana tudi šola na Trati, so se v krajevni skupnosti še dodatno zavzeli za širšo telovadnico, ki jo uporabljajo tudi krajani. Vendar pa ugotavljajo, da bo šola že spet premajhna za enoizmenski pouk. Ker je vrtec premajhen, nameravajo varstvo najmlajših urediti v bivšem Gradisovem samskem domu. Skupaj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo bodo uredili dve enoti za varstvo.
»Poleg ekoloških problemov in neurejenosti industrijske cone, ki je eno samo gradbišče, imamo v krajevni skupnosti največ problemov s cestami. Pri cestah nismo nič na boljšem kot odmaknjene podeželske krajevne skupnosti. Letos upamo, da bomo končno začeli temeljito prenavljati eno najbolj prometnih cest, to je Kidričevo cesto, po kateri vsak dan prihaja na delo okrog 7000 prebivalcev. Čeprav je cesta še vedno v upravljanju krajevne skupnosti, smo se z drugimi tremi mestnimi krajevnimi skupnostmi dogovorili, da letos uredimo odsek od železniške postaje do križišča pri Veletrgovini Loka. Druga večja akcija, ki se je lotevamo, je dograditev igrišča oziroma rekreacijskega prostora. Pred leti smo namreč del zemljišča odstopili šoli, del so ure-
Letos je v programu rekonstrukcija ^J* dričeve ceste od železniške postaje flj križišča pri Veletrgovini Loka.
dili balinarji, večji del pa naj bi Kmalu se bo tega programa lotil p08*" ben odbor.«
S cestami so se v krajevni skupnog ukvarjali tudi lani. Uredili so cesto m avtobusne postaje do šole v Frankov^1* naselju in asfaltirali cesto v Hafner]^" vem naselju. Gradili so tudi vodovod Pungertu, zgradili avtobusno postajal1* če v Starem dvoru, pomagali pri obno^ vodovoda in kanalizacije v Gosteščah I se vključili v program KŽK za gradri kanalizacije na Trati. Pomagali Pa 1 tudi pri gradnji telovadnice.
Želja in potreb pa je tudi letos še p1^ cej. V Frankovem in Hafnerjevem ^ selju bi radi zgradili otroški igrišči. Dragi pokrito avtobusno postaj šola pa bi rada uredila okolico in og1"8 jo. Popraviti bi bilo treba most v
Gost*
čah in krajani v Hafnerjevem naselJ bi radi asfaltirali odsek ceste, za kate^ je predračun 6,5 milijona. Vsem želj8^ in potrebam bodo najbrž težko k*bs g letos. Ob razumevanju in podpori wfl skupnosti ter zavzetosti krajanov pa nekaterim najbrž bili.
A. Zeti*
Marca bo prodajalna kruha spet odprta
Čakajo na prodajalce
Škofja Loka, februarja — 1 .oeani so lani ostali brez dveh prodajaln v mestu, v katerih so že zjutraj dobili kruh. Prodajalno na Cankarjevem trgu (nasproti cerkve) je ABC Loka zaprla julija; baje ni imela prodajalca, ki bi kruh prodajal.
0
Vzrok je precej čuden navkljub resnici, da trgovsko podjetje ABC Loka žeja po (dobrih) prodajalcih. Čakajoč nanje obljublja, da bo trgovina marca spet odprta. V tem času jo bodo temeljito preuredili in spremenili v klasično prodajalno za prodajo kruha, kondi-torskih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov ter delikates.
Električni grelec za čebelarje...
Kranj — V Elektromehaniki Potočnik v Kranju, kjer so za grelne nože za odkrivanje čebeljega satja na celjskem obrt nem sejmu dobili nagrado, so zdaj razvili tudi električni grelec za topljenje oziroma gretje medu in segrevanje vina. Grelec za med je izdelan iz visoko-poliranega volframovega jekla in ima pri napetosti 2'2/b voltov moč 500 vatov. Izdelujejo ga v treh velikostih, ima pa tudi regulacijsko stikalo za segrevanje od nič do 150 stopinj. Podoben je tudi grelec za si greva nje vina. Primeren je pred vsem /.a hladne jeseni, ker |<w njim moč doseči, da vino v sodu enakomerno vre. Elektro-mehanika Potočnik bo izdelke razstavila tudi na letošnjem sejmu malega gospodarstva v Ki*nvu D P.
Meščanov zaprta trgovina na Cankarjevem trgu najbrž niti ne bi tako prizadela, če bi zjutraj lahko kupovali kruh v trgovini Planika na koncu Mestnega trga. A tudi ta prodajalna, v kateri so prodajali kruh in točili pijače, je zaprta. Sanitarni inšpektor je prepovedal točenje pijač in — kot pravijo v tozdu Prodaja ABC Loka — ni privolil v nikakršen rok za odpravo pomanjkljivosti. Če gre prav razumeti, trgovina brez pritoka denarja od točenja pijač ni mogla več kriti stroškov obratovanja. ABC I.' »k.i je prodajalno kar zaprla in zdaj razmišlja, kako jo bo preuredila, kaj postavila na police, da bo za kupce mamlji vejša. Ločani upajo, da razmišljanje ne bo predolgo trajalo, saj se z dragocenim poslovnim prostorom v ožjem mestu nihče ne bi smel šaliti in ga puščati neizkoriščenega.
/ja nadomestilo je ABC !,<> ka zgodnjim kupcem kruhu ponudila možnost nakupa v •..imopostre/.bi na Mostnem M gu, ki jo zdaj zaradi zaprtih posebnih prodajaln odpira že ob sedmih zjutraj in ne šele ob osmih kot prej.
H. Jelovčan
Strokovnjaki zavrnili pobudo kmetov sHrU
Na planinah samo plemenski biki
Hi usi*. a, februarja — Kmetje s Hrušice so dali pobudo, da volili naravno oplojevanje krav in telic v planinah, vend*^ strokovnjaki proti pobudi in proti spremembi odloka. 'a* za plemenske krave in pašniki za bike naj bodo ločeni.
Kmetje pašne skupnosti s Hrušice so predlagali spremembo občinskega odloka: na planinah proti Mojstrani in Žirovnici naj bi dovolili naravni pripust. Vendar se s predlogom gorenjski živinorejski strokovnjaki ni so strinjali in so odklonili izjemno naravno oplojevanje krav in telic v času paše na visokogor-
ij
plemenice in pašniki za Čeni. ftiif Strokovnjaki torej ugo^jr pobudi kmetov in pravij°* ^ri I uporab* sodobnih P^j^g skih preparatov mogoče^ ^
skih pašnikih.
Odlok o načinu oplojevanja domačih živali, predvsem govedi, so sprejeli zaradi selekcijske-ga programa, ki si prizadeva za večjo proizvodnjo mleka in mesa. Z umetnim osemenjevanjem plemenic dosegajo boljše rezultate in preprečujejo kužne bole /ni, to pa je bil tudi eden izmed glavnih vzrokov za uvedbo umetnega osemenjevanja. Zgledni prinmH selekcijskoga napredka naj bi bili na Lfl kmeti jah jeseniške občine, kjer imajo A kontrolo proizvodnosti krav in oddajo polovico vsega odkuplje nega mleka Ti kmetje prav zaradi bikov na pašah ne morejo pasti plemenic na skupnih paš nikih, saj se boje nuravnega pri pustu.
Da se lahko pasejo biki in pit menice na višinskih pašnikih, /.gled planina pod Golico in Srednji vrh,  kjer imajo pašo urejeno tako, da so pašniki za
rano urejati reprodukcij** j0 vedoreji. Predlagajo, naj „0 ko leto marca in aprila t ^ f bo  zdravil   i/zvali   P0Jiltfne $ vseh živalih, ki so spo* .^V pripust in jih kmetje lU^JTfJ jo poslati na pašo v pl»n rej bi lahko šle te živali v DO že breje. Tiste, ki bl ^ tem času premlade aH Tjrf slabotne, bi počakale n* nitev po vrnitvi s paše v * nah. Na planinah Zavrs"^ Belo polje na H rušit i )e možno umetno osenu*nJ* .^e\f l4»ni je bilo nekaj osefi*e*\ j# Za-.ršnici, za Hruilco P* \eW\ naročil. Torej je očitno. Jj^ff teri kmetje zelo rud« l,ry . skrb za živino kar nar8v'.' je 1 Po zakone o živinoreji 0f naravni pripust
dovoljenj rahljati samo plemenjaK^ur^ jene na testni postaj« v -.,t^\ Soboti. Cene le teh pa H°\t»* visoke, kar za uPorftbon0d<lfft i sezoni ni v!jrtf pL; \ i k drugačen način i*D menjukov za planin* v/nj*'1' dolgoletno delo strokov in zavrl dosedanje rezu vinorei |
rrpžNo KNJIGO, PROSIM
Nesnaga v Tržiču
Zi precej časa me moti nes naga v rojstnem kraju 7 riič. Sprehajališče od gradu do Slapa je eno samo veliko smetišče. Se sreča, da ga je zdaj pre kril sneg. Nič boljša nt strm/u potoka Mošenika. To se še posebno lepo vidi v Jane hčevi ulici v središču l'r'-icu Čeprav je ulica kratka, je telo :an< marjena V njej je tudi muzejska peč Grmovku in sran; me je, ko prihajnjo tujci, da bi si
M *y*      - ---- -" [ i....
jo ogledali. Pa tudi struga Hi strice za občinsko stavbo ni nič boljša. Menim, </<i Irhi ;a sluzi za vso to nesnago zares veliki) bodečo nežo. Neža
Prometni znak ni ovira
Veri rat sr podan: na /.iti liartov trq v Radovljici. Pred trgom je postavljen tri tudi lr po vidi n prometni enak. A i na tupt firepoveduje avtomobilski promet. Le tisti, ki imaio poli..... ■ ^   u_K . ■ ',,,__i___
sebno   dovolilnico   l\a 1$ llco, lahko zapelja-10 > ioP Kaže pa. da bi se "JZ0$
w
renačili kar vsi voz*** , ma lastniki avtotnoO*^ (ff
- t
meta .- avtomobil* ]* namreč it - . „.,
t»eč. Tako se ničkoliK°\l0ga a so največja na^i
ne vedo, kam naj "m^V * avtomobilom
di, da so najvecju •--■ $cuJ ozki ulici pred
se motajo po ulici, *<> vde\e'^ teh dneh največkrat „r Kaze. iflp*
. možje po*** .
c. i
najve> l>n  plamc privredu ie moije p0$l
kos.
J*TEK, 27. FEBRUARJA 1987
KULTURA
.5. STRAN (MMMEHGLAS
Še vreme ima zgodovino
ZGODOVINA PRATIKARSTVA IN
KOLEDARSTVA
^ odveč in nepresodno, da je končno napisana in natisnjena knjiga, ki tudi Slovencem razkriva doslej neznano jim zgodovino, pravi pomen in namen tako imenovane Stoletne pratike, o kateri se še danes rado govori in piše, a tudi nič manj rado bere.
P*d«ba naililgn ofolnzlilJa.
Stoletna Pratika
€le vet naj ft Iga ftoletju
ud
&«a& - mm.
Sa duhovne, dcsliclllc fiiisliubiiike in kmete.
Poleg  ii e ni fli k I g a.
Drutii/a nutifit.
Vfa popravljena in pomnosheiia.
V LJUBLJANI 1847.
N» prodaj pcr Leopoldu Krem* lic rji, bukvovcu« ir kupihevaviu h kukvauii.
.N.lifoil JoihcT Blatnik.
Stoletna pratika iz devetnajstega stoletja, izšla v Ljubljani leta 1847
. majhni zamudi, ki pa je v založniki že kar običajna stvar, je kot zadnja piga letnika 1986 Kmečke knjižne zbir-e Pri založbi ČZP Kmečki glas izšla po-b "ej zanimiva knjiga Prava stoletna ^tika in njena zgodovina. »Naslov knji-Pnaj nikogar ne moti,« piše v uvodu h ..^Jigi zdaj že pokojni Jože Stabej starej-' *češ, da gre za že zdavnaj preživelo, ^miselno in brezpomembno reč ter da
sal prvi Ta slovenski koledar kir vselei terpi, kjer je v slovenščini povedal tudi stare rime, ki pravijo, kdaj se »dobro vreme, zima, pomlad, leto, jesen in kvatre začnejo« ter še več tega. Knjiga prinaša tudi ugotovitve, kdaj in zakaj je nastala slovenska Večna pratika, kaj slovenska Stoletna pratika.loteva se slovenskih vremenskih zapisov, opiše pa tudi značilnosti srbskega Večnega in hrvaškega Stoletnega koledarja. Za tiste, ki jih etnologija še posebej zanima, pa je objavljen Knauerjev izvirni (Stoletni) koledar, seveda v slovenskem prevodu. Mavricij Ka-nuer je v svoji Stoletni pratiki strnil tako zvezdarsko izročilo kot tudi resnično opazovanje vremena in drugih naravnih razmer v sedemletnem obdobju 1652/53 do 1658/59. Prišlo mu je namreč na misel, da bi njegova opazovanja in dognanja utegnila koristiti vodilnim v samostanu Langheim, da bi vedeli, kako se prav streže polju in živini, kdaj se je treba oskrbeti s senom, kdaj se je nadejati dobre vinske letine itd. To svojo pratiko je napisal brez vseh špekulacij in zavajanja ljudi v vraževerje, kar se je, žal, kasneje pritaknilo k njegovemu izvirniku in kar so dodajali razni prepisovalci in ponati-skovalci izvirnika.
a pomena v dobi nove stvarnosti in
aiškega razumarstva buditi v življe-nekaj, kar je bilo že svoječasno brez jjemljive podlage.«
0 ^nJiga, bogato ilustrirana in lepo ^Premljena, bo morda razočarala koga, g Je vajen praktične žepne pratike, četu-Kl Ji »praktičnosti« na njenih straneh, ki ^segajo daleč v zgodovino — tja do rim-tj m grških koledarjev, ne gre odreka-• Avtor se je kot stalni strokovni sodela-ec instituta za slovenski jezik Slovenske
akademije znanosti in umetnosti, kot višji strokovni sodelavec v komisiji za historične slovarje slovenskega jezika, lotil dela s tem primerno znanstveno natančnostjo, vendar v jeziku, ki bo razumljiv vsakemu, tako zahtevnemu kot preprostemu, a radovednemu bralcu. Zanimanje za slovenske kulturne starine, ki je avtorja spremljalo od mladih let pa do kasnejšega resnega znanstvenega dela, je porodilo vrsto knjig o slovenskem čebelarstvu, slovenskem kozolcu, starem božjepotništvu in drugih etnografskih zanimivostih. Zato je med temi nejezikov-nimi temami tudi nastanek in razvoj slovenskega koledarstva. To temo je Jože Stabej st. temeljito raziskal in zbral, objavljena pa je bila šele po njegovi smrti.
Prava stoletna pratika je knjiga, ki se natančneje loteva zgodovinskih začetkov koledarja in s tem povezane pratike. Slovencem je Primož Trubar leta 1557 napi-
Po Knauerjevi Stoletni pratiki stopamo s to pomladjo, to je 21. marcem, v Jupitrovo leto. Zanj velja na splošno takale vremenska oznaka: Jupitrovo leto je precej gorko in bolj mokro kot suho leto. Ker se njegov prednik Saturn s svojo dolgo zimo in hudim spomladanskim mrazom še dolgo pozna, se rast zamudi, čeprav je Jupiter naklonjen vsakršni rodovitnosti. Tako začnejo včasih v tem letu rasti vsi sadeži tri tedne kasneje kot druga leta.
Pri opremi knjige se je založba, oziroma oblikovalec Bronislav Fajon še posebej potrudil, saj je slikovni izbor več kot imeniten; gre za ponatis originalnih ilustracij iz Vodnikove pratike in drugih pratik, ki jih hrani NUK, še posebej pa kaže omeniti barvne podobe posameznih mesecev, ilustracij flamskega koledarja iz 16. stoletja. Knjiga je oblikovno tako uspela, da jo bo založba predstavila in dala v oceno beograjskemu knjižnemu sej-mu- L. M.
Ob razstavi fotografij v Kamniku
PREŠEREN IN FOTOGRAFIJA
.^ninik — Ob slovenskem kulturnem prazniku se je v razstavišču Veronika pod pokroviteljstvom ZKO Kamnik predstavil foto ki-% Muh Mavrica iz Radomelj s serijo črno-belih umetniških fotografij. Klub deluje pod mentorstvom mednarodnega mojstra foto-V,_____grafije EFIAP, Vlastje Simončiča._
i ti ars'kdo se bo morda vpra *V     *akai ob slovenskem kultur
i ^
v V
1^  prazniku   pruv razstava ij^tniške  fotoni ali je  kot ene j^ftiluj.ših vej likovne umetno ' Izbor tovrstne razstave je se
^j'1 -'gol j naključen, vendar se $l   ^mestno   razmišljanje o tr«pnt>in imenovalcu na relaciji "fir  1^ra''.ia       Prešeren. Vemo, ' Prav v  času Prešernove
g.^i, m še malo pred lem, l'olo j^f'ja (sprva kot daguerretipi k.^eela svojo zmagovito pot. do]^r,'.i It' kot eksperiment in \ toiientacijsko sredstvo, kma \^ tudi že kol polnokrvna Črnina; med leti 1843 in 1847 borita i)avid O ilill in Ko j*. Adam.son svoje /namenite, Wftoes neponovljive portrelne Hnine
V._
»V
m
'tO*
pf°' W
ti
Se v času Prešernovega življenja, okrog leta 1941, eksperimentira in odkrije epohulon izum, postopek fotografiranja na steklene plošče, naš rojak in pesnikov sodobnik Janez Puhar (1814 — 1864). Njegov izum so si, žal kasneje lastili drugi in Puhar je, kot še mnogo naših velikih mož, v svetu še vedno nepriznan in nepoznan.
Na razstavi je predstavilo sve-ja dela osem avtorjev. V delih mentorja skupine Vlnstja Simončiča je očitno njegovo mojstrsko obvladovanji- klasične (Rojstvo, Prijatelja) in eksperimentalne fotografije. Njegovi fo tomontaži Mati in Staree sta zanimivi nadrealistični metafori. Morda najbolj dognana in i/po
vedno pretresljiva na razstavi je njegova fotografija z naslovom Spomin.
Jane/. Kosmač išče figuralne in predmetne motive iz vsakdanjega življenja. Iz njih veje ta osamljenost in odtujenost v današnjem svetu. Morda najbolj »žive« so njegove Vdove, ki preganjajo osamljenost z alkoholom.
V vsakdanjem okolju išče tudi Meti Cernr. Zanimajo jo ljudje (Fant in dekle), predmeti (Ciza) ali pejsaž.
V klasični, lahko bi rekli kar družinski tematiki, najde navdih Rado Zaje (Praznik).
Motivika Janeza Marčuna je
cesta. Knkrat kot reportažni /a
pis v seriji Motoristi, drugič kot lirično in čustveno obravnavanje vaških poti. (V mesečini, Vzporedna pot).
Fotografska tihožitja Vlaste Jenčič so »počivajoči« predmeti s kmečkega dvorišča. (Na stranskem tiru, Jesen, Tihožitje).
Fotografije Mirni Pollak na
temo alpinizma in planin so več kot samo reportažni (Spust, V previsu) ali geogralski zapis (Greben, Babe).
Močne povečave struktur različnih materialov Lojzeta Pope-larja delujejo izredno homogeno in tudi zanimivo, saj ponekod komaj še razberemo, za katere vsakdanje predmete gre.
Dušan Lipovec
Društvo tržiških likovnih amaterjev
PLODNA LIKOVNA DEJAVNOST
Tržiški likovniki so se lani s svojimi deli udeležili kar 76 likovnih razstav, od tega je bilo 26 samostojnih, razstavljalo pa je
14 članov društva, _
|jv*^Ula sezonu društva trži Vr "vml1 u,nuttM'jev je bila jl%K?na> so menili na letnem i ib
\* fboru njegovi člani, kljub
hiftt ' J"n '" "''I"''" v ''•doti iz Ita '■' grafi« nega tečaja Aprila \ Usposobili ateljo in galejo [! i(' s prvo
NirJPrli Sod elovali so 'udi ni-j J\aitVuh ob ob. ii I •m pra/. S»t V dogovoru s sekretaria i občine in ZKO Tržič J, v "Pravili vsa vubila in plaka \. j '^'Ijonu NOII pu so orga ^kij  p»2stave likovnih del tr
.H"   ^kovnih ustvarjalcev. jhitvT^^viteljstvom tovarne siV'kn so '''' tretJic organi J In k arski K>: h-mpore Tržič JSrii!aterem i«' sodelovalo 25 na 17 VM> S1»v»'nije Dela, l^sh4C.l',,',l~' 11,1 '"J likovni ma so razstavili v galeri
ji Kurnikova hiša in galerija Atelje '86, kot novost pa so hkra ti s tradicionalno šuštarsko ne deljo odprli prodajno razstavo nu prostem, zu kar so od organizatorja, Peka, prejeli pohvale in zagotovitev za sodelovanje v le tu 1987. Tržiški likovniki so se s svojimi deli udeležili kar 76 h kovnih razstav, od tega 21 samo-stojnih, razstavljalo pa je 14 članov društva. Razstave so bile uspešne in odmevne, o čemer pričajo tudi kritike v sredstvih javnega obveščanja. Za nadvse kvalitetno delo je društvo neda vno prejelo pri/nanje tr/iske kulturne skupnosti —. bronasto Kurnikovo plaketo in nugrado za leto MIHU. ("'kun so se udeleže vali tudi likovnih kolonij in ex temporov v drugih občinah in aine) ivu. Predsedstvo društva
tržiških likovnikov je od dosedanjega predsednika Jaka Kepica« Zdaj prevzel Vinko Hlebš.
Za letos so si tržiški likovniki zastavili obsežen program dela. Organizirali bodo likovno kolonijo Storžič '87, ob občinskem pt uzniku priredili pregledno razstavo v puviljonu NOB, priredili četrti trudicionulni slikurski ex-tempore Tržič '87 in tečaj grafike ter razstavo del s tečuja. .Sodelovali bodo pri postavitvi h kovnih razstav, skupaj z Zavodom za kulturo in izobraževanje, enota (iulerija, pu bodo pri pravili razstave Ob dnevu žena, f>() letnici Gorske reševalne služ he Tržič m liO letnici (iorske ro sevalne službe Slovenije, samostojne razstave tržiških likovnih samorastnikov   Jaka Kepica,
Vinka Hlebša, Vena Dolenca in Knčija K^naiča, pregledno razstavo likovnih del članov društva ter razstavo del gorenjskih likovnikov. Veliko pozornost bodo letos namenili skupinskemu in individualnemu izobraževanju članov društva. Člani bodo sodelovali na likovnih kolonijah zunaj občine, udeležili se bodo Kx-t.empora v Tržiču, Medvodah, Ljubljani, Mariboru, Dobrni in Piranu, ter likovnih kolonij v Tržiču, Zavrhu, Ptuju, na Ravnah na Koroškem, v Martuljku, pla ninske kolonije Vršič... Kot doslej bodo sodelovali tudi z likovnimi društvi v LudbregU, Zaje-čarju, Karlovcu, gorenjskimi likovnimi skupinami in z zamejskimi Slovenci.
Drago Papler
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V galeriji Mestne hiše danes ob 19. uri odpirajo razstavo Avantgarda v slovenskem gledališču med obema vojnama. Razstava, ki jo je v okviru Tedna slovenske drame pripravil Slovenski gledališki muzej, bo odprta do 8. marca.
V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1971-73. V Mali galeriji in v stebriščni dvorani se z likovnimi deli predstavljajo člani Grupe 676 iz Murske Sobote.
Danes, v petek, ob 20. uri je v studiu Kruh, Delavski dom, vhod 6, na sporedu kinotečni film režiserja C. T. Dreverja Trpljenje Ivane Orleanske (leto proizvodnje 1928). JESENICE — V galeriji Kosove graščine je še do 4. marca odprta razstava Arheološko najdišče Ajdna.
V razstavnem salonu Dolikje še do 4. marca odprta razstava fotografij mojstra fotografije Stojana Kerblerja.
VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure.
DOSLOVCE — Finžgarjeva rojstna hiša bo marca znova odprta. RADOVLJICA — V Sivčevi hiši bo danes, v petek, ob 19.30 literarni večer koncert za besedo Gregorja Strniše, ki sta ga pripravila Linhartov oder in galerija Šivčeve hiše.
V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava del akad. slikarja Henrika Marchla.
ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v petek, ob 18. uri literarni večer s Črtomirom Zorcem, avtorjem knjižice Po Prešernovih stopinjah.
V novi Groharjevi galeriji na Mestnem trgu razstavlja svoja dela akad. slikar Zmago Jeraj.
V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Kelti na Slovenskem — še do 10. marca. Razstava je odprta ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, za šolske skupine pa po dogovoru tudi med tednom.
BREZNICA — Danes ob 18. uri bo v Kulturnem domu nastopila folklorna skupina Sava iz Kranja.
veCer pantomime
Tržič — Danes zvečer se bosta v kinodvorani Tržič ob 19. uri v večeru pantomime predstavila Andres Valdes in Jana Kovač. Na prireditvi z naslovom Malo zares in malo za šalo se bosta zha-na slovenska pantomimika tokrat prvič predstavila v Tržiču. Andres Valdes, po rodu Kubanec, od leta 1964 živi v Ljubljani, kot profesor pantomime pa predava na akademiji za gledališče,, radio in televizijo. Gledališče je že od nekdaj, tako tudi danes, uporabljalo nešteto elementov pantomime. Današja sodobna pantomima predstavlja nekakšno usklajeno popolnost, ki zajema vse stopnje in oblike razvoja, od najbolj enostavnih in preprostih občutij in dogodkov ter vse do poglobljenih telesno duševnih občutkov in študij. Vse to pantomimiku daje možnost, da s čistimi in sugestivnimi kretnjami, z mimiko, pričara gledalcu nenavaden svet, poln poezije, groze ali pa začudenja. Prireditev je v okviru abonmaja občinske kulturne skupnosti Tržič in za izven.
RAZSTAVA V MODERNI GALERIJI
Ljubljana — V Moderni galeriji je odprta retrospektivna razstava Vase Pomoršča, ki jo je pripravil Muzej savremerte umetnosti iz Beograda. Vase Pomorišac (1893-1961) je eden vidnejših srbskih slikarjev iz časa med vojnama.
V Moderni galeriji je odprta tudi razstava Nove pridobitve Moderne galerije 1983-1986. V tem obdobju je galerija dobila 1244 novih del, od tega več kot polovico, to je 913 kot zapuščino Zlate in Vaška Preglja. Na omenjeni razstavi je le nekaj Pregljevih del, večina pa jih bo predstavljena na posebni pregledni Pregljevi razstavi. Iz Jakopičeve zapuščine je Moderna galerija dobila 287 del. Vsega skupaj je na razstavi predstavljenih 50 del 50 avtorjev.
35 LET ZBORA A. T. LINHART
Radovljica — Komorni moški zbor A. T. Linhart, ki ga že tretje leto vodi Betka Demšar-Zupan, ima dvajset članov. Kot so ugotavljali na nedavnem občnem zboru, bi bilo treba pevske vrste pomladiti; lani sta se jim priključila namreč le dva mlajša pevca. Lani je imel zbor 38 nastopov, od tega tri samostojne večerne koncerte. Na občnem zboru so opozorili tudi na nič kaj dobro finančno stanje. Razen denarja, ki ga dobijo od ZKO Radovljica, si sicer pomagajo tudi z denarnimi prispevki nekaterih delovnih organizacij, ki imajo razumevanje za pevsko kulturo. Mednje sodijo Almira, SPG Gorenje, Knjigoveznica, PTT Radovljica, Murka Lesce in krajevna skupnost Radovljica. Letos bo Komorni zbor A. T. Linhart praznoval 35-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bo imel jubilejni koncert, načrtujejo pa še pet samostojnih koncertov in dve gostovanji v zamejstvu, razen tega pa pripravljajo še program za snemanje na RTV Ljubljana.
JR
_Trobentač Slavko Praprotnik
s Črnivca v širni svet
Po kritikah sodeč eden naših najboljših klasičnih trobentačev, akademski glasbenik Slavko Praprotnik, se je te dni vrnil z uspešnega gostovanja na Češkoslovaškem
Slavko Praprotnik se je pretekle dni mudil v Ostravi, kjer je nastopil z Junačkovo filharmonijo. Odigral je Havdnov koncert za trobento in orkester v S — duru in Tele-manov koncert za trobento in orkester v D —duru.
Na gostovanje so ga povabili na osnovi posnetkov, ki jih je napravil s svojim matičnim orkestrom, orkestrom RTV Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta. V pogovoru o nastopih podatki iz Slavka Praprotnika dobesedno vrejo — Poljska, Nemčija, Italija, ZDA...
Rojen je bil pred 33 leti na Črnivcu. Glasba ga je že v zgodnjih letih pripeljala najprej na nižjo glasbeno šolo v Radovljico in kasneje na ljubljansko srednjo šolo. Tu se je prvič srečal s profesorjem Antonom Grčarjem, za mnoge najboljšim trobentačem klasične glasbe pri nas. Trdno delo je kmalu rodile prve sadove — šolo je končal z odličnim uspehom, in sledil je vpis na glasbeno akademijo, kjer se nadaljuje delo z Grčarjem na oddelku za pihala in trobila. Tudi na tej diplomi so zapisali, da je študent Slavko Praprotnik svoje delo opravil z odliko.
Želja po čimvečjem znanju ga je gnala naprej. Še v času študija je igral v ljubljanski operi, honorar, ki si ga je tam prislužil, pa je porabil za študij v ZDA. Trije meseci, ki jih je preživel v Los Angelesu, so mu dali zelo veliko. Profesorji Poper, Stamp, Stevens in Guarnerri so imeli spoštovanja vredno znanje. Kdor ima čez veliko lužo količkaj posluha in volje do dela, mora uspeti.
Poleg številnih nagrad, med njimi tudi univerzitetne Prešernove nagrade, ki na najlepši način govori o njegovih kvalitetan, se je Slavko Praprotnik ubadal .udi z mentorslflm delom. Njegovi učenci že dosegajo omembe vredne rezultate. Očitno so se po dali po poti njihovega učitelja.
Vine Bei «r
6. STRAN
ZA DOM tH PftUtlHO, g ŽOtSKIH KLOM
PTtTK, 11. FEBRUARJA 11
Domači zdravnik
Jabolko (2)
Zadnjič smo omenili, naj vsak človek, pa naj se čuti še tako zdravega, vsaj enkrat na mesec napravi razkuževalno »črevesno kuro«, s katero bo odstranil strupene snovi iz telesa. Recept je preprost!
Za zajtrk popijemo kozarec čistega brezalkoholnega jabolčnega soka, pomešanega s sokom polovice limone. Mlačen sok pijemo po požirkih. Dopoldne popijemo eno do dve presni in neolu-pljeni jabolki. Opoldne popijemo čaj iz jabolčnih lupin, mlačnemu čaju dodamo dve čajni žlički pravega medu. Čez eno ali dve uri spet zaužijemo tri ali štiri neolupljena jabolka. Popoldne, okrog 15. ali 17. ure, popijemo po en kozarec svežega jabolčnega soka, pred spanjem pa pojemo krožnik tople jabolčne kaše, pomešane z dvema ali tremi čajnimi žličkami medu.
Pravilno uživanje jabolk nesporno vpliva na celotno presnovo. Vse bolezni.ki jih povzroča premočna prepojenost vsega organizma s kislino, lahko zelo učinkovito ozdravimo z redno in pravilno celodnevno jabolčno dieto, če natančno upoštevamo druga dietiena in podobna zdravila. Izdatno uživanje jabolk je priporočljivo pri vseh protinastih in revmatičnih boleznih, pri revmatičnih jetrnih in ledvičnih boleznih, pri poapnelosti arterij in pri zgodnjem staranju. Seveda ne bodo vse naštete težave minile, če bomo le tu pa tam zaužili kakšno jabolko, marveč je treba naj-skrbneje upoštevati vse, kar predpiše zdravnik.
Uživanje jabolk ali pitje čistega, svežega jabolčnega soka tako učinkovito čisti kri, da pozdravi celo trdovratne izpuščaje (ekceme). Tudi fosfor, ki ga vsebuje jabolko, ni brez učinka na živčevje. Čaj iz jabolčnih lupin, oslajen z medom ali neprešiščenim sladkorjem, je pijača, ki pomirja živce. Neoslajenega proporoča-mo tistim, ki se nagibajo k tolščavosti. Za duševno utrujene ljudi je priporočljivo neolupljeno in na drobne koščke razrezano jabolko prelito s pol litra zelo vroče vode, ki jo pustimo stati pol ure, nato pa prijetno osladimo s dvema ali tremi čajnimi žličkami medu. Potem pojemo koščke jabolka in po požirkih popijemo jabolčni sok.
Strastni kadilci večinoma ne marajo jabolk. Vzrok tiči v tem, da učinkuje nikotin v črevesni sluznici na sadne kisline v jabolku tako, da povzroča pri prebavi rahle motnje. Če premagamo to nevšečnost in napravimo čisto jabolčno dieto, ki traja dva do tri dni, ter zaužijemo okrog 20 jabolk na dan, sicer pa nobenih jedi ali pijače, pride v zelo mnogih primerih do preobrata v odporu proti jabolkom. Jabolčna kura povzroči hud odpor proti kajenju. V le-karnišivu uporabljajo kisle sorte jabolk (zrele in nezrele) za pridobivanje ekstrakta, ki vsebuje kisline jabolka in železo (Extrac-tum I erri pommatum), odličnega zdravila zoper bledičnost.
Moda
Ročno spletena pletenina ima vedno neko posebno vrednost in čar. Nič čudnega, da so tudi na letošnjem sejmu mode v Ljubljani Almirini ročno pleteni puloverji zbujali tolikšno pozornost. Kombinacija je bila črno— bela, včasih pa so pridali tudi rjasto rjavo, za katero pravijo, da bo hit letošnjega poletja. Al-mirine modne kreatorke so svoje modele poimenovale Grana-da, ker vzorci spominjajo na arabeske, vklesane v mavrsko arhitekturo Granade. V Grimš-čah so pletenine že naprodaj, med njimi so tude takšni, ki jih bomo pozimi lahko nosile kot brezrokavnik, poleti pa kot pulover k črnim ali belim hlačam ali krilu. Da je namenjena tudi
poletju, priča sestavina niti — skoraj iz čistega bombaža z le malo dodane sintetike. Foto:F. Perd
Brez pomena
— n, hk, kaj boš ti rekel -.r»ai, hk, ko se vrneš domov?
— Jaz, hk, sploh nisem, hk, oženjen.
— Zakaj pa se potem vračaš domov vsak večer tako pozno?
Očetova uganka
— Takoj pridi sem, mule! Te bom že naučil, kako se je treba vesti. Ali sem tvoj oče ali ne?
— Zakaj mi zastavljaš vedno isto uganko? Kako pa naj jaz vem?
Do konca februarja moramo premetati kompostni kup, ker bo marca že dosti drugega dela. Če hočemo imeti dobro kompostno prst, s tem delom ne smemo zakasniti. Tudi zmrznjen kup lahko premečemo. Pomembno je, da kup ni višji od 1 metra. Res imamo s premetavanjem zmrznjenega kupa več dela, vendar nam bo to poplačano.
Zasipnice z zelenjavo moramo tudi februarja stalno pregledovati in ugotavljati, če ni kaj zmrznilo ali segnilo. Kdor pusti šariti kokoši po vrtu, mora paziti, da ne bodo začele brskati po zasipni-cah. Velika škoda lahko nastane že takrat, če pride zmrzal do zelenjave na enem samem mestu.
V toplejšem vremenu skrbno in redno zračimo klet. Predvsem pa odstranjujemo nagnite dela rastlin. Oba ukrepa občutno podaljšata vzdržljivost zelenjave in preprečujeta izgube. Tudi manj občutljive vrste zelenjave, ki jih imamo kar na kupu, moramo občasno preložiti. Vse tisto, kar ni več prvovrstno, moramo takoj porabiti; to naj najprej roma v lonec.
Konec februarja začnemo nakaljevati gomolje zgodnjega krompirja v plitkih zabojčkih pri 12 do 15 stopinjah C. Krompirjeve gomolje za sajenje naložimo v plitke zabojčke v eni ali največ dveh plasteh. Prvi pogoj za uspešno nakaljevanje sta svetel prostor in
enakomerna toplota. Pri navedeni temperaturi traja nakaljevanje približno šest tednov. Kdor bo lahko sadil na dovolj ogrete gredice (posebej tedaj, če je zemlja peščena in rahla) že konec marca, naj začne nakaljevati že sredi februarja. Pri tem je najpomembnejša svetloba. Gomolji v temi poženejo dolge in pretegnje-ne klice, ki se polomijo, pri sajenju pa nimajo takšni gomolji nobene vrednosti. Nakaljeni gomolji krompirja morajo imeti kratke in krepke, za posamezno sorto značilno obarvane klice. Na dno zabojčkov lahko razprostremo tanko plast šote. Zelo pomembno je, da obrnemo navzgor tisti del gomolja, kjer je največ očesc. Za nakaljevanje izbiramo samo zdrave in dobro razvite srednje debele gomolje semenskega krompirja.
GLASBENA UGANKA
Morten Harketen, Mags Furuholmen in Pal Vaaktaar sestavljajo skupino A—HA, katere prva uspešnica je bila Take on me. To je pravilen odgovor na zadnjo nagradno uganko. Med zajetnim kupom dopisnic smo izžrebali STANISLAVO SELAN, 64207CERKLJE, ^ERGAS 18, ki ji bomo za nagrado po pošti poslali ka£v£D. Čestitamo!
Na fotografiji so fantje iz Skandinavije, katerih zvezda svetlo žari na evropskem glasbenem nebu. v začetku februarja so imeli zelo uspešno turnejo po zahodni Nemčiji. Skupino sestavljajo: Mic Mihcaeli, John Leven, joey Tempest, Kee Marcello in lan Haugland. Doslej jih najbolj poznamo po pesmih The Final Countdovvn in Ročk the Night.
KAKO SE IMENUJE NJIHOVA SKUPINA IN IZ KATERE DRŽAVE JE, ODGOVORITE DO 20. MARCA NA NASLOV: ČP GLAS, 64000 KRANJ, MOŠE PIJADEJA 1.
Pada, pada beli sneg
Sneg imam zelo rad, močo, kakršna je pri nas, pa seveda ne. —Matej, 3. c. Rada bi, da bi bilo še veliko snega in da bi se še dolgo smučala. —Bojana, 3. b Želim še več snega. -Tanja, 3. b
Želim, da sneg ne bi tako hitro skopnel. —Igor, 3. b Rada bi še več snega, saj se je na snegu zelo prijetno igrati. —Petra, 3. b Želim si sonca in pomladi. —Gordana, 3. b Rada bi, da bi sneg skopnel. — Sabina, 3. c
Všeč mi je, kadar pada sneg, ker delamo snežake. —Peter, 3. b
Rajši imam poletje. —Sabina V., 3. c
Sneg, prosim te, skopni že! — Lea, 3. b
Če bi bilo poletje, bi se kopala v bazenu. —Mojca, 3. b Želim več snega, ker je tudi narava takrat lepša. —Vanja, 3. b
Učenci   OŠ   Simona Jenka
Kranj, DE Center
KOBILA ZORA
Doma imamo kobilo, ki ji je ime Zora. Stara je tri leta. Zelo rada se igra. Včasih,
ko ji prinesem košček sladkorja, se začne obli/.ovuh. Nekoč mi ,je najprej obli/.nila roko, nato pa me je še ugriz nila v prst. Zadnjič, ko smo jo spustili iz hleva, se je dolgo valjala po snegu, potem pa je še malo tekla. Zoro imam rada.
Petra Potočnik, 2. r. OŠ Ovsiše
V KRMILNICO SMO NESLI SENO
S koški smo šli k Štent-larju. Srečo nam je napolnil koške s senom. Sli smo po kopni cesti, nato v gozd. V snegu je bilo polno sledi. Lovec Srečo nam je pokazal sledi zajčka, lisice in srne.
Po strmem bregu smo prišli do krmilnice. Spraznili smo koše. Okoli krmilnice je bilo vse prehojeno.
Kako veliko snega je letos! Hudo je za^divjad! Tomaž Markelj, 2. r. OŠ Sorica
Jernej Roblek »z 3. b OŠ Matije Valjavca se bo našemil v kralja Maksa Iz risanke Bls-kvitki.
POKLICNA POSVETOVALNICA
Odgovarja mag. Franc Belčič
Judita iz Kranja: Letos bom končala srednjo šolo. Vleče me študij ekonomije na ljubljanski ekonomski fakulteti, vendar se nekoliko bojim sprejemnih izpitov. Ali mi lahko napi šete kaj več o teh izpitih?
Sprejemni izpit boš motala opravljati samo v primeru, če bo število prijavljenih za vpis na ekonomsko fakulteto Borisa Kidriča v Ljubljani bistveno večje od predvidenih študijskih most za novince. Tedaj bi šola S soglasjem pristojne izobraževalno skupnosti in izvršnega sveta skupščine SR Slovenije sprejela sklep o
omejitvi vpisa in izvedla Izbiro kandidatov. Sedaj še tu*
mogoče napovedati, ali se bo to /godilo, počakali bo treba do začetka junija.
V sprejemnem izpitu se preverjajo tri področja: prvič, matematika; drugič, samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovina in zemljepis (družboslovni-sklop); tretjič, uspeh v srednji šoli. Upošteva Se snov v ObtegU smeri za ekonomskemu tehnika, preverjanje poteka S testi znanja. Pri ocenjevanju pridobi kandidat polovico možnih točk na podlagi testa iz matematike in družboslovnega področja, drugo polovico sestavlja »dota«, ki jo prinese iz srednji* sole. Pri tem štejejo pov prečne ocene, dosežene v tretjem in četrtem letniku, posebej točkujejo še ocene iz materinega jeziku. Šol u zagotavlja, da je sprejemni izpit anonimen.
Če bi želela še kakšno podrobnost, se oglasi v strokovni služ bi skupnosti za zaposlovanje. Ponudili ti bomo vse informaci je, ki jih imamo.
Pust je tu
Pustni krofi
0
Vrsta receptov za pustne krofe se je zvrstila na naši stbro ni. Danes objavljamo še enega! *oč
Potrebujemo: kvaseč (1 del toplega mleka, žlica sladke ja, 3 do 4 dag kvasa, 2 žlici moke), 10 dag surovega masla frj' margarine, 5 dag sladkorja v prahu, 5 rumenjakov, 2 del fŠJ plega mleka, 3 žlice ruma, 1/2 kg bele moke, sol.
V mleku razpustimo kvas, dodamo sladkor in moko, (^U( bro premešamo in postavimo na toplo, da vzhaja. en
V skledi vmešamo surovo maslo s sladkorjem in rurrud njaki; ko naraste, prilijemo mleko, rum in vzhajan kvas. Vk zmes vlijemo v skledo, kjer je pripravljena moka s soljo. Zmr 1 šamo testo, ki ga 1/2 ure stepamo. Pri tem kuhćdnice ne dvig!!] mo previsoko, da ne bi vtepli preveč zraka, zaradi katerega^ bili krofi v sredini votli. Nato potresemo testo z moko, ga pQVi krijemo s prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajantei ga stresemo na prt ali desko, potreseno z moko in ga razvaljdć mo za mezinec debelo ali pa ga kar z rokami enakomerna zravnamo. Z večjim okroglim obodcem izrežemo polovico PP sta, na ostalo neizrezano polovico pa nadevamo v majhi1"6 kupčkih mezgo. Te kupčke pokrijemo z izrezanimi okrogl ln' krpami tako, da pritisnemo k nadevu tisto stran, ki je r>ro prej zgoraj. Krpice pritisnemo okrog in okrog rahlo s prsti, val se testo sprime, izrežemo z nekoliko manjšim obodcem hletš: ke, jih pokladamo 2 prsta narazen na prtič, potresen z moten in pogrnemo s toplim prtičem. Odrezke testa spet pogneter? n in damo vzhajat. Nato jih razvaljamo in ravnamo kot prt331 Medtem \ o krofi vzhajajo, pripravimo v široki kozici maščoP^ (za dva pi ;ta) in jo segrejemo. Ko so krofi narasli in je mašca ba vroča, jo postavimo na stran in pokladamo vanjo krofe ten ko, da je zgornja stran krofa najprej v maščobi. Ne naložirrd preveč krofov naenkrat v maščobo, ker močno narastejo. Pca no kozico pokrijemo in postavimo zopet na ploščo in jo vepP krat potresemo. Ko krofi spodaj porumene, jih obrnemo in c v vremo v nepokriti posodi še po drugi strani. Krof je prepeče' * če se testo ne prime pletilke, ki jo od strani zabodemo vai^ Pravilno vzhajani krofi se potope v olje le do polovice, zato rye stane na obodu venček. Ocvrte krofe polagamo na cedilo i d pivnik, da se odteko. Šele nato jih položimo na krožnik in prtr sujemo s sladkorjem. Krofi so pripravljeni hitreje, če tes>k£ razvaljamo za palec debelo in polnimo šele ocvrte tako, da1e brizgalko prebpdemo nad venčkom in vbrizgamo marmeladi
Ocvrte miške — boljše R
to;
Potrebujemo: 1/2 del mleka, 3 dag kvasa, žlico sladkor^ in žlico moke za kvaseč, 30 dag moke, sol, 1 in 1/2 del mlek 3 rumenjake, 6 dag raztopljenega surovega masla ali marg'g' rine, žlico sladkorja, pest rozin, maščobo za cvrtje, sladkor posip. id£
V mleku razpustimo kvas, dodamo sladkor in moko, pms mešamo in pustimo na toplem, da vzhaja. V skledo streser/d moko. V jamico vlijemo med mešanjem mleko, rumenjak85 maslo, sladkor in kvaseč. Umesimo testo, ki ga stepamo, da (,r° loči od kuhalnice. Sedaj vtepemo še rozine, ki smo jih prebeg li, oprali in osušili. Testo pokrijemo s prtičem in postavimo ^ toplo, da vzhaja. Ko ga je za dvakratno količino, segrejer&č žlico in zajemamo testo, ki ga položimo v vročo maščobo. \t ponavljamo, da je maščoba pokrita. Ko miške na eni strap porumene, jih obrnemo in ocvremo še z druge strani. Ocvr,^ položimo na papir, da se maščoba odteče. Nato jih zložimo ivje krožnik in potresemo s sladkorjem. hu<
---.--">sr
-w
nu en bo sd< >rt / k
KAJ VAS ČAKA V MARCU
ČISTO ZARESEN HOROSKOP S SUPER NASVETI
š
(Ml
I"
yO0AM/?:ONA::Ozri se, svetlolasec iz tretje klopi Jdj pošilja vroče poglede.ON:Prepozen si, prijatelj jo [iv že osvojil. f'iJ
i m
r7ftf/.ONA:To je tvoj mesec: 8. marec, pomlad, rojstU dan, darila, ljubezen.ON:Pri šolski nalogi nikar ne ztd mešaj plonk listka z ljubezenskim pisemcem. ^.
OVEN.OUA.Ne pretiravaj s pitlanjem, da se ti možgr*^ ni ne skisajo.ON:Pri kemiji bo zelo vroče.
fl##C.ONA:Na pustnem plesu ne bodi pretirano rad1 vedna, kdo se skriva pod masko ON:Glej, da ne poz biš na darilo zanjo.
DyOJĆ#C4.0NA:Zlezi na hodulje, pa te avtomobili 1 bodo več špricali.ON:Maratonik ti bo pomagal pre pomladni lenobi.
r?-4/C.ONA:Pazi na linijo!ON:Tista v rdeči bundi nt strpno čaka, kdaj ti bo kapnilo.
/.£V.ONA:Huda boš na mamo, ki te ne bo pustila v H no.ON:Ne tišči na smuči, sneg je že pregnil.
0£V/C4.ONA:Deklica, kje si bla, ko te je iskal?ONl
Oče bo slišal za tvojo ljubezen.
TE/yrWC4.0NA:Sestro mika tvoj dnevnik, dobro skrij.ON:S poležavanjem ne boš dobil atletskih miši
ŠKORPIJON,ONA:Mama pravi, da ne rabiš mask da si že zdaj dobra maškara. Ne poslušaj je'ON postriži kodrov, nanje se punce limajo!
S17?£TZ.£'C:ONA:Prijateljica je strašno nevošč va ON:Proti mozoljem niso cigarete, ampak jabolk
KOZOROG.ONA:V modrih hlačah si mu najbC' všeč.ON:Natakni s; očala, če ji ne upaš pogledali flf< ravnost v oči.
KAKO ŠE PRAVIMO UČITELJEI
Učitelju /.a tehnično vzgojo pravimo kiki. Seve le, kadar nas on ne sliši, piše M. J, iz Kranja. Do te vzdevku pa smo prišli takole:
Učitelj, ki je prej učil tehnično v/.gojo in liziko, šel drugam. Ko smo zagledali nov učiteljski obraz, si se vprašali, kdo neki je to. Pa je učenec, ki jeclja, d*. jal:»Ta jo prišel namesto ti   Ii   liskicu«. Od tedaj j 'h
POT. ' I
Vabimo vas, da še sodelujete. Izvirne, domiselne vzdevke vb )\ teljev. ki pa naj ne bodo žaljivi, pošljite v naše uredništvo (jI vzdevku obvezno razložite, kaj pomeni
k
b. FEBRUARJA.IRpJU
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
7. STRAN
GLAS
SPORED
OTA
28. februarja
Stbročila
•oče — hladno, 2. oddaja lk<?'S>: Na kaj bi zaigrali a friskop
,j ^ša pesem, 6. oddaja opagandna oddaja viesel: Svetovni pokal v
'i 'hučanju — slalom (ž), enos I. teka
unudje in zemlja,
5. ^novitev
2rrjr in razorožitev —
^isem čudovite dežele:
IMka, 13. del
= ikumEntarne serije OZN
* Ibvek in glasba: Haydn in
janterhazy, ponovitev 3.
aljdaje
erpanke
o ppagandna oddaja yiesl: Svetovni pokal v
ji. lučanju — slalom (ž),
'  enos II. teka »ročila
»i vahoe, ameriški film
letš: Košarka za JP finale,
nolenos
eri ne bi bolelo pr^anka
-ppagandna oddaja c?jnes: Knjiga, Inovator
e leme žirr dnevnik
Pcalo tedna
vgopagandna oddaja n J v standardnih plesih iz
v »le Tivoli
opagandna oddaja /al»mpsey in Makepeace, o Hdel angleške nanizanke o t dnevnik
n prtret Jacka Lemmona tes»kateri so za vroče, ^gieriški film a(j^lajniki II. TV mreže
hal iz sosedstva, tozemski film [or»ograjske zgodbe
lek
»nega sveta, otroška
)r lllas, ameriška
idaljevanka pmska univerziada ■qx1 dnevnik jaj<asbena oddaja j jročila , Jdaja iz kulture
asbeni večer — G. o '»rdi: Othello, opera erfcč z vami, vključitev
^Zagreb I. program:
ra' v šoli -'vriročila
o rvjesel: Svetovni pokal v
lučanju — slalom (ž), —"»snetek I teka """viesel: Svetovni pokal v nučanju — slalom (ž), enos II. teka bor iz programa plus »dem TV dni »ročila koledar rodna glasba š: Košarka za JR — •enos, finale ■•D . dokumentarna ni Jdaja
H f dnevnik in Pred 0 liverziado
iljše življenje,
imoristična serija Sllsok cilj, ameriški film 2j( dnevnik »
Sortna sobota
oč z vami
NEDELJA
1. marca
9.00 Poročila 9 05 Živžav 10.00 Lutke in lutki 10.05 Fračji dol, ponovitev 4.
dela ameriške nanizanke 10.35 Dempsev in Makepeace, ponovitev 7. dela angleške nanizanke
11.25 Narodna glasba 11.55 Propagandna oddaja 12 00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila (do 13.05) 14.40 Malu, 5. del brazilske
nadaljevanke 15.30 Kako uspeti brez truda,
ameriški film 17 10 Poročila 17.15 Slovenci v zamejstvu 17.45 Ex Libris M&M 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Kino, Turistični
nagelj — neža
19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja
20.00 M. Krleža - I. Štivičič:
Potovanje v Vučjak, 5. del , nadaljevanke TV Zagreb
21.00 Športni pregled
21.45 Jazz na ekranu
22.15 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
8.55 Poročila
9.00 Oddaja za JLA in igrani film
12.00 Človekovi možgani,
dokumentarna serija 12.50 Glasbena oddaja 17.15 Košarka — finale
jugoslovanskega pokala 18.45 Izviri,dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Moja domovina,
dokumentarna serija 20.45 Včeraj, danes, jutri 2100 Narodna glasba 21.50 Mansfield park, angleška
nadaljevanka
TV Zagreb I. program
10.20 Poročila
10.30 Otroška matineja
12 00 Kmetijska oddaja ,
13 00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Don Kihot, italijanska
nadaljevanka
14 45 Nedeljsko popoldne 17.25 Destrv spet jezdi, ameriški
film
18 55 Potovanje dr Dooiittla
19 30 TV dnevnik
20 00 Ž Zilnik: Vroče plače,
dramska serija 21.05 Ah, ta televizija 22.00 TV dnevnik 22.20 Športni pregled 23.05 Planine Jugoslavije.
reportaža 23 35 Poročila
PONEDELJEK
2. marca
19.30 TV-dnevnik
19.55 Propagandna oddaja
20 00 P Scott: Dragulj v kroni,
10. del angle~ke
nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Aktualno: Na obisku v
Muri
21.50 Plesalec, 3. oddaja
angleškega niza o baletu
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Dober dan, šport 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 17.45 Vukov kotiček, otroška oddaja
18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor
19.00 Indirekt, oddaja o športu
19.30 TV dnevnik
20.00 Znanost
20.45 Včeraj, danes, jutri
21.00 Vali koncert
21.15 Svet danes,
zunanje—politična oddaja 21.50 Volga, Volga, sovjetski
film
TV Zagreb I. program:
8.25 Poročila
8.30 Kovan, otroška oddaja 8.45 Vukov kotiček, otroška
oddaja 9.00 TV v šoli: Gimnastika, Muzej moderne umetnosti, v New Yorku Za učitelje, Kaj je film 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila (do 12.35) 14.25 Prezrli ste, poglejte 16.00 Dober dan, šport 17.10 Kronika Bjelovara in
Varaždina 17.30 Kovan, otroška oddaja 17.45 Vukov kotiček, otroška oddaja
19.00 Ljudje pripovedujejo,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20 00 M. Karadžić Djekna še ni
umrla, kdaj bo, pa ne veno 21.15 Moja domovina 22.05 TV dnevnik 22.25 Ritem 87,
zabavno—glasbena
oddaja 23 25 Poročila
9 50 Vidoeostrani.
10 05 Zrcalo tedna
10.30 Veliki plavolasec s črnim
čevl|em, francoski film 11.55 Videostrani
16 40 Vidoostrani
16.55 TV mozaik — ponovitev
17 15 Videostrani
17 30 Radovedni taček: Ura 17.45 Vroče - Hlodno. 3 del TV
Sarajevo
18 15 MPZ Zagorje, 7 oddaja 1845 Risanka
18 55 Propagandna oddaja
19 00 Danes Obzornik 1926 Vreme
DZI
Ii r )rc
n< vh
n:
sk
.»ud Spencer v akciji je italijanska komedija Toni je '•"Vinten dasa«, čigar žrtve so starejše dame Po neki Ii ljubezonski avanturi ga ujame Parker iz specialnega lik,i policije In ga preda svoiemu kolegu, a ne ve, da je JČlP'in z mafijo On pa ne ve, da je bil Toni, ko se je ud eni od žrtev, priča umoru, /ato ga zdaj preganjajo in jo neki nepoznani ljudje Parker je priča nekega ta
/jii,i[)<ida in takoj posumi, da se je vmešala mafija Zdai I %i Parker po sili razmer združita sile in se skupaj boju Cf dolgem in težkem boju s številnimi nepričakovanimi
park je moj i« kanadska srhljivka Glavni junak filma lem naskoku zasede Centralni pa'k sredi Now Yorka tožen |0 do /ob, svoj smrtonosni arzenal pa uporablja 'Krn modtirm Rambo Pr.iv/.ipmv mu |ts min Mitch m Ikršen psihopat ali hladnokrvni ubijalec Je le človek Pa današnjo družbe, /a katerega probleme in misli se s»*Tn;hi i imenltl Zato se odloči za neke vrste nasilje, da
.»(jI lf)">"1 ni,'',!  ' llm I" 11 >l >«•»•> >»k(.l|<,k .i ili. im.i. ki I m V/l K!
' ,} vsakogar.
{'r> '»dnji zmaj je ameriški akcijsko   glasbeni film Leroy.
j (mojster kung - f uja. še ni dosegel zaželene stopnje ■ j klosti  Na dvoboj ga izziva kralj Harlema, Shonuff
;1> '•
roy ne žoli pokazati vseh svojih spretnosti Ob
Drilu/iiosli 1)1 lin I »T(iy Itipn vn')|(i (Ir.k.l   1.1'iui   in .c
"V zaljubi Ogroža pa jo tudi Eddie, magnat video iger, j j1'''oče predvajati prav v Laurinom disku. On; tega ne ™ m l.eroy ima polne roke dela, ko jo rešuje Na koncu Ni ne preostano drugega, kot da pokaže vse svi»|0 ve Jh, seveda, zmaga.
■fcinu Centei žn igra MoJa Afrika. Na sporedu bo do
18.55 19.00 19.26 19 30 19.55 20.00
21.00 21.05
22.00 22.15
Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja B Miklavec — T. Štiglic: Moj premalo slavni stric, drama
Propagandna oddaja Človek in glasba: Liszt v VVeimerju TV dnevnik Videostrani
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Premor
18.40 Številke in črke — kviz
19.00 TV koledar
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
19.55 Ko se korenin zavemo:
Ljubljana, srce OF, 5.
epizoda 21.00 Žrebanje lota 21.05 Umetniški večer: Sandra
Langerholz
TV Zagreb I. program.
TOREK
3. marca
9.50 10.05 11 05 11 10 15.50 16.05 16.10
17.10 17.15 17 30
17.45 18 45
Videostrani
Vesolje: Hrbtenica noči Jezikov.ni utrinki Videostrani Videostrani Propagandna oddaja TV mozaik — Poučna TV
ponovitev Jezikovni utrinki Videostrani
Miti in legende — iz nov.-zaveze Svetopisemske prilike
Tedenski zabavnik, oddaja
TV Sarajevo
Risanka
8.25 Poročila
8.30 Fjisani avtobus otroška oddaja
9.00 TV v šoli: Narodna glasba Dragica in Rade Končar, Narona in Spodnja Neretva, Gana
10.30 Poročila
10 35 TVvšoli
12.40 Poročila
13.45 Prezrli ste, poglejte!
15.00 TVvšoli
16.00 Dober dan, informativno — mozaična oddaja
17.10 Kronika Osjeka
17.30 Pisani avtobus, otroška oddaja
18.00 Sto let gledališča v Nišu, izobraževalna oddaja
18.30 Risanka
18.40 Številke in črke—kviz
19 00 TV koledar
19.10 Risanka
19 30 TV dnevnik
20.00 Žrebanje lota
20.05 Dragulj v kroni, angleška nadaljevanka
21 00 Svet in mi, kontaktni
magazin
22 20 TV dnevnik 22 40 Via satelit 23.10 Poročila
SREDA
4. marca
950 1005
15.15 16 10
16 15
17 15
17.25
17 30
18 15 1845
Videostrani
B. Miklavc — T. Štiglic:
Moj premalo slavni stric,
drama
Videostrani
Propagandna oddaja
TV mozaik — ponovitev
Videostrani
Poročila
Vi)avaja — VII. Pavel Golija, 2 oddaja Skrivnosti morja, dokumentarna serija Risanka
18.55 Propagandna oddaja
19.0tf Danes Obzornik
19.26 Vrpme
19.30 TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja
20 00 Film tedna: Intimni
dnevnik, madžarski film 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Svet na zaslonu 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Videostrani
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška serija 18.00 Vuk Karadžić,
izobraževalna oddaja 18.30 Premor
18.40 Številke in črke — kviz
19.00 TV koledar
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Športna sreda — I. tekme
1/4 finala evr. nogometnih
pokalov 22.15 TV dnevnik
TV Zagreb I. program
8.25 Poročila
8.30 Otroška oddaja
9.00 TV v šoli: Mami,
Slovaščina, Človekovi
10.30 12.30 13.45 15.00 16.00
17.20
17.30 18.00
18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 22.30 22.50 23.20
možgani Poročila Poročila
Prezrli ste, poglejte! TV v šoli Dober dan,
informativno-T- mozaična oddaja
Kronika Karlovca, Siska in
Gospića
Otroška oddaja
Majhne razlike in njihove
velike posledice
Risanka
Številke in črke— kviz TV koledar Risanka
TV dnevnik t Športna sreda TV dnevnik Via satelit Poročila
18.45 Risanka
18.55 Propagandna oddaja
19.00 Danes: Obzornik
19.26 Vreme
19.30 TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja
20.00 Tednik
21.00 Propagandna oddaja
21.05 G. Torrente — Ballaester: Sonce in sence, 3. del španske nadaljevanke
22.00 Kratki film
22.10 Propagandna oddaja
22 15 TV dnevnik
22.30 Mir in razorožitev,
dokumentarna serija OZN
23.00 Videostrani
Oddajniki H. TV mreže:
17.10 TV dnevnik
17.30 Zadnje poletje otroštva,
otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Premor
18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Obarvana svetloba in Beg iz Alcatraza, ameriški film
PETEK
6. marca
9.50 Videostrani 10.05 Tednik 11.05 Novice in vreme 11.10 G. Torrente — Ballester:
Sonce in sence, ponovitev
1. dela španske
nadaljevanke 12.10 Videostrani (do 12.25)
16.00 16.15 17.15 17.30
17.45
18.15
18.45 18.55 19.00
19.26 19.30 19.55 20.00
20.55 21.00
21.30 21.55 22.00 22.15
00.00
Videostrani-Tednik Videostrani Makedonske ijudske pripovedke
Fračji dol, 4. del ameriške nanizanke
Izkušnje in preizkušnje,: Primorska saga Risanka
Propagandna oddaja Danes: Obzornik, Jezikovni utrinki Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja E. Ahalt: Peter Veliki, 5. del ameriško—sovjetske nadaljevanke Propagandna oddaja PO sledovih Slovencev v svetu: Za kruhom, dokumentarna serija, 2. oddaja
Rezerviran čas Propagandna oddaja TV dnevnik Zgrešene ambicije, italijanski film Videostrani
Oddajniki II. TV mreže: '
17.10 TV dnevnik 17 30 Otroci in delo, otroška oddaja
18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Premor
18.40 Številke in črke — kviz 10.00 Narodna glasba. Ptuj, 86',
I. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarni večer 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 En avtor, en film 22.10 Pasja sreča, švedski film
radio žiri
ČETRTEK
5. marca
9.50 10.05
10.35 11.05 11.10
12.50 1555 16.10 16.15
17.15
17.25 17.40
17.55 18.25
Videostrani
Kaj je film — Izrazna
sredstva filma: Gibljive
slike
Slovenski kratki film
Novice in vreme
Pomladna simfonija,
nemški film
Videostrani
Videostrani
Propagandna oddaja
TV mozaik — poučna TV
ponovitev
Novice in vreme
Videostrani
ZBIS: I. Ribičič: Nana,
mala opica, I del: Viharna
noč
Bilo je.. Zelena straža
Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na
UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz
1. marca
9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz
zgodovine naših krajev 10.00 Spremembe in dopolnitve SaS o uresničevanju
zdravstvenega varstva (v živo) 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo —
stik s poslušalci 12.00 Čestitke in pozdravi
__3. marca
16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — pust, ta presneti pust.
17.00 Minute za šport in rekreacijo — Iskrice (glasilo osnovne šole Žiri) — O delu mladih v KS Vrh nad Rovtami.
1B.00 Novice in dogodki — Ogrevanje v Železnikih — Zgodba iz radijske skrinjice
_ 5. marca
16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Viki Grošelj o knjigi V prostranstvu črnega granita
17.00 Minute za šport in rekreacijo — Pot do zdravljenja alkoholizma (v živo)
18 00 Novice in dogodki — Zakajčkova mini šola
*H> torka, i marca
RADIO
PETEK, 27. februarja
Prvi program
4 30 8 00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica 9.06 Glasbena mati neja - 9 35 Napotki za naše go ste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11 05 Ali poznate - 11.35
5 pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Vedri zvoki 1230 Kmetijski nasveti 12 40 Iz glasbe ne tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13 00 Da nes do 13.00 ih - Iz naših kra jev - 13 20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasbr 13 30 Od melodije do melodije - 14.05 Fantazija in valčki - 1430 Člo vek in zdravje 14 40-15.25 Popoldanski mozaik - 16 00 Vr tiljak želja - 17.00 Studio ob 1700 ih - 18 00 Glasba starih mojstrov - 18 15 Gremo v kino -  19 45 Pojemo in godemo
20 00 To imamo radi - 2105 Oddaja o moriu in pomorščakih 22 15 Informativna oddaja v nemščini    in angleščini 22 30   24 00 Iz glasbene skrinie
00 05 4 30 Nočni program glasba
SOBOTA. 28. februarja
Prvi program
4 30 - 8.00 "Jutranji program -glasba - 8 05 Pionirski tednik 9 05 Sobotna matneja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -1105 S poti po Jugoslaviji -11 30 Srečanja republik in pokra jin - 12 10-14.00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo 14.05  Glasbena  panorama -
16 00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr ca domačih      17.00 Studio ob
17 00 - 18 00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -20 00 23 00 Slovencem po sve tu - 23 05 Od tod do polnoči 00 05 5 00 Nočni program -glasba
NEDELJA. 1. marca
Prvi program
5 00 8 00 Jutranji program 807 Radijska igra za otroke -9 Ob Se pomnite tovariši — 10.05 Nedeljska matineja -11 00 13 00 Naši poslušalci če stitajo m pozdravljajo - 13 10 Obvestila in zabavna glasba
13 20 Za naše kmetovalce -
14 15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo      15 00 Nedeljska
reportaža - "6.05 Humoreska tega tedna - 1630 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zaba vna radijska igra - 20.00 -22 00 V nedeljo zvečer -22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00-4 30 No čni program — glasba
PONEDELJEK, 2. marca Prvi program
4 30-8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Aktualni problemi marksizma - ZA0 Izberite pe srnico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9 35 Napotki za naše go ste iz tujine - 10 05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35
5 pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki revijski orkestri -
12 40 Pihalne godbe na koncert nem odru   -  13.00 Danes do
13 00- ih Iz naših krajev - 13.30 Od  melodije  do  melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.30-15 25 Popoldanski moza ik - 1555 Zabavna glasba -
16 00 Vrtiljak želja in EP - 19 25 Obvestila in zabavna glasba 20 00 Kulturni globus - 22.15 In formativna oddaja v nemščini in angleščini 22 50 Literarni nok tuVno - 23 05 Zimzelene melodi
je - 00.05 -4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 3. marca _
Prvi program
4.30 -8 00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbraii - 13.00 Danes do 13.00 - ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak že tja in EP - 17.00 Studio ob 17.00- ih - 18.00 Sotočja -19 45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 2105 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 00.05 -4.30 Nočni program glasba
SREDA. 4. marca_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba     8.05 Za knjižne molje 8 30 Govorimo angleško -9 05 Glasbena matineja - 10.05
Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba
ČETRTEK, 5. marca
Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce 9.05 Z glasbo v dober dan — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15 10 15 25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17 00 Studio ob 17-ih - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije — 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica -00.05 - 4.30 Nočni program -glasba
MUC
KRANJ CENTER 27. in 28. februarja: amer. ljub. film MOJA AFRIKA ob 16. in 19 uri, (28 2 ob 22 uri) premiera ak cij glasb »ilma ZADNJI ZMAJ, 1. marca: amer akcij film TAM, KJER REKA POTFMNI ob 10 uri, amer ljub film MOJA AFRIKA ob 15., 18 in 21 uri, 2. in 3. marca: amer ljub film^/lOJA AFRI KA ob 16 in 19 uri, 4 in 5. mar ca ;iimii spoktakel MESO IN KRI ob 16., 18 in 20 uri
KRANJ STORŽIC 27. februarja: amer. pust. film AGENT ŠT 1 ob 16., 18. in 20. uri, 28 februarja: tranc krim komedija POKVARJENI POLICA JI ob 16 in 20 uri, amer srhljiv ka POŠAST ob 18 uri. 1. marca: franc. komedija POKVARJENI POLICAJI ob 14 In 18 uri, amer akcij film OSAMLJENI OBUPA NEC ob 18 uri, premiera ital erot film NUNA IZ MONZE ob 20 uri, 2. in 3. marca: ital erot filma NUNA IZ.MONZE ob 16., 18. in 20 uri, 4. marca: amer krim »ilm MORILEC V METRO JU ob 16 , 18 in 20 uri, MMT-
imci   ,iki.i|  blm OSAMLJ NI OBUPANEC ob 16. 18 m 20
KAMNIK
28. februarja: amer. akcij film AMERIŠKI NINJA ob 16. 18 in 20. uri, premiera ital erot filma NUNA IZ MONZE ob 22. uri, 1. marca: amer akcij film AMERI ŠKI NINJA ob 15 in 17. uri, nem. erot »ilm ŠAMPIONI POSTELJE ob 19 uri, ital komedija BUD SPENCER V AKCIJI ob 21 uri, 2., 3. in 4 marca: ital akcij film ODHOD BOJEVNIKOV BRON XA ob 18 in 20 uri, 5. marca: ka nad »ilm TA PARK JE MOJ oh 18 in 20 uri
_TRŽIČ_
28. februarja: kanad. film TA PARK JE MOJ ob 16., 18 in 20 uri, 1. marca: kanad film TA PARK JE MOJ ob 15 in 17. uri, ital erot. komedi|a LJUBICA POD POSTELJO ob 19 uri, pre miera amer. akci| filma ZADNJI ZMAJ ob 21 uri, 2. in 3. marca: amer akicj film AMERIŠKI NI NJA ob 17 in 19 uri, 4. marca: amer. akcij film TAM, KJER RE KA POTEMNI ob 17 in 19. uri, 5. marca: amer film OSTERMA NOV VIKEND ob 17. in 19 uri
DUPLICA
28. marca: amer ital akcij, film OSAMLJENI OBUPANEC ob 18. uri, ital. erot. film NUNA IZ MONZE ob 20. uri, 1. marca: angl pust film GREYSTOKE LEGtND'. O TARZANU ob 15
uri, amer. znan film EKSPERIMENT PHILADELPHIA ob 17. in 19. uri, 4. marca: amer akcij film ZADNJI ZMAJ ob 20. uri, 5. marca: ital. komedija BUD SPENCER V AKCIJI ob 20 uri CERKLJE
28. februarja: ital akcij, film ODHOD BOJEVNIKOV BRONXA ob 19. uri, 1. marca: amer spekta kel MESO IN KRI ob 16 in 18 uri _____JESENICE ŽELEZAR
27. februar, premiera amer. pust. acij. filma CYBORG ob 17. in 19. uri, premiera amer. glasb, filma ZADNJI ZMAJ ob 21. uri, 28. febru arja: amer pust akcij film CY BČRG ob 17 in 19 uri, premiera ital komedije BUD SPENCER V AKCIJI ob 21   uri, 1. marca: amer  akcij  film PRIHAJA NI NJA ob 10 uri, amer. akcij film ROCKY II ob 15 uri, amer akcij film CYBORG ob 17. in 19. uri, 2. in 3. marca: amsr  akcij, film ZADNJI ZMAJ ob 16., 18. In 20 uri, 4. marca: amer pust. film SHEENA       KRALJICA DŽUN GLE ob 16., 18 in 20. uri, 5. marca: amer IjuL film MOJA AFRI KA ob 16 in 19. uri
JESENICE PLAVŽ 27. februarja: amer. srhliivka POŠAST ob 18 in 20 ur, 28 fe bruarja: amer. pust film SHE ENA - KRALJICA DŽUNGLE ob
18. in 20. uri, 1. marca: amer. pust. film SHEENA - KRALJI CA DŽUNGLE ob 16. in 18 uri, ital. erot. komedija LJUBICA POD POSTELJO ob 20. uri, 2. marca: amer. akcij film OSAM UENI OBUPANEC ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA
27. februarja: amer. glasb, film ZADNJI ZMAJ ob 18. uri, 3. marca: ital.-amer. akcij, film CY BORG ob 19 uri
RADOVLJICA
27. februarja: kitaj pust. film MRAČNA SENCA NAD SOTESKO ob 20. in, 28. februarja: ki
taj pust. film MRAČNA SENCA NAD SOTESKO ob 18 u. , grški glasb film REMBETIKO ob 20. uri, 1. marca: amer film MLADI VOLKODLAK ob 18. un, amer. film FLETCH - MASKIRANI DE TEKTIV ob 20 uri, 2. marca: gr ški film REMBETIKO ob 20 uri, 3. in 5. marca: angl film DOŽI VLJAJI PRALCEV 0;<EN ob 20 uri, 4. marca: a,uer film FLETCH MASKIKANI DETEKTIV ob 20
uri
__BLED__
11 februarja: amei film POI JA NA SMRTI ob 20 uri, 28. marca: amer. krim film ŠESTA ŽRTEV ob 18 uri, hongk. film KO UDA Rl TAEKvVONDO ob 20. uri, 2. in
3. marca: amer film FLECH — MASKIRANI DETEKTIV ob 20. uri, 4. marca: amer. film MLADI VOLKODLAK ob 20. uri, 5. marca: kitajski film MRAČNA SENCA NAD SOTESKO ob 20. uri
BOHINJ
28. februarja: amer. film POLJA SMRTI ob 20. uri, 1. marca: hongk akcij, film KO UDARI TAEKVVONDO ob 18 in 20. uri, 5. marca: amer. film MLADI VOLKODLAK ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA
28. februarja in 1. marca: amer. komedija ČAST PRIZZEJEVIH ob 18. in 20. uri
POUANE
27. februarja: amer. komedija VSE V ROK SLUŽBE ob 19. uri, 1. marca: angl. film VOLČJA DRUŠČINA ob 17. uri
ŽELEZNIKI
28. februarja: amer komedija VSE V ROK SLUŽBE ob 20. uri, 1. marca: amer glasb, film ŠKR LATNI D EŽ ob 18. in 20. uri
ŽIRI
28. februarja: amer. drama ROCKY III ob 20. uri, 1. marca: amer. drama ROCKY II ob 17.10, 3. marca: amer. drama NI MA I IH UUBZENI ob 20. uri
©©IMiJvMgISnGLAS 8. STRAN.
OBVESTILA, OGLASI
PETEK, 27. FEBRUARJA 1987
§1 MERKUR kranj
MERKUR — trgovina in storitve, n. sol.o. Kranj, Koroška c. 1
TOZD PRODAJA NA DROBNO, n. sub.o., Kranj Kranj, Gregorčičeva 8
objavlja prosta dela in naloge
RAZKLADANJE IN NAKLADANJE BLAGA VILIČAR NAD 3,5 t v Kovini Lesce
Pogoji: končana osemletka in izpit za voznika viličarja, delovno razmerje je za nedoločen čas, 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: MERKUR - trgovina in storitve, n. sol.o., Kranj, Koroška c. 1 za Kadrovsko — socialno službo. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa samoupravnega organa.
Lfch
LTH DO THN Škofja Loka TOZD Računski center
razpisuje javno dražbo računalniškega sistema SPERRY UNIVAC 9700
Prodamo poslovni računalnik vrste SPERRY—UNIVAC 9700, ki ga sestavljajo naslednje enote:
centralni procestor		3024	-01	
sistemska konzola		4014	-01	
konzolni tiskalnik		00772-	-01	
glavni pomnilnik		7018-	-01	
selektor kanal	F	-1337	00	
diskovni kontrolor	T	-5024	-03	
diskovna enota	T	-8414-	95	4 kosi
kontroler za mag.trakove	T	-5017	-98	
enota mag.trakov	T	-0861-	-02	
enota mag. trakov	T	-0861	03	2 kosa
tiskalnik s kontrolorjem	T	-0768	-01	
kartični čitalec	T 716		03	
dodatni spomin	T-	17035	01	
diskovni kontroler	T	- 5024	-03	
diskovna enota	T	-8425-	-01	3 kosi
pripadajoči softvvare Vse enote delujejo.
Izklicna cena je 30.000.000 din.
Javna dražba bo 3. marca 1987 ob 12. uri v Škofji Loki, TOZD Računski center.
Računalnik si lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. ure, vključno do petka 27. februarja 1987.
Interesenti morajo plačati 10% varščine na žiro račun št. 51510 - 601 - 13341 SDK Škofja Loka ali pri blagajni LTH najkasneje do 3. marca 1987. Licitacija bo pismena. *
Davek na promet in druga bremena v zvezi s prodajo plača kupec. Prodja bo po sistemu »ogledano — kupljeno«. Kupnino mora kupec plačati v 3 dneh po javni dražbi. Računalnik mora kupec prevzeti v 7 dneh po plačilu kupnine. Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 62-280 ali 60-681.
Trgovska in gostinska DO
ŽIVILA KRANJ, n. sol.o.
Naklo, Cesta na Okroglo 3
TOZD VELEPRODAJA KRANJ, n. sol. o.
Naklo, Vesta na Okroglo 3
Delavski svet temeljne organizacije na podlagi 106. člena statuta razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA TOZD
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, ki jih določata zakon in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo komercialne, ekonomske ali organizacijske smeri ž najmanj 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
— organizacijske sposobnosti za vodenje Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidate za razpisna dela vabimo, naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju opogojev in kratkim življenjepisom oddajo v 8 dneh po objavi na naslon: Trgovska in gostinska IX) ŽIVIIJ\ KRANJ, splošni sektor Naklo, Cesta na Okroglo 3, z oznako »za razpisno komisijo TOZD«.
Prijavljene kandidate bomo o fzbiri obvestili v 15 dneh po končanem postopku.
Kd>
KOVINSKO PODJETJE KRANJ Sučeva 27
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije objavlja dela in naloge
PRIPRAVNIKA
za delo v finančno - računovodskem sektorju.
Poleg pogojev, predpisanih z zakonom, zahtevamo še nasled nje:
VI I/1 ali VI/1 stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri.
Delo združujemo za določen čas — za dobo pripravništva. Delavec ima možnost po opravljeni pripravniški dobi združiti delo za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: KOVINSKO PODJETJE KRANJ, p. o., Sučeva 27, 64000 KRANJ.
Kandidati bodo pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
sraa
Obrtno gradbeno podjetje GRAD Bled
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. KV STROJNIK
TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
Pogoji: poklicna šola strojne smeri oz. tečaj TGM, najmanj 2 leti ustreznih izkušenj, poskusna doba 3 mesece.
Redno delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Obrtno gradbeno podjetje GRAD Bled, Grajska 44.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja TOZD NT PRODAJNA MREŽA in TOZD MALOPRODAJA - GRADBENI MATERIAL objavljata prosta dela in naloge:
za TOZD NT PRODAJNA MREŽA, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53, Trgovina s pohištvom Kranj, Primskovo, Mirka Vad-nova 7
1. MIZARJA - SERVISANTA
Pogoji: srednja strokovna izobrazba (IV. ali III. stopnja) lesar širokega profila, lesar, 1 leto delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana, kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega samoupravnega organa."
ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA
Po sklepu delavskega sveta razpisuje razpisna komisija prosta dela oz. naloge:
1. VODJE KOMERCIALNO-TEHNIČNEGA PODROČJA
2. VODJE KOMERCIALNEGA PODROČJA
3. VODJE PROIZVODNO-TEHNIČNEGA PODROČJA
4. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA PODROČJA
5. VODJE SPLOŠNEGA PODROČJA
Poleg zahtev iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 do 5: VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, tekstilne, organizacijske, upravne ali druge smeri, 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
pod 2.:      kandidat mora izpolnjevati pogoje za opravljanje ZT prometa
Izbrani kandidati bodo izbrani za 4 leta.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo z oznako »Za razpis« na naslov: Tovarna klobukov Šešir p.o., Škofja Loka, Kidričeva 57, v 15 dneh po oojavi.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
/a delo v UPRAVI ZA NOTRANJE ZADEVE V KRANJU
vabi k sodelovanju:
DIPLOMIRANE EKONOMISTE, EKONOMISTE TER ELEKTRO, STRoJNE IN KEMIJSKE INŽENIRJE
za delo v oddelku za zatiranje kriminalitete
— lahko so tudi pripravniki
— odslužen vojaški rok
in objavlja prosta dela in naloge:
1. VKV AVTOMEHANIKA
Pogoji: končan program triletnega izobraževanja kovinsko-' predelovalne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj
2. SNAŽILKE NA PM Kranj
Pogoji: osnovnošolska izobrazba, poskusno delo
3. SNAŽILK s skrajšanim delovnim časom v
—oddelku milice Preddvor — 2 uri na dan
— oddelku milice Železniki —1 uro na dan
— oddelku milice Žiri — 2 uri na dan
— oddelku milice Gorenja vas — 2 uri na dan
— postaji milice Škofja Loka — 4 ure na dan
— v samskem domu PMM Brnik — 3 ure na dan
Pogoji: osnovnošolska izobrazba, poskusno delo
Poleg splošnih pogojev iz zakona o delovnih razmerjih, morajo kandidati izpolnjevati še pogoje iz 84. členaa Zakona o notranjih zadevah.
Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Kranj, oddelek skupnih služb, Cesta JI.A 7, Kranj.
0 izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po i/, biri kandidata.
|vl*M lil
SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45
Komisija m DR in DS za OD objavlja potrebo po
KV TESARJU 1 delavec
Pogoji za sprejem na delo so:
— IV. stopnja strokovne izobrazbo ustrezne smeri ali pri učeni delavec, poskusno delo bo trajalo 45 dni. delo zdru zujemo zc nedoločen čas, zaželene so delovne izkušnje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte ka drovski službi IX) Objava vetja do zasedbe delovnega mesta
SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45
DS razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODENJE KOMERCIALNE SLUŽBE za dobo štirih let
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še nasl nje pogoje:
da je inženir gradbene stroke in im<i 3 leta ustreznih delal nih izkušenj.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoj«" pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Servisno podj* tje Kranj, Tavčarjeva 45, Kranj, za razpisno komisijo v zaprti kuverti.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh pO končani izbiri.
ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol.o. Škofja Loka
objavlja prosta dela oz. naloge za TOZD JELI V — gostinstvo Kranj
1. V BIFEJU NA PLANINI V KRANJU
(odprt bo predvidoma 20. marca 1987) —TOČAJKA
2. V RESTAVRACIJI FRANKOVO NASELJE V ŠKOFJI LOKI
- KUHARICA
- SNAŽILKA
3. V GOSTINSKEM OBRATU HOMAN V ŠKOFJI LOKI
- TOČAJKA ZA SLAŠČIČARNO
- TOČAJ   ZA PIVNICO
- KUHAR
4. UPRAVA IN BIFE NA PLANINI -SNAŽILKA
Delo se opravlja 4 ure v upravi in 4 ure v bifeju.
Za opravljanje del točaja zahtevamo poklicno gostinsko šolS oz. polkvalikacijo, za opravljanje del kuharice pa zahtevami končano gostinsko šolo — smer kuhar.
TOZD PRODAJA NA DEBELO ŠKOFJA LOKA
5. SKLADIŠČNIK
za delo v skladišču z živili (skladišče I) (dva delavca)
6. SKLADIŠČNO-TRANSPORTNIH DELAVCV
za delo v skladišču I, skladišču II (galanterijsko in tekstilni skladišče), embalaži
Za opravljanje del skladiščnika zahtevamo končano šolo z* prodajalce. ' .
Poskusno delo za točaje, kuharico in skladiščnika traja.4| koledarskih dni, za snažilko in skladiščno-transportnega d«1 lavca pa 30 koledarskih dni.
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjej tja LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka v 8 dneh po objaj
vi oglasa.
soua UrouM
industrija gumijevih,
usnjenih in kemičnih izdelkov, n.o sol.o 64000 Kranj, Škofjeloška c 6, Jugoslavija
Za potrebe razvojno - tehnološkega instituta objavljamo deU in naloge
OPERATIVNEGA TEHNIKA (uvajanje matric za brizgane izdelke)
Pogoji: končana srednja šola tehnične usmeritve z najmanj J leti delovnih izkušenj, primerne psihološke lastnos in zdravstvene sposobnosti, trimesečno poskusno delo.
Možnost nastopa dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi nam pošljite v 8 dneh p° objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek kadrovanje Kranj, Škofjeloška c. 6.
pO
J.
TRANSJUG RIJEKA TOZD IJUHIJANA Mednarodna špedicija, Ljubljana Titova 36
razpisije naslednja prosta dela in naloge:
STAREJŠI KOMERCIALNI DISPONENT
en delavec za nedoločen ča* .in sicer za potrebe poslovalnic
Brnik '
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercIR ne ali splošne smeri, aktivno znanji« tujega jezik'' angleščina, tri leta delovnih izkušenj, trimesečij poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo vloge s priloženimi dokumenti o izfM njevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov Trat* jug Rijeka TOZD Ljubljana, Titova 36, z oznako »za komisir za delovna razmerja«.Kanidatc bomo obvestili o opravljeni $ biri v zakonitem roku. .
industrijski kombinat PIANIKA KRANJ
Komisija za delovna razmerja DSSS in TOZD Blagovnii Pr° met objavljata prosta dela in naloge:
1. KUHANJE HRANE - SREDNJE ZAHTEVNO
2. UREJANJE DOSTAVE BI AGA
Za uspešno opravljanje del zahtevamo: : pod L: 3   letno srednjo strokovno izobrazbo gostinske smer' 1 leto delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo
Dela so prosta za določen čas, za nadomeščanje delavko ras porodniškega dopusta jj pod 2.: 4 - letno srednjo strokovno izobrazbo ekonomske *■ Komercialne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, vozni* izpit H kategorije, dvomesečno poskusno dele
Pisne ponudbe   .prejema kadrovski oddelek Idnustrijsk*^ kombinata Planika Kranj, Savska I .oka 21 v 15 dneh po oW vi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku za vložitev prijav.
HOTEL CREINA
VAS VABI V RESTAVRACIJO IN VINOTEKO NA
ALMTTOVm
KRANJ
M
VESELO PUSTOVANJ^v.; g «
28. februarja 1987 ob 20. uri in
X° &tf0,
VELIKI PUSTNI PLBg^l'i
3. marca 1987 ob 20. ujtiTu^" ^« n a V RESTAVRACIJI VAS BO ZABAVAL ANSAMBEL »TEN« \!1 (ttfa
NAJBOUŠE TRI MASKE BODO NAGRAJENE
(avionske karte za domovino in tujino)
Rezervacij^im r^^epđjijKpjtela tel.: \^\UJ-6$fi
M —Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska,
TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KRANJ
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRAST.IE, tel.: 26-371
GRADITELJI!
Po izredno ugodnih cenah vam nudimo:
"^strešno opeko, proizvajalec STREŠNIK Novo mesto
/*a 1 strešnik cementno siv, gladek, dostavljen fco kupec, je maloprodajna ce na s prom. davkom 183,50 din/
""-modularno opeko 6/1, proizvajalca OGRAD Ormož
MB 6/1, dostavljen fco kupec, je maloprodajna cena s prom. davkom 286,00
din/
""betonske bloke
%l BB 30, dostavljen fco kupec, je maloprodajna ceno s prom. davkom 478,00 ™Ri za BB 20 je maloprodajna cena s prom davkom 314,00 din/ ^celotni program izdelkov iz marmorja, proizvajalec MARMOR Hotavlje ^Prejemamo tudi naročila za izdelavo posameznih izdelkov po željenih merah/ ""Perlit in demit fasade
""Stavbno pohištvo, proizvajalec INLES Ribnica ""Cement, apno. maltit, mleti kalcit — mivko Armaturne mreže in betonsko železo ~"ves drugi gradbeni material
Delovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure sobote od 8. do 11 ure
SE PRIPOROČAMO!
IZBIRAJTE na oddelkih
DARILA
DAN ŽENA
TOZD veleblagovnice
globus
rim aKii c*
aloDus
• w *** «»«
■ t v* *•
VELEBLAGOVNICA KRANJ
Kranj
—kozmetika, ure
— usnjena galanterija —izdelki iz zlata in srebra
— perilo
Lično aranžiranje za plačilo in prodajo daril na darilne bone
v enotah TOZD DETAJL:
blagovnica TINA KRANJ in ostale naše prodajalne v Kranju, Tržiču Bledu, Jesenicah, Radovljici, Škofji Loki, Gorenji vasi in Žireh
Kranj
d)
(r
Industrijska prodajalna ELKROJ Tržič — na Deteljici
Cenjene stranke obveščamo, da bomo imeli v naši trgovini na Deteljici
od 16.2. do 31.3.1987
RAZPRODAJO otroških, fantovskih, dekliških, ženskih in moških hlač
do 40% ceneje.
Priporočamo se za nakup!
Odbor za delovna razmerja DO KEMIČNA TOVARNA PODNART
objavlja dela in naloge:
1. KLJUČAVNIČARJA
2. IZDELOVALCA ANORGANSKIH KISLIN IN SOLI (4 delavci)
3. ClSTILKE (2 delavki) Pogoji:
pod L: KV delavec (III. ali IV.) kovinarsko-stroj-ne smeri in 12-mese-čne izkušnje v stroki
pod 2.: KV delavec (III. ali IV.) in 12-mesečne izkušnje v poklicu
pod 3.: priučena delavka
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Podnart — p. o., splošno-kadrovska služba, 64244 Podnart.
Mercator — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske Kranj
Ob dnevu žena vam nudimo bogato izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev.
Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn:
Zlato polje — vrtnarija Rožmarin — Maistrov trg Planina — vrtnarija Stražlšče
Vsem ženam želimo prijetno praznovanje
ABC PO MURKA
Hotelsko turistična delovna organizacija »Gorenjka« n. sol. o. TOZD Hoteli Kranjska gora, Borovška 99
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Hoteli Kranjska gora z dne 19. januarja 1987 razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE
Kandidat mora poleg pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne ali hotelske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, prvne ali hotelske smeri in 5 let delovnih izkušenj
— znanje enega tujega jezika aktivno i- enega pasivno,
— izpolnjuje pogoje, določane z družbenim dogovorom o uresničev-nju kadrovske politike v občini Jesenice.
Mandat traja 4 leta.
Prijave I dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo priporočeno v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi na naslov: ABC POMURKA HTDO »Gorenjka« Jesenice, Prešernova 16, 64270 Jesenice, s pripisom »Razpisna komisija TOZD Hoteli«.
Ratitovec
CEVLJARNA »RATITOVEC«
ŽELEZNIKI, Češnjica 37
objavlja prosta dela in naloge
3 DELAVCEV ZA MONTAŽO
dopoldansko delo
Pogoji: dokončana osemletka , možnost pri-učitve za poklic čevljarja
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim časom Prijave naj interesenti oddajo pismeno v 15 dneh po objavi na gornji naslov, o izbiri pa jih bomo obvestili v 15 dneh od dneva poteka razpisa.
(mjmmmmGLAs m stran
REPORTAŽA
PETEK, 27. FEBRUARJA19?! ijTEK, 27. FEBRUi
Franc Trefalt nas še vedno imenitno zabava
nikdar nisem hotel biti žaljiv in nesramen
Kranj, 26. februarja — Franc Trefalt je star 84 let in še vedno dela in še vedno zabava ljudi, s katerimi se druži. Premalo imamo kvalitetne satire, ki bi jo ljudje želeli. V Košnikovi gostilni igra s sinom Mitom Trefaltom, ki uspešno predstavlja Košnekovega Janeza
Še pomnite oča s Krana in Lipeta, ki sta v letih po vojni do solz zabavala staro in mlado, »v živo« na raznih prireditvah in po radijskih valovih?
Oča s Krana je bil pokojni Rudi Hlebš, Lipa pa France Trefalt, danes presenetljivo krepki in neuničljivo humorni 84-letnik, ki je nedavno praznoval lep življenjski jubilej; biserno poroko. Še vedno pridno dela, še vedno nastopa v Košnikovi gostilni in še vedno je imeniten sogovornik. Z zdravim in dobrim humorjem zabava vse okoli sebe...
• Kako je bilo s humorjem tedaj, po vojni?
Humoristične oddaje smo imeli po radiu. Takole je bilo: ob ponedeljkih smo nastopili v Unionu, posneli so nas in v soboto predvajali na radiu. Leta 1956 je bil prvi prenos naše točke z Gospodarskega razstavišča po televiziji.
• Kaj je najbolj vžgalo? Nedvomno točka Sveča. V
njej predstavljam družino, ata, mamo in tri sinove, vsak po svoje je »čuden«. Eden jeclja, drugi je živčen in tako naprej. Po vsej predstavitvi te čudne družine, sam malo premaknjen rečem: edino jaz sem še normalen...
• Ste besedila sami pLali?
Sam. Pisal sem humorna besedila o dohtarjih, Šuštarjih, prašičereji, o dedcih — in ljudje so se smejali.
• Ste se norčevali le iz človeških slabosti in napak ali ste kdaj vzeli na piko tudi posameznike?
Nikdar. Nisem hotel biti in nikoli nisem bil žaljiv, za dogodki so se tisti »pravi« krivci že lahko sami videli. Ko so v Kranju gradili javno stranišče in ga potem zaprli, je bil kar primeren napis na tem »objek-
tu«: 'Šestmilijonski skret je zdaj zaprt, zato pojdite kar na vrtr
• Hodili ste tudi z Avseniki, Dobrimi znanci, bili dobrodošli gost na Glasovih novinarskih večerih.
Bilo je lepo, zabavno. Veste, tak človek sem, da se pri vsem tem sam imenitno zabavam.
• Takega humorja ni več ali vsaj zelo malo.
Ni, in to je škoda. Mislim, da ljudje zdravo in kleno ter kvalitetno satiro kar pogrešajo. Z dela pridejo izmučeni, polni skrbi in prav bi bilo, ko bi jih znali boli zabavati.
• Kako gledate na Gorenjce? Na njihovo domnevno varčnost?
Na Gorenjskem sem 64 let in mislim, da pretiravajo. Povsod so mi še rekli no, malo noter stopite, in so mi postregli. Ne bo čisto držala tista šala: Zmenijo se prijatelji, da se poveselijo. Štajerc pravi, da bo prinesel steklenico, Dolenjec klobaso, Gorenjec pa pravi, da bo s seboj pripeljal — brata!
• Katera šala je vam najbolj všeč?
Veste, ko so avstrijskega humorista vprašali, katera šala mu je med 80 tisoč šalami, ki jih je zbral v knjigi, najbolj pri srcu, je dejal: v Parizu so se zbrali na simpoziju francoski, poljski in ruski psički. Francoski pravi: lahko lajam na vse pretege in pojem mesa, kar ga le hočem. Poljski pravi: kaj pa je to — meso? Ruski pa čez nekaj časa dahne: kaj pa je to — lajanje?
• So vam torej tuje šale ljubše od domačih?
Srbi so odlični, dobri so italijanski in avstrijski vici. Zadnjič sem se moral prav prisrčno nasmejati sinu Mitu, s katerim nastopamo tri generacije.
• Kaj pa je spet pogruntal Košnekov Janez?
V vasi so se takole zmenili: Ce je ženska, ki se moži, še nedolžna, bodo zvonili s ta velikimi zvonovi. Če ni več nedolžna, so dobri ta mali, ki so se čez nekaj časa kajpak popolnoma obrabili.« Ko se je ženil Košnekov Janez, ga je župnik vprašal: 'No, Janez, s kakšnimi zvonovi?' Janez: 'S ta velikimi!' 'Z velikimi?' se je nejeverno čudil župnik, da je bil Janez v pošteni zadregi. »No ja,« je končno reUel Janez, 's ta velikimi pa mau s ta malimi vmes...«
• Zdravi ste še, France Trefalt?
Zdrav, zdrav, brez skrbi. Ko so sedemdesetletno žensko vprašali, kako je kaj, je potrkala na les: zdrava, zdrava, hvala bogu! Ko so osemdeset-letno vprašali, je potikala na les in rekla: moram potrkati, nič več me ne boli želodec. 'Ko so devetdesetletno vprašali, je potrkala s prstom po mizi in rekla: pa moram res potrkati, da sem še nedolžna...«
D. Sedei
Ivanka Demšar, od septembra učiteljica v pokoju
Ce bi še uCila, bi zaslužila dvakrat
toliko
Škofja Loka, 24. februarja — Začnimo z mislijo, ki jo je izrekel nekdanji sekretar Organizacije združenih narodov U Tant: »Gorje družbi, ki učitelje plačuje slabše kot trgovce in gospodarstvenike!« Gorje torej naši družbi, ki je šele zdaj, po dolgih letih zapostavljanja učiteljskega stanu, napravila rez: vsaj za silo uskladila učiteljske plače s plačami v gospodarstvu. Za silo, kajti primerjava glede na izobrazbeno raven še ne drži. Spričo slabih izkušenj se mnogi boje, da ne gre spet le za skakanje po lestvici gor in dol. A obljube za naprej so dobre in kakorkoli že bo, tako slabo kot je bilo zadnja leta, skoraj ne more biti. Gorje pa učiteljem, ki so predlani ali lani po petintridesetih, štiridesetih letih odgovornega dela v šoli odšli v pokoj.
Ivanka Demšar, pristna Kraševka, je kot novopečena Učiteljica s tolminskega učiteljišča zašla med poljanske hribovce. V tistih časih, pred petintridesetimi leti, so učiteljevo službeno usodo še kovali dekreti. Danes je drugače, že skoraj več navdušenja je za učenje v podružnicah kot v velikih mestnih šolah.
V Javorjah, kjer je poučevala v prvem in drugem razredu ter izmenjaje v petem, šestem in sedmem, je bila pet let. Vseh naslednjih trideset let je posvetila učencem na Trati. Petintrideset generacij otrok, tisočglava množica, ki jo je učila pisati in računati, jo vzgajala v poštene, delavne ljudi.
»Ko danes gledam nazaj, mi ni žal. Pravi poklic sem izbrala, Čeprav je bil dostikrat naporen, Čeprav sem bila dostikrat žalostna, ko sem ob mesecu pogledala v kuverto. A bil je poklic, ki sem ga imela rada. Dobro sem se razumela z otroki. Prav prisrčni so bili,« pripoveduje Ivanka Demšar.
Ne tarna, kako strašansko slaba je bila njena prva pokojnina: 63.210 dinarjev. Kako bi tudi bila boljša, ko pa so bile plače, ki so ji jih šteli v pokojninsko osnovo, vse prej kot de bele. Njena zadnja je bila vredna okrog i30.000 dinarjev. Učitelju pred upokojitvijo nič ne podarijo. Da si je zagotovila za malenkost ugodnejšo osnovo za pokojnino, je sprejela
dva krožka. Torej več dela, več utrujenosti, živčnosti. (Nekoč mi je eden od starejših učiteljev dejal, da bi morala družba najkasneje po dvajsetih letih dela v šoli, z učenci, učitelju preskrbeti drugo delo. Bilo bi bolje zanj in za učence).
»V osnovni šoli Cvetka Go-larja na Trati sem učila vse nižje razrede, samo Četrtega nikoli. Ne vem, zakaj, tako je pač naneslo. Spominjam se še razredov v pisarnah, ki nam jih je odstopila Gorenjska predilnica. Sedanja šola je bila zgrajena 1962. leta.
Težko rečem; morda sem res šla v pokoj ravno v najmanj ugodnem času, morda tudi ne. Ne moreš vedeti na-
prej, kdaj bi bil najboljši trenutek, če bi še učila, bi zdaj zaslužila okrog 230.000 dinarjev, a v pokojninski osnovi se par mesecev boljše plače ne bi bistveno poznalo. Sicer pa je zdaj moja pokojnina večja za 51 odstotkov. Je sicer še vedno več kot dvakrat nižja od plač kolegic v šoli, nižja je tudi kot od prijateljic učiteljic, ki stu se upokojili že pred več leti, a živeti se vendarle da lepo, četudi skromno. Skromnosti sva bila z možem vedno navajena, čeprav se posebno mož huduje nad velikanskim razponom med najnižjo in najvišjo pokojnino v Sloveniji. Pravi, da imamo vsi upokojenci približno enako velike želodce.«
Zelenjavo, krompir, nekaj sadja je /. domačega vrta. Na poletnih sprehodih in krajših planinskih pohodih po loških hribih z možem nabereta borovnice, maline... Jeseni vku-hava, da pozimi ni treba prav vsega kupiti v trgovini, mož stiska mošt, celo nekaj vina iz domače trte je že dozorelo.
»Knjige, ki sem jih včasih precej kupovala, posebno stro kovne, si zdaj sposojam v loški knjižnici. Po gov'ilnah /. možem ne hodiva, tudi drugih posebnih užitkov si ne moreva privoščiti. Kar se le da, prihrani, a za potovanja. Še prej sva prepotovala skoraj pol sveta, zdaj se le bolj poredko odpra-viva kam dlje, zadovoljiva m s krajšimi izleti.«
H. Je lovca n
Turizem in Sobec: Uresničevanje nekdanje ideje o delavsWknikih
NE M
L11
Lesce, 26. februarja — »O nas oziroma turističnem društvu kroži glas, da srno. Res pa je, da mora vsakdo najprej nekaj narediti, če hoče potem kaj dobiti, ^fl ktivnost v turizmu nasploh se je lani zmanjšala. Na Šobcu smo jo povečali i** j, stotkov. Delamo in živimo, kot da Sava nikdar ne bo zajezena, ker upamo, družbi nihče ne bo tako neumen, da bi to naredil. Če pa bomo poplavo doživel j to tudi za Šobec katastrofa.«
manjkal, se lahko brefc ^ prave poslovi. Pa vend**., recimo, predsedstvo vsak   ponedeljek v upravni odbor pa ei mesec.«
Zlatko Kavčič prizna.' njihovem društvu krc češ da so škrti. Vendar 1 niča drugačna. VsakorflH pomagajo, vendar terj« za pomoč tudi kaj nared1-ko na primer športniki \ mladi čistijo kamp na        ^v kamPu Šobec igr* "žerjavi z letom 19$
in poleti skupaj z gosti Vendar se zato prav nič
Do 1. maja naj bi bila v kampu Šobec zgrajena nova recepcija
v cnuai se ^cilo prav 1111. •-, , p """Valnih
tožujejo, saj dobijo tudi Jenjskem Lan- sq y moč. iT 9'Jšali
• Pet odstotkov je
USPCh meh v kam tt S*f J1^*^ i*
JtotkovmS^ ekvskih piknik
organiza«
Nk tudi S°stins ^D°. pa tudi nekaj n
nov 2 ribiči in lovci s<
Še najteže ga najdeš doma. Če ni v benki, kjer je vodja poslovne enote, je skoraj zagotovo v Družbenem centru v Lescah, kjer premleva o komunalnih ali drugih investicijah v krajevni skupnosti Lesce. Še najlaže pa ga boste našli v
kampu Šobec. Tokrat smo Zlatka Kavčiča dobili na Šobcu, kot sam pravi, v stari recepciji. Jutri bo imelo namreč turistično društvo Lesce, ki je znano po turizmu na Šobcu in tudi drugače, redni letni občni zbor.
Ni ravno rad privolil v pogovor, saj mu je hvala zoprna, samohvala, četudi gre za društveno, pa še toliko polj. Vendar je treba priznati, da so lani v turističnem društvu Lesce dosegli nekaj lepih uspehov. Število članov se je povečalo za okrog 100 in jih je zdaj okrog 1500. Domala vsi stanovalci v rievonaseljenih blokih so se včlanili. Dovolj je bilo, da
so jim v društvu pred novim letom izrekli dobrodošlico kot novim prišlekom v kraj in jih povabili medse. Danes skoraj ni društva ali dejavnosti v Lescah, kjer turistično društvo ne bi pomagalo. Zraven je bilo pri gradnji pokopališkega zidu, pri računalniškem opremljanju učencev osnovne šole, pri oblekah godbe na pihala, gasilcem Verige pri nakupu vozila in letalcem pri nakupu ce-sne, pa šoli pri nakupu klavirja...
»Dobro, tovariško, prijateljsko — ali kako naj še rečem — vzdušje vlada v našem društvu oziroma v upravnem odboru in predsedstvu. Vsakdo ve, da je sprejem v izvršilni organ društva zanj to veliko zaupanje in veliko priznanje. In čeprav delamo vsi nepoklicno, so naloge največkrat strožje od poklicnih. Pri nas odgovor Ne morem! ni odgovor. In kdor bi trikrat neupravičeno
Lani so i za 19 odstotkov in za 25 odstotkov m~inj P L***r čitev kot leta 1985, ko J gl* s pomočjo rač, rezultati rekordni «hi<b» v.
jlJloJJ^ smo vso sezoi odkaf J*. Pos
žili 122 tisoč prenočitev. Jg* Zdaj, na primer, že »Toda, če je bil letni Pj^ «Jov0 recepcijo in r v okolici za odstotek visj11   teniških ierišč Pr
1..»,,  nt.^i    I« Kil na« f..J! . ?
leta prej, je bil za nas P tudi igralne r eno zelo ugoden inin uredili pros smo dosegli. Stopnja a* Rovanje. Razvijati lacije v celotnem prihog, ftrn0 idejo, ki je bila i bila le nekoliko manjšaj 2ačetku R ta 1985, učinkovitost IL prostor za deIaysl darjenja merjena s prin^, rekreacijo in tabo
""""^iHlhft *u končani sez< staja Šobec. Takrat, prt* J^se loti,i urbanističl
ma letoma, so namreč    i ye, ki seea v Iptn 9
sega v leto 2
za 5 odstotkov višja prej. Menim, da je za rezultate v turizmu 5 — odstotni povečani ktivnosti na Šobcu
preds -obca v tujini hV(Li e Precej bogat arhi
• P0 j?01"1]? °Cenah' PiffV' s katerim bomo in tudi — -.....   —đar^im . . .
ii po dobri propag« ^ *lo prihodnje leto. Ž« kamp Sobec danes v f£J>o namestili v 1 če ne kar kora* , mi kampi v Ju£°,j „ »udi urejeno preskn zaslugi Murke in drugi"
vrhu, če ne kar korak J^0ns^ drugimi kamp. v Jugo*^»imi turističnimi Ima tudi urejeno presk«jjjijaipi /a ceJotno q
dovoli.fpa in £o|
Pred jutrišnjim kvizom klubov OZN v Škofji Loki
otroci pomagajo otrokom
Kranj, 25. februarja — Zanimivo je, da angleški glasbenik Bob Geldof ni postal slaven po vsem svetu s svojo glasbo, ampak z dobrodelnimi akcijami za pomoč lačnim v Afriki. Skoraj bi prejel Nobelovo nagrado za mir. Podobno delo, le da znatno obsežnejše, že dolga leta opravlja UNICKF, mednarodni fond za pomoč otrokom, ki deluje v okviru Organizacije združenih narodov. Kaj je UNICFF, kako pomaga ubogim po svetu, je predvsem zanimalo tri sošolke: Suzano Devva, Tatjano Bradač in Darjo Barle iz 8. c osnovne šole Simona Jenka, ki so v letošnjem kviz tekmovanju osnovnošolskih klubov OZN že dvakrat zmagale.
Najprej so bile nujboljše v kranjski občini, drugič so prepričljivo zmagale na regijskem tekmovanju. Jutri dopoldne bodo nastopile v republiškem polfinalu v škof j i Loki, ki bo ob 11. uri v šolskem centru Borisa Ziherla Ce bodo spel uspe sne, bodo zadnjega dne v marcu potovale na sklepni republiški kviz. A pričakovati tak uspeh je seveda dovoljeno samo potiho.
»Gradivo, iz katerega so vprašanju na kvizu, je precej obsežno, odločile smo se, da ne bomo vse tri vsega študirale, ampak smo si poglavja razdelile. Vprušanju se nanašajo na temo o oborožitvi in razorožitvi ter o Unicefu,« BO povedala dekle ta, ki letos prvič so lelujejo na kvizu. V prvem krogu so nastopile vse tri, v drugem je Darja /uradi bolezni munjkala. Suzana in Tatjana sta prevzeli še njeno breme in kljub temu prepričljivo, s pol nim »zudetkom« točk zmagali.
Seveda pa je kviz le ena od manifesta tivnih oblik dela klubov OZN, namenjen populari/.uciji njihove dejavnosti ter kai-
pak Širjenju obzorju znanja tekmovalcev in tistih, ki jih poslušajo.
Dekleta so že drugo oziroma tretje leto članice šolskega kluba OZN, ki ga vodi Vladimir Kljun. Devetnajst učencev se sestaja vsak ponedeljek Razdelili so si svet in vsakokrat uprizorijo »zrcalo tedna«, pregled najpomembnejših dogodkov. Vsak poroča za svoj konec zemljevida. Kaj se (Ii >!>,.! |.i p-. • • flii,        i' 1111J > l J o li.l
televiziji, prebirajo v časopisih.
»V klubu se spoznavamo /. dejavnostjo Unicefa, z različnimi dobrodelnimi akcijami, sodelujemo na vseh , ki jih prireja občinski center klubov OZN v Kranju. Naša prva letošnja akcija bo marca, ko bomo s prodajo nalepk zbirali denur za pomoč žrtvam imperialistične ugresije. Verjamemo, da denar res pride do tistih, ki so najbolj potrebni pomoči. Menimo, da ljudje, ki imajo vsega dovolj, tudi mi, še premalo pomugamo tistim, ki jih kosijo lakota, vojne, nevarne nesreče,« so dejale Suzana, Tatjana in I)arja
II Jeiovčan
Alb'I^ičeva iz Stre
Kr*W3t" A,bina Rodičeva «n *J%j* 'e sešila narodno n zn**      P« so jo obiskali.
A'^C, iz Stražišča pri Kr9SVV> visok življenjski H« }Pi£vlJenja. V stoto le-
. kakor so ji ne-kd*]jjtfž%71li (pekla je odli-čn^ltaii1 str»h misli. Pred
let^JeT* naokoli in rada h//\ 0 nekoliko opeša-
vi?biU kar krep-
keFJI :W , ln°m« dočakali ^ JSSTJ^ «*m jaz. pa n\ il,kSJtod,čeva Albina.
grofov Turnov in Vffl tui>P«>vedoval. da se V''kijjn jezikov, pred-v^VA h J b> jo v življenju '""'VK.Va?1 ie koristila -
r»»-
da
■a
m« ur*1
i*<Cvna še vedno ra-'M>is<'.
i Si
Nrj'SdEivHa veliko hu-d«fil S7?K«. Bila sem v
i^j S/lko <,a »p«-
"'V C*-" se izuči-laj' X?d,,a '» kraljico
"VlKniVnJ^ "^'«
0   A ft, U c«k> vstopnico
-3'VS'st no v°Jn°. Je že
■r
%(S* v/J veliko ho|J
,,":>, L^sih me kar
t" ^v^^.Bral.2!«
%>      s'' ,)" na t.td ' n "»povodi so se
Vej*U,|Ji!To,/.vse
N moru umiri
10 ?ggK, 27. FEBRUARJA 1987
ZANIMIVOSTI
11. STRAN ®QM1I^q5J©ISSGLAS
avsPPiknikih
na 5°i fH kampu Šobec zabeležili kljub zmanjšanju prenočitev v sti        erJavi z letom 1985 dober poslovni turistični rezultat
ni«}! Sevalnih tudi r ^run,--!^
v je
organizacij na k. ^jskem. Lani so v kampu
^   pa tudi nekaj nespora-
» '^šali
tudi gostinsko po-
°v z ribiči in lovci so rešili.
J .Uresničitev ideje o SS^vskih piknikih
in^«o'%M*^ smo vso sezono >P°" k0 r i koya ll s pomočjo računalniki^,, .  končani sezoni pa
lotili urbanistične zas V ird    5^aJ' na P"mer, že gradi
•eč z8
ki
sega v leto 2000 in
ni W% ?°Vo recepcijo in pet no-
k V1k% kih igrišč- Post,»vili naSJ *    0 tudi igralne naprave za
ta! "kn? in uredili Prostor za ia ajkihiva 0vanJe. Razvijati name-
' ■ k^O0 ideJ°'ki Je bila živa ob
>isa !31 t*m začetku kampa, da naj )Sf h ^ Prostor za delavske pikala re' feviiS1**0^0 in taborjenje.
f t1 'Šnk   ^ščani danes že ima-a k,!, ^?e,c za svojega. Hkrati pa /aJJ ^'sljamo tudi o nekakšni !> rtffl {jhl predvsem pa drugačni in
n> Sil LJk0viteiši predstavitvi dovolj jnpa in §obca v tujin| Ima.
hV fetU Precej bogat arhiv pos-1 P J C- ' S katerim bomo začeli pagV * Č prihodnJe leto. Že letos ; v [i L;°mo namestili v kampu f)ia% ^ii50l>sko tablo z okrog 100 ,ugwtfV?ninii turističnimi infor-rcskj^laini za celotno Gorenj-
Ko nekako na glas razmišlja, meni Zlatko Kavčič, da bo letošnji 1. maj za obiskovalce tradicionalne prireditve na Šobcu najbrž precej šokanten. Nova recepcija, elektronska tabla, igrišča in predvsem popolnoma spremenjen dostop... »Bomo videli, kaj bodo menili obiskovalci! Vendar pa bo tudi letos veljalo, da je na Šobcu treba delati, za minulo leto zaslužijo priznanje vsi, še posebno pa upravnica kampa Marjeta Bizovišek.«
Cilj delavcev v turističnem društvu je, da bi do leta 2000 dosegli v sezoni 150 tisoč prenočitev, za letos pa 100 tisoč oziroma za 10 odstotkov več kot lani. Letošnje cene bodo realno za 2, odstotka višje od lanskih, s tem pa računajo na rezultat, ki bo najmanj enak lanskemu in predlanskemu, ko so bili zadovoljni. Ko pa se v pogovoru o malce odmaknjenih načrtih za Šobec dotaknemo zapisane zamisli o zajezitvi Save, Zlatko Kavčič s prikrito jezo meni, da v tej družbi ne bo nihče tako neumen, da bi to naredil. Delajo in bodo delali, kot da zajezitve nikoli ne bo. Če pa bi do nje prišlo, bi bila to katastrofa tudi za Šo-
bec' A. Žalar
Mačeva iz Stražišča vstopa v stoto leto
?E MORA UMIRITI
KramJ? - Albi na Rodičeva iz Stražišča je stara 99 let. Bila je šivilja in 1*J\i\ ^ sešila narodno nošo. Domači pevci so ji ob jubileju zapeli, ^     Pa so jo obiskali.
/.n
A^Km 1z Stražišča | Krajj! VJ* visok življenjski jub'M^Jenja. V stoto leto Vf"
kdjij
te"
10 "i.
"Hil     Jc"Ja.  V  MULU IC"
Ib     ' kakor s0 Ji ne~
<^iH?kU <Pekla Je odli-
ćn^'C, strih misli. Pred let^<fl[i«tp.i naokoli in rada nekoliko opeša-
bf
-
' V k J1 JO bi,i kar krep-
kt>!(V nwma dočakali
80'> fCra kot sem jaz, pa n« *J V.Rodičeva Albina.
"^VSO* Brofov T"rnov in y JU tJ.dopovedoval, da sf J^ki:,,.h Jezikov, pred-v**JfiiObi i« v življenju ,K»72C,n Je koristila -ja/-fj\r»vna še vedno ra-
gVala veliko hu-Tjta. Rila sem v
la sem i da sem spo *W na:K,° sem se izuči la $ SJ *dila '» kraljico
fU Na Sl>,', v'de»a tudi 23        *° »ne malce na
ta
Ki)
IfiJ^Jem, a bi
Jt** Iti vstopnico
"'t
'isna
^'Jl^^j ^Kt VCusih me
Sf
ti
! eno
Mi
vojno, je 7.v A zdi se bolj kar
111 A      k' .VCttJdh me kar
■•■•'V l:"hd.,
'Ur^" s«' ho ii., t«.m
"n napovedi so ie
n'sv,!i "'"
Se mora umiri
i
Zdaj sem neizmerno hvaležna Kri-žnarjevi Johanci, ki že leto dni tako zelo skrbi zame, saj bi morala drugače v dom starostnikov. Doma je vendarle najlepše in najbolje se tudi počutim, še posebej, ker vem, du mi je vedno na voljo tudi dr. Janez Rajželj. Pf«jazen je in vsak teden dvakrat se pozanima za moje zdravje. Ko so me obiskali še domači pevci in mi tako lepo /apeli, srni bila ginjena. Zahvaljujem se dobrim ljudem, hvala za čestitke in obiske. Vsem starim ljudem I i želela, da bi tudi /anje tako skrbeli kot v Stražišču skrbijo zame sosedje, prijatelji in znanci.«
I) Sedej
MATIJA LOGAR
Ko so se v Prešernovem gledališču v Kranju odločili, da kot uvod v letošnji Teden slovenske drame uprizorijo noviteto Jožeta Snoja Gabrijel in Mihael, je bila ta izbira le nadaljevanje že pred več leti zastavljene programske gledališke politike. Kajti, če naj gledališče zbuja pozornost in če naj ima odmev, mora pač posegati po novitetah. To je bilo Matiji Logarju, umetniškemu vodji kranjskega gledališča, pred očmi že takoj, ko se je pred dobrimi desetimi leti zaposlil v gledališču. Zdaj sicer ugotavlja, da je ob trdem delu in zagnanosti, na čase že kar trmi podobni, treba imeti tudi nekaj srečne roke. Ko režiser dobi na akademiji diplomo, se gledališka ustvarjalnost pravzaprav šele začne, leta pa kasneje pokažejo, ali je bila ta ustvarjalnost kaj vredna. Če bi sodili po priznanjih, od študentske Prešernove nagrade, Zlate ptice do Prešernove nagrade Gorenjske v letu 1982 in nekaterih literarnih nagrad, potem je bila ustvarjalnost, ki jo je v kranjskem gledališču razvijal Logar, uspešna.
»Daleč od tega, da bi bilo vse v gledališču odvisno od umetniškega vodenja,« meni Logar, »program krojijo tudi splošni pogoji, v katerih gledališče dela — igralski kader, tehnične možnosti odra... Šele potem pride m vrsto izbira tekstov.«
In prav pri izbiri teksta, dobrega seveda, se običajno izkaže, da je treba za uvrstitev v program poleg upoštevanja takih in takih pogojev tudi določena mera poguma. Pogum, da se postavi na oder sto let stara, še nikoli uprizorjena slovenska drama, ali pa povsem nova, sveža, da se je komaj posušilo tiskarsko črnilo.
Prav izbira Snojeve novitete je nekakšno nadaljevanje gle-
dališkega dela, ki je za kranjsko gledališče značilno zadnja leta: kot rdeča nit se v programu vlečejo uprizoritve, ki zadevajo različno problematiko usodnih obdobij slovenskega naroda — Kozakova Afera, Stihov Spomenik, Goljevščko-ve Zelena dolina, Hoffmanova Noč do jutra. Takšno stalnico — angažirano dramatiko — so tudi v Prešernovem gledališču v zadnjem času podprle podelitve Grumovih nagrad dramam, ki so jih sprejeli v program uprizoritev bodisi v kranjskem ali v drugih slovenskih gledališčih.
»Pretirano bi bilo trditi, da se je ves zamišljen program vedno tudi uresničil. Nekaj je gotovo še stvar prihodnosti, ko bo tudi kranjsko gledališče sposobno ustvariti gledališki projekt na še višji stopnji,« meni Logar in pri tem misli na čas, ko bo Prešernovo gledališče spet postalo poklicno gledališče. Prav je, če ima gledališki ansambel visoke cilje, obenem pa je prav, če se tudi zaveda, da so dosegljivi le postopoma. Podobno-postopoma-je rasla tudi kvaliteta srečanja slovenskih gledališč, s katerim je dejavnost kranjskega gledališča vseskozi tesno povezana. Prav na pobudo iz Kranja, na pobudo Matije Logarja, je za predstavitev slovenske dramske ustvarjalnosti začel skrbeti selektor. S tem pa je Teden slovenske drame napravil tudi velik korak od informiranja v slovenskem gledališkem snovanju do izbora najvrednejšega v preteklem letu.
L. M.
P1REJEU SIMIO
UREDNIŠTVU GORENJSKEGA GLASA ODGOVORNI UREDNICI LEOPOLDINI BOGATAJ
V petkovi številki Gorenjskega glasa: (20. februarja) je na strani 12 med Odmevi izšel tudi moj prispevek. Tu naj povem, da je uredništvo izpustilo dve »cvetki z jezikovnega področja,« objavljen pa je bil čisto spodaj t> kotu nekakšen »trn« z naslovom »Ž.alostno-preroška.«
Gre za bodico, ki jo nekateri hudomušni, a dobrotni* sleci Trčičani poznajo verjetno že kar precej dolgo, vendar je taka, kakor sem jo zapisal jaz, nekaterim nerazumljiva ali pa jo tolmačijo drugače, kot je mišljena. Nekateri so celo prizadeti in jo razvrščajo kar med »sovražne.« Če jo že kdo hoče tako razumeti, mu pač ne morem pomagati. Vendar pa zdaj, ob prizadetosti nekaterih posameznikov, katerih nejevoljo sem slišal posredno, a tudi neposredno, ne morem in ne smem reči: kaj pq me tO briga- Če je kdo prizadet, sem verjetno z nerodno fot mulacijo zakrivil to nehote. Zato pojasnjujem:
— na eni strani sem hotel dali pn.ma.tijc nepopust Ijivim borcem za materin, slovenski jezik na Koroškem;
na drugi strani pa opozoriti na doslednejši boj za dobro slovenščino na naši strani. H oko na srce in vsakdo mora priznati, da pustimo kvanti naš jezik na različne načine in da popuščamo sr-bo-hrbuskim izrazom, vse od ostudnih kletvic pa do be-
sed, ki »smetajo« (motijo), do »sredine« (okolja) in vrste drugih. In nasprotno: če je treba ali ne (na primer v zveznih organih, kjer je razprava javna, a ne uporabljamo ne ustavnih pravic ne aparata za prevajanje, ki je vedno pri roki) tolčemo zelo slabo srbohrvaščino, ki je še naprej nekakšna »jugoslo-vanščina«. Seveda je odvisno od okolja in potreb ter pomena glede vpliva (na primer kako predavanje, kjer ni in ne bomo uporabljali prevajalca, ker bi bilo preza-mudno) kdaj bomo — če jo seveda znamo — srbohrvaščino (ali kak drug jezik) uporabili. Kaj za neki narod, zlasti tako majhen, kakor je slovenski, pomeni lep, pravilen domač jezik, je lepo opisal moj soimenjak Rado tik pred mojim zapisom, ne da bi vedela drug za drugega. Zato mi tega tu ni potrebno pojasnjevati. Vse to samo krepi naše odnose.
In še: če je kdo izmed Trži-čanov v zvezi s tem trnom prizadet ali celo užaljen, mi je zelo žal in se takim tu javno oproščam. Sicer pa ne gre za Tržič. To je le simbolno napisano, saj bi namesto tržiške lahko imenoval kako drugo obmejno občino. Torej gre očitno le za dobronamerno obrambo slovenščine, saj nemo, kako močna migracija se odvija. A to je vprašanje, s katerim se bo treba ukvarjati posebej.
Tovariški pozdrav!
Ivan Jan
(Glas 13. in 20. februarja)
PONOVNO
NAČETA
KULTURA
Od štirih člankov, ki so v Gorenjskem glasu v zadnjem času obravnavali kulturni dogodek v kapeli puštalske-ga gradu, zbuja posebno pozornost Razmišljanje o prire-' ditvi ob kulturnem prazniku Cirile Peklajeve. Je primeren svojemu naslovu, je trezen in poglobljen, kolikor je to prostor dopuščal, in najbolj očitno kaže na možnost kulturnega dialoga o tem primeru..
Tega ni mogoče razbrati iz članka Kje so ostale naše vrednote Antonije H. Križa-jeve, ki je s svojo preuranje-nostjo verjetno spodbudil vso nastalo polemiko. Njen članek je izraz neposredne prizadevnosti in še neohlaje-ne nestrpnosti, ne samo, ko nekaj napada, ampak tudi takrat, ko omenja »naše vrednote« s prav bombastičnimi, votlimi in praznimi izrazi.
Še najmanj posrečen je pripombarski članek Nekaj pripomb in vprašanj Marine Verčičeve. Članek daje nejasen občutek, da si njegovu avtorica želi sramotilni steber za kulturne izgrednike, jasno pa zagovarja kulturii Unč, ko govori o nastopu skupine Ne bom oprala teh krvavih madežev: »Upam tudi, da je bil to njih zadnji javni nastop!« Prav tako jasno govori o izgonu, primernem za nekdanje heretike in protestante, ko naj bi bil za to zgled kar »prelep naš Ble-goš«.
Posebno malo pove Pojasnilo o prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku Ludvika Kaluže in Valentina Bogataja; naslov zavzema skoraj toliko časopisnega prostora kot celoten člaiek. Malo pove zato, ker gre v njem zgolj za dokazovanje njune organizatorske nedolžnosti in za umivanje rok pri stvari, za katero pa jaz mislim, da je povzročila samo trenutno presenečenje in nelagodnost, čemur dialektično nujno sledi pomiritev in večja tolerantnost.
Vsi štirje članki pa so si enotni glede neprimernosti drugačne kulture. Le-ta lahko nastopi samo po dogovoru, oziroma: tudi drugačna kultura je lahko samo dogovorna.
Na primer: dogovorili smo se, da bomo dan pesnikove smrti poveličevali kot naš kulturni praznik. In to bo potem izraz naše kulturno-sti. Dr. Franceta Prešerna smo v Kranju dokončno zatolkli. Da bi se rešili svoje večne krivde pred njim, častimo njegovo smrt v .»strahopoštovanju« (Jurančičev Srbskohrvatsko— slovenski slovar: globoko spoštovanje, združeno s ponižnim strahom). Kultura, ali bolje naši kulturniki, se grejo prevzemanja vzorcev srednjeveških procesij, pri tem Kristusa brezugovomo zamenjajo s Prešernom. Tudi prelepa kapela puštalskega gradu lepo povezuje sakralno in brezverca Prešerna. Po smrti smo ga poboljšali. Ugovor pri tem je kratkomalo nemogoč. Tako zelo je zakoreninjena naša skromna kulturna zago-vednost, ki. so nam jo vcepljali pri kulturnem vere uku v Prešernovih, kakor tudi v vseh drugih šolah na Slovenskem, da smo lahko ostali le skromni in ponižni. Ne da bi razumeli ali bili vsaj pripravljeni razumeti dobro misije-
ni namig skupine Ne bom oprala teh krvavih madežev s ponujenimi odpustki.
Zaradi takšne poniznosti tudi izrazje, s katerim naj bi se po drugi strani povzdignili v nebesa te naše lepe in premile kulture. Naj navedem nekaj primerov takšnega izrazja in članka o naših vrednotah: dobro v človeku, doživljati lepoto in žlaht-nost, simbol lepega, žlahtne • duhovne silnice našega slovenskega naroda, da je slovenski kulturni praznik »lep in mil in slovesen... za vse, ki so širokega srca in plemenite duše«. In podobni veseli-čno nagovorni izrazi nekaterih drugih člankov.
Višek tega pocukranega izrazja je gotovo v strastno zastavljenih vprašanjih, ki naj bi s pravilno podanimi odgovori razrešila in prav usmerila vse naše stiske, vso našo slovensko in vesoljno krivdo, ali raje krivdo in zablodo samo nekaterih, ki pa jih dajmo križat, križat namesto nas: »Kaj je kulturno? Kaj je dobro? Kaj je lepo? Kaj je žlahtno in plemenito?«
Po resničnosti ne bomo spraševali! In po dejanski, življenjski, se pravi krvavi vlogi kulture v tej resničnosti. Ali po moralnosti te dogovorne in zato reprezenta-čen in zato omejene kulture. Naj bo vse samo lepo in žlahtno. Kultura naj nam bo v okras in okras nam bodi v čast. Punčica v našem očesu, ki zre na naš banalni, kontaminirani vsakdanjik.
Franci Zagoričnik
■m .
Glas 13. in 20. februarja
IMAMO
TAKŠNO
UMETNOST,
KAKRŠNO
SI
ZASLUŽIMO
»Kaj je kulturno? Kaj je dobro? Kaj je lepo? Kaj je žlahtno in plemenito? Kje so ostale naše vrednote?« Tako sprašuje bralka H. Križaj Antonija ob nedavnem nastopu skupine Ne bom oprala teh krvavih madežev v pu-štalski kapeli v Škofji Loki. Ker me na tej prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ni bilo, moram pač verjeti pričevanju tov. Križajeve o »nečloveškem rjovenju, nebrzdanem smehu, ropotu in smradu motorne žage in o mesu, ki so ga fantje surovega rezali in metali po ljudeh.«
V tem grdem, umazanem in razčlovečenem svetu se umetnost odloča med dvema potema: ali drži svetu in življenju ogledalo in tako tudi sama tvega, da jo razglasijo za grdo, umazano in razčlo-večeno, ali pa skrije glavo v pesek in postane poslednje zatočišče dobrote, lepote, žlahtnosti in plemenitosti. Fantje iz Suše so se očitno odločili za prvo od obeh poti — z vsem tveganjem vred. Brez surovega mesa pač ni krvavih madežev.
Edo Torkar, Jesenice .r....f   t rf f f f
mm
GLAS 12. STRAN
RAZVEDRILO
PETEK, 27. FEBRUARJA 1987
7ona
Oč/ 'a/
f/^o/,
so
noči,
'ro
TULCEV PA NI
molznih tulcev. Tudl zat0 "e. ker farma nima
"voza - niso dovolil« ' dVe letl skalne dobe"ir
.^venffiS^r^nika firme ir^ 6»h tulcev kot jih je že pred leti^* neka' teh nesS
kon«N,!X7nr^ SSfte: * •*^TS57
mah ožigosala vsa vesoMna ^5 55 ,ive«al<, meje na
Se naprej bomo objavljali dobre šale na naš račun, na račun Gorenjcev. Vsaka, ki bo objavljena, dobi darilno razglednico Podarim — dobim. Sodelujte!
o/o9/.
Daj ganfJSi
[ar je naše, je naše
Lovski družini Jošt in Kropa sta si bili v laseh zaradi lovske meje. Tak hud lovski spor se lahko tudi krvavo konča, zato je radovljiški izvršni svet modro odločil, kje
je meja. mmmmLMmmmmmm^m^m^r
|W  Na Gorenjskem je takih sporov precej. Upravne ob činske meje so drugačne kot naravne lovske, veljavne
I od vekomaj. —1
Divjad meja ne pozna, lovci pa so ogorčeni, če se njihov gams nastavlja na sosedovem travniku. Kar je naše, je naše in pred domačo puško naj ostane! ►' Ker dvomimo, da se bodo gamsi in srnjaki in lisjaki ravnali po odločitvi izvršnega sveta in ker so jim najbrž malo mar lovske razprtije, naj lovci svoje žive trofeje na neki način označijo. Res bo malce težko, a verjamemo lovsko iznajdljivost! mm^m^ Kroparskim naj okoli vratu obesijo plakat z vigenj-cem, divjad z Jošta pa naj dirka okoli s plakatom narisa^ ne cerkvice — pa bo mirna lovska puška.
'0 -
W™t^ mm ——
---'-"\ «wvari» televizliski 8P^tf "našega
^ občanu se več sprern^keaa
imenitnega In vse na lskrln
programa - *e " pripelji* narn J
pel atl ker nimam avto ^
□ v servisu.**"""*   P n,e9ove9a apa™"
L bodopop««J* & - ^ *>r^*Z*
'°eisi do strank?
Tudi violine ne spustim STRGANE STRUNE
E
NAJ VIC O GORENJCIH
i GORENJKA IN I DOLENJKA
I Dolenjka vrne Gorenj ki I obisk. Ko Dolenjka zvoni I pri vratih, zagleda na Go-| renjkinem dvorišču kokoš I z leseno nogo. Ko se po-i zdravita, vpraša Dolenj-| ka:
1 »Ti, zakaj ima tista tvoja I kura leseno nogo?« I Gorenjka odvrne: I »Pa ja ne misliš, da bom I samo zaradi tebe zakalat I celo kokoš?)
Janez Mohar, Duplje
I Gorenjski Mihec I pri pouku
I V šoli vpraša tovarišica: I »Mihec, od kod dobimo i električno energijo?« I »Iz svinjskega hleva,» se = odreže Mihec. I »Kako  —  iz svinjskega i hleva,« se čudi tovarišica. 1 »Ja, iz svinjskega hleva,« ■ jo prepričuje Mihec. »Ka-1 dar pri nas toka zmanjka, ata zmeraj reče: te frda-mane svine, že spet so nam tok vzele.«
upokojenka
GORENJEC IN MUHA
Če Gorenjcu pade muha v močnik, jo prime za vrat in reče: »Izpljuni!«
mm
H Tončka Jakelj, Kranjska
gora
VISOKO
ŠTUDIRAN KMET IZ BOHINJA
Janez, kmet iz Bohinja, orje s traktorjem, v katerem ima tudi radio. Nenadoma narodno glasbo, ki jo Janez obožuje, prekine posebno obvestilo: Na zemljo so prispeli neznanci iz vesolja, oblečeni v zelena oblačila, imajo dolge roke in velike oči. Če bi jih srečali, se jim lepo predstavite in se z njimi pogovorite. Janez orje naprej, čez nekaj časa pa zagleda v grmu blizu njive nekaj zelenega, ki ima velike oči in dolge roke. Ustavi traktor, gre proti grmu, gleda in gleda, se prikloni in pravi:
JANEZ, KMET, ORJEM!
Oni v grmu ga debelo gleda, Janez pa se še enkrat prikloni in pravi: JANEZ, KMET, ORJEM!
Že spet nič, tisto zeleno v grmu samo debelo gleda. Janez še enkrat: JANEZ, KMET, ORJEM!
Tipa iz grma naposled mine potrpljenje in odgovori:
FRANCELJ, LOVEC, KARAM!
■
Brezplačna nova številka revije Audiofil
Čvek
Ansambel društva upokojencev Tržič
Lani septembra so se skupaj vzeli Viktor Pla-ninc.ki igra na citre, harmonikar Heli Zech, violinist Jože Ahačič, kitarist Franci Pretnar in basist Andrej Štrukelj. Vodje nočejo imeti, saj pravijo, da so vsi enaki in dovolj stari. Saj že vedo, da je treba redno hoditi na vaje. Dobijo se enkrat na teden in res so mojstri na svojih inštrumentih. Na citre gledajo s posebnim spoštovanjem, prav citre so bile od nekdaj tržiški inštrument. Če je bilo pri hiši le malo zanimanja za glasbo in petje, so jih imeli. Ahačičev Jože prav zato zadržuje violino in ne zaigra »čez«, da se le citre slišijo.
Za stare inštrumente so najbolj primerne stare viže. Zato so na podstrešjih poiskali note starega učitelja
glasbe Kiperla, ki je pouče val citre. Valčki, polke, in tudi kakšno Avsenikovo prirede, sicer pa igrajo lepe stare
melodije. Starejšim Tržiča-nom pričarajo nazaj lepe stare čase, ko je bila Deteljica še eno samo polje s kozolci in znamenjem, kamor so hodili na zmenke.
Radi gostujejo. Minuli petek so se dobro odrezali v Lomu, kjer so Tržičani podelili Kurnikove nagrade. Pripravljajo se na srečanje ci-trašev, ki bo v Žalcu 12. julija. Do konca leta naj bi na-študirali skladbe za celovečerni koncert.
Povsod bi bili dobrodošli. — Kje pa ne slišijo radi lepe, umirjene in tudi poskočne glasbe, ki spominja na mladost. ..
D. Dolenc
Brez glasbe ne gre! Tako smo zapisali pretekli teden, istega mišljenja smo tudi danes. Uvajamo novo stalno rubriko, v kateri bo govor o glasbi. Kratke vesti o domačih glasbenikih, novosti s polic s ploščami, koncertni dogodki. Ne bo manjkalo tudi nagradnih iger in ... no, vsega vam res še ne moremo zaupati!
POMAGAJ 1E NAM! SPORO-ČAJTE VSE, KAR BI PO VAŠEM MNENJU SODILO V STRGANE STRUNE. NASLOV JE POZNAN - GORENJSKI GLAS, M. PIJADE-JA 1, KRANJ - ZA STRGANE STRUNE.
• Vstopnice za koncert The Dots, ki smo
jih ponudili za pravilno rešeno vprašanje (New York) bodobila LIVIAIMA LESAR iz Kranja. Čestitamo!
K DANAŠNJIM NOVICAM!
Ste že slišali za AUDIOFIL? To
je prva jugoslovanska revija za HI-FI in glasbo, ki v novi števil- • W ki ponuja celo vrsto privlačnih #s,<*-%$ člankov (testi, ocene plošč, ce-   vJSftl^V o ^ nik HI—Fl komponent ... BO- >&&^mmKr< RIS BOGATAJ, glasbeni urednik Audiofila. nam je zagotovil, da bo Doslei reviia naorodai v vseh
13C _rO-
AuaioTiia, nam je zagotovil, aa cyo bo poslej revija naprodaj v vseh t>°^° \i   y\ \
prodajalnah Mladinske knjige v \c&z ^of^\x\
Sloveniji. 9^iSS^H3^
NAGRADNO VPRA5A-
čni izžreban*- J/     ' Sre'
-k Mese
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiljiirrfiiri
65 milijonov rož i - i
Dan svetega Valentina a
ali dun zaljubljenih, ki ga "
po svetu praznujejo 14. i
I februarja, je dan trgov- š
cev. Letos so prodali v .
Ameriki   rekordnih   850 "
milijon čestitk, 65 milijo- 4
nov rož in za sladkarije d
potrošili   581   milijonov .
dolarjev. Tisti, ki so svo- "
jim drugim čestitali po te- |
lefonu, so skupaj poslali š
26 milijonov telefonskih *
čestitk. Samo na ta dan se *
v Ias Vegasu poroči 1300 | parov.
# Glasba nazaj
•-1-
a    Neka britanska radij ' ska postaja je vse jutro W vrtela glasbo nazaj, a nih-0 če od poslušalcev sploh ni ^ opazil. Oddaja je imela
•naslov Ali poznate to melodijo, glasba pa se je vr-0 tela iz narobe navitega ^ traku. Ali si lahko zami-^ slite presenečenje avtor-™ ja, ki se je zjutraj prebu-£ dil in vključil radio da sli-a ši »svoj« program? Odvi-_ hral je v studio in bil tam ™ še bolj presenečen, ker Q poslušalci sploh niso pro-£ testirali, ker so mislili, da je pač glasba, ki je še ni-W koli niso slišali...
SREČANJA Z AVSTRALSKIMI SLOVENCI PlSE: ALEKSANDER ZA LAH
AVSTRALIJA
Delček slovenskega sveta
V hišici
pod gorami ima ženo in dva otroka. »Naj se vrnem v domovino? Kaj bom delal pri vas? In moja otroka, kdo jih bo zaposlil? Tu hodita v avstralske šole. Pri vas še vaši otroei ne dobe dela.» »Mogoče bi šlo«, mu prigovarjam. »Šele ko domovino izgubiš, se tega zaveš«, pomislim. Nekaj časa sediva in pijeva pivo. Rad bi naredil študijo o Slovencih v Avstraliji, kako žive, koliko Časa so tu. Urad-
nih podatkov ni. V avstratski statistiki so Slovenci Jugoslovani. Pred prvo svetovno vojno pa so bil' Avstrijci, ker so takrat prišli iz avstro— ogrske države. Zato sedaj nihče ne ve koliko je Slovencev v Avstraliji. »Nisem šolan, in nekdo bi mi moral pomagati.« »Pridite v Ljubljano, bomo že našli nekoga, ki to zna,« mu odgovorim. »Lota 1984 sem pripravil anketo med slovensko mladino, ki obiskuje sobotni po-
uk slovenščine na dekliški gimnaziji v Bankstawnu v Sydneyu. Imamo namreč zelo malo podatkov, kako mladina sprejema slovenski jezik. Avstralske slovenske organizacije žele pomagati slovenski mladini, vendar niti ne vedo, kakšno vzdušje je pri njej glede slovenščine in slovenske kulture. Nujna bi bila vsaj anketa, v kateri bi sodelovale vse slovenske organizacije. Anketa v dekliški Kimna/.iji je le skromen za-
četek deia, ki nas še čaka« »Kasni so bili rezultati vaše ankete«, ga vprašam. Ugotovil sem, da imajo mladi dober odnos do slovenskega jezika in to kljub vraščenosti v avstralsko okolje.
Mogoče je bilo v anketi najbolj zanimivo vprašanje. Za kaj je koristno znanje slovenščine v Avstraliji? Poleg odgovora, da jo potrebujejo zaradi komunikacij s starši, so dijaki odgovorili, da jo potrebujejo zato — du bodo imeli boljše mo/ nosti pri iskanju zaposlitve ali
ker je to zanimiv predmet, ki se ga radi uče.
Nekdo pa .je v anketo pri Pital •.Sem eden ,„| li-.lih, ki
žele ohranjati kulturo in bom zato tudi svoje otroke učil slovensko. Želel bi, da se ta jezik ohrani tudi daleč od domovine.«
Restavrucija, v kateri sediva, se polni. Spijeva še vsak
po en whisky in pivo.Nato odideva. Voziva se po sydne-
yskih ulicah. Luči velemesta se izgubljajo med pročelji
nebotičnikov. Školjka sydne-yske opere se lesketa na gladini zaliva. Spokojnost noči moti hrup prometa na mostu. Nato avto zavije proti središču mesta. »Pri vas že prihaja pomlad«, še reče, ko se pred hotelom posloviva.
V Manlyju, predelu Sydn^ ya, tam prek sydneyske#? mostu, žive ugledni ljudje, IJ so v življenju uspeli. Iv!ed njimi je tudi poslovnež Vi11 Konte. Skupaj s partnerje?1* je lastnik turistične agencij^ Landmark Tours. Dela je v*' liko, zato zaposluje tudi ne' kaj uslužbenk. »V življenj" sem uspel«, pravi o sebi, Slo venščina mu ne gre več o0'
bro iz ust. »Pozabil sem mi reče počasi.
Kazhčne usode vodijo S'p' vence v daljnji AvstrahJj-Vsem pa je   skupen dejče slovenkegu sveta, ki ga lVii jo v sebi.
7. FEBRUARJA 1987
RAZVEDRILO
13. STRAN
GLAS
Nagradna igra
Kaj je na
Tokrat objavljamo tretji, poslednji kupon naše nagradne igre Kaj je na sliki.
Na sliki je del predmeta, ki ga srečnemu izžrebancu s pravilnim odgovorom poklanja market šparovec na sosednjem Koroškem. Market Šparovec v vasi Struga pod Ljubeljem je dobro poznan, ima gostoljubne prodajalce in bogato izbiro potrošniškega blaga.
SKRIVNOSTNI  PREDMET JE VREDEN OKOLI 100.000 dinarjev.
Povedali smo že, da straniščna školjka ni, da »i ne šotor in ne gasilska Čelada, ne človeška noga in ne drog električne napeljave. ..
Kaj vam torej poklanja market Šparovec? Kaj je na sliki?
Odgovore pošljite najkasneje do srede, 4. marca, ko bomo izžrebali srečnega dobitnika.
Odgovore in kupone na dopisnici pošljite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj.
Pregovor za marec
~e Gabrijela dan zmrzuje, e° potlej slana ne škoduje.
"e sušeč prah okrog pometa, Qfn dobro letino obeta.
I I
KUPON PRILEPITE NA DOPISNICO
KUPON ŠT. 3
GLASOVA NAGRADNA IGRA
Dobili smo več kot štiristo odgovorov, tudi pravilnih, s tretjim, poslednjim kuponom, ki ga prilepite na dopisnico, bomo nagradno igro končali.
I I
I I
K4IV?
Za dan žena v Lipik
V vseh poslovalnicah Kompasa sprejemajo prijave za zanimivo potovanje v zahodno Slavonijo, na obronke Psunja, v slikovito mestece Lipik.
Cei.a — 35.000 dinarjev — vključuje dva polna penziona s slavnostno večerjo v dneh od 6. do 8. marca. Za ta mali denar vam bodo preskrbeli prevoz v obe strani, organizirali družabne igre, zabavna in športna tekmovanja in vas brezplačno povabili v pokrit bazen hotela Lipik. V hotelu slovijo po dobri kuhinji, bazen ima termalno vodo, vodno masažo, poleg so savna, trim kabinet, kegljišče, kavarne, igralni avtomati in disko klub.
Cena za otroke do 12. leta je 24.500 dinarjev, za otroke do 4. leta pa 10.500 dinarjev.Odhod avtobusa bo v petek, 6. marca, ob 14. uri izpred Kompasa v Ljubljani.
*t Gorenjski
GLASILO     OK   ČAJNEGA     O   D   »   O   1   A     O   T     K   U  A .ti l
Ljudstvo preprečilo škodovanje
Pred okrajnim ljudskim sodiščem se je zagovarjal bivši poveljnik mestne gasilske čete. Svoj položaj je izrabljal v osebne koristi. Vrinil se je celo v Partijo, se kazal pred ljudmi kot zaveden človek, a je na skrivaj škodoval skupnost.
Kljub temu, da se povsod trudijo, da bi prihranili čimveč goriva, se je nekdanji poveljnik vozil z gasilskim avtomobilom v osebno zabavo, kradel bencin, olje, milo, sladkor, gasilske plašče in obleke, ki jih je dal predelavah v civilne. Iz lesa, last skupnosti, je dal izdelati kuhinjsko pohišt/o pri mizarjih v bližnji tovarni v delovnem času. S tem je škodoval produkciji.
Škoda, ki jo je povzročil, znaša preko 25.000 din. Budnost našega ljudstva mu je preprečila nadaljnje škodovanje. Sodišče ga je obsodilo na štiri leta odvzema prostosti s prisilnim delom.
Gorenjski glas, leta 1949
Vreme iz pratike
Mrzlo bo
Lunine spremembe:
V petek, 28. februarja, se luna spremeni ob 1.52 — MLAJ
V petek, 7. marca, se luna spremeni ob 12.59 — PRVI KRAJEC
V NEDELJO 1. MARCA, BO DAN DOLG ŽE 11 UR, SONCE BO VZŠLO OB 6. URI 42 MINUT IN ZAŠLO OB 17. URI 48. MINUT.
Ta teden se luna spremeni ponoči, zato Herschlov vremenski ključ napoveduje MRZLO vreme.
OBIČAJI IN VRAŽE
Pust čeljust, krivih ust
Prihaja pust, stari poganski praznik. Današnje poimenovanje pusta izhjaja iz besede mesopust, saj je ta dan začetek štiridesetdnevnega posta.
Pust ali tudi »fašenk« je čas norčij in tudi vraž. Na Gorenjskem so včasih vlekli ploh tisti fantje, ki so se nameravali oženiti pred pustom, pa se niso. Domala po vsej Sloveniji je bilo na pustni dan prepovedano šivati, kajti sicer kokoši niso več nesle jajc. Na pusta je koristno iti k sosedu še pred sončnim vzhodom — najbolje okoli polnoči — in krožiti okoli sosedovega kokošnjaka, ponavljajoč: kokodajc, kokodajc, pri vas mnogo kokodajc, pri nas pa veliko jajc« Tako bo pri domači hiši vedno dovolj jajc.
Nasploh pa se na pusta veliko pleše, veseli, cvre krofe ali »fantovce«. Kjerkoli ali kakorkoli se že boste veselili, pazite le, da vas ne doleti ena največjih nadlog. Ne velja le za novo leto, velja tudi za pusta: nikakor ne dopustite, da na pustni dan pride najprej k hiši ženska! Tedaj bo vse leto pri hiši veliko »kvakelj«, kokoši, ki le kvakajd. Zamera gor ali dol, ženska lepa ali grda: spodite vsako ženšče, ki se vam za pusta prikaže na pragu!
(AGRADNA KRIŽANKA KOVINOTEHNA FUŽINAR JESENICE
Klavdija je izžrebala Podnje reševalce: 1. na-[*da FRANC GOLTEZ, Be-^Jska 14, 64290 Tržič, 2. j>ada IVAN TOMŠIČ, ™ cesta 18, 64000 H 3. nagrada ŠTEFAN ^£C, 64243 Brezje 72.
^ današnjo križanko J Msujemo  tri nagra-
i**grada: 3.000 di-,rlfcv
i*«grada: 2.000 di-,rlsv
pograda:  1.500 di-
Rešitve pošljite do srede, 4. marca, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (nagradna križanka)
fQ   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Krediti na podlagi nepreklicno Vezanih vlog in hranilnih pisem
Na podlagi pripomb občanov, ki so izrazili Pripravljenost za vezavo sredstev, češ da z njimi ni možno razpolagati prod potekom dobo vezave, je Ljubljansko banka uvedla PREMOSTITVENE KREDITE za Imetnike inih nenamenskih hranilnih vlog in hranilnih pisarn.
lahko dobi|o polnoletni občani, ki lina roko hranilno vlogo na svofo ime ta ki predložijo hranilno knjižico na >»nika ali na prinosnika Z geslom.
lahko dobijo tudi polnoletni občani, ki Imajo hronnno ptsmo.
ne&iu todita, to je \ lene gftresti, onaša Voza nUflfcredstev
ne moro biti daljša hranilno vloge ali predstavljalo osnovo
kredita. š ^1
rje za 3 % višja kot mero SO vezane Una p kime in je prav rnienLMS.
Tj
mir
lUlKOVNEGA NAUKA
PRIBITIK PRI MINI DINARJA
Nt M UPIH PIVKA
'.i',.lin
MIS10V S 7,1.1-1
nos
/NACAJ
PAin: me
MISU) V 1 INDl II
11 Al .KI Ali IIMHIRMI
RIBJA JAJČKA
IGRA NA SRICU
DOMAČI
OBUVALU
KIJONASII
kri)« ni m
BIVKUVA POVEST
CINICIN
novfK
Ml Mi N/. .1 SPt -<IJI
GRŠKI itllli tU i PEVIC
IAMARA MCKINNIV
HAlHi MIIHNIK
MAJHEN
PIUG
SNUV /A
MCI
NEKDANJI
SOVJ. KOŠARKAR SERGEJ
DOMAČI M IMI
AZIJSKI VELETOK
Ml SIONA JAPONSKEM
IR SKLAU IU0UARU
BODEČ PLEVEl
MESTO NA KUBI
GESLO KOVINO TEH 17 CELJA
011 IV /ASIDN
P0D7 /f 11 .'NIČA
KUC POGANJEK
SIOV KDUSAII PRIMI)/
SV
SMUČARSKA HESS
OEB ODEJA
POM MESEC
PEVEC DARIAN
DOMAČA OKRASNA /IVAl
GORSKI RES COIN
KOKOS BRE7 hIPA
SI PEVKA MAJDA
VELIKO MORJE
ITAl PISATELJ
101) M2
imno; i
GLAV MESTO SENEGALA
UKANA PREVARA
SL MESTO IN
NJEGOVA VELEBLAG
GLAS 14. STRAN.
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 27. FEBRUARJA jjjj.
Kranj — Na slovesni seji upravnega odbora smučarsko skakalnega kluba Iskra-Delta Triglav iz Kranja v krogu smučarskih delavcev, trenerjev, sodnikov in bivših državnih repre-zentantov je predsednik kluba Jože Zaletel čestital in izročil spominsko darilo odličnemu klubskemu skakalcu in državnemu reprezentantu Matjažu Zupanu za doslej najboljšo uvrstitev jugoslovanskih skakalcev na svetovnih prvenstvih članov ali na olimpijskih igrah. Četrto mesto na veliki skakalnici v Obersdorfu je nedvomno izredni uspeh tega mladega skakalca iz Dupelj. Za las mu je ušla bronasta medalja, saj mu je do odličja manjkala le ena točka. (J. Javornik, loto: F. Per-dan)
Tržiški planinci pred občnim zborom
Tržič, 26. februarja — Planinci so v Tržiču organizirani v dveh planinskih društvih. Številčno zelo močno je Planinsko društvo Tržič in ga planinci vidimo kot matično društvo planinstva v
> občini, saj v njem delujejo skoraj vse sekcije, ki jih v planinstvu poznamo. Prav to in dejstvo, da društvo upravlja kar s štirimi visokogorskimi postojankami, je v primerjavi z nekaterimi društvi v Sloveniji zelo veliko, morda celo preveliko breme.
( Številčno in kvalitetno močna postaja reševalne službe, nadpovprečno kvaliteten, izredno aktiven in številčen je tudi alpinistični odsek, katerega člani so na seznamu najvišjih kategorij alpinistov v Jugoslaviji in so skoraj redno člani različnih odprav v tuja gorstva.
Markacijski odsek skrbi za skoraj vse smeri na planinskih in gorskih poteh v območju občine, kar pomeni prek 100 km na-delave, vzdrževanja in markiranja planinskih poti v nižinskem in srednjegorskem svetu in še najmanj 50 km poti v visokogorskem svetu. Skrbe tudi za pristope na vrhove, celo višje od 2000 metrov.
Bogato dejavnost imata tudi odsek gorske straže in varstva narave ter propagandni odsek, ki poleg ostalih nalog vsako leto
► organizira 15 raznih pohodov in izletov, pri čemer zadnja leta zelo tesno sodeluje tudi s slovenskim PD iz Celovca. Dokaj številčen je mladinski odsek, ki pa žal povezuje skoraj izključno mlade iz tržiških osnovnih šol, medtem ko med mladimi, ki študirajo ali obiskujejo šole usmerjenega izobraževanja, ni za organizirano planinstvo skoraj nobenega zanimanja.
Velik delež dejavnosti društva pa je usmerjen v gospodarstvo, saj društvo vodi in gospodari s planinskimi postojankami, ki so kot redek primer odprte zunaj sezone tudi ob koncih tedna in ob praznikih. Ta obremenitev in oskrbovanje zunaj sezone je teža, ki bi jo družba in širša planinska srenja morala drugače upoštevati in tudi stimulirati. Lepo je namreč gospodariti in oskrbovati postojanke v sezoni, ko je običajno lepo vreme, ko je zagotovljen obisk, dober promet in pozitivni finančni rezultat.
Čedalje večje breme za društvo in deloma tudi za družbo pa postaja vzdrževanje in posodabljanje obstoječih planinskih po stojank ob upoštevanju minimalnih standardov za poslovanje. Ob vsem tem pa planinci vse več hrane in tudi pijače nosijo s seboj, hočejo pa imeti svoj »prostor na soncu«, to se pravi pogrnjeno mizo, zakurjeno peč, čiste in s potrebnim sanitarnim materia-* lom opremljene sanitarije ...
O vsem tem naj bi tržiški planinci spregovoril, na svojem občnem zboru, ki bo v petek, 27. februarja, ob 18. uri v šoli heroja Bračiča v Bistrici. S tem bi opozorili tudi odgovorne v DPS in TKS na svoj težak položaj in tudi na bogat prispevek k ponudbi i:a čim bolje izkoriščen čas, ki ga imajo občani in delovni ljudje r\a razpolago za planinstvo, ki je in bo še nekaj časa naša najšte-ilčnejša'in najbolj pestra oblika rekreacije.
Zmanjševanje obsega dejavnosti odsekov društva do zapiranja postojank zunaj sezone pa gotovo ni izhodišče za rešitev opisanih problemov, s člankom pa želim le spodbuditi zanimanje v organih DPS in DPO in tudi organih Planinske zveze Slovenije za sedanje stanje in prihodnost planinstva in Planinskega društva Tržič.
.. I. B.
Spodbudni rezultati radovljiškega plavalnega športa
Radovljica, 25. februarja — Pred kratkim je bil v Sindikal nem izobraževalnem centru v Radovljici volilni občni zbor Plavalnega kluba Radovljica z nad sto udeleženci, med katerimi je bilo tudi veliko staršev plavalcev. Iz poročil petih referentov je odsevala ne samo uspešna dejavnost kluba, temveč tudi celovita podoba plavalnega športa v Radovljici, ki se lahko pohvali s šte-"vilnimi posamičnimi naslovi v republiki in odličnimi izidi v mednarodnih tekmovanjih. Na zboru so obdarovali najuspešnejše plavalke in plavalce v preteklem letu s praktičnimi darili, ki so jih prispevali Almira, Elan, Sukno in Špecerija Bled. Prejeli so jih nosilci in nosilke naslovov državnih in republiških prvakov: Primož Zadravec, Saška Robič, Polona Rob, Staša Melink, Nina Sekovanič, Urša Praprotnik in še nekateri odlični tekmovalci.
V razpravi, ki je sledila, so udeleženci zbora pohvalno ocenili strokovno in organizacijsko delo vodstva kluba in vseh komisij, ki jim je vzlic kriznemu stanju v gospodarstvu uspelo zagotoviti razen strokovne vadbe tudi potrebne materialne in finančne pogoje, kar ne gre zanemariti pri doseganju uspehov.
Zaupnico in priznanje so pokazali s ponovno izvolitvijo za predsednika kluba Jožetu Rebcu in 13-članskemu izvršnemu od boru ter predsednikom vseh petih komisij. Hvalevredna je pobuda, da so v vse komisije, zlasti strokovne, vključili nekdanje uspešne plavalce. Zanje so organizirali posebne tečaje za vadite Ije in jih tako usposobili za delo s selekcijami.
Sprejeli so tudi program dela za leto 1987. Načrtujejo udeležbo plavalcev in plavalk na vseh državnih, republiških in mednarodnih prvenstvih. V Radovljici bodo 8. in 9. Julija organizirali 6 mednarodni plavalni miting Radovljica 87, od 24. do 26. julija na državno prvenstvo za starejše pionirje. To je visoko priznanje Plavalne zveze Slovenije in Jugoslavije, ki so si ga radovljiški organizatorji prislužili z dosedanjimi plavalnimi prireditvami, saj so bile vzorno izpeljane. JR
Na Bledu imajo obetavnega smučarja
Aleš v slogu pravega mojstra
Soriška pianina, 17. februarja — Aleš Piber z Bleda je naš najboljši mlajši pionir v alpskem smučanju. Na Soriški planini je dvakrat zmagal: v ponedeljek v veleslalomu in v torek v slalomu. Strokovni vodja pionirske reprezentance Milan Žvan ga je izbral v našo državno reprezentanco, ki je sodelovala v Monte Bondonu na pokalu Topolino, neuradnem evropskem pionirskem smučarskem prvenstvu. Pred odhodom je bilj cilj Jugoslovanov ekipna zmaga.
Star si 12 let, obiskuješ blejsko osnovno šolo. Kdaj si začel smučati?
% *%t       »Pred osmimi leti, tekmujem pa
sedem let. Za smučanje me je navdušil f ■*   * ■     J^L oče. Bil je smučarski skakalec, zelo do-bro pa je skakal tudi v vodo. Smuča tu-i| di moj braj, vendar ni tako dober.«
Zmagi na Soriški planini sta tvoj
doslej največji uspeh.
»Obeh zmag sem vesel. Veliko sem treniral. V prvem polletju sem zaradi klubskih in reprezentančnih treningov manjkal 210 ur. Ko sem bil v šoli, sem se zato moral bolj učiti. Resen moraš biti in discipliniran, da uspeš v šoli in na tekmovanjih.«
Smučanje je naporen šport. Kaj pa ješ pred treningi, tekmovanji?
»Pred tekmami imam rad močnejšo hrano. Najraje imam dunajski zrezek, pomfri, pa špinačo, pire krompir in podobno.«
Kaj je tvoj smučarski cilj?
»Rad bi postal stalni član A pionirske reprezentance.«
Aleš Piber je uspešno nastopil tudi na pokalu Topolino v Italiji. V slalomu je zmagal, v veleslalomu pa je bil deseti. Naša ekipa je prvič v zgodovini tega tekmovanja zmagala, kar potrjuje, da naše zmage na Soriški planini niso bile naključje.
J. Košnjek
Od tekme do tekme
Tekaško tekmovanje — Sindikat tovarne Peko je pripravil tekmovanje delavcev v teku na smučeh. Za osnovno šolo v Križah je nastopilo 26 tekačev in tekačic. V ženskih kategorijah sta bili najhitrejši Lidija Ambrož in Magda Menegalija, v moških pa Janez Ambrož, Marjan Sedej in Peter Meglic. (J. Kikel)
Zimski košarkarski turnir —
Na turnirju nastopajo štiri moštva, vsako od njih pa priredi en turnir. Doslej sta turnirja izvedla Železar Jesenice in Plamen iz Krope. Oba turnirja sta bila organizirana že lani decembra. Zaradi visokih stroškov najema telovadnica pa sta naslednja dva turnirja, ki bi jih morala organizirati Veriga iz Lesc in Aspara-gus iz Radovljice, vprašljiva. Ker se zima poslavlja, bo mogoče izvesti oba turnirja na zunanjih igriščih. Po dveh turnirjih vodijo Asparagusi, ki so zmagali obakrat, pred Železarjem, Verigo in Plamenom. (B. Zupan)
Lokainvest še naprej vodi —
Košarkarji Lokainvesta še vedno premočno vodij j v zahodni skupini druge slovenske košarkarske lige. Na tekmi 14. februa-ja so v gosteh premagali Trebnje. Dobro igrajo tudi članice Odeje. V gosteh so premagale ekipo Salonita. Pretekli teden se je v Škofji Loki končalo tudi prvenstvo mlajših pionirk. Zmagalo je ŠŠD Tabor iz Žirov, ki ima v moštvu tudi najuspešnejšo strelko Vesno Žakelj. Drugi je ŠŠD Mladi rod iz Škofje Loke, ki ima najboljšo igralko Matejo Korošec, na tretjem in četrtem mestu pa sta ŠŠD Trata in ŠŠD Blegoš iz Gorenje vasi. Pionirji
pa so imeli zadnji odločilni *9 nir preteklo soboto. (A. MurJ Končan prvi del škofje!« namiznoteniške  lige   —  * '*
članski ligi po treh letih pofjl no vodi Kondor I z najbob*
t
igralcem Mrgoletom pred L^JL in ŠD Polet I. V B ligi vodi JJJ vica pred Iskro III in TehnigJR v C ligi pa brez poraza vodi I dor II pred Centrom slepih n LTH II. Letos je prvič orgajU rana tudi liga za članice. S°°.«16 luje pet moštev, premo** J vodi Jelovica pred Centrom 9-pih in občino. Februarja in ca bodo še občinska prvensp za posameznike v vseh kate!" j ah. (J. Starman)
Gorenjsko člansko prvens^ v karateju — Karate klub Kr^ je priredil gorenjsko člansko venstvo v karateju, na kater so  sodelovali  člani kranjsj^
ve
klubov: Kranja, Gumarja inJ
kre ter Kamnika iz Kamn^. Najuspešnejši so bili tekmov* Kranja z 20 kolajnami pred"! marjem s šestimi in Kamnik0 ter Kokro, ki sta osvojila po<*. kolajni. Med člani je v k* zmagal Nadižar (Kranj), 11 članicami v katah Škantar med člani absolutno Krcić (^ ,y mar). Na republiško prvenS^^j* ki bo 21. marca v Kranju, $° l uvrstili Kulenovič in Dičo^ (Gumar), Preželj  (Kranj), \\ trovski,    Dujovič    in Ko^ (Kranj), Čikič (Kokra). W
iS
(Gumar), Stanič (Kamnik),
V(
kuš (Kamnik) in Gasser (KraiJ Pri dekletih so se na republr*\fty prvenstvo   uvrstile Greg0''. (Kranj), Škantar (Kranj), čevič (Kranj), Gnjezda (Kr*H Dejanovič  (Kranj)  in Ha^ (Kranj). (I. Prašnikar)
32. mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih v Bohinju
Zmage odnesli sosedje
Bohinjska Bistrica, 26. februarja — V teku žensk na 5 kilometrov je zmagala Avstrijka Maria Theurel, v teku moških na 15 kilometrov Avstrijec Markus Gandler in v teku mladincev na 15 kilometrov Italijan Ugo Sartor. Dve zmagi od treh v teku štafet pa sta odšli na Češkoslovaško. Konec leta računajo v Bohinju na tekme za. svetovni pokal.
Jugoslovani smo tokrat V hinju ostali brez zmage ri naši najboljši tudi niso na'^ pili, vendar smo z doseže!^ uvrstitvami lahko zadovolji'j| teku žensk na 5 kilometr^Ju zmagala Avstrijka Maria *p . 1 rel. Druga je bila Čehinja mar Svubova, tretja pa $Pe\i strijka Hiledg Embacher boljša naša je bila mlada
h
Mlade tekačice iz Bohinja Lidija Cerkovnik, Jana Repinc in Urška Čop
Miro Verovšek (levo) in Ivo Carman, naS najboljši v teku članov, sta tekla v prvi jugoslovanski štafeti
Jasna Kovač in Ivica Bešter pri predaji štafete
. Sredina in četrtkova tekma v smučarskih tekih v Bohinju sicer ni štela za svetovni pokal, ampak je veljala za Alpski pokal. Kljub temu so se Bohinjci organizacije tekmovanja lotili resno. Še posebno si v Bohinju želijo, da bi bila konec leta v Bohinjski Bistrici spet tekma za svetovni pokal. Računajo na tekmo žensk. Za tokratno tekmo so bohinjski šolarji in člani turističnega podmladka tekmovali na natečaju za najlepše urejeno izložbo. Zmagali so učenci 7. a razreda osnovne šole v Bohinjski Bistrici, ki so najprijetneje okrasili izložbo v trgovini s tehničnim blagom. Značilnost je tudi izredno dober obisk občinstva, kar potrjuje zanimanje za smučarski tek, prav tako pa je v Bohinju vedno več dobrih mladih smučarskih tekačev.
'M
hinjka Urška Čop na 18. ^fJK 19. je bila Jasna Kovač. 22. Jj Repinc, 23. Ivica Bešter itd n člani je na 15 kilometrov 2111 jS^l Avstrijec Markus Gandler. J* gi je bil Italijan Giuseppe 'aT^1 in tretji naš najboljši Ivo (-K-man. Jani Kršinar pa je b^°L ti. Med mladinci je na 15 k»°2 trov zmagal Italijan Ugo drugi je bil njegov tovariš l* g prezentance  SUvio Faunejj tretji tekmovalec ČeškosloVjji: Lubos Buchta. Njaboljši n*5* bil Matej Kordež na 16. meJ> Mitja Kolman je bil 21., Bf7> Slivnik 25. in Peter Klofut«** V teku ženskih štafet so i&Jf le Čehoslovakinje KuceroV«1 ji rovska in Svubova, tretja Pjf bila naša prva štafeta A1} Grašič, Urša Kavčič in N»Jp Lačen. V štafetnem teku rtiJJJjj cev je /magala štafeta Če«*~jM vaške, Jugoslovani Iztok J*«jj2 Branko Slivnik in Matej pa so bili tretji. V moški je bil do cilja ogorčen boj f Italijani in Švicarji, venO«Itf bil zadnji tekač Italijanom Fauner močnejši. Naša O* ^ ša štafeta,Ivo Carman, M&Lf rovšek in Jože KlemenČi^™ bila peta. ij t
Organizatorji so poskr&*« dve posebni nagradi: napeli' nejša ekipa Švice je prej* 1 ^JS^ ko mo rtadelo, vodilni v »'P^J'N. pokalu,Italijan Ugo Sarte1^ prejel šunko.
J. Košnje11 y h Koto: F. *e
Pri startu štafet si je treba Izboriti najboljši položaj. $ ?vilka 12 je prvi tekač Italije,Saurer, številka 11 pa je naš mladinec Iztok Kai.šp
Naša prva stalna. Andreju Grašič, Urša Kavčič In Nataš* bila tretja.
Iskra
ELEKTROMOTORJI p.o. NIKI, Otoki 21
ij-kvski svet delovne organizacije ISKRA Elektromotorji Železniki razpisuje prosta dela in nalo-
So
>
JV
u
. (G* is«*
>
f* Ćotf
[INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN avni direktor DO)
N» splošnih pogojev, ki so določani v ZZD, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Končana višja ali visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske, upravne ali organizacijske sJHeri oz. z delom-pridobljena delovna zmožnost za opravljanje del in nalog individualnega po-1 pi l 0Vodnega organa
>nS j Pet let delovnih izkušenj v primeru višje izobrazbe oz. tri leta delovnih izkušenj v primeru viso-Je izobrazbe
^obvlada vsaj enega od tujih jezikov
Qaizpolnjuje pogoje, ki jih postavlja družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini oz. SR'Slo-veniji
Rektor razvojno-tehničnega
^°ji: visokošolska izobrazba tehnične smeri, pet let ustreznih delovnih izkušenj
^Rektor proizvodnega področja
*°]i: visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijsko —proizvodne smeri, pet let ustreznih delovnih izkušenj
^REKTOR PODROČJA ZA TRŽENJE
^°ji: visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, pet let ustreznih delovnih izkušenj
Vot?PJA Razvojnega sektorja
%t TEHNIČNEGA SEKTORJA UJA RAZISKOVALNE ENOTE RAZISKOVALNI INŠTITUT
'll: visokošolska izobrazba tehnične smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba enake smeri, pet let ustreznih delovnih izkušenj
"JA SEKTORJA KONTROLE KAKOVOSTI
^0ji; visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba enake smeri, pet let ustreznih delovnih izkušenj
V°"JA KOMECIALNEGA SEKTORJA
^°ii; visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, tri leta ustreznih delovnih iz-kušenj, ali višješolska izobrazba enake smeri, pet let ustreznih delovnih izkušenj
°"JA SEKTORJA ZA PLANIRANJE PROIZVODNJE IN MATERIALNO OSKRBO
K* visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba enake smeri, pet let ustreznih delovnih izkušenj
Or?uJA FINANČNEGA SEKTORJA JA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
»*• visokošolska izobrazba ekonomske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali višješol-I     ska izobrazba enake smeri, pet let ustreznih delovnih izkušenj
V°DJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
S1*
rani [a4
ABC POMURKA HTDO GORENJKA, n. sol. o. Jesenice TOZD Gostinstvo Jesenice, n. sol. o.
Odbor za medsebojna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
POSLOVODJA-
RECEPTORJA
obrata Doma pod Golico
Pogoji:
— višja ali srednja šolska izobrazba ustrezne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah,
— delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
— poskusno delo traja 3 mesece,
— možnost bivanja v hotelski sobi.
Pisne prijave naj kandidati v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: HTDO GORENJKA Jesenice, Prešernova 16, 64270 Jesenice, kadrovska služba.
Jl: visokošolska izobrazba pravne, upravne, organizacijske ali politične smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba enake smeri, pet let ustreznih delovnih iz-ie^| dušenj
nSl    DJA DELOVNE ENOTE RETEČE
p yisokošolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, tri leta ustreznih delovnih izku-Senj ali višješolska izobrazba enake smeri, pet let ustreznih delovnih izkušenj
'0ra°meriJemn pogojev (od 2. do 11. točke) morajo kandidati izpolnjevati pogoje družbenega do-.    o kadrovski politki in obvladati enega od svetovnih-jezikov, v katerem DO posluje s tujino, 'auti (od točke 1. do 11) bodo izbrani za mandatno dobo štirih let. l^NlK dokazi!i (P°d L točko) je treba poslati na naslov: ISKRA DO ELEKTROMOTORJI ŽE-&Ua   ■ Ot°ki 21 v pripisom: »za razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega
-jg z dokazili (od 2. do 11. točke) je treba poslati na naslov: ISKRA DO ELEKTROMOTORJI NIKI, Otoki 21 s pripisom: »komisiji za medsebojna delovna razmerja«, zožitev prijav je 8 dni od objave, 'dati bodo po konačni izbiri na DS obveščeni v 30 dneh.
Hotel ^ Kranj
domača hrana solidna postrežba ugodne cene
PRILOŽNOST ZA
— zaključene družbe
— obletnice
— poslovna kosila
ZA DAN ŽENA PRIPOROČAMO REZERVACIJE
ODPRTO VSAK DAN tel.: 21 466
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIŠ
Ja Prosta dela in naloge: {^HTEvna TEHNOLOŠKA OPRAVHjA -Sh i: 'nzt'nir lesarstva s 3 letnimi delovnimi izkušnjami v tU err' stavbarstvu ali lesarski tehnik s 5-letnimi tf^- n'mi izkušnjami v lesnem stavbarstvu. Poskusno delo l W* 2 Meseca. \ !.NJK SKUPIN PRI MONTAŽI
Prj L* tesarski delovodja z 2-letnimi delovnimi izkušnjami ^0s, 0r,taži stavbnega in pohištvenega mi/.arstva. I.    .;Usno delo traja 2 meseca. t\wTF'VNA STAVBNOMIZARSKA OPRAVILA '°vni^1 • m'/ar au 'esur širokega profila s 6-mesečnimi de-t^ij.    1 'skušnjami pri montaži stavbnega in pohištvenega Upi}rS^Va" Poskusno delo traja 1 mesec \qAVl,aN.IK KURILNICE
'*PiU ' kovinar an elektrikur s skrajšanim programom in h^lov^ ZU str°.i"'ka centralnega ogrevanja in <> mesečnimi ^l0s^^n"n' izkušnjami. I'oskusno delo traja 1 mesec. *lđid,(t')am" 71 "»'določen čas s polnim delovnim časom. 1 1 "ai dostavilo pisne ponudbe /. dokazili do 5. marca GRADIŠ TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva
ROG I JURI JANA n. sol.o TO/l) (KVARNA TRŽIČ n. sol. o.
\tot£* ^ločili ZZD in statuta T< )ZI) razpisuje prosta dela
PfckJiV^LNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -L    TORJA TOZD
8po»Za 0Pr«vlj.mj.- i,i ' j) i * 111111 i i del oziroma nalog mora
\je.^°jev, določenih v Ml. členu ZZD, izpolnjevati te na
^°Jn« u koncano visoko ali višjo šolo ustrezne smeri, ^ j' *   '"'""cke, prav ne ah organizacijske
vr°niaU !! ■'    l«'t delovnih izkušenj na operalivnih
vda hn^fpkovno ustreznih opravilih
t ^ izn !"1 i''k' sposobnosti
^0Uf° n!uJ«' druge pogoje v sklada z družbenim dogovo kh.    esničevanju kadrovske politike v občini Ti iit
O in,  m° 0 izbiri pisno obvestili v IT. dneh po sprejetja
snovanju
industrija plaMićnih izdelkov,o
JESENICE, Spodnji Plavi 6/d
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja in določil
184. člena statuta delovne organizacije
razpisuje prosta dela in riaPtge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
RAČUNOVODJA DELOVNE ORGANIZACIJE (ni reelekcija)
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev imeti še.
— najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri,
— najmanj tri leta delovnih izkušenj v računovodstvu,
— aktiven odnos do samoupravljanja, spoštovanje zakonitosti in vestnost pri delu,
— poskusno delo traja t t-i mesece, [zbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Nagrajevanje po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delovna organizacija s stanovanjem ne razpolaga. Kandidati naj ponudbe z dokazi1' o strokovni izobrazbi z opisom dosedanjih del in nalog pošljejo v lf) dneh od razpisa na naslov: DO INI )l STRIJA IM ASI K'NI H IZDE1 KOV JESENICE, Spodnji Plavž 6 d.
O izida razpisi! bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
bvrd
X
Ščuki uraro
industrija gumijevih usnjenih in k«mićnih i/delkov
64000 Krah) ofcolieiOtkđ c 6 Juuosiaviia Za potrebe sektorja zavarovanja DO objavljamo prosti delovni nalogi
1. VODJA IZMENI FIZIČNEGA ZAVAROVANJA
Pogop- končana srednju šola tehnične ah družboslovne usme ritve in 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kate gorije
2. VODJA IZMENE POŽARNEGA VARSTVA
I ogoji  gasilski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit C kategorije
Drugi pogoji:
primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, 3   mesečno poskusno delo Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pitne prijave z dokuzili o izobrazbi nam pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor 84000 Kranj, Škofjeloška cesta 8.
M H
MARMOR HOTAVLJE
Industrija naravnega kamna, Gorenja vas
Hotavlje 40
objavlja po sklepu DS z dne 10.2.1987 licitacijo za odprodajo osnovnega sredstva:
TELEFONSKA CENTRALA ISKRA (4 zunanje linije, 25 notranjih priklj.)
Izklicna cena je 1.500.000 din
Licitacija bo v ponedeljek, 2. marca 1987, ob 14. uri v sejni sobi DO MARMOR HOTAVLJE.
Interesenti si lahko licitirano osnovno sredstvo ogledajo na dan licitacije od 6. do 14. ure.
Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Udeleženci licitacije položijo 10-od-stotno varščino od izklicne cene. V prodajno ceno ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Kupnino je treba plačati praviloma ob prevzemu, najkasneje pa v 8 dneh pj licitaciji na žiro račun DO Marmor Hotavlje. Reklamacij po prevzemu ne upoštevamo.
KTL, industrija papirja in embalaže, Ljubljana, n. sol.o. TOZD LEPENKA TRŽIČ, n. sub. o.
Delavski svet TOZD Lepenka Tržič razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje:
višješolska izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri sorodnih delih najmanj srednješolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri sorodnih delih
Pri izbiri kandidatov bomo upoštevali kriterije družbenega dogovora o kadrovski politki, ki velja v občini Tržič. Izbrani kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v zaprtih kuvertah pod oznako »za razpis« s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov: KTL, TOZD Lepenka, Tržič, Slap 8.
Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh od dneva, ko poteče rok za prijavo.
Vlog brez dokazil o izpolnjevanju pogojev in brez točnega opisa dosedanjih delovnih izkušenj ne bomo obravnavali.
sozd zgp giposs Ijubljana
SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o.
Nazorjeva l
Na podlagi sklepa jdbora za delovna razmerja TOZD Lesni obrati Kokrica objavljamo razpis za proste naloge in opravila:
DELOVODJA V MIZARSKI DELAVNICI
Pogoj: delovodska šola lesne smeri s 3 —letnimi delovnimi izkušnjami
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.
Pisne vloge-zdokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1.
ALMIRA, alpska modna industrija Radovljica, TOZD Proizvodnja pletenin BOHINJ — Bohinjska Bistrica
objavlja prosta dela in naloge
ŠIVANJE PLETENIN 5 delavk
Pogoji: šivilja oz. tekstilni konfekcionar II Možna priučitev.
Delo združujemo za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: ALMIRA, TOZD Proizr-odnja pletenin Bohinj, Bohinjska Bistrica, Trg svobode štev. 2.
OBVESTILO!
Občane, uporabnike naših storitev, svojce bolnikov, ki se zdravijo v našem Inštitutu, organizacije združenega dela in druge institucije, s katerimi imamo delovne stike, obveščamo, da bomo v času od 26. februarja do 7. marca 1987 izvajali re-konstrukcijska in vzdrževalna dela na telefonski centrali. Zaradi tega pričakujemo motnje in ovire pri telefonskih zvezah. Za nujne primere kličite telefonsko številko 46-122. Prosimo za strpnost in razumevanje.
DO UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER TOZD Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo GOLNIK
SŽ VERIGA LESCE
Komisije za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge
1. PROGRAMER
2. PROJEKTANT ELEKTRO SMERI
Pogoji:
pod 1 : I stopnja organizacije dela — smer računalništvo pod 2.: II. stopnja fakultete za elektrotehniko — jaki tok Kandidati naj oddajo vloge na naslov: SŽ Veriga Lesce kadrovska služba, Alpska 43, najkasneje v 10 dneh po objavi. Z rezultati objave bodo seznanjeni v 15 dneh po preteku prijavnega roku.
•Cg@S®S^©IEnGLAS 16. STRAN.
OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 27. FEBRUARJA 198]
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
KOMPASOVA ZIMA 87
KONEC TEDNA NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH V KOMPASOVIH HO
TEL'H
IZREDNO UGODNI SMUČARSKI ARANŽMAJI OD PETKA DO NEDELJE
OD 12.000 DO 22.000 DIN PO OSEBI
VOGEL ZATRNIK KOPE KANIN LIVEK MOST NA SOČI
PO KRISTALNI GLOBUS V SARAJEVO Zahtevajte programe izletov, vezane na obisk Sarajeva (Jahorine in Bjelašnice), prizorišča FINALA SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU z avtobusi na ogled veleslaloma Ž (odhod 19.3. zvečer) s posebnim vlakom na ogled slaloma M (odhod 20.3 zvečer) s posebnim letalom na ogled veleslaloma Z, slaloma M in paralenega slaloma (20. - 22.3.1987)
DOLOMITI—TRI DOLINE - Italija. 21.3.—28.3.« 28.3.-4.4.. cena od 73.200 din dalje za najem ap. in tedensko smučarsko vozovnico.
JESEN ZIMA POMLAD
ob morju v zdraviliščih in v notranjosti naše domovine, bogata ponudba.
ugodne cene
PRIPOROČAMO:
SENIOR KLUB V DUBROVNIKU /hotel KOMPAS: 7 dni. letalo, od 55.000 din dalje
TRADICIONALNI MALI LOŠINJ /hotel AURORA, 7. dni. avtobus, od
39.000 din dalje
RADIN - SRCE RADENCEV
Naberite si moči za pomladne dni. 1 teden, od 66.800 din dalje Zdravje — lepota. 1 teden, od 1 15.400 din dalje Celulit — problem mnogih žena, 2 tedna. 274.100 din Za konec tedna. 2 dni, 22.700 din
IZLETI:
— Prvi pomladni dan na BRIONIH. 3 dni. 20.3.. avtobus, 40.000 din —Vojvodina — gurmanska tura, 3 dni, 12.3., 47.500 din
— Beograd — Kragujevac, 3 dni, 12.3. 45.000 din
—Vis — poletje sredi pomladi, 3 dni, 15.5., 22.5., 29.5., letalo, 64.000 din
— Pomlad na Visu, 6 dni, 9.5., 16.5.. 23.5.. 30.5., letalo. 55.500 din
IZLETI OB DNEVU ŽENA:
-Dubrovnik. 1 dan. letalo. 83.. 23.000 din —Cvet za dan žena (BRIONI), 3 dni, 6 3, 49.000 din
— Zdravje — Lepota — Radenci, 3 dni, 6.3 , 43 000 din
KRATKI IZLETI
— LIPICA — Kompasov pravljični avtobus, odhod vsako soboto v marcu, 1 dan
—PLANICA — Svetovni pokal v smuških poletih, 1 dan, 13.3., 3.500 din. 14 3. 3.800 din. 15 3.. 3.800 din. avtobus
IZLETI V TUJINO:
— Pustni karneval — Benetke, 28.2 . 1 dan
— Pustni karneval — Beljak, 28.2.. 1 dan
— Dunaj. Musical »Cats«. 6 3.. 2 in 3 dni
— Padnva - Ravenna - Rimini-San Marino. 6.3., 3 dni
— Carigrad, 7.3.. 3 dni; 9. in 16.3.. 4 dni
— Padova - Benetke, 7 3, 18.4., 1 dan
— Trbiž - Čedad - Gorica, 73, 1 dan
— Padova - Verona - Gardsko jezero - Sirmione - Benetke, 7 3., 2 dni
— Celovec - Gospa Sveta   Beljak   Trbiž, 7 3, 1 dan
— Ravenna - Rimini - San Marino - Benetke 7.3.. 18.4.. 2 dni
— Izrael - Ciper, 12.3.. 8 dni
— Bratislava - Dunaj. 20.3., 17.4 . 3 dni
— Atene in Argolida, 20.3., 1 7 4., 3 dni
— Atene in Argolida. 20.3 . 2 dni
— Praga. 20.3.. 10.4 . 3 dni
— Kreta. 20.3.. 2 dni
— Dunaj. 27 3.. 3 dni; 28.3., 2 dni Budimpešta. 3.4.. 3 dni - avtobus
— Bratislava, 10.4., 2 dni
— Kuba. 114, 13 dni
— Kairo — Luxor   Asuan, 14 4 , 9 dni
— Palma de Mallorca, 16 4 , 4 dni - letalo
— Zimbabve, 21.4.. 11 dni
— Križarjenje po Sredozemlju. Malta Tunizija - Španija (Andora) Itali ja, 23.4., 11 dni
— Južna Amerika, 23.4 . 14 dni
— Lisbona. 24., 28.4 , 8 5, 5 dni; 2.5 in 55.. 4 dni    POSEBNO LE
TALG
— Rim, 29.4.. 5 dni
— Moskva   Leningrad   Kijev. 29.4 . 8 dni
STROKOVNA POTOVANJA
— Hannover, »Cebit 87«, 4.3 , 4 dni
Milano. »Vende Moda in Modit«. 5 3., 3 dni - Barcelona, »Hispack«, 6 3   5 dni
— Pari/, »Sima« in »Sia«, 9.3 , 4 dni; 12 3. 5 dni
— Zurich, »Semicon Europa«, polprevodniška teh., 10 3, 4 dni
— Verona. Kmetijski sejem, 12.3., 13.3.. 2 dni; 13 in 14 3.. 1 dan
— Celovec, »Gast«, 14.. 15.. 16.3., 1 dan
— Birmingham, »Glassex« Mend, razst stekla in tehnologije, 15 3, 4 dni
— Munchen. Medn obrtni sejem. 15.1 7 19 .20 3 . 3 in 3 dni
— Frankfurrt, »ISH«. klimatske in ogrevalne naprave. 16 in 19.3 , 4 dni
— Koln, barve -  laki, 26.3.. 4 dni
— Hannover, Industrijski se|em,   1 in 4 4  4 dni
— Pariz, »Sicob«, 6 4, 4 dni
— Lisbona. Medn se|em keramike in gradb.materiala. 24 4.. 4 dni
— Milano. »GEC 87«. Medn razst grafične in papirne industrije. 3.5.7.5. 3 dni
— Hamburg. Medn sejem gostinstva in hotelirstva »Internorga«, 16.3., 4 dni
Prodaja domačih in mednarodnih železniških vozovnic INFORMACIJE TUDI PO TELEFONU (061)2/   761 in 326   453 (Miklošičeva T1. Ljubljana) 061/222   340.222   345 in 331 - 342 (Titova 12)
OBIŠČITE KOMPASOVE POSLOVALNICE Letališče BRNIK (064)22 347. 25-761 JESENICE, Ulica Maršala Tita 18. tel. (064)81 /68, KRANJ Koroška cesta 2, tel. (064) 28 473. BLED, Ljubljanska cesta 7. (064)// 245 in 77 -235 KRANJSKA GORA Borovška 82. tel (064)88 - 162. 88 -161 in 88 437
()() ZSMS
GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA
Osnovna organizacija ZSMS Gorenjska predilnica ka organi/nama ja javno zabavno glasbeno prireditev GI.AS MLADIH
Prijave mladih pevcev amaterjev zbira do 15. marcu M)87 pisno na naslov OO ZSMS Gorenjska predilnica Škofja Loka ali ,)0 telefonu 064/80   631, int. 296.
Pevci naj v jjrijavi navedejo točen naslov bivališča (tel. številko) in naslov pesmi. Točen datum avdicije in druge podatke bodo dobili prijavljeni na svoj naslov.
UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ
objavljajo prosta dela in naloge
V Komiteju za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti
1. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA METODOLOGIJO PLANIRANJA
Pogoji:
— visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— 3—mesečno poskusno delo
— strokovni izpit
2. SVETOVALCA ZA PLAN IN ANALIZE
Pogoji:
— visoka izobrazva VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
— strokovni izpit
3. PRIPRAVNIKA
Pogoji:
— visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri
4. UPRAVNEGA REFERENTA ZA OBRT IN DELOVNA RAZMERJA
Pogoji:
— višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti ekonomske, upravne ali pravne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
V Sekretariatu za občo upravo
5. POMOČNIKA SEKRETARJA IN VODJA ODSEKA ZA SPLOŠNE ZADEVE
Pogoji:
— visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti pravne, ekonomske ali organizacijske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
— strokovni izpit
6. NADOMEŠČANJE VODIJ KRAJEVNIH URADOV
Pogoji:
— srednja izobrazBa V. stopnje zahtevnosti ekonomske, administrativne smeri ali gimnazija
— 1 leto delovnih izkušenj
— 1-mesečno poskusno delo
— strokovni izpit
V splošnih službah
7. VODJA KADROVSKE SLUŽBE
Pogoji:
— višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti organizacijske, pravne ali upravne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
— strokovni izpit
Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lahko opravi v enem letu po namestitvi.
Dela in naloge pod št. 3 sklenemo za določen čas, za čas pripravniške dobe, pod št. 4 za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, za vsa ostala dela in naloge pa za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj, splošne službe, kadrovska služba, Trg revolucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem /hiranju prijav
KOG P
KOMUNALNO. OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ /. n.sol.o. KRANJ. Mirka Vadnova 1
TOZD OBRT n. sub. o.
razpisuje po 129. členu Statuta delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
TEHNIČNI VODJA TOZD OBRT
za mandatno dobo štirih let.
Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg splošnih pogojev, ki so predpisani v zakonu in družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj izpolnjuje še naslednje:
da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene, lesne ali organi-/aeijske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali
da ima srednje šolsko izobrazbo gradbene ali lesne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki, da ima organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: KOGP Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje tehničnega vodja.« Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo na objavljeni razpis.
DS SKUPNE SLUŽBE objavlja prosta dela in naloge
PRAVNI REFERENT - i (Mavec
Pogoj: diplomirani pravnik ter štiri leta delovnih izkušenj.
Delo se združuje /a nedoločen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Kandidati naj pošljejo vloge na naslov:KOGP.Kranj, Komisi-|a .m delovna razmerja DS SS, Kranj. Muka Vadnova I Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.
TE KSTILINDUS MAKJT
Gnrenjesavska C. 12, 6ttMM> Kranj. |».|». 75
objavlja ptu.sta dela oziroma naloge v:
DS SKUPNE SLUŽBE Ekonomski sektor
SISTEMSKEGA INŽENIRJA
Pogoji: visoka šola za elektrotehniko smer računalništvo ali njej sorodna usmeritev, poznavanje poslovno - informacijskih sistemov, programske in računalniške opreme, trimesečno poskusno delo
I/branemu kandidatu nudimo družinsko stanovanje Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo |>isne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandid ile borno o l/biri obvestili v 31) dneh |>o opravljeni i/bi n.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Jesenice, TOZD za ptt promet Kranj, TOZD za ptt promet Škofja Loka in Delovna skupnost skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge:
1. CišCenje
za delo štiri ure dnevno pri pošti Kranjska gora
2. CišCenje
za delo 8 ur dnevno pri pošti Kranj 1
3. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK
— 5 delavcev pri pošti Kranj 1
— 2 delavca pri pošti Škofja Loka
— 1 delavec pri pošti Železniki
4. ZAHTEVNA STROJEPISNA DELA ( za določen čas)
5. VODENJE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV IN ORGANI*1 RANJE TK OMREŽJA
6. TEHNIČNO UREJANJE NAROČNIŠKIH TK RAZMEB^
Pogoji:
Pod 1 in 2: najmanj 6 razredov osnovne šole
delovne izkušnje do 1 meseca
Poskusno delo traja 2 meseca. Pod 3: —dokončana osemletka Poskusno delo traja 3 mesece Pod 4: — administrator ali administrativni tehnik
— delovne izkušnje od 1 do 3 leta Poskusno delo traja 2 meseca.
2) Pod 5: — diplomirani inženir elektrotehnike (šibki tok)
— delovne izkušnje od 1 do 2 let Poskusno delo traja tri meseca Pod 6: elektrotehnik
— delovne izkušnje od 2 do 3 let Poskusno delo traja tri mesece.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, razeO dela pod točko 4. Kandidati naj naslovijo prošnje z doka2** izpolnjevanju pogojev pod točko 1 na komisijo za delovna merja TOZD za ptt promet Jesenice, pod točko 2 in 3 {p^j nea) na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt pt-0^ Kranj, točka 3 (druga in tretja alinea) na komisijo za delo razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka in pod točko 4,, 6 na komisijo za delovna razmerja DSSS. Le—te bodo P1^ male projave 8 dni po objavi; vsi kandidati bodo obvešce izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
K£Q P<  KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO POD^ KRANJ - z n. sol
A
DS SKUPNE SLUŽBE Mirka Vadnova 1, Kranj
objavlja prosta dela in naloge
KV KUHARICA - 1 delavka
Pogoji: poklicna šola gostinske stroke oz. končana šola'1 IV. zahtevnosna stopnja in eno leto delovnih izku! Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s r nim delovnim časom. Poskusno delo traja tri vnes^
DEI.AVKA V KUHINJI - POMIVANJE POSODE
— 1 delav ka
Pogoji: osnovna šola. Delovno razmerje se sklepa /.a
čen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo ja en mesec
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev i? som delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasnejfj dneh po objavi na naslov: Komunalno, obrtno in g''ajjjj podjetje Kranj. DS Skupne službe, Mirka Vadnova 1, ^p Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končane!*1 ranju prijav. ____^
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, 0 TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in na1
1. SPECIAUZANTA IZ PSIHIATRIJE
2. LOGOPEDA
di
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih Z * no m, imeti še: ji pod 1.: medicinsko fakulteto — odsek za medicino i*1
vljen strokovni izpit Ji pod 2.: fakulteto za defektologijo     smer logopedija i0
vljen strokovni izpit
Delovno razmerje pod 1 bomo sklenili /a nedoločen ćaS.P^jtr za določen čaš     nadomeščanje delavke na porodniški pustu. Poskusno delo traja dva mesec a
Kandidati naj prijave / dokazih o i/j>olnjevanju |)ogoj^ ^jif ljejo v 8 dneh po objavi na naslov ()snovno zdravstvo t* jj, ske o.o., TOZD Zdravstveni dom Kranj, Gosposvotska c'Jt O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 tineh po pretek11 /a sprejemanje prijav.
Industrijski kombinat »Planika« Kranj
Komisija /a delovna razmerja TOZD Trgovska mre«*
objavlja prosta dela in naloge ^
1.  prodajanje blaga v prodajalni Kranj I. in Kranj "f''^^
ločen čas      nadomeščanje delavk v času jmrodnis
pusta;
2. čiščenje — 2 uri dnevno, v jirodaj.dni Kranj III-
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolni6 naslednje pogoje:
P°dl: hraž^'
— končana trgovska-šola ali sredn|e usmerjeno i/oi"^
trgovinske Utmeritve     IV stoj)      smet iirodajak*4 .
— 1 leto delovnih izkušenj .
— imeti morajo sposobnosti komuniciranja in veselje ljudmi .
pod i
i)fl1
... ,  .•       na ;ola m   |)lo •, i uh avst\ ena *P°S U
dU*;* t/
Pisni' jionudbe sprejema kadrov s'.i oddelek in j7.b'r'y ga kombinata •Planika.. Krani v II dneh no objavi. j^1 do kandidati obveščeni v 30 dneh |>o poteku roka ■
I) 11 j 11 v
ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ
^° sklepu zbora delavcev zavoda razpisujemo prosta dela in
L GLAVNE KUHARICE (KUHARJA)
letovišče Stenjak—Jerolim
plovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. 'kandidat mora izpolnjevati naslednji splošen pogoj:
da je kvalificiran kuhar s 5 leti delovnih izkušenj v stroki
(dokazila o izpolnjevanju pogojev)
2.2 UPRAVNIKOV LETOVIŠČ
3.2 POMOČNIC GLAVNE KUHARICE
4. SKLADIŠČNIKA
5. BLAGAJNIKA
6.2 DELAVK V BIFEJU
7- 2 DELAVCA - VZDRŽEVALCA
8. SERVIRK
9.13 DELAVK V KUHINJI 10.9 ClSTILK U. 3 PERIC
pelovno razmerje od točk 2 do 11 bomo sklenili za določen čas, od 1. junija do 25. septembra 1987, za dela in naloge v Gorenjskem letovišču Novigrad—Pineta in letovišču Stećak—Jerolim pri Pulju.
Za dela in naloge pod točkami od 2 do vključno 8 zahtevamo poleg splošnih pogojev srednjo, oziroma poklicno strokovno teobrazbo ustrezne smeri, za dela pod 9, 10 in 11 pa popolno ali nepopolno osemletko.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi, oziroma do zasedbe 'del in nalog.
Pisne prijave pošljite na Zavod za letovanja Kranj, Stritarjeva 8. Vse informacije dobite lahko na omenjenem naslovu L ali po telefonu 22 -052.
1)0 ONA-ON, pranja trgovina p.o., Mubljana, Proletarska 4
oblavlja dela in naloge:
[• PRODAJALCA - BLAGAJNIKA
a Nedoločen čas za prodajalno v Kranju, Na skalci 1
^°§oji: rv. stopnja trgovinske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo
l PRODAJALCA
*a določen čas
a Prodajalno v Kranju, Cesta JLA 2 (2 delavca — nadomeščate delavk, ki sta na porodniškem dopustu)
^°§oji; ni. oz. IV. stopnja trgovinske smeri, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo.
5andidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in Ptepm dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnje-.anJu pogojev kadrovski službi v 8 dneh od dneva objave (in-stT*1' tel-061/441-148). Kandidate bomo o izidu izbire obve-g 111 v 10 dneh po opravljeni izbiri.
Jj^RENJSKA OBLAČILA
0vj sklepu delavskega sveta delo/ne organizacije Gorenjska ačila Kranj razpisujemo prosta dela in naloge
gij^VNEGA DIREKTORJA
5ia  direktor ie predsednik kolegijskega poslovodnega or-
^njevati mora naslednje pogoje:
v 'spolnjevati z zakonom določene pogoje,
"a ima naj mar j višjo stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, tehnične, pravne ali organizacijske smeri, ki lah-
s *o odstopa največ eno stopnjo od zahtevane izobrazbe,
s ^a ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
~a ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, 1 J'h je izkazal pri dosedanjem delu,
"jja z dosedanjim delom izpričuje opredeljenost za sociali-«čno samoupravni socializem in izpolnjuje druge kriteri-,? družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini •vranj,
aa obvlada najmanjen svetovni jezik.
fedat traJa 4 leta. Pri' 24 PrUavo na razpis je 15 dni po objavi. Kandidati morajo nju,-Vi Pr>ložiti dokumente, s katerimi dokazujejo, da izpol-čijJ^0 Pogoje. Vloge naj pošljejo na naslov: Gorenjska obla-0 ULTrunJ. Cesta JIA 24/a, s pripisom »za razpisno komisijo« Pa 1■   oodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu skle-
'° ^biri.
A
BSjUSTlCNA REPUBLKA SLOVENIJA Lj^RUŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO "lJANA, Župančičeva ulica 3
obri^*1 komisija Republiškega sekretariata za ljudsko
Ljubljana, Župančičeva 3 objavlja naslednja prosta V t»n.ttlo8e v Republiškem centru za obrambno usposablja
i   ' Poljčah pri Begunjah.
OfeS&'A SEMINARJA ZA ZVEZE, ivgOVANJE, OBVEŠČANJE IN KRIPTOZAŠClTO 3,SNa»A SFIV,,NARJA ZA CIVILNO ZAŠČITO Ne KA
d^ti? sPlošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandi-Po(j jD°lnjevati Se naslednje pogoje:
■: v>soka strokovna Izobrazba elektrotehniške smeri in 5 Pod ,} let delovnih izkušenj
*-:visoka strokovna izobrazba vojaške obramboslovne Hfjdj. ftl» tehnične sine-' -n 5 let    -lovnih ukušenj j.    - os .ovna šola
^ Oh
*a ntJay'Jorui d^l« 'n naloge bomo sklenili delovno razmerje ^^nl n f as s Polni"1 delovnim časom in trimesečnim po-kifn ril?1 delom pod točkama 1 in 2 ter z enomesečnim poskus-
Sn« n0?4 pod točko" 3.
V,ternJrnJave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa ter Žili... *J«t>tsr._ j     l__-u:....: ___
!W-,JtoPison» poO.ito v osmih dneh po objavi ogjasa na na ?liiiikipuh,lSk' sekretariat z.a ljudsko obrambo, Zupanč.čev a KetS-lanu,
rot10 bomo 0 i7'bi,*i obvestili v 30 dneh po izteku prijav-
V SPOMIN
Bolečino težko izraziš z besedami, lahko jo le grenko občutiš.
(Shakespeare)
28. februarja pred letom dni je poln življenjskih načrtov povjem nepričakovano in brez pozdrava odšel naš
KARLO JELENC ml.
Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI Zg. Gorje
I ZAHVALA
J0!&®^t% Ob boleči izgubi naše drage in
'% dobre mame, sestre, stare mame
m prababice in tete
MARIJE ~ k LOTRIČ
P«    roj. PINTAR I *■ p. d. Princove mame iz Jamnika 3
se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Potočnikovi za dolgoletno zdravljenje, internemu oddelku bolnice Jesenice, ZB Podblica, tov. Klemenčič Jožu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se g. župniku iz Selc za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi DO Plamen Kropa, Iskra Lipnica in Almira Radovljica. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Jamnik, 16. februarja 1987
V SPOMIN
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite!
28. februarja mineva leto dni, odkar si za vedno odšel od nas, dragi oče, sin, dedi in brat
IVAN KRISTANC
Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Britof, 27. februarja 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega ata, strica in tasta
ANTONINA RAKOVCA
Bregarjevega ata iz Dolenje vasi nad Šk. Loko
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala sodelavcem DO Iskra-Železniki in IMP-Klima montaža. Zahvaljujemo se dr. Rešku za dolgoletno zdravljenje in dr. Habjanu za zadnje ure pozornosti. Nadvse hvaležni smo g. župniku za lepo opravljen obred.
ŽALUJČI VSI NJEGOVI
Dolenja vas, 21. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta
VALENTINA RANTA
p. d. Markovega ata, iz Zg. Luše
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, nam pomagali in ga spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi g. župniku Antonu Jakošu za lep pogrebni obred in pevskemu zboru župnije Sv. Lenart za ganljivo petje.
VSI NJEGOVI
Zgornja Luša, 16. februarja 1987
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje in snahe
MOJCE ZLATE
roj. Jakšič
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Tekstilindusa, tozd Plemenitilnica, ekonomski srednji šoli Kranj, RK Preddvor in obrtniku Kovaštvo Breg pri Preddvoru, ki ste nam izrekli tolažilne besede, darovali cvetje, vence, sveče in jo številno spremili na njeni zadnji poti. Hvala za denarno pomoč, pevcem, g. »upniku in za besede slovesa ob odprtem grobu. Posebna hvala vsem, ki ste nam pomagali pri iskanju pokojnice. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI!
Tupaliče, Kranj, 25. februarja 1987
V SPOMIN
Tiho, kakor si živel, brez slovesa si odšel, v grobu že tri leta spiš, a med nami še živiš.
1. marca 1987 minevajo tri leta od boleče, prerane izgube našega dragega moža, očeta, sina in strica
TONETA ZLATETA
Vsem, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, najlepša hvala.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Leto dni že v grobu spiš, a med nami še živiš. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo.
MARJANU KRIŽNARJU
1. marca mineva leto dni, odkar odšel si tja, kjer ni trpljenja in gorja. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob ter prižigate svečke.
VSI NJEGOVI
Stražišče, februarja 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
ANGELE a KLEINDIENST
■B  roj. Pievc, iz lancovega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala dr. Podles-niku in dr. Šolarju, Vezenini Bled, Klavnici tozd Predelava Jesenice, krajevni skupnosti in ZB Luncovo. llva la g. župniku za lepo opravljen obred.
ŽAUU.IOC1 VSI NJENI
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA CVENKLJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sočustvovanje in zelo številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Nevrološke klinike Kliničnega centra Ljubljana, AMD Podnart, predvsem tov. Metodu Rakovcu, ter sosedom Resmanovim in Potočnikovim za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem pevskega zbora Podnart, godbi na pihala Tržič za zapete in zaigrane žalostinke in govornikom za izrečene besede ob slovesu. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala.
Žalujoči /ena Milena, hči Nataša, sin Jože in hči Milena z družinama, brata Lojze in Franc ter sestra Mira z družinami ter drugo sorodstvo
M£©IEEGLAS 18. STRAN
MALI OGLASi, OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 27. FEBRUARJA
II
DEŽURNI VETERINARJI
od 27. februarja do 6. marca
za občini Kranj in Tržič
od 6. do 22. ure Živinorejsko—veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 22-781 ali 26-779, od 22. do 6. ure pa tel.: 43-150 za občino Škofja Loka Marko Oblak, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518
za občini Radovljica in Jesenice
Mag. Anton Globočnik, Lesce, Poljska pot 3/a, tel.: 74-629
Naročila za dopoldanske obiske sporočite najkasneje do 8. ure zjutraj.
MALI OGLASI
«ci.:27-900
terta J1AI6 gteall
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Podhom 14_2052
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 7, Naklo _2053
Prodam PRAŠIČA za zakol, do 130 kg. Glinje 7, Cerklje_2054
Prodam 5 PRAŠIČEV težke po 35 do 40 kg. Predoslje 1_2055
Prodam jalovo KRAVO ali zame njam za brejo TELICO. Zalog 42, Cerklje_ _2056
Prodam PRAŠIČA, težkega 15 kg (1 kg po 800 din). Marija Valjavec, Lese 36, Tržič__2057
Prodam PRAŠIČA za zakol. Lahovče 39, Cerklje_2058
Prodam KOBILO noriške pasme, staro 5 let, dobra voznica. Franc Sta nonik, Zapreval 1, Poljane nad Šk. Lo ko, telefon 65-037_2059
Prodam breje TELICE črno bele A kontrola Bašelj 16, Preddvor 2060
Prodam KRAVO ali zamenjam za brejo, pet mesecev staro TELICO si mentalko in nov kombiniran plinski ŠTEDILNIK. Marija Sajovic, Mlakarje-va 43, Šenčur_2062
Prodam 2 leti staro KRAVO po tele tu. Strahinj 18, Naklo_ 2063
Prodam 7 tednov staro TELIČKO si mentalko in SVINJO za zakol (celo ali polovico). Trboje 30_2064
JARKICE rjave, stare 10 tednov, prodam Zgoša 47/a, Begunje 2065
DRUŽINE, če želite dobre družinjke pse, ki imajo radi otroke, se odločite za LABRADORJE Mladiče, stare 6 tednov, odličnih staršev, z izredno de lovnimi sposobnostmi, prodam Tele fon 27 040 _2066
Prodam "PRAŠTČA" za zakol Telefon 47 115_ 2067
KRAVO za zakol, težko 600 kg, me njam za plemensko črno belo in prodam potopljivi HLADILNIK mleka Jamšek, Bukovica 12, Vodice 2068
Prodam KRAVO, brejo od 5-6 me secev, ali zamenjam za jalovo in več prašičev težke 40 do 50 kg Visoko 5 Šenčur_
Prodam jalovo KRAVO Žabnica 57, tel. 44-562_2206
Prodam TELICO, težko 300 kg, pa šna. Meglic, Lom 21__2207
Menjam 3 leta staro jalovo KRAVO za mlado plemensko ali prodam Pro dam tudi krmilno REPO Podreča 53 _2208
Prodam mladiče zlatega HRČKA. Krani   Planina, tel  33 336_2209
Prodam PRAŠIČE od 45 do 50 kg Anica Pogačnik, Sr Dobrava 14, Kropa
_2210
Zamenjam mlado jalovo KRAVO za plemensko ali jo tudi prodam. Bodo vije 1, škofja Loka_2211
Prodam BIKCA, starega 10 tednov Gasilska 7, Šenčur_2212
Prodam TELICO ali KRAVO pred te litvijo. Strahinj 7, Naklo_2213
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam Virje 50, Medvode 2214
Prodam dobro KRAVO s četrtim te letom Dovžan, Podl|ubelj 9, pri moto crosu 2215
Prodam mladega VOLA, težkega 320 kg. Adergas 34 2216
Prodam PRAŠIČE od 35 do 150 kg in rjave PISKE nesnice. Posavec 123, Podnart_2217
Prodam mlado KRAVO pred telitvi-jo. Voklo 13, Šenčur_22'8
V marcu, aprilu in maju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE Sprejemam pismena naročila Jurij Stanonik, Log 9, Šk. Loka _2219
Prodam rjave JARKICE hisex. Sta nonik, Log 9, Šk. Loka_2220
vozila
Ugodno prodam dobro ohranjen in dodatno opremljen AUTOMATIC. Tel.: 22-546 2242
Prodam FORD TAUNUS, letnik 80. Telefon 36-045, od 17. do 19. ure 1758
Prodam R4 TLS, letnik 79, registriran do februarja 1988. Tavčar, Rodine 6/a, Žirovnica _1980
Prodam Z 101 confort, letnik december 1980, registrirana vse leto. Telefon 064 74-963, popoldan_1981
GOLF JX diesel, star 14 mesecev, dodatno opremljen, ugodno prodam. Telefon 21-188__1982
VVARTBURG cl avan prodam Tele-fon 70-082_1983
Prodam osebni avto MERCEDES, letnik 67, cena 155 SM. Miladič, Stritar-jeva 5, Kranj_1984
JUGO 55, letnik 1985, prodam Milan Kos, Alpska 11/1, Bled. Ogled po-poldan doma._1985
Prodam Z 101  GTL, staro 2 leti, sprednja desna stran karambolirana. Kavčič, Rakovica 1, Zg. Besnica. Telefon 25-861, int. 542 od 6. do 14. ure _1986
Prodam Z 101, letnik 75, registrirano do avgusta, obnovljeno in dodatno opremljeno. Telefon 74-637, popoldan __1987
Ugodno prodam GOLF JL, letnik 1980. Mucič, telefon 50-638_1988
Ugodno prodam R 4, letnik 1978. Janez Čarman, Forme 8, Žabnica. Tele-fon 60 771, int. 45 dopoldan 1989
Prodam RENAULT 4. letnik 1977, ne registriran, v voznem stanju tudi za dele Zupan, Lom 20, telefon 51 357 _ _1990
Prodam FIAT 85*t, vozen, cena 9 SM. Uroš Možina, Zg Bitnje 181, pri Puškami__1991
Prodam dobro ohranjen GOLF, le tnik 1980. Štajer, Sp Besnica 49, p Zg Besnica_1992
Prodam MOTOR 15 SLC, letnik 83 Peter Zavrl, telafon 80 286__1993
Prodam FORD TAUNUS 1600, letnik 74, cena po dogovoru, registriran do avgusta 1987 Ramo Biberovič. Ravne 16, Tržič_1994
Z 750 SC, letnik 80, prodam Jože Kogoj, Slap 6, Tržič_ 1995
VESPO PRIMO. registrirano, dam za 280 000 Telefon 26 203
pro 1996
Prodam R 4 special, letnik 1978, ŠTEDILNIK (2 plin f 2 elek ) m PEČ na olje emo 5 Sušnik, Jezerska c 43, Kranj__1997
Prodam Z 850, letnik 81 Rudi Vav potic. Krnica 68/a, Zg. Gorje_1998
Prodam dobro ohranjen, garažiran GOLF JGL, letnik oktober 1981, s pre voženimi 30 000 km. Sorčan, Sr Bitnje 82, Žabnica__1999
Prodam novo školjko za JUGO Te lefon 27 452__2000
Prodam DIANO. Telefon 25 223, v petek in soboto do 16 ure 2001
Prodam Z 101 GTL 55/3 V, letnik 8/84 Ogled popoldan in v soboto na naslov Krajger, Delavska 15, Šenčur _<_2002
CISTERNO, 16500 litrsko, in 8 tovor nih GUM 12x22,5 zimskih, prodam Telefon 064 22 669_2003
Prodam ievi prednji BLATNIK in levi SMEROKAZALEC za JUGO 45, 20 od stotkov ceneje Mlaška c 10, Mlaka pri Kranju_ 2004
Prodam Z 128, letnik 81 Cvetka Do kič. Ravne 16, Tržič_2005
R 4, letnik 76, dobro ohranjen, obno vljen, registriran do januarja 1988, ugodno prodam Iztok Ahačič, Podiju belj 34_ 2006
LADO 1600, letnik december 1979, dobro ohranjeno, prodam Telefon 33-380 popoldan, od 17 ure dalje 2007
Prodam Z 1300, prevoženih 70 000 km, garažirano, registrirano do septembr3 1987 Parežanin, C revolu cije 16, Jesenice__2008
Prodam VW hrošča, letnik 69, cele ga ali po delih Medic, Koritenska 31, Bled 2009
ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalog«:
1. FLFKTKIKAR
1 delavec
2. VZDRŽEVALEC
2 delavca
3. IZDELOVALEC POLSTI
več delavcev
1. OBLIKOVALEC POLSTI
več delavcev
5. KONFEKCTONAR več delavcev
6. ClSTILKA ZA OBRAT TRATA
l delavka
Pogoji: pod 1. do
— IV. stopnja ustrezne strokovne izobrazbe, po možnosti s prakso na podobnih delih in nalogah
pod 3. do 5.:
— ustrezna strokovna izobrazba ped 6.:
— dokončana osnovna šola
Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de lovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Tovarna klobukov SESIB p o  Škofja Loka, Kidričeva 57, v 8 dneh po objavi.
ZLATARSTVO ZI0ARIC
Trg svobode 15, Tržič tel. 50-515
ČESTITAMO DEKLETOM IN ŽENAM OB NJIHOVEM PRAZNIKU in se priporočamo z našimi izdelki in uslugami!
Ugodno prodam Z 750, letnik 1970, registrirano do 30. avgusta 1987. Informacije vsak dan popoldne, telefon • 80-416 ali osebno Janez Arnol, Žirovni-ca 41__2010
Zaradi odhoda v tujino nujno prodam GOLF JGL, december 1982. Tele-fon 37-340 _2011
Poceni prodć.n 125 P, v voznem stanju, celega ali po delih. Jure Povšnar, Luže 52, Šenčur_2012
Prodam TOMOS APN 6, letnik 86. Mače 4/b__2013
Prodam nova desna VRATA za osebni avto Z 850, 750. Zupanec, Dru-lovka 43/d_2014
Prodam MOPEDA tomos 15 SLC in automatic 3 ter dirkalno KOLO na 10 prestav. Voglje 64, telefon 49-076 2015
Prodam SUNBEAM 1250, dobro ohranjen. Telefon 24 628_2016
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Tel.: 40-590_222M
Prodam JUGO 45 A, letnik 86, prikolici adria 305 in 450, izvozna modela, zimsko letni, in klavirsko HARMONI-KO vveltmeister. Tel : 45-284 2222
Prodam FIAT 124, letnik 74, 68.000 km, garažiran, dobro ohranjen. Tel : 82-565, po 15 uri_2223
PONY EXPRESS zelo ugodno pro-dam. Tel : 28-897 _2224
Prodam GOLF diesel, Ietnik1984. Je-zerska c. 42, Kranj_2225
Prodam Z 750 L, letnik 77 Jekovec, Sr Bela 53__2226
Prodam APN 6. star dve leti, ter OJAČEVALEC in KASETAR Tel.: 27 143_2227
Prodam R 5 TL, letnik 76, generalno obnovljen Jamar, Zg. Gorje 95 2228
HOTEL KAZINA JEZERSKO prireja
VESELO PUSTOVANJE
v soboto, 28. februarja.
Za ples in razvedrilo bo od 20. do 2. ure iejral ansambel NOČNA IZMENA.
Pridite v maskah, najboljše bomo nagradili!
Informacije
po tel.: 44-007.
Prodam CITROEN GSX, letnik 79. dobro ohranjen, za 170 SM Tel: 74 234__2229
Prodam DIANO, december 79, 63 000 km. v odličnem stanju, cena 70 SM Tel  064/77 319, po 14 uri 2230
Prodam VW 1200 J Tel  27 237
2231
Nujno prodam GS PALLAS, litnik 1977. Tel 064/25 810, Janez 2232 Prodam Z i01, letnik 81 Jeličič, Trg
Prešernove brigade 10, Kranj__2233
~ Prodam R 4, letnik 76 Predoslje 130,
Kranj_2234
Prodam MOTOR 14 M, letnik 1986, dobro ohranjen Miloš Grajzar, Pintar
jeva 2, Čirče___2235
Zalog 17, 2236
Prodam osebni avto OPEL 2500. Ro man Jane, Senično 21, Tržič 2237
Prodam nuv JUGO 45 A Cerklje__
Prodam Z 750 letnik 74 Ogled po poldan. Loka 10J pri Tržiču _2238
I'- )d,im osebni avto VW I 300 pre voženih 79.000 km. Stane Sušnik, Sp Besnica 160_2239
Prodam TAM 5000 s cerado, letnik 1972 Tel : 45 586, popoldan 2240
Prodam VVARTBURG, letnik 69, re gistnran do julija 1987, cena 25 SM, ah menjam za barvni TV Tel  38 193 2241
Kranj
Z 750, staro 2 leti, prodam Tel 28 040, Kranj_2243
TAM 2001, B kategorija, s cerado, ugodno prodam Tel 064/43 189 2244
KOMBI IMV 2200 D. visoki, tri osovi ne poceni prodam Tel 064/43 189 ____2245
Prodam 126 P, letnik 76 Vogl|e 24 _2246
CHRYSLER AVENGER 1.6 LS, letnik 79, prodam za 2,3 M Jezerska c 8, Kranj Tel. 064/26 466_2247
VW 1200 J, hrošč, letnik december 1976, odlično ohranjen, prodam Popo vič, Staretova 34, Cirče - Kranj 2?48
Ugodno prodam Z 101, dobro ohra njeno, letnik 81 Milje 26, Šenčur 2249
Prodam 6 novih GUM 7,50x16 in voč novih delov za Z 650 AD Zalog 80, Cerklje 2250
VVARTBURG 353, letnik 74, prodam. Ogled, Stara cesta 17, Šk. Loka pod ZD_225J
Prodam MERCEDES 200 D, letnik 72, in FIAT 126, letnik 86. Tel.: 68 447_2252
Prodam Z 101, Jetnik 1978 december, v zelo dobrem stanju. Petar Milte-novič, Valjavčeva 14, Kranj_2253
Prodam LADO, letnik 80, karamboli-rano, in LIKALNIK na paro s pupo. Cerklje, tel.:42-367 _2254
Prodam osebni -avto FORD 15 M. Šafarič, J. Puharja 8, Kranj 2255
Prodam 4 malo rabljene GUME za JUGO 135 tiger. Tel.: 064 44-674 popoldan_2256
Prodam MERCEDES 220 D, letnik 1970 cena 270 SM. Podlubnik 292 Škofja Loka_2257
Prodam osebni avto Z 101, celega ali po delih, letnik 1978, Đaferovič, Frankovo naselje 69, Škofja Loka 2258
Prodam GUME 135 x 13 s platišči za R 4. Andrej Trobec Log 18, Škofja Loka_2259
Prodam R-4, letnik 77. Zorman, J. Platiše 3, Kranj-Planina_
Prodam FIAT 126, letnik 1979. Tav-čar, Zali log 19, Železniki_2260
Prodam tovorni avtomobil Z 430 F, letnik 1977. Rihtaršič. Tel.: 69-300, int. 64, dopoldan_2261
Prodam R4 TL, letnik 1984. Podlub nik 159, Škofja Loka. Tel.: 62-01^ 2262
Prodam LAVERDO 500, letnik 1981. Tel: 064/69-641 2263
V soboto, 28. februarja 1987, ob 19. uri organizirajo športniki iz Besnice veselo PUSTOVANJE. Igrajo domači glasbeniki, na voljo tudi DISKO BAR, velik srečelov, prva nagrada je VIKEND PAKET za 2 osebi v Radencih. Točili bomo pristno vipavsko vino!
Vabljeni!
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO in AVTORADIO Čarman. Brode 18, Šk. Loka_2264
Z 128, junij 86, prodam Ogled po 17. uri Šmit, Mošnje 54, tel 75 460, int. 64 _2265
Nujno prodam Z 750, letnik 83. Šte fanjago-3 28. tel : 42 467_2266
OPEL ASCONA 1,6 letnik 1980, rdeče barve, prevoženih 34.000 km, cena 330 SM. Informacije in ogled v petek in soboto od 12. do 17. ure. Telefon 37 273__2267
VVARTBURG caravan, star 8 let. do bro ohranjen, registriran do februarja 1988, prodam za 110 SM Tel 47 568, po 14 uri___2268
Prodam novo glavo KOMPRESOR" JA in prednji desni BLATNIK za 125 P, prtljažna vrata za R4 ter 2 zimski GU Ml s platišči za Z 101 Jani Podboršek, Struževo 1____2269
Prodam MOPED avtomatic 3 MS, letnik 1985 Tel  49 190, popoldan _2270
Prodam Z 101, letnik 76, garažirano Andrej Tičar, Hrastje 228 Tel  28 843
2271
Vabimo vas na veselo PUSTOVANJE
v Hotel bor in Grad hrib — Preddvor
v soboto 28.11. in na pustni torek, 3.III.
ansambel MAGDALENA
vas bo zabaval od 20. do 2. are.
Najboljše maske bomo nagradili!
Informacije po tel.:45 - 080.
Ugodno prodam 126 P, letnik sep tember 80, 40 000 km Rozman Tel.: 33 265___2272
126 P, malo karamboliran, prodam Stanko Trdin, Visoko 67 (nad gasil skim domom)_2273
Prodam Z 750 S, letnik 78 Derling, Smokuč 47, Žirovnica__2274
Prodam Z 101 , GTL, letnik 83. Dam-janovič, J. Puharja 8, Kranj_ 2275
Poceni prodam KOMBI imv .600, letnik 78, rogistriran do julija Strahinj 135, Naklo_ 2276
Prodam KOMBI imv furgon, letnik 78, generalno obnovljen Tel  57 167 _2277
Prodam OPEL cadett diesel, letnik 84 Tel 44-654_2278
Prodam Z 101, letnik 77. Duian Smrekar Sr. vas 65, Šenčur 2279
Prodam karambolirano KATRCO, letnik 77, celo ali po delih in MOTOR primo Rečižka 45/a, Bled_2280
Prodam R4, letnik 76, registriran do septembra 87 Tel 064/80 028, po 16 uri__2281
Prodam OPEL CADETT, letnik 1969 Robida. Seljakovo nase'je 1, Krani _2282
Prodam AVTOMATIK 3 SM, nov, 10 odstotkov ceneje. Tel : 25 741 2283
Prodam Z 101, neregistrirano, v voznem stanju, letnik 1975, za 25 SM Mi Ije 45_ 2284
Prodam VISO II club, letiik 82. ragi stnrando 88. Tel : 26-859_2285
Prodam LADO 1200 kombi, letnik 80, in TAM 2001, letnik 78 Jože Langer holc, Plevno /. škofia Loka .>2Hii
v*
V Veleblagovnici
nama škofja loka
od 16. februarja do 30. marca
svetila in pohištvo
na štiriobročni brezobrestni kredit
HIŠA DOBREGA NAKUPA!
Prodam avto ŠKODA 110 L, letnik 76, delno obnovljena, cena 50 SM. Ogled v soboto ves dan in v nedeljo popoldan. Gogič, Cesta revolucije 2/a, Jesenice_2287
FORD 17 M, letnik 1970. prodam. Tel 43-184_2288
Prodam R4, letnik 79. cena 75 SM Franjo Mlinaric, C. 4. julija 53, Tržič ____2289
Prodam SPAČKA za dele. Tel.: 35-232, od 19. ure dalje_ 2290
apaia*i,iigoil
Prodam stabilno srednje težko ste brično VRTALKO. Telefon 27-452 2034
Prodam črno beli TV gorenje, star 2 leti Dragan, Nova vas 23/a, Radovljica _2035
AVTORADIO MTC 2x12 V avtore verz, nočna osvetlitev, prodam Tele fon 28 012, popoldan_2036
Ugodno prodam VIDEOREKORDER sistem beta s kasetami. Telefon 28 533_;_2037
Prodam malo rabljen PUHALNIK tajfun z motorjem in SLAMOREZNICO ultra 3 Frannc Špruk, Lenart 4, Cer kije, telefon 42 881_2038
Prodam TRAKTOR zetor 7011, 1000 delovnih ur, KOMBAJN za krompir dri me, OBRAČALNIK sena in ZGR,'. BLJALNIK sental Bohinc, Zalog 49, te lefon 42 664_2039
Ugodno prodam stereo AVTORA DIO kasetofon blaupunkt porto 2x 10 V sinus Kadunc, telefon 41 027 2040
Prodam nov TRAKTOR imt 539 s ka bmo in kompresorjem Telefon 79 820 _ 2041
Ugodno prodam tonski KINOPRO JEKTOR magnon sd 800, tonsko KA MERO sanevo sound xl 40 S s filmi in ostalo opremo Vidmar, Medetova 5. Kranj Stražišče_2042
Prodam OJAČEVALEC vamaha A 520, ZVOČNIKE in INFINITY RS 2000 (100 V) TUNER jvc tx 55 - LL, eqilai ser sae 400 2 x 12 kanalov. MONITOR Telefon 064 78 292 dopoldne 2043
Prodam TRAKTOR zetor 4712 Lo gpnder Crngrob 6__2045
Prodam nov prenosni KASETOFON jvc z carinsko deklaracijo ir» ločljivimi zvočniki, avtorevers, eqilaiser, za 14,5 M Telefon 25 741_2C46
Prodam nov TRAKTOR torpedo de itz 6006 K in OBRAČALNIK sro 3300 Telefon 62 801__2047
Prodam 35 litrski KOMPRESOR, RADIOAPARAT kasetar grunding 2 x 25, ZVOČNIKE in JAWO 350. letnik 78. Telefon 41 159_ 2048
Prodam skoraj nov OBRAČALNIK za seno (hoblitz) sip 220. trobrazdni PLUG imt. rotacijsko KOSILNICO sip 165 In avtomatski sadilec krompirja znamke Hasija Novak. Prebačevo 31 __2049
Prodam črno belo televizijo niš. ce na 10 SM  Stane šubic, Kolodvorska
2, Radovljica__2050
Prodam  sipov čelni NAKLADAČ,
traktorsko KABINO za univerzal in snežni PLUG Gregorec, Sp Veterno
3, Tržič 2051
Piodam SIMLO horizont r, i»,r
let : 2291
VIDEOTEKA
VIDI=®I3LUE KRANJ Valjavčeva 29 tel.:21-882
vam nudi:
■zbor najnovejših filmov i; sveto vne produkcije
— za kvaliteto posnetkov garantira mo
— na vašo željo vam posnetke ne monstnramo
— strokovno svetujemo
— izdelujemo video povezave opravljamo podnaslavljan|e in av
dio opremo naših in vaših videoposne tkov
nudimo na;cene|še sneman:* in presnemavanje
— prvih deset novih članov mesečno vpišemo bre/ vplačila depozita
— marec mesec žena vse čla mce vpisujemo bre/ vplačila depozita
pripravl|amo poduaslavl|aii|i v slo venščmi i/ lastuskega videa
ĆE ŽELITE. 0A BO VIDEOREKORDER POSTAL VAŠ PRIJATELJ IN DRU /ABNIK. KO STE SAMI IN V 0HUŽ BI. KONIAKTIRAJTE Z NAMI. NE BO VAM 7AI'
Prodam črno beli TV riz, s* f Tel.: 43-167, popoldan_____-H
Prodam nov pralni STRU I 77-879___A
Prodam črno-bel TELEVlZ™' 38-441___
OBRAČALNIK sip marato^ ugodno prodam. Sr. Bela 4,
Tel.: 45-216_
' TV iskra (senzor) in kufiinl5 prodam. Tel : 28-427
TEIEVIZIJO žepno (obroč™ LUTAR, GRAMOFON, ojačev«'^ čne omare, data recorder, P^.d TER ± 2,5 kA, TA PEČ, likain'^jj POSTELJO savinja (peter), p ' NIK, keramično BANJO, fic^. TOR, MOPED (obročno), P'°°rf boljšim ponudnikom. Tel: 0"'
Prodam   prenosno radio KENVVOOD TR-2400 s carins*% racijo, POLNILNIK, SVVR. l'ne.V čevalce, stabilizirani usmern' ^ ringo ranger izdelana iz CU 61 371 Šk. Loka —~<Š Prodam novo motorno ZA | na 18 in MOPED tomos 1*-1984 Šuceva 9, Kranj __-^-<it
Likalni STROJ cortes 65 za 150 000 in elektronski g1«^
STRUMENT casio 250.000 din    M. Pijade  48, S
nie3S _____jltiJ
Prodam barvni TV iskra-
Jesenice, tel : 83-925. pQE°<^tj Prodam barvni TV gorenj«'
leti Tel.: 70-512__
Proriam avtorarlio Mat***
Sv. Barbara 4, Šk. Loka __^<^ Prodam šivalni STROJ v"rl
61 151___^Jjjj
Prodam prenosni TV \a0<?a'$}
leto Vinko Po'jnnec, Šols*8 '
Loka ___
Prodam barvni TELEVIZOR
al Podvršček, tel.: 37 140
Prodam HLADILNIK z« 2 + 2 Praše 6
Ugodno prodam rr,a'lfinoi; TRAKTOR zetor 59 11 s kaD' |J TRAKTOR zetor 52 11 )
eha_
Tv, črno beli, gorenje, » yp nov ekran, garancija 1'5„nj J Uroš Rovtar. Britof 1l5/aj<gfflfl
Prodam      dvojni \ 2x30W Tel  45 522, od 1" J
_—^5?
Stereo RADIO kasetofo.n. & vimi zvočniki znamke prodam Vnuk. Jake Plati
Prodam rabljen barvm • vu blaupunkt z daljinskim "Pnl W\
Kokrica, 25 254.
Pokopališka
Prodam nova l><llk°'in|esl 140x220 cm (termopan
23 341 int 57__
Prodam TV jasna, .g tel : 064/25 919 od 1Bdo 1 -
itan.optž^
Prodam novo SPAL"« ^5 (zeleno-bele). Tel .ifonj^^j
Prodam star KAVČ in ^ Telefon 064 26 177
Poceni prodam rabil Ljfljgj GARNITURO TelefojlJi^lNU
Prodam komhiniiam •■' n"'' renje. 4 elektrika, 2 p'1" Andrej Nunar, PrisjavjU*^,.
KUHIN K 1 i|.m. <■"■  [J 0&4' eno leto, prodam To'®T v** zvečer v soboto m nede
Prodam 2 "FOTELJA. '7^ in REGALE dnevne »^nk sen, Jaka Platiša 3, *L?45__
Ugodno prodam ** .
II 'KO   I,-1,-lun 3«. »*>'     u, Qr
" Poceni prodam ••d-*a/J j" hO m ČB TV gorenje, sterle. Pod gozdom 3/,
HLADILNIK gorenje, fj. m manjši gospodinjstva ^
rlkolice, cena 4b.w"' VlahovičajM^latiina^
n ^.....I-AINK;("..'V 1
moakumulacijsko
MlakarjevaJjelefon f^i/
-0ngm7no  MP*''"" t^A 120 litrski   z  vgraieno    „, Kj. SKRINJO      30 htrsko. ^ b M ceneje Šmid. Alp1*8 "A
UgodncT^dampl»s,J0l« sk, električni BOJLER otrodko posteljo Kod 19/a. Kranj ___
?S|K, 27. FEBRUARJA 1987
MALI OGLASI, OBVESTILA, UbMHIIMIUE
.19. STRAN (^IMiS5yJ©5ESGLAS
-r-—
J™« za centralno stadler 60.000 cal. I6na 3 sezone, ohranjena, brezhib-"godno prodam. Telefon 79-802
1-----2029
k^uHIMjski kot poceni prodam. Te-^33^ W 2030
j^odam pralni STROJ ignis in pralni ^ uj gorenje, oba uporabna za ser-ul in ^e'e- Karol Lipovac, Rintarjeva
<~SJSTJ"J (Čirče) _2031
U.zelo ugodni ceni prodam kom-j^JHlNJO in belo tehniko, vse be-""irko Gonz, Zlato polje 3, Kranj
_2032
. dodani HLADILNIK gorenje. Tele-<!!*L741 2033
£ .'U.0O0 prodam TROSED v kate-Z, » 'e^išče z jogijem dobro ohra-
•^JeL23-430 _2156
Kladam rabljen 175 litrski HLADIL-1      raztegljiv  POLKAVČ. Tel.: 2157
3|fa/" termoakumulacijsko PEČ "^^Lgjind. Stošičeva 6, Kranj 2158 ^odarn rabljeno POHIŠTVO. Tel.:
"iglKrinj__2159
ugodno prodam KAVČ s FOTEUI in
^oda
Pepca Jenko,
Smledniška 76, 2160
TUrk j*m komplet sedežne GARNI-vjp^fl}ed po 15. uri. Golnik 99 2161 I 9odno prodam TROSED s franco-jj.95P°steljo in dva FOTELJA. Tel.:
■ T^-—__ 2162
S ta-^arnohranjen KAVČ. Ljilja Mora-
^^Ž!vskac. 38, Kranj_2163
°^am sedežno GARNITURO. Kri-' ,rojarjeva 52, Kranj, tel.: 28-888
JV---___2164
P Jj?|^y ?a centralno
_ stadler special, 'evo, z BOJLERJEM, novo, za-Lar»o.  nrnHam  ,a  50 SM. Tel.:
_2165
°dam  HLADILNIK  gorenje po ni ceni. Ogled vsak dan. Ljubiša V. Vlahovića 8, Kranj, tel.:
_2166
prodam trajnožareči ŠTE Kuppersbusch, obnovljen, no-Kiippersbusch za etažno ogre
jKvV i"1 termoakumulacijsko Vjerska c. 11, te: 21-538
PEČ 2167
termoakumulacijsko PEČ H,skur, Zlato polje 3/d, Kranj
2168
ifjujarn novo PEČ za centralno tam ak*uSpeciaL levo, 32 KW, za 40 SM.
iJtltviP Sv. Duh 20, Škofja Loka (pri
_2169
3jMrj?arn  ŠTEDILNIK  (2 + 2). Tel.:
_2170
"lacij^"0 Prodann SPALNICO. Infor ^a   p°Poldan. Tel.: 62-213, Škofja 2171
01 SPALNICO. Tel: 26 611
2172
Jj' K2K GORENJSKE
&\». ^ Komercialni J 5,yis Kranj
^[jjVESTILO REJCEM ?-A«H ŽIVALI IN
Sum KUPCEM
Pto -m skladišču pred i)ju *niško postajo v Kra-V^Vam ponujamo po |nih cenah:
*a n 2a piščance, krmila Des esn'ce, ostala krmila, 'Jt/\> rezance - brikete, >r' Pšenično krmilno P'JK0?' °yec, ječmen, jedil-
\«Vn iajca
^n^'.^e Je odprto vsak do 14. ure, ob so do 12. ure. In-po telefonu
felje
Poročamo!
nI mal.
m ¥S>—
za okna 80 x 60, -^v,!?*1**), 140 x 180 in za bal
£   V|le 7 Ivf barve Ju
TEGULA kanadese ■ --•»«>. Jure Hainrihar, Bo \/ v   • »lefon 62 868, dopoldan
A\}H^-^_ 2084
'>ot ^UNfTBANKINE in LATE
/<1C?^ ^!sn 27 4&2
2085
421"
ov novih salonitnih nih. in 3 OKNA Tele 2086
prodam
$ARi
J*
N
4?5
lil
4
A^N| 001 t Kt /A OTRO Telefon 061 266 940 ah
__1853
trip trap STOLČEK, n oddam npvo v najem ^»rtT-^Ie'e'on 24 425 2091
I iS
iki
Ulj,
B^nio Vi? Poročno OBLEKO št CO&^O 2092 /Ji^^fon->Vr'm",,,'< '   ugodno pro
2093
ih Fu?ol9 Prevozni transpor °ANJ0 za tuš Poženik 14, 2094
prodam za 30 SM
s _2095
Mm 1,0 JAKNO korejski pes ^gjggJZdM 2096 *BSfor! A^lco za Šivalni stroj
M ,;oSOx krrnMn^Tin jedilni
tB,n Pr's«ova 62/a. Wi fr^Tfofa*---- 2098 nV °LKA~Grogova 2. Na^
^rkorl' V,S,na 130m- VM oJrf^  .    Dnm*«r Rudna 27
rf/ 7100
Prodam horizontalno tračno ZAGO za razrez hlodovine. Otoče 24. Telefon 70-246_2101
Oljni GORILEC, rabljen, prodam. Ki-dričeva cesta 39, Šk. Loka_2102
Prodam enoosno PRIKOLICO, 3 tone, in SMUČI elan z opremo. Gasilska 17, Šenčur (popoldne)_2103
Prodam skif — ŠOTOR prikolico in ŠOTOR za štiri osebe. Telefon 33-148, po 14. uri_2104
Ugodno prodam malo rabljen oljni GORILEC OG-2. Telefon 27-759, v po-poldanskem času_2105
Prodam več ton SENA in OTAVE na Mlaki pri Begunjah. Božič, Nova vas 23/c_2106
Prodam 80 mJ opaža. Pipanova c. 66, Šenčur_2107
Prodam PIANINO, star eno leto, za 75 SM. Telefon 21-141, dopoldan 2108
Prodam jedilni KROMPIR igor. Suha 31, Kranj__2109
Prodam SMUČI RC-05, 180 cm, PANCERJE št. 42 in RADIO dvokase-tar z ločljivimi zvočniki. Cena po dogo-voru. Vilko Gričar, Preska 4, Tržič 2110
Prodam hrastov lamelni PARKET, 32 m1, in nov 80-litrski BOJLER econo-mik. Britof 16, Kranj 2111
Poceni prodam semenski in jedilni ROMPIR igor. Gasilska c. 35, Šenčur 2112
Ugodno prodam PIANINO, POGRAD in francosko POSTELJO. Tele-
fon 23-329_21J3
Oljni GORILEC CTC B 212, nera-bljen, prodam. Telefon 25-520     2114 Prodam 3 m dolge PUNTE, suha
mehka drva. Telefon 46-691_2115
Zobno  ZLATO   prodam. Telefon
22-665, med 18. in 21. uro_2116
Prodam nerabljen oljni GORILEC za centralno ogrevanje convair. Roman Benedik, Rovte 1, Podnart. Telefon
70-115 _2117
Prodam FIŽOL. Glinje 4, Cerklje 2118 Prodam športni otroški VOZIČEK GIORDANI Telefon 26-226 2119 Prodam ČEBULČEK. Čebulj, Cerklje
__2120
Prodam avtomatsko TEHTNICO za tehtanje krompirja. Čirče 36, Kranj
_ 2121
Prodam rabljen oljni GORILEC (Švi-ca), deluje za peč do 35.000 ccal. Sta-
retova 32, Kranj-Čirče_2122
Prodam MOTOR avtomatik in KAVČ
trosed. Telefon 77-247
2123
Ugodno prodam 27 m2 talne IZOLACIJE novoterem, debeline 5 cm. Ma lovrh, Galetova 15, Kokrica_2124
Prodam dvižna kovinska VRATA s posebnim vhodom, malo rabljeno zastekljeno OKNO 190x150 in VVC z zadnjim iztokom. Peter Potočnik, Sv. Duh 74_2125
Prodam semenski KROMPIR dezire. prva množitev, in REPO za krmo ali ki sanje Velesovo 14_2126
Prodam zimska JABOLKA. Breg ob Bistrici 5_2127
48 basno HARMONIKO melodija prodam Pire, Seljakovo nas 46, Kranj _2128
Ugodno prodamHLADILNIK, črno-bel TV KAVČ, kuppersbusch, kopalno KAD in 10-litrski BOJLER Tel.: 23-719 _2129
Prodam SENO in OTAVO Jožefa Mesec, Gorice 15, Golnik_2292
iiano^anja
Sobo s souporabo kopalnice od dam. Šifra: TAKOJ_2293
Večje stanovanje v Kranju oddam Šifra: PREDPLAČILO_2294
Prode m dvosobno stanovanje, 64 kvadratnih metrov, Planina II — kredit. Tel.: 37-013_2295
Oddam sobo dvema dekletoma Bled, Fužinarjeva 1_2296
Zamenjam enosobno družbeno sta novanje v novih blokih v Lescah za večje v Radovljici Naslov v ogl oddel ku_2297
Enosobno podstrešno stanovanje v starejši hiši prodam najboljšemu po nudniku ali zame jam za parcelo Ši fra: Gotovina - Stražišče_2298
Trisobno stanovanje 76 m', v Bistrici pri Tržiču prodam. Tel : 50 649, po 19 uri_ 2299
Enosobno stanovanje v "sir Loki pro dam Vseljivo september 1988 Do lene, Frankovo naselje 175_2300
**********
* *
ZLATARNA
Goldie
MODERNE
poročne prstane prstane s kamni
ogrlice
verižice
DOBITE V ZLATARNI GOLDIE
NOVI TRGOVINSKI CENTER V RADOVLJICI, CANKARJEVA 70
*
* *
* *
************
poieiil
Na območju Vodovodnega stolpa prodam visokopritlični objekt v izmen 10 m x 7 m z možnostjo garažiranja, mirne obrti, skladiščenja in ureditve m.insardrmg.1 stannv,in|,i Oglod |(> možen v popoldanskem času od 16 uro dalje Cesta Kokrškega odreda 13, Kranj__2082
Poceni prodam starejšo hišo, primerno za vikend, na Primorskem. Ši-fra: Most na Soči _1706
BUKOV gozd, 7 a, in 700 m2 kmetijskega zemljišča na območju K.O. Šmartno pri Cerkljah prodam. Naslov v oglasnem oddelku_2081
Kinološko društvo Naklo organizira v petek, 27. februarja, ob 19. uri predavanje o šolanju in vzgoji psov. Predaval bo Bogdan Sergo. Po predavanju bo vpis v začetni tečaj šolanja psov, ki se prične v ponedeljek, 2. marca, ob 16. uri pred novim Mer-kurjevim skladiščem v Naklem.
KD Naklo
kupim
Kupim 16-col. gumi VOZ. Ferjan, Hotemaže 66, telefon 45-609 2069
Kupim SENO. Telefon 43-121, v ve-černih urah_2070
Kupim hrastove PLOHE 5 cm. Tele-fon 77-028_2071
Kupim smrekove PUNTE, neoluplje-ne, dolžine 6 m, in debeline v sredini 14 do 16 cm. Telefon 28-146, zvečer » _2072
Kupim osebni AVTO, registriran in ohranjen, takoj plačam 100 SM v devizah, ostalo v obrokih po 150.000 mesečno. Telefon 81-653, dopoldan Sonja _2073
BIKCA kupim, težek do 200 kg. Sp. Bela 1. Telefon 45-307_2074
Kupim vrstni red za ZASTAVO 101. Telefon 47-796_2075
Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Plačam v devizah. Telefon 064 45-685__2076
Kupim zajčje KOŽE, rdeči novoze-landec, ožgani KUNEC in francoski srebreč. Kupim tudi žive ZAJCE rdeči novozelandec. Telefon 77-341 2077
Kupim simentalca TELE starega do 10 dni. Telefon 061 841-108 2078
Kupim TRAKTOR tomo vinkovič. Tel: 061 831-895_2153
Kupim otroško POSTELJICO z jogi jem. Tel: 26-375   . 2154
Kupim vrtljivi IZKOPAČ krompirja. Tel: 40 583_2155
Kupim rezan iavorjev LES, debeline 25 do 80 mm. Tel: 65-137. 2195
Kupim ali najamem GARAŽO. Tel.: 064/21-842 __2196
Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete in žaluzije v vseh dimenzijah in barvah.
Roletarstvo Nograšek, Milje 13, 64208 SenČLr, tel.: 50 -720
ligubljeno
V četrtek, 19. februarja, serr izgubil denarnico z dokumenti na postaji pri spodnji Iskri ali na postaji pri Obrtnem združenju Poštenega najditelja prosim, da vrne vsaj dokumente Nagra daj__2017
V sredo, 18 februarja, sem v avtobusu, ki je odpeljal iz Kranja proti Ljubljani ob 6.55, pozabil črno usnjeno aktovko, v kateri sem imel indeks. Naj ditelja prosim, da mi ga vrne Pošte-nost bom plačal. Tel: 22 264 2148
zapoillfve
HONORARNO delo nudimo pridnim osebam (zaželen lasten prevoz) za prodajo zelo iskanih novih priročnikov na področju Slovenije Šifra: Rešite se denarnih težav_1583
Sprejmem v redno zaposlitev stavb nega kleparja ali priučenega delavca OD dober Telefon 41 011 .1917
Cvetličarna na Gorenjskem HONO RARNO zaposli žensko, ki ima veselje do tega dela Pisne ponudbe pošljite pod šifro: CVETLIČARNA_1918
V redno delovno razmerje sprejme mo dekle, ki ima veselje do cvetja. Pi sne ponudbe pod šifro: VRTNICA 1919
Če želite sodelovati pri zbiranju na-ročil za družinske knjižne zbirke, tudi sobote in nedelje, se javite pod šifro: PLAČILO TAKOJ I '__2078
Zaposlim SLIKOPLESKARJA z de lovnimi izkušnjami Dober OD Dušan Bizanc, Britof 9 Telefon 39 552 2079
Delavca v delavnici za predelavo plastičnih mas zaposlim Peter Grašič Stara Loka 29, Škofja Loka_2080
Zaposlim čistilko za čiščenje poslov nih prostorov, 5 ur na dan šifra VESTNA_2192
DELO dobi na dom za izdelavo roka vic iz usnjenega velurja Tel 064/41 087, od 17 do 18 ure 2193
Zaposlim STROJNIKE težke gradbe ne mehanizacije. Tel.: 44-606 2194
OfIAHt
Par najame stanovanje v Kranju ali okolici Ponudbo pod šifro PREDPLA ČILO_ 2130
Iščem varstvo za 10-mesečnega otroka — fjantka od 15 aprila naprej v Šenčurju  Plačilo po dogovoru Tel 25 320 _2147
Gospodinjsko POMOČNICO išče moški srednjih let ob sobotah in nedeljah. V poštev pride Kranjčanka. Odlično plačam. Naslov v oglasnem od-delku_2131
Dijakinja išče SOBO v Kranju ali okolici. Tel.: 38-661_ 2132
Oddam garažo. Retljeva 10, Čirče _ 2133
Zamenjam hišo za manjšo kmetijo na Gorenjskem, Štajerskem ali v Prek-murju. Šifra: Škofja Loka_2134
Odkupujem stare traktorske DVO-BRAZDNE PLUGE. Tel.: 061/786-089, zvečer_2135
Iščem SOBO s kopalnico v Kranju ali okolici. Tel.: 36-633_2136
Iščem kompletno zasedbo GLASBENIKOV za igranje komercialne — pop ročk glasbe. Resno delo. Priskrbljeno dobro ozvočenje in prostor za vaje. Tel.: 064/23-741, dopoldan 2137
Nudim kvalitetno pomoč pri negi BOLNIKA oziroma invalida v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: DOGOVOR 2138
Mlad par najame ali kupi manjše stanovanje ali starejšo hišo. Tel.: 21-676 _2139
SNAŽILKO za čiščenje stopnišča dvakrat tedensko išče hišni svet G u b-čeva 5. Prijave sprejema Štimac, stan. št. 25_2140
Iščem inštruktorja matematike za 4. letnik srednje šole. Tel.: 25-418 2141
Upokojenka dobi brezplačno stanovanje in kurjavo za manjšo pomoč starejšemu moškemu. Drugo po dogovo-ru. Naslov v ogl. oddelku_2142
Mlada zakonca brez otrok iščeta stanovanje v Kranju ali okolici za dalj -še obdobje. Šifra: MIR_2143
V okolici Kranja vzamem v najem prostor za obrtno delavnico. Ponudbe pod šifro: PO DOGOVORU 2144
Mlada tričlanska družina vzame v najem manjše stanovanje na relaciji Hrušica—Lesce. Tel: 82-958 2145
Instruiram matematiko, fiziko, kemijo in predmete iz elektro stroke za osnovno in srednjo šolo. Informacije: Vincarje 48, Šk. Loka_2146
Sprejmem delo na dom — sestav-Ijanje in podobno. Tel: 26-226 2197
Hiter zaslužek s prodajo najkvalitetnejših priročnikov nudimo komunikativnim osebam, pripravljenim delati tudi ob koncu tedna. Šifra: Prevoz zagotovljen_2198
Prodam 2000 kg debele REPE. Vo-glje 56_2199
Smrekove DESKE, debeline 9 cm, približno 7 kubikov, prodam. Tel.: 064 43-189_2200
Od 5. maja dalje nujno iščem VARSTVO za 11-mesečnega fantka na območju Hafnerjevega ali Frankovega naselja. Nataša Kular, Franko nas. 68, Škofja Loka (6 nad., stan. 48) 2201
V Škofji Loki ali v bližini Frankovega naselja iščem vantvo za 11-mesečno deklico, od sredine maja naprej. Šifra: Od 7. do 13. ure_2202
Oddam 200 m2 prostora v najem. Šifra: Za vsako dejavnost_2203
OBVEIIIIA
BUTIK  NITKA,  Trubarjev  trg 10,
Kranj:
Cenjene stranke obveščamo, da vam v našem butiku znova nudimo najnovejše modele modnih pletenin in drugih oblačil po ugodnih cenah. OBI-ŠČITE NAS!_2149
VODOVODNO INSTALACIJO v novi hiši in manjša popravila vam HITRO in KVALITETNO naredi obrtnik. Tel.: 28 427_2150
URE, prinesene oktobra in novembra v popravilo v Tavčarjevo ul., lahko prevzamete na Reginčevi 6 (za Delika-teso) M. Levičnik__2151
ORGANIZACIJE! Mizarski obrtnik prevzame serijsko delo ali kaj podob nega. Tel: 061/340-053_2152
IZDELAVA IN POPRAVILO rad, popravilo BALDAHINOV TOROV-AVTOTAPETNIŠTVO Rožna dolina 12, Lesce. Tel.: 74
avtoce-in ŠO Rautar, 972 2205
PPIPEPIfVE
OO ZSMS DUPUE vabi na VESELO PUSTOVANJE v soboto, 28. februarja 1987, ob 20. uri v prostorih gasilskega doma IZVIRNE MASKE BODO NA GRAJENE! 2089
V petek 27. 2. v Vogljah gostuje eki pa »Lestvice slovenskih diskotek«, z voditeljico Dejo Mušič, ter skupino »De Gazelas« ob 20 jri
V NEDELJO, 1 ,0
ob 17. uri PUSTNI ŽUR, prav tako v VOGLJAH, nastopajo ČU DEŽNA POUA in MELOS 2087
"GASILSKO DRUŠTVO Mavčiče pri-reja veselo PUSTOVANJE v Zadruž nem domu v Mavčičah 28 februarja 1987 ob 20 uri Za ples in zabavo bo igral narodnozabavni ansambel VABI JO GASILCU_1978
KS Preddvor prireja v soboto, 28. februarja 1987, VESELO PUSTOVANJE v domu DPO s pričetkom ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel TONETA JANČARJA NAJBOUŠE MASKE BO DO NAGRAJENE - VABLJENI! 2088
Nogometni klub Šenčur vas vabi na vsakoletno MAŠKARADO v soboto, 28 februarja 1987, ob 20. uri v Domu Kokrške čete v Šenčurju Za ples bo igral KRVAVŠKI KVINTET iz Cerkelj
Predprodaja kart bo od 26 do 28 fe bruarja 1987 v Domu Kokrške čete od 16 do 18 ure.
Najboljše maske bodo bogato na-
grajenel
VABUO NOGOMETAŠI'
2090
PLES na Kokrici vsak petek Igra skupina BOOGIF. Začetek ob 20 uri. PETEK ZA DOBER ZAČ" TEK! VABLJE Nil_1777
DISCOTEKA superstop VABI v so boto od 20 do 5 ure zjutraj, v nedeljo od 16 do 22 ure in v torek od 20 do 3 ure na PUSTOVANJE Zabaval vas bo DŽOJ STIK in NOČNA IZMENA 2204
ZAHVALA
Ob smrti mojegaijubega moža, brata in strica
ALBINA GROBOLŠKA
iz Nakla
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, znancem, športnikom in prijateljem, ki ste počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebno se zahvaljujem dr. Novaku za dolgoletno skrb in zdravljenje, govornikoma KO ZZB NOV, KS in DPO Naklo ter nogometnega kluba in TVD Partizan Naklo, pevcem Društva upokojencev Kranj, praporščakom ZZB NOV in DU Kranj ter gospodu župniku Zidarju za lepo opravljen pogrebni obred.
ŽALJUJOCA ŽENA ROZI IN VSI NJEGOVI
Naklo, Litija, Ljubljana, 25. februarja 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in sestrične
JULKE VRTAČNIK
se najlepše zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč, prijateljem, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in jo številno spremili na njeni zadnji poti. Hvala tov. Jelki Boštar za lep poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi dr. Hriberniku za zdravljenje, častitemu g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
VSI NJENI
Visoko, Kranj, Kokrica, Ljubljana, Jesenice
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice, prababice, sestre in tete
MARIJE PETERNEL
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Pavli in Janku G. hvala lepe poslovilne besede, župniku za lep pogrebni obred in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Javorje, 22. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in sestre
MARIJE ERBEŽNIK
se iskreno zahvaljujemo sostanovalcem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, g. župniku za lepo opravljen obred, sindikalni organizaciji Sava Kranj za njeno pomoč in tov. Jurini za izrečene poslovilne besede.
VSI NJENI!
Kranj, 18. februarja 1987
Sporočamo žalostnojyest, da je v 20. letu starosti preminula delavka našega kolektiva
MOJCA ZLATE
delavka v DE Plemenitilnica II
Vestno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu.
Delovni kolektiv in sindikalna organizacija Tekstilindusa Kranj
Kranj, 23. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage stare mame
MARIJE RUPNIK
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom ter g. župniku za pomoč, izražena sožalja in podarjeno cvetje.
VSI NJENI!
NOVICE IN DOGODKI
Bc I
linisKo
je umazano
Bled, 26. februarja — Varstveniki v Triglavskem narodnem parku resno opozarjajo na vedno večje onesnaženje bohinjskega jezera. Nova čistilna naprava na Ribčevem lazu?
Kemične in biološke analize so pokazale, da se jezerska voda v Bohinju zadnjih deset let nezadržno slabša. Bohinjsko jezero postaja vedno bolj onesnaženo, umazano, zato naravovarstveniki odločno terjajo hitre ukrepe.
Kanalizacija ob Bohinjskem jezeru ni urejena. Ko so ob jezeru razširili avto-kamp, so kanalizacijo povezali s čistilno napravo v Ukancu, vendar pa ta čistilna naprava ne dela. Zakaj ne, ne ve nihče, zdaj je prav Ukane kar precejšen onesnaževalec Bohinjskega jezera. V hotelu Zlatorog imajo centralno pralnico za vse hotele v Bohinju in škodljive odplake poniknejo v zemljo.
Tu je še hotel pod Voglom; da ne govorimo o novem Mladinskem domu, ki mu prav zaradi neurejene kanalizacije in odplak še niso dali uporabnega dovoljenja. Ko so dom obnavljali, so mladinski lastniki obljubljali, da bodo po obnovitvi podrli dvanajst bungalovov za domom (v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka je prepovedana širitev turističnih in drugih zmogljivosti), napravili pa so prav nasprotno. Dva bungalova so celo obnovili, kakor je slišati, jih nameravajo še ostalih deset!
V poletni turistični sezoni je ob Bohinjskem jezeru veliko obiskovalcev, pride ne-
kaj tisoč tabornikov, v Ukancu je okoli 200 počitniških hišic. Le-te imajo kanalizacijo formalno urejeno z greznicami, dejansko pa gredo tudi te odplake v zemljo.
Zdaj vodarji iz Bohinjskega jezera redno jemljejo vzorce vode, kot so jih jemali tudi pred predvideno sanacijo Blejskega jezera. Dolgoro^ čno, ali kar čimprej, bo treba razmisliti o novi čistilni napravi, na katero se bodo morali priključiti vsi, ki živijo v neposredni bližini jezerske vode. Tudi zasebniki iz počitniških hišic in drugi, ki so največji in pravi onesnaževalci. Čistilno napravo naj bi postavili pred Bohinjskim jezerom, v Ribčevem lazu.
D. Sedej
V nedeljo gorenjski kviz v Križah
Mladi in kmetijstvo
Križe, 26. februarja — Občinska konferenca ZSMS Tržič, aktiv mladih zadružnikov TZO Tržič in Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske prirejajo v nedeljo, 1. marca, ob 15. uri v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah gorenjski kviz Mladi in kmetijstvo. Sodelovalo bo petnajst ekip mladih zadružnikov z Gorenjske.
Smuk v maskah
Turistično društvo Stari vrh organizira v torek, 3. marca,ob 12. uri na Starem vrhu ob vlečnici Kopa smuk v maskah. Program je takle: do 12. ure zbiranje smučarjev z maskami, od 12.30 do 13.30 tekmovanje smučarjev z maskami na posebni progi ob vlečnici Kopa, od 13.30 do 14.30 prikaz pustnih običajev z območja Starega vrha. Maske morajo biti izvirne, to je pogoj za to prireditev. Izvirne maske imajo prosto vožnjo z žičnicami. Startnine ni. Smučarji in obiskovalci bodo z postreženi z jedili, primernimi pustnemu času. Najboljše tri maske bodo dobile posebne medalje, prvih pst pa dobi še praktične nagrade. Ocenjevanje bo sestavljeno iz ocenjevanja maske in doseženega rezultata v smuku.
€%JL %\mM.m\j jaJLjI
dneva žena
upnega
Biiža se osmi marec in vsaj sindikalni predsedniki po delovnih organizacijah že intenzivno razmišljajo o letošnji počastitvi in obdaritvi ob dnevu žena.
Na praznik nikoli ne pozabimo, saj smo vseh praznikov veseli, praznujemo pa ga tako, kot mislimo, da je najbolj prav. Ta prav pa je vsaj na zunaj videti takole: na-geljčki, parfumi, spalne srajce in rjuhe za obdaritev, sendviči in kozarci ruj nega vinca za veselo razpoloženje. Marsikje hrupno praznujejo prav moški, ženske morajo tako ali tako kar najhitreje domov za štedilnik.
Kaj mislijo o današnjem praznovanju 8. marca ženske same, slavljenke?
Ivanka Križnar iz Stražišča: »8. marca imam rojstni dan in še god, torej me lahko obdarujejo enkrat za trikrat. Vedno sem deležna pozornosti   domačih   in znancev,
marca bolj materinski dan. Saj je res kar malo čudno, da so obdarovane tudi mladenke, ki še niso niti ženske in ne matere.«
Ana Brodnjak iz Kranja: »Zaposlena sem v Tekstilin-dusu, kjer ob 8. marcu vedno
spremenil in je samega stavljanja veliko vec pred leti. Nič nimam temu, da se spomnijo ž«£ in jih tudi obdarijo, še pa pozabljamo na tiste. ve v oddaljenih krajih; f naših vaseh. Kar velikoj*, takih žena, ki so bile P*jj zanske mame, zdaj pa * same in so ob 8. marcu& vsem pozabljene in osa»w ne.«
Zlata Humer iz
»Lepo in prav je, da se 8j£ rec kot dan žena doS^J praznuje in da se žens»J ki so danes vedno bolj *"
flstti
dobimo skromno darilce in nas počastijo. Zdi se mi prav in lepo, vsaj sodelavke so tega vesele. Ce pa bi odločala jaz, bi mi pa bilo popolnoma vseeno, če osmi marec je ali ni dan žena.«
Francka Dolenc iz Stražišča: »Res se je 8. marec precej
spomnijo se s skromnim darilcem. Seveda sem ga vesela, vendar pa mislim, da bi bilo lepše, ko bi praznovali 8.
slene, nameni ustrezna zornost. Ni pa prav, da £ ženskah, njihovi zap°s''| sti in njihovih probj^ govori samo nekaj dni P\ 8. marcem in morda še *^ šen dan kasneje. Teža**ji ki jih imajo ženske p*1 A v družini ali nasploh y J družbi bi morali dajati 4 no pozornost in tudi U^|S( ti tako, da bi bile ^ manj obremenjene.«
D.
Natečaj Gorenjske turistične zveze
Kekec - simbol turistične Gorenjske
Denar za krajevne skupnosti ^/0]
Rodine, 26. februarja — Klemen Rodman z Rodin pri Žirovnici je Gorenjski turistični zvezi predložil osnutke za celotno grafično podobo Gorenjske. Igra kroga in stožca
nega kota, kot je običajen,« pravi Klemen. »Nihče ga doslej ni prikazoval tako, da bi poudaril slikovito podobo poti na grad ali zajel otok s simboličnimi stopnicami. Stopnice vsebujejo veliko simbolike, pomenijo pričakovanje. Za turistično Gorenjsko bi bila kot simbol primerna, denimo, kljuka. Tako, kot je za Slovenijo lipov list, pomeni kljuka dobrodošlico, odprta vrata, zdaj še posebej, ko gradimo karavanški predor.
Kot najbolj primerna figura se mi je zdela figura Kekca, ki naj deluje grafično popolno, vzgojno, kvalitetno. Ob njem so še Mojca pa Bedanec in IVhta, vsi z eno potezo in vsi so lahko grafično prisotni v gorenjskem turističnem prostoru.
Rok poteče konec tedna
Gorenjska turistična zveza je razpisala natečaj za izvirne gorenjske spominke. S celotno grafično podobo turistične Gorenjske je sodeloval tudi študent arhitekture Klemen Rodman z Rodin pri Žirovnici. Nad njegovo likovno kvalitetno in dovršeno podobo in sodobnim prijemom so bili navdušeni.
Upravičeno.
Klemen Rodman je že sodeloval na raznih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih natečajih. Udeležil se je 26 mednarodnih razstav grafike, arhitekture in industrijskega oblikovanja. Skupaj z ljubljanskimi sodelavci se udeležuje grafičnega bienala, dela pn Studiu marketing, — sodeloval je pri elaboratih za cerkev v Portorožu, v Ankaranu in Kisovcu, razstavljal je v Švici. Še posebej je ponosen na izviren in postmoderno zas-
novan butik v Kadovljici poleg centra ibm.
»Ko sem oblikoval novo, turistično zasnovo podobe Bleda, sem izhajal iz drugačnega zor-
Predstavil sem embleme Bleda, Bohinja, Lmc in drugih krajev, gorenjsko ornamentiko — Gorenjsko v grafični igri kroga
in stožca.«
Klemen Rodman je izdelal odlično grafično podobo turistične Gorenjske, podobo, ki se ji pozna strokovna, že izkušena arhitektova roka. Bledu in drugim turističnim krajem, zdaj prikazanim kar nekoliko preveč stereotipno, obrabljeno in nestrokovno, je dal novo kvalitetno ,vsebino t obilo pomenljive simbolike.
Velika škoda bi bila, če bi njegove grafične podobe turistične Gorenjske obležale v predalih.
D. Sedej
Kranj, 23. februarja — Skupščina cestno-komunalne Kranj je na seji v začetku tega meseca sprejela pravk*--^
Občinska konferenca ZSMS Kranj
razpisuje evidentiranje za mladinsko politično šolo 1987
Prijave in informacije na OK ZSMS Kranj, Trg revolucije 1, tel.: 26 - 388
Po Prešernovih stopinjah
Knjižica Črtomira Zorca Po Prešernovih stopinjah, ki jo je Gorenjski glas izdal ob letošnjem kulturnem prazniku in 80-letnici avtorja je doživela med bralci zelo lep sprejem. Ker se številni ljubitelji Prešerna obračajo na nas z vprašanji, kje bi jo lahko kupili, sporočamo, da jo lahko dobijo v malooglasni službi ali pa jo naročijo na našem naslovu: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, Kranj.
Uredništvo
^rzie/z\^efiruarja — M^cfo\>-
činski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko je na seji v torek, ko je ocenjeval lanske prekinitve dela na Gorenjskem in sprejel poslovnik o delu sveta, razpravljal tudi o škodi oziroma posledicah zaradi drsenja plazu v Zasavju. Sklenil je, da bodo vsi gorenjski občinski sveti zveze sindikatov namenili denar za pomoč prizadetim v Zasavju oziroma tovarni Lisca
V Termiki so posodobili proizvodno linijo
Blize čistejšemu zraku
Škofja Loku, 26. februarja — V ponedeljek bo tehnični pregled, naslednji dan pa pričakujejo začetek poskusne proizvodnje — druge linije /a izdelavo mineralne volne.
Kot je povedal direktor škofjeloškega tozd a Termike na Trati, Janez Deželak, je zamenjava iztrošene druge proizvodne linije prvi del uresničitve programa tohnolo-ško«ekološke sanacije, ki ga je lanskega julija potrdilu tudi loška skupščina. Vrednost naložb, ocenjena na 478,5 mi lijona dinarjev, bo s podražitvami narasla na okrog 600 milijonov dinarjev.
Tehnologija, ki je zamenjala iztrošeno, je sodobna, z njo bodo v Termiki lahko zadovoljili zahteve tujih kupcev po določeni kakovosti mineralne volne. Obenem pu je tudi v ekološkem pomenu korak bliže k dokončni sanaciji. Linija namreč vsebuje tudi celotno pripravo za priklop na či stilne naprave dimnih plinov, zgrajen je filter nad trdilno komoro.
Kolektiv je po dolgem času končno napravil tudi ko rak bliže k razumevanju in boljšemu sožitju s krajani Sv. Duha in Trate, I katerimi so ustanovili posebno delovno skupino, ki bo do konca leta bedela nad uresničitvijo programa tehnološko-ekološke sanacije.
11. Jeiovčan
deljevanju sredstev krajevnim skupnostim za vzdrževanje in gradnjo komunalnih naprav
Tokrat gre za nekatere spremembe že lani sprejetega pravilnika. Do denarja so upravičene krajevne skupnosti, če nameravajo na podlagi sprejetega plana obnavljati javne poti in graditi pločnike, ulice in trge, urejati parke ali zelenice, otroška igrišča, obnavljati in razširjati javno razsvetljavo, urejati avtobusna postajališča, graditi kanalizacijo ali vodovod in razširjati pokopališča ali graditi mrliške vežice. Pogoj pa je, da bodo v krajevni skupnosti s prostovoljnim denarnim prispevkom, materialom ali delom krajanov zagotovili najmanj 20 odstotkov od predračunske vrednosti dela.
inve"!
To velja za objekte ^ tf. S .v., s katerimi upravU / ^ vna skupnost. Če pa f.A$ ko prave, ki so v upravlj ^ munalne organizacij6'^ v krajevni skupnosti p ti najmanj 40 odstotkov jjj tega najmanj polo^pV '1 narju. Rok za pr>Č% «5 ^ vrstnih del oziroma   «dj Po stva poteče konec ie\rtf \ 1. marca. Odbor za ^fi * skupnosti bo predlog ^$ litev sredstev krajeV1 K/ nostim   pripravil ^ do konca aprila, den&5 % krajevne skupnosti a >et] ^ kasneje do konca s     * $( letos. y J
NFSREČK
Delavcu odtrgalo roko
Kranj, 23. februarja — V
savskem to/.du TAl* na koncu proizvodne linije za gumiranjo tekstilnega korda sta delavca Satct Redžematović, 1064, in Drago Ziherl, l!).r>0, oba iz Kranja, hotela vstaviti v navijalni stroj poldrugi meter široko tkanino, navito v balo. Pri na meščan ju na valj je Rodžoma toviču potegnilo desno roko med valj in tkanino in mu jo v ramenu odtrgalo. Na zdravljenje so ga peljali v Klinični center.
Isto dopoldne si «M val desno roko vf, J
zar Matevž Setnifc^j Barbare pn
Sv
zaposlen
len v loškem
Umrla v požaru^fv,
Golnik, 24. februa^^
pritličju stanovanjski Golnik 60, kjer Je'^ofj Nada Fink, 1924, ug^/J je nastal požar, v # j« J Finkova umrlu. ZaA,viieJ na fotelju sredi dn Qtm zaradi cigaretnega "V' ga je Finkovu PuSU lju in nato zaspala-
^LOz DNEVI
ZAVIJANJA IN ARANZjffgivf DARIL S SVEŽIM CVETJ*
v četrtek 5.marca,
petek 6. marca in J§> soboto 7. marca do v
Pričakujemo vas v prodaj*^ ELGO v LESCAH