PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 119 (13.949) Trst, torek, 2. julija 1991 Pogumno priznati Slovenijo VOJMIR TAVČAR Med mnogimi pogrebi žrtev, ki so v teh dneh padle zaradi agresije jugoslovanske armade na Republiko Slovenijo, je bil tudi poseben pogreb: pokop Socialistične federativne republike Jugoslavije. SFRJ je bila že dolgo časa v bolniški sobi, toda nihče od zdravnikov, ki $o se zbirali ob bolnikovi postelji, ni znal najti za bolnika primernega zdravila. Njegov dokončni grobar - in SFRJ ne bo oživljena, čeprav je bil v nedeljo na čelo zveznega predsedstva ‘zvoljen hrvaški predstavnik Stipe Mesič - je bila jugoslovanska armada. 2 napadom na Republiko Slovenijo, ki le z ustavno pravnim sklepom svojega demokratično izvoljenega parlamenta, uresničila voljo, ki jo je slovenski narod svobodno izrazil na plebiscitu 23. decembra, je boIniku-SFRJ zadala smrtni udarec. Narodu in republiki, ki sta pred skoraj petdesetimi {eti prostovoljno stopila v skupnost iugoslovanskih narodov in narodnosti. so hoteli s silo preprečiti, da bi sto-PHa na pot suverenosti in neodvisnosti. Bolnik je bil s tem zaboden v Sfce, z nadalnjo uporabo sile, s stresanjem na prebivalstvo, bombardiranem letališč, z ultimativnimi grožnjami pa tudi dokončno pokopan. SFRJ °dhaja v arhiv zgodovine v tragičnih °koliščinah. Rodila se je v krvi in navdušujočem poletu boja za svobodo, umrla pa ob strelih in poskusu udušit-ve svobodoljubja slovenskega naroda. Vsem, ki smo v vseh teh letih spremljali dogajanje v Jugoslaviji, ljubili to Jugoslavijo, verjeli v njene poskuse uveljavljanja drugačnih odnosov med ljudmi in med narodi, je v teh trenutkih hudo pri srcu. Zrušili so se ‘deali, ki so nas, ki smo se rodili po v°jni, stalno spremljali od mladih m>g, zrušilo se je to, za kar so se bori-‘t in umirali naši očetje in matere, dedje in stare mame. Toda bolečina fega tako dramatičnega trenutka ne soie zamegliti treznega pogleda na stvarnost. Jugoslavija je bila že dolgo m bolnik. In ne zato, ker bi se po kitovi smrti sprostile uničujoče strasti nusprotnih nacionalizmov. Res je, da so v zadnjem desetletju vse ostreje Prišle do izraza kulturne in nacional-de različnosti jugoslovanskih narodov, ki jih je gospodarska kriza še dodatno zaostrila, toda vse to bi bilo rešljivo, dialog bi bil mogoč, če bi se državni okvir postopno prilagajal potrebam narodov in narodnosti in novim težnjam, ki so se počasi uveljav-tjale v Evropi. Toda ta okvir je ostal tog, gluh za vse novosti. V Jugoslaviji so obstajale in še obstajajo sile, ki so za spreminjanje in prilagajanje novim potrebam, obstajajo pa in so številčno krepkejše sile, ki bi hotele celo nazaj, v centralistično in unitaristično NADALJEVANJE NA 2. STRANI BOGO SAMSA LJUBLJANA — Slovenija je pred novim brutalnim udarom JLA. Vsa znamenja kažejo v to smer, veliko je celo nespornih dejstev. Armada v Srbiji in v BIH množično mobilizira. Včeraj pa so se ves dan stopnjevale grožnje na račun slovenskega vodstva, vrstile so se tudi grožnje z množičnim uničevalnim udarom, kar pomeni nediskriminirano bombardiranje in izstreljevanje raket zemlja - zemlja na naseljena področja po iraškem vzoru. Ta prva ugotovitev sledi tako s tiskovne konference predsednika Kučana, kot tudi z večerne tiskovne konference obrambnega ministra Janše in seveda predvsem iz cele vrste dejstev. JLA je pričela v Sloveniji ponovno uporabljati helikopterje, predvsem pa je bilo nad Slovenijo in Ljubljano spet slišati zlovešče zvoke reaktivcev, tokrat z velike višine, zunaj dosega raket slovenske protiletalske obrambe. Več spornih vprašanj je pri izvajanju določila o prekinitvi ognja. Že smo poročali, da je bila v nedeljo zvečer v Ljubljani delegacija zvezne vlade, ki jo je vodil predsednik Markovič. Takrat so se dogovorili o tehničnem postopku premika enot JLA, sedaj blokiranih v Sloveniji, v svoje kasarne. Dogovorili so se, da bosta slovenska vlada in ZIS imenovala petčlansko mešano komisijo, kateri se bodo kasneje pridružili še mednarodni opazovalci; domenila naj bi se o konkretnih pogojih. Ta komisija pa bo imenovala podkomisije, ki bodo razčistile vse sporne probleme. Zvezna vlada tega ni naredila, komisijo pa je imenovalo peto vojaško poveljstvo in torej ne ZIS. Najbolj je občutljivo vprašanje vrnitve tankovskih enot v vojašnice. Janša je zelo prepričljivo obrazložil, da je sedaj v Sloveniji okrog 500 tankov in težkih oklepnih transporterjev JLA. Večina je razpršenih po vsej Sloveniji in vsi so v neprepustnih obročih barikad in oddelkov Teritorialne obrambe. Že omenjena komisija bi morala dogovorno urediti premik teh enot v kasarne. Nikakor pa si v sedanjih okoliščinah Slovenija ne more privoščiti, da bi te enote preprosto spustila, da bi se bodisi vrnile v vojašnice, kjer bi se ponovno opremile za boj ali pa bi celo pomenile novo priložnost za osredotočen ponoven napad. Vsak premik mora biti nadzorovan. V tej zvezi je še dejal, da dovoljujejo samo premike peš, ko okupatorji puste za seboj vso težko tehniko in opremo, samo oficirji lahko ohranijo osebno orožje. Ni nobenega dvoma, da dogovor o prekinitvi ognja pomeni ustavitev bojnih poletov, kamor spada tudi oskrbovanje enot s hrano in z municijo. Toda helikopterji so streljali tudi na civiliste in pri takem preletu je bila ranjena na Vrhniki neka ženska. Armada ne umika iz Slovenije niti tistih tankovskih kolon, ki so prispele iz Hrvaške in ki jih zapirajo barikade samo s čelne strani, s hrbtne pa je vse prosto in bi se lahko preprosto obrnile in vrnile nazaj v vojašnico, česar TO niti ne ovira niti ne more ovirati. V Beogradu pa prihaja do čudnih in presenetljivih uradnih vesti o prvi seji novega zveznega predsedstva, kateremu sedaj predseduje Stipe Mesič, izvoljen v nedeljo zvečer pod strahotnim pritiskom Evrope, tako da je bila "trojka" celo navzoča na seji ob njegovi izvolitvi. Toda zvezno predsedstvo je včeraj po dolgi seji objavilo uradno sporočilo, v katerem v bistvu podpira armadni vrh in sprejema podobna stališča, kot jih je kasneje sporočila armada sama in katere objavljamo na drugem mestu. Gre za eno izmed tolikih groženj, ki jih je včeraj vojska izrekla na račun Slovenije, samo da gre tokrat za stališča zveznega predsedstva, ki na tak način krije armado Očiten je pritisk beograjskih krogov, očitno pa je tudi dejstvo, da gre za pritisk srbskega lobija in najbrž tudi grožnje okolja, pri čemer pa je važno, da na -seji nista bila ne Drnovšek ne Makedonec Tupurkovski. Začela se je torej diplomatska in pravniška bitka o formalnostih, s katerimi ni hotela srbsko-komunis-tični lobi in predvsem armadni vrh prikriti preprosto dejstvo, da je bila grobo napadena Republika Slovenija, da se pripravlja povračilni napad, ker je prva bitka pomenila v vojaškem pogledu popoln poraz. Pri tem seveda igra odločilno vlogo morala vojakov, ki množično bežijo iz JLA. Po nekaterih podatkih dosega številka že okrog 2.500 mož, če se upoštevajo vse kategorije; Slovenci, ki so prestopili iz JLA v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik Milan Kučan poročal o srečanju z evropsko trojko Dokler bo armada ohranila politično vlogo bo premiije v Sloveniji težavno LJUBLJANA — »Šele trajna izključitev armade iz poseganja v politične odločitve pri razpletu jugoslovanske krize bo prinesla dejansko možnost, da pride do trajnih rešitev. Jugoslovanska armada je tretja stran v tem zapletu in ravna povsem samovoljno in za nas brez posredovanja tujih opazovalcev, tudi vojaških, te kontrole ni mogoče zagotoviti.« Tak je bil zaskrbljen komentar predsednika predsedstva Republike Slovenije na včerajšnji tiskovni konferenci, ko je poročal o nočnem sestanku s trojko Evropske skupnosti, ki sojo sestavljali Luksemburžan Poos, Nizozemec Van de Brook in Italijan De Michelis. To svojo zaskrbljenost in nezaupanje v spoštovanje premirja s strani jugoslovanske vojske pa je Kučan utemeljil s pravkar končano splošno mobilizacijo v Srbiji, s številnimi kršitvami premirja v Sloveniji, izrazil pa je tudi svoje dvome, da bo lahko Stipe Mesič, ki je bil v noči na ponedeljek končno le imenovan za predsednika predsedstva SFRJ, ob sedanjem razmerju sil v zveznem predsedstvu - vedeti je treba, da ima Srbija tri glasove - imel večji vpliv na vojsko, kot ga je imel doslej Ante Markovič. Milan Kučan je skupaj z ministroma Ruplom in Kacinom pojasnil tudi potek srečanja v Zagrebu, kjer so evropski trojki, ki je v treh dneh že drugič prišla v Beograd in Zagreb, še enkrat pojasnila slovenska stališča. V zvezi s tem je slovenski predsednik dejal, da so ministri ES zahtevali povsem jasne odgovore zvezne vlade, Srbije, Hrvaške in Slovenije, če so pripravljene izpolniti pogoje, ki jih je ES postavila v svojih treh vprašanjih. Gre za takojšnjo prekinitev ognja in spoštovanje premirja, začasno zamrznitev sprejemanja nadaljnjih odločitev v zvezi s slovensko in hrvaško samostojnostjo in za izvolitev Stipeta Me- Kučan evropski trojici zagotovil, da Slovenija v skladu z odločitvijo slovenskega parlamenta pozitivno odgovarja na vse tri zahteve, še enkrat pa je poudaril, da trimesečna zamrznitev nikakor ne zadeva že sprejetih odločitev o samostojnosti in suverenosti Slovenije, velja pa le za nadaljnje izvajanje in sprejemanje odločitev o samostojnosti. Kučan je še povedal, da trojka ES ni za ničemer vztrajala, da bi zamrznitev veljala za nazaj, temveč se je siča za predsednika predsedstva SFRJ. V imenu Slovenije je predsednik zavzemala, da se vprašanje samostojnosti Slovenije in Hrvaške po trimesečnem obdobju rešina miren način z dogovarjanjem. Slovenski predsednik je še povedal, da Evropska skupnost zahteva jasna zagotovila o spoštovanju vseh treh točk in da je pripravljena poslati svoje civilne opazovalce in če bo potrebno tudi vojaške. O položaju v Jugoslaviji bo tudi govor na današnjem zasedanju KVSE, kjer bodo v zvezi z dogodki v Sloveniji in Jugoslaviji sprejeli ustrezne ukrepe. Na tiskovni konferenci pa je minister za informiranje Kacin poročal tudi o pogovorih v zvezi z omogočanjem pogojev za ohranjanje premirja in začetek postopka za ločevanje obeh strani. V ta namen bodo imenovali posebne komisije, v katerih bodo predstavniki obeh strani, ustanovili pa bodo tudi posebno medvladno komisijo, ki naj bi odločala o najbolj spornih vprašanjih. Te komisije naj bi se dogovorile na kakšen način, kdaj in kam, naj bi se umaknile posamezne enote jugoslovanske vojske, ki je v Slovenijo prišla tudi iz drugih republik. RADO GRUDEN Na kriznem območju možnost opazovalcev ES BEOGRAD — Evropska skupnost je pripravljena poslati v Jugoslavijo svoje opazovalce za nadzorovanje spoštovanja premirja. Holandski zunanji minister Van D en Broek, ki se je skupaj z De Michelisom in Poosom pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, je podčrtal, da mora ES imeti privoljenje Beograda. Van Den Broekov predlog bodo ocenili na zasedanju KVSE, ki bo jutri v Pragi in ki bo posvečeno jugoslovanski krizi. Luksemburški član misije dobre volje Poos pa je opozoril, da je položaj v Jugoslaviji še preveč krhek, da bi ga lahko prepustili samemu sebi. Dejstvo pa je, da morajo spore reševati tisti, ki so vanj e vpleteni, saj EGS nima nobene pretenzije, da bi narekovala rešitve, je še menil Poos. Van Den Broek, ki bo po principu rotacije prihodnjih šest mesecev predsednik ministrskega sveta EGS, je menil tudi, da so evropski organizmi, kot sta EGS in KVSE, bolj naklonjeni evropski komisiji opazovalcev kot delegaciji OZN, o kateri se je v preteklih dneh govorilo. De Michelis ocenjuje uspeh misije dobre volje Včeraj se je prvič sestala KVSE v funkciji »branitelja miru« Na Dunaju o Jugoslaviji RIM, LA VALLETTA — Italijansko zunanje ministrstvo je izdalo informativno sporočilo, v katerem ocenjuje uspeh evropske trojice v Beogradu in Zagrebu. Farnesina je zadovoljna nad doseženimi sporazumi, De Michelis pa je zadovoljen predvsem, ker je bil ta obisk neke vrste ognjeni krst skupne evropske zunanje politike. Farnesina je še poudarila, da tudi Italija, tako kot sicer Evropska gospodarska skupnost, ne bo priznala suverenosti Slovenije in Hrvaške, »ker je do te odločitve prišlo enostransko in mimo pogajanj v okviru Evropske konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Vsekakor pa Italija ostro obsoja vojaško agresijo in vztraja pri mnenju, da je dialog edina pot do sprave«. Minister De Michelis, ki je včeraj že odpotoval na Malto, kjer poteka mednarodna konferenca Aspen Instituta o kooperaciji v Sredozemlju, je v pogovoru z novinarji večkrat naglasil vlogo ES v reševanju jugoslovanske krize. »Evropa je uspela tam, kjer je James Baker odpovedal,« se je pošalil, ko je govoril o imenovanju Hrvata Mesiča za zveznega predsednika. De Michelis meni med drugim, da je uspeh misije za poldrugo leto prehitel uvajanje skupne evropske zunanje politike. Za italijanskega člane trojice je bil ta obisk toliko pomembnejši, saj je v noči na prvi julij zapadel njegov mandat v ES zaradi zamenjave predsedstva. De Michelisa bo prihodnjih šest mesecev nadomestil predstavnik portugalske. »Prepričan sem, da se je Evropa izkazala in da je pravočasno ukrepala. Premirje zaenkrat^drži (minister je dal izjave včeraj zjutraj, ko je bilo na Slovenskem še razmeroma mirno), ostajajo pa številni izraziti kontrasti, kajti mirovna misija je kljub uspehom vse premalo, kar lahko naredimo,« je povedal De Michelis. Vsekakor je pozitivno ocenil že dejstvo, da je na obeh straneh prišlo do sicer še vedno krhkih znakov pripravljenosti na pogajanja. Minister je govoril tudi o možnosti evropskih opazovalcev, podčrtal pa je, da je treba še veliko in vztrajno delati na področju diplomacije, preden bo v Jugoslaviji prišlo do trajnega miru. »Javnost bi se morala zavedati, da je smo pred anomalno situacijo, v kateri postane problem že samo komuniciranje med predstavniki posameznih republik. Že samo porazdeljevanje evropske pomoči predstavlja skoraj nepremostljivo oviro, zato je vsako obsojanje ostre linije ES krivično. Vsako različno zadržanje ES bi lahko sprožilo verižno reakcijo nezadovoljstva, ki bi bila za ta del Balkana usodna«. DUNAJ — Včeraj se je v poznih popoldanskih urah na Dunaju začelo zasedanje posvetovalnega odbora Konference za varnost in sodelovanje v Evropi, ki ima na dnevnem redu izključno problem Jugoslavije, kot pa je bilo v predvidevanjih je seja trajala pozno v noč. Že na začetku so nastale organizacijske komplikacije, saj bi se morala neformalna seja začeti ob 16.00, osrednja pa ob 18. uri, vendar pa je prva iz nerazumljivih razlogov odpadla in so takoj prešli na uradni del zasedanja. Atmosfera med prisotnimi delegati 35 evropskih držav, ZDA in Kanade je dobra in konstruktivna, pozna pa se, da je prvič, da se sestane KVSE v funkciji branilca miru na tem delu Evrope. Sestanek sta zahtevala Italija in predvsem Avstrija, ki sta že v četrte-kaktivirali prvi stadij mehanizma KVSE, ki velja v primeru aktivne vojaške dejavnosti v eni od evropskih držav. Avstrija se je nato odločila, nezadovoljna z odgovorom, ki ga je dala Jugoslavija na njeno izrecno zahtevo, naj takoj preneha z agresijo, pri kateri je bila prizadeta tudi sama Avstrija (saj so večkrat preleteli njen zračni prostor in vrgli nekaj granat na njen teritorij), da bo prešla direktno na tretji in zadnji stadij mehanizma KVSE, ki med drugim predvideva takojšen sestanek »petintridesetih«. Italija kot država, ki meji z žariščem napetosti, ni zahtevala aktivacije drugega stadija, saj je to storila že Avstrija, ki je, kot predvideva protokol, zahtevala od Jugoslavije pojasnitve, ki jih ni dobila, zato pa bo razlaga jugoslovanskega zunanjega ministra Budi-mira Lončarja, zakaj se je stanje v Sloveniji še zaostrilo, zelo zanimiva in nestrpno pričakovana. Italija pa se je angažirala za sklicanje redne seje KVSE (torej političnega in ne »kriznega« organa, ki se sproži ob vojaških posegih in ki zaseda na Dunaju), ki bo jutri v Pragi. Včeraj je namreč sklicanje tega sestanka potrdil glasnik nemškega zunanjega ministrstva Hans Schumacher, ter dejal, da bo po principu rotacije sejo vodila Nemčija. Glasnica Bele hiše je včeraj v bistvu ponovila že znana ameriška stališča o vojni v Sloveniji, vendar pa se je to stališče za odtenek premaknilo na stran Slovenije. Dejala je namreč, da se s silo ne rešujejo konflikti in da, če bo vojska vztrajala na agresorskih pozicijah, bo »to imelo resne posledice«. Nato pa je še pozvala Slovenijo, naj ne »provocira armade na njenih položajih.« Tudi države bivšega Varšavskega pakta so na včerajšnjem sklepnem zasedanju, na katerem so razpustile pakt, izrazile simpatijo do najmlajše države na svetu - Slovenije. General Kolšek odstranjen BEOGRAD - Štab jugoslovanske armade je včeraj zamenjal poveljnika petega armadnega območja, ki ima sedež v Zagrebu, vključuje pa celotno Slovenijo in del Hrvaške. Poveljstvo petega armadnega območja je bilo v teh dneh v središču ostrih polemik zaradi vojnih operacij v Sloveniji. Po sklepu štaba na čelu petega armadnega območja ne bo več general Konrad Kolšek, ki je Slovenec. Njegovo mesto bo prevzel srbski general Života Avramovič. Sicer pa se je že govorilo, da general Kolšek dejansko ne poveljuje več petemu armadnemu območju, ker naj bi vlogo poveljnika v bistvu že imel general Andrija Rašeta. • Pogumno državo, v kateri bi prevladovalo in imelo odločilno besedo sedanje srbsko vodstvo s svojimi velikosrbskimi koncepti. Slovenija je bila z veliko večino prebivalstva med tistimi, ki so se zavzemali za spremembe: najprej v iskanju poti v socializem po meri človeka, nato ob uvedbi svobodnih pluralističnih volitev z uresničevanjem vseh tistih načel, na katerih slonijo sodobne evropske demokracije. S svojo vizijo je v marsičem celo anticipi-rala tisto Evropo narodov in narodnosti, ki je resnična perpektive stare celine. V soočanju teh dveh politik, teh dveh konceptov je jugoslovanski državni okvir začel škripati in pokati. In zdravniki, ki so se zbirali ob bolnikovi postelji, so najbrž ugoitovili bak-cile, ki so razjedali bolnikovo telo, zdravil pa niso mogli dobiti predvsem zaradi nepopustljivosti in nepripravljenosti na dialog zastopnikov unitaristične in centralistične politike s srbskim predsednikom Miloševičem na čelu. Na nezdružljivost pogledov in nepopustljivost srbskega vodstva so jasno pokazali tudi večkratni sestanki predsednikov šestih jugoslovanskih republik, predvsem pa je na to brutalno opozorila kršitev rotacije na čelu zveznega predsedstva, ko je Srbija, ki si je v predsedstvu s silo izborila tri glasove (srbska skupščina je na primer brutalno zamenjala predstavnika Kosova, ko zastopnik avtonomne pokrajine ni glasoval povsem v sozvočju z Miloševičem) s pomočjo Črne Gore preprečila izvolitev Mesiča. Poleg domačih pa so se v teh letih ob bolnikovi postelji zvrstili tudi tuji, zlasti evropski zdravniki. Toda v skr- bi za ohranitev celovitosti Jugoslavije, ki jo je narekovala zelo kontingen-tna »realpolitik«, tuji specialisti pravih klic bolezni niso ugotovili, kaj še, da bi si upali pripraviti ustrezno leči-lo. S tem pa si je Evropa prevzela veliko odgovornost, saj je z zagovarjanjem in podpiranjem celovitosti Jugoslavije - zavestno ali ne - podprla in krepila velikorsbsko in unitaristično politiko srbskega voditelja Miloševiča. Z besedami je sicer obsojala njegovo represivno politiko na Kosovu, v dejstvih pa je z zagovarjanjem celovitosti Jugoslavije krnila hotenje slovenskega in hrvaškega naroda po osamosvojitvi, v nasprotju z načeli, ki so bila potrejena tudi pred dobrim tednom na zasedanju Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Strah pred morebitnimi zahtevami lastnih manjšin in narodov brez državnosti, strah pred pošpeševanjem dezintegracijskih sil v Sovejetski zvezi je silil Evropsko skupnost, da je skušala z obližem ozemeljske celovitosti zdraviti hudega bolnika, ki bi potreboval povsem drugačno, veliko bolj učinkovito terapijo. V bistvu je dvanajsterici zmankal pogum, da bi se zazrla v perspektivo Evrope narodov in s tega zornega kota ukrepala in pomagala pri iskanju ustreznega zdravila. Brutalni poseg jugoslovanske armade, ki je pripeljal topove na italijansko in avstrijsko mejo in skušal z jeklenim obročem zapreti Slovenijo pred vplivi Zahoda, je - kot kaže - privedel do delne streznitve. Predpostavke na primer, na katerih je Italija gradila svojo pentagonalno politiko, bi se namreč zrušile, če bi jekleni obroč armade okrog Slovenije ne bil prebit. Toda globoke rane, ki so jih v telesih in dušah zarezali topovi in brzos- trelke jugoslovanskih vojakov, bodo sedaj v Jugoslaviji otežili dialog. In najbrž bo tudi veliko težje spodbujati tisto stopnjo integracije med jugoslovanskimi narodi, ki naj bi bila najmanjši skupni imenovalec v Evropski skupnosti. Morda ni še povsem prepozno in morda je še mogoče poiskati primerna zdravila. Ne za SFRJ, ki je mrtva in pokopana, pač pa za drugačno skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Toda, kot pravi kolega Giorgio Logo, treba bo dovolj poguma, da se priviligira vselej ljudi in njihovo svobodo pred kratkotrajnimi in neperspektivnimi koristmi režimov. Prvi korak v taki odločitvi za pogum pa bi bil priznanje Republike Slovenije in Republike Hrvaške. • Vrh armade TO, tisti, ki so odšli domov, ubežniki drugih narodnosti in oni, ki so se med boji predali. Slovensko poveljstvo upravičeno trdi, da je resnična številka še višja, saj je zelo veliko vojakov enote preprosto zapustilo in se sedaj po gozdovih in poteh potikajo in skušajo vrniti domov. Na vseh tiskovnih konferencah so včeraj zlasti slovenski novinarji zahtevali podrobne in zelo natančne odgovore na možne primere najmanjšega nekorektnega ravnanja z Neslovenci, ki žive v Sloveniji, z družinami vojaških starešin ali kakršnekoli druge primere. V posameznih primerih gre očitno za izmišljene zadeve, nekajkrat so natanko pojasnili, za kaj gre, le nekaj je ostalo še odprtih, vendar bosta notra- nje in obrambno ministrstvo poskrbeli za dokončne in točne podatke. Kakšna razlika med ' hrabro srbsko policijo", ko je okupirala Kosovo in vedno ugotovila, da so goloroki Albanci napadli srbske policiste, ko pa so sestavili seznam žrtev, ni bil ne ranjen ne ubit noben srbski miličnik, število civilnih žrtev pa je šlo v stotine. Pa na primer zloglasne izolacije, pretepanja, itd. Prav o tem vprašanju skuša beograjski tisk sprožiti kampanjo, ki naj bi prikrila dejstvo, da se njihova vojska predaja, in dejstva, da teče mobilizacija v Beogradu zelo slabo, da je odpor že množičen in da se veliko število rezervistov ne prijavlja ter odhaja celo v tujino. Danes zjutraj pričakujejo v Ljubljani nemškega zunanjega ministra Gen-scherja, ki je hkrati tudi predsednik evropske komisije za varnost. Že včeraj je prispel v Jugoslavijo, imel v Beogradu več razgovorov, v Ljubljani pa se bo pogovarjal s Kučanom in Tudj-manom. Slovenija od tega obiska veliko pričakuje, pa tudi, da bosta mednarodna javnost in dvanajsterica dokončno prekinili s sedanjo politiko in priznali Slovenijo kot samostojno državo. Vse podrobnosti nočnega razgovora v Zagrebu kažejo v to smer. Predsednik Kučan nam je tako v kratkem razgovoru potrdil, da je italijanski zunanji minister De Michelis, dejal, da naj Slovenija počaka in potrpi največ še tri mesece, pa bo priznana kot suverena država. Podobno je rekel tudi zunanjemu ministru Ruplu. Predvsem pa je potrdil slovensko razlago uporabe milice in Teritorialne obrambe, ki lahko odgovarjata na napade teroristov in JLA tudi, ko so v kasarnah. Ljubljana je preživela včerajšnji dan že skoraj povsem normalno. Vsa pod- jetja delajo, trgovine so odprte in tudi še kar primerno založene. Manjkajo samo živila, ki jih je treba pripeljati od drugod, na primer sadje. Vse je zelo normalno, v bankah nekaj manj ljudi, ni ne panike, ne vznemirjenja. Letalski preleti ne zanimajo nikogar več, razen seveda pripadnikov narodne zaščite, ki vneto pripravljajo zaklonišča za možne letalske napade. Toda zelo resno postaja gospodarsko vprašanje. Škoda tankovskih gosenic, streljanja, bojnih napadov letalstva, je ogromna. Toda to je samo zelo majhen del resnične škode. Nekdanji podpredsednik vlade, znani ekonomist Mencinger pravi, da znese morda le 1 odstotek. Prava škoda je v ustavitvi proizvodnje, pretrganju ekonomskih vezi. Pogodba podjetja "Tomos" s svojimi francoskimi partnerji je na primer ogrožena, ker ne more pravočasno dobaviti sestavnih delov, v tovarni pa ni skladišč, dostavlja se točno po rokih, ki so predvideni, zastala dobava hromi francosko proizvodnjo. Povsem je uničen turizem, ohromljen je promet, izgubljeno zaupanje. Ta škoda je ogromna in je brez velike pomoči tujine Slovenija ne bo mogla odpraviti. Ljubljano čaka še ena noč v okupatorskih razmerah. Včeraj so teroristi Kosa divjali in streljali. Milica, posebni oddelki, so tri likvidirali. Tu je tudi vzrok, da je ponoči mesto povsem opustelo, taksisti ne vozijo, pred parlamentom, predsedstvom, vlado in tiskovnim središčem si specialci popravljajo oklepne jopiče in imajo ves čas na strel pripravljeno orožje. Tudi to je Ljubljana, ona, pripravljena na vse in najhujše v boju za svojo svobodo, povsem drugačna, toda tudi povsem enaka, kot je bila v trdih bojnih letih 1941. Kljub izvolitvi Stipeta Mesiča za predsednika predsedstva Spopadi v Hrvaški BEOGRAD — Po mesecu in pol je že mesece skregano predsedstvo Jugoslavije v nedeljo ponoči ob navzočnosti trojke ES le moralo razglasiti Stipeta Mesiča za predsednika. To je verjetno prvič, da so tuji diplomati neposredno nadzorovali vodstvo neke tuje države pri imenovanju njenega predsednika. Včeraj se je predsedstvo pod novim vodstvom že sestalo, vendar pa na zasedanju ni bilo ne dr. Janeza Drnovška, ne Milana Kučana, ki v Beograd nista prišla iz že večkrat navedenih razlogov. Ob vesteh iz Slovenije in Hrvaške pa se tudi neobičajen način izvolitve Mesiča, ne zdi več tako neobičajen. Najbrž bi bili ob vse večjem zaostrovanju na Hrvaškem, mednarodni opazovalci potrebni tudi tam. Tako je včeraj policijska uprava v Vukovarju sporočila, da so v noči na ponedeljek četniki iz Borovega sela napadli pripadnike hrvaške narodne garde v Borovem selu. Kot poročajo, mrtvih ni bilo, bili pa so številni ranjeni. Po poročilu Tanjuga se je streljanje začelo v nedeljo, nekaj po 21. uri. nadaljevalo pa skozi vso noč. Tudi na področju Vinkovcev so četniki, ki so prišli od drugod, napadli vasi s petežno srbskim prebivalstvom, ki so doslej stale ob strani. Na ta način naj bi napad pripisali hrvaški policiji, tamkajšnje Srbe pa prisilili, da se jim pridružijo. Toda najbolj napeto je bilo v Tenju, vasi v bližini Osijeka, ki jo je že pred dvema dnevoma zasedla večja skupina četnikov in vse te dni terorizirala hrvaško prebivalstvo. V noči na ponedeljek pa so četniki s strojnicami prerešetali skoraj vsako hrvaško hišo, včeraj, nekaj pred poldne pa so z rafalom pokosili načelnika osiješke postaje milice Josipa Rajhla in ga ubili. Rajhi se je v Tenj podal na pogajanja skupaj s predsednikom krajevne skupnosti. Zaradi razburjenosti Osiječanov je vojska s tanki včeraj spet krenila iz kasarne, po poročilu iz Osijeka pa je pri nočnem obstreljevanju med četniki in hrvaškimi gardisti, vojska s tanki podprla četnike. O tem, da vojska odkrito sodeluje s Srbi, pa priča tudi dogodek iz Virovitice. Načelnik bjelovarske policijske uprave je včeraj objavil imena visokih oficirjev jugoslovanske vojske, ki so jih že v nedeljo zvečer aretirali v Virovitici. Policija je posredovala na podlagi prijave občanov, ki so opazili, da nekateri oficirji virovitiške garnizije delijo orožje rezervistom srbske narodnosti. Po uradnih podatkih doslej vojaške oblasti policijske akcije niso ovirale. Da se na Hrvaškem napetost nevarno stopnjuje pa pričata še dva dogodka: tako je skupina oboroženih teroristov v kraju Umetiči v občini Hrvatska Kostanjevica pri Šarenem mostu prestregla kombi s cestnimi delavci iz Siska. Teroristi so jih nagnali iz kombija in se nato odpeljali neznano kam. Iz Gospiča pa poročajo, da je bila v nedeljo zvečer pri železniški postaji Medak ponovno minirana liška proga, tako da je železniški promet med Splitom in Zagrebom prek Like nemogoč. Poleg tega pa so martičevci včeraj zgodaj zjutraj na cesti med Otočcem in Žuto Lokvo v kraju Brlog zaplenili in odpeljali kombi poln pohištva. RADO GRUDEN Pregl: Z agresijo so končno prevladali razlogi za odhod LJUBLJANA — Živko Pregl, do predvčerajšnjim podpredsednik jugoslovanske vlade, je včeraj na tiskovni konferenci pojasnil vzroke za svoj odstop in nekatera osebna stališča v zvezi z delovanjem ZIS in njegovo odgovornostjo ob agresiji jugoslovanske armade na Slovenijo. Pregl je poudaril, da je položaj zdaj tako zapleten in degeneriran, da brez ar-bitriranja Evrope ni mogoča takojšnja rešitev vojnega spopada v Sloveniji. Armada je po njegovem namreč povsem brez vajeti, istočasno pa je izginilo vsakršno medsebojno zaupanje med institucijami in drugimi na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Za rešitev na daljši rok pa je Po njegovem potrebna zanesljiva varovalka, ki bo preprečila morebitne nada-ijnje intervencije JA in drugih republik Proti Sloveniji. Taka varovalka je po njegovem lahko le mednarodnopravno priznanje Slovenije, kar je ključ razpleta in zapleta jugoslovanske krize. Bivši podpredsednik ZIS je pojasnil, da je odstopil (podobno kot drugi slovenski Predstavniki v Beogradu) v skladu z dogovorom s slovenskim državnim in poli- tičnim vrhom, spregovoril pa je tudi o številnih dilemah, ki so se pri njem pojavljale že dalj časa in so zadevale ostanek ali odhod iz Beograda. Razlogov za ostanek je bilo nekaj časa več, še posebej pa je bil po njegovem mnenju pomemben tisti, da je na ta način lahko dal svoj prispevek za uveljavljanje Slovenije ter se boril proti gospodarski blokadi Slovenije in poskusom, da bi s silo pokorili slovenske osamosvojitvene poskuse. »Z agresijo na Slovenijo pa so končno prevladali razlogi za odhod,« je poudaril Pregl. Živko Pregl je spregovoril tudi o krivdi oziroma odgovornosti zvezne vlade in njenega predsednika Markoviča za brutalen napad. Pri tem je poudaril, da si je on stalno prizadeval, da ne bi prišlo do tako drastičnih odločitev in da je skupaj s še nekaterimi člani vlade - med temi naj bi bil tudi Markovič - dosegel, da so bila precej spremenjena stališča zvezne vlade v primerjavi s tistimi, ki jih je kot zahtevo pripravil v zveznem sekretariatu za zakonodajo. Povedal je, da je bila tam postavljena zahteva, da se zapre vseh 106 mejnih, maloobmejnih in dvolastniških prehodov z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in kasneje odpre le še 16, skozi katere, naj bi nato potekal ves promet s temi državami. Dejal je, da dogodki dokazujejo, da so bile odločitve za napad na Slovenijo sprejete že precej pred spornimi sklepi ZIS, na katere se sklicuje armada. Ta se je po mnenju Pregla že zdavnaj izmuznila vsakršnemu državnemu nadzo-ru.v Želel je tudi poudariti, da z vojsko nima ničesar in da je že 27. junija in nato še enkrat 29. junija zahteval odstranitev generala Kadijeviča, glede odgovornosti Markoviča pa je dejal, da je treba imeti pred očmi, kakšno Jugoslavijo je podedoval, ko je prišel na čelo vlade pred dvema letoma. V tem času je morala vlada po njegovih besedah prevzemati marsikaj, kar ni bilo v njeni pristojnosti. Ves ta čas je bila vojska izven moči ZIS in zato je po njegovem potrebna natančna politična analiza, ki bo pojasnila točno vlogo zvezne vlade in tudi morebitno odgovornost njenega predsednika za napad na Slovenijo, (rg) Armada BEOGRAD — Štab vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ je danes izdal naslednje sporočilo: Štab vrhovnega poveljstva obvešča jugoslovansko javnost, da so pripadniki vojske, poveljstva, enote in ustanove JLA na slovenskem ozemlju v izjemno težkem položaju. Organi oblasti in oborožene skupine na ozemlju Republike Slovenije ravnajo z njimi kot s sovražno okupatorsko vojsko. V napadih na pripadnike JLA in člane njihovih družin se poslužujejo celo metod, ki jih niso uporabljale niti fašistične formacije in ki jih mednarodni pravni in drugi akti prepovedujejo. V Sloveniji onemogočajo pomoč ranjenim pripadnikom JLA, uporabljajo krogle dumdum, onemogočajo preskrbo s hrano in vodo, pripadnike JLA in njihove družinske člane zapirajo kar na ulicah, vdirajo v njihova stanovanja, podtikajo eksploziv, otroke in druge družinske člane jemljejo za talce in posegajo tudi po drugih najgrozljivejših podlostih. Naloga, ki jo je dobila Jugoslovanska ljudska armada, je bila izpolnjena v predvidenem roku in s sorazmerno majhnimi izgubami. Največje izgube so nastale šele po dogovorjeni prekinitvi ognja, kar najbolje potrjuje neskrupularnost oboroženih formacij Republike Slovenije in tistih, ki jim ukazujejo. Z JLA ves čas ravnajo kot z okupatorsko silo, enote, ki so bile sestavljene tako, da bi lahko opravile ne le zastavljeno, marveč tudi veliko zahtevnejši nalogo, če bi le uporabile vsa razpoložljiva sredstva, niso želele in tudi niso mogle ravnati po pravilih okupatorske vojske. Ker so enote JLA izpolnjevale nalogo v skladu z ustavo in sklepom najvišjih organov SFRJ, niso pričakovale takega odnosa. Nihče razumen, tudi štab vrhovnega poveljstva, ki se je ves čas zavzemal in se še vedno zavzema za miren in demokratičen razplet krize in celo za odcepitev Republike Šlovenije, če je to v skladu z njenimi odločitvami in interesi, ni mogel računati s tem. Prav to pa je naša velika napaka. Manjši del pripadnikov enot, ki so izpolnjevale nalogo, namreč zavarovati državno mejo na ozemlju Republike Slovenije, predvsem sta- še grozi rešin in vojakov slovenske narodnosti, je prekršil prisego in izdal svoje tovariše in enote. Posledice takega ravnanja so bile nujno negativne. Na podlagi doseženih dogovorov in potreba, da je treba preprečiti nadaljnje obojestransko prelivanje krvi, je štab vrhovnega poveljstva privolil v predlagano prekinitev ognja. A doseženi dogovor o tem je lahko veljaven le, če bo ta prekinitev obojestranska, če bodo enotam JLA onemogočili neovirano vrnitev v vojašnice ob istočasnem umiku oboroženih formacij Republike Slovenije, če bodo zajeti pripadniki JLA izpuščeni in če bodo vsem poveljstvom, enotamin ustanovam nemudoma zagotovili redno preskrbo s hrano, vodo in elektriko. Prekinitev ognja bo prenehala veljati v hipu, ko bodo življenja, zdravje in dostojanstvo pripadnikov JLA kakorkoli ogroženi. Pravkar poteka obsežna akcija s ciljem prekrbeti enote JLA z osnovnimi življenjskimi potrebščinami -pri tem uporabljamo zračna in druga transportna sredstva JLA. Slovensko vodstvo je seznanjeno, da bomo na sleherno obliko ogrožanja te akcije odgovorili z množičnim in rigoroznim vojaškim napadom. Tako bomo ravnali tudi v primeru nespoštovanja drugih elementov doseženega dogovora. Neuspeh dela enot, ki so sodelovala pri opravljanju te naloge, k čemur so veliko prispevale prevare in ukane slovenskega vodstva, ne pomenijo tudi neuspeha Jugoslovanske ljudske armade. Velika večina pripadnikov JLA namreč še zdaj izraža pripravljenost častno izpolniti svojo dolžnost pri obrambi države, tudi naloge, ki so neposredno pred njimi. Enote JLA so v največji bojni pripravljenosti. Izvedli smo tudi dodatno mobilizacijo ustreznih enot, ugotavljamo odgovornost pristojnih starešin JLA, poleg še sprejetih pa bomo poskrbeli tudi za kadrovske in druge potrebne ukrepe, s katerimi bomo zagotovili učinkovito delovanje JLA zdaj in v prihodnje. Sleherna prevara in izdaja sta vselej le krakotrajni. To se bo izkazalo zelo hitro. Moralno dejanje slovenskih atletov LJUBLJANA — Skoraj popolna garnitura slovenskih udeležencev Sredozemskih športnih iger bo danes iz Aten °dpotovala na Dunaj, od koder se bo skušala prebiti nazaj v domovino. O priporočilu Slovenske športne zveze, naj slovenski tekmovalci takoj zapustijo vrste jugoslovanske reprezentance, so bili slovenski člani jugoslovanke odpra-j'6 v Grčiji obveščeni torej šele včeraj, po poročanju tiskovne agencije ANSA pa se mu je odzvalo 22 tekmoval-cev, med katerimi je tudi svetovni prvak v streljanju Debevc. Kot je novinarjem sporočil vodja jugoslovanske odprave in predsednik TKZ Jugoslavije Drakulevski pa bodo ba igrah vseeno tekmovali štirje, med temi tudi nogometaša Novak in Englaro. V prejšnjih dneh so svoj nastop že odpovedali košarkar Jure Zdovc in vrsta kajakašev in kanuistov na SP v Trentu. Sekretar Slovenske športne zveze Rajko Šugman je v tzjavi za TV Slovenijo sinoči potrdil, da so vsa tekmovanja zveznega značaja v Sloveniji za sedaj seveda odpovedana, 0 nadaljnjem sodelovanju slovenskih posameznikov in ntoštev v jugoslovanskih zveznih tekmovanjih oziroma prvenstvih pa bo sklepala skupščina SŠZ. Nelahko odločitev športnikov, da se odrečejo nastopom v reprezentančnem vresu, predvsem pa možnosti realizacij svojih tekmovalnih ciljev, za katere je bilo vloženo veliko naporov, je Šugman označil za veliko moralno dejanje v podporo sedanjim prizadevanjem Slovencev v domovini. Okrog množičnega odstopa slovenskih tekmovalcev iz Jugoslovanskih reprezentanc, je bilo v teh dneh veliko napisanega tudi v italijanskih športnih časnikih, nastalo pa in tudi precej zmešnjave, odvisno pač od tega, ali so novinarji prejemali informacije takorekoč iz prve roke oziroma skozi filter vodstev reprezentanc. Tako so o tem vprašanju v istem dnevniku različna tolmačenja. Časnikar Gazzette dello šport Sergio Ghesini, ki se je v Atenah neposredno Pogovarjal s slovenskim tekmovalci, gleda z velikim razumevanjem na njihovo odločitev. Poroča o tem, da jih je skušalo vodstvo reprezentance izolirati, novinarjem pa je razdeljevalo lastna sporočila 6 složnosti ju-odprave, tako da je moral vest o odhodu slovenskih atletov uradno objaviti grški organizator iger. Povsem drugačna pa so poročita časnikarjev istega dnevnika z evropskega košarkarskega prvenstva v Rimu, kjer je slovenski košarkar Zdovc Prikazan kot žrtev ljubljanskih ukazov. Vendar pa se s slovenskim košarkarjem v Rimu nihče ni pogovoril. Pogovor z vrsto študentov iz Azije in Afrike, ki študirajo na ljubljanski univerzi Vsak narod ima pravico do samoodločbe LJUBLJANA — Burno dogajanje v Sloveniji je zapustilo globok vtis tudi med tujimi študenti, ki živijo v Ljubljani. Splošni vtis je veliko presenečenje nad preraščanjem dogajanj in ekscesi sile, kar velja tudi za tiste študente, ki prihajajo iz politično nestabilnih okolij. Nekatera njihova mnenja smo zabeležili v tem zapisu. Michael Obenga (Gabon): predsednik ljubljanske sekcije Zveze afriških študentov v Sloveniji): »Afriškim študentom, ki študiramo v Ljubljani ni vseeno, kaj se dogaja v Sloveniji, posebno zato, ker so nas ljudje iz te dežele lepo sprejeli in zato ker se z njimi dobro razumemo. Z njimi želimo deliti tako lepe kot težke trenutke. Pomislite: afriški študentje prihajamo iz različnih okolij in tam smo mnogokrat priča mučnim situacijam. Sloven- ski narod nam je preko politike neuvrščenosti pri tem bil ob strani, zato je lepo, da smo sedaj tudi mi solidarni z njim. Osebno - in tudi ostali - smo prepričani, da so zahteve slovenskega naroda legitimne. Jugoslavija, kakršna je bila prej, je bila umetna tvorba. Podpiramo slovenski narod, kakor podpiramo vsak narod, ki želi uveljaviti samostojnost preko demokratičnih mehanizmov. Skratka, razumemo, da je bilo treba stanje, kakršno je vladalo pred plebiscitom, spremeniti, razumemo pa tudi, da je slovenski narod preko plebiscita samo izrazil svojo voljo.« Seyyed Sabernia (Iran - Biotehniška fakulteta): »Mislim, da je v teh trenutkih potreben dialog, ne pa politika nasilja. To vem zato, ker sem videl, kam je v moji deželi peljala logika nasilja To, kar doživljam te dni, je podobno onemu, ki sem ga doživljal v času islamske revolucije in vojne med Irakom in Iranom. Protiatomska zaklonišča zame žal niso novost, saj sem jih v moji deželi večkrat izkusil. Isto velja tudi za vzdušje, ki je značilno za čas vojne. Zanimivo je, kako nek narod teži za osamosvojitev in kako velike države so gluhe za to. Vsekakor bi bilo verjetno bolje, da bi se Slovenija najprej gospodarsko in šele nato politično osamosvojila.« Ahmed Mohammed Jusuf (Somalija - Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo): »Prihajam iz dežele, kjer že več let vlada nasilje. Samo v eni točki bi se dalo primerjati stanje v Sloveniji s stanjem v Somaliji, to pa je v brezumju. Ostale okoliščine so precej različne, če pri nas pobijejo deset tisoč ljudi, ostane v razvitem svetu ta dogodek skoraj brez odmeva, tu v Sloveniji pa tega ni. Pričakoval sem, da bo v Sloveniji prišlo do zaostrovanja, do take mere pa sploh ne. Glede osamosvojitve mislim, da je treba upoštevati voljo nekega naroda; brez tega ne gre. Da bi pa Jugoslavija poniknila čez noč, to pa je tudi zelo težko. Dodal bi še to: kolikor poznam okolje in narode, ki tu živijo, menim, da sovraštvo netijo politiki, ne pa navadni ljudje.« Neuhoum Ibrahim Maiga (Mali - Biotehniška fakulteta): »Dogajanje v zadnjih dneh v Sloveniji me je presenetilo, presenetil pa me je tudi odpor proti jugoslovanski voski, To kar se dogaja, je težka preizkušnja tudi za mnoge od nas, iz Afrike, ki prvič doživljamo vojno vzdušje. Načeloma sem za to, da ima vsak narod pravice do samoodločbe, vseeno pa imam premalo kazalcev, da bi sodil ali je bila izbira Slovenije pravilna ali ne.« IVAN VOGRIČ Položaj na mejnem prehodu v Radgoni je še vedno skrajno napet (Telefoto AP) Pripoved slovenskega fanta, ki je služil vojaški rok na Plavjah Slišal sem za proglasitev neodvisnosti in sklenil čim prej pobegniti iz vojske LJUBLJANA — Podatki o številu prebeglih starešin, vojakov in civilnih oseb, ki so v službi v jugoslovanski armadi, iz dneva v dan hitreje naraščajo. Tako so med tistimi, ki so zapustili vrste okupatorske vojske tudi generali, v petek pa je protestno odstopil tudi predsednik vojaškega sodišča v Ljubljani. Toda naj večje je nedvomno število navadnih vojakov, ki so se odločili, da se takoj, ko je to mogoče, odzovejo pozivu predsedstva Republike Slovenije. Z enim od njih se nam je uspelo pogovoriti tudi zahvaljujoč družinskemu poznanstvu. Gre za Ljubljančana Matjaža, ki bo letos jeseni začel s študijem na ekonomski fakulteti. Vojaški rok je služil v karavli na italijansko-slovenski meji pri Plavjah, do konca pa sta mu ostala še dobra dva meseca, seveda če bi vse potekalo normalno. Toda napad vojske na Slovenijo je ta normalni potek brutalno prekinil, v njem pa sprožil odločitev, da pri tem ne sodeluje. »Ko je 25. junija začela zasedati slovenska skupščina, so starešine proglasile stanje stalne pripravljenosti, izvedli so trojne straže, za vse to pa nam niso navedli nobenega razloga,« je začel svojo pripoved Matjaž. Kako se je nato razvijal položaj? »Naslednji dan so nam povedali, da se je Slovenija odcepila in da je jugoslovanska vlada ukazala, da je treba za vsako ceno braniti meje SFRJ. Zvedeli smo, da bo prišlo do zamenjave tabel na meji, kjer naj bi vse table z napisom SFRJ zamenjali s tablami z napisom Republika Slovenija. To menjavo bi morali mi prepečiti. Že 26. smo dopoldne v trojicah stražili mejne table, popoldne pa smo približno 300 m od bloka na Škofijah postavili dva topa. Dve posadki sta bili od takrat stalno pri topovih, drugi pa smo stražili na karavli. Spali nismo nič, ker nas je bilo premalo. Zelo težko smo tudi sledili dogodkom, saj so nam isti večer odklopili elektriko, tako da nismo mogli več gledati televizije in nam je ostal le majhen tranzistor, ki pa je bolj slabo deloval.« Dan kasneje se je položaj zelo zaostril... »Pri tem bi rad povedal, da mi v bojih nismo sodelovali. Prišla je zvezna polocija, ki je spala v naši karavli in hodila na mejni prehod. Potem smo v petek zaprli še maloobmejni prehod Plavje in ga zastražili. V bližino bloka smo postavili tudi top in ga usmerili v notranjost...« Kako si se odločil za pobeg? »Že v petek dopoldne sem resno razmišljal o tem, vendar sam nisem vedel, kako bi to storil. Nisem vedel, na koga bi se obrnil, predvsem pa ne, kako bi prišel na varno. O teh zadevah se tudi nisem želel pogovarjati z nikomer. Na splošno smo v teh dneh bolj malo govorili in ne vem, če je šlo pri tem za nezaupanje ali kaj drugega, toda preprosto se je vsak držal bolj sam zase.« Kdo so bili tvoji kolegi? »Z menoj je bil še en Slovenec iz Pivke, ostali pa so bili iz drugih republik.« Kdaj si se potem dokončno odločil? »Še isti večer, v petek sem šel redno na stražo. Z nekim izgovorom sem se oddaljil od stražarskega mesta in odšel do neke hiše, od koder sem poklical domov. Iz Ljubljane sta stric in brat krenila z avtom ob 22. uri. Mama jima je na pot dala dve civilni obleki, če bi morda še kdo želel z mano. Prišla sta do Flavij, tam sem potem svojemu kolegu izročil puško in se poslovil. Bil je mlad vojak s Kosova, ki je prišel v vojsko pred mesecem dni. Najbrž niti ni vedel, da jaz bežim in je najbrž mislil vse kaj drugega- V avtu sem se preoblekel, nekje pri Črnemu Kalu smo ovrgli uniformo in nekaj pred 1. uro zjutraj brez kakršnihkoli težav prispeli v Ljubljano. Zjutraj sem se javil na občini in jim povedal, kaj se je zgodilo. Zaključili so mi vojaški rok in me napotili domov.« RADO GRUDEN Ta dva vojaka sta se predala slovenski Teritorialni obrambi, mnogi slovenski pripadniki JLA pa so, kot Matjaž, prostovoljno zapustili svoje položaje in se javili slovenskim oblastem (Telefoto AP) Pismo predsednika Kučana in premiera Peterleta obrambnemu ministru generalu Kadijeviču Pripadniki slovenske teritorialne obrambe so v dosedanjih spopadih pokazali veliko mero borbene sposobnosti, istočasno pa tudi odgovornosti. Nova slovenska vojska je do sedaj več kot zadovoljivo opravila svojo nalogo. Zato je njen poveljnik polki Slapar prenesel vsem njenim pripadnikom priznanje slovenskega političnega vodstva (Telefoto AP) Najpomembnejše je spoštovati ustavitev oboroženih spopadov LJUBLJANA -- Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan in predsednik vlade Lojze Peterle stana-čelniku štaba vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ in obrambnemu ministru Veljku Kadijeviču v nedeljo pisala pismo, v katerem med drugim pravita: Predsedstvo in vlada Republike Slovenije sta na svoji seji 30.6.1991 obravnavala vaš dopis z zahtevami z dne 29.6.1991. Vaš dopis je obravnavala tudi Skupščina republike Slovenije na svoji seji 29.6.1991. Stališče Predsedstva in Izvršnega sveta je, da je v teh razmerah najpomembnejše, da se brezpogojno spoštuje ustavitev bojev. V Sloveniji je temu cilju podrejena vsa dejavnost. Zahteve, ki jih ultimativno postavljate, je mogoče reševati s političnimi pogovori. Republiška skupščina je na svoji seji ponovno poudarila svojo odločenost, da uveljavlja svoje odločitve na političen in demokratičen način. Prav agresija Jugoslovanske armade je takšen način, lasten demokratičnemu svetu, onemogočila. Kljub temu sodita Predsedstvo in Izvršni svet, da je treba vprašanja, na katera se nanašajo vse zahteve, reševati po poti razgovorov. Pri tem pa je temeljni pogoj, da bi do tega prišlo, prekinitev ognja in ustavitev bojev, ki jih je izzvala agresija na ozemlje Republike Slovenije in pripravljenost, da se enote Jugoslovanske armade umaknejo z bojnih položajev in komunikacij ter vrnejo v vojašnice. Sklep Zvezne izvršnega sveta, na katerega se sklicujete in s katerim opravičujete vse svoje vojaške aktiv- nosti na slovenskem ozemlju, spregleduje, da je po odločitvi Skupščine Republike Slovenije in razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti, Republika Slovenija samostojna in suverena država. Organi te države so predlagali, naj se ne spremeni režima na mejah in da enote Jugoslovanske armade še naprej tako kot dosedaj ostanejo na zelenem pasu izven mejnih prehodov državne meje dosedanje SFRJ. Glede drugih zahtev vam sporočamo naslednje: 1. Republika Slovenija od 21. ure dne 28.6.1991 dosledno spoštuje prekinitev ognja in to bo zagotovila tudi v prihodnje. Pričakuje, da ne bo prisiljena zaradi kršitev druge strani braniti objekte in komunikacije v Republiki Sloveniji. 2. Mrtvi pripadniki JA so bili predani enotam JA, ranjeni, ki se zdravijo v medicinskih ustanovah pa so lahko takoj premeščeni v vojaške medicinske ustanove razen, če tega sami ne želijo. 3. Vprašanje vojnih ujetnikov je mogoče rešiti takoj, ko enote JA po dogovoru o ustavitvi bojev zapustijo bojne položaje in položaje na komunikacijah. Hkrati s tem naj se rešuje tudi problem odpusta državljanov republike Slovenije, ki so še vedno prisilno v enotah in ustanovah JA v Sloveniji in SFRJ. 4. Sprostitev blokade poveljstev, enot in ustanov ter objektov JA je mogoče uresničiti takoj potem, ko bodo enote JA v skladu z dogovorom zapustile voljne položaje. 5. Normalno oskrbo poveljstev, enot in ustanov JA s hrano in elektriko bo možno zagotoviti takoj, ko se reši vprašanje blokad na komunikacijah in umik enot JA z bojnih položajev. 6. Zagotovitev normalnega prometa vozil, zračnih in drugih objektov JA je odvisna od umika teh enot z bojnih položajev in komunikacij v skladu z dogovorjenim postopkom. Vse od začetka prekinitve ognja vojaško letalstvo v nasprotju z dogovorom operira v zračnem prostoru nad ozemljem republike Slovenije. 7. Doslej ni poznan noben primer maltretiranja članov družin aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v JA. Če obstojijo podatki o konkretnih primerih takega ravnjanja, bodo organi Republike Slovenije nanje ustrezno reagirali. Pričakujemo pa, da se ne bodo ponovili primeri, kot je bil 28.6.1991 v Ribnici, ko so starešine JA iz stanovanjskih blokov streljali v hrbet pripadnikom TO Republike Slovenije in dva težko ranili. 8. O vprašanju vrnitve zaplenjenih vojnih vozil in drugih materialno tehničnih sredstev se je možno pogovarjati po tem, ko bo načelno rešeno vprašanje vojne odškodnine. Od prekinitve ognja naprejvje bilo evidentiranih in dokumentiranih preko 30 primerov kršitve dogovora o premirju, s tem da je med temi najbolj drastičen tisti, ko so pripadniki diver-. zantskih in diverzantsko terorističnih enot JA operirali v glavnem mestu Republike Slovenije v noči med 29 in 30.6.1991, tudi neposredno pred poslopjem slovenske skupščine, v kateri je prav takrat zasedal najvišji organ oblasti Republike Slovenije. Priznanje slovenski Teritorialni obrambi LJUBLJANA — Poveljnik slovenske teritorialne obrambe je na svoje vojake naslovil naslednji poslanico: Vojakom, podčastnikom in častnikom Teritorialne obrambe Republike Slovenije Enote Teritorialne obrambe Republike Slovenije tudi danes učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge. Zato okupatorska vojska niti četrtega dne po agresiji na državo Slovenijo ni dosegla nobenega od zastavljenih ciljev. Kršila je sporazum o prenehanju spopadov; z odpiranjem ognja na naše enote ter s premiki svojih enot v tem času, je ponovno pokazala, da so ji obče civilizacijske vrednote in obča načela človečnosti povsem tuji pojmi. Nasprotno, na -veliki večini prehodov iz Republike Slovenije v republike Italijo, Avstrijo in Madžarsko -med njimi so vsi najpomembnejši, je razobešena zastava republike Slovenije. Ti prehodi so zatrdno in pod popolnim nadzorom naših enot. Večina enot okupatorske vojske znotraj ozemlja Republike Slovenije pa je še vedno blokirana z našimi silami. Enote Teritorialne obrambe delujejo organizrano, odgovorno in z izjemno visoko stopnjo državljanske zavesti. Našim enotam nudijo dragoceno pomoč, poleg prebivalcev tudi prostovoljci, ki so se pridružili opravljanju nalog teritorialne obrambe z fizičnimi močmi. Posebno uspešno je sodelovanje in skupen nastop s pripadniki organov za notranje zadeve in organi občin. (...) Teritorialna obramba Republike Slovenije je iz zaplenjenih in iz predanih tankov JA formirala manjše oklopne enote. Te so pripravljene in usposobljene za takojšnje bojne naloge, če bodo takšna povelja dobile. Tudi sicer se predaja okupatorskih vojakov nadaljuje; med njimi so tudi visoki oficirji JA, ki so svoje enote zapustili. Razkroj znotraj JA postaja vse očitnejši. Iz zavzetih skladišč JA smo v teku včerajšnjega dne dobili precej orožja, streliva, protiletalskih in protioklepnih sredstev. Izrekam priznanje vsem vojakom, podčastnikom in častnikom TO za vaše odgovorno opravljanje nalog, pokončno držo, bojne uspehe, pa tudi za dosledno spoštovanje ukazov v zvezi s prekinitvijo ognja. Po sklepu včerajšnjega sestanka z Berninijem v Benetkah Delegacija dežel italijanskega severovzhoda danes v Ljubljani BENETKE — Predsedniki deželnih odborov in svetov petih dežel italijanskega severovzhoda bodo danes odpotovali v Ljubljano, kjer se bodo srečali s predstavniki slovenske vlade in drugih institucionalnih teles. Odločitev za ta korak je padla včeraj v Benetkah, kjer so se na povabilo predsednika Dežele Venelo Franca Cremoneseja sestali najvišji predstavniki Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Triden-tinske-Zgornjega Poadižja in avtonomnih pokrajin Bočen in Trento, sestanka pa se je udeležil tudi predsednik Skupščine dežele Evrope, minister Carlo Bernini. Udeleženci beneškega srečanja so preučili zadnje informacije, ki so jih prejeli od slovenske vlade po nedeljskem srečanju med zveznim premierom Markovičem in predsednikom slovenske republike Milanom Kučanom in po izjavah predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta. Dežele severovzhodne Italije so v Benetkah še enkrat potrdile polno solidarnost, ki so jo od vsega začetka -beremo v tiskovnem sporočilu -jasno in javno izrazile v podporo procesov demokratizacije in osamosvajanja republike Slovenije in Hrvaške. Soglasno so podprle potrebo po vztrajanju, da bi mednarodna skupnost zagotovila varnost v sosednjih republikah Slo- veniji in Hrvaški in torej dokončno ukinitev vojaške dejavnosti zveznih oboroženih sil. Nadalje so se udeleženci beneškega sestanka dogovorili, da bo moralo z izrednega sestanka najvišjih predstavnikov delovne skupnosti Alpe-Jadran - ki bo jutri v Celovcu) iziti skupno stališče in odločna podpora slovenskim in hrvaškim partnerjem. Dežele italijanskega severovzhoda tudi menijo, da je bistvenega pomena, da Evropska gospodarska skupnost nadaljuje svojo akcijo za jamstvo spoštovanja premirja in da s pomočjo lastnih opazovalcev zagotovi njegovo nadzorovanje. Kar pa zadeva same severovzhodne dežele, so se njihovi predstavniki dogovorili, da bodo pospešili sklenitev sporazuma o sodelovanju s Slovenijo in Hrvaško na osnovi zakona za obmejna območja, katerega normatina izvajalna faza se bliža zaključku. In končno so se na beneškem sestanku dogovorili, da si bodo severovzhodne dežele - tudi v izpolnitev izrecne prošnje slovenskega premiera Peterleta - prizadevale za največje razširjanje novic, ki prihajajo iz Slovenije glede razvoja tamkajšnjega položaja, da bi tako ohranile živo zanimanje in korektno obveščanje javnega mnenja. Gonanova poslanica slovenskemu kolegu Francetu Bučarju Priznanje suverenosti bo v novi Evropi povsem samoumevno TRST — Predsednik deželnega sveta FJK je poslal predsedniku slovenske skupščine Francetu Bučarju poslanico, kateri je priložil resolucijo, ki jo je deželna skupščina odobrila na izredni seji o dogajanjih v Sloveniji. Gonano v svojem sporočilu sicer ugotavlja, da okrog treh točk, ki so jih Predlagali odposlanci EGS, razumljivo ne more biti soglasnega mnenja, prepričan pa je, da je vsaj prva - ki govori o takojšnji prekinitvi ognja - sprejemljiva za vse ljudi dobre volje. Med avtentične vrednote srednjeevropske kulture - ugotavlja med drugim Gonano - pa gotovo sodi tudi mirno, sporazumno reševanje sporov, ki bi ga Predloženi trimesečni moratorij omogočil in s tem postavil prave temelje za konkretno osamosvojitev Slovenije. RIM — Priznanje zakonite suverenosti narodov, kakršna sta slovenski in hrvaški, ki sta že imela lastno državnost v okviru dosedanje jugoslovanske federacije, mora v novi pravni podobi, ki si jo gradi Evropa, postati povsem samoumevno. Tako je med drugim poudaril predsednik komisije deželnega sveta za zadeve EGS in za stike s tujino Ugo Poli, ko je govoril na zasedanju vsedržavnega vodstva Združenja krajevnih in deželnih avtonomij (AIC-CRE). Poli je tudi opozoril, da je pri jugoslovanski krizi v igri zaupanje v Evropsko skupnost, saj njen prioritetni cilj, da bi utišali orožje ne more pustiti v ozadju bistva problema, ki sta ga zastavili Slovenija in Hrvaška, in sicer uveljavitve njunega statusa suverenih in neodvisnih držav. Iz videmske pokrajine novi izrazi solidarnosti Na Tolminskem kar mimo ČEDAD, TOLMIN Tudi včerajšnji dan je na Tolminskem potekel v znamenju sorazmernega zatišja. Sicer je v zgodnjih jutranjih urah prebivalstvo severovzhodnega dela severnoprimorske regije, poredvsem pa Idrijskega, vznemirila močna detonacija. Slo je za eksplozijo skladišča orožja in razstreliva - o kateri sicer poročamo posebej - ki je na Črnem vrhu povzročila izredno velik preplah in dva ranjena med prebivalstvom. Ta dogodek je delno povečal zaskrbljenost na Severnoprimorskem, kjer so včeraj sicer zabeležili normalen potek življenja. Trgovine in poslovni obrati so bili vsi odprti, z izjemo tolminskega Metalflexa, Avtoprometa in Iskre. Sicer napovedujejo, da se bodo v zadnjih dveh obratih težave stopnjevale v naslednjih dneh, če ne bo prišlo do vidnejših sprememb. V kobariškem Tiku pa so obrat zaprli za teden dni zaradi kolektivnega dopusta. Po tem, kar smo izvedeli na predsedstvu izvršnega sveta občine Tolmin, so ceste kljub blokadam dokaj prevozne. Na občini so nam namreč povedali, da je mogoče voziti mimo barikad, vendar pa prebivlastvu odsvetujejo vsak premik iz enega kraja v drugega, če ta ni nujno potreben. Tudi z oskrbo je položaj na zadovoljivi ravni. Trgovine so založene z najnujnejšimi živilskimi izdelki in tudi z zdravili za sedaj ni težav. Mejni prehodi na Tolminskem obratujejo le delno. Odprta sta namreč le prehoda Robič in Predil, čeznju pa skoraj ni prometa. Kot smo izvedeli na bencinskih črpalkah ob meji, se je le malo italijanskih avtomobilistov napotilo na Petrolove postaje, da bi si napolnili rezervoarje. Bovec preživlja eno svojih najhujših turističnih kriz. Na ravnateljstvu hotela Kanin, ki je med največjimi na tem predelu Primor- ske, so povedali, da so prav včeraj zaprli hotelske prostore, saj je bilo v njih le sedem turistov, ki so jih premestili v hotel Alp, ki je edini odprt na Bovškem. Hotel Kanin so sicer nameravali zapreti že pred dnevi, težave pa so imeli zaradi večje skupine (55) angleških turistov, ki se niso mogli vrniti v domovino. Včeraj pa je skupina čez Predil odpotovala v Benetke in od tod odletela v Anglijo. Tudi Kaninska vas povsem sameva. O posebnih premikih vojaških enot JA ni vesti. Na tolminskem županstvu pa so nam povedali, da obstaja nevarnost kakšnih nepričakovanih potez. Zato so storili vse potrebno, da bi ne prišlo do kakšnih incidentov in nepremišljenih dejanj zveznih vojaških enot. Tudi na Videmskem se množijo izrazi slidarnosti zasedeni Sloveniji. Med temi bi vsekakor omenili odločno stališče, ki ga je v prid samostojnosti Slovenije zvazel tednik Vita Cattolica, ki uvodnik odgovornega urednika Duilila Corgnalija naslavlja »Dorodošla Slovenija«. Med pobudami medijev gre omeniti odločitev zasebne radijske postaje Nord-Est iz Pod-bonesca, ki je pripravljena dati vso pomoč v primeru prekinitev radijskih zvez v Sloveniji. Solidarnostne izraze sta v teh dneh izrekla tudi občinska sveta v Reziji in Sovodnjah. Predstavnik Zelenih z marjetico Brunello Pa-gavino pa je čedajskemu občinskemu svetu naslovil resolucijo v podporo Sloveniji. Tudi iz Kanalske doline prihajajo izrazi solidarnosti. Predsednik Slovenskega kluba Anton Sivec je takoj po agresiji obiskal obmejne kraje v Sloveniji in za tisk dal posebno izjavo. V njej izraža zaskrbljenost nad lahkomiselnostjo Italije in Evrope pri ocenjevanju stvarnega položaja v Jugoslaviji. Ob tem se Sivec sprašuje, zakaj Evropa rabi dvojna merila pri izkazovanju pomoči baltskim državam in Sloveniji. Svoje sporočilo predsednik Slovenskega kluba zaključuje z nasvetom, naj se Italija glede odnosov do Slovenije in Hrvaške zgleduje po Avstriji. RUDI PAVŠIČ Razočaranje nad pokvarjenimi počitnicami Množičen beg turistov Takih prizorov je bilo v teh dneh videti ničkoliko, na tej in oni strani državne meje (Foto Križmančič) Italijanski tisk si prizadeva razumeti globlje vzvode jugoslovanske krize Soglasna kritika rimski vladi in Evropski skupnosti Italijanski tisk je od prvega dne oborožene invazije jugoslovanske armade na Slovenijo v večini primerov interperetiral dogajanja precej drugače in z mnogo večjo občutljivostjo kot uradni rimski vladni krogi, katere je (skupaj z EGS in z vsem Zahodom) pogosto celo odkrito obtožil nerazumevanja in zamujanja. Posebno odločni so bili pri tem časopisi iz severovzodne-93 območja Italije, med katerimi naj posebej omenimo beneški II Gazzettino in videmski Mes-saggero Venelo. Sicer pa si poglejmo nekatera najznačilnejša razmišljanja teh dni. Pod naslovom »Edini možen pogum« je II Gazzettino včeraj priobčil uvodnik svojega odgovornega urednika Giorgia Laga, v katerem najprej ugotavlja, da »ni nikoli nič statično, torej niti države, ker so hčerke zgodovine, zgodovina Pa se ustvarja brez prestanka in se ne ustavlja«. Ponavadi se meje spreminjajo samo z vojnami, saj je konstitutivni element države ozemlje, brez katerega država ne more obstajati. Samoodločba - nadaljuje Lago - kljub temu, da predstavlja mirno pot spreminjanja, ni nič manj boleča od vojne. Tudi samoodločanje je Prav tako »bomba« proti statusu quo. V njenem imenu - na osnovi tistega, kar je 33 držav Evrope skupaj z ZDA in Kanado leta 1975 zajamčilo v Helsinkih - imajo narodi pravico izbrati lastno politično usodo, tako »notranjo« kot »zunanjo«, »kadar« in »kakor« hočejo. Edini pogoj za zakonito izvajanje samoodločbe zato ne more biti nič drugega kot spoštovanje vseh postopkov demokracije - ugotavlja pisec - tako kot sta to storili Slovenija in Hrvaška s svojo dolgotrajno evolucijo, ki je hkrati razgalila zamude zahodne - in torej tudi italijanske - diplomacije, zamude, ki sta jih porodila njen egoizem in otopelost. Ce gledamo kratkoročno, potem samoodločba res povzroča razkosanje in torej destabilizira -nadaljuje Lago - toda če dvignemo pogled čez ograjo utrjenih interesov in skušamo postopno izgraditi Evropo višje stopnje, potem samoodločba lahko postane revolucionarno sredstvo za reševanje konfliktov, ne pa za njihovo povzročanje. Zgodovina gre po svoji poti, ne ozirajoč se na naše načrte. Ne moremo si je podrediti, pogosto pa je ne uspemo niti zaslutiti, ko pa smo zgodovinarji že izvednih dejanj. Zgodovina - zaključuje Lago - nam dovoljuje samo en, edini možen pogum: da vselej privilegiramo človeka in njegovo svobodo in ga dosledno postavimo nad gole interese posameznih režimov. Turinski dnevnik La Stampa je nedeljski komentar poveril odličnemu poznavalcu jugoslovanskih razmer Enzu Bettizi, ki takoj v začetku obsoja dejstvo, da se še naprej v prazno govori o »jugoslovanski državljanski vojni«. Državljanska vojna pomeni namreč bratomorno vojno, kar se v Sloveniji ni zgodilo, pač pa je rojstvo nove evropske države povzročilo brutalno oboroženo agresijo srbske države proti komaj rojeni slovenski državi. Srbska država, ki se je pred nekaj leti obnovila - ugotavlja Bettiza - pa svoje dizgrega-cijske cilje in hegemonistične akcije skriva za fiktivno federacijo, za katero pa Jugoslavije ni več. Evropski skupnosti po mnenju Bettize preos-tajata samo dve izbiri: ali prizna, da je Jugoslavija pokojna in iz tega napravi ustrezne diplomatske zaključke, ali pa še naprej simulira njen ob- stoj in s tem pasivno legitimira naduto hegemonijo Beograda nad vsemi ostalimi narodi. V ta okvir postavlja komentator odcepitev ali razdružitev Slovenije in Hrvaške, ki da sta zakoniti dejanji narodne samoobrambe dveh republik, ki ne sprejemata ideje Jugoslavije kot »ječe narodov«, varovane od velikosrbskih šovinistov. Miloše vičeva srbska oblastniška grupa je v Sloveniji prvič trčila ob zid, ob istega pa je trčila tudi evropska trojka. Povejmo si zato resnico - vabi Bettiza - da EGS s svojo prestrašeno, konservativno diplomacijo, obsedeno z mitom stabilnosti na celini in nesposobno zaznati in razvozlati demokratične in narodnostne fermente postkomunistične dobe, ni znala napraviti nič pametnejšega kot to, da se je poplitvila na usmeritev in interese balkanske politike Združenih držav Amerike. Sposobna je bila samo fotokopirati ameriška vabila k ohranitvi fantomatične »jugoslovanske enotnosti«, pri čemer imajo ZDA vsaj opravičilo, da skušajo odpraviti vse elemente, ki bi utegnili ogroziti njihov dialog s Svojetsko zvezo. EGS tega opravičila nima, saj bi morala danes bolj kot kdajkoli usmeriti svoj pogled k novim evropskim obzorjem, ki se dvigujejo za ruševinami berlinskega zidu. Žal tako, naj realnejšo potezo Evropa sploh ni vzela v poštev -zaključuje Bettiza - ampak vztraja na mumifikaciji Jugoslavije, ki postaja vsak dan bolj irealna, s tem pa si v bistvu dosoja vlogo rezervnega kolesa bipolarne politike Washingtona. Najmanj, kar lahko ob tem rečemo je, da se na tak način ne ščitijo interesi Evrope: ne tiste, ki gre od Ura-lov do Atlantika, še manj pa tiste, ki se razteza od Senne do Donave. Zunanjepolitični urednik dnevnika La Re-pubblfca Paolo Garimberti je v svojem nedeljskem kometarju posredovanje trojke EGS primerjal obližu, s katerim pa ni mogoče ozdraviti rane, ki se je že zagnojila. Evropa je precenila svoje posredovalske sposobnosti: ko je zavrnila priznanje neodvisnosti Slovenije in Hrvaške in predpostavila stabilnost na Balkanu načelu o samoodločbi narodov - ugotavlja Garimberti - je izgubila zaupanje obeh republik. Če ne bi bilo te startne napake, bi se predlog o moratoriju danes zdel smiseln in sprejemljiv, slovenske predsednika Kučana pa nekateri njegovi sonarodnjaki ne bi obtoževali izdajstva. V nedeljski številki uglednega Corriere del-la Sera pa najdemo lirično obarvan komentar tržaškega pisatelja Claudia Magrisa, ki zavrača doživljanje nasilja v sosednji republiki kot nečesa oddaljenega, kar nas ne zadeva. Odklanja dejstvo, da se je z zaprtjem meje in s cestnimi bloki njegov idealni in stvarni svet zožil, razklal, da je doživel svojsvrstno in bolečo amputacijo. »Piran, Istra, slovenski Kras in Snežnik, vse to so kraji, skozi katere teče moje življenje, kjer sem doma. To so kraji, ki so me zaznamovali na neizbrisen način, oblikovali mojo bit, moje čutenje. To so pokrajine moje duše, o katerih človek lahko reče tako, kot je stari Kugy govoril o Julijskih Alpah: Tukaj vem, kdo sem.« Povrhu so to tudi kraji, ki so sestavni del vsakdanjega življenja - nadaljuje Magris - saj bombe preprečujejo srečanje z ljudmi, ki me potrebujejo ali ki jih sam potrebujem, povzročajo težave pri delu, zmešnjavo in izgubljenost, motijo ritme in navade. Vse to seveda ni nič v primerjavi s tistim, ki tvega smrtonosni naboj - priznava tržaški književnik - vendar je občutek tak, kot da bi bombardirali hišo v eni zmed četrti mojega mesta... Kamioni na reki Dragonji Mejni prehod Škofije je bil tudi včeraj najnolj vroča točka na sloven-sko-italijanski meji, incidentov do večernih ur pa na srečo ni bilo. Prehod, ki je še vedno v rokah zvezne milice in vojaške enote, je bil ves dan zaprt, kdaj ga bodo odprli bo pač odvisno od razpleta (ali zapleta) dogajanj v Sloveniji. Poročnik Zoran Šaklev, ki poveljuje vojakom, je menda največji trn v peti vsem prizadevanjem in prigovarjanjem o mirnem jrmiku JA s tega mejnega prehoda. Šaklev, ki se je z vojsko pripeljal iz Ilirske Bistrice in stanuje na Reki, je zamenjal podpolkovnika Isakoviča, ki je bil laže ranjen v sobotnem streljanju in se, kot kaže, še zdravi v katinarski bolnišnici. Poročnik še zmeraj namreč grozi, d':6, 6:2, 6:7, 6:4 proti Nemcu Stichu). V osmino finala se je že v nedeljo uvr-atilo osem igralcev, današnji pari pa RPdo sledeči: Edberg (Šve) - J. McEnroe j~L>A), Camphion (Fr.) - Rostagno (ZDA), J-ourier (ZDA) - Novaček (ČSFR), Volkov '^Z) - Stich (Nem.) , včeraj je medtem izpadel tudi 3. nosi-tec Lendl, ki mu očitno ni usojeno, da bi Vlagal v VVimbledonu. S 6:3, 3:6, 7:6, 6:3 »a je izločil Američan VVheaton. Vče-fSJšnji izidi šestnajstine finala: Forget v"1"-) - Leconte (Fr.) 3:6, 4:6, 6:1, 4:1 odstop; £9assi (ZDAJ - Krajcek (Niz.) 7:6, 6:3, 7:6, 3®rgstrom (Sve,) - Gilbert (ZDa) 6:3, 6:2, .'h 6:3, Gunnarsson (Šve.) - Eoodbridge pvstral.) 7:6, 4:6, 6:3, 6:4, Mayotte (ZDA) -jcjtehnen (Nem.) 3:6, 6:2, 7:6, 6:4, Eltingh £«•) - Saceanu (Nem.) 6:3, 4:6, 6:4, 7:5; g,®cker (Nem.) - Olhovski (SZ) 6:1, 6:4, 3:6, VVorld league: Italija vodi MILAN — Tudi v drugi tekmi svetovij odbojkarske lige world league proti j izteki zvezi je Italija dosegla uspeh, ,Arat po samih štirih setih (14:16, 15:11, B 15;7). Povzpela se je nč skupin6i to uvrstitev pa na prvo mesto naj bi tudi tem pa bi se na finalu štirih v lanu, ki bo 26. in 27. julija, v polfinalu igranju proti Kubi, ’~J JI ~ * pred Nizozemsko. Silim roti Kubi, ki vodi v A Do konca osteh orejo. PreHf * i'ozuzeins,K.u. uu k šp tekmovanja morajo azzurri v gi - uvakrat igrati z Japonsko in J. K< Bugno prvi na DP Venf^ DANIELE — Na državnem pr-letn!tVU za poklicne kolesarje, ki je bil Burit v naši deželi, je zmagal Gianni cilip0, ki se je v beg podal 13 km pred hitv® na vzpetini v Ragogni. Povprečna ost zmagovalca je znašala 44 km/h. 49" •» ™ red Dp: 1. Bugno; 2. Chioccioli 0p't-f Chiappucci 1'23", 4. Cassani, 5. Ar-a ntm, 6. Fondirest 1’28", itd. Četrti letošnji uspeh Sainza na^ViC^kAND — Zadnji dan ni vplival lanrir-10-?1 vrstni r§d rallyja po Novi Ze-Prpri z™agal je Španec Sainz na toyoti Sai n-7 . nkkunenom (lancia, po 115 ". Za tekm 8 Ie to ze četrta zmaga v letošnjih movanph za svetovni pokal. kunenm” ^LSP: Sainz (SP-> 9S' 2- Kank‘ nen (Fin.) 73, 3. Auriol (Fr.) 54. Morandotti h Knorru p ?^I-OGNA — Riccardo Morandotti in «t° Dalla Vecchia sta od včeraj nr a,. člana bolonjskega košarkarskega s]e;° lga?a Knorra. V zameno bosta od-rml Za niun dosedanji klub Glaxo iz Ve-Rn e igrala Vittorio Gallinari in Davide iarrirnA ta klub pa bo dobil še 12 mili-J d 400 milijonov lir odškodnine. Prosinečki v težavah aaen?GRAD ~ Po poročanju tiskovne mPtnC1]e ANSA J6 jugoslovanska nogo-Venp3 zveza potrdila, da nogometaš Cr-iorsf zvezde Robert Prosniečki ne sme V h,n za madridski Real, ker je premlad. c bo lahko odšel šele leta 1994. banaan-ik,riterii nai bi veljal tudi za Bo-pravi j2 }e9' za katerega italijanski tisk ' Qa bo prestopil v vrste Milana. Na evropskem atletskem prvenstvu v Frankfurtu SZ v obeh konkurencah FRANKFURT — Trinajsti evropski atletski pokal se je končal s popolnim slavjem sovjetskih tekmovalcev in tekmovalk, ki so zmagali v obeh konkurencah. Če je bil po razpadu Nemške demokratične republike ta razplet med dekleti pričakovan, pa jew moški del sovjetske odprave presenetil in čeprav z minimalno prednostjo ugnal bolj kvotirane Britance. Italijani so s četrtim mestom ponovili uspeh s prejšnje izvedbe, kar je izenačenje najboljše uvrstitve sploh. V drugem dnevu sta zmagi prispevala tekača Antibo in Lambruschini, a nepričakovane, zato pa toliko bolj dragocene točke je z drugim mestom prispeval skakalec s palico Iapichino. Najboljši rezultat je v nedeljo dosegla Sovjetinja Sergejeva na 200 m. Čeprav z nasprotnim vetrom je razdaljo pretekla v 22"48. V obeh konkurencah sta v B skupino izpadli vrsti Madžarske in Bolarije. MOŠKI 200 m: 1. Trouabal (Fr.) 20'60; 2. Re-gis (VB) 20"73; 3. Tilli (It.) 20"79. 800 m: 1. McKean (VB) 1'45'60; 2. Sudnik (SZ) 1'46'"35; 3. Cornette (Fr.) 1'46"63; 5. Viali (It.) 1’47"04. 5.000 m: 1. Antibo (It.) 13'21"68; 2. Staines (VB) 13'35 "08; 3. Thiebaut (Fr.) 13'45 "61. 110 m z ovirami: 1. Jackson (VB) 13"31; 2. Schwarthoff (Nem.) 13"43; 3. Tourret (Fr.) 13"63; 6. Frigerio (It.) 14"03. 3.000 m z zaprekami: 1. Lambur-schini (It.) 8'29"62; 2. Konovalov (SZ) 8'30'"37; 3. Vago (Madž.) 8'30"60. Palica: 1. Jegorov (SZ) 5,60; 2. Iapichino (It.) 5,50; 3. Bagyula (Madž.) 5,50. Troskok: 1. Jaros (Nem.) 17,66; 2. Cado (ČSFR) 16,94; 3. Sainte-Rose (Fr.) 16,93; 6. Badinelli (It.) 16,51. Disk: 1. Horvath (Madž.) 65,24; 2. Schult (Nem.) 63,24; 3. Valent (ČSFR) 62,14; 6. Martino (It.) 60,74. Kladivo: 1. Astapkovič (SZ) 81,60; 2. Gecsek (Madž.) 76,90; 3. Sgrulletti (It.) 76,16. 4x400 m: Vel. Britanije 3'00"58; 2. Sov. zveza 3'01"80; 3. Italija 3'02”58. Končna lestvica 1. Sov. zveza 114, 2. Vel. Britanija 110,5; 3. Nemčija 108; 4. ITALIJA 106; 5. Francija 98,5; 6. Češkoslovaška 66,5; 7. Madžarska 62; 8. Bolgarija 52,5. ŽENSKE 200 m: 1. Sergejeva (SZ) 22 48"; 2. Thpomas (Nem.) 23"08"; 3. Nestoret (Fr.) 23'22. 1.500 m: 1. Melinte (Rom.) 4'00""83; 2. Artemova (SZ) 401 "01; 3. Kiessling (Nem.) 4"05 T3. 10.000 m: 1. Ulrich (Nem.) 3103 "62; 2. Hunter (VB) 31'07"88; 3. Negura (Rom.) 32'10 "37. 100 m z ovirami: 1. Narožilenko (SZ) 12"55; 2. Ewanje-Epee (Fr.) 12"79; 3. Patzvvahl (Nem.) 13"10. Višina: 1. Rodina (SZ) 1,98; 2. Lese v a (Bol.) 1,96; 3. Kovacs (Madž.) 1,92. Daljina: 1. Dreschler (Nem.) 7,20; 2. Berežnaja (SZ) 7,06; 3. May (VB) 6,77. Disk: 1. Wyludda (Nem.) 68,82; 2. Mihalčenko (SZ) 66,64; 3. Simonoa (Bol.) 62,94. 4x400 m: 1. Sov. zveza 3'21"77; 2. Nemčija 3'24”20; 3. Vel. Britanija 3'24"25. Končna lestvica 1. Sov. zveza 113; 2. Nemčija 109; 3. Vel. Britanija 81; 4. Romunija 70; 5. Francija 61; 6. Poljska 54; 7. Bolgarija 45; 8. Madžarska 43. Najmlajši goriški odbojkarji zadovoljili v Cattolici in Fanu Konec junija je bilo v kraju Cattolica državno tekmovanje v miniodbojki za trofejo Topolino. Gorico so predstavljali mladi odbojkarji Soče Sobema, ki so spomladi zasedli prvo mesto v pokrajini. Mlado goriško ekipo so sestavljali Marko in Mitja Černič, Simon Assi in Bojan Kovic. Četverka se je dobro odrezala, saj je odigrala šest srečanj, od teh jih je osvojila štiri. Končno mesto ni znano, kajti trofeja Topolino po novem ni tekmovalnega značaja. REZULTATI Soča Sobema - Unicef 2:0, Soča Sobema - Parma 2:0, Soča Sobema - Latina 2:0, Soča Sobema - Como 0:2, Soča Sobema - Catania 0:2, Soča Sobema - Agri-gento 2:0. Zadnje dni junija pa je bilo na programu tudi tridnevno državno prvenstvo v mini in superminiodbojki, ki ga je orga-nizaral UISP v Fanu blizu Modene. Ekipo miniodbojke Soča Sobema so sestavljali Andrej in Mitja Černič, Manuel De-mori in Bojan Kovic, supeminiodbojke pa Federico Pellegrin, Matjaž in Marko Černič ter David Mucci. Slovenski fantje so se prireditve udeležili, kajti so na deželnem turnirju zasedli prvo mesto in to v obeh konkurencah. V tem tekmovanju so sodelovali tudi igralci Valprapora. Ekipo miniodbojke so sestavljali Danjel Faganel, Spiros Messina, Manuel Makuc in David Miklus. V superminiodbojki pa so za Valprapor igrali Gregor, Danjel in Robert Lutman, Jurij Plesničar. REZULTATI Superminivolley Soča Sobema - Valprapor 2:0, Monte-giorgio - Valprapor 2:0, Soča Sobema -Montegiorgio 1:1, Valprapor - Montegi-orgio 0:2, Soča Sobema - Montegiorgio 0:2, Soča Sobema - Valprapor 2:0. Minivolley Catania - Soča Sobema 2:0, Catania -Soča Sobema 2:0, Soča Sobema - Valprapor 2:0, Soča Sobema - Valprapor 2:0, Soča Sobema - Sangiustese 2:0, Catania -Valprapor 2:0, Sangiustese - Valprapor 2:0, Soča Sobema - Montegiorgio 1:1, Valprapor - Montegiorgio 0:2, Soča Sobema - Montegiorgio 0:2, Soča Sobema -Valprapor 2:0. (e.č.) Državni finale ANSPI Mladost izločena brez poraza! Mladim cicibanom doberdobske Mladosti ni uspel veliki podvig, da bi se uvrstili v polfinale državnega turnirja ANSPI, ki se je odvijalo v Materi. Mladi Doberdobci so namreč izločeni iz nadaljnjega tekmovanja, ne da bi utrpeli poraza. Po zmagah v prvih dveh kolih so namreč v tretjem srečanju remiziriali proti selekciji Apulije z rezultatom 1:1. To srečanje so odigrali okrog poldneva, ko je temperatura znašala preko 35 stopinj. Isti dan, pozno ponoči, pa so se spoprijeli v odločilnem srečanju proti ekipi iz Umbrije, ki je do tega kola osvojila vsa tri srečanja. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, vendar v drugem so bili naši predstavniki znatno boljši. Povedli so in vse je že kazalo, da bodo zmagali in se tako prebili v polfinale. Vendar sodnik je nerazumljivo podaljšal tekmo za celih pet minut, v katerih je našim zmanjkalo moči, nasprotniki so remizirali in na ta način prekrižali načrte našim. Vsekakor je bil nastop cicibanov iz Doberdoba v Materi lepo doživetje, nabrali pa so si tudi prepotrebnih izkušenj za naslednje plodne športne sezone. MLADOST - APULIJA 1:1 (0:1) STRELEC: Vižintin. MLADOST - UMBRIJA 2:2 (1:1) STRELCA: Vižintin in Florenin. POSTAVA MLADOSTI: Manuel Devetak, Sergo, Moro, Jelen, Dimitri Devetak, Florenin, Matej Ferletič, Dimitri Ferletič, Vižintin, Jarc, Prinčič. (IP-) D. Gomizelj (Gaja) finalist v Redipuglii Nekateri tenisti Gaje so nastopili na deželnih turnirjih v Redipuglii in Trstu. Dorjan Gomizelj se je na tekmovaju za neklasificirane pri teniškem klubu v Redipuglii uvrstil v finale, s tem, a je po dveh setih premagal Goričana Culota. To je njegova letos najobljša uvrstitev. Pri tržaškem teniškem klubu pa sta se Borut in Aleš udeležila turnirjev v kategoriji under 14 in 16. V svoji kategoriji sta oba dosegla finale, Borut pa je zmagal nad bratom s 6:4,. 6:3. V kategoriji under 16 sta oba klonila v polfinalu, Borut z Negrijem, 16-letnikom iz Lignana, ki nastopa za tržaški TCT. Aleš pa z Bartolijem (TCT). Grčija novost osemdesetih let STUTTGART 1985 Dvanajst sodelujočih moštev je bilo porazdeljenih v dve skupini. V A skupini je bila lestvica po medsebojnih srečanjih sledeča: Jugoslavija, Sovjetska zveza, Španija - vse ekipe so imele po 8 točk, ker je vsaka izgubila po eno tekmo, sledijo Francija, Romunija in Izrael, vsaka z dvema točkama. V B skupini je bila zaključna lestvica nekoliko različna: prva je bila Italija z 8 točkami, druga ZRN s 6, sledijo Bolgarija, Češkoslovaška in Izrael s 4 točkami ter Nizozemska z 2. Ta del prvenstva je imel svoj pomen zato, da se je sestavilo četrtfinalne skupine. Četrtfinalna srečanja so dala sledeče izide: Italija - Francija 97:71, Španija - ZR Nemčija 98:83, Češkoslovaška - Jugoslavija 101:91 in Sovjetska zveza - Bolgarija 104:86. V polfinalu ga: Sovjetska zveza - Italija 112:96, Češkoslovaška - Španija 98:95. V velikem finalu je Sovjetska zveza brez težav premagala Češkoslovaško 120:89, a za bronasto kolajno je Italija ugnala Španijo 102:90. Od petega mesta dalje je bil razpored sledeči: ZR Nemčija, Francija, Jugoslavija, Bolgarija, Izrael, Romunija, Poljska in Nizozemska. ATENE 1987 V Atenah je veljal isti tekmovalni sistem. Po medsebojnih srečanjih je bila lestvica v A skupini sledeča: Sovjetska zveza 10 točk, Jugoslavija, Španija in Grčija 6, Francija 2 in Romunija 0. V B skupini pa: Italija 10, ZR Nemčija in Poljska 6, Češkoslovška in Nizezemska 4, Izrael 2. Četrfinale: Grčija - Italija 90:78, Jugoslavija^ - Poljska 128:81, Sovjetska zveza - Češkoslovaška 110:91, Španija - ZR Nemčija 107:77. To pomeni torej, da so se v polfinale uvrstile vse ekipe iz skupine A. Izidi: Sovjetska zveza - Španija 112:91, Grčija - Jugoslavija 81:77. Veliki finale je bil razburljiv, a izid je potrdil, da je Grčija evropska velesila. Premagala je namreč Sovjetsko zvezo 103:101. Jugoslavija je pridobila bron z zmago nad Španijo z 98:87. Ostala moštva so se uvrstila kot sledi: Italija, Nemčija, Poljska, Francija, Izrael in Romunija. ZAGREB 1989 Tokrat se je tekmovalo po novem pravilniku. Predvsem je bilo zmanjšano število nastopajočih na 8, kar pomeni, da je bilo prvenstvo krepko skrajšano. Taki odločitvi je verjetno botrovalo prezaposlenost igralcev v prvenstvih in pokalnih tekmovanjih ali morda tudi preveliki stroški prireditve. Ekipe so bile razdelje v dve izločilni skupini. V A skupini je bila lestvica po treh kolih sleldeča: Sovjetska zveza 6, Italija 4, Španija 2, Nizozemska 0. V B skupini pa takole: Jugoslavija 6 točk, Grčija 4, Francija 2, Bolgarija 0. V polfinalu je Jugoslavija premagala Italijo s 97:80, a Grčija Sovjetsko zvezo z 81:80. Za prvo mesto sta se torej potegovali Jugoslavija in Grčija. Zmagala je Jugoslavija z 98:77, v boju za bron je Sovjetska zveza premagala Italijo 104:76. Na 5. mesto se je uvrstila Španija, sledijo pa Francija, Bolgarija in Nizozemska. ODO KALAN obvestila NK BOR, ŠD BREG, ŠZ ZARJA, obveščajo, da so se začela vpisovanja v Borovo nogometno šolo za otroke letnikov od 1979 do 1985. Vpisovanja do 26. julija 1991 na sedežni društev ali na telefonske številke 226228 (Babuder), 228511 (Lau-rica), 228607 (Lavriha), 226602 (Metlika), 768891 (Tence), 226483 (Žagar). TPK SIRENA -SEKCIJA VVINDSURF organizira tečaj v dveh izmenah: od 8. do 13. julija in od 7. avgusta do 13. avgusta 91. Klub nudi tečajnikom vso opremo za tečaj. Vpisovanje najkasneje 8 dni pred začetkom tečaja. Vse informacije v popoldanskih urah na tel. 422696 ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 3. julija, ob 21. uri v Koči pod Rupo -v Repnu seja balinarske komisije. ŠZ JADRAN obvešča, da je sedež na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, zaprt do 15, julija. Darujte za Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana • Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik torek, 2. julija 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Izredni kongres PSI se je zaključil s tajnikovo repliko, ki je bila namenjena predvsem KD Craxi odločno na strani predsednika Cossige O odnosih z DSL bo govor šele po volitvah S pestmi in brcami do smrti pretepli fanta BARI — Izredni kongres italijanskih socialistov se je zaključil (na telefoto AP Craxi po svoji repliki); prav zaradi izrednosti na njem niso sprejeli nobene resolucije, tudi strankina levica, je umaknila ločeno resolucijo, ki jo je napovedal njen lider Signorile, a ki je v resnici niso nikoli sestavili. Zadnji dan je v kongresno palačo, ki so jo novinarji že prvi dan prekrstili v kongresno savno, prišel tudi Berlusconi in tako »v živo« demantiral govorice, da so se odnosi s Craxijem ohladili. Novinarja njegove TV postaje Emilia Fedeja so prisotni sprejeli kot pravo zvezdo, saj je moral podpisati na desetine avtogramov. Berlusconi ni rad odgovarjal novinarjem, in se ni razgrel niti ko so mu hiteli razlagati, da bi morebitna vladna kriza lahko slabo vplivala na »medijsko vojno«, v katero je tudi sam vpleten. »Vladna kriza je problem, ki ga morajo reševati politiki. Kot podjetnik lahko samo upam, da do tega ne bo prišlo, saj bi se sicer vsa zadeva še dodatno zapletla in upočasnila. Konec koncev že dvanajst let čakamo na ustrezen zakon o TV frekvencah,« je ugotavljal Berlusconi. Craxijeva replika je okvirno zadovoljila vse, tudi strankino levico, vendar bo prav gotovo še nekaj dni odmevala v rimskih palačah, še zlasti, ker se danes začne parlamentarna razprava o Cossigovi poslanici. Prav ob tem argumentu se je namreč Craxi najdlje pomudil. Potem ko je utemeljil, da Andreotti ni sopodpisal predsedniške poslanice zaradi političnega kontrasta in da je Cossiga sam »ponudil« to možnost Martelliju, je Craxi vprašal KD, »kako se namerava odločiti in ali je pripravljena prevzeti odgovornost v primeru ustavne .krize«. Socialistični tajnik pa je Andreottiju le pustil malo priprta vrata: »Če v koaliciji ni soglasja, mora poiskati formulo, ki bo politično in diplomatsko korektna in sprejemlji- va,« je dejal. Glede kontrastov med Andreottijem in Cossigo pa je bil voditelj PSI zelo odločen: »Če bi prišlo do formalizacije tega spora, bi se brezpogojno postavil na stran Cossige*. Tudi glede odnosov z Occhettom in samo levico PSI je bil Craxi precej oster, v zvezi z referendumom o preferencah pa je priznal, da bi njegova stranka lahko zavzela drugačno stališče, vendar je ta ugotovitev nekoliko zapoznela. O zbliževanju z DSL pa bo PSI začel govoriti šele po volitvah. V zaključnem govoru Craxi ni bil prav nič prizanesljiv z Occhettom, saj je navedel celo vrsto njegovih izjav iz mladih let političnega aktivizma, ki se močno bijejo z njegovo sedanjo linijo. »Če bi že kdo moral narediti avtokriti-ko, to gotovo niso socialisti,« je še naglasil Craxi. In še odnosi v stranki. Enodnevni protagonist kongresa Signorile je bil zadovoljen s tajnikovim govorom, čeprav na njegov račun ni manjkalo ostrine. Poudarjena je namreč bila potreba po enotnosti stranke, »na obeh straneh je bilo v zgodovini narejenih dovolj napak, iz katerih se je mogoče marsikaj naučiti«. Enotnost stranke se je tudi sicer vila skozi ves kongres kot rdeča nit. Referendum je PSI povzročil škodo, ki jo je treba čimprej popraviti, razjasniti pa je treba tudi stališče stranke do ostalih ustavnih reform, predvsem pa je treba utrditi položaj PSI znotraj vlade. O zavezništvu s KD, pa je dejal, »da je o njej slišal predvsem v tistih posegih, ki so bili postavljeni na glavo«. Niti ta izjava ni spravila s tira Signorileja, čeprav se je neposredno nanašala nanj. »Lahko rečem, da je bil konres čist. Čeprav ni bilo doseženo popolno soglasje, je stranka ostala enotna. Še pomembnejše pa je, da so bile najvažnejše stvari povedane z govorniškega odra in ne na hodnikih, kot se običajno dogaja,« meni Signorile. m VERONA — V lunaparku v bližini Verone se je prejšnjo noč odigrala tragedija, kateri je prisostvovalo na desetine ljudi, nihče pa si ni upal poseči. Štirje mladeniči, pozneje se je izkazalo, da so trije še mladoletni, so z brcami in pestmi do smrti pretepli 21-letnega Ivana Masotta. Iz preiskave, ki je stekla takoj potem, ko je nekdo anonimno obvestil policijo o dogodku, sledi da se je Ivano kako uro pred napadom sprl s skupino mladih nomadov, ki živijo v nekem taborišču pri Villafranci. Nato se je namenil v lunapark, fantje pa so mu gotovo sledili z namenom, da se. maščujejo. Včeraj so karabinjerji aretirali štiri nomade, kot rečeno je samo eden med njimi polnoleten. Mladoletnike, ki sicer niso priznali zločina, so preventivno premestili v neko poboljševalnico v Treviso, preiskava pa se še nadaljuje. Prebivalci Villafrance se že nekaj časa pritožujejo nad nasilnostjo in neomikanostjo nomadskih družin, ki so si v premestju uredile zasilna bivališča. Posegli so tudi krajevni upravitelji, ki so od višjih prisotjnih oblasti zahtevali, naj cigansko šoto-rišče odstranijo. Položaj se je v zadnjih letih močno poslabšal, še zlasti, ker nomadi odločno odklanjajo primernejša bivališča. Skupina osumljenih pa je že stara znanka karabinjerjev, vendar zaradi mladolet-nosti omenjene trojice doslej ni nihče strožje postopal. Razpustili Varšavski pakt PRAGA Tri dni po razpustu SEV, vzhodnoevropskega skupnega tržišča, so včeraj v Pragi podpisali akt, s katerim uradno razpuščajo Varšavski pakt. Usodo te vojaške strukture so zapečatili natanko ob 12. in petnajst minut po krajevnem času. Dokument je podpisalo vseh šest predsednikov držav članic, razen Mihaila Gorbačova, ki zaradi notranjih problemov ni mogel zapustiti Moskve. V Prago je poslal poverjenika. Varšavski pakt so Sovjetska zveza, Bolgarija, Češkoslovaška, Vzhodna Nemčija. Poljska, Romunija in Madžarska podpisale maja 1955. leta. Februarja letos so na zasedanju v Budimpešti prvič omenili možnost razpusta, »ker je zaradi politike zbliževanja z ZDA odpadel eden glavnih vzrokov obstoja tega organizma«. Vojaško strukturo so formalno ukinili prvega aprila letos, včeraj pa so podpisali dokončni dokument. V Alžiriji aretirali voditelje integralistov V pouličnih bojih so umrle vsaj štiri osebe ALŽIR ■ Po trditvah alžirske državne televizije, ki pa -so jih potrdila tudi druga sredstva množičnega obveščanja, je v nedeljo zvečer alžirska vojaška policija aretirala voditelja in-tegralističnega gibanja Fronte za islamsko osvoboditev FIS šejka Abassija Madanija in njegovega namestnika imama Alija Ben Hadjija (na sliki AP, ko poziva vernike k sveti vojni). To novico je še potrdila policija, saj je njen glasnik dejal, da so »Madanija in Hadjija zadržali na zaslišanju,« ne da bi pojasnili drugega. Aretacija obeh naj višjih predstavnikov islamskih integralistov je sprožila pravo ljudsko vstajo med pravovernimi muslimani. Včeraj ponoči so se več ur odvijali poulični boji, nato pa so policaji in vojaki aretirali kar 2500 integralistov. Niso še znane podrobnosti o bojih, kaže pa, da so bile ubite štiri osebe, nekaj deset pa jih je bilo ranjenih. Po bojih so alžirski vojaki izkoristili zmedo, ki se je ustvarila predvsem po aretacijah dveh najvišjih predstavnikov, ter zasedli sedež FIS. Na ta način skuša alžirska vlada zatreti integralis-tični upor, ki ga je v zadnjem obdobju odločno teoretiziral »alžirski Savonarola« Abassi Madani, ki je sedaj v zaporu pod obtožbo ščuvanja vojaške vstaje proti državi. Država je začela uporabljati trdo roko, potem ko je začel Madani groziti z »džihadom«, sveto islamsko vojno, katero je v Iranu vodil ajatulah Homeini, v Iraku pa Sadam Husein. Vendar pa je Madani pred aretacijo dejal, da bo z džihadom počakal, dokler se stanje v Alžiriji nekoliko ne umiri in dokler vojska ne prekliče izrednega stanja, ki traja že mesec dni. Vendar pa se'z džihadom ne strinjajo vsi člani auleme, nekakšnega vrhovnega integralističnega sveta, saj je lep del slednjega na zmernejših pozicijah. Džihad predvideva dve osnovni postavki, obrambno in napadalno, za vsakega pravovernega muslimana pa mora džihad pomeniti posebno stanje in vrsto dolžnosti. Dan homoseksualnega ponosa V Chicagu kot v nekaterih drugih ameriških mestih (New York, Seattle) je bila te dni proslava ob dnevu »homoseksualnega ponosa«. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo več tisoč ljudi, ki so tako hoteli izpričati svoj ponos spričo lastne različnosti. Ob koncu proslave so nekateri udeleženci pozirali pred kamero improviziranega fotografa (telefoto AP) Delegacija OZN na ogledu v Iraku BAGDAD - Dnevnik stranke Baath, ki je na vladi v Iraku, piše, da so kurdski voditelji sprejeli paket predlogov, za katere sta se dogovorili v Bagdadu kurdska in vladna delegacija, in ki jo bodo, potem ko bodo vnesli nekaj popravkov, hitro tudi začeli izvajati. Sicer je še mnogo nejasnosti okoli tega paketa, saj so Kurdi razdeljeni v mnogo frakcij, med temi pa je mnogo ideoloških razlik. V soboto se je namreč razširila vest, da so paket odbili, sedajpa kaže, da obstaja žarek upanja za rešitev kurdskega problema. Medtem je prispela v Bagdad delegacija treh inšpektorjev OZN z zahtevo varnostnega sveta, naj jim iraška vlada dovoli, da si ogledajo osumljene centrale, v katerih naj bi Sadam Husein pripravljal svoje jedrsko orožje. Delegacija, ki jo vodi Rolf Elkus in ki jo še sestavljata Hans BIix in namestnik glavnega tajnika OZN Yasushi Akashi, se je sestala z iraškim zunanjim ministrom Khudayrom. Člani delegacije so dejali, da še ne morejo oceniti tega srečanja, posebno glede na zaostritev položaja, ki je nastal po Bushevi grožnji, da bo, če bo treba, spet vojaško posegel, da bi dokončno uničil Sadamov jedrski vojni arzenal. V Damasku pa se je sestala iraška opozicija v izgnanstvu, ki je pozvala mednarodno skupnost, naj odstrani Sadama Huseina in naj ga obsodi kot vojnega zločinca. V Južni Afriki kongres ANC DURBAN — Južnoafriško gibanje za socialno enakopravnost Afričan National Congress (ANC), ki ima svojega karizmatičega vodjo v Nelsonu Mandeli, se nahaja na svoji prelomnici. Obnoviti mora svoje vodstvene kadre, zgladiti notranja nesoglasja, pripraviti nelahek prehod od gibanja v politično stranko, pripraviti se mora na pogajanja z vlado in si v kratkem ustvariti bodočo ustavno in juridično podobo. Danes se bo namreč v Durbanu v pokrajini Natal začel 48. kongres ANC, na katerem bodo skušali uresničiti vse te točke. Kongres, ki se odvija v univerzi Westerville v predmestju Durbana, je prvi uradno in javno priznan od ustanovitve gibaja leta 1958. Kongresa se udeležuje 2000 delegatov in 200 gostov iz tujih držav, med katerimi tudi iz Libije, Iraka in Kube, prisoten pa je tudi predstavnik PLO. Kongres se bo zaključil v soboto z izvolitvijo novega vodstvenega kadra, ki bo na čelu ANC v najtežjem obdobju obstoja tega gibanja. Delegati so si enotni praktično le v tem, da bo 73-letni Nelson Mandela zamenjal na samem vrhu Afričan National Congressa dosedanjega predsednika 74-letnega Oliverja Tambo, katerega je pred dvema letoma zadela možganska kap. Skoraj gotova je tudi izvolitev novega podpredsednika Walterja Sisuluja, čeprav ne izključujejo možnost presenečenj. Niti ni jasno, katera struja bo prevladala v 87-član-skem izvršnem svetu: zmerna, ki jo sestavljajo v glavnem starejši politiki, in na radikalnejša, ki jo v glavnem sestavljajo mlajši in radikalno usmerjeni delegati.