Primer uporabe metode večrazsežnega lestvičenja Author(s): Ksenija KOVAČEC Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 115-118 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180588 Accessed: 24-10-2018 12:31 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:31:00 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Tehniķe in metode št. 16, 17/1991 naročnik, razen če ni v pogodbi dm- gače določeno. Sodelnvci při avtor- skem delu ... obdržijo avtorsko pra- vico vsak na svojem prispevku. Naročnik ne sme brez dovoljenja vseh sodelavcev znova objaviti av- torskega dela ... in ga ludi ne upo- rabiti v drnge namene. (25. člen) Avtorska pravica vsebuje premo- ženjske ozirotna materialne (mate- rialne) in osebne (moralne) avtorske pravice. (26. člen) Moralne avtorske pravice so: avtor- jeva pravica, da ga priznajo in na- vedejo kot ustvaritelja dela, pravica, da se upre vsaki skazitvi, okmitvi ali drugačni spremembi svojega delà, in pravica, da se upre vsaki uporabi dela, ki bi žalila njegovo čast ali ugled. (28. člen) Taka uporaba avtorske fotograílje, pri kateri se deli lika s fotograílje spremenijo z drugimi likovnimi obli- kami, pomení kršitev avtorskih pra- vic. (SP) Kdor izda, predela, obdela, přikáže, prevede ali kako drugače javno iz- korišča avtorsko delo, mora vsakok- rat naves li ime in priimek avtoija. (29. člen) V SFRJ je dovoljeno brez odobritve avtoija: - objavljati in reproducirati posa- mezne dele književnega, znan- stvenega ali umetniškega dela za pouk; - ponatisniti v periodičnih publika- cijah aktualne članke, v katerih avtor obravnava splošna vpra- šanja, ki zanimajo javnost, če ni izrecno prepovedal ponatisa; - reproducirati v časnikih in peri- odičnih publikacijali posamezne aktualne fotograílje, ilustracije, tehnične náčrte ipd., ki so bili ob- javljeni v drugih časnikih ali dru- gih periodičnih publikacijah; ... V vseh primerih ... je třeba jasno navěsti ime in priimek avtoija, iz- virņo delo in odkod je stvar vzeta. ... avtor (ima) pravico do piacila in vse druge pravice po tem zakonu (48. člen) V SFRJ je dovoljeno brez avtoijevega dovoljenja in brez piacila honoraija: - priobčiti porocüa o objavljenih kryiževnih, umetniških in znan- stvenih delih, v katerih je njihova vsebina na izviren in skrajšan náčin po vzeta; - dobesedno navajati ocllomke iz objavljenega .. znanstvenega dela, če skupna navedba vseli odlom- kov ne presega četrtine dela, v katerem so odlomki navedeni;... V teh (op.av.) primerih obdrži avtor vse druge pravice, ki jih ima po tem zakonu. (49. člen) Tisti, čigar materialna ali moralna avtorska pravica je kršena, 1 ali ko zahteva varstvo pravice in povračilo škodě, ki mu je bila s tem prizadeta. (95. člen) Za kazniva dejanja iz ... tega zakona se storilec preganja na zasebno to- žbo. (102. člen) Upamo, da bo naš poživ k bolj ko- rektnemu navajanju avtoijev pádel na plodná tla in se bo število zlorab zmanjšalo. * Bralccm priporočamo gradivo za študij pri předmětu prof. Kurcnta Melode in organizācija dela v znanosü, ki ga je zbrala Maja Črcpinšek, izdala pa FAGG -Arhitektūra v Ljubljani letá 1989. mag. Breda Ogorclcc, dipl. geog. Vir: Ťrampuž Miha: Avtorsko pravo v prak- si, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1991, 236 str. Ksenija KOVAČEC Primer uporabe metode večrazsežnega lestvičenja V letu 1988 je Projektivni atelje iz Lj ubijane připravil študijo enajstih variantnih rešitev za avtocesto Razdrto - Vrtojba na odseku Pod- nanos - Selo, ki jih ponazaija slika 1 . Med drugim je bilo opravljeno tudi vrednotenje izbranih variant glede na negativné vplive na okolje, ki bi jih povzročila izgradnja cestnega od- seka. Pri tem so upoštevali naslednje elemente (kriterije) obremenitve oko- lja, ki jih povzemamo po študij i: (1) zrak: emisija škodljivih plinov, prali, (2) hrup: bližina pozidanih po vršin, stanišča di'jadi, (3) vode: posegi v vodni režim, ogro- ženost kvalitete vode v fazi ek- sploatacije ceste, (4) erozija: kot posledica fizičnega posega in vetrovna erozija, (5) flora, favna: zmanjšanje kvali- tete pogojev bivanja, prehranje- vanja in eksistence avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst, (6) naravna in kulturna dedisčina: direkten fizičen poseg ali nega- tiven vpliv bližine trase, (7) urbanizirani prostor: cesta la- hko postane element povezova- nja obstoječe in planirane orga- nizacije dejavnosti, laliko pa povzroči prekinitve lokalnih funkcij povezav, (8) estetski, vizualni vplivi: spre- membe vizualnih kvalitet na račun zmanjšane krajevne prvo- bitnosti in pestrosti prostora. Območje po teka variantnih tras so razdelik na prostorske celice velikos- ti 500 m X 500 m in za vsako célico določili ocene stopenj škodljivosti za vsakega izmed obravnavanih kri- terije v. Na podlagi teh ocen dobíjena matrika vrednotenj je v tabeli 1. Vrednosü v posameznem stolpeu so ocene obremenitev posameznih va- riant za izbrani kriterij (večja vred- nost pomeni večjo obremenitev). V tabeli so tudi uteži za posamezne kriterije. Uteži predstavljajo pomem- bnost posameznih kriterijev (večja utež pomeni večjo pomembnost kri- tērija). Skupno oceno za vrednotenje va- riant so določili kot seštevek ute- ženih ocen (zadnji stolpec v tabeli 1). Glede na to oceno so variante raz- delili v naslednje štiri skupině (v ok- lepaju je navedeno odstopanje od najugodnejšega seštevka): 1. skupina: 1 (0%), IV (2%), IX (2%), X (2%), 2. skupina: VIII (5%), XI (5%), 3. skupina: VII (9%), V (13%), 4. skupina: II (18%), VI (19%), III (24%). 100% recycled paper 100% recikliran papír aus 100% Allpapier 115 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:31:00 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 16, 17/1991 Slika 1 : Variantně rešitve. kritēriji zrak hrup vodě erozija flora, nar., kult. urbani est., viz. ak u pna uteii 213 1 3 2 2 3 I'. 27 29 15 19 16 19 32 14 339 II 41 41 19 32 21 15 34 14 415 V III 39 49 19 33 25 19 35 15 445 * IV 31 36 15 19 18 15 30 13 345 r V 38 38 18 29 22 15 30 12 389 1 VI 39 37 19 33 22 19 34 14 419 a VII 35 37 15 31 19 16 30 13 371 n VIII 29 29 14 31 19 18 30 14 355 ł IX 32 32 14 31 19. 14 28 12 346 e X 36 40 14 15 17 13 30 13 345 XI 39 40 14 15 18 14 30 13 356 Tabela 1 : Matrika vrednotenj varíantnih rešitev. 1 2 3 4 5 6 7 s 2 10 11 1 0.0000 2 7.1455 0.0000 3 S. 3877 3.0486 0.0000 4 2.8284 5.4449 6.7823 0.0000 5 5 9902 2.2492 4.0439 4.0584 0.0000 6 6.4717 1.8787 3.2176 5.3578 2.401Q 0.0000 7 4.8020 3.3077 4.9468 3.2720 2.1963 3.1060 O.OOOÖ 8 3.3607 5.7905 7.0377 3.6622 4.5504 4.8749 2.9704 0.0000 9 4.3858 4.9527 6 6377 3.2630 3.4041 4.6209 1.9554 2.1557 0.0000 10 4.7774 5.4557 6.9621 2.3764 4.4853 5.9804 4.2008 5.6360 4.7092 0.0000 11 5.4287 5.0701 6.5932 3.1154 4 2218 5.6412 4.2772 6.0147 5.0410 1.1632 0.00Ö0 Tabela 2: Matrika bližin med variantními rešitvami. Rešitev, dobíjena z metodo večrazsežnega lestvičenja Pri metodi večrazsežnega lestvičenja želimo na podlagi vrednosti, ki izražajo različnost/podobnost med objekti (bližin e), določiti množico točk y p-razsežnem prostoru tako, da manjšim bližinam med objekti ustrezajo manjše razdalje med toč- kami, ki te objekte predstavljajo. Podatki iz tabele 1 niso neposredno uporabni za metodo večrazsežnega lestvičenja, zato srno na podlagi teh podatkov določili matriko bližin med enajstimi cestnimi variantami (ta- bela 2). Dvorazsežna rešitev, dob- íjena s postopkom večrazsežnega lestvičenja, je na sliki 2. Slika kaže, da med variantami ni opaziti izra- zitejših grupiranj in odstopanj, kar se ujema tudi z rezultāti, navedeními v študiji. Několiko izstopata varianti I in Ilk ena v pozitivno smer osi x, druga v negativno. Primeijava s skupno oceno iz tabele 1 nam po- kaže, da so variante vzdolž osi x razporejene od bolj ugodnih do manj ugodnih glede na to oceno. .Na podlagi tako dobljene rešitve ne . moremo izbrati najbolj/najmanj ugodne variante (variant). Zato si pomagamo z uvedbo idealne vari- ante. Idealno varianto imenujemo varianto, ki ima za vsak posamezen kriterij oceno, enako najboljši izmed 116 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:31:00 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Tehniķe in metode št. 16, 17/1991 ocen vseh obravnavanih variant. V množico enajstih varían tnih řešil cv smo dodali idealno varianto in še enkrat poiskali rešitev s postopkom večrazsežnega lestvičenja. Dvora/, sežna rešitev je na sliki 3. Točka idealne variante je označena z zvez dico. Oddaljenost od te točke je lal iko merilo za skupno oceno posamezne variante. Kot najbolj ugodnn se iz kaže varianta I, kot najnianj pa varianta IÌI. Med ngodne lahko uvrstimo še varianto IV, ostre mej e med ugodnimi in neugodnimi varan- tami pa ni mogoče postaviti. Rešitev, dobíjena z večrazsežnim lestvičenajem s pravokotno matriko bližin Navedimo še rezultate, ki jih dobimo, ce primer varían tnih rešitev za ceste rešimo z večrazsežnim lestvičenjem s pravokotno matriko bližin. Podatki v primem večrazsežnega lestvičenja s pravokotno matriko bližin so ocene posameznih variant glede na izbrane kriterije, v p-raz- sežnem. prostom pa želimo předsta- vit! tako variante kot tudi kriterije. Točke varaint in kriterijev določamo tako, da dobři oceni neke variante glede na opazovani kriterij ustreza majhna razdalja med točkama, ki preďstavljata varianto in kriterij. Na podlagi točk variant in kriterijev ter uteži za posamezne kriterije je móžno dobiti tudi skupne ocene va- riant Kot izhodišče za globalno ana- lizo vzamemo t i. idealno točko, ki jo lahko določimo kot utežno pov- prečje točk posameznih kriterijev. Razdalja točke variante od idealne točke predstavlja skupno oceno ( ' VIII IX 1 vu vi ¡V • „ !» X XI v Slika 2: Dvorazsežna rešitev . r~ ' VIII IX VII IV VI v í1 III XI v Slika 3: Dvorazsežna rešitev - v mno- žico variant dodamo idealno varianto. a ̂2 I.IV, VII, VIII ix.x.xi 5 1 * 4,7 6 8 II, lil, v, vi v Slika 4: Dvorazsežna rešitev, dobíje- na s postopkom večrazse- žnega lestvičenja s pravo- kotno matriko bližin. variante, s katero si lahko poma- gamo pri končni izbiri najugodnejše variante. Na sliki 4 je dvorazsežna rešitev, ki smo jo dobili s postopkom več- razsežnega lestvičenja s pravokotno matriko bližin naposredno na pod- lagi ocen iz tabele 1 . Idealna točka je označena z zvezdico; točke variant so označene z rimskimi, točke kriterijev pa z arabskimi številkami. Rešitev je do neke mere degenerirana. (Dege- nerirane rešitve so rešitve, pri ka- terih točke, ki predstavljajo različne variante ali kriterije, padejo v isto točko. Zaradi občutljivostí problema so žal precej pogoste pri reševanju naloge večrazsežnega lestvičenja s pravokotno matriko bližin.) Množico variant razdeli v dve skupini - v prvi so variante I, IV, VII, VIII, IX, X in XI, v dmgi pa II, III, V in VI. Prva skupina je bliže idealni točki, zaradi dege- neriranosti pa si z oddaljenostjo točk variant od idealne točke ne moremo pomagati pri vrednotenju variant znotraj dobljenih skupin. Zaķljuček S primerom smo želeli nakazati mo- žnost uporabe ene izmed metod večkriterijske analizę pri vrednoten- ju variantnih rešitev za problem s področja prostorskega planiranja. Štu-dija Projektivnega ateljeja poleg ocene negativnih vplivovvldjučuje še oceno obratovalnih stroškov in pe- dološko študijo variant Prve nismo vklj učili, ker ima podatke dmgače strukturirane, dmge pa zato, ker ne obravnava vseh enajstih vaiiant Opisani primer predstavlja tako le del celotne analizę variantnih rešitev in je ilustrativen. Obenem pa nas opozaija na dějstvo, da je uporabo . metod večkriterijske analizę potreb- no predvideti že pred pričetkom ana- lizę in jorvključévati tudi med sarnim postopkom izvajanja analizē varian- tnih rešitev. Le tako dobimo poda- tke, ki so ustrezno strukturirani in primerni za uporabo metod večkri- terijske analizē, zato so tudi dobíjeni rezultāti boljši. Metode večkriterijske analizē so kot metode za vrednotenje uporabnè predvsem, » kadar je š Levilo vari- antnih rešitev in kriterijev veliko. V tem primem je za določitev vseh ocen potrebno precej dela. Poma- gamo si lahko tako, da najprej ocenimo vse variante glede na nekaj najpomembnejših kriterijev, nato pa s pomočjo metod večkriterijske ana- lizę skrčimo množico variantnih rešitev. Tako dobíjena množica va- riantnih rešitev je manjša in jo lažje obravnavamo bolj podrobno (upo- števamo več novih loiterijev). Posto- poma pridemo z redukcijo do najbolj ugodne rešitve (rešitev). Uporaba metod večkriterijske anal- izę pri vrednotenju različnih vari- antnih rešitev na področju prostor- skega planiranja pri nas ni prav pogosta. Prevladuje prepričanje, da eksperti s svojim znanjem lahko pri- merno ovrednotijo različne variante in izberejo najbolj ustrezno med nji- mi tudi brez uporabe ustreznih matematično podprtih metod. Izve- denci lahko naredijo prvo fazo vred- notenja (pravzaprav so edini, ki to lahko storijo): natančno opredelijo variante, določijo kriterije in vred- nosti qteži ter ovrednotijo variante glede na posamezne kriterije. Vklju- 100% recycled paper 100% recudirán papír aus 100% Altpapier 117 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:31:00 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 čevanje metod večkriterijske analizē je možno (in koristno) že v tej fazi (na primer za ugotavljanje medsebojnih odvisnostl med kritēriji). Še bolj paje uporaba teh metod smi se lna v na- daljevanju analizē variantnih reši tev (razporeditev variant s sorodnimi la- stnostmi v skupiiie, izbira najbolj ugodne Variante), ko moramo upo- števati več kriterijev (vse kriterije) hkrati. Vkljucevanje metod večkriterijske analizē ima še nekatere přednosti. Z njihovo uporabo je v večji meri izključen subjektivní dejavnik, ki po- gosto vpliva na izbiro neke odločitve (uporaba metod torej prispeva k ob- jektivnosti odločitve). Poleg tega morajo biti podatki, ki so potřební za upòrabo metod večkriterijske anal- izę, natančneje opredeljeni (kvantifi- cirani) in strukturirani, zato je po- trebno posamezne variante podrob- neje preučiti. Področje prostorskega planiranja vsebuje mnogo specifičnosti. Pogos- tejša upomba metod večkriterijske analizę bi prav gotovo spodbudila razvoj novih metod oziroma raz- širitve že obstoječih tako, da bi bile tem specifičnostim bolje prilagojene in zato v praksi bolj uporabne (upo- rabljane). mag. Ksenija Kovačec, dipl. inž. mat. Rubrika prostorska informatika vsebuje predvsem krajše zápise (do dveh stran i) o stanju, projektih, izkušnjah in ostalih vprašanjih, povezanih s prostorsko informa- tīko tako pri nas kot v tujiní. Vljud- no vabim raziskovalce, strokov- njake, uporabnike, proizvajalce opřeme in ostale k sodelovanju. Franc J. Zakrajšek Franc J. ZAKRAJŠEK Predlog priprave prototipa klasifikacije namenske rabe prostora Cilji raziskovanja in razvoja na in- formacijskem področju v okviru mo- dela urejanja prostora in varstva okolja na ravni občine so tile: - možnosti standardizacije infor- macij, ki so pomembne za usklaje- vanje med različnimi sektoiji, - vprašanje standardizacije infor- macij za komunikacijo med raz- ličnimi ravnmi teritoriálně skup- nosti (republika - regija - občina), - možnosti oblikovanja minimalnih kazalcev za spremljanje planov in ostalih aktov na področju ureja- nja prostora, - izhodišča za uvajanje sodobne in- forma tike v strokovne službě s po- dročja urejanja prostora. Gotovo so podatki o rabi prostora (oz. namenski rabi prostora) eden od ključnih segmentovinformacij v pro- cesu urejanja prostora. Pojem rabe prostora: - Raba prostora nam v splošnenl opisuje sledeče elemente določe- ' nega fizičnega prostora (zemlji- šča): pretežno uporaba (kmetij- stvo, gozdarstvo, stanovanja, in- dustrija, ...), aktivnosti oziroma dejavnosti, intenziteto uporabe, omejitvene ukrepe uporabe, vred- nost zemljišča, ipd. - Poleg poj ma "raba prostora" se uporabljajo še drugi izrazi v istem ali podobném pomenu: raba zem- ljišča (neposreden převod "land use"), raba tal, izraba površine in podobno. Uporabljali bomo pojem "raba prostora", ker menimo, da najbolj e opisuje kompleksnost in sprejemljivost uporabe prostora glede na različne dejavnosti in po- vezavo, soodvisnost določene rabe prostora z ostatimi rabami pro- stora. Analogno bomo za bodočo planirano rabo prostora uporab- ljali izraz "namenska raba pro- stora". - Gledano s stališča procesov ure- janja prostora na ravni določene teritoriálně skupnosti lahko vza- memo namensko rabo prostora kot mesto soočanja in usklajeva- nja programskih ciljev različnih sektoijev (kmétijsktvo, gozdar- stvo, komunālā, ...). Predlagamo, da se v raziskavi opre- deli sistem kategorij namenske rabe prostora, ki se bi vezal predvsem na t i. območja urejanja ("zoning") v okviru "prostorskega plana" lokalne teritoriálně skupnosti: - sistem območja urejanja v dolo- čenem časovnem prerezu pokrije natanko enkrat celoten obravná- vani prostor, - območje urejanja je povezano ob- močje v ravnini, ki naj v splošnem ne bo manjše od 1 ha, - meje območij urejanja sovpadajo s fizičnimi mejami; v okviru ob- močja urejanja obstaja "pretežna" namembnost in "enotnost" ure- janja območja, - merili za opredelitev sistema ob- močij urejanja sta karta 1 : 5000 in natančnost pribl. 3 m, - v splošnem se upoštevajo meje parcel, ne upoštevajo pa se meje parcel prometnih in drugih po- vezav. Enotna ter formalizirana klasifi- kācija je predpogoj za sistematično računalniško spremljanje namen- ske rabe prostora tako na ravni občine kot republike. To paje osno- va za: sprotno in sistematično eviden- tiranje vseh sprememb namenske rabe prostora, 118 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:31:00 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms