Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 25. — ŠTEV. 25. n GLAS NARODA r list: sloveriskihidelavcefVvAmertkL i The largest Slovenian Daily Id the United States. - Issued every day except Sundays § and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHclsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 31, 1933. — TOREK, 31. JANUARJA 1933 VOLUME XIX — LETNIK XLL ADOLF HITIM NOVI KANCLER NEMŠKE REPUBLIKE PREDSEDNIKU HINDENBURGU JE MORAL OBLJUBITI, DA BO IZPOLNJEVAL DOLOČBE USTAVE Nemčija je dobila kabinet narodne koncentracije. Bivši državni kancler yon Papen je postal pod-kancler. — Nemčija bo živela v miru in prijateljstvu z vsem svetom". — Državni zbor se bo sestal dne 7. februarja. — Hitler je obljubil, da ie bo preganjal Zidov. Henry Ford bo skušal zlomiti stavko BERLIN, Nemčija, 30. januarja.—Adolf Hitler, voditelj nemških narodnih socijalistov (fašistov), je danes dosegel svoj cilj, po katerem je tako dolgo hrepenel. Postal je namreč kancler nemške držav?. Napori Hitlerja in državnega predsednika Hin-denburga, da se reši Nemčija politične zmede, so izzvali veliko navdušenje med nemškimi nacijona-listi. Sedaj, ko je Hitler dosegel svoj cilj, je njegova naloga dokazati, da je vreden zaupanja, ki ga stav-Ija vanj trinajst milijonov nemških volilcev. Nerodni socijalisti in nemški nacijonalci so se združili ter osnovali močno politično fronto, ki se je še pred kratkim zdela nekaj nemogočega. o tem. da je imenoval državni predsednik von Hindenburg Hitlerja za nemškega kanclerja, je poveril vodstvo državne vlade v Avstriji rojenemu bivšemu ai;madnemu korporalu. V njegovem kabinetu se nahajata tudi njegova tovariša dr. Wilhelm Frick in Wilhelm Goering ter voditelj nemških nacjonalistov Alfred Hugen berg. Nocoj je Hitler prvič predsedoval seji novega ministrstva, ki ga je označil kot "kabinet narodne koncentracije Na seji je bilo sklenjeno, da bo nova vlada od ločno nasprotovala vsaki politiki zatiranja, gospodarskim pustolovščinam in finančnim eksperimentom. Hitler je pozval svoje tovariše, da pod nobenim pogojem ne smejo razočarati zaupanja, ki ga stav-lja v novo vlado pretežna večina nemškega naroda. Pozneje je rekel časniškim poročevalcem, da bo nova vlada sodelovala v miru in prijateljstvu z vsem ostalim svetom. Pred imenovanjem je moral Hitler obljubiti predsedniku Hindenburgu da bo vladal soglasno z ustavo in do ne bo skušal uveljaviti nikakih diktatorskih odredb. Tudi glede Zidov je moral obljubiti, da jih ne bo preganjal. Uniformirane udarne čete narodnih socijalistov in oddelki Stahlhelma so priredili zvečer pred državno pisarno veliko demonstracijo. šele pozno zvečer se je posrečilo pregovoriti Hitlerja, da je prevzel kanclersko mesto pod pogoji, ki mu jih je stavil predsednik Hindenburg. Pa tudi Hindenburg se je dolgo obotavljal, če bi i-menoval Hitlerja ali ne. Prepad med generalnim feldmaršalom in bivšim korporaloir. je slednjič u-spešno premostil bivši kancler Franz von Papen. Stranke, ki podpirajo novo vlado, imajo v državnem zboru 247 glasov, dočim je potrebnih za večino 293 glasov. Nova vlada upa, da bo že vsaj v glavnih točkah sodeloval ž njo tudi centrum vsled česar ji bo zajamčena zaupnica. Državni zbor se bo sestal dne 7. debruarja. Bivši kancler Franz von Papen zavzema v novi vladi mesto podkanclerja. Zunanji minister je Konstantin von Neurath. Značilne so izjave socijalističnega časopisja. — "Vorwaerts" pravi naprimer: — Z imenovanjem tega kabineta je prevzel državni predsednik strahovito odgovornost. Skrbeti bo moral, da se vlada ne bo odstranila od ustavnih temeljev ter da bo takoj odstopila, kakorhitro bo imela oroti schi večino v državnem zboru. Ce bo storjen va4k poskus, obdržati v sedlu to ustavi nasprotno FINSKA NAJ SE PRIPRAVI General Mannerheim zahteva, da Finska ojači svojo obrambo. — Po njegovem mnenju mir ne more večno trajati. Helsingfors, Finska, 30 jan. —-Oh 13-Ietnici izbruha državljanski' vojno j t1 general J ust its Mannerheim izdal patriotism poziv na narod, da ojači svojo obrambo .s povečanjem armade in utrdbami. Mannerheim je finski "beli ge-neral". ki je vodil hoj proti komunističnim upornikom in je sedaj predsednik sveln za narodno obrambo. (icneral Mannerheim pravi, da mirovno razpoloženje Finske ni zadostna jamščina za mir. kajti '.sedanje grajenje velikega strnila cest in že izmerjenih železnic proti na-i m mejam nam ne dovoljuje. da l)i verovali v večni mir. — iXedavno je bilo mnogo go-vorjenja. da bi ^e mednarodni .spori poravnali z mirnimi sredstvi. — je nadaljeval general Mannerheim. — toda j t* še v cm] no neumestno. ak<» bi naslanjali svojo neodvisnost na mednarodne sponuzume. kar je razvidno iz mnogih .sedanjih sporov, ki .so bili navzlic posredovanja slednjič rešeni iz orožjrm. Izpostavljena lega Finske zahteva močno obrambo. Izdatki za orožje predstavljajo zavarovalne premije za neodvisnost dežele. IT koncu je general Mannerheim izrazil upanje, da se bo patriot ična gorečnost naroda in odločnost za samoobrambo odločno nadaljevala. BOLJŠA SMRT NOV ZAROTNIK V BRIGGS0V0 TOVARNO BO KOT REVŠČINA V MANDŽURIJI Mlada mati umorila tri otroke. — Ne mara biti spoznana za neumno. — Grozno dejanje je storila pri popolnem razumu. LINČANJE NA BOLGARSKEM Komitaši so ustavili vlak. Policistom so iztrgali tri morilce in jih ustrelili. Sofija, Bolgarska, 30. januarja. Žalosten zgled linčanja so pokazali macedon.sk i revolucijonarji. ki .so linčali tri zločince, ki so bili pod poiicij.sk«> stražo na potil v Svet Vraž. da se nagovarjajo pred sodiščem zaradi roparskega umora. Te tri žrtve .so: Cifčeff. fJjuroff in ČVrvenkoff. Vsi trije so bili pod obtožbo, da .so oropali in umorili nadučitelja Daskaloffa v oktobru. Pod močno policijsko stražo .so bili «v vlaku na potu iz kaznilnice v Gornji Djumaji v Sveti Vraš k sodnijski obravnavi. Xa nekem samotnem kraju je petdeset močno oboroženih mož vstavilo rvlak ter so razorožili p«»ii ciste. Polovica m«>ž je stražila potnike, ostali pa so ujetnike po- Charlcston, 111., 30. januarja. — "Smrt je bila boljša kot pa revščina in svojih otrok nisem hotela zapustiti". S temi besedami je prikupljiva, 30 let stara Mrs. Inez Carroll pojasnila. zakaj je svoje tri majhne otroke vtopila iv kopalnici. V pondeljek je mirno hodila po svoji' sobi in stoično čakala, da stopi preti sodnika. Otr«»ke vtopila pred štirimi me-.seei v kopalni s«)bi nekega hotela v Mattoon, 111., ko je bila družin? popolnoma brez vseh sredstev. Njeni .zagovorniki, ki jo bodo branili s trditvijo, da ni zdraae-razuma. s<» bili razočarani, ko se je obtoženka branila tega zagovora, rekoč: — Rila s cm prr^iopohiem razumu. ko sem to storila. — I*ri pameti sem tudi še sedaj. Storila .sem. ker .sem mislila, tla «lrujre«ra izhoda ni. Razmere so me premagale. Sklenila sem. da je smrt boljša kot pa revščina. In j svoiih otrok nisem hotela zapustiti. — Zdaj pa edino prosim za priložnost. da se združim ž njimi. Mrs. Carroll .if- pripovedovala, kako je usmrtila svoje otroke. Najprej jim je dala zastrupljen candy. Xato pa je celo noč hodila po sobi in čnkala na učinek struna. Ko so proti jutru še vedno kazali znaki- življenja, se je odločila. da jih -gnano. da ima sovjetsko zračno b rodov je nad 2000 aeroplanov. Odkar so se na Daljnem Iztoku pričeli zbirati vojni oblaki in še posebno, odkar sta Rusija in .Japonska pričeli govorti o medsebojnem sumničenju. sta najvišji svoje mori teče vsporedno ob vzhodni meji svet delavcev in komisar za zrac- Jehola. premikajo močni oddelki no obrambo združila japonskih vopakov. Cela sfca k divizije in dve brigadi mančukuo rožjt; na Daljueni i(Ztoku. pristajala v n ji bo ve .za h t me, razun da bi se p«>-pogajala naravnost s stavkarji, j a pon s k i h v opa ko v. i ela japon-S;lz„rjjdbo aeroplanov. ker so po česar kompanija noče napraviti, ska osma divizija, ki je pred krat- mnenju ruskih .vojaških krogov Henrv Ford ki je prejšnji tekmi pnsla k Japonsko. ,n cel 12. aerophmi najboljše obrambno o- den rekel, da ' je to stavko p >- RUSIJA BO ODPUSTILA DIJAKE Moskva. Rusija., 30. januarja. Iz vseučilišč v Moskvi bo odpuščenih okoli 10.000 dijakov, ker jih je preveč in ni dovolj sredstev za njih podporo. Z;i 'vzrok bo vlada navedla slabo učenje in slabo obnašanje. <)d-pušečni dijaki bodo poslani na delo v gozdove in v rudnike po vladni odredbi, da mora vsakdo iti na mesto, kjer je njegovo delo najbolj potrebno. vojakov je nastanjenih v Tahu-šanu, kjer se Tahušan-Tungliao železnica združi z Peiping-Mnk-den progo. Japonci zatrjujejo, di so Lili prisiljeni do teh operaaij. je to stavko p vzročila neka tekmovalna tvrdk.i. Berlinski list "Illustrierte Zeit- ki je hotela preprečiti izdelova- ung pnnaša prvo sliko velike sovjetske šole. To je tudi letališče, na katerem se mladi vojaki vež-bajo v letanju, v streljanju in me- sta vili k drevesom in so jih ustrelili. Ti revolucijonarji najbrže pripadajo stranki Mihailoffa. Po dejanju so odkorakali. manjšinsko vlado, bo zavladal položaj, ki bo prisilil delavstvo k zadnjim in skrajnim naporom. DOORN, Holandska, 30. januarja. — Ko je zvedel bivši kajzer, da je imenoval Hindenburg za državnega kanclerja Adolfa Hitlerja, je baje rekel, da je s tem storjen korak v pravo smer. Bivši prostolonaslednik Wilhelm ni hotel odgovarjati časniškim poročevalcem na njihova vprašanja. ker kažejo kitajski prostovoljci tanju bomb iz aeropIanov. I j vo jajki vitast- I akademiji okoli 3000 častnikov. Kitajci poročajo, da je prišlo pHotov in mehanikov, ki tukaj 23. januarja do hudega spopada nadaljujejo svoje učenje v leta-med kitajskimi in japonskimi če- nju tami blizu Oaovanga v vzhodnem j __ Jeholtt in da je bilo ubitih 30 Ja-poneev. Šaaghaj, Kitajska, 30. jan. — Kitajsko poročilo zopet naznanja, da so japonski letalci bombardirali mesto Kailu v severovzhodnem delu Jehola. Pri tem bombardiranju je bilo porušenih 100 poslopij in ubitih »večje Število prebivalcev. Nadalje se poroča, da | ananil, 0 mož. ! ali za vsako osebo $110.000. • Japonske vojaške oblasti so | Pokrajina ima že 0480 petrolej-prepovedale saditi koruzo 1000 j lejskih vrelcev in 431 plinovih name t rov na vsaki strani južne prav in zemlja še dolgo ne bo iz- VELIKI DOHODKI INDIJANCEV Pawhnska, Okla., 29. januarja. nje Fordovih novih modelov, je pripravljen na svojo pest boriti sc proti tej stavki. Uriggs Company ima pogodbo, da oskrbuje Ford Motor Company z 9 odstotki avtomobilskih ogrodij, toda izdeluje jih s Fordovimi stroji. Glaivria tovarna j«' v Highland Parku v prejšnji glasni tovarni Ford Motor Company, v kateri je dosegel Ford največje uspehe. VIŠEK POŽRTVOVALNOSTI Fairbanks, Alaska, 30. jan. — Ravnatelj urada za petrolej in Pasjaa-prega in aeroplan sta igra- gorljivi plin v Osage. George Be-saulieap. je rv svojem poročilu na- mandžurske železnice in 2000 metrov od vsake železniške postaje. Japonci so izdali to odredbo, da se Kitajci ne bi mogli skrivati v koruzi. JAPONSKI MORILEC BO USMRČEN Tokio, Japonska, 20. januarja. črpana. — Celo ozemlje meri 1.147.000 a krav. Indijanci na tem ozemlju so najbogatejši svojega rodu. OROŽJE Dunaj, Avstrija, 29. januarja. Tomekiči Sagova, ki je ustrelil Angleški in francoski minister sta bivšega ministrskega predsednika se oglasila pri kanclerju Dolefus-Yuko Ilamakuči leta; 1930, je bil, su in sta prosila za pojasnilo gle-obsojen na smrt. de prevoza orožja iz Italije pre« la dramatični vlogi v rešitvi nekega bolnega moža. ki je ležal v samotni koči ob Wood River. Majner Bob Buzbv, je v svoje sani vpregel pse in se noč in dan •vozil po sneženih planjavah, v mrazu 50 stopinj pod ničlo, iz Wood River v Fairbanks, da sporoči zdravnikom o žalostnem stanju svojega prijatelja. Dvajset minut nato. ko se je Buzby pripeljal s svojimi psi v mesto, je bil že znani pilot Joe Crosson v svojem aeropiaiin z zdravnikom na poti v Wood River AVSTR11A IF PRFVA7A1A in tri ure Poznei« sa pripe- nTdllUJA JE riu>f ALALA ljala ^ Fairbanks kjer »o bolnika poslali v bolnišnico. ko Avstrije na Ogrsko. Rohpfusi je obema poslanikoma zagotovil, da jima bo poslal tosadevno poročilo. "GLAS NARODA" NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 31, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. 8. A. Owned and Published by BLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sekwr. President L Benedtk. Treat. Place of business of the corporation and addresses of above officera: ili W. 184b Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y. tiLAS NARODA (Voice of the People) lamed fCverjr Day Ex<*f>t Sua.1a.vs and Holidays In celo leto Telja za Ameriko In Kanado......................SA 00 Ka pol leta......................93 00 la Četrt leta..................$1.50 Za New York za celo leto......$7X10 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za ih)1 leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertlsemeat t m Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki »lan IzvzemAl nedelj ln praznikov. Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobf-ujejo. Denar naj se blagovoli foMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče n »ena ni, da hitreje najdemo naslovnika. -CLA8 NARODA". 216 W. 18tb Street. New York. N- ¥. Telephone: Cltelsea 3—3878 MALIKOVALCI ČLOVEKA Naši v Ameriki. PO NAROČILU VATIKANA lz domovine prihajn dvoje značilnih porodil. ; 4 Papež j<* odobril slovenski prevod cerkvenega obred-1 nika, malo kasneje so pa jugoslovanski škofje izdali pa-' stirski list, v katerem napadajo sokolomvn. <*eš. da ideali,! ki jih zasleduje Jugoslovanski Sokol, niso v soglasju z nau-! ki katoliške c«rkve. 1 i V sled novega dovoljenja Vatikana, se bodo, razen maše, vršili po slovenskihe.crkvah v Jugoslaviji vsi eerkve-1 ni obredi v slovenskcmi jeziku. ; Hrvatje imajo že od davna svoj hrvatski cerkveni Dhrednik. Sedaj so ga dobili še Slovenci, in tisti naši ljudje, ki so Vatikanu slepo vdani, domnevajo, da je s to svojo wired bo Vatikan priznal 'tudi Slovence kot narod. Značilno pri tem je pa to, da so smejo slovenskega cerkvenega obrednika posluževali le duhovniki v Jugoslaviji. Slovenci v Julijski Beuociji — nad pod milijona jih je — morajo moliti Roi»a v laškem jeziku oziroma ga molijo molče, ker laščinc ne znajo. Raz prižnieo ali izpred oltarja n sme biti v Julijski Benečiji izgovorjena nobena slovenska beseda. To povelje je dal Mussolini, in Vatikan se mu je brezpogojno vklojiil. Odredba gk^le rabe slovenskega obrednika je torej enostranska in polovičarska, ker ne velja tudi za naše ljudi v zasedenem ozemlju. V stiku z Vnltikanom oziroma z Mtissolinijem je tudi zadnje pastirsko pismo jugoslovanskih škofov. Ko je pred petimi leti prevzel kralj Aleksander državne vajeti in razpustil v s* 4 politične stranke, je {»ostal Sokol nekaka državna organizacija, slična italijanski fašisitčni milici. Jugoslovanski Sokol je že dolgo časa Mussoliniju tm] v očeh. In zalto ne trdimo preveč, če govorimo t) nekaki zvezi med Mussoliirijeiiii, Vatikanom in zadnjim pastirskim listom jugoslovanskih škofov. Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati leto« v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar ndobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street Hew York, V. T. Pariški tisk prinaša veliko število spominov na Oauibetta oh petdesetletnici njegove smrt. Znamenit govornik je ime! burno življenje. Ko je bil pa sedans k ein »sramotnem porazu dne H. avgusta leta 1S70 ujet s 100.000 vojaki tudi Napoleon III.. je j>onoči zapustil Uambetta z balonom Pariz. Po nevarni vožnji je kot diktator vodii iz Bordeauxa francosko vojno zoper zmagovalne Prusake. I>ve JeM \k> Sedanu je pokopal i.sti flaui-betta kot narodni poslanec drugi imperij. Zaklical je v parlamentu: "Louis Napoleon Bonaparte i i njegova dinastija sta za vselej ne hala vladati na Francoskem." — Ta klic je pomeni! ,začetek nove republike..... (j am bet t a je bil vedno brezverec in protieerkveni politik. Kljub temu je moral naposled pri voliti na katoliški cerkveni zakon Žena, ki jo je inu-1 rad, ne bi sicci* mogla poitati kot zvesta katoličan-ka njegova soproga. Nenadna bolezen pozimi leta 1881. pa je prekrižala te načrte, Ciambetta je ležal iu tožil nad neznosnimi bolečinami. Samo najmlajši izmed ]x>klicanih zdravnikov je Mpanial gnojno vnetje slepiča in zahteval operacijo. — Slednja bi (tambettu nedvomno rešila življenja. A d-'set starejših profesorjev je enoglasno proglasilo da se ne sme po nepotrebnem tvegati življenje ** očeta domov-ine?4 in napadla "zelenca", ki je zagovarjal "modne nepoznane bolezni". (Slepič takrat ni bi! nikoli izrezan.) Gambeta je trpel naprej. — Zvečer 31. decembra je vprašal nekega rojaka: "Koliko je ura.'" "Šest bo kmalu.'* "O. še šest ur do konca tega pošastnega leta!''je za--tokal bolnik. Cgasnil je ojmlnoči s tem "pošastim letom" vred.... (»ambetovi ostanki so imeli čudu t in žalostno usodo. Omeniti je še, da je izjrubil že kot mladenič desno oko. N* iki pariški kirurg ga je moral odstraniti. Kaj se je z njim zgodilo potem 1 Pariški listi so pogreli d"r.ti starih zgodb. Eni so trdili, da je prodal kirurgov asistent pozneje, ko je postal Gamhetta slaven, oko v New Yorku, kjer ga varuje neki bogataš; drugi, da se nahaja oko na Ruskem. Kirurg al zamira no truplo je bilo zavito v lielo svileno odejo, a na svil mi blazinici xii bilo nobene glave. "Zaprite!" je -i»-aju —1 #(*lemenceau. ki je hi! sam zdravnik ; ■po poklicu, je samo skomtsgnil z! rameni in rekel, da so te domnev* nekega kirurga iz Ni/.ze smešne: — "To je popolnoma izključeno. Y < i ambetovi krsti ni bilo nikoli nobene lobanje." SMRTNA KAZEN ZA LABODA Sodišče v angleškem mestu Chelmsford u stoji pred težko odb>-čivtiio. Gre za vprašanje, ali kaže obsoditi človeka na smrt. ker j«' list relil pet labodov. Na prvi pogled je to vprašanje naravno.-1 smešno, toda v Angliji, kjer veljajo vsi zakoni, ki niso bili izrecno odpravi jeni, pa naj bodo še tako zastareli in nespametni, se bo moralo sod išče hočeš nočeš pečati /. njim in najti izhod, da zakon ne hn kršen. V Chelmsford u je še sedaj v veljavi prastari zakon, po katerem mora biti obsojen na smrt kdor ubije laboda. Ta zločin je zakrivil nedavno veleposestnik kapitan (Je-rard Fane, ki je ustrelil kar - pet labodov in je torej zaslužil prav za prav petkratno smrtno kazen. Kapitan pa ni surov neotesanee, temveč miroljuben, odlikan sport nik, zlasti navdušen ribič. Labodi so v bližnji reki neprestano jvokon-eavali ribe. posebno manjše. Ribolov je kapitanov in ker je bila velika nevarnost, da ostane reka br:'z rib. je kapitan vseh pet labodo,.- u-strelil. Ljudje so ga pa takoj ovadili in zdaj stoji sodišče pred težkim vprašanjem, kako najti izhod, da naloži kapitanu samo denarno globo, ne. pa da bi obsodilo na smrt. kakor zahteva zakon. Prejšnjo nedeljo zvečer ob 7.30 sa šli Miss Anica Koel. st;irn. 1."» let. ter njena sestra Jane. sta*'« 20 let. kropit umrlejra strica Fr. liojea v Cleveland*!. Par sto korakov od doma je neznan lopov list relil ter zadel Anico v bok. Ta je sicer začutila bolečine, vendar je šla s sestro na dom umrlega. Tam pa so postale bolečine neznosne ter se je poklicalo zdravnika, ki je odpeljal deklico v E. 7f>. St. »bolnico, ter je ugotovil, da ima dekle kroglo v boku. Kakor se poroča, je 'njeno stanje sedaj izven nevarnosti. Cela zadeva je prava zagonetka. kajti deklica je mirna, tiha. Policija je pretaknila vso olvolieo brez uspeha — V četrtek dopoldne je po gi boletie l:i. januarja so bili delavski zaupniki mežiških rudarjev postavljeni pred tež.ko izbiro. Ali privoliti v redukcijo velikega števila Mvojih tovarišev ali v znižanje plač »vsem za 2f> odstotkov. Sporočeno jim je bilo. d;i namerava. ravnateljstvo ustaviti .slednje rudnike, da zmanjša nekoliko veliko izgubo, ki jo trpi podjetje pri sedanjih eenah svinca. Rudarje. ki so bili dosed a j zaposleni pri sledenju, bi bilo I i odpustiti aii bi pa morali delati vsi s svojimi tovariši pri odkopananju rude. toda samo 12 dni v mesecu. < !)«>-sedaj se je delalo Iti—18 dni>. " Peter Zgaga NEDELJSKA PRIREDITEV. Pred .pustom j«' treba ili kam pogledal, da človeku ne zastane kri po žilah, da kaj lepega vidi. kaj 'prijetnega sliši in če ni drugače. tudi užije kalco dobroto. A* nedeljo sem bil v slovenski dvorani na Osini. kjer so po odru rogovilili "Trije vaški svetniki", kjer so pridne slovenske žene kuhale najslajše sla kost i in kjer >e je v kleti iskrila zlata kapljica, o- bila zapuščina našega najbolj pri-Delavski zaupniki so seveda' znanega in čaščenega palrona sv. morali pristati na skrajšanje de- Martina. lovnega časa. da njih tovariši ne izgube sedaj sredi .o še igralci /-i to. moraš 2C. januarja je pobegnil iz j eij„ ,srodi zimp ros potrpbneprestano bruhali v krohot ter ZARADI OČITKOV V SMRT Pretresljiva rodbin-ka tragedija se je odigrala v nedeljo na Dunaju. 1(> letna Poljakinja Kalena pl. Turzanska. pastorka dlspouienta Zbetka. se je zastrupila s plinom. Zapustila je poslovilno pi>mo. ki -njem pravi, da sojo pognali v smrt materini očitki, češ. da ničesar n«' zasluži. Mati je bila prvotno omo-žetia z bogatini poljskim plemičem Turzanskim. Ilila je pa zelo potratna in je sčasoma pognala v.se moževo premoženje. Mož je umrl v bedi. njegova vrimer-jati z onimi v vili. Zanimivo je, da so stene le .slikane tako, kakor da bi bile marmornat". Da ne bi z novimi izkopavali ii rušili pravih |tomi>ejanskih lii.š. so pričeli kopati mestoma navpično v globino. — utemeljeno bojazen. Tveršmane in Peli,*- sta bila tovarišu Mačku vredna druga ter sta se ž njim vred z naslado spominjala preteklih dni in ž njim vred trepetala ob misli, kaj bo >t u prinesla bodočnost, l o-Iemca tega dela posehno obj stahij.skih in herkulanskih vratih { Plater županjo je igrala Len ca so dognanja, da so Grki in nel Kaplja tako liaturno. da miio jo Etruščani. kakor so domnevali do vsi občudovali. Vem. da je vseh i Tri va:ke svetnike .so iirrali l John Maček. Frank Keršinane in I Louis Pelič. Ko .se ie pojavil Ma-i j ček na odru. sem mislil, da sem n- i gledal samega presvitlega e»'.sar- Profesor Maj uri. ki vodi arhe »-' ja Franca Jožefa v lovski obleki. loška izkopavanja v južni Italiii. j Prav nobene sramote mu ni de- je našel v Pompejih <-tvbe. ki so bi j lal. Razlika je le ta. da je imel po- ... . , . b* jx>d onimi, katere je zadela grr. • kojni avstrijski vladar, kannu- Straznika sta mu ponujala cigare-._„„ i -o -l i i- * i , ... , ., , , J » i 'zna katastrofa I. . , -1 , T .. , . ..(P11^1 \ znameniti vili Menaudroipo1.ua ducate nezakonskih otrok. )e zastonj, vrglo se mu je tudi i :„ ^.i: A r.JKWW . - . .. - . - - J , , . ., ! 1,1 ->odi. sedaj, položili temelj mestu Pompeji. kajti spodnii stari zidovi dokazujejo. da so bile .-kale izklesane in zidane na grški način. Znameniti arheolog Jacono je dalje dognal. da je bila hazdika nekoč grška. grški tempelj pa je bil porušen še pred letom 70. Do nedavnega so ljudje obtoževali burbonske kralje Napolja. do -o oni tako zanikrno pustili odkopavati Ponipeje. da .so premnoge hiše pri tem zelo trpele in se rušile pred odstranjevanju otrdel «»a pepela. Toda te obtožbe ne drže več. odkar so se pričeli posluževati odkopavati ja v navpični smeri. Vandalizma na mnogi-h lepih pom pejanskih" hišah niso krivi Bomboni. ampak — potres leta 03. T*--daj so se udrle mnogim hišam strehe. Pokrili so jih le začasno, a jjredno so bile vse poškodbe po pravljene. je prišlo 1. 79, ko je Vezuv zasul s pe>»elom vse mesto in okolico. let. Bolehala je skoro osem tednov in zapušča žalujočega soproga in šest otrok. Doma je bila iz rv as i Zagorica na Dolenjskem. — lstotatn je preminula Kristina Arko po več let trajajoči bolezni. Zapušča žalujočega soproga in devet otrok. Doma je bila iz Ribnice in je umrla v starosti o-koli 50 let. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8TOPNI SEZNAM * V ITALIJO 10»__e----------------$ 5.70 200 ______________$11.20 300 ____$16.40 400 ______$21.75 500 ____________________________________120.75 ▼ JUGOSLAVIJO Din 900____________ $ 3 .35 Obi an...............$ 4-M Ota 400 ____________$ t.40 Din 500__________$ a— Ur 10» Lir 200 Ur 300 Lir 400 $15.75 jI Ur 500 ____$76-50" Ur 1000 _________SS2.50 t dinarju ali Din 1000 Din 9000 vaiJHi iMifcw ko« igoraj iiaw' _ HM0 » » OMO '» " _OUJOO " " _H1r=i."- - - • . - • \ X . = ' • » TBS LAJLOSflT 8LOVSKX DAILY to U. I. 1 JOf.A IfFRFORT: COSTOLJUBJ na zimo čez sto kilogramov krme —-veliko, veliko boste dejali pa zmajali z glavo. češ. sa j smo po vsej Ljubljani pokrmili koma i nekaj eez štiristo kilogramov! Res. prijatelj, trnla če čtutiš .s ptički, če ti ni mar samo lastno uživanje — daj lačnim! 1'gov ar. da krmimo v Ljubljani. KRALJEVA LJUBKA BERAČI FRANCOSKI DELAVCI ZA 49 ORNI DELAVNIK Kdor se spominja danske mode pred ali 30 leti. *e bo gotovo .spomnil tudi frizure **a la Cleo »le Mfnule". las. počesanih po ^redi tako. «1m no zakrivali nsw;i, zadaj so bili pa povezani v kito na vratu. To frizuro je /»čela prva nositi znamenita. ]m> svoji lepoti slaiviu« plesalka CMeo de Merode. ki jo bila Ijubipa belgijskega kralja Leopolda, kar je njen sloves Franeosko delavstvo je te dni i vieo do nekoliko domače sreče žarelo vojno za 40-uri delovni te-1 Cfovorttiki so ostro napadali kade«. l>oj bo trd in še ni gotovo, eel pitalizem. ki da je edini kriv se-bo uspel. toda Francosko delavstvo danje skrize. "Nagovarjaj" iia^ si-se zaveda, da se bori za dela vstvo I eer ''državljan, državljan', j«- de-eelejra sveta in je pripravljeno i je eden <«»vitniikuv. JifOH Jonliaiix vztrajati. Njegovim vodit el jem j je rekel: "(iospodje. ki vedno kli-velja ta preosnova za prvi korak Joejo na pomoč državo, a odreka- r VA 2 N O ZA •HA RGčNIKE do drupili dale*kosežnih izboljšav na g*podar*kem pa tudi politič- jo delojemalcem pravico do državne podpore, .so s pretirano pro-nem papriaeti. dukeijo in špekulacijami zakrivi- Dne ti. t. m. evečer se je vršil i li sedanjo stisko delavstva. l'e so v Parizu ivelik delavski shod. ka- "JI*. «rjf»ri \ LM • »»«■ » J* J» »» » » i še povzdignilo. Bila je eni* najlep- |tnrepa se je udeležilo veliko tiso- hi! Nekaj je v Tivoliju, malo. prav malo v zvezdi, drugje pa toliko kot nič. Ki) j je. ne razmišljujenio. Pika. . Nu«-«ja je naletaval ljudje sami šili žensk onih časov, slovela je po svojem krasnem obrazu, očarljivih očeh ter sloki postavi. Kralj Leopold, dostojanstvenik n\ dru- gi i f/nn ih I ret ju />»; /♦/». Zadnj* o/ionmif m ravnin snu, riiZfUi-sluh za -Varo h ta ni ktr bi žrlf-li, dn mini prihranit f tulilo v<-polrebnrifn dela in struško*', tu prttniiMi, »i** skušate «ra ruritsiiit jivrarnat i. Po.. Jarob Lau^hin roLORAlHi: l'uehlo. lVtvr t'uli^, A. Sjiftie WHlneiihur^'. M. J. Ituyuk I.VIHANA: lii(liana|H»rt" I ...ni- l^tiiieh "r^KHl klobuka ji je ušel pramen /latih la.-. iiu litn« pa le^> smehljaj, morda košček zadovoljnosti. Xi pa opazila niti ona niti ptički velike-u-i belega ninea. ki -e je plazil pro-li ptičkom. Kar je >kočil. v rabe i -frčali preplašeni na streho. V mačkovih krempljih pa je trepetal vkrjanček. Dekle je kriknilo. pa hotelo predr.mega mačka udariti. Ni pa se svoje namere prav izvršijo, ko jo jo tisoren ženski glas pokaral : * * -1 a gospodična, ali se vam nič ne smili ta lepa živalca T* Dekle se je ozrlo, napol plaho, uifcpol osramočena. >1aIo je preti mogočno gospo sosedo, ki ji je bil njen maček W>g. Povesilo je glavo, kodri so .se Ji užaljeno povesili še nižje, na njenem '.brazu p« je bila sama grenka ža losi." Pa bo prišla pomlad in z njo ptički in solnee. takrat bo spet vsem dobro, sedaj pa je zima. pa trpe krilati in nekrilati ubožci bedo — spomnimo se obojih. RAD BI IZVEDEL, kje se nahaja Tony Swaaduiik, podoinače Oberjuk&laa, doma iz Drage pri Loškenp potoku. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi sporoči, ali pa če sam »bere ta oglas, naj se javi n» naslov: — Jot Kikec, P. O. Bos 2179, Timmins, Ontario, Cauda (2x 30&31) sbvo razlezlo in j'.tlaj pariški listi poročajo, da je tako obubožala, da mora po sejmih v Franciji beračiti. PRIJATELJSTVO upre. Kt r »m on v sKoito m- } čelo str.ijkati ."i(M>0 tekstilnUi de- j teresom Franeije. Tudi delodajai-laveev. da bi si priborili boljše ei nagl:iš:ijo potrebo edinosti in živ)jonske pogoje. (V se pridru- j miru. žijo se delavci po predilnicah, se Dne 31. decembra je bilo \ bo število štrajkujočih podvojilo, j Franeiji 227.los vpisanih brezp»-Meil govorniki bili zastop- sehiili. za več kakor j>re'd i niki vseh delavskih kategorij: de-! teduom. — Brezposelnost p«»sta-lavka .leanne ('hevenard je zalite-j ja tudi za Francijo resen pro- irfl1»1 *r€* lil*An)lt«Anii>11 tA. /l VAnA n»«M _ ^ vala za preobremenjeno ženo pra-|blem" Koledar Vsebuje poleg spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupmka tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega "Severnega romarja9' Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepis ja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Cena Vpostevajoc slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes« TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUK A IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA sa CENTOV __ Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y, Bridka reMiiea je: starejši ko pusta jamo. samot neje je okrog nas. Prijateljstva, ki so se zdela nekoč večna in neminljiva, se raz-j prše kakor prah. C iiu bolj dozo-J re.varno po letih in spoznanju, tem bolj se rahljajo in ravivezujejo od noša ji s prijatelji in prijateljicami iz mladih let. Slednjič pa pr»de za f vsa kogar ura. ko mora spoznati, da mu je iti svojo pol samemu, da se ob vseh udarcih n-sode ne sme -zanašati na nikogar drugega. Dekleta so na splošno že od o-1 roških let dalje bolj nagnjena, da sklepajo prijateljstva, kakor pa fantje, Uade se shajajo s prijateljicami in dele z njimi sto majhnih skrivnosti. Obetajo si več no zvestobo in trdno verujejo vanjo. Lepe sanje! Ko jih življenje na kraju šolskih let loči in razprši na »vse vetrove, v najrazličnejše poklice, se kmalu odtuje druga drugi, in če se čez leta snidejo slučajno ali namenoma, se kmalu uverijo. kako malo skupnega je med njimi, kako ima vsaka svoje lastne težnje in cilje, kako malo umevanja za tuje kako j ili veže le še kakor pa jčevina tenka nit spominkov. Morda je »v življenju .zmerom tako da ostane od mnogih mladostnih prijateljev le redkokatero. morda eno edino. In še velika sreča. če nam ostane vsaj ta eden edini človek, h kateremu se moremo zateči tako v radosti kakor v bridkost i. Bistvo pravega prijateljstva za zrelega* človeka ni več v vsakdanjih sestankih in medsebojnem pripovedovanju vseh vsakdanjih malenkosti, manveč v tem, da vemo za prijatelja, prijateljico, in za njegovo brezpogojno, vedno pripravljenost, da nas posluša in razume. Najsi prebiva daleč od nas. naša sreča je v zavesti: nekje na svetu je človek, ki v iije-govsm srcu naša radost in bol pristno, veliko odmeva. Tak prijatelj je neizčrpen zaklad in kdor ga ima. ne more biti nikdar povsem beden, pcivsem nesrečen. Vedeti pa moramo, tla je vsak človek svet zase "nebesno telo", zavito v lastno ozračje, kateremu naj ne prihaja preblizu noben drug človek, tudi najljubši ne. i\eizbežno sledi drugače odboj z motnjami in katastrofami. V*a obzirnost prijateljstva in ljubezni mora stremi ti za tem. da obranimo pravo razdaljo in ne vsnemirjaano ozračja naiega dru-ff» "ŠESTNAJST LET V AFRIKI" Pred kazenskim sodiščem v * gostilničar je glasno izrazil svoje Freiburgu se je te dni začel pro- j pomislike nad "Daiibaimoniveu-ces proti "poslednjemu nemškemu j dar to še ni zadostovalo za razvojnemu ujetniku" Karlu Ignacu * kritje sleparja. Pet mesecev je lfummlu. ki se je izdajal za j trajala njegova triumfalna tur-Oskarja Da ubm a una iz Kndinge- j neja po Nemčiji, kjer so ga jema-na. Afera sega v lanski mesec' li,v .zaščito posebno narodni so-maj. ko sta prejela Daubmannova < eijalisti. Šele potem se je našel roditelja iz Napol i ja pismo, v katerem. je stalo, da njun izginoli sin. ki so ga leta 101G proglasili za mrtvega, še živi in da bi se rad vrnil v domovino. pogumen tovariš pravega Dauh-manna iz svetovne vojne, ki je brez strahu izjavil, da je mož. ki stoji pred njim. drzen slepar, ne pa Daubmann. A nemške oblasti Roditelja, močno vzradoščena j so tedaj že zahtevale cul Francije nad to vestjo, sta se hitro napoti- diplomatskih pojasnil o mučeni-la na županstvo, prosila za listine. 1 škem trpljenju Oskarja Daub-ki jih je navajal pisec v pismu in • manna. ki ga je "sovražnik" dr-sta poslala dokumente nemškemu žal šestnajst let v afriškem a/.i-konzulatu v Napoli. Dne 25. ma- lu . . . ja je prišlo obvestilo, da se je "Daubman.li" zglasil osebno. Tri dni pozneje se je pogrešanee iz svetovne vojne pripeljal v Freiburg. kjer ga je sprejela na postaji tisočglava množica. Prišlecn so vzklikali kakor izgubljenemu sinu. Vsi so mu ponujali usluge, vsi so mu stregli. A* zahvalo za vse prijaznosti in ljubezjivosti so ljudje zahtevali, naj jim "žrtev vojne" pripoveduje svoje doživljaje. Tako je začel prišlec pripovedovati vse. kar je kdaj čital v pusto- ILIJXOIS: Aurora. Mar\ 1; ti t •Li:t >-('llir.1-11, .1. lt«nY-K-. .1 I.ltfc:iui<-U I'itiTH, J. FaltiHii ««'lii«-s«sio. litino.*. Juliet. Mar v i:am'>t«-'.t. .1»-cph Hro \ :i t I .:< Silile. J. S(«-!ic!i Mfi'.euiitalp. tiuuk Anjilistili Ntirtli l liii-js.u .loie Zeteor Agues MortiiU «'ii.v. Frank /asur MAK V I.AN I»: Siev er. .1. Orne < /a 1'enua.. W. V ji. in M.L. Mirin«;A.\: I »ei rt »i t. Frank Ntiitar « MINNKSi iT A : 1'liIsHului. Krsiuk Cftuže Kly. Jus. J. IN*s!ieJ, h*r. Sekuhi Kvelelli. 1.« .n i.v Conže iuj£. Jolin 1'ovšf Virginia. Frank Hrvntleli -Ml i NT ANA : Kotiii«Ju|». M. M. 1'iOiiaii Wasiiu«*, I.. riiaui|ta NKBIiASKA : i »maha. 1'. Ttrmlerirk NEW YORK: Cowumla, Karl Sirui>ba Utrle Falls. Frank >la«ile Oil It i: Itarlierton. .!<«• Hiii rievelaial. Antuu Bubek, ('lias. Kar-linger. .Iai<>l> Resnih.. Jolui Stapulk Kuelid. F. Itajt liirail. Anton Na^orte Lorain. Louis Bala til Warren. Mrs. F. Ruchar ORKHON: Oregon Oi»y. Ore.. J. Kot>lar Drzne insinuacije lažnega Daub-; PENNSYLVANIA: manna so doživele konec, kakršen je moral priti. Po nedokazanih trditvah o jetništvu v Afriki, o| pobegli čez Sredozemsko morje v Italijo,.o smrtno nevarnem plavanju v 1 uniškem zalivu so 'Daub-majma* razkrinkali. I'«>d težo za-stavljnih »vprašimj. ki so zahtevala jasnih odgovorov, je lažni k omagal in omahnil ter priznal, da je krojač Hummel, ki se je oženil leta 1931.iršel svoji ženi v Italijo, in si tam izmislil svojo mušketir- čena ta silna nacijonalLstov Franeije. blamaža nemških in obrekovaleev UUUDNOST KITAJSKEGA GENERALA lovskih knjigah. Slikal je, kako . .... , . .. „ . , ... sko storijo. Sodišče bo potisnilo so ga rrancozi odpeljali iv ujetni- , . , » , . < na njegovo lažno ./.gobo svoj pe- stvo. kakor je skušal oil tam po- r „- . . - . . i . . . v. ... ... : 1 eat. s katerim bo zaenkrat zaklju- begniti v Nenu-ijo. bil zasacen ter ustrelil francosko stražo, zaradi česar so ga prijeli hi obsodili na deport a ci jo v Afriko, oilko-der je ubežal na konju. Vsem, ki so mu hoteli verjeti — in teh ie bilo lieštevilno — je pripovedoval. li Jovau WISCONSIN: ✓ Milwaukee. Joseph Trntuik in J.>-Koren Shehuvgau. 14f« >lajran i in 'lnv."> naselbine i Atlis. Frank St;ok WTOMIMi: . Itak Sjirin^s. Iahiis Tauehar Jliamontlville. .1»«' Koiie»\ Vsak zastopnik izda potrdilu za sva-t«, katero je prejel. Zastopnike roja- kem toplo priporočamo. > r PRW A "ftf/AS S Alton A" bodo trupla bolje ustrezala znanstvenim namenom. Na to pismo jp odgovoril geueral z obratno pošto: "Srečen sem. da lahko storim znanosti še večjo uslugo. Da med nama ne bo več nesporazumov, sem ukrenil vse potrebno, da bodo v bodoče pošiljali obsojence kar vam. da jih baste lahko sami usmrčali. kakor se bo .vam zdelo bolj prav". Kaj je odgovoril generalu učenjak, ni znano. _:_* • . : Poshvlnji rumeni li*ti no trepetali v mr.rli je.M'n.ski sapi, polja ležala, v .-»voji praznoti sama. pusta, drevje je ihte vilo gole veje v jesen..ko nebo. Zaman je aolnce »•kiiMalo ogreti prazne loge in polja planine -rale že v mrzlem /mitkem veličastvti in čer* gola polja j.* >ever prinašal njih mrzli dih. Price .-»o odšle. Kam .' Daleč .so soln-eem so šle. iih> .-o pustile «ame. s.i-me ^ lirepenjem jv> solacn in zelenju. I)a. ptice o odšle, one nežne, ki jim je h' solnee prijarno. one pa, ki jih tudi mraz ne prežene, so tu! I*»»gl«'j. pri.-tuhai ; Mar ni mefl ječanjem vetra tudi še lu in tam nežen gla*ek ptička ' O. ie! Lofri si pusti in in prazni. n«' nudijo jim uiti zatočišč.*!, ni hrane, bližje k človeku >o pri-le. poprosile so ira boi*ne hran.', borne in pičle. ker imamo ljudje polog koristit-ljubnosti še eni leno lastnost sk -po-t. Kamor ni trebit, tja si parno iu debelo. kj"r je resniena potreba. tja iržemo velikodušno .-vvetohlinskeni obrazrun le drohti ne. ki so nam že same tako rek'-"" odpadle. \a koliko sre potrkajn r »veži. k";lik.t jih dobe r dprtih.' — Spomni se. ki živiš v i.»obilju in razkošju. Prav kot > r-loveškimi revčki je * | rieaini. Ker -o ostale pri nas. ker na> niso kljub mrazu zapustil, jim pravimo — klateži. Poglej jih. |we-štej jih. če jih moreš! V m^stn jili vidiš i'*^ malo. tu se pridruži vrabcu. ki si je že davni pridobil me-ščan.-t vi), ščinkavec, >em in t rad pa zlatokljini ko». Večino •krni', ki jo pot resa j o usmiljene roke pti'kom. pa |io-sprav'jo golobje. Spomladi s<« pa pričnemo čuditi, zakaj nam ptički lie jzkazii'ejo hvaležnosti, zakaj jih ni v r.ase sadonrsnike. kjer bi naj obirali uij 'dalce in škodljivce sad-mira imi jtozimi. pa hf»š poznal one. ki bodo prišli na pomlail k tebi na dnino.... Pod senčnim Golovcem, onkraj Ljubljanice je hiša. v.ša prepletena • hršljanom. \*'kam mrko lice ima. pozimi in paleti isto. pa prav radi tega 1'iibko. N*a jesen, ko se poide in pozlate li-»ti. »rumeni listje drevja v sadovnjaku. bršljan ostane isti. Velik, lep sadovnjak j*-*« hišo. po drevju pa jo vse živo. Zjutraj prič no drobni krilatri svoje delo, med pesmijo delajo, pridno delajo. — Drobne sinice so že na vse Tgo drobna srčeea spomnila nanj t. ko je stara siniea. koliko ntročičev je /k /.redila in speljala šla s s ojo družinico obirat drevje prav k zelenooviti hiši. pr tam Iskala žuželk in bub. Kar se je •.pomnila, da hodi pozimi sem na hrano, da-so okna polna zrnja. — Po-kilila je na oku-v— bilo je prazno. Z1 "tela j' na prizidek, od to:i na okno, stegnila vrat in pogledala v izbo, pa j)otrkala na okno. Xi~-S<- je trkala, pa nihče Ji ni odp* i in odletela j«1-Pa jo je gledal stari prijatelj pt'čko\. ^e ji smejal in zadovoljno dejal: '4 Ej. ej. kaj pa misliš? S.v j imaš runa j pač šo dovolj hrane, zakaj me pa že prosiš?" Zamislil s.-je. ua licu je zamrl smeh in tiho je dejal : "M raz bo. Zima je potrkala na duri zgodaj, mnogi še niso bili .pripravljeni za njen ni rdi prihod. Ptice so na naglo odšle na jug, drevje je čez noč zffnhilo .s v o j o obleko, večer je hil še ves zlat. jutro "je že ponujalo sneg. 11 Ua pod (Jolovcem. še vsa zelena v zimzelenem bršljan n je postala pravo zavet išče ptic. Oj. če bi I ili mogel prešteti! Koliko sinie in fčinkavcev je l>ilo. druščino so jim pa delali škrjanci .strnadi. y.elenci in pinože. Pisana družba! Vsi so našli pilno skledo, obloženo ml'.o. loltro zimo. vs*1 do prvih r;>/ in cv »tov na drevju! Tedaj pa. tedaj so se ptički oddolžili • vse zim-Mcc dobrote — na drevje so šii in poiskati slehernega žuželka, ki s> je hotel vtihotapiti v lepi rožnobe-li cvet sadnega drevja. Vs-> zinn jih je hranil njihov prijatelj, vse pomlad, poletje in jesen so oni pa žili na njegovo drevje — najvzor i nejši. najčistejši sadovnjak dalei ; naokoli je bil njegov. Nob"n vrh ni | bil zavit v tenčieo gosenčjih mrež Koliko ga je stali.' Pokrinil j« i 'lili* i«- v Ljubljani, tam. kjer .so j "T*™0 1Z Panske?a zovali so. da bi bilo dobilo delo i mogoče zmagati .sedanjo krizo. |,iš. si ari*, mrke zgnečene skupaj. | & *vet». kar ** p* bi,a nJe«°v« ! 276.0000 delavcev, ee bi se bil 40-1 Istočasno kakor delavstvo s.: j \a dvori&ču. redko je >olnee jkki-j n»*srečn. kajti "saharska cesarica" j umi ,i,.|oV„j teden uvedel že me-1 zborovali tudi delodajalci in | »alo nanj. je bilo par vrabcev; me l-} lrl!l 11,05 h,izu NVw Vorka svo" seea oktobra. Tako pa brezposel- j predsednik Zveze trgovskih zbor-•nje je zašel škrjanček. lep. ro- j baje P« ive*revne*H im- j nost trajna narašča. Nova elek-j nie v Franciji. Henry Uamier. je past. Pob? ml i so drobtimee. ki jiii j kljujn ustrelil«. Tudi takratni j trieiia centrala, v Muhlhauseitu. v j preddožil minist r.skemu ;>mlvd-je Ntn-lo .I. Ide, ki jo prišlo i,j pujski Killi je bil zaljubljen V kateri je delalo dcish-j 1200 de- j niku Paid Doneourju -o._rla.siio m.»ta. prihranilo jih je z* malei lepo plesalko. Iniela je mnogo de-1 Jyjy^v. zaposluje sedaj samo še | sprejeti sklep, ki i.oživa vlado, priiiiteljrke. Gledala jih je. kako narja m krasen -rad blizu Pari-| ijlu|j 97;, delavcev je moralo ; na j se uvedbi 40urnejra delovnega so pibirali ostanke njene južine. s,'ai<01":i *** P* njeno bojra na y Armentnre.s-u je za- tedna upre. tier bi bil v škodo in- . . v 1 +!%'£% fl vl/kvlit lit Vilo 1 I h '1 t* » ^ L" V I I <1 1 v 1 « »i - k . « i • 1 *l 1 • 1 tn . • -»t * "O L A 8 NARODA* HEW YORK, TUESDAY, JAKU ARY 31, 1933 THE LARGEST SLOVENE- DAILY hi U. S. A. Tri lepe sestre. \ fKOMAH IZ ŽIVLJENJA i Za Glas Naroda priredil I. H. S S fl I! :\7 I Nadaljevanje.) Ali milite, da .M* umre i/ tega. i'e kdo komu ugaja, razviti tudi ljubezen.' — Za k.* i ne. Mr. Fox. — - SILšilli ste. da iscfiu primerno ženo. in želim vam mnogo sreče. ŽeJim vam. da pravo najdete. — Xiis«'l win j<» že! — !*<»l-eg mene liotli. tiizeln .je bila vemTarle nekoliko presenečena. O, Mr. Fox. ta. ki hodi poleg «vas. zna ceniti ča^t. ki tiči v v; uši h mislih. todn vaša žena n«' more postati. Svoje matere ne mo-•f zapustili. .Mater bi we J a .s seboj. Zelo mi ugaja tudi vaša mati. ki ima luko hčer. Mr. K«>x. hvala vam, loda ne morem. Zakaj ne? Izpolnil vam bom vsa ko željo Sem iv stanu to »Moriti. Ako Iu va.s ljubila, bi mi bilo vseeno, ali ste bogati ali revni. Ali se tega ne morete naučiti, da bi me ljubili? Zdaj sem vam >»•* malo pre ver tuj. toda — V njegovem tresočem glasu je kIIšhIu tiho prošnjo. Ni ti»! Ljubiti vas ne morem, ker moje srce ni rveč p rosi o. Toda nmja ljubezen mi ne daje nikakega upanja. Zato mi j*» Usojeno. d.i bom morala .sama hoditi skozi življenje. Ne maram vas varati. Mr. Fox. To ne biUi bila ]>ošteua izmenjava — vse mi hočet»* dati jaz pa vam za »vse io ne bi mogla ničesar nudili. — Kok*'j «t«'jrne proti n.i>mu. oprostite, če vas mogoče žalim. Prime ii.;«*ii<» roko iu jo tesno stLsii»\ Prebledi in polu /.idosti (»leda <«i/«'li v ohra/. mrmra nekaj nerazumljivih biv.ed. se obrne j in počasnih korakov odide. Osemnajsto poglavje. I >i Ileimnnl začude no pogleda visoko jolniti vaše želje, gospod doktor. Mehko zadene jrlas njenih besed na njegov« ušesa. Zdravnik, j ki je bil zelo zaposlen, vstane. — Zdaj bo prišla Uza iu potem si v.se oglejte. Odpre vrata sprejemne v>be in ji uljuduo pokaže z roko. da prva stopi <>ba gresta »kozi sobo in doktor odpre vrata v jedilnico. Pri oknu sedi okoli devet let staro dekletec in z velikim zanimanjem bere pravljice. Z veselim vzklikom skoči otrok k sta.sitemu možu z rjavo brado: — Papa! Nežno ji pogUdi phivr !a>e in pravi: ll/a. tukaj ti predala vi jam novo gospodično, ki se bo mogla utm»go bolj brigali /a teb»>. kot pa tvoj oče. Lepo jo ubogaj! Toda i«'ga lui mo.ii llzi ni treba reči. Z vprašuj očim i očmi g ledu dekle nitko postavo. O. zopot je bila nova — četrta v enem letu. odkar je mati umrla. De kit •tee malo boječe prikloni glavo, toda z izrazom, ki je razodeval. da je zelo brihtnega razuma. S|» nekaj. Hza. ali ti nisem včeraj prepovedal brati pri tako slalji razsvetljavi * Ali /»i hočeš oči popolnoma pokravitif o. nisem več vedela, kaj naj delam. Šolske naloge sem že napisala in klavirja nisem še mogla igrati, ker so še bolniki pri tebi. Ti imaš vedno kak i/jruvor. — Kaj ne gospiea. skrbeli boste *a to da llza ne bo preveč brala. To je njena strast — iu poboža otroka po lie u. -- Hodi pridna. Zdaj moram iti in o pol *edmih bomo imeli večerjo. s kratkim, prijaznim priklonom se poslovi in odide v svoj urad. V/tfojiteljiea se ozira. Prostorna soba je bila krasno opremljen« i/, hrastovega lesa. Po stelažali .so stali srebrni vrči in krožniki. v omari pa dragoeena srebrna posoda. loda dub neugodnosti in neudobnusti je plaval po sobi. i pridobi njeno srce. I ilkaj. gospiea. je vaša soba ■ p(deg moje. — llza je v prvem nadstropju odprla vrata precej prostorne .sobe. v kateri je bila lepa postelja, velik umivalnik, omara za obleko, pisalna miza in d »vari Na t Mi je bil liuolej. stene pobarvane .s svetlo zeleno barvo. Vse je bilo zdravstveno iu praktično. Iu vendar jo obide n raz — neprikupljiva je bila soba. Prej. ko je še mama živela, je bilo tukaj vse drugače. Kjer sedaj spim. je bila mamina toaletna soba. v vaši sobi je mama spala m pjnlfg nje je spal papa. Sedaj j«- njegova soba sprejemna soha za goste. Spočel k a mi je bilo brez nje^a zelo dolgočasno. Zdaj pa ne sme več biti tako, ILza. Med najinima sobama bodo vrata odprta. Potem nisi več .sama iu če kdaj kaj potrebuješ, me birš poklieala. Vedno bom tukaj za tebe. Kaj takega ji do sedaj še ni rekla nobena vzgojiteljica. llza jo vsa .začudena pogleda. Še bolj pa je bila začudena, ko jo Oizela 1 jube/.n jivo objame. — Ali noče« poskušat i biti proti meni malo bolj prijazna in imeti »v mene JUL u?) a nje ! (ilej. jaz te imam rada. llza je bila vsa ginjena v sled Oizelim* prijaznosti in ko je svoje {Torke ustnice pritisnila na njeno lice. «e je iskreno oklenila okoli vratu. — - Da. gospiea kako pa se pravzaprav pišete? — Gi^elft Bendiauseu. — Tega imena še nisem nikdar slišala. Oizela odpre svoj kovček in izloži svoje stvari. Pri tem ji je morala llza pomagati, vsled česar je bila zelo vesela. Doslej je bila vedno v sem v na po t je. Nikdo ni od nje ničesar zahteval, nikdo Je ni ničeaar prosil. .Stregli so ji. toda ivedno z nekako hladnostjo. *k«r je rahločutno deklico vedno žalilo. oi/el* Heruluiusen gre nato v kuliinjo v pritličju. Kuharic« in sobarica sta se zaupno pogovarjale, ko vstopi nova jro*podinja in ju prijazno pozdravi ter jima izra.zi upanje, da se bodo dobro med teboj razumele. Opazila pa je takoj pri obeh sekto aovraitvo, toda za to se ne zmeni. Kuharica, .zastavna ženeka. že bolj v letih, ji daje samo kratke odgovore in je jasno pokazala, da se čuti, da je ona gospodarica v kuhinji iu da se nikdo ne .sine mešati v njeno delo. Oizela se nj zmenila za njene (isnrtie be .sede. temveč je prosila sobarico, da ji pokaže drujre prostore, kar je tudi takoj .storila. Mlada rdečeličua služkinja pripoveduje, da je doktorjeva žena pred enim letom umrla. Vedno je bila boleli na. sitna iu nervozna in je grenila življenje svojega moža. tiizela jo najrlo prekine: - Kuni. mislim, da si ne bomo med seboj grenili življenja, (io-spod doktor uie je vdinjal. da oskrbujem njegovo jrospo in zato je moja naloga, da tukaj zapovedujem in mlločujem. Opazila sem. da ste mi prišli nasproti z nezaupanjem iu z zelo majhno prijaznostjo. To tudi razumem, toda vendar prosim, tla opustite vse predsodke in priznate mojo dobro voljo, da delujemo .složno skupaj. Lepil dekle zardi in iv zadregi i-šče izgovore, liekla je. da so imeli slabe izkušnje z drugimi gospodinjami, da je sama že tri leta pri hiši. kuharica pa šest let — - Nikomur ne maram krajšali pravic, zahtevam pa. da tudi drugi moje vpoštevajo. Ne zahtevam ničesar krivičnega. Gospod doktor mi je predpisal moje dožnosti in potem se bom ravnala. Zvečer sedi doktor Heimrod s hčerko in Oizelo pri niLzi. ki je napravila nanj ves drug utis kot doslej. Pisane jesenske cvetlice so bile v vazi na belem prty. Jedila so bila lepo razložena na krožnikih. Zdelo se mu je. kot bi bila soba vsa izprenienjena. llz imela rdeča lica in je veselo govorila. — Koliko pa ste stari, gospiea (Jizela? — vpraša deklica. — Toda llza! — pokara oče. — Šestindvajset let. — odgovori GLzela. — Ali vaši sta riši še žive? (Dalje prihodnjič). Iza je ŠPANSKA TRDNJAVA V PUSTINJI <'e vas morda klaj d deti sreča, važajo dvakrat na mesce s Kanar-c'a boste vozili p. onem del m .skih otokov. Popadka šteje HM) mož t repičnega Atlantika, kjer plju-js 15 ča-thiki in guvernerjem. po ^kajo morski valovi čez zapadno o balo Sahare. 1», vas pot vinlila mimo pustih. | »etičen i h bregov španske države ICi<» de Of-Iu zaman bi iskali glavno ua.xdbiuo aJi prav 0 m >ž. broječ(» četo domačinov, obstoječo iz Maroka nce v iu Mauritanee**. ljudi tem-uorjave polti, ki jih rabijo za straži* in za pohode v notranjost Sahare proti razbojniški m tolpam, ('i- stoji sicer tik morj i, pa s * -vends.r i vilnih prebivalcev je v trdnjavi ko. z morju ne vidi. Za mogočnim peščenim nasipom na bregu rek' Kio de Oro stoji ta trdn-ava. Kio d" Oro (Zlata reka > je bila nekoč bogata zakladnica, iz kater" s > črpali zlato. Reka je tako zvani kanal. ker je plovna samo v dolžini 15 km. Sredi kori'a je uizka iu peščena .zato pa nevarna ladjam brez izkušen »ga krmarja. Na desni strani tega širokega kanala stoji na široki ravnini trdnjava Vila Cisneros. Prvo, kar za gledaš, ko stopiš na maj 10. od teli tri ženske. Populs«-ci'e ne more biti tu nobene. Iu težko .^i tudi nrslimo. kako more živeti toliko m«»škili s tremi ženskami. Za trdnjavo ima šrtvt arabskih rodbin svoj:* hišice, /a njimi je p*i zgrajen velik hangar francoske taUke družbe Lategoire. kjer stsi vodno pripravljeni dve rezervni letali. Xa severni strani trdnjave sto;i morski svetilnik, oko mrtve obale. Življenje ljudi tu ni zavidanja vredno, kajti pomisliti mo- pristaniški m^tiček. je sušilnkv. 1 da kak".r rib. Tega ti itak ni treba posebej povedati, ker takoj začutiš sam. Neznosno vročina vlada na peščeni obali in zaman sežeš v žep |m» zelena očala, kajti rdečkasti pesek n* -skončne piustin.jo se leskeče, da bi človek mislil, da vidi pred seboj milijarde demantov. Blizu sušilni ee za gledaš belo trdnjavo. Stene so loni l)oko,° vodo, jH>sek in nebo. Človek bi mi idil, da jo to naselbina mrtvih. — mrtvih idealov in mrtvega življenji. enoličnega iu duhunornega. kakor je jješčeni prah- Žive zato. da žive. odrezani so od sveta in družbe, ki so bili iz nje izključeni, da delajo tu s kolonizaeijskim de- visoke, za vsak slučuj je pa okrog trdnjave še šest ograj iz bodeče ži ee. Trdnjava je velika in ze-lo soli.,1-no zgrajena. Za vLs; kim zulovjein trdnjavi so namreč ljudje, ki ima;o na vesti zločine in jih je družba izločila. Kedk-> se pripeti, da ta ali oni zahrepeni po zlati svobodi in rodni grudi. Zelja po svo- so poedLna poslopja, tako pošta,(bodi ga muči noč in dan. toda po orožarna, skladišče, stražnice, gu-jbegniti je zelo težko. V trdnjavi vemerjev dom. pisarniško poslop- je kakor v rodbini, če pogrne le častniški kaznih, vojašnica, sta je itd. Pred orožaiv.o stojita dva topo. a. Trdnjava ima svojo posebno pitno vodo. ki je v pušča* i zelo primanjkuje. V trdnjavo jo morajo d'>važati. Sredi trdnjave j«' radiopostajsi s ilOm visokim stolpom in s signalno napravo. Izven trdnjave je zgrajena sprejemna po staja. Vse. kar potrebuje posadka, dr. enega člana, so tak »j \si na nogah. Zato so le redki, ki skušajo pobegniti. še manj je pa primerov, da bi se b<*g posrečil. Da bi dosegel begunec obalo, ni misliti. Čaka ga a!i smrt od lakote in žen. ali v krem-pljih divjih ,zveri. Le malo boljši »»<1 divjih zverih so Arabci, ki tujcem navadno ne prizaneso. če ga d >l»e v roke. Do prve francoske na se I hi ne je pa 350 km. VOLITVE BOLGARSKEGA EKSARHA V decembru se je sestal v Sofiji "sobor" praivoslavuili nadpa-stirjev z odgovorno iu težko nalogo. Prezidij sobora (njegovi "starci" se je ž«' ponovno zgla.sil pri prosvetnem ministru Murav-jevu in ga opozoril na liedostat-ke pri verouku, ki bi moral tvoriti temelj vzgoje pri stalno naraščajoči materi jalistieni nevarnosti. Toda javnost je le malokdaj zvedela o glavnem vprašanju, ki ga rešuje sobor. Ta ima namreč nalogo spremeniti in prilagoditi sedanjemu stanju zastarelo ustavo bolgarske neodvisnosti eerkve ^eksarhata) ler n.iposled doloeiti rok za volitve eksarha samega. Njegov prestol je nezaseden od leta lf>lti. Sobor deluje počasi in v niotku. ker mora premagati številen žgoče neprilike. ki so nastale iz posebnih bolgarskih razmer. Kakor znano, se je pričela bolgarska borba za neodvisno cerkev že okoli leta Dogati in uplivni krogi grških pravoslavnih dostojanstvenikov it. zv. ea-r i grajski fanarioti > so dolgo preprečevali prošnje. Šele leta ISTO so pri!i!i!i sultana politični dogodki. da je pristal na neodvisnost bolgarske cerkve. Leta 1S71 se je v Carigradu sestal prvi bolgarski cerkveni sobor. kjer so bili poleg duhovnikov zastopani lu-di »verniki. Spisal je cerkveno u-stavo iu izvolil prvega eksarha. A carigrsij.ski pravoslavni patriarh je v duhu fanariotske politike j proglasil že prihodnje leto bolgarskega glavarja iu ga pozval, da bi odstopil svoje eerlaveilo področje dosedanji nadohlasti. t. j. Cjt-rigradu. Tako je zašla bolgarska cerkev v razkol, kar je bilo v marsikaterem oziru usodno z«i njen razvoj. A kljub zunanjim nepritikam je imela ustanovitev eksarhata velik na rodno-vzgojni pomen za vse liolgare v nekdanji Turčiji. Njih poprej razpršene župnije in šole so dobile vidnega glavarja in enotno vodstvo. Kks-arh je ostal v Carigrada tudi po tem. ko se je razvila bolgarska samostojna kneževina oziroma poznejše varstvo. Tako je določala cerkvena ustava iu je odgovarjalo to stanje tudi narodnim zahtevam. Eksarh je pasel tudi bolgarske župnije na Turškem, v Rusiji in v Ameriki. Zadnji eksarh Josip I. je umrl še med svetovno vojno leta 1016 in sicer v -Sofiji, kamor je prišel, da bi se zdravil. Poznejši težki politični dogodki so zasenčili cerkveno vprašanje, ki pa je postajalo vedno ostrejše. Zdaj. ko se je sestal sobor, razpravlja iz vso vnemo bolgarska javnost, kje bo bival glavar bolgarske cerkve: v Carigradu ali v Sofiji.' Pristaši selitve v Sofijo j zagovarjajo svoje stališče s seda-, njmi političnimi spremembami, i Olavar .samostojne " cerkve mora ! bivati na področju one države, kjer šteje ta največ pristašev. Nekdanje Turčije ni več. in samo Dolgarska zastopa liolgare pred mednarodno javnostjo. A bojevita bolgarska emigracija, pred vsem seveda Macedonei. je že ]>ri-javila svoj protest zoper to stališče. Zahteva, da bo ostal eksarh kakor poprej v Carigradu, češ da v nasprotnem slučaju ne bi mogel braniti bolgarskih šolskih in cerkivenih zahtev izven ozemlja bolgarske države. Smatrajo, da bo potem imel eksarh manjši medna-! j rodni ugled, ker ga bodo smatra-' li v inozemstvu samo za organ ' I bolgarske vladne politike. Spor je ; zelo ogorčen. A pretežna večina 1 bolgarske javnosti se je temelji-1 to naveličala 'balkanskih razmer*, j Vsled tega lahko pričakujemo, da bo sobor vendarle spremenil cer-' kveno ustavo in prenesel sedež eksarhata v Sofijo. tNajbrže bo postal eksarh sedanji sofijski me-tropolit Štefan, ki presega po duhovnosti. priljubljenosti in tudi politični spretnosti vse ostale tek-j mece. miyitnii.ttiHiii}i?iibiiiinnnKiniini METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAXK SAKStK) 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* POTOVANJE 14.aprila: StiLtflHhim V JtijuloiT'e1 S;tturiint \ Trst 115. aprila: 1'aris v Havre Ur<»irn>n v linmrn 18. aprila: j .Maj« slie v 1'hcctKiUI'C j T9. aprila: Manhattan v Itavre ■W* Vk % lluiiiburg 21. aprila: < >lyiui»io v eiiprtmuaig .Maurt'tania v <.*h«*r!>i.t>! k 22. aprila: »"liamp'ain v Havre lii'inn v Ci-ih« 25. aprila: I.« viathan v eherlniurg Kn ropa v ISrenieii 26. aprila: I It-r.-tiRaria v <*h.-rl«»«jrj5 Albert I'.aHin v Hnml.i.i f; Vi-oiilam \ Loulogne I 29. aprila: 11" (i^ Kranre v Havre ! Augustus v (Senna 1. februarja: AlUf-ri Ualtin v Cherbourg 3. f^brviarja: A<|iiilafiia v Cherbourg februarja: Conle di Savoia v Cenoa 8. februarja: I^eviathart v Cherbourg ll.tiiiburK v Clirrbuurg 10 febntarja: I "ar i.s v Havre 15. februarja: ilereiignria v Cherbourg 16. februarja: l>fuls. hiaii.l v Clirrb..urg 17. februarja: Kur. pa v Iiremen 18. februarja: Cliat»i>!aiit v- Havre Ke.x v < It-f 11 »a 22. februarja: Hrem.n v LSrenit-n 25. februai |a: Con le «li Savoia v Genoa Alajffstii- v Cherbowg I. marca: A«iuitania v Chrrl»oi;rjr f r.-sid^tii Kt-.s. \ ,-ti v Hav r< AIl.fit llalliu v Hamburg 4. marca: 1'arlM v Havre Sattirnaa v Tfst Veeliriam V lloulocne 8. marca: l.<-\i.< tll.1 ti V CJnTlxjUfB Hamburg v Hamburg 9. marca: Urendt-u v Jirt-meu 10. marca: Olympic- v Chert»ouig II. marca: »*lui)np a in v Havre U.-X v i ieoua 14. marca: Uremen v Bremen 15. marca: I>«-uls< h.'and v llambiiig 17. marca: Anuitnnia v- t 'Imi bours 18. marca: l.al iy< lt.» v Havre '"•inif «li Sav«.la v C.noa 22 marca: Kur pa v Ki-f-mon .Manliaibin v Havre NVvv V..ik v Hamburg 24. marca: Paris v Havre Majestic- v Cherbourg 25. marca: Augustus v <:»-n>>a 29. marca: Alt.ert Itallin \ Hamburg 30. marca: Hr.-m.-u v Kremen 31. marca: (•lympi«- v Cherbourg 1. aprila: l!c\ V Otina Chami>tain v Havre Volemtam v lionlogne 5. aprila: Aquitnjiia v Cherbourt; Hamburg v Hamburg 7. aprila: Kuropa v llremen 8. aprila: l'e tl»- Franee v Havre ''"»t«- ili Savoia v <3enoa 12. aprila: I »eulsi-hiarul v llamburir V JUGOSLAVIJO Pr»kc Havn Nr Hitrem Ekspresnem Parmfcu PARIS to. FEIlIil AJiJA -/. .17