f* ođ oVtob-ra 1947 S58kotpoltednik-.Od • Januarja 1960 trikrat te- kaško, «* sicer ob pone-sredah in sobotah KRANJ — PONFDFUFK, 19. AVGUSTA 1963 LETO XVI. — št. 96 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^tl /**a bo ob dosedanjih obratnih prostorih zgradila nove proizvodne obrate. S tem se bodo povečale proizvodne zmogljivosti, 1,0 lahko v novih prostorih uvedli še sodobnejši način proizvodnje. Novo Skopje - mesto mednarodne solidarnosti Odloki v korist skopskih podjetij Pretekle dni so se sestali na svoja zasedanja tudi nekateri odbori makedonskega sobranja, ki so proučili nastali položaj in izdelali program svojega nadaljnjega dela pri ublaževanju posledic katastrofalnega potresa, ki Je po dosedanji oceni poškodoval 26 tisoč stanovanj. Izvršni svet Makedonije pa je na svoji seji sprejel tudi več odlokov, ki imajo namen zboljšati položaj skopskih podjetij. Med temi odloki je tudi predpis, ki določa odgoditev plačevanja anuitet od kreditov, ki so jih gospodarske organizacije dobile iz republiških sredstev. evanje ob Sori Gibanje proizvodnje v preteklih mesecih |bli2u železniške postaje so začeli * anJo središča lahke industrije n>e^bnC41etn,n razPravah je Je *. 7? ločitev o lokaciji š v zadnjem času dozorela po-je q7 "*M«citev o lokaciji škofjeloške industrije. Pravzaprav staje oi 8am Prahitel vsa ugibanja, kajti okrog železniške po-Jetja. pTj0."18 na Trati so nastala in se razširila največja pod-^LOVtr. ENJSKA PREDILNICA, lesnoindustrijsko podjetje f Ir - * k* v zadnjem času še novi obrati z visoko upravno podobno. . nec novem-naj bi ^ v ^bisčvf8ta - Včeraj l' d* B^»kih .^vega letali- k°n£ »teze t metrov dol*e O1 prei L. naJ bi biI ^oV ei>em tiPrejšnji ~ in fe,liv,t>es wlednu- Ce ne bo Ser0 Po4 0u?redvidene-itifi Vept^bra Ch Fasov d0 a nnh je ozi- O Ckf je d? 45 nS?na ste7a širo- Jejo rletališča v redu °sC^^u^Cljskih objektih ?8radbe Vrav včeraJ> 8'%) an8erje •ot kontrolni po- m avtobusne š5 Po^iJo pod nor-300 Sfbiš^- Tre™tno je % 2avcev DPH0slenih okr°8 ^li?8**. vnetja »Slove-foST tr»XČ* Je dovolj za Sedaj pa gre še za ostalo industrijo in druge dejavnosti, ki se bodo skladno z rekonstrukcijo preselile iz ozkih ulic zgodovinskega mesta Loke za približno 2 km na vzhod — na Trato, kjer nastaja nova delovna Loka. Tudi ta doba preseljevanja se je že začela. Podjetje Pekarna in slaščičarna ima, že v gradnji nove prostore na izbranem mestu na Trati. Tudi podjetje Kroj si želi iz tesnih in neustreznih prostorov v središču mesta in ima že izdelane načrte za gradnjo novih prostorov na Trati. Prav tako je predvideno, da se bodo tja preselila podjetja »Odeja«, »Elra« in kasneje Se druga. Čez nekaj let bo lahka industrija Škofje Loke združeiii na območju od Vebra proti Staremu dvoru, se pravi ob cesti nasproti »Jelovice« blizu železniške postaje. Ta odločilni korak so narekovale potrebe, ki so dozorevale iz le- Dosedanja ocena: ugodno Industrijska proizvodnja je v juliju nekoliko zaostajala za dinamiko prejšnjih mesecev Iz razpoložljivih podatkov za mesec Julij oziroma za letošnje sedemmesečno obdobje Je mogoče povzeti naslednjo ugotovitev: razvoj gospodarstva v okraju ugodno poteka kljub počasnejši rasti industrijske proizvodnje v mesecu Juliju v primerjavi s prejšnjimi meseci, zlasti pa še z zadnjimi štirimi meseci letošnjega leta. Podatki namreč kažejo, da industrijska proizvodnja v okraju v juliju ni dosegla tiste stopnje rasti, ki je bila značilna za proizvodnjo zadnjih štirih mesecev. Nadaljevanje □a 2. strani 1 Julijsko zaostajanje seveda nI Izreden pojav, ker v tem mesecu že ovirajo proizvodnjo tudi dopusti. Kljub slednji ugotovitvi pa z rezultati preteklega meseca ne moremo biti povsem zadovoljni, čeprav na splošno tudi mesec julij kaže vse pozitivne razvojne težnje. Za vse naslednje mesece pa nedvomno velja, da morajo delovni kolektivi ukreniti vse potrebno, da bodo proizvodne naloge ne samo dosegli, temveč tudi presegli. Fizični obseg industrijske proizvodnje v našem okraju je bil v juliju za 12 odstotkov večji kot v istem mesecu preteklega leta in za 4 odstotke večji kot v lanskem mesečnem povprečju. Kumulativna industrijska proizvodnja v ob- t0ria l>ed--1 m C na,oge- Kot ^.nivraos>ikov mvesti- ' bi se iz- :a v So alis«u iV'ekla- ^ no-"fiSakui. 0 prva le"»la SPre Jem tudi »hini m ko'dol,,e5 nl televizijskega I? i« Pretv0nS?>tav"ev televizij- ^ HnvStl iE?"taJo žičnice na N 2*»razi in pojavi # Obrazi in po Nekje .za podom je zalajal pes. Drugače pa je bilo okrog hise mirno, kajti večind ljudi je bila na njivah. Le skozi okno je pokukala radovedna otroška glavica, dve... Na pragu se je pojavil Tone, lastnik. »V imenu Rdečega križa sem prišel, če ste pripravljeni kaj prispevati za Skopje. Po vseh hišah so že dali,« je začel frislec Ludvik, ubnkojen železničar, posten in ugleden možak. •> »Vsak samo* pobira! Prav zdaj sem moral plačati za radio, včeraj obrok za banko. Samo terjate!« se je jezil Tone. Ludvik je bil presenečen. Nikjer ni slišal takih pripomb. Iz oguljene aktovke je nervozno izvlekel mapo, kazal nabiralno pnlo, kier so bili že podpisi- vseh ostalih sosedov, toda Tone je tudi trdil svoje. Dejal je da so v mestu podražili mleko in meso in da on za to ničesar ne dobi, da mu niso hoteli popustiti pri davkih, da mu lanskega krompirja niso hoteli odkupiti... Kup Takih je malo pritožb in besed na račun občine in vseh. Ludvik je počasi spravil svoje papirje nazaj v aktovko in odšel. Se preden pa je prišel do sosednje hiše, ga je srečala neka ženska in ga začudeno vprašala: »Joj, nemogoče! Ste zašli tudi v tistole hišo? Revež! Kaj res nič ne poznate te vasi? Ne veste, da je Tone sprt z vsem svetom. Noče biti član nobene organizacije, ni hotel slišati o zadmgi, ni hotel niti z mezincem migniti za skupni vaskt vodovod, niti za cesto in gasivski dom. Izven njegove kmetije ne prizna nobene organizacije,^čeprav sta oba starejša sinova v šolah s štipendijami in ni. težav. Mi ga za^no-beno stvar več ne vabimo, ničesar g'a ne vprašamo, ker se samo krega,« je rekla ženska. »Bi ga skušali vsaj za Skopje vi sami pobarati?« je vprašal Ludvik. ženska. »Prav maramo, da bi so-vse očital, tak, srcem.« >Ne!« .je odvrnila v tej zadevi ne deloval tak, ki bi ki ne da In pustili so ga> pri miru. — K. A/. TE DNI PO SVETU # PREDVIDEVANJA PO RAZPRAVI: SPORAZUM BO ĐOBIL VEĆINO Washingtonski komentatorji predvidevajo po razpravi o moskovskem sporazumu y zunanje političnem odboru senata in po tiskovni konferenci ministra Dea-na Ruska, da nastaja ameriško • sovjetsko delovno vzdušje In da so bili argumenti sedanje administracije v prid sporazumu dovolj močni, da so prepričali senatorje in ublažili opozicijo. Razprava v odborih ameriškega senata o moskovskem sporazumu je tudi utrdila prepričanje, da bo sporazum dobil večino. • POLOŽAJ V BRAZZAVIUAJ SE POSTOPNO NORMALIZIRA V Kongu so sestavili hovo uradniško vlado, ki jo vodi Al pbonse Massemba-Deba in o kateri predvidevajo, da bo ostala na vladi Ic tri mesece. V samem Braz-zavillu pa se položaj postopoma normalizira. Cez dan so ukinili tudi policijsko uro, bivši predsednik Vottlou s svojimi ministri pa je baje v nekem bra/./.a\illskcm vojaškem taborišču. # ABAS IZKLJUČEN IZ FLN Vest o izključitvi Ferhata Aha- sa kot izrazitega predstavnika bur-Žuazije iz FLN alžirska javnost ni »prejela s presenečenjem, pač pa kot logično posledico stališča nekdanjega predsednika ustavodajne skupščine do politike FLN in zla-sti še do socialističnih vladnih ukrepov. • NEZADOVOLJSTVO V MOSKVI ZARADI ATOMSKEGA OBOROŽEVANJA KANADE V Moskvi so z ogorčenjem in nezadovoljstvom reagirali na ame-riiko-kanadftki sporazum, ki predvideva, da se bo kanadska vojska oborožila z ameriškim atomskim orožjem.. Tu poudarjajo, da to pomeni izziv miroljubnim težnjam vsega človeštva. # REVOLUCIJA PREHAJA V AKTIVEN BOJ ZA NAPREDEK Na velikem zborovanju v Džakarti ob proslavi dneva neodvisnosti Indonezije je predsednik Sukamo izjavil, da njihov boj ni več obrambni boj in da zdaj prehaja revolucija v fazo aktivnega boja za napredek. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in do' NESREČE ZANESLO GA JE S CESTE Jesenice, 18. avgusta — Včeraj ob 14.15 je na cesti T. reda med Hruško in Jesenicami zavozil s ceste osebni avtomobil 67-AV-9, ki ga je upravljal belgijski državljan Fro-derik Van Hoof. Vozil je s Hru-šice proti Jesenicam in ga je iz neznanih vzrokov zaneslo s ceste. Pri tem se je zaletel v zaščitni kamen na mostičku. Voznika z lažjimi poškodbami so prepeljali v jeseniško bolnišnico, na vozilu pa je za 700.000 dinarjev škode. NEPREVIDNOST NA CESTI Bled, 1.8. avgusta — Na Ljubljanski cesti je pri hiši si. 24 včeraj ob 14.45 Miroslav Vidic z osebnim avtomobilom LJ-274-58 podrl Magdo Bara t. Vidic jc vozil pravilno, 7. dvorišča omenjene hiše pa ic nenadoma stopila na cesto lik pred avtomobil Baratova, ki je pri tem dobila težje telesne poškodbe. MOTORIST PODRL PEŠCA Kranj. 18. avgusta — Sinoči ob 20.15 je na cesti III. reda Kranj-r Golnik mopedist Alojz Hočevar podrl pešca Jožeta Marolta. Pri padcu sta se oba lažje poškodovala. Vzrok nesreče še ni pojasnjen. RDEČI PETELIN V BODOV-LJAH V petek ob 15.45 je izbruhnil požar v obratu Terrnike v Bodov-ljah pri škof j i Loki. Požar se je vnel v skladišču žlindrinc volne. Do požara je verjetno prišlo zato, ker jc volna, ki jc prišla iz peči, bija še goreča ali pa je v njej ostal še kak tleči delec. Zaradi požara je zgorela volna v vrečah in škode je za okoli 800.000 dinarjev. Požar so 'pogasili škofjeloški poklicni gasivci. Čeprav so časopisne vesli iz Južnega Vietnama o r.ežigaoju menihov budistične veroizpovedi zaradi verske neenakosti in zatiranja za naše pojme \ preveč grozljiv* i« «i rasne, .lini «aue nlaaso začudenje ne odvzema obeležja žalostne resničnosti. Mali državljanski vojni, ki jo vodijo v inoc- takšno razsežnost, da je iz lokalnih azijskih razmer prerasel v svetovni problem, ki ga bo najbrž reševala Organizacija združenih narodov, če bo cel Ionski predlog o sklical)ju izrednega zasedanja naletel na večinsko podporo Članic svetovne organizacije. Postopek, da bi o Dietnovi verski Znano jc, da južnovietnamski diktator Diem vlada s pomočjo krvenega sorodstva. V Južnem Vietnamu jc na oblasti dinastija DScmovcev. Številni družinski člani so razporejeni na najodgovornejših mestih v državi. Ngo Din Diem je predsednik republike, diktator, minister vojske in poli- države vse do severa, kjer je sedanji režim prav s pomočjo vere zgradil obrambni zid zoper nasprotnike režima. Ker je vlada vero često uspešno izrabljala za opravljanje svojih političnih nalog, je katoliška cerkev kmalu dobila prednostni položaj. Izrabljanje verskih čustev za po- se menihov Diem izgubil zadnje .zan^to,jj opornike svoje ob*aJ*1',,<.,va p» znak splošnega nezadovolj« so bile množične demonsir*.-ki so jih priredili budist. > ju na celotnem ozemU« ov0d, Vietnama. Neposredni da je prišlo do nastopa °» # ki je pripeljal tudi ao spopadov z diktatorjevo P^, na ulicah Saigona, ■°_i"lJ^«i budističnim duhovnikom« -^p, Hrnftl predelih de/Hc Vtelnamci — razdeljeni na dve skupini: na odporniško gibanje Vieifccng in na privržence diktatorskega režima Ngo Din Dienia, že dolga Je-ta z oboroženi* ni spopadli in slabljenjem diktator'svega položaja se je zdaj pridružila prav tako pogubna in razširjena verska vojna. Ta notranji vietoatmM verski spopad je dobil v zadnjih dneh diskriminacijski politiki razpravljali odkrito v sejni dvorani Združenih narodov, je zdaj v teku. Obsodba njegovega verskega preganjanja in hkrati njegove celotne oblasti, bi lahko v tem delu sveta preobrnila razmere na boljše. Kaj je v ozadju cejionske pobude? Kakšne so oblike verskega zatiranja? eije. Pet njegovih bratov skupaj z ženo zavzema najvišje položaje: od predsednikov skupščinskih odborov do vodilnih položajev v stranki. Dinastija se je oprijela krščanstva. Diktator jevi bratje vodijo tudi številne vplivne verske, kulturne, ženske in mladinske katoliške organizacije in društva. Katoliške verske kolonije se raztezajo na celotnem ozemlju litične cilje pa ni dalo pravih uspehov. Z naraščanjem odporniškega gibanja je i'pliv vere vedno nazadoval. Diktator ji je zato dodeljeval nove privilegije. Tudi to ni zmanjšalo nezadovoljstva proti sedanji diktaturi. Nezadovoljstvo med študenti, posebno pa demonstracije, ki jih je organizirala trgovinska in industrijska zbornica v Saigonu, so pakazale, da je ki je pripeljal tudi do "J«^ spopadov z diktatorjevo P^, na ulicah Saigona, ^7^6» ukrepi Ngo Diema P^Sto* budističnim duhovnik««. opredelili za odporniško ^.^j in nove olajšave, ki 80 katoliški misionarji. *T\£ pffr duhovniki so vnesli v oap»* v|f. ti Diemovi diktaturi ^ ski fanatizem, W fcJ^JJiSr' na razpoloženje množic- Tr*0»-z bencinom in se^ganj8,"^^ nih menihov na ulicah so mogli več neprizao^o*^ Mistični, »rednjeveikn^^ imeli v nasprotju z ^ čakovanji velik odineV«,t<»s * so v znak podpore bufln*«^, lavci organiziral! »P1^*^ d* Nezadovoljstvo proti ^Tgpp* taturi se jc stopnjeval^ jj naraščajočega vrenja J* ^»t* da prisiljena v nekatan««^ t f, razglasiti poUcijsko «ro- Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in Pismo iz La Ciotat Od mladincev in mladink iz Kranja, ki so sedaj na obisku v pobratenem mestu La Ciotat, smo prejeli naslednje pismo: Po tridesetih urah zanimive vožnje smo prispeli v pobrateno mesto La Ciotat s— obmorsko letoviščarsko in ladjedel-niško mestece ob Ažurni obali. Bili smo nadvse toplo sprejeti, nato pa so nas nastanili v posebni vili, v sredini velikega mediteranskega vrta in s čudovitim pogledom na morje. V kratkem tednu bivanja smo bili deležni pozornosti, ki jo lahko nudijo le prijatelji, kakršne imamo v La Ciotat. Komaj smo si uredili »svojo vilo in si ogledali prijazno mesto, so naši gostitelji že pričeli izvajati program, ki nam ■sleherni dan nudi nekaj novega. V soboto dopoldne so nam v mestni hiši priredili uradni sprejem, na katerem nas je pozdravil g. župan s člani mestnega sveta in drugimi odlični-ki. Bogata pogostitev tpa nas je pripravila v pravo »kranjsko razpoloženje«. Naslednji dan smo si ogledali zelo zanimiv muzej, v katerem so nas ponovno pogostili. Popoldne so nase predstavnike povabili na-sprejem k občinskemu tajniku. Sprejema se je udeležil tudi župan in druge ugledne osebnosti. V ponedeljek srno se pripravili, da bi odšli na krožno pot po morju, vendar nam je Lo preprečil dež. O vremenu naj omenimo to, da nam kljub francoski gostoljubnosti ni naklonjeno — po treh dnevih ne prijetnega vetra in enem sa mem sončnem dnevu že spet tretji dan dežuje. Namestu morja pa smo si v štirih urah ogledali film »Najdaljši dan»— i/krcavanjc zaveznikov v Normandiji. Včeraj smo bili na celodnevnem izletu in smo si na 380 km dolgi krožni vožnji ogle dali Aix — en — Provence, zgodovinski Avigon, Pont de Gard, Nimcs in Savon. Vožnja skozi Marše iTIc pa nas je opozorila, kaj nam bo nudil naslednji celodnevni izlet v največje francosko pristanišče. Na splošno nam nadaljnji program obeta še nekaj zanimivih izletov in sprejemov — o njih več prihodnjič. Naše življenje v samem do- mu poteka tako, kakor jc to v navadi v organiziranem ko lektivu. Da ne gre brez naših pesmi in neutrudljivega plesa turista, pa nam menda tudi verjamete. Ob prostih večerih imamo v gosteh naše mlade francoske prijatelje, s katerimi smo se že spoznali v Kranju. Danes pričakujemo uradni obisk v našem domu. Obiskali nas bodo župan, občinski svetniki in naš konzul iz Marseilla, ki ga v La Ciotatu še posebno cenijo kol velikega pri jate1 jn tega mesta. Nocoj bo tudi uradni začetek slovesnosti za tukajšnji občinski praznik Fe-les Votives s slavnostnim banketom, na katerega so povabili (udi naše »modro vodstvo« skupaj s predstavniki angleškega pobratenega mesta Bridgvvaler. Za jutri zvečer pa so vso kolonijo povabili na veliko predstavo pariškega varieteja. Našim svojcem sporočamo, da smo vsi zdravi, da se zelo dobro počutimo in da smo zelo zadovoljni. La Ciotat, 14. avgusta 1963 \adaljevanje s I. sirani i Preseljevanje ob Sori ta v leta. V večini delajo in poslujejo v neprimernih pogojih in je vsako razširjanje prostorov nemogoče in tudi negospodarsko. Značilen primer je tovarna Elra. V nekaj letih se je ta kolektiv organizacijsko in tehnično usposobil, da izdeluje zelo zahtevne in kvalitetne električne aparate, male transformatorje itd. Vsakdo pa bi obstal pri vhodu v nekdanji samostan, kjer se je razvila tovarna Elra. Njihova dejavnost raste iz leta v leto. Trenutno imajo prek 200 zaposlenih, ki so v letošnjem prvem polletju naredili izdelkov v vrednosti nad 400 milijonov dinarjev, kar jc znatno nad postavljenim planom. V perspektivi — ob preselitvi na Trato in ob povsem novih pogojih — pa je predvideno, da bo v njihovem podjetju zaposlenih 400 delavcev. Preselitev industrije v ustreznejše okolje z vsestransko možnostjo ra/voja obeta škofji Loki v celoti še naglejši gospodarski vzpon. - K. M. 2 Dosedanji oce** ugodno Ugodne rezultate ob, *dostf]J povečanju zaposleni" i y jpJjjP tudi občina Radovljica- J& v je bila proizvodnja vew ^ odstotkov, v vseh cih pa za 15 odstotke*' občina je v mesecu ^ilvL^s^ 20 odstotno povečanje >0 sC ske proizvodnje, međi« ^ je v prvih sedmih •***L&V*; vodnja povečala za ]U Jg&o \19 Ob upoštevanju, da V ^ poslenih poraslo]e (v pTVj oziroma za 3 odstolk^^ vro sedmih mesecih), Jc a izvodnja zadovoljiva- ^^^Jjrf* Lanskoletne J«"1*ke pa v letošnjem JulH« <*£ 11 občini Jesenice 1» ldetflta% na Jesenice tudi v. nem obdobju Se nt PJ^ * proizvodnje lanskih gtfo^ secev, medtem ko je ni Tržič industrijska*^,^ v letošnjih prvih za 6 odstotkov večja P** nje v ustreznem >■ obdobju. — P- Koncert v korist Skopju HRUšICA, 18. avgusta - V domu družbenih organizacij na Hruški je priredil sinoči komorni zbor Svobode Tone Cufar Jesenice koncert partizanskih, narodnih in umetnih pesmi, katerega program so dopolnjevali kvartet ansambla narodnih plesov in pevci solisti Rina Brunova, Vlado Rotar, Andrej Kosen in laka Jeraša. Z izredno bogatim in kvalitetnim programom so nastopajoči izkazali veliko solidarnost s prebivavci prizadetega Skopja, v katere korist so namenili vstopnino. Na žalost pa tega ne moremo trdili za sicer avandgardne Hrušičanc, ki so dvorano dokaj slabo zasedli. — P. U. Nov avtokamp ob Bohinjskem jezeru Ob obali Bohinjskega jezera v predelu Ukanca pod Voglom so pred nedavnim zgradili nov avtokamp 7. vsemi potrebnimi objekti, kot so: kabine za preoblačenje, servisna pralnica in likalnica, sanitarije in prhe in recepcija, Očistili in splanirali so precejšnjo površino v prijetnem gozdu, zravnali in nasuli nad 4O0 metrov obrežja in zgradili kakih 300 metrov ceste po kampu. Po celotnem prostoru za kampiranje je nape- | Ijana električna razsvetljava in i pitna voda, ki jo dovajajo tjakaj z vodnimi črpavkami in s hidro-forom. — B. Kako je s preskrbo z umetnimi gnojili Dosedanja predvidevanja: gnojil ne bo primanjkovalo Nekoliko težje pa bo zadovoljiti potrebe z gnojili, ki jih UVaŽamO , misleke le glede zadostnih količin umetnih gnojil iz. uvoza. Vreme VREMENSKA SLIKA Frontalne motnie so zajele Alpe, severno Italijo in vzhodni del Francije in pod njihovim vplivom slabi greben visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes bo pretežno oblačno vreme r možnostjo krajevnih razjasnitev. Tudi za jutri je napovedano se vedno Q£Stajno \ temo brez večjih otoplitev. Najnižje noiVie temperature bodo okrog 15 stopinj Celzija. Izkušnje preteklih let glede preskrbe z umetnimi gnojili niso najboljše. Zlasti velja to za letošnjo pomlad, ko je pomanjkanje umetnih gnojil resno ogrožalo uspešnost pomladanske setve. Cez leto pa se je položaj izboljšal in tako lahko iz poročil gorenjskih kmetijskih zadrug povzamemo, da letošnjo jesen vsaj po dosedanjih predvidevanjih umetnih gnojil ne bo primanjkovalo. Ponekod pa so ugodni obeti tudi za v prihodnje. Vendar pa je to splošno ugotovitev le potrebno nekoliko razčleniti. Povsem upravičeno pričakujemo, da ne bo primanjkovalo gnojil domače proizvodnje, medtem ko kmetijske zadruge menijo, da lahko nastopi določeno pomanjkanje gnojil, ki jih še vedno uvažamo. Hkrati pa se bodo znašle v težavah glede dobave umetnih gnojil tudi tiste kmetijske zadruge, ki niso naročile zadostnih količin. V kmetijski zadrugi Sloga Kranj so že aprila naročile večje količine umetnih gnojil za prihodnjo sezono in so jim proizvajava doslej dobro, četrtino že dobavili. Predvidevajo, da bodo vsa naročila tudi v prihodnje potekala po dogovorih, le nitromonkala utegnejo dobili manjše količine. Vendar pa kmetijci tega gnojila v primerjavi z ostalimi gnojili potrebujejo manj. Zlasti velja to za hribovske predele. Podobno kakor iz kranjske kmetijske zadruge sporočajo tudi iz radovljiške, kjer povedo, da jim trenutno primanjkuje dušičnih gnojil. Glede preskrbe z umetnimi gnojili so optimisti Li^ji v škofjeloški kmetijski zadrugi. Tam imajo določene po- Da bi preprečili pomanjkanje umetnih gnojil, je sprejel ustrezne ukrepe tudi zvezni izvršni svet. Izdal je namreč odlok o dajanju regresa pri prodaji umetnih gnojil za potrebe kmetijstva in gozdarstva. Podrobnejše navodilo službe družbenega knjigovodstva, ki velja od prvega avgusta dalje, pa določa, da dobijo regres tovarne umetnih gnojil za tono svojih proizvodov le, če dobavijo umetna gnojila kmetijskim organizacijam in ustanovam ter obratom drugih gospodarskih organizacij in ustanov, ki uporabljajo umetna gnojila za lastno kmetijsko proizvodnjo ali za skupno proizvodnjo z zasebnimi kmetijskimi proizvajavci. —- P. Načrtno odkupovanje zemlji^ KRANJ — V četrtek je bila redna seja upravnega odbora kmetijskega sklada občine Kranj, na kateri so med drugim obravnavali odkupno ceno zemljišč zasebnih lastnikov po predlogu, ki ga je izdelala komisija za pridobivanje in urejanje kmetijskih zemljišč. Sprejeli so naslednje sklepe: Zemljišče bodo plačevali kme-tovavcu po 5-kratnem dohodku, če se doseže sporazum s kmetijsko organizacijo. Izven arondira-nega kompleksa pa se bo plačevala zemlja po 5-kratnem, dohodku. Ta sklep je veljaven, če UO kmetijskega sklada ta sklep tudi potrdi. Lastnikom zemljišč, ki sami nudijo zemljišče v prodajo se v arondacijskem kompleksu in izven njega plača zemljišče po vrednosti 5-kratnega dohodka, razen lastnikom zemljišč, ki ne pristanejo na sporazum, in lastnikom, ki niso izključno kmetje (zaposleni v gospodarskih organizacijah, zavodih itd.), se pa v arondacijskem postopku plača zemljišče po vrednosti 3-kratnega katastrskega dohodka. Sprejet je bil tudi sklep, da se kmetijskemu skladu zagotovi 20 milijonov sredstev, ki bodo služila Za eventualne prekoračitve povprečne cene pri pridobivanju zemljišč. Mednarodna študentska brigada je zaključila z delom Bohinj, 17. avgusta — Danes zaključuje tu svoje delo mednarodna študentska brigada, ki je pri- vi del ceste pod starim domom. Opravili so koristno delo za razširitev mladinskega doma in Upravni odbor V* sej' 0l- odobril le nekatera • kredite Kmetijskem JJ^J Kranj kot soudeležb^p jrfjj ščanju sredstev u ne"a.";<, sP^V poklice. Na razstavJ^jJ^ li udeležence s posj ^ & klici. Tudi .iu*0^^. ... usmerjanju mladine ^ ^ Naši predstavniki so ob ogledu mednarodn j ^ ugotavljali, dab,^ 0fr šolah poučevati PoK ^e - ^ janje kot obvezen V gjg takšen način spozna ^ „, ^ s poklici sistematična r0T,skin tudi že v nekaterin drugih deželah. — Nič več zastoji v prometu NEMILJE spela v Bohinj pred enim mese- 1 hkrati kot mednarodni študentski cem, da opravi dela pri izkopu delovni kolektiv spoznavali živ-temeljev za razširitev mladinske- ljenje drug drugega, ga doma, v katerem je izobraze- Organizirali so tudi več izletov, valni center CK ZMS. Ob zaključ- kakor na Triglav, na Jadran, v ku akcije sta komandant in teh- j Postojnsko jamo in drugam. Nad nični vodja povedala, da je akcija \ lepotami naših krajev so se ino- avtobusna # o*»^y prebivavcem Nem ll s> vasi pot do Krnskih f > šala, vendar so v zm ■ r je p imeli večkrat *?ž»*'5pd»** {Jlf bus zaradi ozke *Vs0ice-.1 0d' večkrat vozil le ^^V' de'11 povsem uspela. Mesec dni je delalo povprečno po 25 študentov pri izkopu temeljev, nasipavanju terase in gradnji ceste. Dnevno so delali po 7 ur in tako opravili v skupnem nad 5000 delovnih ur. Delovno normo so vsi dosegli in izkopali okoli 1000 kubnih metrov zemlje, prevozili in nasuli okoli 100 kubnih metrov zemlje in izkopali ter delno tlakovali no- zemski študentje zelo navduševali. Zanimivo je, da so prišli mnogi v Bohinj z »avtostop« vožnjo in da so pomagali brigadirjem tudi mnogi inozemski gostje. Inozemski udeleženci mednarodne mladinske brigade v Bohinju so odnesli z delovne akcije najlepše vtise in se poslovili polni navdušenja nad lepotami naših krajev. M. P. večkrat povzročalo slej pa moteni 1 nega prometa nt:bj Igjfif* obnavljajo ^^c^'c^ vanem predelu »^sa \t *>K cf Komunalnega * pa gradijo Nemiljščico S temi dobile kraju cesto, pomembna P^ Podblico in ostale d* ,ans*f£, cf Jamnik, kjer it ^0>i's*V gradijo gozdno £ ico* sto, ki bo povezala * po. — C. 0 \ 19 AVOrSTA T9fll mali cglasi. • mali oglasi prodam" ifatef* "«litve prodam novo ku-(L^T Opravo in malo rabljen cJK** štedilnik. Naslov v ogl. jwL 31,0 jU^Tf*,n nov kombiniran želez-ib^T** in OBipalnlk. Vele- iJ^f"1 dobro ohranjen "V1** štedilnik ped T-1.2. Ogled v sredo popoldne in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku v* ostalo Jože emaj- Croek, 3112 nov Na-3113 NSU s*%*hL Uin' 4^*? Prodam skoraj rtejT W«tihn stroj »Regina I^V^lasnem oddelku aB°ca za dvosedežni uw Gibanje Prebivavstva tov*!?1 80 *e: Jovan Mitkovski, da v^T vec ™ Ristova razv. Ra- Vlh' «osP°din. ja; fccaZ* barija Derlink iz Tria: $eT eŠka, -Gabrijela Svetina Wiia tpji žirovnici — dečka, Mih = t-UrKlč iz Jesenic — dečka, klico t JaT,c iz PodJ'elia ~ de-uobriJrJlldmila Mergole iz Sp. iz fcZr. *~ deklico, Metka Babic ^ ir» *~ deeka. Metka Jovano-SokHč ^S** — dečka, Julijana tooikl % Z*- Laz — deklico, Ve- *avia% er iz most — dečka, HeW an « Jesenic — dečka, <^ib sirMariia c^v iz Jesenic — t)ja ^.^f^eta Plestenjak iz Kra-k Krnic Miroslava Zmitek. k Zapu/ ~~ deklico, Tinka črnič iz uid^.T" dečka, Marija Mavec tiar i, p JJCe ~ dečka, Ana Klika Lak t ma "~ dečka, Darin-^ancU f 'a Dovjega — deklico, h, jT-^sterle iz Bleda ~ deč-h ip^1}3- Magdalena Gašperčič Stare i, b, ~~ deklico, Francka ravs t) — dečka, Ana Bc-Zor*ađ0vl'ice ~ dečka, Albi-liZt- ^^en iz Koseč — deč-^klic^.Cvenkelj iz Zgoš " deklico" .*6!ka Tro jer iz Trtnika ^rahovIL00' -Natalija Krajnik iz Ma£era ob Bači ~ deklico, co, Ana SStln 'n' Jesenic — dek1'-dećka %;08ačnik iz Žirovnice — Upnice atarina Smolej iz Zg. Unco "~~ dečka, Marta Oblak iz čič 12 t8^ ~~ deklico, hica Kova-Janc ^0i.mina — deklico Marija deklico, Vilje-de- Dne 15. avgusta je pred gostilno Stari Maver na Titovem trgu padel z motorja fotoaparat »Moneta«. Oseba, ki ga je pobrala, je bila opazovana in jo naprošamo, da ga proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku 3115 Oglasi naj se lastnik kolesa vietega pred Kernom 3116 tržni pregled V KRANJU Hruške 80 do 130 din, slive 100 do 120 din, jabolka 70 do 100 din, breskve 80 do 140 din, lubenice 40 do 60 din, solata 80 do 120 din, pesa 40 do 50 din, kumare 20 do 40 din, kumarice za vlaganje 80 do 100 din, skuta 160 do 200 din, surovo maslo 850 do 900 din, krompir 25 do 30 din, čebula 80 do 90 din, paprika 60 do 80 din, grozdje 180 do 220 din, za kg; kaša 140 do 150 din, ješprenj 120 do 130 din, proso 80 do 90 din. pšenica 60 do 70 din, oves 40 din, koruzna moka 65 din, ajdova moka 130 din za liter; peteršilj 20 din, korenček 20 din, zelena 20 din, za šopek, jajca 32 do 35 din, kokoši 700 do 1200 din, piščanci 450 do 750 din. V nekaterih krajih na Gorenjskem imajo težave s preskrbo s kruhom. Zlasti se nad tem pritožujejo prebivavci Cerkelj in Kamne gorice (od koder je tudi posnetek). Kruh dostavljajo v te kraje največkrat šele v poznih dopoldanskih urah, zato je povsem razumljivo, da pred prodajalnami čaka mnogo ljudi. Da pa je mera čakanja in negodovanja še zvrhana, niso redki primeri, da pripeljejo premalo kruha. Zanimanje za Preddvor je vedno večje min, ^T?egun-i klico AnT?Vlč iz Šenčurja -dtklićiT o a VekJet iz Ročinja 4t*k» V/i Va Ajdič iz Zaloš — nic J. parija Sfcmenšek iz Jcse-iz Kran • Wico- Luci j a Vusilovič Dtrt tJa(r~~ deklico, Marija Ro-1» t 1 ~ deklico, Marija ^ižart esenic ~ dečka, Smaji-°°> PffJi Vič iz Jcsenic — dekliška rt Pris1nvec iz Bleda — *» dekr bara Bi/i *e ni mogla spomniti dogodkov in ljudi iz odmak- a PrtSl ' Mar bi sc ,ahko res sP°minJala ^'"di- ki iih i° »T i*^aJ n • eyetnajsfimi leti? Takšno upanje je bilo lahkoverno. ty t j* G*!-k* 8'edala?« je ponovila samozavestno tetka Dusja. 4e»l!*PozaVi Na,'vajko, saj je vendar nisem pozabila. Kdo naj Ij^itn L ^kšno vilo. V bolnišnico so jo prinesli nekje med Tort slabotPetna^stim septembrom. Sprva Je ležala v karanteni. ačim^'va ie bila in vsi smo mislili, da bo kmalu izdihnila. Jl?Jeftaalce odleglo, sojo odnesli1 v:'skairmoIsohooXlktabra je odšla iz bolnišnice. To sem si dobro zapomnila, saj ie prišel ponjo mož, da bi jo odpeljal domov. Lep, postaven mosTcl, visok do stropa. Vsem je prinesel darove. Zdravnici Lipatovi jo izročil velikanski šopek rož. Meni je dal kozarček medu. Vse do novega leta sem pila čaj in ga sladkala... Svojo lepotico ie /\\il c ko/nli in jo v naročju odnesel do voza, ki je stal o red bolniškim vhodom. Voz je bil najbrž njegov, ker je sam vodil vprego. Vaieti je vz.;l v roke, požvižgal konjem in /drve! kakor veter... Bil je hudo zanimiv moški! Lep, postaven, pravcat konjenik...« Nestrpno sem poslušal tetko Dusjo. Kaj mi je bilo mar Gal je Nalivajko. »Tn tako nimaš prav, če trdiš, da se tale ženska imenu je Oalja Nalivajko, drago dete.« je ostajala pri svoji trditvi Jevdokija Fadejevna. — »Ce ne verjameš stari ženski, pa povprašaj. Galja Nalivajko je stanovala blizu tovarne .Kalinin'. Ko je odhajala i/ bolnišnice, je zdravnici Lipatovi izročila svoj naslov. Številke se. knmnk, ne spominjam, i oda ulica sc imenuje Komunistična ali pa Klan1 Zetkin. Pojdi k Galji, vse ti bo sama povedala, če medlem ni odpotovala iz Pribelska.« Samozavest tetke Dusje me je malce omajala. Kaj naj pomeni ta zmešnjava? Starko jc najbrž izdal spomin. Pa vendar sem sklenil ubogati njen nasvet in oditi v Ulico Klare Zetkin. Cfe Galja Nalivajko še vedno stanuje tam, k jer nekoč, je najbrž ne bo težko najti. Zvečer tako nisem imel kaj početi. Na dvorišču me jc čakal Zenja. »Ste res novinar?" me je mračno vprašal. »Da.« »Pokažite svojo knjižico.« Pokazal sem izkaznico. Zcnja jo je vrnil in zagodrnjal: . »Razume se, da vam moram verjeti. Toda — če resnično iscelc kakšno žensko: čemu ne objavite oglas v časniku? Tako in drugače, prosim, naj sc oglasijo vsi ljudje, ki vedo za kraj bivanje te ali one osebe. Spoštovane tovariše prosim, naj svoje informacije čimprej pošljejo uredništvu tega in tega časnika, ker gre za nujno stvar. Tako bi morali storiti. Nek; j podobnega sem pred nedavnim prebral v časniku.« Zahvalil sem se za nasvet in odšel v urad za naslove. »Galjo Nalivajko iščem,« sem rekel uslužbenki v uradu. »Ne vem, kako je bilo ime njenemu očetu in ne, kdaj je bila rojena. Zato mi daite naslove vseh Galj Nalivajko, ki stanujejo v bližini tovarne ,Kalinin'.« Dobil sem tri taksne naslove. Čez pol ure sem se s. tramvajem,.,■ pri peljal v Ulico Klare Zetkin in kmalu ugotovil, da nisem iskal to-Naiivajkove. V Pribelsk so se priselili šele pred tremi leti iz Tajšcta*'; iu poprej niso bili nikdar v tem mestu ali njegovi okolici. Drugo družino s priimkom Nalivajko sem našel v Komunistični ulici, v šestem nadstropju lepo nove zgradbe. Ti ljudje so se reSj rodili v Pribclsku, vendar v času vojne niso ostali v mestu, temvečfj so'se umaknili na vzhod. Vrhu tega so se šele pred nedavnim pre.i selili v novo stanovanje, kajti popre i so živeli na drugem koncu mesta. e splahnelo, vendar nisem, in tako sem poiskal še ta, ,'cnčeno leseno hišo v vijugavi ianie vest, Preostal mi je še en nasloi , hotel oditi, ne da bi potešil sv< naslov. Naše! sem dvonadsl ronn slepi ulici. Potrkal sem na Vrata. Odprlo mi je dekle golih rok, polnih milnice, z zavihanim; krilom in moškimi galo.šami na bosih stopalih. ■ »Nalivajko se pišem,« je rekla in me sumljivo gledala. ', Imela je kakšnih osemnajst let in tako 1942. leta vsekakor še n% mogla biti poročena. Potrt in razočaran sem ji povedal, kakšen jot, namen mojega obiska: da iščem Gal jo Nalivajko, ki je živela tukaj, med okupacijo s svojim soprogom. Pripravljen sem bil na negativen odgovor, ko si je dekle obrisalo roke v predpasnik in reklo: ' J »Vstopite.« V sobi, kjer me ie sprejela, sem ji vnovič, malce podrobneje: pojasnil namen svojega obiska: povedal sem, da iščem Galj o Nalivajko, t;i je živela tukaj med okupacijo s svojim soprogom. Dekla jc prikimalo in reklo: »Da, vem, za koga ga Takoj moram priznati Galja Nalivajko nekoč rej iba govori o moji'tctt.« najbolj presenetilo dejstvo, ijala in ni bila plod starostne fantazije ali pozabljivosti tetke Dusje. it * * % Sport • Šport g Sport g Šport • Šport • Šport # Sport # Šport # Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Šport • Šport • Šport # Sj* Kolesarstvo Devetnajstič »Po Jugoslaviji« Prva rumena majica BEOGRAD, 18. avgusta — Danes Je bila v Beogradu prva krožna etapa XIX. kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki se bo čez teden dni končala v Mariboru. Ta etapa Je bila dolga 91 kilometrov, rumeno majico pa Je v njej osvojil vzhod-nonemški tekmovalec LTJCKS GUNTHER pred rojakom — svetovnim prvakom iz leta 1960 ECK-STEINOM. Naslednja tri mesta so osvojili naši kolesarji BOLTEžAR, VALCIČ In LEVACIC. Karavana kolesarjev bo v osmi In deveti etapi, ki bosta na sporedu v soboto, 24. avgusta, vozila tudi po Gorenjski. Dopoldne bo na sporedu 190 km dolga etapa Nova Gorica — Vršič, popoldne pa 90-kilometrska etapa Kranjska gora — Ljubljana. Medtem ko ima prva največji vzpon dirke (Vršič — 1611 m) ln bodo v njej tekmovavcl vozili povprečno komaj 32,5 kilometra na uro, pa je druga pretežno ravninska in je v njej pričakovati povprečno hitrost do 40 kilometrov na uro. Qj Prvo kolo slovenske lige w Učinkovita zmaga triglavanov TRIGLAV : KRIM 3:0 (2:0)' Kranj, 18. avgusta — Za današnjo nogometno tekmo prvega kola slovenske lige med Triglavom in ljubljanskim Krimom, ki je bila popoldne na novem stadionu, velja ugotovitev, da je zadovoljila kakih 1500 gledavcev. Domači nogometaši so tokrat igrali povsem drugače kot pa smo jih bili vajeni — odpravili so namreč mnogo nepotrebnih akcij, s katerimi so »operirali« še spomladi, medtem ko majo netočnega podajanja še veliko. Laže bomo njigovo igro ocenili, ko bodo igrali proti močnejšemu nasprtniku, zakaj danes je Krim vseskozi (razen v začetku drugega polčasa) igral podrejeno vlogo. KRIM — Smrekar, Goli, Vrhunc, Kadunc, Kržin, Toni, PrezelJ (Kla-va), Komljenovlč, Vuljo, Jovano-Brezar I, Ugrica, Perkovič, Ver-vič; TRIGLAV — Brezar II, Senk, bič I, Hiti, Goste, Simnovec, Koban, Verbič II. Vodstvo so triglavani dosegli že v peti minuti — po akciji, ki jo je s strelom v prečko zaključil Hiti. Tedaj je šenk (!) z nenadnim strelom s kakih 18 metrov dobesedno ukanil v prvem polčasu zelo nezanesljivega Smrckarja ... 2:0 smo beležili že v 12. minuti, ko je S. Verbič z 20 metrov po tleh streljal v desno vratnico, odkoder se je žoga odbila v mrežo. — S komaj opaznimi napakami je bila igra triglavanov vse do konca prvega polčasa prava pesem. Med drugim so dosegli dva gola, ki ju je sodnik razveljavil zaradi pre-hitka oziroma prekrška. Potem so zastreljali še prosti strel s 16 metrov, medtem ko mnogih priložnosti, ki jih je »skuhala« napadalna krilska vrsta, napadavci niso znali izkoristiti. Predvsem Goste je igral slabotno, medtem ko se R. Verbič ni trudil kot običajno. Prvo priložnost za zadetek so imeli gostje šele v 30. minuti, ko je Kastelic prodrl v kazenski prostor in iz obrata nevarno stre- Na novem stadionu je povsem drugače igrati kot pa v Stražlšču (s tekme Triglav : Ollmpija) Ekipni zmagovavec: gradbeno vodstvo »Gradiš« Ljubljana JESENICE, 18. avgusta — Včeraj dopoldne so se pričele na športnem igrišču pod Mežakljo letošnje Gradisove športne igre, katerim se je odzvalo 256 aktivnih športnikov — gradisovcev z Raven, Maribora, Celja, Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Kopra, Zaloga in Jesenic. V odlični organizaciji so se Gra-disovi športniki pomerili v kegla-nju, balinanju, namiznem tenisu, streljanju, odbojki, nogometu in šahu. čeprav je tekmovanja na letnem igrišču delno motil dež, so bili doseženi sorazmerno lepi uspehi, k so nedvomno dokaz precejšnje skrbi za športno udejstvovanje gradisovcev. športne igre so bile zaključene danes ob 13. uri z naslednjim vrstnim redom: Keglanje G V (gradbeno vodstvo) Maribor, GV Ljubljana, GV Ravne; balinanje — Centrala Ljubljana, OGP Ljubljana, GV Ljubljana; namizni tenis — GV Maribor, GV Koper, GV Ljubljana; streljanje (moški) — GV Ljubljana, Centrala Ljubljana, GV Škofja Loka; streljanje (ženske) — Centrala Ljubljana, GV Ljubljana, GV Jesenice; odbojka — GV Maribor, GV Koper, GV Ljubljana; nogomet — GV Maribor, GV Jesenice, GV Zalog; šah — GV Ljubljana, GV Jesenice, GV Celje; ekipno: GV Ljubljana, GV Maribor, GV Jesenice. Po objavi rezultatov so razdelili diplome. — P. U. D. Žnidar prvak Kranja KRANJ — V nadaljevanju teniškega prvenstva Kranja je v finalnem dvoboju za moške DAVOR ŽNIDAR premagal GUNČARJA z 2:0 in tako osvojil naslov prvaka Kranja. Minuli teden so morali tekmovanje prekiniti, ker je dež igrišča zelo zmehčal, zato igre dvojic še niso končane. — 2. I j al v levi spodnji kot vrat, tako da se je moral vratar Brezar potruditi »čez mero«. Tega pa ne bi bilo treba, če bi M. Brezar Kaste-Iičevo akcijo vzel resno ... Minuto kasneje se je podoben podvig posrečil Šimnovcu, toda spet je bil vratar (tokrat seveda gostujoči) tisti, ki je požel odobravanje gledavcev. Začetek drugega polčasa je bil zelo slab. Tretji gol so Kranjčani dosegli iz kota ,ki ga je izvajal Koban. Zoga je padla Goštetu na nogo — in 3:0 v 59. minuti. Kasneje so triglavani imeli najlepšo priložnost za. dosego gola, toda M. Brezar je akcijo pripravil zaman, saj je Koban s komaj desetih metrov streljal mimo praznih vrat. Med triglavani velja pohvaliti S. Verbiča, Perkoviča in šenka, medtem ko je pri gostih ugajal rezervni igravec Klavs. škoda, da so obema moštvoma precej prezgodaj popustili živci in so se v drugem delu polčasa že obdelovali z nogami in pestmi (R. Verljič, šenk, M. Brezar!). Delno je temu kriv tudi sodnik Milivojevič iz Kopra, ki sporov ni znal preprečiti. Tudi sicer nt sodil najbolje, saj je domačine oškodoval najmanj za dva prosta strela z roba kazenskega prostora (če ne celo I za enajstmetrovki). V predtekml so mladinci Tri glava odpravili krimovce s 5:1. J. žontar Lestvica Svoboda Triglav , Železničar Rudar Kladivar Ljubljana Aluminij Delamaris Olimpija B Maribor B Nova Gorica Celje Slovan Olimp Odred-Krim Sobota po prvem 1 1 kolu 0 0 SNL 6:0 3:0 2:1 2:1 5:4 0:0 0:0 2:2 2:2 2:2 2:2 4:5 1:2 1:2 0:3 0:6 dirk v Portorožu: Jugoslovan JOŽE BERNETIČ n» tu ni obvladal svojega 175 kubičnega »Mivala«. P°w* Z lanskih krem asfaltu ni obvladal svojega 175 kubičnega je ujel objektiv našega fotoreporterja ... V" c s 1 a n j ZADNJI ŠPORTNI REZULTATI Slovenska nogometna liga Svoboda : Sobota 6:0 Ljubljana : Aluminij 0:0 Delamaris : Olimpija B 2:2 Železničar : Olimp 2:1 Kladivar : Celje 5:4 Nova Gorica : Maribor B Rudar (Tr) : Slovan 2:1 Triglav : Odred-Krim 3:0 EVROPSKO PRVENSTVO 2:2 Blejci četrti na EP KOPENHAGEN, 18. avgusta — Na Bagvaerdskem jezeru blizu danskega glavnega mesta je bilo danes finalno tekmovanje 51. evropskega prvenstva v veslanju. — Medtem ko se naši čolni — četverec s krmarjem, dvojec s krmarjem in četverec brez krmarja niso uvrstili v finale, pa je v zaključnem delu nastopil blejski osmerec, ki je osvojil 4. mesto za Nemčijo, Sovjetsko zvezo, čeho-siovaško ter pred Anglijo. Naslove evropskih prvakov so osvojili: četverec s krmarjem Nemčije s 6:29,60, dvojec brez krmarja Italije s 6:53,28, sklf čeho-slovaške s 7:11,84, dvojec s krmarjem Nemčije s 7:21,70, četverec brez krmarja Nemčije s 6:13,88, double scoul čehoslovaške s 6:43,54 ln osmerec Nemčije. Pred pričetkom evropskega prvenstva so na sestanku mednarodne veslaške federacije sklenili, da bo naslednje svetovno veslaško prvenstvo 1966. leta na Bledu. Vtisi • Vtisi S svetovnega prvenstva kajakašev in kanuistov na divjih vodah Tržiški strelci najboljši JESENICE, 18. avgusta — Let tos proslavlja strelska družina »Matije Verdnika-Tomaža« na Jesenicah družinski jubilej, in sicer 10-letnico razvitja prapora. V počastitev tega jubileja je organizirala meddružinsko strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško, ki šo se ga udeležile SD Tržič, Kranj, Kamnik, Javornik in Jesenice. Na prvi tri mesta so se plasirali: Tržič 893 krogov, Javornik 887 krogov ln Jesenice 879 krogov. — P. U. Uspeh brez primere Na svetovnem prvenstvu kajakašev in kanuistov na divjih vodah v avstrijskem Spittalu je jugoslovansko zastopstvo doseglo izreden uspeh. O tem nam piše reprezentant JANEZ ANDREJAŠIC iz Kranja, ki z Vidmarjem tekmuje za ljubljansko brodarsko društvo. Minuli teden je bilo v Spittalu (Avstrija) svetovno prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah, ki se ga je udeležilo tudi dokaj številno jugoslovansko zastopstvo. Za nas pomeni to prvenstvo nekako prelomnico, saj nam Je tokrat prvič uspel predor v svetovno elito kanuistov. Za primer naj navedem moštveno vožnjo, kjer smo Imeli res neverjetno smolo, sicer bi se odrezali bolje kot kdajkoli prej — V prvem teku sta se prevrnila brata Žitnik pri 16. vratih, za katera lahko rečem, da so bila najlažja. V drugem teku smo zapeljali tako lepo in hitro, da bi zanesljivo osvojili zlato medaljo, vendar sta se tik pred ciljnimi vrati prevrnila brata Bernot. Skozi cilj sta »prišla« prevrnjena. Čeprav bi organizatorji po pravilih ta tek morali odstopati (pravila namreč pravijo, da je vožnja veljavna, če tekmovavec cilj preplava v čolnu aii pa ga prevozi normalno), so ga — ker v pravilih niso bili dovolj podkovani — razveljavili. Po intervenciji našega vodstva so nam dovolili še en start. Dobro razpoloženi smo najtežji del proge prepeljali brez napak. Celo predsednik ICF je na tribuni zaploskal in vzkliknil: »Fantastično!« Zal, prezgodaj ... brata Bernot sta se pri 15. vratih spet prevrnila. Tako jp šla po vodi edina medalja, na katero smo povsem z gotovostjo računali. * Uro kasneje smo v konkurenci posameznikov doživeli nepričakovan triumf. Borut Justin in Alenka Bernot sta med mešanimi pari po zelo lepi vožnji osvojila zlato medaljo. Sprva nihče nI mogel verjeti kaj takega; tudi tekmovavca ne. Ce pomislimo, da so zahod-nonemški kanuisti »čisti« profesionalci, Cehi pa na pol, je ta uspeh za Ljubljančana res ogromen. Prvi dan svetovnega prvenstva je bil torej končan z moštvenim porazom ln z velikim uspehom mešanega para. V nedeljo je bilo na sporedu tekmovanje posameznikov v kategorijah F-l, C-2, in C-l ter v moštveni vožnji žensk in mešanih parov. V kajakih se naši niso najbolje odrezali, saj je tudi tik pred odhodom na prvenstvo prevladovalo mnenje, da naši kajakaši na prvenstvo niso dovolj pripravljeni. Tako je bil Mozetič 30., Svet 31., Ivanovski pa 40. — Popolnoma drugače pa Je bilo pri kanujih C-2. Vodja jugoslovanske ekipe inž. Zavadlav Je moral že pred nastopom »obljubiti« BSJ, da se bosta vsaj dva čolna uvrstila med 15 najboljših. To se je res zgodilo, hkrati pa smo dosegli največji uspeh v zgodovini jugoslovanskega kanuizma. Po prvem teku smo bili na naslednjih mestih — Vidmar in jaz sva bila šesta, brata Bernot deveta, brata Žitnik pa dvanajsta. V drugi vožnji se je zgodilo drugo veliko presenečenje tega prvenstva — brata Bernot sta po odlični vožnji zasedla več kot odlično 2. mesto, brata žitnik sta bila sedma, midva pa sva s 6. padla na 8. mesto. Drugo mesto bratov Bernot Je velik uspeh, še večji pa je, če povem, da sta to naša najstarejša tekmovavca in da sta s tem nastopom zaključila njuno nadvse uspešno kariero. Tudi ostala para sta z odlično uvr- stitvijo presenetila vse strokovnjake ln st pridobila velik ugled v svetu. Po ened dnevu počitka je bil v torek, 13. avgusta, na sporedu spust posameznikov. Na progi za ženske in mešane dvojice sta startala Justin in Bernotova. Proga je bila dolga 4500 metrov (IV. težavnostne stopnje). Po bleščečem uspehu v slalomu smo pričakovali njeno solidno uvrstitev tudi v spustu. Na žalost, edini čoln, ki smo ga pred kratkim dobili iz Zahodne Nemčije, ni ustrezal vodi na tem tekmovanju. Dosegla sta 10. mesto, kar pa je še vedno zelo dober rezultat. Za spust v moških dvojicah sva bila kot državna prvaka v tej disciplini določena le midva z Vidmarjem. Po rezultatih na zadnjih mednarodnih tekmah sva računala na mesto nekje med 12. in 17. mestom. Startala sva zadnja — za svetovnima prvakoma Stachom in Valento iz ČSSR, ki sta specialista za spust, medtem ko sta se v slalomu uvrstila na 9. mesto. Proga je bila dolga 9000 metrov (V. težavnostne stopnje). Tekmovavca pred nama sva na progi videla le enkrat, potem pa sta nama ušla izpred očmi. 2e sva mislila, da nimava več možnosti za kakšno boljše mesto- Po prihodu na cilj sva zvedela, da sta veslača pred nama nova svetovna prvaka, kar nama je spet vlilo upanje na dobro uvrstitev. Na semaforu je, pisalo, da sva sedma le 10 sekund za bronasto medaljo! če bi imeli naši funkcionarji ob progi štOperice, bi naju lahko upozorili na majhno časovno razliko. Usodnih 10 sekund bi lahko nadoknadila brez težav... Tako je bilo za nas svetovno prvenstvo končano, ker se naslednjega dne zaradi pomanjkanja čolnov iz plastične snovi nismo mogli udeležiti ekipnega spusta. JANEZ ANDREJAŠIC M o to r i2i Pred hitrostnimi motornimi in avtomobilskimi dirkami za »Nagrado Primorske« V Portorožu še j hitreje kot v LokJ Prav redke so pri nas tekajo j ne'proge za hitrostne motkateri& avtomobilske dirke, na najdrznejši dirkači dosetej ur°' prečno hitrost čez 100 km Pred vsemi je seveda op tojjiji asfaltni krog, kjer je P0'^ a** obnovitvi celotne steze neni ^ tomobilist Kurt Ahrens maknil dosedanji absolutni r^ ^ Avstralca Trevorja P0."0?*, rt)*? km na uro na imenitnih 1* 'sredina uro. Zgledu opatijskih P ^fjc teljev so letos sledili rudi ločani. Ne zaman: na 0^ jja dirkah je Avstrijec Edl rZrOSt)0 »Nortonu« s povprečno ni 8. 121,988 km na uro zbrisal s; rekordov dotedanji DJjL|>3ft dosežek jugoslovanskega v ^ carja inž. Bošfcs \% v* km). S hitrostjo čisto & - — «- škofjeloška Posla- na uro je zdaj druga najhitrejša v viji sploh. Ali bo to še po 8. septembru, k° ^zaključene letošnje naJveč^ s\<&& rodne hitrostne dirke n* ^ ,Mr skih tleh, se pravi, v0j™for0Jtf J grado Primorske« v fon^^ to ne zanima samo pnja športa na Gorenjskem, vsej Jugoslaviji. -•■-'''< Tudi portoroški P^redi v namreč odločili, da borkX,oV«J vili svojo 5.750 m dolgo J* no progo. Novi asfal« kritičnih odsekih naj hi pr£ še večje hitrosti. Pa ne,.S ]et<>% novljena steza — tu^ priO10:, konkurenca za »Nagrjj. j£ ske« utegne ogroziti časi ^ sto škofjeloške ^^e'^l\^\l ških tekmah bodo so<£ int*i brani dirkači iz 17 ^v.^f^1 riških držav, med "J1™' je svetovnim slovesom. abs^ čakovati, dabodo mord^Ahfefl ni opatijski rekorder Kf7Coopf' ml. s svojim »juniorjem _ „ s*-ali pa celo najhitr^ (KJ Loke - Avstrijec Edi J- §. prrK£ ton), ali pa drugi fl<< ličar na svetu """" »li Pa i.'*-Camathlas (BMW). J» drug med približno ni mi dirkači — lZ°?*nrtofV&%,\ nji absolutni rekord pv leta »Jj kroga, ki ga brani 1 ,f avstrijski avtomobili*1^ na 0fO. (Cooper-Ford) s 104,3*0»^^. Letošnjo ki bo 7. torožu, vredno o**~- — razlOiSl/^ w> tudi iz prestrižnih t» zen za zlate «vf namreč šlo tudl_»a aii P°£f Nagrado logov. * »1 b0.*IS gledati- t proga - škofjeloškii* p roška - Je druga *»i Jugoslaviji. — B*