Leto XXIL, st. I08 Ljubljana, torek 11. maja 1942-XX Cena cent. 7* Upravni štvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica 3. Telefon It. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek : Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi : za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lit li-% za inozemstvo pa Lir 22.SO Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica Iter. 5, cdefoo štev. 31-22, 31-23, 31-24_ Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pub- blicità di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO Topniški boji v Cirenaiki Novi veliki letalski uspehi v Sredozemlju — Zopet močno bombardiranje Malte Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 11. maja naslednje 709. vojno poročilo: Na cirenaiškem bojišču je naše topništvo odločno odgovarjalo sovražnikovemu topništvu. Protiletalski topovi neke naše suhozemne enote so sestrelili dve sovražni letali, ki sta padli na zemljo. Skupine italijanskega in nemškega letalstva so napadala letalska oporišča na Malti, kjer so nastali pogosti in dolgotrajni požari. Cilj naših bombnikov so bile tudi naprave v La Valletti in neka vojna ladja v pristanišču. Spremljevalna italijanska lovska letala so dosegla nove zmage in so v boju uničila 8 angleških letal., Osno letalstvo je včeraj sestrelilo 17 sovražnikovih letal. Eno naše letalo se nI vrnilo. Nemško vojno poročilo Na severni fronti je bilo sestreljenih 27 sovjetskih letal, v Sredozemlju pa 19 angleških Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti »o bil krajevni napadi sovražnika v deloma hudih bojih odbiti. Lastni protinapadi so bili uspešni. Na La-ponskem so se izjalovili ponovni napadi sovražnika. Letala, ki pripadajo oboroženemu izvid-ništvu na morju, so na Črnem morju potopila v bližini Kerča trgovsko ladjo s 1300 br. reg. tonami. Na fronti visokega severa je imel sovražnik včeraj v letalskih borbah posebno hude izgube. Nemški lovci so sestrelili 27 ietal, med njimi 22 Hurricanov, dočim smo izgubili samo eno lastno letalo. Oddelki bojnih in strmoglavnih letal so uničili v zalivu Lizza veliko trgovsko ladjo in uspešno bombardirali luko pri Murman-sku ter razne naprave na murmanski železnici. V severni Afriki obojestransko izvidni-ško delovanje. V laki La Valletta na Malti je bila vojna ladja, ki se je nahajala v doku, napadena z bombami težkega kalibra. Spremljajoča italijanska lovska letala so pri tem sestrelila 8 sovražnikovih letal. Nemška lovska letala so sestrelila v hudih borbah nad otokom 9 sovražnikovih letal. Dve nadaljnji sovražnikovi letali sta bili sestreljeni v severni Afriki, tako da je bilo včeraj uničenih v Sredozemlju 19 angleških letal. Na morju severno od Aleksandrije je bila z bombami zažgana trgovska ladja s 5000 br. reg. tonami. Računati je z njeno izgubo. V borbi proti Angliji je doseglo letalstvo podnevi bombne zadetke na tovarnah v Folkestonu in na nekem vojaškem letališču na južni obali otoka. Pri Farörsklh otokih je bila potopljena trgovska ladja srednje velikosti. Podmornice so potopile, kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom v ameriških vodah, na Karibijskem morju in v Mehiškem zalivu 21 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 118.000 br. reg. tonami. Pri tem uspehu se je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom kapitana poročnika Fr. Zremerja, ki je kljub hudim lastnim poškodbam potopila štiri velike ladje s skupno 35.000 br. reg. tonami. 256.000 ton ladjevja potopljenih v lo dneh Zedinjene države ne morejo sproti nadomestiti sgromnih izgub Berlin, 12. maja d. Včerajšnji posebni komunike vrhovnega poveijnistva nemških oboroženih sil. v katerem je bi'a objavljena potopitev nadaljnjega sovražnikovega trgovskega brodovja, objavlja »Völkischer Beobachter« v ponedeljkovi jutranji izdaji pod naslovom »256.000 ton sovražnikovega brodovja, potopljenega v prvih 10 dneh maja*. V posebnem komunikeju je rečeno, da je bilo dodatno potopljenih 21 sovražnih ladij s skupa; 118-000 br. reg. tonami. Kakor znano je kratko prej vrhovno poveljništvo nemške vojske prav tako v posebnem komunikeju objavilo potopitev 22 sovražnih trgovskih ladij s skupaj 138.000 tonami na zapadnem Atlantiku. Tako je bilo v kratkih 10 dneh potopljenih 43 sovražnikovih tovornih pomikov in petrolejskih ladi; s skupaj nad četrt millijona tonami. Te izgube p. da »t« «morilko i. «-ratraMco bro-4on*J. «trpeli roane iwfuba vwidaw p. pripominjajo. d. j. to postranskega pomena. Bistvenega pomen« j. urno racnltat. da je bilo Japoncem onemogočeno, da bi izvršili svoje načrte izkrcanja v Avstraliji in tako razvili svoje nove strateške namere. — Tako se nam v tej zaviti obliki prikazuje spet priznanje lastnih izgub. (Piccolo). Pozno ameriško poročilo o letalskem napadu na Tokio Lizbona, 12. maja. d. Iz Washingtons javljajo, da je ameriško vojno ministrstvo šele v nedeljo zvečer objavilo, da so letalski napad na Tokio in Jokohamo '8. aprila izvršila letala ameriške vojske. Značilno je, da so v Washingtonu tako dolgo čakali z objavo službenega poročila o tej letalski akciji. Poročilo ameriškega vojnega ministrstva pa tudi sedaj ne daje nobenega pojasnila na mnogo obravnavano vprašanje, s katerih oporišč so ameriška letala izvršila napad na japonsko ozemlje. Po nekaterih verzijah so ameriška letal startala z oporišč öankajSkove Kitajske, po drugem naziranju pa so za oporišče služile ameriške letalske matične ladje. Druga verzija ima več verjetnosti, hkrati pa se je s potopitvijo dveh nadaljnjih ameriških letalskih matičnih ladij v pomorski bitld na Koralskem morju zelo zmanjšala možnost kake nadaljnje ameriške letalske akcije proti japonskemu ozemlju. Tokio, 12. maja. d. Iz Zedinjenih držav je dospel v južnoameriška mesta novi filmski žurnal, ki med drugim prikazuje tudi napad ameriškega letalstva na Tokio. Po opiskih tega filma, kakor so dospeli iz posameznih držav Južne Amerike, označuje list »Asahi« ta ameriški filmski produkt kot gladko potvorbo. Film ni na terenu snet dokument, marveč v filmskih ateljejih sestavljena kompozicija. »Asahi« ugotavlja, da je ameriški filmski žurnal vedno sestavljen iz posameznih japonskih fUmskih žurnalov, na katerih so bile prikazane vaje japonske protiletalske obrambe v Tokiju še pred vojno, deloma pa Je sestavljen iz filmskih snimkov o svoječas-nih japonskih bombniških napadih na ki« tajska mesta. Minister Riccardi v Sofiji Sofija, 11. maja s. Listi razpravljajo o obisku italijanskega ministra za devize in valute v Sofiji. List »Utro« pravi, da kaže obisk ministra Riccardija v Bolgariji v zvezi z njegovima prejšnjima obiskoma v Rumimi ji in Madžarski, da je Balkan zelo važen činitelj za utrditev evropske gospodarske fronte. Mednarodna akademija za politične in upravne vede Berlin, 11. maja. s. V navzočnosti predstavnikov 14 narodov se je ustanovila včeraj v Berlinu mednarodna akademija za politične in upravne vede. Za predsednika akademij, j. bil Imenovan državni tajnik v notranjem mlnlatratvu dr. Stuchart, po4-predsedniki pa M zastopniki lUMJo, ftpaft-ske in Madžarske. Akademija Ima namen, delati za tesnejše odnose na področju političnih in upravnih ved v evropskih državah* Angleška vojna z besedami in grožnjami Britansko-ameriški program za terorizaeijo Evrope Berlin, 11. maja. Eden ;e naslovil na nemški narod ponovno svarilo, nekakšno svarilo iz obupa. Nemčija, je dejal angleški zunanji minister, bo mogla še nadalje živeti samo pod pogojem, ako se bo nemški narod izkazal tega vreden, ako pa se hoče izkazati vreden, se mora oddaljiti od svojega sedanjega režima, proti kateremu se mora celo upreti. V nasprotnem primeru bo v celoti odgovoren za vse nesreče, ki so že zadele ali ki bi se v bodoče zadele svet. Storiti mora to čim prej. jutri bi to že bilo prepozno. Kakor vidimo, Edenov jezik ni diplomatsko dvomljiv. Eden sporoča samo to, kar je bivša eminenca njegovega ministrstva Vansittart pred nekaj dnevi formuliral kot svoje osebno naziranje: Uničenje Hitlerjeve Nemčije Ker pa se nemški narod nikakor ne namerava upreti proti narodno socialističnemu režimu, temveč 'e celo nad vse trdno odločen, da vodi borbo na življenje in smrt do konca, namreč do zmage, kar prav dobro ve tudi tituilar Foreign Officea, je samo po sebi razumljivo, da po njegovem mnenju Nemčija ne bi smela več obstojati kot država Seveda pa morajo Angleži in njihovi zavezniki prej ustvariti bistven pogoj za tak mirovni cilj. namreč zmago. V tukajšnjih pristojnih krogih se vprašujejo, zakaj je Eden smatral za potrebno, da poda takšne izjave v trenutku, ko se kaže, da bo vojaški položaj kmalu katastrofalno ogrožal Veliko Britanijo in njene zaveznike na kopnem, na morju in v zraku Odgovor na to vprašanje je treba iskati v nedavni preteklosti, n. por v podobnih grotesknih Churchillovih pozivih italijanskemu narodu prav v trenutku, ko mu je ta pripravili pošteno lekcijo. Ni izključeno, dia se je tudi to pot hotelo ustvariti mnenje, da je Velika Britanija že povsem gotova svojih uspehov, v vsakem primeru pa je izven dvoma, da se skuša s takšnimi izjavami preslepiti svet o pravem razpoloženju njenih voditeljev, ki vedno bolj čutijo, da se bliža Angliji dan obračuna. Glede nemškega naroda bi bilo seveda odveč pripominjati, da bo Ed enovo svarilo naletelo v vsej nemški državi na največji uspeh... smešnosti, čeprav se je Sinclair, morda v pričakovanju tega dejstva, podvizal podkrepiti Ed enovo svarilo z nekaterimi prestrasevalnimi izjavami Angleški letalski minister je namreč dejal, da so angleški letalski napadi na Lübeck. Rostock in Stuttgart komaj začetni pomladanski manevri; prava ofenziva se še ni začela. Z apokaliptičnim navdušenjem je pripomnil: Strahovito poletje čaka nemško letalsko orožje, ki ga bodo nad vse močne britanske in ameriške armade vedno bolj dušile Ni več daleč dan. ko bodo te letalske armade popolne gospodarice neba. Tedaj se bo začela invazija Evrope in z njo uničenje, ki ga je napovedal minister Eden. Seveda sn Angleži utvarjajo, da je vsa evroDska celina strahovito razburjena zara- di teh izjav, tem bolj, ker se je pojavil tedi mornariški minister in objavi, da v Gibraltar ni prispel samo neki ameriški raši-lec. temveč tudi nov kontingent britanskih vojakov in sicer celo padalcev. Kakšno važno nalogo bodo neki imele te izbrane napadalne formacije, prepeljane z letali? Za Angleže je to jasno: zasedbo evropskega kontinenta, čigar del. čeprav zelo neznaten, je tudi Gibraltar... Razen seveda, kakor pripominjajo v Berlinu, ako ne gre za čete, ki naj izvršijo podobno podjetje kakor one na Madagaskarju. V ostalem pa je često resnično to, kar se zdi. odnosno to, kar se želi Za dokaz navajamo, kar se je zgodilo na Koralnem morju. Naj Japonci še tako trdijo, da so uničili ameriško brodov-je, po angleškem mnenju niso bile letalsko-pomorake sile japonskega cesarja, ki so dosegle zmago, temveč angleako-ameriske pomorske in letališke sile. Resn:ci na ljubo moramo priznati, da ameriški mornariški minister polkovnik Knox ni govoril o strahoviti zmagi, temveč samo o odlični zmagi, pripominjajoč, da trditvam Tokija nikakor ni mogoče verjeti. Zanimivo pa je, pripominja pomorski so-trudnik agencije DNB, da se isti polkovnik Knox še ni odločil, da bi objavil izgube zaveznikov, medtem ko so Japonci takoj priznali, da so izgubili zelo majhno nosilko letal in 31 letal nasproti 5 vojnim ladjam in 89 letalom, ki so jih izgubili Angleži m Američani. General Mac Arthur, junak s Filipinov, ki je posta 1 poveljnik zavezniških oboroženih sil na Pacifiku, pa je sporočil, da je bila sovražna pomorska eskadra odbita in da so zavezniške letališke in pomorske sile zopet pripravljene, da se poženejo v borbo. Ta objava je nekoliko dvoumna, vsekakor pa zelo previdna. Bržkone ameriški generalisim ni gotov svojega uspeha in hoče počakati na nadaljnje akcije Japoncev, preden bi pel o zmagi. Čudno je medtem, da je avstralski min. predsednik smatral za potrebno, da da razumeti, da je avstralski kontinent močno ogrožen. V ostalem, zaključuje oficiozni berlinski komentator, ne bo treba doflgo čakati. Posfledice japonske zmage na Koralnem morju, se bodo kmalu pokazale. Poslednji odgovor na Edenove izjave lahko najdemo v govoru ministra Fricka, ki je včeraj govoril v Sudetih pred množico 20 tisoč ljudi in izjavil med drugim, da je zmaga nemškega naroda absolutno gotova Iz naslednjih razlogov: Predvsem zato, ker je narodno socialistična doktrina pokazala, da je v stanju, da lahko ustvari novo Evropo, v kateri bo vsak narod imefl svoj življenjski prostor, ki mu pripada po zaslugah, potem pa zato. ker je duh narodno socialistične vzajemnosti strnil v en sam granitni blok pravo bojišče in notranjo fronto, blok, ki bo lahko premagal sleherno oviro in prestal sleherno preizkušnjo; končno pa zato, ker ta blok vojakov in delavcev vodi vojaški in politični genij — Adolf Hitler. (Piccolo). Prazne angleške in boljševiške fantazije Dočim govore na strani osi dejanja, se Angleži bore s prerokovanji Stockholm, 11. maja. Agencija DNB objavlja: V članku aprilske številke londonske revije »Nineteenth Century« razkriva njen izdajatelj Voigt britansko-ameriški program za terorizacijo Evrope v primeru anglešiko-boljševišike zmage. Sklicujoč se na Stalinov govor od dne 23. februarja glede njegovih namer nasproti poraženi Nemčiji, ugotavlja pisec, da je uničenje sedanjega nemškega političnega sistema sovjetski vojni cilj, ki se v celoti krije z vojnimi cillji Anglije, toda. pripominja nadalje, ne smemo si predstavljati, da bi Moskva v primeru. če bi bil nemški sistem odstranjen kot posledica sovjetske zmage, dovolila kakršenkoli drug sistem. Sovjetska zasedba Nemčije bi imela za posledico popolno spremembo obstoječega reda. Stalin bi postavi! nemški narod pod sovjetsko nadzorstvo, namreč pod sistem, ki bi pomenil razširjenje sovjetskega sistema Morda bi Nemčija ne bila vključena v* Sovjetsko zvezo, temveč bi predstavljala samo neposredno sovjetsko soseščino. Lahko torej smatramo za gotovo, da bi Moskva podvzeia vse potrebne ukrepe, da bi preprečila ponovno nemško oborožitev. Ti previdnostni ukrepi bi povzročili spremembo mej in preselitev velikega dela prebivalstva. Ako bi bila sovjetska zmaga tako popolna, da bi mogla Sovjetska zveza uveljaviti svojo vOljo brez odpora v vzhodni in srednji Evropi, bi Poljsko pomaknila proti zapadu, sama bi sii priključila vzhodne pokrajine Poljske. Poljski pa dala nemške obmejne predele, morda vso Vzhodno Prusijo in Slezi jo. Končno pripominja pisec, dobesedno: Ako bi prišli sovjetski zastopniki v Berlin in bi vsilili svojo politično ureditev, bi bila vzdolž Rena ustvarjena obrambna meja To bi bila za Francijo zgodovinska priložnost za obnovo nekdanje meje iz rimskih časov in zveze z novo poren-ako državo. Ker čuti pisec sam, da bi bilo za Anglijo, ki je pristala na atlantsko karto nekoliko nerodno, ako bi Sovjetska zveza prevzela v svoj sestav Litvo, Estonsko in Letonsko ter Karelijo, je mnenja da bi v tem primeru zaradi varnosti moralo zmagati načelo varnosti nad načelom samoodločbe narodov. Zato bi bilo nespametno, ako bi se Angleži tem zahtevam bofljsevikov upirali (Neues Wiener Tagblatt). Boljševizacija Anglije Lizbona, 11. maja. s. Anglija se je vsa predala boljševizmu. Ljenin in Stalin sta postala popularna junaka. Pod tem naslovom objavlja ameriška revija »Life« vrsto senzacionalnih člankov o rastočem boljše-viškem vplivu na angleško življenje. Marxova hiša v Londonu, ki je bila nekdaj prizorišče hudih spopadov, je postala zbirališče delavcev, meščanov in vojakov. Revija objavlja sliko Marxove hiše in poteg nje sliki Stalina in Churchilla. Poleg angleške zastave je znamenje srpa in kladiva. Na zidovih so letaki z besedilom: Sovjetska zveza nam zagotavlja mirne noči. Tudi moda se zgleduje po sovjetski. Na ulicah se vidijo kozaške kučme, jopice in sovjetski čevlji, v mnogih ulicah so letaki z napisi: »Napadite na zapadu! živela Moskva! V londonskih gledališčih uprizarja- jo anglosovjetsko muzikalno komedijo »Moskovski zvonovi«, ki poveličuje boljševizem. Povsod so v modi sovjetske slike, revije, filmi, pesmi, baleti ln komunistična glasba. Stalinove slike sprejema občinstvo v kinematografih z velikimi aplavzi. Canterburijski nadškof je sestavil celo novo molitev, ki se pričenja takole: Vsemogočni Bog, kralj vseh narodov, prosimo te, blagoslovi narode Anglije in Sovjetske zveze. Pomagaj jim v borbi in v miru ta daj jim moči, da bodo služili skupno človeštvu tudi po vojni. V londonskih trgovinah se vidijo poleg zastav Sovjetske zveze zastave Anglije ta Amerike. Povsod prepevajo prej prepovedano »internacionalo«. Amerika in Rusija Lizbona, 11. maja a V članku o odnoša-jih med Ameriko in Sovjetsko zvezo pravi revija »Life« med drugim, da obstojajo v ameriškem javnem mnenju vel;ka sumniče-nja in nenaklonjenost napram Rusiji, čeprav je zaveznica Amerike. Obstoja zlasti strah, da Sovjetska zveza ni odkrita napram zaveznikom in zlasti ne napram Ameriki. Ta soimnja je opravičena spričo zadiržanja So-vjetov v preteklosti Zmaga Rusije, zaključuje revija, bi povzročila še težave, katerih posledic za Ameriko ni mogoče oceniti Rumunski praznik narodne edinosti Bukarešta, 11. maja. s. Včeraj je Rumunija z vojaškimi svečanostmi proslavila obletnico ustanovitve narodne ed-nosti in proglasitve rumunskega kraljestva. V vseh mestih so bile vojaške parade in ljudske manifestacije, a v Bukarešti je bila obletnica 10. maja še prav posebno svečano proslavljena z vojaškim obredom, ^kateremu je prisostvovalo na tisoče občinstva. Vse mesto je bilo v rumunskih zastavah in zastavah zavezniških velesil Italije, Nemčije in Japonske. Na vseh vidnejših mestih so bile postavljene slike maršala Antonesea, Duceja in Hitlerja. Veliki vojaški paradi so prisostvovali kralj Mihael, maršal An-tonescu, kraljica-mati Helena, Hitlerjev zastopnik maršal Liszt, člani rumunške vlade, člani diplomatskega zbora ter skupina ranjencev in invalidov iz sedanje vojne. Pred parado je bilo zapriseženih 1600 novih podporočnikov. Na proslavi je govoril minister za narodno obrambo, ki je omenil med drugim, da so se žalostni dnevi 1. 1940 po junaštvu rumunskih vojakov spremenili v dneve hrabrosti in časti. Nato je maršal Antone-scu prečrtal svoj proglas oboroženim silam in narodu. V njem je med drugim poudaril, da sta po enem samem letu narod in vojska zabrisala ponižanje, ki ga je doživela Rumunija, in s svojimi žrtvama ustva rila začetek nove zgodovine te države. Svoje izjave je zaključil s trdno vero vseh Rumunov v novo Evropo. VEGETARIJANEC — Prijatelj, imenitno izgledaš. Se nikoli nisi imel tako polnih lic. Od kod to? — čisto preprosto, ljuba duša. Postal sem vegetarijanec. — Od kdaj pa? — Od danes opoldne. Poveljnik XI. Armijskega zbora Visokemu komisarju V odgovor na brzojavko, ki jo je Visoki komisar poslal povodom slavnosti Dneva Vojske in Cesarstva, je poveljnik XI. Armijskega zbora odgovoril Eksc. Grazioliju z naslednjo brzojavko: »Tvoj pozdrav povodom obletnice ustanovitve Imperija in Dneva Vojske je ▼ meni, v častnikih, podčastnikih in vojakih Armijskega zbora odjeknil čim prtsrčneje. Svesti si zmage kakor še nikoli in trdno odločeni, da Jo dosežemo, pridružujemo Tvojemu klicu naš klic: ZSvio Kralj-Cesar, živi Duce!« Zatemnitev od 21.30 do 5. Visoki komosar za Ljubljansko pokrajino je na temelju lastnih odredb z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 ta 13. aprila 1942 —XX št. 66 smatral, da je treba določiti nove dnevne ure za zatemnitev ter je odredil: Cl. 1. Do novih določb se je pravil o ra-temnitvi držati od 21.30 do 5. ure. 2. Ostala določila, ki jih vsebuje odredba z dne 6. junija 1941-XIX-42, ostanejo ne-izpremenjene v veljavi. Pričujoča odredba stopi v veljavo z objavo v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«. Ljubljana, 11. maja 1942-XX Visoki komisar Emilio Grazioli. Rok za oddajo radijskih aparatov podaljšan Ljubljana, 11. maja Z odredbo, ki bo objavljena, določa Visoki Komisar, da morejo lastniki radijskih aparatov, ki so vložili prošnjo za oprostitev obveznosti oddaje aparatov, v pričakovanju rešitve prošnje, odložiti izročitev do 20. maja 1942/XX. Telesno vzgojna tekmovanja Ponedeljek, ll.maja V četrtek se je Zvezni podpoveljnik v prostorih GILL sestal z mestnimi telovadnimi in drugimi učitelji ter jim dal navodila za telesno vzgojna tekmovanja, ki bodo v Ljubljani v prvih 10 dneh meseca. Tekmovanj se bo udeležilo okrog 80 skupin z vseh ljudskih in srednjih šol v mestu. Priprave za počitniške kolonije Ponedeljek, ll.maja Zvezni podpoveljnik GILLa je v spremstvu okrožnega inšpektorja ta načelnika podpornega in zdravstvenega urada GILLa pregledal delovanje organizacije v črno-meljskem okraju in še posebej v Metliki, Gradcu, Vinici in Črnomlju. Pri tem je hotel kontrolirati poslovanje šolskih kuhinj ter še posebej določiti kraje in poslopja, v katerih bo nameščena deca, ki bo sprejeta v počitniške kolonije. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega Zbora Na podlagi razglasa z dne 24. aprila 1942-XX dajeta na znanje: Dne 7. maja t. 1. so v kraju Srednja vas oboroženi komunisti zahrbtno napadli neki avtomobil, ugrabili in ubili italijanskega državljana profesorja Nana In nekega slovenskega državljana. V smislu predpisov Razglasa z dne té, aprila t. L ta ker je preteke« predpisani čas, ne da bi bili odkriti storilci zločin.*, je bilo odrejeno, da se ustreli 10 oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega ln komunističnega delovanja. Bill so ustreljeni danes ob 8. url. Ljubljana, 11. maja 1942-XX. General Poveljnik Visoki komisar XI. Armadnega zbora za Ljublj. pokrajino Mario Robotti Emilio Grazioli Iz madžarskega parlamenta Carigrad, ll.maja. s. Poslanska zbornica bo razpravljala danes o zakonskem načrtu, po katerem bi morali državni funkcionarji podati izjavo o izvoru svoje imovine. S tem zakonom nameravajo nastopiti proti bogastvu, ki izvira iz nezakonitih špekulacij ta poneverb javnih nameščencev, zlasti pa funkcionarjev raznih ministrstev ta upravne službe. Z njim bo mogoče uvesti preiskavo proti vsem nameščencem ali njihovim družinam, ki živijo preko svojih razmer. Načrt določa celo vrsto ukrepov proti napačnim prijavam imetja in nezakonitim posestim, med drugim tudi zaplenitev imetja ta ječo. Predelava las za oblačilne potrebe Budimpešta, 11. maja. a listi poročajo o zanimivem izumu v madžarski industriji Neki industrijec je po šestih letih eksperimentiranja odkril kemični procee, v katerem dobe človeški lasje takšne lastnosti, da morejo v morsikaterem oziru nadomestiti volno. Industrijalec upa, da bo mogel na ta način pospešiti proizvodnjo volne v svoji deželi Maksimiranje cen v Ameriki Buenos Aires, 11. maja a Včeraj je bilo v Zedinjenih državah uveljavljeno vladno nadzorstvo nad cenami na debelo ta nad cenami proizvodov, prodanih neposredno od proizvajalcev. Tovarnarji ta grosisti «o prejeli posebna prodajna dovoljenja, ki bodo izgubila veljavo, čim bodo spremenjene sedanje cene. Najvišje dopustne cene so cene izza preteklega marca. Doznava se, da bo ukrep v kratkem razširjen tudi na trgovino na drobno. Italijansko-bolgarska trgovinska pogajanja V torek bo prispel v Sofijo italijanski minister za blagovno izmenjavo ta devize Rafaelo Riccardi in sicer v spremstvu posebne trgovinske delegacije, v kateri so šef deviznega oddelka Manlio Masi, ravnatelja oddelka za trgovinske pogodbe Giuseppe dal' Oglio in ravnatelj izvornega oddelka v tem ministrstvu. Minister ta člani delegacije bodo gosti bolgarske vlade. Trgovinska pogajanja imajo namen, na novo ure liti blagovni promet med obema državama na razširjeni podlagi. Po italijansko-bolgarski trgovinski pogodbi iz leta 1934. se vladni delegaciji obeh držav sestane ta vsako leto dvakrat zaradi ureditve tekočih vprašanj. Blagovni promet med Bolgarijo in Italijo se je v zadnjih letih znatno razširil. Zadnji sporazum je bol podpisan 11. oktobra preteklega leta m ureja blagovno izmenjavo do 1. junija t 1. Kot dobaviteljica tekstilnih surovin ta tekstilnega blaga je Italija v bolgarski uvozni statistiki na drugem mestu, takoj za Nemčijo. Nadalje dobavlja Italija Bolgariji kemikalije, umetna gnojila, razne stroje itd., sama pa dobavlja Italiji žito, jajca, tobak, perutnino in druge kmetijske proztvode. Bolgarski izvoz v Italijo je znašal leta 1940. 631.2 milijona levov; od tega je o 1 padlo 283 milijonov levov na žito, 102 milijona levov na tobak, 66 milijonov levov na zaklano perutnino, 52 milijonov levov na jajca ln 38 milijonov levov na koruzo. Italijanski izvoz v Bolgarijo pa je v tem letu znašal 467.3 milijona levov; od tega je odpadlo na prejo 70 milijonov levov, na celulozno volno 32 milijonov, na bombažne tkanine 30 milijonov, na anllin-ske barve 38 milijonov itd. Iz Berlina poročajo, da bo v prihodnjih dneh potoval v Sofijo državni tajnik v nemškem državnem gospodarskem ministrstvu Landfried zaradi zaključka nem-ško-bolgarskih trgovinskih pogajanj, ki so že v teku. Pojasnila k racioniram prodaji tekstilnih izdelkov Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino je izdal novo okrožnico s pojasnili k racionirani prodaji tekstilnih izdelkov in obutve, iz katerih posnemamo naslednje. Prodajna in nakupna knjiga Z okrožnico z dne 12. aprila t L je bilo sporočeno, da se bo v bodoče uvedla enotna prejemna in oddajna knjiga za trgovce, ki prodajajo tekstilno blago občinstvu ta se mora od 1. maja naprej sedanja »prodajna knjiga«, ki je v rabi pri prodajanju tekstilnega blaga občinstvu, s potrebnimi spremembami uporabljati tudi za vpisovanje nakupov blaga, ta sicer tako, da mora trgovec pričeti z vpisovanjem nakupov na zadnji strani knjige, nakar preide na predzadnjo, predpredzadnjo itd., pri čemer mora vpisati poleg skupnega števila točk po zalogi na dan 30. novembra preteklega leta (po inventarju »seznama točk in števila točk«) tudi vse nakupe od 1. decembra prejšnjega leta naprej. Z novo okrožnico je sedaj odrejeno, da stopijo gornja določila ▼ veljavo šele 1. julija t L In ne L Ženski klobuki Glede na na red bo o racioniranju klobukov, čepic, rokavic m kravat pojasnjuje okrožnica, da je pod garniranimi ženskimi klobuki ie slame lubja, palmovih vlaken, skoblancev in sličnih snovi (2 točki) razumeti take klobuke, ki so garnirani s tka-ninskim blagom. Nadalje pojasnjuje okrožnica. da je ženske klobuke iz klobučevine ali tkanine, ki vsebuje slamo, v pogledu točk smatrati kot klobuke iz klobučevine, pletenine, žameta ali druge tkanine. Obnova španskih mest in naselbin V španskem mestecu Belchite, ki je bil po državljanski vojni najbolj porušen kraj v Španiji so nedavno svojemu namenu izročili cel nanovo zgrajen okraj mesta Tudi v drugih španskih mestih ta vaseh so bile lani ta letos dograjene številne nove hiše namesto porušenih. Tako naglo napreduje obnova Španije. Na področju, kjer je najbolj divjala državljanska vojna, zlasti v Andaluziji in Asturiji, v Estremaduri ta okolici Valencije, so Se vedno v teku obnovitvena dela. V juniju 1940., ob obletnici zaključka državljanske vojne, je bila objavljena celotna statistika ugotovljene škode na poslopjih, ki je izkazovala pri privatnih nepremičninah 3 milijarde pezet škode, pri javnih poslopjih 300 milijonov pezet in pri cerkvenih posestvih 900 milijonov pezet, kar znaša skupaj 4.2 milijarde pezet. 2e v teku državljanske vojne je bil ustanovljen urad za obnovo porušenih krajev, kjer je še danes zaposlenih 400 arhitektov, inženjerjev, risarjev ta tehnikov, ki predložene obnovitvene načrte pregledajo, odobravajo ali pa spreminjajo, tako da ustrezajo modernim tehničnim ta sanitarnim potrebam. Sele ko je načrt odobren, lahko predlagatelj, bodisi zasebni ali občina, vloži prošnjo za državno podporo. Ta urad je doslej pregledal 60.000 obnovitvenih predlogov. Za financiranje del obstoja poseben denarni zavod, ki ga je ustanovila država in dobiva potrebna sredstva od emisije posebnih obveznic. V ta zavod se steka tudi neke vrste odškodnina za osebno delo pri obnovi, ki je predpisana za državljane Španije. Zavod daje za obnovitvena dela potrebne kredite v višini zavarovalne vsote porušenega objekta. Tudi obnovo državnih poslopij in porušen** "erkva in samostanov financira zavod. Posebne ugodnosti pa so predpisane za obnovo docela porušenih krajev. Država je »adoptirala« 183 vasi ln malih mest, kjer je bilo porušenih več kakor tri četrtine vseh poslopij. V nekaterih krajih sploh niso odstranili ruševin ter so naselbino znova zgradili na drugem mestu. Ogromna obnovitvena dela seveda ne gredo brez težav, ki se ne nanašajo toliko na financiranje, kakor na pomanjkanje strokovnega delavstva pa tudi pomanjkanja potrebnega materiala, ki ga zahtevajo ta ogromna dela, spričo omejenih možnosti uvoza lesa in omejenih možnosti uvoza strojnih naprav za povečanje kapacitete železarn in podjetij industrije gradbenega materiala, ki pa so svojo proizvodnjo znatno dvignila. Rudarsko bogastvo Birme Z zasedbo Mandala j a in Laschia so japonske čete zasedle ono področje Birme, ki je z gospodarskega stališča najvažnejše zlasti, ker sedaj obvladajo Japonci pretežni del rudarskega bogastva Birme. Poleg Kitajske je Birma največji producent volf-rama, ki je važna kovina za izdelovanje najtrših vrst jekla. Proizvodnja volframa v Birmi je zadnja leta predstavljala 22 odstotkov svetovne produkcije. Največji svetovni producent Kitajska pa sedaj ne more več izvažati svojega volframa, ker je z zasedbo Laschia presekana pot iz Kitajske preko B rme S tem so najbolj prizadete Z edin jene države, ki so morale leta 1940. pri lastni proizvodnji 2531 ton volframa uvoziti iz inozemstva 4833 ton volframa, od tega je prišlo 2339 ton iz Kitajske in Birme. Kitajski izvoz volframa se je dvignil leta 1937 na 16.500 ton, naslednje leto pa je padel na 12.400 tcn in leta 1939 na 10.700 tcn. Amerika je prizadeta tudi zaradi tega, ker bodo izostale kitajske dobave antimona, ki so šle po isti poti v Inozemstvo. Kitajski izvoz antimona je znašal leta 1937. 15.500 ton, naslednje leto 7900 ton ta teta 1939. 6800 ton. Z zasedbo južnega dela Birme pa so Japonci dobili tudi kontrolo glede ostale rudarske proizvodnje, zlasti v področju Tavoy, kjer se pridobiva poleg volframa še kositer. Enako važno je področje ob ai-amski ta tadokitajskl meji, kjer so ležišča izredno izdatne svinčeno-cinkove rude, ki vsebujejo vrh tega znatne količine srebra. Tako vsebuje ruda, ki se pridobiva v področju Bavdin, 27»/o svinca, 14.5% cinka ta 500 gr srebra na tono poleg majhnih količin bakra, niklja, kobalta in antimona. Po zadnjih podatkih je družba Burma Corp. iz tega področja pridobila na leto 75.000 ton rafiniranega svinca, 78.000 ton cinkovega koncentrata, 8000 ton bakrenega koncentrata, 4300 ton nikljovega koncentrata ta 6 miljonov unč čistega srebra. Gospodarske vesti =3 Italijansko-turška trgovinska pogajanja. V Rimu se mudi italijanski poslanik v Ankari de Peppo, in sicer v zvezi z bližnjimi pogajanji za razširjenje italijansko-turškega trgovinskega prometa. Poslanik de Peppo se je že vrnil v Ankaro, v kratkem pa se bodo pričela pogajanja. = Tudi Rumunija bo proizvajala celulozo Iz trs ja. Na podlagi italijanskih izkušenj pri pridobivanju celuloze iz trsja je pričela rumunska tvornica papirja in celuloze v Cernestu graditi veliko tvornico, ki bo predelovala trsje v celulozo, podobno kakor to dela z velikim uspehom italijanski koncem za umetna tekstilna vlakna Snia Viscosa že vrsto let v svoji tvornici Torviscosa. Surovin za to tvornico je na razpolago dovolj v dunavški nižini ta v dunavski delti Potrebne stroje bo dobavila tvrdka I. G. Farbenindustrie, ki je izdelala poseben način pridobivanja celuloze iz trsja, kakor ga zahteva kakovost trsja, ki rase ob Dunavu. = Naglo naraščanje prebivalstva Sofije. V zadnjih letih se je prebivalstvo Sofije v izrednem obsegu povečalo ta je imela Sofija 1. januarja t. 1. po uradnih podatkih 357.100 prebivalcev, skukaj z okoliškimi občinami pa šteje 408.400 prebivalcev. Od leta 1900. se je prebivalstvo Sofije več nego popetorilo, saj je naraslo od 67.800 na 357.100. = Preosnova gospodarskih zbornic ▼ Bolgariji Glede na bližnjo preosnovo gospodarskih zbornic v Bolgariji so se predsedniki gospodarskih zbornic v Sofiji Plovdivu in Burgasu mudili zadnje tedne v Italiji ta Nemčiji, kjer so proučili ustroj tamošnjih gospodarskih zbornic in gospodarskih organizacij. ■= Uvedba madžarskega trgovinskega prava v Bački in Baranji, Prekmurju in Medjimurju. S. 15. majem bo stopilo v Madžarski priključenem področju Bačke, Barante, Prekmurja in Medjimurja v veljavo maržarsko trgovinsko pravo. Prav tako bodo ta dan uveljavljeni madžarski predpisi glede vodenja zemljiške knjige. Ostanejo pa v veljavi predpisi, ki se nanašajo na likvidacijo kmečkih dolgov. = Omejitev proizvodnje v Zedinjenih državah. Ameriško vojno-produkcijski urad je nadalje prepovedal izdelovanje 400 predmetov iz železa in jekla za civilne potrebe in bo prepoved stopila v veljavo v treh mesecih. Prav tako je razširil že obstoječo prepoved izdelovanja osebnih avtomobilov in lahkih tovornih avtomobilov. Tvornice od 1. junija ne bodo smele več izdelovati tovornih avtomobilov za civilne potrebe. Zaradi štednje z železom so ameriške ladjedelnice pričele v večjem obsegu izdelovati ladje, pri katerih so posamezne plošče železa zvarjene. Prihranek je v tem, da se porabi manj železa, ker mora pri ni tan ju plošč ena segati preko druge. Tehniko varjenja plošč pri gradnji ladij uporabljajo Nemci že dolgo vrsto let. Zavod za židovska vprašanja v Budimpešti Budimpešta, 11. maja s. Da bi dali večjo veljavo zakonom za zaščito rase. se pripravlja v Budimpešti ustanovitev velikega zavoda za proučevanje židovskega vprašanja. Zavod bodo vodili priznani strokovnjaki, imel pa bo nalogo, da proučuje židovsko vprašanje na Madžarskem z vseh vidikov in da ugotovi škodljive vplive ži-dovstva na nacionalno življenje. Zavod, ki bo tesno sodeloval s podobnimi, že obstoječimi ustanovami v Italiji in Nemčiji, bo moral dati svoj delež k proučevanju in rešitvi židovskega vprašanja v novi Evropi po tej vojni Budimpešta, 11. maja. s. 7. včerajšnjim ukazom je izgubilo 150 madžarskih državljanov, po večini Zidov, ki se nahajajo v inozemstvu v sovražnih d rta van, kjer sodelujejo v akcijah proti varnosti madžarske države, madžarsko državljanstvo, 1-isti pripominjajo k temu ukrepu, da predstavlja na eni strani najlepšo vzpodbudo za nadaljevanje dosedanjega vztrajnega Jn strogega dela za odstranitev židovskega elementa iz narodnega življenja, na drugI strani pa je dokaz podlosti židovskega elementa, ki se ne premišlja izvrševati na}-« bolj podle zločine velgiziaje. črni diamant Letoe ne odlašamo z nabavo kuriva do jeseni. Kdor le utegne in zmore, se čimprej oskrbi zdaj z drvmi, zdaj s kurivom. Včasi je šlo plačevanje na obroke, zdaj pa gre dobava na obroke In tako vidite v Ljubljani dan za dnem prizore, ko zdaj pred to, zdaj pred ono hišo spravljajo na varno vsaj nekaj košar premoga ali vsaj Irak meter dirv. Minula zima je bila tudi v tem pogledu trda učiteljica. In ker fe nabavljanje kuriva že takoj v začetku pomladi tako aktualno, je venomer aktualna tudd beseda črnem diamantu. Premog je danes eden izmed najvažnejših gospodarskih fiindteJjev. Cele vojake rudarjev ri je jo za njim pod zemljo ki celo pod morjem v velikih globinah. Premogovne žile pomenijo bogastvo naroda, ki biva na površju tam, kjer zemlja hrani v svojih nedrih to dragoceno gorivo, ki so od njega odvisne premnoge panoge sodobne industrije. Njegova uporaba pa je razmeroma nova, zato pa silno razširjena in dane« nam premog ne služi samo za kurjavo bivališč, železniških in ladijskih strojev, marveč se iz njega pridobiva cela vrsta izdelkov od plina in katrana pa do fln^h par-femov. Vsi narodi pravijo temu podzemskemu bogastvu oglje, edina izjema je menda naš jezik, lei ima svoj poseben izraz zanj. Premog je prav za prav podzemski zmaj in naši davni predniki so v nepoznavanju bistva osaiačevali črno tvarino kot premogo-vo, t. j. zmajevo kri, in ko je vera v zmaje nekoliko opešala, je izraz popolnoma prešel na rudnino. Vsekakor je huda, vroča in silna ta zmajeva strjena kri, ki žene vlake in ladje, razsvetljuje in greje cela mesta in dežele ter opravlja še toliko drugih potrebnih del. Naš slavni rojak in svetovni potnik Marko Polo je na jug Evrope, ki res ni obdarjen s premogovnimi ležišči, prvi prinesel vest, da je nekje dežela, kjer ljudje kurijo s črim kamnom. Ko se je 1. 1210. vrnil s svojega znamenitega potovanja po carstvu Džingiskana, je med drugimi ču-doviščriimi in neverjetnimi rečmi pripovedoval tudi to, da Kitajci kurijo s črnim kamenjem. Nakopal s je mnogo smeha in z&smeha, saj so ga že itak imenovali Marko Milijon, ker je pripovedoval, koliko milijonov ljudi živi v silnem Kitaju. Markovi sodobniki so pač, vsaj nekateri, že videli tuje dežele in so vedeli, da ponekod ljudje kurijo z morskimi travama, posušenimi na soncu, drugod za kurjavo uporabljajo posušeni gnoj razne živine, kar je preprosti pameti jasno, da bi pa kje kurili s kamenjem, to pa je nedvomno izmišljotina lažnivega kljukca. Marko Polo, ki je videl vse preveč za tedanje čase, ni mogel dopovedati tega ljudem, ki so poznali le omejen del naše zemlje. Vendar pa gorljivost tega črnega kamenja ni bila tako neznana v Severni Evropi. Stari nemški letopisi pripovedujejo, da so ljudje v okolici Cviltave na Saškem že okoli leta 1000. kurili s premogom, da so ga enako uporabljali v Zgornji šleziji, pa tudi na britanskem otočju so se že greli ob strjeni zmajevi krvi Seveda je treba pripomniti, da uporaba ni bila splošna, marveč so se tega podzemskega goriva posluževali samo oni, ki so na svojem zemljišču imeli to bogastvo in to tam, kjer so premogovi skladi ležali prav tik pod površino ali pa kjer so bili popolnoma odkriti. Razen tega je ljudi begal ostri dim, neprijetni duh ter razvijajoči se plini. Praz-noverni ljudje so tudi vedeli povedati, da premogov dim razširja bolezni in trosi vsakovrstne nesreče; zaradi dima, duhov in plinov premog tudi ni bil primerno kurivo za tedanje odprte peči. Les, prijetno prasketajoč v peči in šireč dober duh ter ugodno toploto, je bil še dolge veke edino spodobno kurivo, dokler ni začelo primanjkovati gozdov, spričo tedanjega brezobzirnega gospodarstva z gozdi. Ko je zaradi tega postal dovoz vse težji in kurivo vse dražje, razvijajoča se industrija pa je potrebovala vedno večje množine goriva, so ljudje segli po črnem kamenju, ki je postal kmalu izvor blagostanja. Vsaka industrija se je razvijala najbolje v najbližji soseščini premogovnih ležišč. Tako je bilo v Angliji, v .Porurju, v Šleziji, v Belgiji, na Češkem in povsod drugod. Lignit pa je bil tudi v tem razdobju še vedno nepriljubljen. V šlezkih Mislovicah so prvič poskušali, kaj bi se dalo napraviti z njim. Pa je imel preveč vode (do 50%) in je bil kot kurivo neprimeren. Ko pa so iznašli, da se da stiskati v posebne oblike, s čimer se odstrani tudi voda, je šele postala možna izraba lignita na veliko. Dolgo časa so mislili, da sta črni premog in lignit dve popolnoma različni tva-rini. šele pred kratkimi desetletji pa so učenjaki dognali, da sta oba v bistvu isto, le da sta črni in rjavi premog neprimerno starejša lignitova bratca. Črni premog je star po nekoliko sto milijonov let, lignit pa je mlajši in mu ocenjujejo starost le nekoliko deset milijonov let. Geologi so določili bistvo premoga, rekoč, da gre za gorljivo rudnino organskega izvora.. Izprememba, ki je iz rastlinske snovi napravila rudnino, se je vršila v zamotanem procesu dolge milijone let. Nekoč so mislili, da je premog le strjen petrolej ali pa, da je kakor lava ognjeniškega izvora. Njegov organični značaj sta šele leta 1838. dognala nepobitno učenjaka Hutton in Link, ki sta z drobnogledom odkrila v premogu rastlinske ostanke, kar se pri lignitu opaža že s prostim očesom. Bilo je seveda treba še mnogo proučevanja, preden se je kemikom posrečilo dognati podrobno sestavo premoga in preden je zmajeva kri odkrila vse svoje posebnosti ter postala ena izmed najvažnejših, najpotrebnejših in najkoristnej&lh rulnin. Hitro se je znašel Skozi manjši kraj v Venetu teče bister potok. Prebivalci so čezenj že v davnih časih, da bi mogli suhih nog z enega brega na drug, zgradili most In od tistih časov je na sredi mosta pritrjena tablica z napisom: Ne ustavite se na mostu. Kaj napis pomeni in zakaj je tam. se ni nikdo nikdar vprašal. One dni pa je stopal čez most tujec in zagledal napis. Pa je vprašal domačina: »Zakaj je na mostu tak napis?« Domačin je pazljivo prebral napis, ko da bi ga bil prvič videl. Očitno tudi on ni razumel, kaj skrivnostni napis pomeni. Da bi se pa ne osmešil, si je brž izmislil razlago: »TJeste, če bi se ustavili na mostu, ne bi prišli na drugo stran!« Ob bengalskem zalivu V Kalkuti, kakor v drugih indijskih mestih so uHce preplavljene z desettlsočl ljudstva, kadar manifestirajo za svobodo Indije To ime so dali zemljepisci zalivu med Indijo in Malajskim polotokom. Ime je okolici primerno, ker modri valovi oblivajo obalo Indije, ki se tu imenuje tudi Bengala. Z zasedbo Sumatre in Andamanske-ga otočja imajo Japonci v rokah ključ tega zaliva in s tem možnost zapreti dohod angleškim in ameriškim ladjam, ki ne bodo mogle več prenašati tovorov proti Ma-drasu, še manj proti Kalkuti. Plovba po Bengalskem zalivu ni bila nikdar lahka, ker tod od marca do decembra divjajo monsumi Zdaj se je nevarnost za anglo-amerikanske ladje še podeseto-rila. Japonske podmornice in jate letal stalno križarijo na morju n v zraku in oprezujejo na plen. Madras in Kalkuta sta v dosegu japonskih bombnikov. Od Porta Blaira, japonskega vojaškega oporišča na andamanskem otočju, je do Kalkute in Madrasa 3, odnosno 4 ure leta. Obe mesti pa sta za Angleže največjega pomena in zaradi tega tudi za japonske bombnike. Na zapadni strani Bengalskega zal:va je amo eno veliko pristanišče: Madras. V Kalkuti pa je zbrano vse naravno bogastvo Indije. Pokrajine ob Bengalskem zalivu so v Indiji najbogatejše na rižu in juti. Po novejših podatkih je bi]a predvojna proizvodnja jute v Indiji skupaj okrog 11 mi- lijonov bal na leto. Celih 9 in pol milijona so jih pridelali ob Bengalskem zalivu. Pridelek čaja je znašal lansko leto okrog 90 milijonov šterlingov. Tudi Bengalski rudniki so nenavadno bogati. Od 20 milijonov ton rudnin, ki so jih letno pridelali v vsej Indiji, jih je odpadla dobra četrtina na Bengalo. Najbolj bogata pa je na premogu in železu. Ob obali so mnoge tovarne za juto, ki so pokrajine spremenile v najbogatejši del Indije Ob Bengalskem zalivu živi okrog '■48 milijonov prebivalcev. Stara in znana bengalska industrija mušelma je večji del izginila, tovarne jute, ki so zrasle namestu nje, so prinesle mnogo dobička angleškim kapitalistom. Kalkuta je največje me^to Indije in šteje okrog 1.5 milijona prebivalcev. Kalkuta je središče pokrajine in je bilo včasih glavno mesto vse Tndije. V zadnjem času ima to čast Delhi. Kalkuta pa je še zmerom obdržala v svojih rokah gospodarstvo in je največje skladišče Indije, šele drugo je Bombay. Njeno pristanišče ima okrog 15 milijonov ton letnega prometa. Znatnega pomena je seveda tudi Madras. Njegova industrija bombala in barv je vrgla na svetovna tržišča vrsto tkanine, imenovano »Madras«, ki je zelo čislana. Madras je tretje največje mesto Indije in šteje 65C.000 prebivalcev. Betel Od štirih generalnih okrožij na po Nemčiji zasedenem ozemlju na vzhodu je belorusko najmanj znano m — največje. Ima približno toliko prebivalcev kakor Estonska, Latvija in Litva skupaj. Belorusi so po izvajanju »Kölnische Zeitung« najbolj neznan narod v Evropi, čeprav so izmed 35 na njenem ozemlju naseljenih narodov na 15. mestu pred Svedi in Srbi. Po raznovrstnih znanstvenih virih se njihovo število giblje med 6 in 10 milijoni. Uradna statistika iz lanskega leta je Belorusov naštela 6.4 milijona. Število pa je brez dvoma prenizko in odgovarja kvečjemu materinemu jeziku, ne pa pripadnosti k beloruskemu plemenu. Sovjetska zveza se je na vso moč trudila, da bi med pripadniki svoje države popolnoma nepomembna majhna plemena prikazala kot narode (na primer pleme Gagauzov, ki je turškega po-kolenja in šteje komaj 844 glav), na drugi strani pa je v jezikovnem pogledu prištevala pripadnike Rusom sorodnih narodov za Ruse Beloruse ali Belorutene večkrat zamenjujejo z belogardističnimi četami, ki so se v času državljanske vojne 1918-20 borile proti rdečim. Njihovo ime pa nima s polpreteklo zgodovino nič skupnega in se že sami od nekdaj imenujejo Belorusi. Dejstvo, da ljudje pogosto zamenjujejo ta dva pojma, je očiten dokaz, kako neznano je to milijonsko ljudstvo. Splošen vzrok za to je najbrže v tem, da smo bili v Evropi vedno vajeni gledati na države in ne na narode; zato o ljudstvih, ki niso bila državotvorna, nimamo nič kaj dosti poro- Si. Od Rusov in Ukrajincev, pravi »Kölnische Zeitung«, se Belorusi razlikujejo jezikovno in rasno tako razločno, da jih ne moremo prišteti k ruskemu narodu ampak tvorijo od njih ločeno pleme. Belorusi so že zgodaj izgubili svojo državnost, in sicer v začetku 13. stoletja, ko je vareška kneževina s sedežem v Polocku prišla pod gospostvo litovskih knezov. Na ta način nastala velika kneževina Litva je bila prava država dveh narodov, kjer so se Belorusi v teku 300-letnega obstoja velike kneževine narodnostno nemoteno razvijali in izživljali. Uradni in dvorni jez k je bil beloruski, iz česar je razvidno, da ima beloruski knj ževni jezik svojo zgodovinsko tradicijo. V primeri z Litovci so bili Belorusi brez dvoma mnogo kulturnejši narod. Ko so se Litovci in Poljaki leta 1569. na osnovi lublinske unije združili, se je začel za Beloruse dolg, šele sredi 17. stoletja prekinjen proces propadanja njihove narodnostne samostojnosti in veljave. Napredujoča kolonizacija po katoliški cerkvi in Poljakih je dovedla do tega, da se je belorusko plemstvo asimiliralo s poljskim, narod pa je brez vodstva postal kmečka masa, ki je prepuščena sama sebi ostala ču-varica beloruskega jezika, umetnosti in šeg. Na tem se je malo spremenilo, ko so Belorusi po propadu Poljske konec 18. stoletja prišli pod rusko oblast. Odprava tla-čanstva 70 let nato je sicer izboljšalh gospodarski položaj kmetov, narodnost in jezik" pa sta bila prav tako kakor pod Poljaki zatirana. Beloruščina je bila slej ko prej kmečko narečje m njena raba v cerkvi in v tisku ni bila dovoljena. Ko so Belorusi prišli pod rusko nadvlado, je bilo njihovo naselitveno območje, ki se je odtlej nekoliko premaknilo samo proti litovskemu sosedu, približno isto. kakor je dandanes. Severna meja poteka od Lucina čez Velike Luke do Rževa. Vzhodna meja odgovarja približno črti od Rže-v'a do Novgoroda-Severska. Na jugu meji ozemlje na reko Pripet in se proti severu priključi na reko Narev, južno od Belo-stoka. Na zapadu doseže meja pri Avgu-stevu skoro vzhodno Prusijo, od koder za-Vje ostro proti vzhodu in doseže pri Dvin- Artur Azevedo: Plebiscit Družina je zbrana v obednici. Gospod Rodrigues se ziblje v stolu in si. trebi zobe. Obedoval je kakor kralj. Gospa Bernardina, njegov» žena, se mudi s čiščenjem kletke, v kateri je zaprt belgijski kanarec. Hčerka Elvira motri kanarčka. Sin Manduca sedi za mizo; prekrižal je noge in zelo pazljivo čita dnevnik. Nenadno dvigne deček glavo: »Tata, kaj je to, plebiscit?« Gospod Rodrigues takoj zažmiri. da bi se zdelo, da spi. Malli nadaljuje: »Tata!« Molk. »Tata!« Dona Bernardina poseže vmes: »Ti, Rodrigues, Manduca te zove Nikar ne sipi po obedu, to ni zdravo!« Gospodu Rodriguesu ne preostane drugo, nego da odpre oči »Kaj je? Kaj h«5ete?« »Hotel sem. tata, da mi poveš, kaj js to — plebiscit?!« »Glej ga no! Že si v dvanajstem letu, pa še ne veš, feaj je plebiscit!« »Da ve, te ue bi vprašal!« Gospod Rodrigues se obrne k doni Bernardini, ki se bavi s ptičnico: »Žena, dečko ne ve, kaj je plebiscit!« »Nikar se ne čudi, da ne ve. saj tudi jaz ne vem ...« »Česa ne poveš! Ti torej ne veš, kaj je plebiscit!« »Ne samo jaz. ampak tudi ti ne! Tu v obednici nihče ne ve, kaj je plebiscit.« »Kaj, nihče?! Mislim, da sera že dovolj dokazal, da nisem kak nevednež.« »Tvoje brezizrazno čelo me ne bo zbegalo; ti si velika sveča brez loja. Daj, povej, če veš, kaj je plebiscit! No? Čakamo! Reci!« »Ti me samo dražiš!« »Človek božji, zakaj nočeš priznati, da ne veš! To vendar ni nikaka sramota, če ne veš pomena kake besede. Zadnjikrat je bilo prav tako, ko te je Manduca vprašal, kaj je proletarec. Govoril sn in razpredal, a mali vseeno ni nič razumel.« »Proletarec,« vpade v besedo gospod Rodrigues, »je ubožen meščan, ki živi le od slabo plačanega dela.« »Da, danes veš. ker si preči tal v enciklopediji; ali danj ti torto, če mi poveš, kaj je plebiscit, ne da bd se medtem ganil s tega naslonjača.« »Da se ne sramuješ, ko ms smešiš pred deco!« K beloruskemu jezikovnemu območju spadajo torej bivša okrožja Minsk, Mogilev, Vitehsk, Grodno in deli okrožij Vilna, Kaluga, Kovno, Kursk, Orel, Smolensk, Suvalki, Kalinin in Cernigov. Ozemlje, kjer so naseljeni Belorusi in je obkroženo od Letoncev, Litovcev, Rusov, Ukrajincev in Poljakov, je relativno zaključeno, toda nikjer jezikovne meje niso jasne. Odstotek ljudi, ki so narodno zavedni, je v obmejnih predelih zelo različen. Med Belorusi je mnogo narodno nezavednih, ki so se prej prištevalii k Poljakom in katoličanom, pozneje pa k Rusom in pravoslavnim. Nikdar v zgodovini Belorusi niso prišli do morja. Najbolj so se mu približali v 12. stoletju, ko so dosegli spodnji tok Dvine. Njihova mesta niso bdla naseljena z domačim prebivalstvom, ampak vsakokrat z vladajočim narodom In z Zi di, ki jim je cari stična Rusija dovolila v Beli Rusiji svobodno naseljevanje. Nobeno belorusko mesto nima vabljivega evropskega mika in se njihova zgodovina ne more ponašati s pomembnimi dogodki; v njegovih zidovih ni dobila zatočišča nobena univerza. Kljub temu pa dežela ni neprjazna. Pokrajina je poraščena s pisanimi gozdovi in jo poživljajo številna jezera in reke V svetovni vojni je bila za pa dna tretjina Bele Rusije zasedena po nemških četah. Po preteku 450 let je bila beloru-ščinl priznana enakopravnost z drugimi de- želnimi jeziki. Ustanovljenih Je bilo prek» 300 beloruskih ljudskih šol. Po svetovnj vojni in po sklenitvi mira med Rusijo in Poljsko je z mirovno pogodbo prišlo preko dva milijona Belorusov pod poljsko oblast Začeli so se zanje spet težki časi. Sole so bile zaprte, pa tudi v cerkvah in uradih ni bilo mesta za beloruščino. Pod rusko upravo se Belorusom ni godilo nič bolj'e. Z razdelitvijo veleposestev so jih najprej pridobili za svojo politično smer, pozneje pa so ustanovili kolektivna posestva in je bilo okoli 700.000 posestev združenih v 10.000 kolhozov. Bela Rusija je poljedelska dežela, brez zemeljskih zakladov in industrije. Ječmen, oves, krompir, konoplja, živinorejski proizvodi, ribištvo in gozdno gospodarstvo preživljajo ljudstvo. Največji in najvažnejši mesti Minsk, in Mogilev sta v vojni strahotno trpeli. V Minsku je zdaj sedež generalnega komisarja za Belo Rusijo. Belorusi imajo primes germanske krvi, kljub temu pa so ohranili slovanski značaj, kajti tatarski jarem se jih je komaj dotaknil. Nastanek imena Belorusi izvajajo iz dejstva, da so v primeri z Ukrajinci in Rusi bolj svetle polti pa tudi lasje in barva oči so svetlejši. Biološko so Belorusi kot pravi kmetje zelo rodovitni, navezani na zemljo in ljubitelji narave. So dobrodušni in gostoljubni. Njihov jezik je bliže staroslovanskemu kakor ruski in ukrajinski. Kmetovanje pred muzejem v Ljubljani Urv^ trivnika nred muzeiem sta lepo razparcelirana in izpremenjena v njive. Stari zgodopisec Valvasor t velikim ^auvu/.js'Lwa, g'iixia na marljive delavce in njegova dvignjena desnica je dobila značaj giba poljedelskega generala, ki s svojega visokega podstavka vodi vse delo. Zaradi bližnje soseščine opere so ta dva travnika dodelili osebju in nameščencem naše opere in drame. Pretekli teden so si pevci in pe.ke. igralci in igralke ogledali dodeiljena jim torišča, nakar so se takoj lotili dela. Partiture in vloge so zamenjali za lopato in rovnice in namesto angleške trave bot tam kmalu pognal krompir, fižoL, grah. samo okrasno rastlinje, ki ima poleg tega tudi znatno hranilno vrednost. Bilo je naravnost imenitno videti, kako so naši novi kmetovalci strokovnjaŠko ogledovali svoje njiv«, s kakim navdušenjem so zasajali lopate T rušo, odnašali kamenje in rahljali žemljico. Želimo jim tudi na tem torišču dobrega uspeha in sijajne letine. Nov način ocenjevanja vajencev v Nemčiji Kot zelo primerno vzgojno sredstvo, ki omogoča najskrbnejšo in najvestnejšo izbiro med spretnimi in nadarjenimi vajenci v svrho nadaljnjega izobraževanja in izpcpoln; evanja v poklicu, so se izkazale javno izobešene table z ocenami tovarniških vajencev, kakršne so nedavno uvedli v nekaterih obratih v Nemčiji. Uvedba javnih ocen posameznih vajencev v pogledu obnašanja in dela v delavnici, v obrtno nadaljevalni šoli in v Hitlerjevi mladini je imela več povodov. V prvi vrsti bečejo na ta način nuditi vzgojiteljem hitro in jasno sliko o delovni volji in sposobnosti vsakega posameznega vajenca. Medtem ko je bilo prej treba iskati podatke v osebnem izkazu, kar je navadno zahtevalo precej časa, zadostuje sedaj že bežen pogled na tablo, ki ima zraven imena in rojstnih podatkov vsakega vajenca tudi ocene za delo v delavnici, obrtnonadaljevalni šoli in Hitlerjevi mladini. Velika vrednost tabel Je v tem, da so javno izobešene v delavnici ln tako vsakemu vidne. Na ta način imajo mojster, učitelj m vodja Hitlerjeve mladine vsak čas priliko dobiti jasno sliko o vsakem po-edincu. Zaradi javnega ocenjevanja pa tudi vajenci trajno tekmujejo med seboj v razvijanju svojih sposobnosti. Vsakdo želi doseči zadovoljujočo oceno v Soli, v delavnici in pri športu. Ker vzgoja tvorniških vajencev dandanes v vseh nemških obratih ni samo strokovnega značaja, zahteva javno ocenjevanje od vzgojiteljev sposobnost vživljanja ne samo v obrtne, ampak tudi v duševne sposobnosti poverjene jim mladine. Boljša ocena pri manj darovitih često omili ali popolnoma izključuje zavest manjvrednosti in s tem doseže mnogo večje uspehe pri delu. Javno izobeöenje tabel z ocenami js povzročilo precejšen prevrat v vzgoji vajencev ln omogoča, kakor so pokazale dosedanje izkušnje, da si podjetja vzgoje in izobrazijo sposobne in marljive sodel^ce. So let gospe Ivane Lanterjeve Gospa Ivana Laoterjev» žaram po Ljubljani mnogo dobrih znancev in prijateljev, kako tudi ne, saj je pofash trideset let vodila znano Onkometern) gostilno. To ime je že prav tako dolgo dobo poroštvo ežbe kar velja seveda tudi za Činkole dobre p prenovljeno Činkoletavo restavracijo, ki jo v prostorih pri nekdanjem slavnem Strajz-lju na Poljanski cesti vodi edini sin gospo Lauterjeve, g. Josko. Dobra mamka gospa Ivana je v soboto praznovala osemdesetletnico rojstva. Plri tako visokih letih je še izredno čila, vedra, vedno še prijazno po domače kramljajoča z gosti. Želimo častitljivi jubilantki še zvrhano mero zdravja in tihega zadovoljstva. »O, ti se sam smešiš. Bilo bi tako preprosto, le rekel bi: Ne vem. Manduco, ne vem, kaj je plebiscit; grem, sinko, pogledat v znanstveni besednjak!« Gospod Rodrigues srdito vstane in krik-ne: »Kaj bi hodil, ko pa vem!« »Če veš, potem povej!« »Ne bom povedal, da se ne osramotim pred svojo d eco! Ne dam, da bi se z mano igrali Slepe miši. Obvarovati si hočem moralno vzvišenost, ki mi v tej hiši grel Beži k vragu!« In gospod Rodrigues ves razdražen in razburjen zapusti cbednico, gre v svojo sobo in zaloputne v»ta. Tam v sobi ima, kar mu je ta trenutek najbolj potrebno, nekaj kapljic pomarančnega žganja in enciklopedijo... Hčerka se oglasi: »Siromak je naš tata. Razburil se je takoj po obedu! To je. pravijo, strašno nevarno!« »Zakaj je tako neumen!« opozarja gospa Bernardina. »Iskreno naj bi priznal, da ne ve. kaj je plebiscit.« »Dobro.« reče Manduca, ves zlovoljen, ker je nehote dal povod za prepir, »dobro, mamica, toda pojdite po tateka. da se pomirimo!« »Da, da, da se pomirimo!« prosi deklica objemajoč mater. »Kako je to neumno! Dve osebi, ki se spoštujeta, se skregata zaradi plebiscita!« Dona Bernardina poljubi hčerko in gre trkat na vrata moževe sobe. »Tatek, Rodrigues, pridi k nam! Zaradi take malenkosti se res ni vredno jeziti!« Trgovec je čakal samo na to besedo. Vrata se na mah odpro. Pride ven. stopi po hodniku in že sedi v svojem gugalniku. »Ta je dobra!« zagrmi gospod Rodrigues po dolgem molčanju. »Ta je dobra! Jaz, jaz da ne vem, kaj pomeni beseda plebiscit?! Jaz...« Zena in deca stopijo bliže. In vrli mož razvezuje dogmatično: »Plebiscit...« In pogleda okrog sebe. da vidi. če ni morda tu še kdo ki bi se mogel z njegovim naukom okoristiti. »Plebiscit je dokončanje ali zaključek crii zakon, storjen v skupščini plebe;cev, to je rimskega naroda, a pozneje v skupščini ko-micijev tributov, to je, plemenskih skupščin, v katerih je narod imel večino...« »Ah, tako!« so si vsi oddahnili Samo Manduca je še pripomnil:: »Torej rimski zakon, j da? A zdaj ga hočejo uvesti v Braziliji... To je zares pie-čudno...« Mandala], „biserni grozdM Od Japoncev zasedeno mesto Mandalaj je za Rangunom največje in najvažnejše mesto Birme. Obenem je najmlajše mesto te pokrajine, saj ni še niti sto let, kar je bilo ustanovljeno. Pridružilo se je vrsti drugih kraljevskih prestolnic, ki jih je lepo število, ker so se birmanski kralji očividno radi selili. Glavne med temi prestolnicami so bile poleg Mandalaja še Amarapura, Ava in Sagaing, ki pa danes ne igrajo ni-kake vloge več, odkar Birmanci nimajo več kraljev. Vsa ležijo v pokrajina, v katero so Birmanci najprej prišli, ko so pred dolgimi stoletji prodirali iz notranje Kitajske proti jugovzhodu k toplemu morju. Pokrajna tod je rodovitna in podnebje zelo prijetno, zato je bila zemlja za priseljence privlačna in so jo gosto obljudili. V birmanskem jeziku ima Mandalaj dve imeni, Svemje in Jacanabon. Svemje bi po naše pomenilo »zlato mesto«, še bolj razširjeni izraz Jadanabon pa »biserni grozd«. Obe ti dve poetični imeni je dal mestu njegov ustanovitelj, predzadnji birmanski kralj Mindon. Bil je veren budist, obenem pa kakor baje vsi Birmanci, tudi zelo praznoveren. Trdno je med drugim veroval v sanje, ki jih je smatral za božje migljaje. Kakor zatrjuje birmanska zgodovina, se ima tudi Mandalaj zahvaliti za svoj postanek sanjam. Kralja Mindona je namreč v sanjali ponesel bel slon na vznožje ljubkega griča, Iti ga je kralj dobro poznal, ker je bil tam že večkrat na lovu. Ob griču ga je slon odložil in pred kraljevimi očmi je zraslo iz tal lepo veliko mesto. Mini on je videl v teh sanjah božje naročilo, naj ob vznožju griča'ob reki Iravadiju zgradi novo prestolnico. Dal je potrebna naročila in z delom so nemudoma pričeli. Najprej so zgradili razkošno kraljevo palačo, vso iz lesa sicer, toda zelo bogato opremljeno. Okrog nje so gradili hiše za dvorjanke, uradnike, vojake in trgovce, ter potem obdali vse mestece z zidom. Ker je takrat poteklo ravno 2400 let od Budhove smrti, je kralj naročil, da mora biti ograja 2400 tajev dolga. Stara birmanska mera »ta« je približno 3.6 m. Vse obzilje, zgrajeno v obliki četverokotnlka, je bilo torej dolgo nekaj nad 8 km, vsaka stranica nekaj nad 2 km. Da bi njihove duše varovale obzidje in mesto pred sovražniki, so v stolpe ob 4 mestnih vratih in na štirih oglih žive zazidali v vsakega po enega moškega. Skoro neverjetno se sliši, da bi se bilo to zgodilo v času, ki je šele komaj dobrih 80 let za nami, a tudi resni zgodovinarji potrjujejo resničnost tega izročila. Leta 1886. so Mandalaj in vso Birmo zasedli Angleži. Po svoji navadi so pustili kralja, da je vladal še dalje, postopno pa so okrnjevali njegovo oblast, dokler mu je niso naposled čisto vzeli, tako da je ostal vladar prav za prav le še nad kraljevsko palačo, čeprav je pod angleško oblastjo postal resnično glavno mesto Birme Ran-gun, je vendar tudi Mandalaj ohranil še svoj sijaj in svoj pomen. Preivsem je bil nekaj časa še kraljevska prestolnica, medtem pa je zadobil veliko važnost kot gospodarsko središče. Mandalaj leži namreč ob reki Iravadiju, M je do tjakaj plovna. Ker je ravno takrat vzcvetela trgovina z notranjo Kitajsko, so v Mandalaju razto-varjali blago z ladij in ga potem s kara- vanami odpravljali na Kitajsko. Promet je že takrat šel v glavnem po birmanski cesti, ki je postala v zadnjih letih znana po vsem svetu. Sele sedaj, ko je bi čang-kajšek odrezan od kitajskega morja, so birmansko cesto preuredili v resnično cesto, po kateri je možen tudi avtomobilski promet. Ven J ar je tudi že poprej igrala precej pomembno vlogo kot velika karavanska pot. Angleži so do Mandalaja zgradili tudi več železnic. To je mesto še bolj dvignilo in je v njem poleg trgovine vzcvetela tudi industrija. Ker so bili medtem ljudje že davno spoznali, da primitivno mestno obzidje ne predstavlja ne za nje, ne za mesto nobene resne obrambe pred zunanjimi napadi, so se začeli naseljevati tudi izven obzilja. Tako se je v desetletjih približno 6000 hišam v obzidju pridružilo še štirikrat večje število hiš izven obzidja. Sorazmerno je raslo število prebivalstva, tako da šteje mesto danes, odnosno je štelo pred začetkom japonskega vpada v Birmo blizu 200.000 duš. Ogromno večino ljudi ao tvorili domači Birmanci, nekaj je tatto Kitajcev, Evrope ev pa le par sta Po smrti kralja Mindona, ustanovitelja »bisernega grozda« Mandalaja, si je namesto njegovega nedoletnega sina prilastil birmanski prestol knez Tibao, mož najstarejše Mini anove hčere. Ker se z njo ni razumel, se je poročil še z njeno sestro, mlajšo hčerjo kralja Mindona. Med obema sestrama so se začele hude borbe za slavo in oblast. Tibao je kolebal med njima, končno pa se popolnoma postavil ob stran mlajše sestre. Borba se je sedaj nadaljevala z vso brezobzirnostjo in je pripravila nasilno smrt ne le večini pripadnikov Min-donove rodbine, temveč tudi premnogim članom visokega plemstva, ki so se bili izpostavili za ta ali oni tabor. Angležem je bilo morda celo všeč, da se birmanski velikaši uničujejo med seboj, zato teh borb in spletk niso ovirali. Pač pa so potem spretno izrabili razpoloženje prebivalstva, ki se je zgražalo nad pokol ji med vodilnim plemstvom. Lepega dne so odpeljali kralja in še žive člane njegove rodbine v neko trdnjavo pri Bombaju, kjer so jih internirali. V Birmo se ni vrnil nobeden več in tako je tudi formalno bilo konec birmanskega kraljestva. Cerkev roma čez morje Gozdno bogastvo skandinavskih dežel ;e povzročilo, da so tam še sedaj poleg drugih stavb tudi mnoge cerkve zgrajene iz lesa. Pred stoletji pa so bile skoro vse cerkve lesene ln je bilo zidano versko svetišče prava redkost. Ena teh najstarejših cerkev je doživela svojevrstno usodo, ki je ne bi mogla, če ne bi bila lesena. Ravno sedaj poteka sto let. kar se je ta cerkev podala na pot čez morje in se z daljnega severa preselila v osrčje Nemčije. V Vangu na srednjem Norveškem so imeli leseno cerkev, ki je bila zgrajena že okrog leta 1200. Zob časa -'o je seveda precej razjedel in s potekom stoletij je prebivalstvo postajalo nezadovoljno z njo, tem bolj, ker so povsod v okolici dobivali novelše in po ljudskem mnenju lepše cerkve. Zato so verniki v Vangu končno sklenili, da si tudi oni zgrade nov božji hram. Novo cerkev so pozidali in leta 1840. jo je škof slovesno posvetil. V Vangu so imeli tako dve cerkvi. Stara je postala nepotrebna in občini so si belili glavo, kaj naj z njo pečno. Končno so sklenili, da jo podarijo sosedni občini, ki še ni imela nbene cerkve. Temu načrtu pa se je uprl pastor v Vangu, ki iz neznanih razlogov nI želel, da bi debila cerkev in z njo pastorja tudi sosedna občina. Razvil se je hud prepir, ki je trajal celo leto, dokler ni končno pesegla vmes oblast, ki je izdala salocnonsko sodbo, naj se stara cerkev v Vangu proda na javni dražbi. Sosedni občini je bilo tako omogočeno, da kupi cerkev, če jo hoče imeti. Na drugi strani pa so bila tudi pastorju in njegovim pristašem odprta vrata, da preselitev cerkve k sosedom preprečijo s tem, da jo na dražbi sami kupijo. O tem svojevrstnem sporu, ki je zanimal vso norveško javnost, so takrat P'> ročall listi tudi po drugih pokrajinah Evrope. Tako je zvedel zanj tudi znani norveški slikar Johann Dahl, ki je stalno živel v Nemčiji. Kot človek visoke kulture je želel ohraniti prastaro leseno cerkvico lz Vanga. Ker sam nI imel denarja, da bi jo kupil, se je obrnil na svojega mecena, pruskega kralja Friderika Viljema, ki je bil znan kot ljubitelj nordijske lesne arhitekture. Kralj je res pristal na Dahlov predlog ter dal slikarju na razpolago potrebna sredstva, s katerimi je potem na dražbi kupil cerkvico. Kr. Vis. Princ Piemontski na inšpekciji v nekem italijanskem letalskem oporišča Cerkev so po dražbi skrbno razložili in ves les zvozili v najbližje norveško pristanišče Lerdal. Od tam so ga prepeljali z ladjo v Hamburg, iz Hamburga v Berlin, iz Berlina pa v občino Brückenberg v šleskih Krkonoših. V Brückenbergu so jo jeseni leta 1842. zgradili nazaj popolnoma takšno, kakršna je bila poprej na Norveškem. Cerkvica stoji še danes in predstavlja veliko zgodovinske privlačnost. Peheim m&rši nekdaj in tes mmmsmmmmmrnß ■ % - - \ Italijanski bombnik! nad Malto Kljub ogromnemu tehničnemu napredku vojnih sredstev igra pehota tudi v sedanjem gigantskem spopadu še nad vso važno vlogo in slej ko prej tvori jedro suho-zemne vojske. Njeno orožje je res vse drugačno, kakor je bilo v starih časih, prav tako vsa njena oprema in ves način bojevanja. A kakor pred tisočletji so še danes njeno glavno prometno sredstvo človeške noge, vsaj kadar gre za neposredno vojno akcijo. V tem pogledu je seveda napredek od davnine do danes prav majhen, ako ga je sploh kaj. Rekordne Infanterijske pohode, ki jih občuduje svet danes, so poznali tudi že v starem veku, čeprav je bilo takrat mžLrširanje na velike raz lai je združeno še z večjimi napori kakor v moderni dobi. Klasičen primer za izredne pohode so marši, ki so jih obvladale vojske Aleksandra Velikega v letih 334 do 325 pr. Kr. V teh devetih let'h je prehodil macedonski kralj s svojimi vojskami pot, ki je bila dolga nad 12.000 km in ki ga je naredila za gospodarja skoro vsega takrat znanega sveta. Seveda so bile vmes daljše ali krajše dobe počitka ln premirja, a kadar je bila vojska na pohodu, je prevalila povprečno po 30 km na dan, če se je mudilo, pa tudi po 50 in več kilometrov. Z dolgimi pohodi so se proslavile tudi rimske legije, ki so morale često obvladati razdalje po 1000, 1500 ln tudi 2000 km, preden so dospele na cilj. Prevalile so te razdalje mnogokrat v neverjetno kratkem času, čeprav so se morale na poti boriti s sovražniki in z naravnimi ovirami. Z razvojem rimskega imperija in njegove civilizacije so bili taki vojaški pohodi zelo olajšani, ker so Rimljani povsod gradili sijajne ceste. Na višku imperialne moči so te ceste skupno merile preko 60.000 km in so vezale mei seboj vse pokrajine. Pohodi po njih so bili združeni seveda z mnogo manjšimi napori in težavami, kakor v prejšnjih časih prodiranje po neciviliziranih terenih. Vrh tega so nastala ob cestah utrjena mesta ali vsaj taborišča z močnimi posadkami, ki so skrbele ne le za varnost cestnega prometa, temveč tudi za preskrbo na pohodu se nahajajočih vojaških oddelkov. V vojskah Julija Cezarja je veljala za povprečni dnevni pohod razdalje 30 km. Pri hitrih pohodih so dosegli tudi po 40 km na dan in ka l ar je šlo za velike odločitve celo po 60 do 70 km. To 'so rekordi, ki držijo še danes. V srednjem veku je stopila pehota za nekaj časa v ozadje in je glavno besedo' v vojnah prevzela viteška konjenica Ko je zaradi iznajdbe smodnika ta doigrala, se je spet uveljavila infanterija. Zanimivo pa je, da so njeni pohodi sedaj zelo za- KULTURNI PREGLED Vilma Thierryjeva L Potomka stare francoske emigrantske rodbine, ki se je pohrvatila in dala hrvatskemu narodu nekaj visokih uglednikov na raznih kulturnih poljih, se je Vilma Thierryjeva pred približno šestinštšrideseti mi leti narod ila Adolfu pL Thierry ju v lepem, velikem dvorcu v Pregradi hrvatskega Zagorja. Lepo mestece leži v vsi zeleni vinorodni dolini Kosteljine pod nizko Kuno Goro na križpotih železnice in cest v Zabok (železn. postaja), Krapinske Toplice, Rogatec in Desinic. Tam v bližini leži Desunič, rojstni grad Veronike Dese-niške, nad cesto v Rogatec pa še štrle razvaline gradu Kostelja, nekdaj ponosni dom zagorskim grofom Celjskim, pa banu Ivanu Vitovcu, slavnemu češkemu vojskovodji husitskemu, vojskovodji Ulrika Celjskega in Matjaža Korvina — Vitovcu, junaku naše narodne epske pesmi o Pega-mu in Lambergarju. Bogata je Pregrada romantičnih spominov, tragičnih in junaških zgodb v preteklosti, vsa idilična in hkratu sodobna s svojimi tovarnami in opekarnami, okraj, glavarstvom, sodni j o, bankami, moderno pošto in elektriko v sedanjosti V tem okolju je Vilma začutila v sebi poklic za romantično izživljanje na odru. Ze kot dekletce, temnopolto in temnolaso ter težko kročenega temperamenta, je kazala izredno nadarjenost za petje in ''granfie. V rojstnem domu je vladala stara pa-tricijska francoska tradicija, arlstokrat-nost. ki se je kljub sodobni demokratično- sti izražala tudi v ozkem rodbinskem krogu z gosposko rezerviranostjo, samozavestnim distanciranjem in finočutno manir-nostjo. Oče in mati sta vzgajala Vilmo in njene brate in sestre dosledno po načelih najstrožje civilizacije ter jim dala vse možnosti za pridobitev čim boljše kulture. Tako sta poslala tudi Vilmo po šolanju v Pregradu in v Zagrebu še na dekliško vzgajališče na Dunaj, kjer je končno prestopila na Akademijo za glasbo in igralsko umetnost. Zlasti mati je vplivala na Vilmo in njen značaj blagodejno, ter je njuno nežno razmerje ostalo zvesto toplo do materine smrti. Prav žal mi je, da si nisem zabeležil njenega najgloblje tuge in hvaležnosti prežetega pripovedovanja o materini smrti, ki je zadela Vilmo telesno m duševno uprav katastrofalno ter na njeno najhujšo nesrečo baš v dobi, ko so se zgrni]e nad njo še druge krize najbolj mučnega značaja. L. 1918 je Vilma prvič debutirala v Vratislavi, priredila nekaj koncertov ondi in na Dunaju, a sprejela svoj prvi operni angažma za Ljubljano. Matej Hubad jo je slišal na koncertu, se takoj navdušil za njen veliki, izraziti mezzosopran izredno širokega obsega in tople, temne barve ter jo angažiral. Njen krasni glasovni material bi s« bil smel uporabljati pravilna za mszzosopransko pevsko stroko, toda sprt-öo nedostajanja altistke v našem opernem osebju je morala prevzemati tudi altovske partije. Tako se je navadila jemati ton prede- belo, vokalizacija ji je postala temna in tonska barva je vlekla na u. Razvleče-nost glasu in nepravilno dihanje ji je očitala kritika. Krivda pa je bila v stilu takratne dunajske šole in v pogrešnem uporabljanju njenega organa. Niti njene telesnosti, visoke wajkürske postave niso upoštevali ter so ji dali Mignon, dekletce, nežno, drobno, majhno, kar izraža že beseda mignon. Kakor je pevski odlično ustrezala in že v svoji prvi partiji kazala igralsko nadarjenost, se je čutila v vlogi neugodno, saj se je zavedala, da je za Goethe j evo Mignon prevelika in premočna ter da njen obraz ne more biti sladko naiven. Takoj za to polotroško vlogo so ji dali partijo Carmen, torej popolno nasprotje mignonke. Kako naj bi se začetnica izpremenila iz nedolžne punčke mahoma v demonsko ženo? Pevski in igralski je storila vse možno, a še se spominjam, da sem tako Carmen odklonil. Ali Vilma je imela železno voljo, se neprestano učila ter se izpolnjevala in naravnost čudežno naglo rasla. Vsa naša gledališka publika se radostno spominja njene krasne, očarljive Carmen, zmerom gosposke, decentne, a žarko tople, zmagovite v petju in igri. Pela in igrala je v vsakem pogledu naporno partijo v teku mnogih sezon 84 krat! Vse nedostatke. ki jih je bila prinesla z dunajske šole. je odlagala, saj je bila v pevskem študiju neutrudljiva. svoji učiteljici poslušna kakor najmlajša operna začetnica ln pri skušnjah z dirigent; in režiserji vzgledno dJsclplin.irana Vestna, pri velikih partijah prav pedantna. 1e ustvarjala teike kreacije le oočasi. ker ni bila s seboj kmalu zadovoljna in se je poglabljala v duševne in zunanje posameznosti nalog z vso skrbnostjo. ostajali za onimi v starem veku. Kriva je hlla temu deloma pretežka in prenerodna oprema, ki je ostala še pod vplivom viteške opreme, deloma pa okoliščina, da so se ljudje v srednjem veku sploh razmeroma malo gibali in se je njihov organizem odvadil dolgotrajnega napornega korakanja, šele v 18. stoletju se je to obrnilo na bolje in so zlasti pruski oddelki Friderika Velikega spet zasloveli po rekordnih marših, še bolj so se v tem poglelu nekaj desetletij kasneje proslavili Napoleonovi polki. Nekako od začetka sedanjega stoletja dalje lahko beležimo velik napredek v telesni vzgoji prebivalstva pri vseh civiliziranih narodih. Ta napredek, pa sistematična vojaška priprava in smotrna oprema so pripomogli, da je mogla pehota v prvi in sedanji svetovni vojni glede pohodov spet doseči rekorde iz starega veka in jih celo prekositi. Infanterijski marši po 50 ali celo 60 km na dan niso bili v prvi in niso v sedanji svetovni vojni noben čudež več. Mačka kot sel Znani so golobi kot pismoneše in znani psi kot sli. Manj znano pa je, da se dado za prenašanje pošte diesirati tudi mačke. In vendar so to že mnogokrat z uspehom poskušali. Kakor golob in pes ima namreč tudi mačka zelo razvito orientacijsko sposobnost, tako da najde na svoj dom tudi iz velike oddaljenosti. V preteklem stoletju, ko še pošta ni bila tako dovršena ljudska ustanova, kakršna je danes, so v mnogih srednjeevropskih mestih uporabljali mačke za pismonoše. Trgovci in drugi poslovni ljudje, ki jim je bilo ležeče na tem, da čim prej dobe v roke po pošti dospela poročila, so dali zjutraj na pošto prenesti mačko, ki je bila zelo navezana na dom. če je prišlo potem pričakovano sporočilo, so na pošti vtaknili listek z obvestilom za trgovca v miniaturno torbico, ki jo je imela mačka okrog vratu, živalico so nato izpustili in urno jo je ucvrla na dom. Ker je bila doma vsakokrat nagrajena z mastnim grižljajem, se ji je drugič še bolj mudilo. Z uvedbo redne dostavljalne službe po poštarjih in z razširjenjem telefona, se je ta »poluradna« vloga mačk končala. Vendar so jih tudi še kasneje mnogi ljubitelji radi dresirali za prenašanje poročil In so dosegli v tem prav presenetljive uspehe. Baje jih tudi v sedanji vojni s pridom uporabljajo prav v sprednjih postojankah, vendar pa bo mogoče kaj točnejšega o tem izvedeti šele po končani vojnL Kakor v petju in še lepše se je razvijala v igri ter so bili njeni prizori navadno dramatsko najmočnejši, polni čustva in strastne razgibanosti. V maskah in kostumih čim realističnejša, resnici čim bližja, ta lepa, stasi ta žena n: poznala ničemur-nosti ter je bila prav tako prepričevalna pošastno grda starka, ciganka ali čarovnica kakor zapeljiva krasoti ca Tako smo smo jo gledali kot Ježibabo v Rusalki, Azuceno v Trubadurju, Kundry v Parsifa-lu, grofico v Pikovi dami, pa kot grozno Ort rudo v Lohengrinu, strastno Amneris v Aidi. lokavo Dalilo, plemenito Leonoro v Fidejiu ali ponosno, junaško Končakov-no v Knezu Igorju. Fr. G. (Konec v četrtek.) „Razgovori" Stanka Cajnkarja Knjiga, ki jo je pravkar izdala Nova založba v Ljubljani, je v našem slovstvu dokaj svojevrstno delo. Avtor dr. Stanko Cajnkar je znan predvsem kot pisec »Potopljenega sveta«, drame, ki je vzbudila pred leti pozornost zaradi svojega dialoga in miselne problematike kakor zbog prave dr«matske vsebine. Tudi to njegovo delo je bilo neke vrste razgovor, saj pisec ni položil težišča v dogajanje, v udarno moč konfliktov, marveč v psihološko nosilnost besed kot vnaniih izrazov notranjega vretja in čiste duševne izkušenosti. V tej knjigi zbrane Cajnkarjeve proze so po večini ponatisnjene — z raznimi rstu-saml — iz »Mladika« ln »Dejanja«. Stams »Nevarna igra (ihravljloa, M Je rahlo podobna dramatWnl sliki)« j« menéa objavljena prvič v tej knjigi »Razgovori« obsegajo osem proz. če izvzamemo »Nevarno igro«, ki ja najbližja ANEKDOTA Ko se je stari berlinski zdravnik dr. Heim seznanil s filozofom in teologom Schleier-macherjem, ga je vprašal: »Vi ste torej tisti znameniti pridigar?« Schleiermacher, ki je odklanjal vsako slavo, je skromno odgovoril, da je v Berlinu pač edini profesor ln pridigar tega imena. »Tako?« se je začudil Heim neženlrano. »Jaz pa sem si vas predstavljal kot postavnega moža z vabljivo zunanjostjo, ker se dame s takšno vnemo zbirajo v vaši cerkvi ! « - ZA SMEH IN KRATEK ČAS Fini gostje — čiij, žena, služkinja mi je pravkar povedala, da je našla srebrno žličko v predsobi na tleh. — Hvala bogu! Je pač Imel eden izmed naših gostov luknjo v žepu- Odlični škomji »Tu so škorji za vašo novo ekspedicijo na severni tečaj, gospod profesor.« je dejal čevljar. »Ali ste bili z zadnjim parom zadovoljni ? « »Zelo!« je odgovoril profesor. »Bili so najboljši škornji, kar sem jih kdaj pojedel!« Po moderno Učitelj je navezal na snov zadnje ure veronauka: »Petrček, povej mi, kako se je končala borba s Filistejci!« »1:0, gospod učitelj,« je odgovoril Petrček. Blago za hlače »Kaj je volneno blago?« je vprašal šef novega učšnca. »Tega — tega ne vem... « je odgovoril učenec. »Tako? Iz česa so napravljene tvoje hlače?« »Iz starih očetovih hlač!« Radio Ljubljana TOREK, 12. maja 1942-XX. 7.30 : Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba. V odmoru (8.00): napoved časa. — 8.15: poročila v italijanščini. — 12.15: Klavirski duo Bizjak-Hrašovec. — 12.40: Orkester vodi dirigent Zeme. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Simfonični koncert vodi dir. Tansini. 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Prenos iz umetnostnega gledališča v Rimu: Koncert vodi dirigent Gavazeni. 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Tercet Dobršek. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30: pesmi vojnega časa. — 20.45: Koncert ritmo-simfoničnega orkestra Cora, vodi dirigent A Semprini. — 21.45: Predavanje v slovenščini. — 21.55: Godba X. legije Zelezničarske Milice, vodi dirigent Aldo Patané. — 22.20: Klasični koncert, vodi dirigent Manno. — 22.45: Poročilo v italijanščini. dramatski enodejanki, dasi ji vzlic Ino-cenčevi igri z ljubeznijo in Amandini strašni izpovedi nedostaja pravi dramatski živec, so ostale proze, kakor bi dejal F. X. šalda, neke vrste »polufabrikat«. Niso ne pripovedna proza v pravem pomenu besede, ne eseji. V našem slovstvu je nekaj podobnega Izid. Cankarja knjiga »S poti«, oblikovno sorodstvo pa najdeš tudi v nekaterih »Maskah« Juša Kozaka. Cajnkarjeve »Razgovore« označuje predvsem avtorjeva izrazita izpovedna tendenca. Pisec pripoveduje o svojih opazovanjih in izkušnjah v dveh družbenih funkcijah, ki jih opravlja: duhovnika in profesorja. Obe funkciji, ki jima je skupna naloga moč vzgajanja, oblikovanja in vodstvo duš, se medsebojno prepletata in iz knjige dobimo globlje poglede v to in ono izkušenost. V črtici »Moj svet« pripoveduje pisec o »neznatni in skromni duhovniški usodi«, pri čemer daje snovi obliko zapiskov svojega pokojnega prijatelja Toneta. Takoj v tej črtici "opažamo, zakaj je pisec dal svoji knjigi naslov »Razgovori«. Saj je prav razgovor med dvema (redkeje med več) osebami jedro sleherne izmed teh proz. Dialektični način obravnavanja raznih življenjskih problemov se zdi Cajnkarju najboljši, da tako poprlme-jo večjo življenjsko silo. V teh dialogih pa je mnogo monološkega. Večkrat se zdi, da je pisatelju druga oseba samo pripomoček, da prva laže in z večjim učinkom nadaljuje svoj monolog, ki ni nič drugerf. kakor Izpoved nabranih misli ln drobnih življenjskih izkušenj. Tafto je Tlnlea ▼ »Mojerh svetu« same neke vrste spreten »interviewist«, ki izvabi duhovniku nekatera njegova priznanja in poglede, odkrivajoča njegov notranji svet in ga pripelje do tega, da preide potlej v tisti dolgi ika * Nov latinski slovar. Zavod za rimske Študije v Rimu pripravlja nov latinski slovar, ki bo na 2500 straneh vseboval nič manj ko 50000 besed. Delo ie do dveh tretjin že opravljeno. * O porokah med sorodniki objavlja nemški časopis za poročne zadeve naslednje določbe sedanjega nemškega bračnega zakona: Moški se lahko poroči s sestro svoje matere ah očeta, torej s svojo teto ali strino, dalje s hčerko svojega brata ali sestre, torej z nečakinjo. Nadalje se "lahko poroči z vdovo ali ločeno ženo svojega brata ali 3 sestro pokojne ali ločene žene, torej s 3vakinjo. Dalje sme oženiti se-strično in polsestro, če oba zakonika kandidata nimata skupnega očeta ali skupne matere. Temu primerno se lahko vsaka ženska poroči s stricem ali nečakom, z vdovcem ali ločenim možem svoje sestre, z bratom pokojnega ali ločenega moža, z bratrancem ali s polbratom, če oba zakonska kandidata nimata skupnega očeta ali skupne matere. To so edine izjeme od prepovedi sklepanja zakona' med sorodniki. * Prvo nesimetrično letalo na svetu. — Nemške letalske tovarne Blohm & Voss so ustvarile novo letale »BV 141«, ki je pri svojih prvih borbah na vzhodni fronti doseglo presenetljive uspehe. To je prvo nesimetrično letalo na svetu. Sestavil ga je dr. inž. Vogt. Nesimetrično je zato, ker ima na levem krilu motorje, na desnem pa zaprto kabino za tričlansko posadko. * Smrtna nesreča starega upokojenca. Na nekem križišču v Gradcu se je primerila smrtna nesreča. Avto je podrl 821et-nega upokojenca Ludvika Stieberja in ga odbil ob stran. Staremu gospodu je počila lobanja. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato izdihnil, ne da bi se bil prej še kaj zavedel. * Na smrt obsojena gostilničarka in mesar.. Pred posebnim sodiščem v Gradcu je trajala pet dni sodna razprava, pri katerih so se morali zagovarjati: 57 letni gostilničar Ludvik Damberger, njegova 44 letna žena Antonija in 21 letna hčerka Tončka, dalje 56 letni gostilničar Alojz Sigi ta njegova žena Alojzija, vsi iz Le-Obna, 50 letni mesarski pomočnik Marko Maierbichler, 43 letni kmet Ernest Reisner, 45 letni Franc Sorger in 40 letni Jože Neubauer, vsi iz okolice, dalje 37 letni nameščenec Rudolf Sedlašek iz Leobna ln 15 kmetov iz okohce. Obtoženi ao bill, da bo na skrivaj klali in razpečali nad 3000 kilogramov mesa, seveda za polovico tiste cene, kakor so dopustne v rednem prometu. Na smrt sta bila obsojena glavna obtoženca: mesar Maierbichler in gostilničarka Antonija Dambergerjeva, ki je organizirala vso družbo in je nakupovala živino. Vsi ostali so obsojeni na zaporno kazen od 10 let navzdol. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce strokovna učiteljica gdč. Maric» Rlobčičeva. Na zadnji poti jo bodo spremili v torek ob pol 18. iz kapele sv. Andreja na Žalah na okopališče k Sv. Križu. Pokojni bodo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa Izrekamo naše iskreno sožalje! u— Poroka. V soboto 2. maja sta se poročila v trnovski cerkvi g. dr. Janvid Flerè in gdč. Lilian Klemenčeva stud. phiL Čestitamo! u— Sprememba vremena. Skoro ves teden smo se veselili toplega sončnega vremena. Mnogi so izrabili opoldanski odmor in se izpostavljali sončnim žarkom zaradi zdravja ali pa samo zaradi barve. Z današnjim dnem je prva doba sončenja prekinjena. 2e v soboto in včeraj je barometer v Zvezdi vztrajno napovedoval deževno vreme in res so v nedeljo na Dolenj-fcem padle že prve deževne kaplje. Do nas so oblaki prišli šele v ponedeljek in popolnoma zastrli nebo. Majhna prha zemlji ne bi nič škodovala, temveč še koristila. Skrbi nas samo, da se deževno vreme ne bi za delj časa uveljavilo. Sadno drevje je v najlepšem cvetju in je prav tako kakor mi potrebno sonca. u— Zadruga »Napredni tisk« opozarja svoje člane, da bo danes ob 16.30 redna skupščina. u— Spored koncerta, ki ga bodo Izvajali naši najodličnejši reproduktivni umetniki v petek, dne 15. t. m. ob četrt na 7 zvečer v veliki filharmoničnl dvorani. Pred začetkom sporeda bo govoril uvodno besedo predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar. Koncertni spored bo začel pianist Marijan Lipovšek ln sicer bo zaigral najprej Hofmeistrovo: Fantazijo na slovenske narodne pesmi, nato pa dve nolog, ki označuje drugi del proze. — »šolski izleti« pripovedujejo v rahli in lepi obliki o izkušnjah profesorja-kateheta in dosežejo izrazito pripovedni vrhunec tam, kjer opisuje katehet namišljeni šolski izlet z učenkami v hiralnico aH o smrti osmošolke Marije. Smisel tega pripovedovanja je ob koncu označen s pedagoško nazornostjo: — Tudi mladost mora začutiti globino življenja, kakršno je. Brez misli na smrt je vsako vprašanje samo na pol rešeno. V »Profesorski modrosti« prehaja »razgovor« v izraziti samogovor, ki je nastal iz razmišljanja o posameznih pojavih in izkušnjah, kakor jih prinaša profesorju stik z mladino. Cajnkar je dobro doumel — in koliko jih je med njegovimi tovariši, kl to razumejo tako globoko! — da je to več kakor stik z mladino: da so to srečanja s človeškimi dušami, z dozorevajočimi osebami, z nastajajočimi usodami. Občutil je v vsem tem skrivnost človeškega življenja, in ta podtalni občutek rahlo drhti pod vsemi njegovimi refleksijami. Večerni razgovor« med pisateljem in študentko Heleno se dotika vprašanj, ki so v današnjem času tolikanj pereča: vsega kompleksa socialne problematike, ne samo tiste, ki živi na papirju; marveč še bolj one, ki je v dušah in srcih in ki je ne bo moglo nič izruvati. Mnoge stvari so samo nakazane; zdi se. kakor bi neka roka za hip pretrgala nit razgovora, v razgovoru je nakopičene sila mnogo snovi in oba sobesednika sta se morala posluževati čim večjih pojmovnih okrajšav, da sta lahko povedala vsaj malo tistega, kar sta hotela povedati, öeprav nedostaja temu dialogu trdna in jasna miselna hrbtenica bi s tem tudi potrebna preglednost in za-ključenost, je vendar to najzanimivejši Krekovi skladbi in sicer: Romanco ln Ca-prìccetto. Za tem bo nastopila alöstka ga. Franja Golobova ter zapela Pavčičevo: žanjico, škerjančevo: Vizijo in Ravniko-vo rokopisno Skladbo: Materi, na prekrasno Zbašnikovo besedilo. Spremljal jo bo pianist Janko Ravnik. V tretji točki bo izvajal violinist Leon Pfeifer ob spremlje-vanju pianista Lipovška škerjančevo skladbo: Intermezo romantique ter Vladigero-vo: Pesem. Slovenske narodne pesmi, v svoj lastni priredbi bo izvajala sopranist-ka ga. Pavla Lovšetova. Najprej je na vrsti staroslovenska: Nebesa so prelepi kraj, nato: Ne vem kdo bolj je tožen, in: Po gorah grmi in se bliska; (varijacije). Spremljal jo bo pianist Marijan Lipovšek. Sledil bo nastop violinista Karla Rupla, M bo izvajal Milojevičev: Ples in Paganinl-jevo skladbo: Zvonček. Spremljala ga bo ga. Zora Zarnikova. Ravnatelj Julij Betet-to bo zapel Adamičevo skladbo: Noč je tožna, dalje Lajovčevo: Veter veje, in Pavčičevo: Mlado pesem. Na klavirju ga bo spremljal pianist Janko Ravnik. Koncertni spored bo zaključil pianist Anton Trost ter izvajal tri stavke iz Prochasko-ve: Karnevalske suite. Na koncert opozarjamo. Začetek točno ob četrt na 7 zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Druga javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice ob 60 letnici njenega obstoja bo drevi ob pol 6. uri v mali filharmonični dvorani. «Začela se bo z uvodno besedo Frana Lipaha, člana ljubljanske Drame. Nato bodo nastopili gojenci klavirskega oddelka iz šole gdč. Bradač Zorke, ge. Prime Olge, ge. Štrukelj Milene, gdč. Hraševec Silve, g. šinca Vik-tora, ge. Bizjak-Valjalo Marte in Lipovšek Pie. Violinski oddelek bo zastopan z gojenci Karla Sancina in Avgusta Ivanči-ča. Oddelek orkestralnih instrumentov (klarinet) z gojencem Vaclava Launa in oddelek solopetja z gojencem ge. Wietinghausen Vande. Na sporedu sta tudi dve de-klamaciji iz šole Osipa šesta. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. u— Nesreče. V nedeljo1 so prepeljali v ljubljansko bolnišnico naslednje ponesrečence: V levico se je vsekala 12 letna po-sestnikova hči Ivana Zdešarjeva iz Horjula. Tudi 40 letni delavec Franc Petkovšek iz Ljubljane se je pri cepljenju drv vsekal v levico. Drva je vozil 21 letni hlapec Ivan Bežek iz Ljubljane. Nenadno so se vsula z voza, pokopala Bežka pod seboj in mu zlomila levo nogo. Med delom se je ponesrečil 36 letni delavec Alojz Maček iz Ljubljane; ima poškodbe na glavi. V kočevskem rudniku se je ponesrečil 22 letni rudar Jože Cenčič. Zlomljeno ima desno nogo. u— Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva Ljubljana I bo oddajala svojim članom iz svoje tople grede paradižnikove sadike sorte »Heinemanov prebogati« v sredo 13. t. m. od 13. do 17. ure v mestni vrtnariji. Posamezen član bo dobil le omejeno število sadik. Z Gorenjskega Zborovanje učiteljstva. Na Jesenicah in v Tržiču sta bili učiteljski zborovanji radovljiškega ln tržiškega učiteljskega združenja. Prvič so se teh zborovanj udeležile tudi otroške vrtnarice. Na Jesenicah je govoril pokrajinski vodja plemensko-politič-nega urada ravnatelj Weissenbach iz Beljaka o snovi: »Rasne misli kot temelj narodno - socialističnega svetovnega nazora«. V Tržiču je o isti snovi govoril ravnatelj jeseniške glavne šole Reipisch. Na obeh zasedanjih je predaval tudi okrožni vodja iz Radovljice o telovadbi v poletnem času. Na Jesenicah je bila v tovarni KED tudi letos prirejena počastitev 40-letnice zveste službe. Nagrajeni so bili Egon Tvrdy, Janez Hafner, Anton čop, Martin šinkovic, Valentin Krušič, Franc švegel, Jakob žen in Jožefa žagarjeva. — Pred kratkim so na Jesenicah priredili predstavo, na kateri so nastopili razni pevci in pevke iz Nemčije, plesači in žonglerji. — Svečano sta bila zaključena oba tečaja za nego dojenčkov, kl sta obsegala po 10 dvojnih ur. — Pokrajinska ženska voditeljica Torkarjeva je z okrožnim delavskim načelnikom Stein-ackerjem obiskala tovarne KID, da se pouči o delovnih pogojih tam zaposlenih žen. V Gorjah so imeli prvi »vaški večer«, kl ga je priredila mladinska skupina lz Poreč na Vrbskem jezeru. Po pozdravnih besedah krajevnega voditelja Ambroschi-tseha so sledile pozdravne pesmi mešanega zbora iz Gori j, ki se je, kakor poroča gorenjski tednik, pod vodstvom Mihaela Ber- idejni razgovor v tej knjigi. »Razgovori, kl jih ni bilo» so potekli iz profesorske izkušenosti z mladimi ljudmi. »Sodobne in nesodobne malenkosti« se sučejo okrog tiste, lajiškemu svetu in posebej še ornim, ld jim manjkajo osebni stiki z duhovništvom, neznane delikatne problematike svečeništva, ki je ni morda še nihče pri nas pogledal s te strani, kakor je storil z nekim pogumom, g 9 äe večjo diskretnostjo Stanko Cajnkar. Prav posebno značilno je poglavje »O materi, ubo-štvu, smrti in svečeništvu«. »Na obisku« združuje v zgoščeni obliki Izkušnje podeželskega župnika, njegove vpoglede v človeško življenje pod slamnatimi in rdečimi strehami v naših vaseh, obenem pa vsebuje župnlkovo osebno izpoved. Pri vseh teh svečeniških razgovorih in izpovedovanjih se čltatelj spominja Bernanosovega »Dnevnika vaškega župnika«, ki gotovo ni bil brez vpliva na Cajnkarjevo, ponekod celo delikatnejšo in psihološki zajemljivejäo izpovedno prozo Dramatska skica »Nevarna Igra« spominja kdaj pa kdaj v dialogu na rahlo lepoto Maeterlinckovih dramatskih Iger. četudi ni tako skrbno prepojena s podtalnim lirizmom ln četudi se v nji ne odražajo tako vidno misteriji življenja. Srečaaijo dveh duš — Inocenčeve moško igrive, poželjive in z lepimi besedami zapeljujoče duše in Amandine težko izkušene, bolestne, vendar pa po sprostitvi in odpuščanju hrepeneče duše, skrite za angelsko nedolžnim obrazom, je prikazano z Izpovednim razgovorom, v katerem predstavlja Armanda dramatski vozel. Na zunaj res igra z bessdami, ki pa teražato duševne krče in bolesti. Deklica: Kakšna igra je to, čs človek potem joka? ganta navadil večglasno že mnogih nemških pesmi. Nato je nastopila mladina s kratkimi igralskimi prizori. V Žirovnici so imeli v domu Volksbunda pevski večer. Mladinska skupina pod vodstvom učiteljice Brandstätterjeve je zapela nekaj nemških pesmi in je izvajala koroške narodne plese. V Šenčurju nad Kranjem so za 1. maj postavili 27 metrov visok mlaj. Zlasti mladina je imela pri tem svoje veselje. — Nad Šenčurjem je bil izročen prometu nov hrastov most, ki je bil že potreben. Pri slovesnosti je sodelovala novo ustanovljena šenčurska godba. V Litiji so imeli prvi govorilni dan; okrožni vodja in deželni svetnik iz Kamnika sta sprejemala stranke. — Iz šmart-na pri Litiji je odpotoval župan inž. Oto Sterzelba na novo mesto v škofji Loki. — Novi šmartinski pevski zbor organizira domačin Ciril Hauptman. — Novim članom Volksbunda je šmarski krajevni skupinski vodja razdelil članske izkaznice in častne znake. Nesreča na Savi. 20-letni Janez Kofol iz št. Andraža pri Moravčah je bil zaposlen pri zidanju škarpe ob Savi. S tovariši je prevažal kamenje čez reko. Čoln so preveč napolnili in se je potopil sredi struge. Drugi, ki so znali plavati, so se rešili, Kofol in še dva tovariša pa so izginili v valovih. — Drugi dogodek, ki je presenetil moravško prebvalstvo, je bil vlom v mo-ravško mlekarno. Tatovi so nedavno noč s krampom odprli zaklenjena vrata in odnesli večjo množino sira in jajc, ostalo blago pa so uničili. Smrtna nesreča otroka. Nedavno popoldne je šla delavčeva žena Frančiška Na-gličeva s svojima otrokoma Malčko in Katico iz Dvora v Tupajiče. Na povratku sta se ji otroka odstranila ter se začela igrati z drugimi otroki ob nasipu pri vodi. Tri in pol leta stara Malčka je po nesreči padla v Kokro in utonila. Trupeice je mati našla sto metrov niže od kraja nesreče. Prosvetni minister Rust, ki se je v četrtek pripeljal v Gradec, je sklenil, da obišče tudi Spodnje Štajersko. Predvsem hoče spoznati vsa nova štajerska učiteljišča, kakor tudi vzgojne zavode na Spodnjem Štajerskem. Spremlja ga dr. Ueberreiter. Ob obletnici Ileimatbunda objavljajo štajerski dnevniki daljše članke, v katerih obujajo spomine, kako je bila lani 10. maja Francu Steindlu poverjena naloga, da začne voditi Spodnje Štajerce duhovno in politično in da jih napravi za nemške državljane ter za člane nemške narodne skupnosti. UčSteljstvo mariborskega okrožja je zborovalo v Lajteršpergu. Nadučitelj Matija Offner je poročal o jezikovnem pouku na spodnještajerskih ljudskih šolah. Kakor pravi mariborski dnevnik, je opisal težave, ki se pojavljajo pri posameznih predmetih in je dal vrsto praktičnih napotkov za nadaljnji pouk. Pekovski tečaj je bil prirejen v Brežicah. Deželni pekovski poverjenik Rause iz Gradca je poučeval mojstre, pomočnike in vajence, kako morajo po novem načinu peči kruh. — Graški materinski urad je poslal v Brežice sestro pomočnico, ki poučuje matere o negi dojenčkov. — V Krškem je bilo zborovanje naselitvenih poveri enic, ki so razpravljale o raznih zadevah naseljencev na Krškem polju. Usoden padec. 22-letni kmečki sin Alojz Polič iz Št. Lenarta je imel opravka v Mariboru in se je zvečer vračal s kolesom domov. Po nesreči, ki še nI pojasnjena, je padel na kup gramoza in je obležal nezavesten s pretresenima možgani in s hudimi notranjimi poškodbami. Prepeljan je bil v mariborsko bolnico, kjer se bori s smrt ja Novi grobovi. V Studencih je umrl 81-letni viničar Simon Bračko, v Mariboru pa 53-letni upokojeni železniški strojnik Rudolf Gorjup ta 52 letna kuharica Lojzka Rešova. Binkoštne počitnice na vseh štajerskih šolah bodo letos trajale 4 dni in sicer od sobote 23. maja do vključno torka, 26. maja V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu: »Grof Luksemburški«, »Rigolet-to«, premiera glasbene veseloigre »Liza, obnašaj se!«, opera »Traviata« ter dve gostovanji graškega deželnega gledališča: »Trinajst podkev« in premiera znane Schönherrjeve drame »Zena — vrag«. Smrtna obsodba. Od varnostne policije je bil obsojen na smrt 31-letni rudar Stanislav Mak iz Lok pri Trbovljah, ker je 17. februarja za vratno napadel rudarja Antona Novaka v Trbovljah ter ga umoril z britvijo. Pred umorom je Mak napadel Makovo ženo in njeno sestro Vse to ie Amanda: Čudna igra je to, prav imaš. Igra z besedami. Deklica: Z besedami? Kato to? Ali to tako boli? Amanda: Marija, to je zelo nevarna igra. »Razgovori« Stanka Cajnkarja so knjiga, ld ima težišče v psihološki etični in vzgojni vsebini, ne pa v poeziji. Misleč in življenjsko Izkušen bralec bo našel v nji mnoge značilne poglede in vzpodbudne misli, s katerimi se bo strinjal ali ne strinjal, vendar jim bo vsekdar priznal subjektivno upravičenost in učinkovito formulacijo. Razgovori, ki jih vodi Cajnkar s seboj in a svojo okolico, Izvirajo pretežno iz filozofsko razmišljajočega duha, zato je knjiga po svoji idejni strani osebno doživijenl izraz življenjske filozofije. Cajnkar pa je tudi tankočuten stilist in umetnik logičnega tipa. zategadelj so njegon pe3niški pogledi obilno izprepleteni z refleksivno snovjo. V knjigi je tudi ostalo nekaj več svobodnega odnosa do življenjskih pojavov, kakor smo ga bili doslej vajeni pri večini duhovniških peres. Ce prinaša z ene strani sporne Ideje in poglede, je treba z druge priznati, da so elegantno formulirani in za vsakogar zanimivi. S stališča življenjske filozofije prav kakor z vidika umetniške proze (mislim n« prosa d'arte v italijanski literaturi) «o Cajnkarjevi »Razgovori« delo, ki opravičuje zanimanje in pozorno** ZAPISK I Proslava Tartinijeve 250letrìice v Triestu. »Istituto di cultura fascista« in nekatere druge organiaaeije v Triestu ori red« te dni proslavo 2501efcnice rojstva piranskega rojaka, slavnega gosfoča, skladatelja in muzi-kologa Giuseppa Tartinija. Na proslavi bo storil iz ljubosumnosti. Smrtna kazen je bila že izvršena. Pasji kontumac je bilo treba poostriti v vsem ptujskem okrožju, ker se je steklina nevarno pojavila kar v dveh občinah. iz Hrvatske Prve češnje v Hercegovini. Čeprav je bila letos ostra in dolga zima. so začele v Hercegovini zoreti že prve češnje. Pretekle dni so jih prinesli okoliški kmetje na trg v Mestar. Gradnja sila v Mostam. Silo v Mostaru bo, kakor poročajo hrvatski listi, v kratkem dograjen. Podjetnik inž. Paržik je poskrbel za prehrano delavcev in je bila v ta namen ustanovljena kuhinja, kjer dobivalo delavci kosilo proti plačilu 9 kun. Mostar je dobil drugo pošto. Davni želji Mostarčanov je bilo zdaj ugodeno in prvega maja je bila svečana otvoritev drugega poštnega urada v prestolnici Hercegovine. Pošta ima tudi telefonsko govorilnico za krajevne in medkrajevne pogovore. 3971 km železniške proge imajo na Hrvatskem, 864 km železniških zvez pa je ali v gradnji ali pa proge trasirajo Od obstoja NDH je bilo potrošenih za gradnjo železniških prog 120 milijonov kun 'n zaposlenih pri teh delih 28.000 delavcev. Odlikovani hrvatski letalci. Kakor znano, so bili na dvomesečnem odmoru v domovini hrvatski letalci, ki so se udeleževali bojev na vzhodni fronti. Prtd povratkom na fronto jih je sprejel Poglavnik in jih odlikoval. Premiera nemškega filma v Zagrebu. Pretekli četrtek je bila premiera nemškega filma »Veliki kralj«. Predstave so se udeležili razen predstavnikov hrvatskih oblastev tudi nemški poslanik Siegfried Kasche, general Glaise von Horstenau in maršal Kvaternik. Razstava »Leto dni dela NDH«r podaljšana. Državni poročevalski in propagandni urad je sklenil podaljšati razstavo »Leto dni elesa Nezavisme države Hrvatske«, ki je bila prirejena v okviru pomladnega velesejma v Zagrebu. Dr. Miroslav Hirtz re aktiviran. S Poglav-nikovo odredbo je bil reaktivinan bivši prof. šumarske akademije v Zagrebu dr Miroslav Hirtz in imenovan za rednega profesorja poljedclsko-gospodarske fakultete v Zagrebu. Kipar De Marchis v Zagrebu. 2e nekaj dni se mudi v hrvatski prestolnici italijanski kipar De Marchis. Pretekli teden je na zavodu za italijansko kulturo imel predavanje o Michelangelu. Najstarejši hrvatski romar umrl. Pretekli teden je umrl v Zagrebu po vsem mestu znani romar Vekoslav Armano. V teku dolgih 60 let je vsako leto šel na božjo pot k Materi božji Bistriški. Zato ga je papež odlikoval z zla ti m križem. Iz Srbije 300 otrok na okrevanju. V Banat je pred kratkim bilo poslanih 300 srbskih siromašnih otrok. Otroci bodo zaradi okrepitve delj časa ostali v banatskih krajih. »Srboput« je začel poslovati. Srbski potovalni urad v Beogradu že posluje in prodaja vozovnice za vse proge v Srbiji ln v inozemstvu. Svoje prostore ima v bivši Putnikovi poslovalnici. Sprememba rudarskih predpisov. Z odredbo gospodarskega ministrstva so bili rudarski predpisi spremenjeni v tem smislu, da se ženske in mladina pod 18. letom ne smejo zaposlovati v rovu niti pri nočnem delu, niti pri delu čez dan. Srbska Delovna skupnost, ki je bila ustanovljena namesto prejšnjih delavskih organizacij in sindikatov, je začela organizirati svoje podružnice. V podjetjih z več kakor pet delavci bodo imenovani zaupniki, ki bodo vzdrževali zvezo med Delovno skupnostjo in delavci. Nič več macedonskega vprašanja. Bivši jugoslovanski ministrski predsednik Cvet-kovič je v svoji vili v Niški Banji sprejel nekega bolgarskega novinarja in mu izjavil, da je stara macedonska želja po svobodi ziaj izpolnjena. V bodoče to področje ne bo več jabolko spora med Srbijo in Bolgarijo. G. Cvetkovič je dejal, da je mace-donsko vprašanje za vedno zginilo s pri-j žarišča. NA KMETIH Gospod župnik sreča kmečkega fanta: — Kaj si danes sam, Janez? Kje pa je tvoj brat? — Včeraj je umrl, gospod župnik. — Kakšno bolezen je pa Imel, revež? _ Tega pa ne vem, gospod župnik. — In kaj je rekel zdravnik? _O, saj nI še k zdravniku, umrl je kar sam od sebe. Spomini ob cvetočih vrtovih Pokojni gospe Zori dr. Oiber-Mrakovl Kdo v šiški ne pozna prekrasnega vrta v bližini šole ? Oblaki procvitajočega cvetja od zgodnje pomladi tja do pozne jeseni. Bahati tulipani, skiomne narcise in ponižne vijolice pozvonkljajo v prvi pomladni dan. Nešteo močno dišečih vrtnic, vseh mogočih vrst in odtenkov žari leto za letom v toplem junijskem solncu. Razkošne da-lije in krizanteme se šopirijo in ponosno s La vi jo v obran mrzlim jesenskim vetrovom. Vsak cvet je skrbjo negovan od vešče roke in pod budnim očesom vedno dobrodušnega ata Mraka V tem okolju, v tem vzduhu je rasla hčerka Zora. Otroci smo bili. Radi smo se imeli. V svoji otroški prešernosti nismo znali ceniti truda in dela pridnih rok, ne pojmovali onega morda e J ino pristnega srčnega veselja nad lastnimi uspehi — na žaiost je postal marsekak cvet žrtev naše neubog-Ijenosti. Pa ata Mrak se niso hudovalL Zora mu je bila punčica očesa, jarka svetloba, in njene male prijateljice so bile vedno dobrodošli gostje. V velikih počitnicah sta postala šišensko polje in šišenski hrib naše letovišče, naš drugu dom. Čudna težnja nas je tirala v naročje prirode. Sonce, razsežni sočni travniki, kjer so danes Učni domovi, zoreče klasje, pisani metulji, cvrčanje hroščev, gostolenje drobnih ptic in naša vesela pesem — o, to je bilo za nas! Natrgale smo belih marjetic in jih spletale v venčke. Marjetica — cvet preroštva! Odtrgavale smo list za listom, pekel, vice, nebesa. Ob neugodnem izteku smo ponavljale in ponavljale. V bližini se je pasla goved vaških gruntarjev. Cešče se je spustila razjarjena muka ali lisa v dir za hudomušnim naga-jivcem. Vendar je vik in smrtni strah de-čadi zavrl korak razumnemu živinčetu... Zdaj, ko se budi v spominu vse, kar je bilo, ne smem prezreti šišenskega hriba. Kozlova dolinica! štajerski grič! Ena sama pripovedka mladostnih dni. Tudi v šolske klopi nas je vodila skupna pot, Zora. Dan za dnem po Lattermanovem drevoredu, — naš ljubljanski prater. Ce si bil še tako vzoren učenec in hitel iz šole, te je premamilo in ti je ušel vsaj bežen pogled na vrtiljak ali na menežarijo, in je obtičal na živobarvnih slikah raznih divjih postav in pošastnih kač. Smelo si se približal in pomolil prst razigrani opici ali pestri papigi. Tako je potekala brezskrbna mladost v čuječem varstvu strogih, a dobrih roditeljev. Prišel je v Šiško mlad študent medicine. Zagledal se je pri Mrakovih. V toplem razumevanju smisla življenja in v nizu najglobljih čustev, Zora vaju je vezalo iskreno, odkritosrčno prijateljstvo. Tvoja mehka in plemenita duša, Tvoja izredna inteligenca se je stvarno vživela in delila z življenjskim tovarišem vso lepoto, radost in vso bol vzvišenega, človečanskega poklica Moč vzajemnega stvariteljskega duha in duševna skladnost je osvetljevala Tvojo življenjsko pot Tudi v težkih in trpljenja polnih dneh. Bila si nam svetel zg-led, kako je treba zmagovati trenutke utrujenosti duha. Onemeli smo pred nedoumljivo modrostjo božjo. Ni Te več med nami, draga Zora. Ni TI bilo sojeno, docela se razodeti ln izčrpati svojo bogato notranjost. Zaman Te čaka in izteza ročice Tvoj ljubljenec CicL še vidimo obrise Tvojega izmučenega Eka, še slišimo Tvoj krik po rešitvi iz strašnega trpljenja. Čuden hlad nas pretresa in stisnjenih ustnic povešamo glave. Smrt! Tolažba ki blažitev? »Tudi ona je tu — večna sopotnica ČSo-vekova, nema in tajinstvena smrt, zmerom pripravljena da mu poljubi srce, kdor z žarom hrepeni po življenju« je napisal modri mož. Tema je v nas, a v Tebi in okrog Tebe dobrodejna svetloba Mir, ki ga svet ne more dati. Nad Teboj dih večne pomladi, ko je vsa zemlja bojna plan. Preko vse po-zemske minljivosti na pot v večno življenje vklepamo v duhovni šopek le troje s srčno krvjo orosenih rož, ki naj se visoko razrastejo. Počivaj v miru! Mal« Osredkarjeva NJEN SIN Ženi, kl je bila komaj tri leta poročena, je umrl mož. Neutolažno je jokala, soseda jo je zaman tolažila. »Nič mi ni ostajo od njega, meni, ubogi revi!« je vzdihovala. »O,« je nežno odvrnila soseda, »saj vam je zapustil lepega otroka.« Oh, da,« je vzdihnila tužna vdova,« ko bi vsaj ta bil njegov!« govoril znani publicist in kritik Mario N orti io. Kitarska šola. Pred kratkim je izšla »Kitarska šola — osnovne vaje«. Sestayila in izdala sta jo Stane Kranjc ln Jože Tur-šič, ki sta v priredbi za kitaro izdala tudi že dve zbirki pesmi. Sola — prvi, samostojni del z osnovnimi vajami — je razdeljena na tri dele. V prvem delu so poleg kratkega opisa kitare, potrebnega zavoljo poznanja sestave glasbila in ugotovitve napak ln okvar na njem, tudi vsa navodila za igranje in uglaševanje. V drugem delu je izčrpna in lahko razumljiva razlaga not, v tretjem delu pa so osnovne vaje za prste desne in leve roke. Ker je kitara pri nas že zelo razširjeno in priljubljeno glasbilo, čeprav — morda prav zavoljo pomanjkanja dobrih in lahko razumljivih šol — doslej v glasbi pri nas še nima pravega mesta, bo ta nova šola, id nudi vso potrebno podlago za igranje, gotovo marsikomu pripomgola k pravilnemu in dobremu igranju na kitaro — k igranju iz not. »L'Europa Sud-Orientale« prinaša v pravkar izišli aprilski številki članek Ministra Raffaella Riccardija o evropskem gospodarskem sodelovanju (v hrvaškem prevodu), dalje ilustrirani članek ob tretji obletnici Slovaške in glede na njen gospodarski razvoj (v italijanščini), članek o enem izmed pionirjev italijanske industrije Piera Pecricelliju (v nemščini), pregled elektrifikacije južnovzhodne Evrope z ozirom na italijanske interese ( v italijanščini), pregled rumunske trgovine iz 1. 1942. (v italijanščini) in italijanski gospodarski vestnlk (v slovenščini in hrvaščini). Italijansko natisnjeni zapiski beležijo važnejše gospodarske pojave v juž-novzhodni Evropi. »L'Europa S. O.« izhaja Felix Weingart ner umrl. Iz Švice poročajo, da je na neki kliniki v Winterthuru umrl mednarodno znani dirigent in skladatelj Felix Weingartneir. S svojimi dirigentskimi nastopi je posebno zaslovel v razdobju Kftd dvema vojnama. Literatura o južnovzhodni Evropi. Keru-bin Šegvič je izdal pri Istituto Grafico Tiberino etnografsko zgodovinsko študijo »I Croati e la loro missione storica durante i tredici secoli«. — V izdaji bukareske »Biblioteca informativa« so izšla v italijanščini nekateri aktualni spisi, med njimi študija Jon Conca »L'unità geopolitica dello Stato Romeno«, Transdlvanusova »Le minoranze etniche della Transilvanija prof. Alexandra Marcu: »II Rinascimento Romeno e l'Italia in cerca della Latinità dei Romeni«. Berlinski slika*ji in poljski Generalni gpu-vernement. V Berlinu je bila minule dni otvorjena razstava, na kateri kaže okrog 60 slik motive iz poljskega Generalnega go-uvernementa, sama dela berlinskih slikarjev. Za jesen pripravljajo v Krakovu veliko razstavo, na kateri bodo razstavili nemški slikarji iiz vseh dežel najha svoje motive iz zasedene Poljske. 60letnica berlinskih filharmonikov. Leta 1882 se je v Berlinu združilo 54 godbenikov in so ustanovili »Berliner Philharmonisches Orchester«, ki si je takoj zastaviä resine umetniške cilje. Posebej je Berlinska filharmonija zaslovela pod vodstvom Hansa vem Büikywa, Arthura Nikischa in Wii-helma Fürtrwänglerja. Pod vodstvom slednjega je njen pomen daleč presegel meje Nemčijo in Berlinski filharmonični orkester se je uvrstil med najpomembnejša glasbena združenja na nda SPORT Odločitve še ni Ker sta realizirala Roma in Torino, je vprašanje nogo« metnega prvaka Italije se zmerom odprto Je že tako v nogometu, da se dogodki nočejo ravnati po napovedih in se prav takrat, kadar vsi že računajo z uspehi, pokažejo neuspehi ali pa končajo brez odločitve igre, ki bi s pozitivnim ali negativnim izidom za enega od nasprotnikov prinesle važne in morda sploh dokončne rešitve. Mislimo na nedeljsko najpomembnejše srečanje v italijanskem nogometnem prvenstvu v diviziji A, v katerem sta si stali nasproti obe najvidnejši enajstorici Rome in Torina in ki se je na splošno presenečenje in v veliko zadovoljstvo številnih poznejših prirediteljev končalo remis. Ker sta ta dan prišli do vsega izkupička tudi obe moštvi, ki neposredno sledita vodilnima kluboma, in sicer Venezia in Genova, se je splošna negotovost za glavni del prvenstva le še povečala, odgovor na vprašanje pa, kdo bo letošnji državni prvak v nogometu, bomo dobili šele pozneje. Za nas je v redu tudi tako m še bolj za one, ki bodo zdaj še lahko gledali nekaj odločilnih borb za točke in za dosego enega naj častne jših športnih naslovov v Italiji Tako smo torej ostali brez glavne atrakcije, ker sta Torino in Boma igrala remis. To je bil lep uspeh za romsko moštvo, tem bolj, ker je do odmora sploh vodilo in tudi brez tega, ker ima od sedaj pa do konca tekmovanja precej lažji spored od Torina. Z enakim izidom kakor glavna kandidata za prvo mesto v tabeli sta se razšla tudi dva iz srednje hiše, in sicer naša soseda Triestina in precej nevarni Milano. Gostje so do odmora že močno vodili, toda v drugi polovici igre so domačini še enkrat pokazali, da njihovi zadnji uspehi izven doma tudi niso bili kar tako. Tekma je bila navsezadnje samo prestižnega pomena. Hudo vojsko sta imela oba lokalna rivala in večna nasprotnika iz Genove, Genova in Liguria. Medtem ko je ob koncu prvega polčasa vse kazalo na zmago Ligurie, se je po odmoru veter obrnil v korist Genove, ki je ne samo nadoknadila razliko dveh golov, temveč spravila v mrežo še enega, ki je zadostoval za zmago. Teoretično se po tej zmagi tudi Genovi obetajo še različne možnosti. Venezia, ki se tako na tihem in vendarle vztrajno pomika za obema vodečima imenoma, je tudi to nedeljo opravila posel — z dvema točkama zase. Res je, da njena zmaga nad Atalanto z nabolj tesno razliko ne bo zapisana med slavnimi dogodki njene kariere, toda kljub temu je ostalo pri lem, da venezianska enajstorica doma še bolj ograža postojanko vodečih kakor do-zdaj in morda res še ni spregovorila svoje zadnje besede. Le en izid po vzorcu prejšnjih dveh kandidatov izkazuje zadnja nedelja, in sicer med Bologno in Ambrosiano v Milanu. Rezultat je bil dosežen že pred odmorom, iz česar se mora sklepati, da so se gostje po prvem uspehu umaknili v obrambo in res tudi dosegli, kar so nameravali. Majhno zadoščenje za moštvo takega slovesa kakor je Bologna in še lanskega prvaka povrhu. Napoli, to moštvo skrbi in simpatij vseh nogometnih prijateljev v Italiji, je predvčerajšnjim gostovalo v Livornu, toda tudi ta naloga je bila pretežka zanj. Pol igre je minilo brez gola, potem pa so se uveljavili domačini in spravili svoji točki čisto zasluženo. Napolitanci so ostali na koncu tabele. Na domačih tleh je zmagal dalje Lazio in sicer to pot nad Juventusom iz Torina. Sprva je bila igra precej enakovredna, potem pa so postajali zmerom udarnejši domačini, ki so slednjič tudi prišli do svojega zgoditka in do obeh točk ž njim. Lazio zavzema zdaj peto najboljše mesto v tabeli, dokaz več, da gre Romi prav za prav prva beseda tudi v nogometnem športu. Da bo te vrste pregled popoln, zabeležimo kratko še zadnji izid v tej družbi, in sicer katastrofalni poraz, ki ga je doživela Modena v tekmi s Fiorentino. Edinstvena razlika (8:0) v tem tekmovanju med nasprotniki iste divizije gre predvsem na račun slabih živcev, saj so gostje podlegli vražjemu tempu domačinov šele v drugi polovici igre, ki je prav gotovo ni bilo treba v naprej smatrati za izgubljeno. Modena je zapečatena na svojem najbornej-šem predzadnjem mestu v tabeli, če je Napoli ne bo prehitel. Sama pa ne bo prišla več nikamor! V številkah so podatki XXV. kola v diviziji A naslednji: Firenze: Fiorentina-Modena 8:0 (3:0), Livorno: Livorno-Napoli 2:0 (0:®), Milano: Bologna-Ambrosiana 1:0 (1:0), Rim: Lazio-Juventus 2:1 (1:1), Genova: Genova-Liguria 4:3 (1:3), Torino: Torino-Roma 2:2 (1:2), Trieste: Triestina-Milano 2:2 (0:1), Venezia: Venezia-Atalanta 1:0 (0:0). Stanje v tabeli: Roma (37:20) ln Torino (42:31) 33 točk, Venezia (31:19) 31, Genova (42:29) 30, Lazio (43:32) 28, Bologna (39:29), Milano (47:39) in Juventus (38:34) 26, Triestina (24:26) 25, Fiorentina (45:42) in Ambrosiana (27:33) 23, Liguria (36:46) in Livorho (30:43) 22, Modena (18:51) 16 in Napoli (23:45) 15 točk. Rari ostane na vrhu V diviziji B je bila glavna prireditev na igrišču Barija, kjer so igrali nevarni tekmeci iz Vicenze. Gostitelji so dobili obe točki in situacija je ostala nejasna kakor doslej, s to razliko pač, da sta Pescara in Padova po najnovejših zmagah preskočili Vicenzo, ki je zdaj spet enkrat na četrtem mestu. Ne prvič niti zadnjič na tej dolgi poti, ki jo ta moštva hodijo dlje kakor 8 mesecev! Sicer pa je število šestih kandidatov, ki tudi v bodoče po pravici lahko gledajo za najboljšimi mesti, ostalo nespremenjeno. Rekordno zmago po vzorcu Fiorentine v zgornji hiši si je v tej diviziji privoščila Spezia nad Pratom (7:1). Izidi sami pa so bili taki-le: V SpezU: Spezia-Prato 7:1, v Bariju: Bari-Vicenza 2:1, v Savoni: Savona-Udinese 1:0, v Alessandri!: Alessandria-Fiumana 2:0, v Bustu Ars.: Pro Patria-Lucchese 2:0, v Pescar!: Pescara-Novara 2:2, v Padovl: Padova-Siena 2:0, v ReggM Emiiii: Reggiana-Brescla 1:0 in v Pisi: Pisa-Fanfulla 2:L Stanje v tabeli: Bari (35:21) 37 točk, Padova (40:16) in Pescara (38:19) 34, Vicenza (38:12) 33, Novara (36:18) 32, Brescia (40:24) 31, Spezia (37:26) in Alessandria (29:31) 27, Pisa (34:42) 26, Fanfulla (34:33) in Udinese (23:32) 24, Pro Patria (29:29) 23, Savona (31:33 ) 22, Siena (29:33) 20, Fiumana (36:41), Reggiana (15:32) in Prato (20:45) 17, Lucchese (14:70) 7 točk. Bari in Udinese sta odigrala eno tekmo več. Atleti na delu Odlična časa dveh zmagovitih štafet na mitingu za prvenstvo po društvih Med atletskimi prireditvami pretekle nedelje je bila najpomembnejša v Modeni, kjer se je začelo prvenstveno tekmovanje po moštvih s tekmami v štafetah, obenem pa je v okvirnem sporedu nastopilo tudi več internacionalcev v raznih disciplinah. V štafetah je bilo dvakrat zmagovito društvo Oberdan iz Milana in je v štafeti na 4x100 m doseglo čas 42.8, v štafeti na 4X400 m pa 3:25.4. Med ostalimi izidi tega mitinga beležimo za zdaj: skok ob palici Contija do 3.80 m, skok v višino Com-pagnera do 1.85 m, met diska Consolinija do 45.72 m, met krogle Bertocchija do 13.67 in tek Bevilacque na 3000 m v 8:43.Vs- že samo teh nekaj številk kaže, s kakšnim poletom se začenja atletska sezona na italijanskih terenih. Naše gledališče DRAMA Torek, 12. maja. ob 17.30: Sola za žene Premiera. Red Premierski Sreda, 13. maja: ob 17.30: Zaljubljena žena. Red B. četrtek, 14. maja: ob 14.: Lepa pustolovščina. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Red Četrtek Molière: »šola za žene«. Opozarjamo na premiero, ki bo danes za red Premierski Uprizoritev obeta postati zanimivost prvega reda. To je prva Stupiceva režija Mo-lièra v naši Drami. Nova po koncepciji ta inscenaciji, bo predstavila v glavni vlogi Arnolpha Edvarda Gregorina, Agnezo bo igrala Levarjeva, Horaca — Nakrst, Chry-salda — VI. Skrbinšek, Orontoa — M. Skr-binšek, Alaina — Potokar, Greogetto — Kraljeva. Muzikalne intermezze bo igral pianist Bojan Adamič. Giovanni Cen zato: »Zaljubljena žena«. Tridejanska sodobna komedija italijanskega pisatelja, ki obravnava konflikt zakonskega moža v trikotniku z ženo in ljubico. Igrali bodo: Sereno — Severjeva, Fabrizia — Nakrst, Kleno — V. Juvanova, Agna — Gregorin, Ano — Nablocka, Alice — J. Boltarjeva, Cortinlja — Peček, Antonellija — Brezigar. Režiser: prof. O. Seat. Inscenator: ing. E. Franz. OPERA Torek, 12. maja: zaprto. Sreda, 13. maja: ob 16.30: Evgenlj Onje- gin. Red Sreda, četrtek, 14. maja: ob 16.30: Faust. Izven P. L Čajkovski j: »Evgenlj Onjegin«. Po daljšem premoru bodo peli to opero, katere libreto je posnet po Puškinovi pesnitvi, v sledeči zasedbi: Larina — Poličeva, Tatjana — Heybalova, Olga — Spanova, Onjegin — Primožič. Lenskl — Sladoljev, Gre-min — Lupša, Filipjevna — B. Stritarjeva, Triquet — B. Sancin, stotnik — škabar, Zareckl — Dolničar, Gillot — Mencin. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf — inž. Golovin. Na praznik Vnebohoda bodo peli ob 16.30 Goudondovo opero »Faost«. Zasedba partij je sledeča: Faust — Franci, Margareta — Vidalijeva, Mefisto — Popov, Valentin — Janko, Marta — Spanova, Siebl — Polaj-narjeva, Wagner — Dolničar. Dirigent: D. žebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. V soboto bo letošnja premiera Suppeje-ve operete: »Boccaccio«. Dirigiral jo bo R. Simoniti, režijo ima C. Debevec. Med zanimivosti te uprizoritve spada nastop Manje Mlejnikove v naslovni partiji in sodelovanje L. Drenovca v partiji vojvode, ld jo je podal že pred nekaj leti. ko je Ml član operete. OTROCI SE IGRAJO »Kaj se igrate, otroci?« »Jaz sem očka, Jelka je mama ln Ja-kec je otrok.« »Kaj pa Mihec v kotu, da se ne gane?« »Pst! Ta vendar še ni rojen!« Mati oglas Sluibodobi Beseda L —.60, taksa —.60. za daiame naslova ali za šifro L 3.-—. p: Uslužbenca za gospodarska in vrtnarska deU sprejmem. Priden, iošten dobi stalno mesto, onudbe na ogl. odd. Jutra pod »2000«. 5911-1 Služkinjo za vsa hišna dela, katera zna tudi kuhati, sprejmem takoj. Slomškova 15-111. 6246-1 Postrežnico enkrat ali dvakrat tedensko sprejmem. Verdijeva (Nebotičnik) MI., levo. 6232-1 Natakarico pridno in pošteno, sprejmem. Marinšek, Prečna 6. 6250-1 Briv. pomočnika dobrega, sprejmem takoj. Podbevšek, Dev. M. v Polju. 6248-1 Pouk Beseda 1 —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro I. 3.—. Stenografijo poučuje in inštruira prof. stenografije. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 5964-4 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Zidno opeko rablieno, večji format, nad 5000 kom., proda pavšalno društvo hišnih posestnikov r Ljubljani, Salendrova 6 od 9. do 12. ure. 6240-6 2ivo apno dobite tudi manjšo količino pri Putrihu, Dolenjska 6, tel. 48-55. 6243-6 Frigidaire gospodinjski, prodam. P©' nudbe na ogl. odd. Jutra pod »260 litrov«. 6244-6 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Rabljeno odejo (Kammelhaar) dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6230«. 6230-7 UUJ O H flJUULBJUl e i t a j t e pazljivo oglase „JUTRA" TUULJUUUUUUUULIU t Umrla je naša dobra sestra, teta in svakinja, gospodična Marica Klobčič strokovna nčiteljica Pogreb se vrši v torek, dne 12. maja 1942, ob pol 6. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. maja 1942. LAJOŠ KLOBČIČ, brat; MARICA KLOBČIČ roj. ŠIBENIK, svakinja; DUŠAN KLOBČIČ, nečak — ln ostalo sorodstvo Pohištvo Beseda L—.60. takaa —.60, z« daianie naslova ali za iifro L J.—. Kupim samo dobro ohrameno spalnico in jedilnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra do 14. t. m. pod »1888«. 6249-12 Lokali Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Velik, lep lokal v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6236-19 r> Posest Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za _šifro L 3.—. Kupim dvostanovanisko vilo ali primerno hišo z vrtom od 150.000 do 200.000 ljr. — Posredovalci izkliučeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P M V«. 6241-20 Večjo hišo modernim trgovskim lokalom, več obrtnimi poslovalnicami in stanovanji na prometni cesti Ljubljane, ugodno proda Društvo hišnih posestnikov, Salendrova ulica 6. 6239-20 6 Beseda t —.60. taksa—.60. za dajanje naslova ali za _šifro L 3.—. Mwififü Filatelija Papagajčka moder in zelen, sta ušla v okolico Klasične gimna-ziie. Najditel) dobi nagrado. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6235-27 Beseda L —.60, taksa —.60, Besed, L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za za daianie naslova ali z* lifro t J.—. Iifro L 3.—. Prodam klavirsko harmoniko »Hoh-ner«. Naslov v vseh poslovalnicah Intra. 6242-26 INSERIRÀJTE V „JUTRU"! Kupim znamke vse pretiske Ljubljane CoCi, R. Commissariato. Alto Commissario, serije in zbir-upoštevaioč sedanje znižanje cen. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Zbirke znamk«. 6010-39 Cenjenemu občinstvo poročamo, da smo se preselili iz Tavčarjeve ulice na Bleiweisovo (prej Tyrševo) c. št. 18 v palačo Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico in da bomo v torek 12. maja 1942. poslovali že v novih prostorih. Tel. 37-08 DROGERIJA DANICA D. SFILIGOJ tanovanje Beseda L —.60, taksa —.60. za daitme naslova ali za šifro L 3.—. Sobo kuhinjo brez štedilnika, oddam. Hrenova ul. 19-1. 6233-21 Sobo odda Beseda L —.60. taksa —.60 za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Zahvala. Vsem, ki ste ob težki izgubi našega dragega očeta, gospoda ZDRAVJE FRANCA voz. pregi, drž. žel. na katerikoli način z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 12. maja ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana, dne 11. maja 1942. Družina ZDRAVJE in ostalo sorodstvo Opremljeno sobo čisto in mirno, oddam takoj solidni osebi. Mestni trg 17-11.. vrata 8. 6234-23 Elegantno sobo oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6231-23 Beseda L —.60, taksa —.60. daianie naslova ali za šifro L 3.—. )ve opremljeni sobi iščemo takoi. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dve osebi«. 6245-23a V globoki žalosti naznanjamo, da je naš preljubi jeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod MURN FRANC trgovec in posestnik •včeraj, dne 10. maja, ob 11. uri ponoči po krajši mučni bolezni nenadoma v starosti 80 let preminil. Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v torek, dne 12. maja, ob 14. uri lz doma žalosti, šuk-Ijetova uL 6, na farno pokopališče v Snjihelu. NOVO MESTO — KANDLJA, 12. maja 1942. Žalujoče rodbine: MURN, ŠKRTNJAR, OGRIZEK, GIMOL. B. Salgari: 54 Črni gusar Roman 23. poglavje JAGUAR IN KROKODIL Trideset korakov od njih je stala na robu goščave krasna, tigru podobna žival, tik ob močvirju, napeta kakor mačka, kadar lovi miši. Bila je skoraj dva metra dolga, torej gotovo izmed največjih svoje vrste, z več ko osemdeset centimetrov dolgim repom in kratkim vratom, debelim kakor vrat mladega bika. Njene močne, miši-časte šape so bile oborožene z mogočnimi kremplji. Gosti, mehki kožuh zveri je bil nenavadno lep, rumenkastordeče barve, s črnimi, rdeče obrobljenimi lisami, ki so bile ob straneh majhne, po hrbtu pa večje in gostejše, tako da* so se zlivale y široko temno progo. Flibustirji so v tej živali takoj spoznali jaguarja, najmogočnejšo zver Amerike, mnogo nevarnejšo od kuguaerja ali velikih sivih medvedov v Skalnih gorah. Te »vali, ki jih sreéavai od Patagonija pa »ori iào Združenih držav, so strah in trepet Amerike; nevarne so kakor tigri, in prav taka gibine, meto« in divje. Najrajši žive v vlažnih gozdih ter ob bregovih močav in velikanskih rek, posebno ob Riu de la Piata, Amazonski reki in Orinoku, ker ljubijo vodo, kar drugače ni mačja lastnost. Škoda, ki jo delajo te zveri, je neverjetna. Ker imajo neznanski tek, napadejo vsako bitje, ki jim pride nasproti. Opice se ne morejo rešiti, kajti jaguar pleza po drevju takisto urno kakor mačka. Bivoli in konji na plantažah se mu sicer upirajo z rogovi in kopiti, a se ga vendar ne morejo ubraniti; kajti krvoločni razbojnik jim po bliskovo skoči na hrbet ter jim z enim samim udarcem šape stre hrbtenico. Niti želva se ne more rešiti, čeprav ima drugače odporno telo. Jaguarjevi mogočni kremplji prederejo celo dvojni oklep želve »arue« in izvlečejo okusno meso. Da psov imajo globoko mržnjo. Dasi jim njih meso ne gre v slast, jih vendar o belem dnevu odnašajo iz indijskih vasi. Niti ljudem ne prizanašajo. Mnogo ubogih Indijancev mora vsako leto plačati davek krvoločnim razbojnikom. Tudi če si samo ranjen, kasneje vendar umreš za globokimi praskami, ki jih zadajejo kremplji teh zveri. Jaguar, ki je prežal ob močvirju, menda vobče ni bil opazil flibustrijev, sodeč po tem. da ni bil videti prav nič vznemirjen. Nepremično je strmel v črnikasto vodo velike močave. kakor da si pod širokimi lis* kraljevska Viktorije izbira nekakšen Ulan. Poftseil jo r tastili e. a taka, da ja Magai vsak trenutek »k»*«. Brki so mu rahlo pogibavali. V nestrpnosti in togoti je z dolgim repom neslišno brisal čez vrhove trstja. »Ce6a čaka ta zver?« je vprašal gusar, ki je bil skoraj docela pozabil Van Goulda in njegovo spremstvo. »Na plen preži!« je odvrnil Spanec. »Morda na želvo?« »Ne,« se je oglasil črnec. »To pot čaka enakovrednega nasprotnika! Tjale poglejte, pod liste kraljevske Viktorije! Ste videli gobec, kako se dviga iz vode?« »Prijatelj črnuh ima prav,« je rekel Carmaux. »Vidim, da se pod listi nekaj giblje!« »Kajman je. prijatelji!« ga je poučil Moko. »Krokodil?« je vprašal gusar. »Da, dospod!« »Torej napada jaguar celo te velikane?« »Sevtda!« je odvrnil Katalanec. »Če bomo vsi mirovali, si lahko ogledamo strahoten boj!« »Upam, da ne bo trajal predolgo!« »Nasprotnika sta oba neučakana in ne bosta skoparila z ugrizi. Aha, .jacarè' se pripravlja!« listi kraljevske Viktorije so se mahoma razgrnili in odkrili velikanske čeljusti z dolgimi, tri-oglatimi zobmi, ki so se odpirale proti bregu. Videč, da se mu krokodil bliža, je jaguar vstal tn se nekoliko odmaknil. Tega pa ni storil iz strahu prod nasprotnikovimi èoHustmi. temveč očitno z namenom. da bi m svabil na kopno ln pripravil ab aleaoro glavna obrambno sredstva, te ta. ab ■tblflraat Kakor kttro namreč te »vali vodo, postanejo zelo neokretne. Kajman, preslepljen po tej kretnj, je planil naprej in tolikanj silovito zamahnil z repom, da so listi kraljevske Viktorije odleteli, kakor bi jih pokosil, in je voda visoko pljusnila in zavalovala. Ko se je vzpel na breg, je obstal ter pokazal strašno, široko odprto žrelo. Bil je velik, skoraj pet metrov dolg aligator, ki mu je pokrivala hrbet debela plast vodnega rastlinja. Stresel se je. da je voda zaškropila na vse strani; nato se je oprl na kratke zadnje šape in zagnal Krik, podoben otroškemu joku. Namesto da bi ga napadel, je bil jaguar odsko-äJ. Prav s tem pa se je do dobrega pripravil za skok. Nekaj minut sta kralj gozdov in kralj močvirja molče merila drug drugega z rumenimi, divje se bliskajočimi očmi; potem je jaguar nestrpno za-renčal, zapihal in skrivil hrbet kakor razjarjena mačka. Neustrašen kajman, ki se je dobro zavedal svoje moči in svojih ostrih zob, se je pomaknil še bolj naprej, pri čemer je s težkim repom silovito udrihal na desno in levo. To je bil trenutek, ki je zviti jaguar prežal nanj. Pognal se je visoko v zrak in padel na nasprotnika Toda njegovi, drugače tako lekleno trdi kreaalji so zadali ob koičene luskina, ki so varovala krokodila baker trde» eklep. ki m nobena na »rabila. Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d.