Delovna akcija v KS Stara Ljubljana
Prvi Ho-ruk
na Osojah
Ko smo predzadnji petek v marcu obiskali udeležence delovne akcije za izgradnjo otroškega igrišča na Osojah, smo naleteli na majhno, a delovno skupino krajanov, ki so izkopavali temelje nekdanje cerkvice iz 17. stoletja.
V krajevni skupnosti Stara Ljubljana, kot izrazito mestni krajevni skupnosti, ki ima eno samo otroško igrišče - za Križevniškim zidom - ki pa po svoji lokaciji in opremi ne more zadovoljiti potreb otrok po takšnih površinah, so se dela lotili z vso zagnanostjo.
Res da jim je v marcu nagajalo deževno vreme, toda udeležba na prvi delovni akciji je pokazala velik interes krajanov za izgradnjo tega prepotrebnega objekta.
Pri gradnji nastopa kot investitor z zbranimi sredstvi KS kar nalaga veliko odgovornost samoupravnim organom in krajanom, da bodo s pravočasno izgradnjo zagotovili v mednarodnem letu otroka boljše pogoje za varstvo svojih otrok.
Otroško igrišče, ki bo v svoji končni obliki obsegalo ca. 700 m2 koristnih površin, opremljenih z igrali, manjšimi športno-rekreacijskimi površinami in spremljajočim sani-tarno higijenskim objektom, bo potrebno zaradi težkega dostopa z gradbeno mehanizacijo na to področje graditi, predvsem pri izravnavanju zem/jišča, ročno.
Udeležba staršev in otrok na delovni akciji je potrdila v srednjeročnem programu KS začrtano nalogo, da je igrišče prepotrebno in pripravljenost krajanov, da opravijo večino del prostovoljno.
¦nr
S~člstočo in snago na mestnih površinah Ljubljane ne mo-remo biti zadovoljni. Na vsakem koraku na mestnih ulicah srečujemo ostanke nesnage vseh vrst Posebej so opazne posmetene avtobusne postaje, koje poleg koškovza smeti še več smeti na tleh. Na peščevih površinah je vse polno člove-ikth izpljunkov in nič manj nipasjih iztrebkov, kijihje najtl tudl vse polno v parklh in otroških igriščih, posebno na peskovni-kih. Tudl za smetarji, kl poblrajo smeti, ostaja na tleh za njimi vsebina Iz kant. Z marsikaterega pročelja odpada omet, ta pa ostaja na pločniku. Prenekateri voznik avtomobila strese čike Iz pepelnika na parklmem prostoru. Pohojene zelenice, zene-marjeni in ponesnaženi parkl ter vsepovsod nepravilno parki-rani avtomobiH so vsakdanja sllka v Ljubljani. Pogosto po pločnlku ni prehoda za pešce, ker je avtomobil zasedel ce-lotno širono pločnika. V Nazorjevl Je včasih več avtomobilov kot pešcev, čeprav smo to ulico namenili izključno pešcem. Vse to je napravil neosveščen človek, dovolj inteligenten pa premalo kulturen In olikan, da bi za seboj pustil tako, kot je želel dobiti ob prihodu na določen prostor.
Vse več je očitkov na račun umazane Ljubljane. Skratka, Ljubljano smo čistili le takrat, kadar smo imeli velike kongrese ali pomembne obiske. Potem smo govorili; škoda, da ni tako lepa Ljubljana vsak dan.
Zato je IS SML na pobudo družbeno političnih organizacij mesta Ljubljane in še posebej na pobudo MK SZDL Ljubljane imenoval na svoji seji 27. 2. mestni štab za čisto in zeleno Ljubljano.
Ker vemo, da ni moč organizirati tako velike OZD Javne snage, ki bi bila kos 300.000 prebivalcem Ljubljane, nam ne kaže drugega, kot da se občani Ljubljane primerno organizi-ramo in da sami poprimemo za delo in počistimo Ljubljano ter jo čisto tudi obdržimo.
Naloge mestnega in občinskih štabov bi bile predvsem na-slednje:
a)  Vzgajati občane vseh starostnih kategorij, da bodo saml skrbeli za čisto in zdravo bivalno okolje;
b)  Organizirati delovne akcije po načelu: počistimo vsak pred svojim pragom,
c)  Načrtovanje napredka in uresničevanje nalog urejanja čistega in zdravega okolja ter
d)  Razšlriti našo organizacijo za čisto In zeleno Ljubljano v sleherno samoupravno celico našega mesta s programl po abc točkah.
Načrtna vzgoja občanov za člsto in zdravo okolje mora blti prisotna v vsaki družinl, vzgojno varstvenlh organizacijah, šolah, društvih kot tudi v vseh posebnih tečajih (šoferski, strokovni iz raznlh delovnih področij itd.) Javna občila naj bodo pomemben dejavnik stalne in poglobljene vzgoje obča-nov za pravilen odnos do zdravega In člstega okolja.
Turlstlčna društva lahko povezujejo itevilne občane na temo, ohranimo čisto in z zelenjem okrašeno okolje ter uve-dejo tekmovanja za vzorno uredltev pročelij hiš. Mladinske delovne brlgade so na svojih delovnih akcijah naravnost vzorne učilnice za vzgojo mladih na celotnem področju varo-vanja okolja in skrbi za čistočo.
Tudi Milica in Komunalna inšpekcija morata napravlti svoje programe za sodelovanje v akcljl za čisto in zeleno Ljubljano. Vsakoletna akcija za čiščenje ostrešif in ropotarnic starega odpadnega materiala pod naslovom »Bela Ljubljana« se vključ! v program »Čiste in zelene Ljubljane«.
Ze leto dnl je od tedaj, ko je Mestna skupščine sprejela sklepe za omejevanje kajenja. Rezultati so zelo pičli. Akdjo omejevanja kajenja bi morali vsekakor vključiti v redni pro-gram vzgoje občanov v boju za zdravo okolje in za človekovo zdravje.
V organiziranju delovnih akcij po načelu: počistimo vsak pred svojim pragom se lahko odločimo ali za enotno enkratno časovno opredeljeno akcijo n. pr. od 14. aprila pa do 21. aprila, ko bi bil teden delovnih akcij za čisto in zeleno Ljubljano alipa za časovno neopredeljeno, ko si vsaka celica samoupravne skupnostl izbere svoj čas za uresničevanje delovnih nalog. Možno je tudi tako, da bi si vsaka občina izbrala poljuben teden v aprilu ali maju za teden čistoče in zelenja. Skratka preveriti je treba in se v kratkem odločiti, katera oblika bi bila uspešnejša. Vsekakor bi se morali opredelltl za enkratni letni vrh ali intenzivnost delovnih akcij za čisto in zeleno Ljubljano s predpostavko, da se v bodoče nikdar več ne prekine z dejav-nostjo intenztvne skrbi za čisto in zeleno Ljubljano. V čistilno akcijo mora vstopiti vsaka občina, krajevna skupnost, hišna skupnost, vsaka TOZD in delovna skupnost. Celotno področje Ljubljane moramo razdeliti na odgovorne nosilce.
Noben kvadratni meter Ljubljane ne sme biti zapostavljen ali da ne bi imel skrbnika - občana. Vsak samoupravni subjekt in tudi vsak občan bi moral napraviti plan oz. program za čiščenje in ohranjanje čistoče pred svojim pragom. V vseh mestnlh občinsklh In krajevnih organiziranih akcijah bodo mo-rale občlnske in mestne samoupravne komunalne interesne skupnosti in Komunalno podjetje Ljubljana prevzeti vso težo tehničnih opravil. Nobena avtomobilska razvalina ali kup smeti ne sme ostati za čistilci. Naše akcije morajo poseči tudi v gozdove In na reke in potoke, skratka povsod se tnora čutiti, da so bile prisotne skrbne občanove roke. V Ljubljani ne sme biti ne pionirja, ne mladinca, ne občana in ne funkcionarja skratka nlkogar, ki ne bi sodeloval v akciji za čisto in zeleno LJubljano.
Posebej bo važna naloga kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja planiranja In določanja nalog za čisto In zeleno Ljubljano. Vsaka soseska mora sestaviti in sprejetl načrte za razširitev zelenic, igrišč itd., enako tudi vsaka delovna organizadja in skupnost, vsaka šola In vsak zbor stanbvalcev. Vsaka soseska mora imetl zelene površine In otrčška igrišča. Uredltl moramo peščeve površine, datl moramo pešcu in kolesarju enakopraven prostor v prometu. Odstraniti moramo nasilstvo v cestnem prometu. Odpraviti moramo divja parklranja in vse več mora bltl zopet zelenic ob cestah. Marsika) bo potrebno spremeniti v naših sklepih, odlo-klh In zakonih oziroma dati pobude za spremembe. Potrebne bodo nove pobude za ustvarjanje novih samoupravnih od-nosov ztiotraj hlšne samouprave, v krajevni skupnosti In v vseh samoupravnih asociacijah, kjer se občani povezujejo v skupnlh intereslh blvanja v zdravem in čistem okolju.