SLOVENSKI PASIGRAFI* IVAN SLOKAR Pasigrafija se imenuje pisava, ki jo bere vsak v svojem jeziku. S pomočjo pasigrafije naj bi se vsi tako številni narodi med seboj lahko pismeno sporazumevali brez znanja tu- jih jezikov in brez tolmačev. Da je pasigra- fija mogoča, dokazuje kitajska pisava, ki je nastala v pradavnih stoletjih in s katero se pismeno sporazumevajo vsi številni narodi jugovzhodne Azije, ki govore zelo različne jezike. Japonec bere v svojem jeziku vse, kar je pisano s kitajsko pisavo in tako po- stopajo tudi drugi narodi tega področja kljub jezikovni razliki. Kitajska pisava je prava pasigrafija. Da bi se pa mogla razširiti na vse druge narode, ni mogoče misliti, ker obsega okoli 40.000 raz- ličnih znakov, ki so zelo komplicirani in .se s pisavo (s čopičem) težko reproducirajo. Za- radi tega je v splošni rabi le okoli 3000 zna- kov, ki služijo vsakodnevnim potrebam. Kitajec piše od spodaj navpično navzgor in vrste slede od desne proti levi strani. Vse to je razvidno iz naslednjega vzorca kitaj- ske pisave. Ni mi znano, kako se je sporazumeval z okolico Benečan Marco Polo; ta je v letih 1271 do 1295 potoval po Mongoliji, ki je ta- krat obsegala skoraj vso azijsko celino z ne- štetimi narodi. Medtem je razvoj prometnih sredstev imel za posledico, da je zemeljska obla postajala j * Pokojni dr. Ivan Slakar je leta 1960 v Ljub- ljani ustanovil lingvogralsko društvo ter imel od januarja do marca 1961 tudi predavanja a siste- mu te mednarodne pisave. Njegovo obširno delo (v dveh zvezkih) o lingvografiji pa je ostalo v rokopisu. (Op. ured.) vedno manjša. Ko je leta 1873 izšel roman »Le tour du monde en 80 jours« (Pot okoli sveta v 80 dneh), ki ga je napisal Jules Ver- ne, so imeli bralci to za fantazijo romano- pisca. Danes potujemo okoli sveta lahko v enem dnevu, astronavti pa obkrožijo zemljo v nekoliko minutah. S potencirano hitrostjo prometnih in obveščevalnih sredstev posta- jajo vsi narodi drug drugemu bližji in s tem narašča tudi potreba po znanju in uporabi tujih jezikov. Nemogoče je pa, da bi kak člo- vek obvladal vse jezike, ki jih je okoli 4000. Celo slavni poliglot Mezzofanti (1774—1349) je razumel 58, govoril pa le 12 jezikov. Danes, ko se narodi poslužujejo za med- sebojno obveščanje ne le pisem, telegrafa in telefona, ampak tudi radia, televizije in celo posredovalnih satelitov, bi bila še bolj po- trebna mednarodna univerzalna pisava, ki jo vsak narod bere v svojem jeziku ali pa med- narodni svetovni jezik. Kmalu po odkritju Amerike se pojavijo v Evropi prvi poskusi znanstvenikov, da bi se- stavili vsesplošno pisavo za vse narode. Prvi je bil nemški humanist Johannes Trithemius s svojo knjigo »Polygraphiae libri VI« (1518). Sledil mu je angleški filozof Francis Bacon (1561—1626). Nemški filozof in matematik Leibniz je v svojih disertacijah >->-De arte com- binatoria« (1666) in »Caracteristica universa- lis« izrazil svoje prepričanje, da bo enkrat uspela splošna pisava za vse jezike. Leta 1668 je objavil Anglež I. Wilkins svojo raz- pravo »Essay Towards a Real Character and Philosophical Language«. (Poskus jezika s pravimi znaki in filozofskega jezika). Sicard, učitelj v zavodu za gluhoneme v Parizu, je objavil leta 1798 svojo knjigo »Pa- si graphie ou Premiers Clements de 1-art d'e- crire et d'imprimer une langue de maniere ä etre lu et entendu dans toutes les autres lan- gues sans traduction.« (Pasigrafija ali prvi elementi umetnosti pisanja in tiskanja neke- ga jezika na način, da ga bero in razumejo v vseh drugih jezikih brez prevajanja.) Sledili so številni drugi poskusi. Akademija znano- sti v Kopenhagnu je razpisala leta 1811 celo nagrado za pasigrafijo, ki bi najbolj ustre- zala splošni uporabnosti.' Leta 1853 je objavil Anton Bachmeier v Miinchnu svojo publikacijo »Grundzüge einer Pasigraphie«. Pri svojem sistemu se Bach- meier poslužuje le številk, kar je nesmiselno, ker si nihče ne more zapomniti številk za neskončno množino pojmov. Bachmeier je bil predsednik pasigrafskega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1864 v Miinchnu. 169 Prvi jugoslovanski pasigraf je bil Mojzes Paič iz Zemuna. Svoj sistem, ki se poslužuje enako le številk, je objavil leta 1864 bržkone v nemškem jeziku, ker je postal častni član omenjenega pasigrafskega društva. Kako si je Paič zamislil svojo nemogočo pasigraf j o, navajam le naslednje primere: 3243 + 11 kupec 3243 + 12 kupca 3243 + 13 kupcu 3243 + 14 kupca 3243 + 011 kupci 3243 + 012 kupcev 3243 + 013 kupcem ' 3243 + 014 kupce ^ 2069 + 111 ljubim \ 2069 + 112 ljubiš j 2069 + 121 ljubil sem i 2069 + 123 ljubil je j Clan pasigraf skega društva v Münchnu je bil tudi Dubrovčan N. Pojatina, uradnik za- varovalne družbe Phönix na Dunaju, brž- kone Hrvat. Objavil je leta 1870 na Dunaju lazpravo »Eine Vorlesung über die Pasigra- phie, ihre Berechtigung, ihr Wert und ihre Zukunft« (Predavanje o pasigrafiji, njena upravičenost, njena vrednost in njena bodoč- nost). Tudi on je sodil, da je mogoča le pasi- graf ij a, ki se poslužuje samih številk za vse pojme in izraze.^ Problem pasigrafije bo zaposloval napred- ne znanstvenike, dokler ne bo končno rešen za splošni blagor človeštva. Ko bo nekoč za vsako območje človeškega udejstvovanja uporabna pasigraf ij a razširjena med izobra- ženci sveta, ne bo več potrebno prevajanje knjig in spisov, ki služijo praktičnemu živ- ljenju, v razne jezike. Pasigrafski tisk takih publikacij bo zadostoval, da postanejo do- stopne vsem narodom. Izobražen popotnik se ne bo v tujini počutil tako osamljenega, če bo čital na letališčih, na železniških postajah, na ulicah, v hotelih in v trgovinah pasigra- fične napise, ki jih bo bral v svojem jeziku. Tudi pasigrafsko tiskane časopise bo bral vsak v svojem jeziku. Niti tisk slovarjev v vseh jezikih ne bo potreben. Za francoski je- zik npr. bo zadostoval pasigrafsko-francoski in francosko-pasigrafski slovar, ki bo služil vsem narodom. Pri vseh teh koristih, ki jih daje pasigra- fija, je razumljivo, da so se s to mislijo ukvarjali tudi nekateri Slovenci. Prvi slovenski pasigraf je bil Jurij Humar, rojen 14. aprila 1819 v Mekinjah pri Kamni- ku. Služil je od leta 1862 do 1876 kot župnik v Crmošnjicah na Dolenjskem in od leta 1876 do svoje smrti (19. decembra 1891) kot žup- nik v Primskovem. Bil je izreden človek. Ukvarjal se je kot župnik tudi z nenavadnimi načini magnetičnega zdravljenja ljudi in ži- vine.' Janez Trdina je pisal 26. februarja 1884 Levcu: »Mističnega in na pol mističnega žup- nika in magnetizerja Holmarja, ki ga neka- teri ostro sodijo, sem pohvalil, ker ga po- znam, da je jako pošten in blag človek in z dušo in telesom naš.«"* »Ljubeznivi gospod Holmer župnikuje zdaj v Primskovem, prej pa je pasel mnogo let med volkovi in medvedi svoje uporne kočev- ske ovce v gorskih Crmošnjicah. Kdor ga po- zna, poreče z mano vred, da je tako skromnih in blagosrčnih ljudi, kakor je on, prav ma- lo«." Kako je Humar prišel na misel, da bi sestavil knjigo o pasigrafiji, ni znano! Leta 1870 je bila tiskana v Gradcu (Leykam) nje- gova knjiga: »Georg Holmar, Der Universal- dolmetsch oder eine Sprache für alle Nationen des Erdkreises«. (Univerzalni tolmač ali jezik za vse narode zemeljske oble.) V naslednjem letu je bila tiskana istotam francoska izdaja pod naslovom »L'interprete universel ou lan- gue pour toutes les nations de l'univers. Oeu- vre pasigraphique«. (Univerzalni tolmač ali jezik za vse narode vesoljstva. Pasigrafično delo.) Obenem je bila obljubljena še izdaja v angleškem in italijanskem jeziku. Za pasigrafijo je potrošil 500 forintov." Humarjeva pasigrafija nima praktične vrednosti, ker si njegovih besed ne more raz- tolmačiti niti naj temeljite j ši poliglot. Tako pomeni n. pr.: nobar zob, marek klešče, benim čas, musab soba, gobus cisterna, vikem jezik, gamon češplja, kerob čebula, miroko človek, metir pomlad, satir poletje, nomir jesen, karim zi- ma, rinor veter, ronob trebuh, katim brada, bokas dan, kutum čaj, gavis krožnik, kosib hiša, katab vrt. Le okoli 40 besed si je izbral iz slovenšči- ne, hrvaščine, latinščine, italijanščine in fran- coščine. To so sledeče besede: lama tam, tamo tja, ne ne, ne... ne niti niti, samo sam, rekis reka, bogat bogat, ko ko, komar komar, ravan raven, samava poedini, semi pol, sina brez, si če, savon milo, tabak tobak, vinos vino, katar katar, muzik niuzika, korob streha, krov, risuk ris, o ali, reven reven, vagas tehtnica, vagon voz, vikar upiti, kanit palica (francosko la canne), daso da bi, kero ker, kumar kumara, gasit gasiti, borit boriti se, se se, vosek vosek, kara ker, sukar sladkor, gibis mavec (gips), suris miš. Sklanjatev in spregatev ima po slovenskem vzorcu. miroko človek, miroka miroku miroka miroki mirokov mirokom miroki labiram izbiram, tabiras tabira tabiramo tabirate tabirado 170 Razumljivo je, da je že prva recenzija Hu- marjeve pasigrafije (Laibacher Tagblatt 29. in 30. XI. 1870) bila negativna. Njegova iz- najdba ni bila pisava, ampak poskus svetov- nega pomožnega jezika. Zaradi tega je kljub neuspehu to delo Slovenca omembe vredno, ker je bilo objavljeno leta 1870, medtem ko so podobna dela pri drugih narodih izšla po- zneje in sicer Volapük 1879, Esperanto 1887, Inerlingua 1903 in Occidental 1922. Leta 1963 je objavil Japonec Fuishiki Okamato knjižico »Universal Auxiliary Language BABM«. Njegov sistem je pa popolnoma ne- uporaben.'' Drugi slovenski pasigraf je bil Anton Ertl, rojen 14. januarja 1886 v Mariboru, umrl istotam 2. julija 1934. Ertl je bil čevljarski mojster, a je gospodarsko propadel in se je v zadnjih letih svojega življenja preživljal kot čevljarski pomočnik.^ Ertl je objavil leta 1923 knjigo »Babilon- ska uganka, ki kaže, da se lahko razumejo vsi narodi med seboj, ne da bi bilo treba učiti se tujih jezikov«. Knjiga je bila tiskana v ti- skarni Sv. Cirila v Mariboru. Nemška izdaja pod naslovom »Das babylonische Rätsel, wel- ches uns zeigt, dass sich alle Völker unterein- ander verständigen können ohne gezwungen zu sein, eine fremde Sprache zu lernen« je bila tiskana v Gradcu v tiskarni Leykam brez na- vedbe letnice, tako da ne vemo, ali je bila tiskana pred slovensko izdajo ali pa pozneje. Cirilova tiskarna slovenske izdaje ni hotela tiskati v lastni režiji in jo je tiskala na Ert- love stroške. Izdatki in stroški za tisk nemške izdaje so ga tako zadeli, da je gospodarsko propadel. Presenetljivo je, da je čevljarski mojster obvladal precej natančno slovensko in nemško slovnico. Njegov sistem pasigrafije je pa popolnoma neuporaben, ker se poslu- žuje le številk in njihovih kombinacij, ki si jih nihče ne more zapomniti. V dokaz naj služijo sledeči primeri: 1 jaz, 2 ti, 3 on, 4 ona, 5 ono, 6 mi, 7 vi, 8 oni, 9 jaz sem, 10 ti si, 11 on je, 12 ona je, 13 ono je, 14 mi smo, 15 vi ste, 16 oni so, 17 jaz sem bil, 18 ti si bil, 19 on je bil, 20 ona je bila, 21 ono je bilo, 22 mi smo bili, 23 vi ste bili, 24 oni so bili, 25 jaz bom, 26 ti boš, 27 on bo, 28 ona bo, 29 ono bo, 30 mi bomo, 31 vi boste, 32 oni bodo. 1 jaz, 72 mene, 73 meni, 74 mene, 75 pri me- ni, 76 z menoj, 6 mi, 82 nas, 83 nam, 84 nas, 85 pri nas, 86 z nami. Niti najbolj genialni možgani si ne bi mogli zapomniti vseh številk in njihovih kombinacij. Ni čudno, da je človeka, ki je žrtvoval za svojo iznajdbo toliko časa, truda in vse svoje premoženje, neuspeh tako potrl, da je končno kot čevljarski pomočnik umrl komaj 50 let star. Bil je fanatičen idealist, ki je hotel koristiti vsem narodom, a je končno propadel kot žrtev svoje fantastične iluzije. Toda človeški duh ne počiva. Besede in misli beže in uidejo, če jih ne ujameš in fik- siraš. Sredstvo za njihovo fiksiranje je pisa- va. Ona konservira misli in jih posreduje so- človeku in tudi poznejšim pokolenjem skozi stoletja in tisočletja. Skoraj pri vseh narodih fiksira pisava le zvoke piščevega jezika, tako da je vse, kar je pisano, razumljivo le pri- padnikom istega naroda in ljudem drugih narodov, ki so se naučili tega jezika. Z vpeljavo znakov ne za zvoke, ampak za pojme, dosežemo pisavo za vse narode, ki jih bere vsak v svojem jeziku. To je prava pa- sigrafija, afonetična pisava, pri kateri pre- nese očesna mrežnica pisane znake v mož- ganski transformator, ki jih pretvori pri pri- padnikih vseh narodov v identične pojme, kot je to doseženo v sicer pretežki kitajski pisavi. Pomisleki glede možnosti take pasigrafije so popolnoma neutemeljeni, saj je na mno- gih področjih že davno v rabi. Pomislimo le na arabske številke, notno pisavo, mednarod- ne znake za mere, kemične, matematične, fi- zikalične in energetične znake in formule, mednarodne prometne znake, narodne in dr- žavne zastave itd. Tako pasigrafijo z uporabo splošno razum- ljivih znakov imenujem lingvografijo (jezi- kovno pisavo). Uporablja le 200 znakov. Nji- hov pomen se spreminja z dodatkom enega od 7 splošnih znakov (splošni pomen, čustvo, simbol, nasprotni znak, materialni znak za 171 materijo, iz katere predmet obstaja, znak za močnejši pomen, znak za slabejši pomen). Voda z dodatkom splošnega znaka pomeni tekočino, ker je voda v splošnem tekočina, hiša je v splošnem zgradba ali stavba, srce je v splošnem organ, drevo v splošnem rast- lina, srce s čustvenim znakom pomeni dobro- to, ki se pretvori z dodatkom nasprotnega znaka v zlobo, zlo, srce s simboličnim znakom pomeni ljubezen, nasprotno pa mržnjo itd. Znak pomeni ukaz, naročilo, z dodatkom zna- ka za nasprotje pomeni prepoved. Prepoved z dodatkom znaka za nasprotje pomeni do- voljenje. Hiša z materialnim znakom pomeni zid, drevo z materialnim znakom pa pomeni les. Iz teh primerov je razumljivo, da uporab- lja lingvografija le malo znakov. Ko bo lin- gvografija izšla v tisku, bo problem pasigra- fije napravil velik korak k njenemu dokonč- nemu splošnemu mednarodnemu uveljavlja- nju v korist človeške kulture. Finis coronat opus OPOMBE 1. M. Pojattina, Bin Vorlesung über die Pa- sigraphie. Wien 1870 str. 13. — 2. Iz Pojattinove razprave sem povzel omienjene podatke o Bach- meierjevem in Paičevem sistemu. — 3. Jutro 9. XI. 1930, 22. I. 1940, 28. VII. 1944, Slovenec 8. IX. 1932, 30. V. in 14. VII. 1932. — 4. Janez Trdina Izbrana dela, uredil Janez Logar, XII. str. 114. — 5. Janez Trdinova izbrana dela, uredU Janez Lo- gar, VI. str. 274. — 6. Janez Trdinova izbrana dela VI. str. 355. — 7. To knjižico ima knjižnica SAZU v Ljubljani. — 8. Te podatke sta mi dala profesor Rudolf Rakuša in ljudski pisatelj Januš Goleč, za kar sem jima hvaležen. 172