Poštnina plačana pri pošti Žetale Sprehod po vsebini Dober dan 3 Vrtec 4 Županov uvodnik 5 Novice iz občinske uprave 6 Iz naših krajev 7-17 Bez prače nejsou kolače - Brez dela ni jela 18 Športno društvo Rim 19 Župnija Žetale 20 - 21 OŠ Žetale 22 - 25 Iz vasi v vas 26 - 28 VOŠČILO Bfe Praznujemo 25. obletnico nastanka naše države. 17. junija smo slovesno praznovali srebrni jubilej. 25. rožnika naj Vam sije toplo poletno sonce, naj Vam mirno teče življenje v tem haloškem delu naše SLOVENIJE. ISKRENO VAM ČESTITAMO K PRAZNIKU: UREDNIŠKI ODBOR ŽUPAN OBČINSKA UPRAVA SVETNIKI NAŠE OBČINE Javno GLASILO »ŽETALSKENOVICE«, št. 60, JUNIJ 2016, Izdajatelj: Občina Žetale, Naslov uredništva: Žetale 4,2287 Žetale, Odgovorna urednica: Marija KRUŠIČ, Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, TonIBUTOLEN, Lektorica: Mojca KOPŠE, Prelom in tisk: www.evrografis.si, JUNIJ 2016, Naklada: 500 izvodov Javno glasilo »ŽETALSKE NOVICE« je na podlagi odločbe Ministrstva za kultuo RS štev. :006 -24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano i/ register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Dober dan Lepo pozdravljeni, spoštovane občanke in občani naše občine Žetale. Polovico leta bo že mimo in še tisti en dan, ki zaznamuje prestopno leto, o katerem starejši ljudje govorijo, da nam tako leto ni naklonjeno, da je polno presenečenj in čudnih dogodkov. Veljalo bi verjeti. Zimski čas je bil skromen s svojo značilno belino, rana pomlad je bila topla, potem pa je koledar zaznamoval tisto majsko jutro z mrazom in v nižini naše občine spremenil zelenje v rjavo barvo. Pospravil je sadje češenj, orehov, sliv, tudi nastavki grozdja so pomrznili. Na srečo je prizanesel višjim predelom, tako da bomo lahko šli ob zorenju teh sadežev v goste. Pomrzlo drevje se obnavlja, kosilnice so tudi že utihnile, bale sena so pospravljene, poljščine rastejo in narava živi svoje poletno življenje. Tudi žage v gozdu so že utihnile, drva se sušijo in čakajo na čas, ko bodo morala odganjati mraz. Pa kaj bi pisali o tem sredi vročih dni; še kako hitro bo zopet tisti čas, ki mu pravimo zima. Naši občani in občanke imajo dovolj dela na poljih, okrog bivališč, tudi praznujejo lahko. Sicer se spomnimo časa, ko so se zvrstili občni zbori društev in organizacij. Vse je potekalo transparentno, oblikovali so se letni delovni načrti, ki so v vsakdanji realizaciji. Na sedemdeseto obletnico obstoja se pripravlja LD Žetale, Kulturno društvo Žetale je že zabeležilo sedemdesetletnico obstoja in jo podrobneje opisujejo predstavniki KD Žetale. Svet je še vedno nemiren, vrstijo se nesreče na zemlji, strmoglavljajo letala in dnevno beležimo žrtve številnih nesreč. Junij se izteka, učenci že brezskrbno preživljajo začetek počitnic. Dva vroča meseca, pravijo, da bosta vremensko ugodna, tudi v kronologiji bosta hitro. Naša življenja bodo v pričakovanju novih doživetij, ki naj bodo srečna. Jubilejna, šestdeseta številka Žetalskih novic vam ponuja v branje raznovrstne članke. Ko se bo nabralo novih dogodkov, bo že december. Uredniški odbor je v stari zasedbi, le oblikovanje in tisk sta v novih rokah. Žal nam je, da smo morali ukiniti izdajo dveh letnih številk, lepo smo se navadili na vašo pozitivno kritiko, veselilo nas je, da smo na tak način vzdrževali bralno kulturo z vami, spoštovani občani in občanke. Uspešno preživljajte poletni čas in do naslednje številke prijetno pozdravljeni v imenu članov Uredniškega odbora in odgovorne urednice M.K. ŽETALSKENOVICE IN UREDNIŠKI ODBOR OBČINSKEGA GLASILA Ko smo izdali zlato številko Žetalskih novic, je bil oktober. Ponosni smo bili, ko smo od bralcev slišali, da je vsaka beseda, ki omenja Žetale, zlata. Zopet je prebranih že devet številk in pred vami, spoštovani bralci, bralke, je šestdeseta številka, ki prinaša nekaj zanimivosti, nas pa utesnjuje, saj je težko spraviti na dvajset strani toliko člankov, čeprav se vsi redni dopisniki tokrat niso oglasili. Šestdeset UVODNIKOV je za nami. Napisali so jih ga. Marija Skok, g. Martin Prevolšek, g. Jože Krivec, g. Franci Pulko ml; kar šestintrideset sem jih napisala kot odgovorna urednica. Dobro se zavedam svojega poslanstva in s pisno besedo zabeležim kakšen zanimiv dogodek iz življenja naših občanov in občank. Tokrat se nisem srečala z našimi starejšimi prebivalci, ker enostavno nisem vedela, kako bo izglodalo naše glasilo, saj je oblikovanje in tisk prevzel podjetnik iz Maribora. Zapisala sem jih 59. Ampak nič ni zamujeno, božično-novole-tna številka bo zaznamovala življenje nekaterih starejših občanov, občank, le obiskati jih bo potrebno. Tega obiska se vedno veselim, ker so naši pričevalci iskreni, veseli in domiselni. Vedno me preganja tudi tisto področje, ki govori o ljudskih godcih, ali po žetalsko godlerjih. Zanimivo bo slišati tudi nekaj besed o izdelavi opeke nekoč v Žetalah. Pa še pripoved gospe Pepce na Pušnikovem; le naj pride čas in bo vse objavljeno. Žal nam je, da sta odpisani dve številki v letu, a tako narekuje občinski proračun. Zato vzemite v roke to zadnjo BISERNO ŠTEVILKO in jo z zanimanjem preberite! Uredniški odbor je doslej deloval skladno, mislim, da tudi odgovorno. Tudi v bodoče Vam želimo zabeležiti marsikaj zanimivega. Do naslednje številke lepo pozdravljeni in DOBER DAN z naslednjo izdajo ob leto Usorej. M.K. PISANA POMLAD VVRTCU Otroci so spoznavali muhasto vreme, različne simbole vremena ter ga vsakodnevno opazovali. Veliko smo telovadili, sončne dni pa smo izkoristili za igro na igrišču. Starejši otroci so se v okvirju projekta Mali sonček odpravili na izlet do Pučnikove domačije, obiskali pa so tudi lokalno kmetijo, kjer so se družili z različnimi živalmi, katere so božali in jih ljubkovali. Priključili smo se projektu Pasavček in tako spoznavali promet, s pomočjo inštruktorja varne šole iz podjetja Prah in policista pa smo se učili tudi o tem, kako se kot otroci varno vključimo v promet. Otroke so zelo zanimali policijski pripomočki, ki nam jih je predstavil policist. Ker se otroci pri svoji igri v kotičkih vsakodnevno vživ-Ijajo v različne vloge, npr. kuharje, trgovce, gradbenike itd., smo se odločili v vrtec povabiti nekaj staršev, da nam predstavijo svoje zanimive poklice. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim staršem. Odpravili smo se v Zdravstveni dom Žetale, kjer smo spoznali poklic zobozdravnika, hkrati pa še opravili preventivni zobozdravstveni pregled, pri katerem so bili vsi otroci zelo pogumni, najbolj všeč pa jim je bilo, ko so lahko sami preizkušali delovanje različnih pripomočkov, ki se uporabljajo pri popravilu zob. Pomlad je že v polnem razcvetu in tako so naša čutila še posebej občutljiva. Mlajši otroci so v ta namen veliko rokovali z različnimi materiali, si urili svoj sluh s slušnimi igrami in se poigravali z zvočnimi predmeti, ostrili svoj okus z okušanjem različnih snovi in sadja ter ga skušali prepoznati po okusu. V mesecu družine smo se skupaj s starši odpravili na zaključno druženje, ki smo ga sklenili z ogledom in druženjem na Ptujskem gradu. Otroci so med ogledom gradu zelo radovedno spraševali o življenju princev in princes ter si ogledali njihove sobe in predmete, na koncu pa so si v ustvarjalnih delavnicah izdelali še vsak svojo krono. Na vrata nam že trka poletje. Nekateri se že veselimo počitnic, drugi iger z vodo, naši minimaturanti pa se že pošteno veselijo svojega prvega vstopa v šolo. Vrtec Žetale Leto pomembnih obletnic Leto se počasi preveša v drugo polovico, pred vami pa je prva letošnja številka Žetalskih novic. Tudi to je posledica skrajnega varčevanja na vseh področjih, ki je nujno zaradi drastičnega znižanja sredstev za občine. Če hočemo, da bomo poleg vseh obveznosti, ki jih občina mora izvajati in jih je vedno več, vendarle namenili še kakšen evro za investicije, ki so prav tako nujne, je potrebno še dodatno zmanjšati stroške. Razen tega, da bodo v prihodnje Žetalske novice izhajale predvidoma samo dvakrat letno, smo morali omejiti tudi število strani. Odgovornost vseh, ki pošiljamo prispevke, je, da zapišemo res tisto, kar je najpomembnejše, prav tako pa je velika odgovornost uredniškega odbora, da izloči iz prejetega gradiva tisto, kar v novice kot lokalni časopis Občine Žetale ne sodi. Sam se v to delo nisem mešal in se ne bom niti v prihodnje. Sicer pa smo skušali stroške izdajanja Žetalskih novic zmanjšati tudi z zbiranjem ponudb za oblikovanje in tiskanje. Že ta številka je natisnjena pri novem izvajalcu. Stroški so bistveno manjši. V preteklih številkah seje izkazal interes podjetij, političnih strank in posameznikov za objavljanje raznih čestitk, reklamnih zapisov, politične propagande in zahval posameznikov, zato bo Občinski svet sprejel cenik in bo ves ta material ob ustreznem plačilu mogoče objavljati v Novicah. Če bomo upoštevali vse te ukrepe, upam, da bomo čim prej lahko ponovno prešli na tiskanje štirih številk v letu. Zupanov Uvodnik Sicer pa poteka delo na občini nemoteno in tekoče. Proračun je bil sprejet v predvidenem roku in Občinska uprava v tem času pripravlja vse, da bodo zastavljeni cilji tudi uresničeni. Skupaj s partnerji iz Slovenije in Hrvaške smo se prijavili na dva razpisa, rezultate čakamo, verjetno bodo potrebna še kakšna dopolnila. Kot vodilni partner pripravljamo vse potrebno za izgradnjo širokopasovnega omrežja. Razpis naj bi bil objavljen v jeseni. Verjetno je to edina realna možnost, da haloške občine v tej finančni perspektivi pridobimo omembe vredna evropska sredstva. Bo pa v tem obdobju oziroma je že objavljenih več razpisov za podjetnike in kmetovalce in upam, da se bo prijavilo in uspešno črpalo sredstva čim več naših občanov. Največ dela posvečamo pripravam na izvrševanje s proračunom in Načrtom razvojnih programov sprejetih investicij. Končan je razpis za izvajalca modernizacije občinskih cest v letih 2016 in 2017. Moderniziranih bo sedem krajših odsekov. Dela se bodo pričela v juliju ali v začetku avgusta. Končano je zbiranje ponudb za izgradnjo mostu v Nadolah. Dela se bodo začela v začetku julija. Nadomestni začasni most je že zgrajen. Končan je postopek za izbor prevoznikov šolskih otrok. V teku je razpis za izbor izvajalca za sanacijo plazu na Vodulah. Dela se bodo začela v jeseni. Objavljeni so razpisi za financiranje društev v občini, razen za kulturo in šport, ki bosta objavljena konec junija. Pripravljena je vsa dokumentacija za izgradnjo kanalizacije v delu Čermožiš. Čakamo na gradbeno dovoljenje, potem bo objavljen razpis za izvajalca. Po nekaj letih nenehnih reklamacij smo uspeli, da je CPP na svoje stroške preplastilo približno 1,5 km lokalne ceste Pšetna graba-Peklača in 0,3 km ceste na Kančec, ki sta bili površno zgrajeni. Odzivnost podjetja Asfalti Ptuj glede sanacije napak na cesti Strajna-Potni Vrh pa je slaba in bo občina verjetno primorana unovčiti bančno garancijo. Po planu poteka tudi vzdrževanje občinskih cest, čeprav je tako kot vedno upravičenih potreb več kot možnosti sanacije. V skladu z letnimi programi potekajo tudi ostale dejavnosti, ki bogatijo življenje v občini. Čestitam vsem sedanjim in bivšim članom Kulturnega društva in Lovske družine Žetale ob 70. obletnici začetka delovanja z željo, da nadaljujejo z uspešnim delom. Vsem občankam in občanom želim prijetno poletje, kolikor je glede na spomladansko pozebo možno bogato jesen in čestitam ob 25-letnici samostojne države. Vaš župan DELO OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽETALE V PRVI POLOVICI LETA 2016 Občinski svet Občine Žetale se je skupaj z vaškimi odbori dne 01.02. 2016 sestal na svoji 7. redni seji, na kateri sta bila obravnavana Odloka o proračunu Občine Žetale za leti 2016 in 2017. O dvoletnem proračunu je Občinski svet tokrat odločal prvič. S sprejetjem dvoletnega proračuna se olajšajo priprave na javne razpise, ki pa jih je čedalje manj. Po razpravi je bil sprejet sklep, da sta predloga proračunov Občine Žetale za leti 2016 in 2017 primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Javna obravnava je potekala v času od 02.02.2016 do 16.02. 2016, v tem času so potekale tudi seje delovnih teles Občinskega sveta. Dne 18.02.2016 je potekala 5. izredna seja Občinskega sveta, na kateri so svetniki obravnavali in potrdili proračun za leti 2016 in 2017 v drugem branju ter Dokument identifikacije investicijskega projekta »Modernizacija občinskih cest Občine Žetale v letih 2016 in 2017«. Za leto 2016 so načrtovani prihodki v višini 1.316.110 evrov in odhodki v višini I. 326.942 evrov, za leto 2017 pa prihodki v višini 1.217.233 evrov ter odhodki v višini 1.215.065 evrov. V proračunu so postavke, ki so namenjene pripravi projektne dokumentacije in prijavam občine na razpise, in sicer: - projekt gradnje širokopasovnega omrežja (IKT). Formiran je konzorcij občin, ki bomo sodelovale v predmetnem projektu. Konzorcij sestavljamo haloške občine: Cirkulane, Videm, Podlehnik, Zavrč, Žetale, Makole in Majšperk, pridružila seje še Občina Kidričevo. Izbran je že pripravljavec Načrta razvoja širokopasovnega omrežja, ki je pogoj za kandidiranje na javnem razpisu. V tem trenutku je načrt že izdelan in bo še pred poletjem obravnavan na občinskih svetih občin, članic konzorcija; - projekt kolesarski park - HALO Sl ZA BIKE (kratica je okrajšava za Flaloze Slovenija Zagorje). Pri tem projektu namreč sodelujemo občine z obeh strani meje (šest na slovenski in šest na hrvaški strani). Skupaj smo kandidirali na Javnem razpisu za predložitev projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-PIrvaška. Občina Žetale v okviru projekta načrtuje ureditev ceste do Pučnikove domačije in modernizacijo javne poti JP 741331 Pekla-ča-Vildon. V okviru tega projekta niso načrtovane klasične kolesarske poti, ampak park s karto cest, po katerih bodo lahko kolesarji prišli do kulturnih in naravnih znamenitosti na področju kolesarskega parka, ki se bo raztezal na območju Plaloz in Zagorja. Predvidena je tudi postavitev kolesarnice z možnostjo izposoje kolesa. Rok za prijavo je bil II. 03. 2016; - projekt ureditve muzeja in okolice pri Pušnikov! domačiji (DE PARK 2). Projekt DE-PARK 1, v okviru katerega je bila obnovljena Pučnikova domačija, je zaključen. S projektnimi partnerji (devet na obeh straneh meje) smo se dogovorili, da bomo s projektom nadaljevali. Občina Žetale načrtuje v okviru druge faze projekta ureditev muzeja na Pučnikovi domačiji z manjšo vinoteko in zasaditev vinograda (približno 300 trsov). S projektom smo prav tako kandidirali na Javni razpis za predložitev projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-FIrvaška. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je dne 28. 01. 2016 objavilo deleže sredstev občin za sofinanciranje investicij v letu 2016 in 2017. Objava deležev je štela tudi kot poziv k prijavi projektov, ki jih je bilo potrebno prijaviti do 28. 02. 2016. Občini Žetale pripada za leti 2016 in 2017 119.496,00 evrov nepovratnih in 179.244,00 evrov povratnih sredstev. Skupaj znašajo sredstva za obe leti (povratna in nepovratna) 298.740,00 evrov. Upravičen strošek je tudi DDV. Na podlagi predhodno navedenega poziva je Odbor za gospodarsko infrastrukturo pripravil prioritetni plan modernizacij, in sicer za leto 2016: - javna pot JP 741621 Krhi-če-Kolar v dolžini 560 m - avna pot JP 741421 Rtiče-Selo (križišče vodohran) v dolžini 461 m - javna pot JP 741323 Odcep Boriče v dolžini 389 m Skupna dolžina cest za leto 2016 znaša 1410 m. Za leto 2017: - javna pot JP 741521 Žetale-Jerič v dolžini 330 m - javna pot JP 741681 Trebež-Spodnje Rtiče v dolžini 259 m - javna pot JP 741232 Vogrinc-Višnjevec v dolžini 472 m - javna pot JP 741461 Pridna vas-Višnjevec (od konca obstoječega asfalta do križišča s cesto JP 741232) v dolžini 319 m Skupna dolžina cest za leto 2017 znaša 1380 m. Na podlagi prioritetnega plana je občinska uprava naročila dokument identifikacije investicijskega projekta, ki ga je potrdil občinski svet na 5. izredni seji. Projekt modernizacije občinskih cest je dvoleten in se zaključi 30.09.2017. Dne 14. 04. 2016 je potekala 8. redna seja občinskega sveta, na kateri so svetniki obravnavali in se seznanili s Poročilom o delu Policijske postaje Podlehnik na območju Občine Žetale za leto 2015. V nadaljevanju so se seznanili z Letnim poročilom javnega zavoda Lekarne Ptuj za leto 2015 in obravnavali točko Mnenje lokalne skupnosti k preoblikovanju stalne pošte 2287 Žetale v pogodbeno pošto. Ker so se vabljeni predstavniki Pošte Slovenije d.o.o. opravičili, je bil sprejet sklep: »Občinski svet Občine Žetale se je kljub neprisotnosti predstavnikov družbe Pošta Slovenije d.o.o. seznanil z namero družbe o preoblikovanju stalne pošte 2287 Žetale v pogodbeno pošto. Mnenje lokalne skupnosti bo podano šele po dodatni obrazložitvi predstavnikov družbe Pošte Slovenije d.o.o., ki se jih povabi na eno od naslednjih sej občinskega sveta.« Obravnavali in potrdili so še preoblikovanje oddelkov OŠ Žetale - enota vrtec, nujna investicijska vlaganja v vodooskrbni sistem Ptuj, obravnavali Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj ter oblikovali predlog za člana Sveta območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Za člana je bil predlagan Jože Krivec. Občinska uprava PROJEKT DEDIŠČINA -Z ROKO V ROKI DO KRAJINSKEGA PARKA Obnovitvena dela na Pušnikov! domačiji, ki so se izvajala v sklopu projekta »Dediščina - Z roko v roki do krajinskega parka«, so v celoti zaključena, prav tako se je z 28. 02. 2016 zaključil celoten projekt. Dne 30. 03. 2016 je bilo na Službo Vlade RS za razvoj in Evropsko kohezijsko politiko posredovano partnerjevo končno poročilo o izvedenih dejavnostih. Ko bo poročilo potrjeno, moramo posredovati še zahtevek. Odobren delež sofinanciranja za naš del projekta po pogodbi znaša 75.995,52 evrov. V projektu je poleg Občine Žetale sodelovalo še osem partnerjev, in sicer na slovenski strani Podeželsko razvojno jedro Halo - vodilni partner projekta, Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec ter Občina Podlehnik, na hrvaški strani pa Udruga Ekomuzej Lepoglava, Turističko kulturno-informativni centar Lepoglava ter občine Bednja, Cestica in Klenovnik. S projektom smo se posvetili obnovi objektov kulturne dediščine, pa tudi živi dediščini. Poleg Pučnikove domačije so bili obnovljeni še Viničarski muzej na Gorci pri Podlehniku, kozolec in gospodarsko poslopje v Muzeju na prostem Rogatec ter Etno hiša v Bednji. Od žive dediščine pa je bilo največ pozornosti posvečene tamburanju, postavljanju klopotcev, folklori, čipkarstvu, kulinariki itd. Na področju kulinarike so bili izdelani tradicionalni jedilniki in izdane tri brošure, ena od njih nosi ime Okusi Haloz - kulinarika in vina Haloz. S projektom želimo vsekakor nadaljevati in dokončno urediti še okolico domačije. Občinska uprava AKTIVNOSTI NA PODROČJU KOMUNALE Pristopili smo k projektu gradnje objekta »Sekundarna fekalna kanalizacija Žetale - smer Majšperk in smer Rogatec«. Izdelovalec dokumentacije je podjetje TMD INVEST d.o.o. s Ptuja. V ta namen so lastniki zemljišč, po katerih bo zgrajena kanalizacija, podpisali in overili služnostne pogodbe. Predvidevamo, da bo gradbeno dovoljenje izdano v poletnih mesecih, tako da bi že v jeseni lahko pričeli z gradnjo. Novozgrajeno omrežje bo priključeno na čistilno napravo pri OŠ Žetale. Poteka tudi zbiranje ponudb za gradnjo mostu v Žetalah - Jesenica. Obstoječi most je v zelo slabem stanju, zato je zaprt za ves promet. Urejen je začasen most, ki omogoča normalen dostop in prevoz tamkajšnjim prebivalcem in lastnikom zemljišč. Gradnja bo izvedena v poletnih mesecih. Konec meseca maja je Cestno podjetje Ptuj d.d. izvedlo asfalterska dela na lokalni cesti LC 328041 Ptuj-Do-lena- Marinja vas in na javni poti JP 741471 Kančec. Dela so bila opravljena na podlagi programa sanacije oz. odprave napak, ki so se pokazale hitro po izvedbi del. Občinska uprava EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA. Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj Ulaganje u vašu budućnost Operaciju dijelomično financira Europska unija Europski fond za regionalni razvoj OB 70 OBLETNICI KULTURNEGA DRUŠTVA ŽETALE UVOD Različne vrste umetnosti tvorijo kulturo. Kultura je tisto, kar nas spremlja skozi življenje. Najbolj razširjena je ljubiteljska kultura. V deželi Kranjski ni mesta ali vasi, ki se ne bi ponašalo z vsaj enim kulturnim društvom. Tudi v Žetalah so se po drugi svetovni vojni odločili, da ustanovijo društvo, ki bo delovalo na področju kulture - Prosvetno društvo Žetale. Bogato kulturno življenje, ki se je na tem prostoru odvijalo pred drugo svetovno vojno, je v času vojne popolnoma zamrlo. V osnovni šoli je bila zapovedana nemška govorica, v cerkvi je bila slovenska beseda prepovedana. Načrt, kako Štajersko deželo narediti nemško, je imel svoje temelje prav na področju kulture. Vendar so tudi v času najhujše vojne represije učenci na žetalski osnovni šoli govorili slovensko in ob pomoči nemških učiteljev na skrivaj peli slovenske pesmi. Velik domoljub, takratni žetalski župnik Janez Kozoderc, ni spoštoval zapovedi oblastnikov in je »Žetalance« vzpodbujal in tolažil v slov- enskem jeziku. Zaradi svoje visoke etične drže je bil izgnan iz župnišča v Žetale in le zaradi starosti, bolezni in starosti se mu ni zgodilo še kaj hujšega. Takšna in podobna dejanja niso ostala brez odziva in so v ljudeh krepila globoko kulturno zavest. Ta zavest se je v vsej svoji razsežnosti pokazala na pragu svobode, ko je bilo potrebno obnoviti porušeno domovino. In v takšnih razmerah je nastalo Prosvetno društvo Žetale, ki se je ob vzponih in padcih obdržalo do današnjih dni. V tem zapisu želim spomniti na mejnike, ki so spremljali Prosvetno društvo Žetale in kasneje Kulturno društvo Žetale skozi čas. PROSVETNO DRUŠTVO ŽETALE 1946-1975 Prosvetno društvo Žetale je bilo ustanovljeno leta 1946. To je bil čas po drugi svetovni vojni, ko je bilo potrebno zaceliti rane, ki jih je prizadejala vojna vihra. Prvi predsednik Prosvetnega društva je bil Stanislav Zemljič, vsestranski kulturni ustvarjalec: organist, zborovodja pevskega zbora in dirigent tamburaškega orkestra. V Prosvetnem društvu Žetale so delovale naslednje sekcije: tamburaš-ka in dramska sekcija, pevski zbor in ljudska knjižnica. Stanislav Zemljič je bil predsednik Prosvetnega društva le kratek čas. Leta 1947 ga je zamenjal učitelj Franjo Žerak, ki je tega leta skupaj z ženo Marijo prišel službovat v Žetale. Franjo Žerak je uspešno vodil Prosvetno društvo Žetale do novembra leta 1975. V času njegovega predsedovanja so bili na kulturnem področju dejavni njegovi stanovski kolegi - učitelji, ki so poučevali na Osnovni šoli Žetale. Tu je treba posebej omeniti Marijo Žerak, ki je vodila šolsko in ljudsko knjižnico, v kateri so bili poleg učencev dobrodošli tudi ostali prebivalci Žetal. Starejši se spomnijo priljubljene učiteljice Vere Kodela-Bedenik, ki je mladi rod naučila prvih plesnih korakov in jih popeljala v svet foklorne dejavnosti. Neizbrisen pečat na področju kulture v Žetalah je pustil Avgust Bedenik, ki je z vodenjem šolskega pevskega zbora širil ljubezen do slovenske umetne in ljudske pesmi. Konec leta 1952 je bil v okviru Prosvetnega društva Žetale ustanovljen tamburaški orkester, ki ga je vodil vsestranski kulturni zanesenjak Stanislav Zemljič. Tamburaški orkester je vse do prenehanja delovanja leta 1968 z ubranim igranjem na številnih proslavah in drugih prireditvah razveseljeval staro in mlado. V kroniki je zabeleženo, da je bila 29. novembra 1953 v Žetalah velika proslava ob dnevu republike. V bogatem kulturnem programu so nastopili tamburaški orkester pod vodstvom Stanislava Zemljiča, dramska skupina je zaigrala Klopčičevo enodejanko Mati, za konec pa je dlani navdušenih poslušalcev ogrel Pevski zbor Prosvetnega društva Žetale. V šestdesetih letih je bila zelo aktivna gledališka skupina, ki jo je vodil Franjo Žerak. Velik uspeh je v tistih časih doživela spevoigra Nezaželjeni zet, ki sojo mladi žetalski gledališčniki z več ponovitvami zaigrali v Žetalah in na gostovanjih v Stopercah, Podlehniku, Majšperku in Rogatcu. Kasneje sta gledališko skupino vodila eno leto Leopold Korez iz Čermožiš in pozneje Jože Dobrun. V okviru Prosvetnega društva Žetale je delovala filmska sekcija, katere pobudnik in vodja je bil dolgoletni ravnatelj OŠ Žetale Franjo Žerak. Nabava kinoprojektorja je omogočala predvajanje filmov, ki so se izposojali v Kinoteki Ljubljana. Prosvetna dvorana Žetale je ob nedeljskih popoldnevih »pokala po šivih«, ko so se vrteli filmi o Kekcu, Vinetouju, partizanska Kozara in mnogi drugi. Središče kulturnega dogajanja v Žetalah je bila Prosvetna dvorana Žetale. Posebej ganljive so bile vsakoletne proslave ob dnevu žena, ki sta jih organizirala prosvetno društvo in osnovna šola. Prosvetna dvorana je doživela številne gledališke predstave, zabavne prireditve in družabna srečanja in vse tisto, čemur pravimo kultura - ljudska kultura ... PROSVETNO DRUŠTVO ŽETALE 1975-2000 Konec novembra 1975 je takratni predsednik Prosvetnega društva Žetale Franjo Žerak sklical Občni zbor Prosvetnega društva Žetale. Na Občnem zboru je Franjo Žerak predstavil razloge, zakaj društvo ni bilo več tako aktivno kot pred leti. Posebej je izrazil potrebo po izvolitvi novega vodstva Prosvetnega društva Žetale. Za predsednika društva je bil predlagan Maks Sledič, za tajnika Jože Krivec, vodja dramske sekcije je postala Marija Krušič, šahovske sekcije Franc Gajser in filmske sekcije Franjo Žerak. Vsi predlagani kandidati so na glasovanju dobili soglasno podporo prisotnih članov Prosvetnega društva Žetale. Predsednik Maks Sledič je vzel predsedniško funkcijo skrajno zares. Dosledno si je prizadeval za uresničevanje programa dela. Takoj je pričela z delom dramska sekcija, ki je pod režijskim vodstvom Marije Krušič pripravila veseloigro Marjana Marinca Ljubezen v kovčku. Prosvetno društvo Žetale je od takratne krajevne skupnosti dobilo v upravljanje Prosvetno dvorano Žetale. Z nešteto ur prostovoljnega dela članov društva in ob izdatni pomoči krajanov sta bila prepleskana dvorana in saniran strop nad odrom dvorane. Velik problem društva je bilo pridobivanje finančnih sredstev. Članarina, vstopnine od predstav in občasne dotacije Zveze kulturnih organizacij iz Ptuja so bila sredstva, s katerimi smo razpolagali. Srce delovanja prosvetnega društva Žetale je bila dramska skupina, ki so jo sestavljali večinoma mladi člani. Marija Krušič je bila režiserka, lektorica, šepetalka in v času »krize« katerega izmed igralcev tudi njegov tolažnik. Igralci in igralke smo stkali prijateljstva, ki so še danes živa. Gledališke predstave v »stari Prosvetni dvorani Žetale« so bile nekaj posebnega, polna dvorana navdušenih gledalcev in aplavz, ki kar ni pojenjal, sta bila plačilo za vložen trud. Bila so tudi številna gostovanja v različnih krajih: Stoperce, Naraplje, Majšperk, Ptujska gora, Lovrenc na Dravskem polju, Podlehnik, Leskovec, Plajdi-na, Ptuj, Dornava, Juršinci, Vitomarci, Kristan Vrh, Apače, Sela ... To je bilo brez lažne skromnosti »zlato obdobje« v delovanju Prosvetnega društva Žetale. Prosvetno društvo je bilo povezano s Osnovno šolo Žetale in Mladinsko organizacijo Žetale. Skupaj se je ustvarjal kulturni utrip na proslavah, srečanjih in legendarnem kresovanju ob dnevu mladosti. Skupaj z Ivom Cianijem je bila posneta oddaja Iz vasi v vas, Boris Kopitar nas je popeljal skozi Koncert iz naših krajev, preko katerega je vesoljna Slovenija slišala za Žetale. Zelo odmevno je bilo sodelovanje članov društva v javni kmetijski oddajo radia Maribor: Prav lepo je res na deželi. Menjava generacij in še kakšen drug vzrok je botroval k temu, da seje poslovila uspešna igralska generacija Prosvetnega društva Žetale ... Prosvetno društvo Žetale se je statusno spremenilo v Kulturno društvo Žetale. To se je zgodilo leta 1997. Pregled zelo uspešno odigranih 'mer Prosvetnega društva Žetale 1. Ljubezen v kovčku - v letu 1976 2. Svet brez sovraštva- v letu 1977 3. Ščuke pa ni - v letu 1978 4. O ne, ščuke pa ne - v letu 1979 5. Školjka - v letu 1981 6. Drevesa umirajo stoje - v letu 1982 7. Dekle iz Trente - v letu 1983 8. Dan oddiha - v letu 1984 9. Izgubljeni sin - v letu 1985 10. Počitniški dom Jurček - v letu 1986 11. Slavnostna večerja v pogrebnem zavodu - letu 1987 12. Pahljača - v letu 1988 13. Skopuh - v letu 1989 Človek, ki se ni mogel smejati - skeč, ki sta ga uprizorila Jože Krivec in Stanko Korez. Igralke: Antonija Žumbar, roj. Stojnšek, Jožica Ber, Irena Vodušek, roj. Kolar, Marija Skok, roj. Turk, Albina Železnik, Milka Kopše, roj. Železnik, Marta Prevolšek, roj. Mi-kulič, Rozika Polajžar, roj. Skledar, Marija Bedenik, Ksenija Skok, roj. Krušič, Marija Kovačič, roj. Kidrič, Sonja Žerak, Jožica Cvetko, roj. Skledar, Darinka Pulko, roj. Rodošek Igralci: Stanko Korez, Jože Krivec, Boris Jazbec, Jože Režek, Albin Skok, Stanko Topolovec, Martin Prevolšek, Silvo Potočnik, Franc Kidrič, Marjan Bele, Stanko Železnik, Maks Sledič, Srečko Vodušek, Viktor Bukvič, Toni Butolen Kar nekaj let je v Žetalah uspešno deloval Žetalski nonet. Pobudo za nastanek noneta je dal Albin Skok s tem, ko je nagovoril svojega bratranca Silva Potočnika, da je prevzel strokovno vodenje noneta. Vaje noneta so potekale v pisarni takratne Krajevne skupnosti Žetale. Znani glasbenik Ivo Ciani je izrekel zanimivo strokovno kritiko, s katero je pohvalil visoko kvalitetno raven noneta. Nonet je bil v času svojega delovanja nepogrešljiv soustvarjalec kulturnih dogodkov v domačem in širšem okolju. Člani žetalskega noneta so bili: Janez Horvat, Jože Korez, Albin Skok, Miran Skok, Anton Kolar, Srečko Korez, Stanko Pulko, Boris Jazbec, Milko Vek, Poldi Krušič in Silvo Potočnik. KULTURNO DRUŠTVO ŽETALE2001-2016 Kulturno življenje je v Žetalah začelo svoj ponovni vzpon z nastankom Občine Žetale. V jeseni 2001 je na pobudo župana Občine Žetale nastal Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Zborovodkinja je postala Valentina Vidovič, učiteljica glasbe na OŠ Žetale. Po nekaj vajah je postalo jasno, da bo iz trinajstih žensk nastal dober, zavidanja vreden pevski zbor, ki ga v Žetalah že dolgo ni bilo. Po dveh mesecih vaj je imel zbor svoj prvi nastop na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Žetalah. Kasneje so pevke z veliko mero samozavesti nastopile na Območni reviji pevskih zborov na Ptuju z naslovom Večerna pesem. To je bil ognjeni krst, saj je bil prvi nastop zbora izven domačega kraja. Redne tedenske vaje so dvigale kvaliteto petja ženskega pevskega zbora. Zbor je tako postal nepogrešljiv izvajalec na kulturnih prireditvah v občini Žetale, kakor tudi izven nje. Zbor je okusil slast nastopa na veličastnem srečanju pevskih zborov iz celotne Slovenije v Šentvidu pri Stični. V letu 2011 je zbor praznoval deseto obletnico svojega uspešnega dela. Ob tej priložnosti je zbor organiziral jubilejni koncert in izdal zgoščenko (CD). V letu 2014 seje od zbora poslovila zborovodkinja Valentina Vidovič, ki ima v zgodovini Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale posebno mesto, saj ga je neizmerno predano in požrtvovalno vodila polnih 13 let. Vendar življenje teče dalje, tako da zbor proti 15. obletnici vodi zborovodkinja Nastja Božak. Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale: Pavla Jus, Štefka Kolar, Dragica Butolen, Vikica Kidrič, Valerija Jus, Marta Prevolšek, Darinka Pulko, Majda Medved, Ivanka Hadolin, Zdenka Pulko, Veronika Pulko, Ivica Pulko, Anica Jus, Lea Seredi, Duška Skok, Jožica Skledar in zborovodkinja Nastja Božak V preteklosti so v zboru prepevale: Majda Krivec, Angela Podrgajs, Berta Jazbec, Jožica Prevolšek, Simona Vogrinc, Jožica Ber, Irena Krivec V jeseni leta 2007 je bil na pobudo župana Občine Žetale ustanovljen Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Strokovni vodja in zborovodja zbora je bil Marjan Feguš, ki je zbor vodil do leta 2013. Zatem je zbor nekaj mesecev vodila Doroteja Dolšak, od jeseni 2013 pa ga vodi zborovodja Silvo Potočnik. Zbor vse od svoje ustanovitve sodeluje na kulturnih in drugih prireditvah v Občini Žetale. Z zadovoljstvom sprejme tudi povabilo pevskih kolegov iz drugih krajev naše domovine. Ob peti obletnici svojega delovanja leta 2012 je prejel Plaketo Občine Žetale za prispevek h krepitvi kulture v občini. V nepozabnem spominu ostaja jubilejni koncert ob peti obletnici, ki je bil organiziran pod geslom: »Pesem združuje, razveseljuje, povezuje«. Na koncertu so nastopili: Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale, Moški pevski zbor Radlje ob Dravi in hišni ansambel Furman. Na jubilejnem koncertu so bile podeljene srebrna in bronaste Gallusove značke. Zbor zadnja leta sodeluje na Območni reviji Večerna pesem. V naslednjem letu bo Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale praznoval deseto obletnico svojega uspešnega dela. Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale: Stanko Pulko, Rudi Vodušek, Anton Šoba, Anton Gajšek, Franc Stojnšek, Anton Kodrič, Stanislav Plajnšek, Milko Vek, Miran Skok, Leopold Krušič, Anton Kolar, Igor lljaž, Viktor Furman, Branko Korez, Janez Horvat in zborovodja Silvo Potočnik. V preteklosti so v zboru prepevali: Boris Jazbec, Jože Korez, Mirko Vražič ZAKLJUČEK Iz zapisanega lahko razberemo, da je Kulturno društvo Žetale v svojem 70-letnem delovanju izpolnilo svoje poslanstvo na področju kulture v Občini Žetale. To je lahko storilo ob sodelovanju z Občino Žetale, Osnovno šolo Žetale in ostalimi društvi in organizacijami, ki delujejo na območju Občine Žetale. Ne smemo pozabiti naših donatorjev in ljubiteljev kulture, ki nas podpirajo in nam vrsto let stojijo ob strani. Predsednica Marta Prevolšek, ki je v letu 2014 prevzela vodenje društva, se trudi, da bi društvo razširilo svojo dejavnost na nekoč tako uspešno gledališko področje. Želimo si, da bi ta prizadevanja obrodila bogate sadove. Vsem članicam in članom Kulturnega društva Žetale iskrene čestitke ob 70. obletnici delovanja. Jože Krivec KAKO USTREZNO RAVNATI Z BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIMI KUHINJSKIMI ODPADKI IN ZELENIM VRTNIM ODPADOM? Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, plevel, gnilo sadje, lesni pepel..., medtem ko med biološke odpadke sodijo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, brisače in papirnate vrečke..., skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Žal pa zadnje čase v nekaterih občinah Spodnjega Podravja opažamo kar nekaj nepravilnosti pri ločevanju bioloških odpadkov, zato smo se odločili, da vam na kratko predstavimo, kako karseda najbolje in pravilno ločevati prav te odpadke. S tem nam boste pomagali ohranjati čisto okolje in se na dolgi rok izognili morebitni kazni zaradi nepravilnega odlaganja bioloških odpadkov. Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, ki nam omogoča, da omenjene odpadke preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje. šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati, moralo te odpadke prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada morajo odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov. Prepovedano jih je odlagati v druge posode, recimo med mešane komunalne odpadke (smeti). Kompostiranje doma Če se odločite kompostirati doma, morate za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izbrati polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Prva plast v kompostniku naj bo iz zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces pa je pomemben zadosten dovod kisika. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C - 60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 - 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj, d.o.o. ČISTO MESTO PTUJ d.o.o. Spoštovane občanke, spoštovani Občani občine Žetale Suzana Lep Simenko poslanka DZ RS Medtem ko se šolarji že veselijo zaključka šolskega leta in bližajočih se počitnic, je na političnem parketu letos precej podobno dvigajočim se temperaturam ozračja. Lahko bi zapisala enostavno tako: »Bolj kot se bliža poletje, bolj vroče postaja«. V nadaljevanju bom po ustaljeni praksi izpostavila nekaj pomembnejših tematik, ki so zapolnjevale zadnje mesece v državnem zboru (DZ). Konec meseca aprila smo bili priča zelo neugodnim vremenskim razmeram, ki so marsikje pustile katastrofalne posledice. Težek in moker sneg je ponekod lomil vinograde, sadovnjake, poljščine in zelenjavo na vrtovih, nato pa je vse skupaj prizadela še pozeba. Številni kmetje so utrpeli veliko škodo in resnično upam, da se bo za njih našla ustrezna rešitev. Predlagana rešitev SDS, ki bi ohranila katastrski dohodek na ravni iz leta 2013, v državnem zboru žal ni prejela podpore. Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, ki je bila ustanovljena z namenom ugotavljanja krivcev za nastalo bančno luknjo, zelo intenzivno opravlja zaslišanja prič. Če potegnemo vzporednico pod dosedanjimi zaslišanji, lahko rečemo predvsem to, da zaslišanci pri pomembnih vprašanjih o kreditih izgubijo spomin ali pa na vprašanja enostavno ne želijo odgovarjati. Naj spomnim, da gre za zlorabe, ki so davkoplačevalce stale več milijard evrov. Skrb vzbujajoča je tudi nedavna odločitev predsednika državnega zbora, ki je preprečil zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki jih je vložil Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Po mojem mnenju seje predsednik Državnega zbora z odločitvijo, da ne bo razpisal roka za zbiranje 40.000 podpisov, ki so ga na ustaven in zakonit način zahtevali delavci migranti (slovenski državljani, ki večinoma delajo v sosednji Avstriji in živijo v Sloveniji) postavil nad Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, kot tudi nad Ustavo RS. Da problematika čezmejnih delavcev za obstoječo koalicijo ni pomembna, kaže tudi dejstvo, da naša pobuda o avtentični razlagi Zakona o davčnem postopku, ki bi vsaj deloma rešila njihove probleme, ni bila podprta s strani koalicijskih strank. V poslanski skupini SDS smo podali predlog za ukinitev davčnih blagajn, ki pa s strani koalicijskih strank žal ni bil sprejet. Kot se kaže nekaj mesecev po njihovi uvedbi, davčne blagajne povzročajo številne nevšečnosti, več birokracije ter predvsem veliko višje stroške, tako majhnim podjetnikom kot tudi številnim društvom in kmetijam. Na drugi strani pa se siva ekonomija zaradi njihove uvedbe ni prav nič zmanjšala. Iz zadnjega poročila Evropske komisije glede stanja v slovenskem sodstvu je razbrati, da kar 2/3 Slovenk in Slovencev sodstvu ne zaupa. Glede na nedavno ravnanje CSD v primeru odvzema dveh koroških dečkov starim staršem pa se sprašujem tudi, kakšno zaupanje imamo v socialno državo. V poslanski skupini SDS smo zaradi izstopajočega primera odvzema koroških dečkov vložili interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ocenjujemo, da je v tem primeru prišlo do številnih kršitev: od načina odvzema otrok starim staršem, kjer so uslužbenci CSD otroka odpeljali iz vrtca; do tega, da starim staršem ni bilo dodeljeno skrbništvo, čeprav sta za otroka skrbela 3 mesece; da očetu otrok, morilcu njune mame, ni bila takoj odvzeta roditeljska pravica, CSD pa niti ni sprožil postopka za odvzem roditeljske pravice; kot tudi sam postopek obravnave vloge CSD Slovenj Gradec glede vloge starih staršev za rejništvo. Stara starša sta pred odvzemom otrok prejela zgolj neobrazloženo mnenje CSD in ne odločbe ministrstva, ki bi o njuni vlogi moralo odločati skladno z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti. Postopek tako ni bil zakonito zaključen, imel pa je krute posledice, saj sta bila otroka odvzeta starim staršem in odpeljana k rejnikom. Odločba s strani ministrstva je prišla komaj po medijskem izpostavljanju te nepravilnosti. Socialna inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti, vemo pa, da starih staršev sploh ni zaslišala. Zgolj poročilo CSD je bilo tako za njih dovolj. A še sploh lahko verjamete v takšno socialno državo? Ministrica si je prislužila našo interpelacijo zato, ker je nesorazmerno posegla v ustavno varovane človekove pravice, ker je dolžna zagotavljati, da državni organi in nosilci javnih pooblastil skrbijo za otrokovo korist, ker ni pripravila zakonodaje, ki bi varovala pravice otrok, ker je več kot očitno ščitila svojega strankarskega kolega na CSD SG (ki je kasneje zaradi nepravilnosti tudi odstopil) in ker zaradi takšnih in številnih drugih primerov javnost izgublja zaupanje v institucijo socialne države. Trenutno imamo v obravnavi spremembe Zakona o skladnem regionalnem razvoju. Zelo pomenljiv naslov, žal pa dejanja obstoječe vladajoče koalicije kažejo prav na nasprotno. Slovenija je zelo neenakomerno razvita. Osrednjeslovenska regija dosega 116% odstotkov razvitosti evropskega povprečja, medtem ko celotna Podravska regija dosega zgolj 67 odstotkov razvitosti evropskega povprečja. Izhajajoč iz tega dejstva bi bilo prav, da bi se več sredstev namenilo podpovprečno razvitim regijam, a žal ni tako. Nedavno je predsednik vlade z županom Ljubljane podpisal dogovor o dodatnih denarnih sredstvih v višini 300 mio evrov, medtem ko na drugi strani ob sprejemu proračuna za leti 2016 in 2017 ni bil sprejet z moje strani predlagan amandma, ki bi za razvoj območja Haloz namenil 5 mio evrov letno. In to kljub dejstvu, da razvoj območja Haloz podpirajo vse parlamentarne stranke. Ob koncu naj vam zaželim lepe bližajoče se poletne dni. Ocenjevanje suho mesnatih izdelkov v Žetalah Leto je spet naokoli, domače koline in zima sta že za nami in prišel je čas, ko smo v Društvu hribovskih kmetij in podeželja spet organizirali ocenjevanje suhomesnatih izdelkov, ki se je odvijalo 16.04.2016 ob 16. uri v dvorani v Žetalah. Na ocenjevanje je prispelo dvanajst salam in tri bunke. Ocenjevanje je potekalo pod budnim očesom strokovne komisije, ki je vsak izdelek zelo strokovno ocenila z ocenjevalnim obrazcem in za vsak izdelek podala mnenje in končno oceno. Kakovost izdelkov se iz leto v leto izboljšuje in lahko rečem, da slabega izdelka na ocenjevanju sploh ni. Kot je povedal predsednik, g. Pribožič, je bila letina za sušenje zelo dobra, zato so suhomesnati izdelki letos zelo kakovostni. Pohvalil je vse izdelke. Podelili smo zlato diplomo z oceno 19, ki jo je letos prejel Kodrič Janez za haloško bunko. Srebrno diplomo za haloško bunko sta prejela Boštjan Galun z oceno 18,5 in Jože Širovnik z oceno 18. Srebrne diplome za salame so prejeli Ivan Golob z oceno 18 in Martin Korez z ocenolS. Bronaste diplome za salame so prejeli Boštjan Galun z oceno 17, Jože Širovnik z oceno 17,5, Janez Kodrič z oceno 17,5, Marija Cafuta z oceno 17 in Franc Topolovec z oceno 17. Na koncu smo izdelke še poskusili in si izmenjali izkušnje. Nadejamo se, da se naslednjo leto srečamo s še z boljšimi izdelki. Vabljeni tudi ostali. Za DHKP Jože C. Zimski večer ob igranju kart Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja se je tudi letos odločilo, da organizira večer, ki bo namenjen igram s kartami. Zimski večeri so zelo dolgi, zato smo si v društvu zadali, da bomo vsako leto v zimskih dneh organizirali en večer, ki bo namenjen druženju ob igranju kart. Zadnji dan v januarju zvečer se nas je zbralo nekaj čez dvajset, od starejših do mlajših. Igrali smo »šnops«. Najprej smo izvedli igro posamično, nato še v dvojicah. Večer se je zavlekel pozno v noč. Na koncu smo podelili tolažilne nagrade. Večer je potekal v zelo dobrem vzdušju, postregli smo z narezki in dobro kapljico. Vsi, ki so se ga udeležili, so bili nad srečanjem navdušeni. Obljubili smo si, da se naslednjo leto spet srečamo. Že vnaprej vabljeni tudi ostali. Zapisal Jože C. TU JE NASA DOMOVINA Dnevi prehitro minevajo. Zdi se, da še ni dolgo tega, ko smo z veseljem prebirali zadnjo izdajo našega priljubljenega glasila, pa se že spet oglašamo in želimo našim bralcem povedati, kaj zanimivega smo počeli v Kulturnem društvu Žetale v tem prvem polletju. Kultura je naša oblika dejavnosti, je način našega življenja. Skupaj si prizadevamo naše sposobnosti povezati za uspešno delovanje v okolju, kjer živimo. Tedensko redno hodimo na pevske vaje, občasno se sestaja tudi dramska sekcija. Februarja smo pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Na občnem zboru društva smo pregledali delo minulega leta in izdelali načrt aktivnosti tega leta. Marca smo sodelovali na proslavi ob dnevu žena in materinskem dnevu. V začetku maja smo nastopili na Območni reviji pevskih zborov - VEČERNA PESEM 2016 v Gimnaziji Ptuj. Na lepo zadnjo soboto v maju smo uspeli pobegniti na strokovno ekskurzijo v lepa in zgodovinsko za Slovence zelo pomembna Goriška brda. Lepo obdelana pokrajina skriva žalostno zgodbo preteklosti v boju za ohranitev slovenskega ozemlja. Pokrajina, zgodovina in domovina so tod navduševale pesnika Alojza Gradnika in pisatelja Franceta Bevka, ki sta v naše kulturno bogastvo prispevala številna zelo brana dela. V juniju sodelujemo na vsakoletni slikarski prireditvi pri nas. Zelo delovno smo se pripravljali na svečanost ob 70. obletnici kulturnega društva in 25. obletnici dneva državnosti. Zelo pomembni obletnici, ki ju je potrebno slovesno počastiti. V prvem delu je potekala sama proslava z recitali, petjem in slavnostnimi govori. V drugem delu je Orkester slovenske vojske izvedel koncert. Zanimivo, novo za naše okolje, lepo in slovesno za naši pomembni obletnici. Marta Prevolšek Ko se sreča več generacij Toplo majsko sonce nas je spremljalo na poti k slavljenki, h kateri smo se člani Rdečega kriza (RK) tistega popoldneva odpravili na kratek obisk. Pred kratkim je za sabo pustila 91 pomladi, pa smo ji za ta častitljivi jubilej šli čestitat tudi mi. Vesela, prijazna, s toplino nas je sprejela na pragu. Izročili smo ji skromno darilce, ji iskreno zaželeli mnogo zdravja in tiste vedrine, ki jo premore prav ona. To je tisto, kar pri njej vsi občudujemo. Kljub vsem tegobam, katerih skozi njeno življenje ni bilo malo, je ohranila optimizem ter vero v boljši jutri. Ko pripoveduje o še tako težki življenjski preizkušnji, jo zna pospremiti s svojim prav posebnim humorjem. Z velikim zanimanjem spremlja, kaj se dogaja doma in po svetu. Bolijo in jezijo jo krivice ter nemoč malega človeka. Ko to pripoveduje, pa kar hitro vse popestri s kakšno hudomušno pripombo in vse skupaj naenkrat ne zgleda tako hudo. Veliko tega iz svojega življenja nam je zaupala. V svojih željah ostaja skromna. Le zdravja, še več pa sreče za svoje najdražje si želi. Pa da se ob letu spet oglasimo pri njej. Seveda smo obljubili. Obisk pri njej je tudi nam, ob urici dobre volje, dal veliko lepega. Ob življenjski zgodbi sočloveka se zavemo, kako majhni so problemi, ki se nam ta trenutek zdijo tako veliki. Pri RK Žetale se zavedamo, da sveta ne moremo spreminjati po velikih korakih. Smo pa veseli, če nekomu polepšamo dan z majhno pozornostjo, iskrenim stiskom roke in prijaznim klepetom. Upam, da smo ga polepšali tudi Vam, draga gospa Alojzija Florvat. Naj Vam zdravje služi še mnoga leta. Flvala za prijazno gostoljubje Vam in hčerki Minki. Nasvidenje ob letu. M.MIKOLIČ ŽIVLJENJE V DU OBČINE ŽETALE Včasih so rekli, da je življenje ena lepa pravljica, polna srečnih, včasih manj naklonjenih zgodb; pripovedovali so nam tudi, kako dedek in babica sedita pred hišo, srkata vase tople spomladanske žarke in se spominjata preteklosti. Tudi žetalskim upokojencem piše življenje zanimivo knjigo. Prelistali smo jo tudi na letnem občnem zboru 12. marca 2016 v gostišču GASTRO v Kočicah. Zbralo se nas je okrog 80 članov, če prištejemo še goste DU iz Majšperka, Podlehnika, predstavnika Pokrajinske zveze DU Ptuj in predstavnike domačih društev. Kot običajno nas je pozdravil naš župan, g. Anton Butolen, in nam zaželel uspešno izvajanje načrtovanih programov ter trdnega zdravja. Naše društvo ima zadovoljivo število članov. Letos jih je vstopilo že 6. Prijazno vabljeni med nas, obljubljamo vam pestro dogajanje na naših izletih in romanjih. V soboto, 28. maja, smo poromali k Mariji Bistri, kjer smo se udeležili svete maše, v Zaboku smo imeli kosilo, ob toplem sončnem vremenu smo si ogledali Trakoščan. Organizacija nam je dobro stekla, tudi šofer je bil zanesljiv - prijazen domačin Ervin Jus. Tretjega julija načrtujemo mašo za vse naše upokojence v župnijski cerkvi Sv. Mihaela v Žetalah. Mašo bo vodil naš farni župnik Ciril, nato se bomo zbrali v večnamenski dvorani ob kosilu, malo poklepetali in minil bo zanimiv dan, vreden spomina. Sodelovali bomo ob praznovanju občinskega praznika v oktobru, že v septembru pa bodo nekateri upokojenci aktivni pri varovanju šolskih otrok ob vstopu v šolo. Načrtujemo še en izlet ali romanje; smer naj bo presenečenje. Omeniti moramo še, kako uspešno je oblikoval dopolnila k pravilom društva upokojencev naš mladi član, g. Jože Krivec, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Novo oblikovan pravilnik smo dali v potrditev Upravni enoti Ptuj. Pa še to: že več let je v navadi, da članom upokojencev ob okrogli obletnici podelimo rdeč nagelj v znak spoštovanja. Tako potekajo naše aktivnosti. Prijetno in zdravo preživljajte poletni čas, do zimskih dni pa vas lepo pozdravljamo. Za DU predsednik društva, Filip Režek POMLAD SE JE POVEZALA S POLETJEM Bila je sobota, 7. marec, prijeten pomladni dan. Članice Društva podeželskih žena Občine Žetale smo se zbrale v večnamenski dvorani v Žetalah in prvič izvedle občni zbor v novi dvorani. Predsednica društva, ga. Darinka Kodrič, je s pozdravnih govorom predlagala imena članic za delovno predsedstvo, ki smo ga potrdili in občni zbor je stekel. Potrdile smo letni delovni program, ki obsega izobraževanja, praktično delo - kuhanje, peka, našivavanje, pletenje in sodelovanje z drugimi društvi. Poročila so bila natančna in jasna. Potrdile smo dopolnilo k pravilom društva, saj je odslej sedež društva na naslovu Žetale 1. K letnemu delovnemu planu spada tudi realizacija izleta, ki ga bomo izvedle 5. julija v smeri na zahod naše domovine - Babno polje in okolica. V programu je tudi tradicionalna rekreacija v OŠ, ki je bila v pretekli sezoni uspešno izvedena. Vsako leto aktivno sodelujemo pri proslavi Ex tempore, pripravimo obložene kruhke in spečemo raznovrstne sladice. Letos se je to dogajalo 11. junija. Ob minulem pustu v februarju smo nacvrle krofe za osnovnošolce in otroke v vrtcu in se z njimi družile v gasilskem domu. Občnemu zboru so v imenu društev prisostvovali ga. Marta Prevolšek (KD), gospod Franc Stojnšek (Strojni krožek), ga. Petra Kojc (Turistično društvo), ga. Slavica Širec (Gasilsko društvo), ga. Ma- rija Skok (RK). Seveda je bil na našem občnem zboru prisoten tudi naš župan, Anton Butolen, ki je v humorni obliki razložil finančni načrt, pohvalil sodelovanje našega društva in nam zaželel uspešno delo pri bodočih udejstvovanjih. V načrtu je tudi sodelovanje ob praznovanju občinskega praznika, pa tudi ob priložnostnih dogodkih v okviru občine. Ponosne smo na našo članico, go. Darinko Vogrinc, ki je maja že enajstič sodelovala na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. S svojo peko in okrasitvijo štruce ali pletenice si je prislužila že enajsto zlato priznanje. Če ji bo zdravje naklonjeno, bo lahko naslednje leto ob novem zlatem priznanju sprejela že četrti znak kakovosti ali zlati kipec. Je edina naša občanka, ki je sodelovala na tej razstavi. Članice društva ti iskreno čestitamo. Poletni meseci so namenjeni individualnemu delu, druženju s sorodniki, lahko pa doživimo zaslužen dopust doma, na morju ali kjerkoli, samo da bomo zadovoljni in odpočiti. Besedno se zopet srečamo čez pol leta, ko bo, kdo bi vedel v kakšnem razpoloženju, božični in novoletni čas. Lepo pozdravljeni v imenu članic Društva podeželskih žena občine Žetale. za društvo, M. K KULTURNO DRUŠTVO ŽETALE na potepu po GORIŠKIH BRDIH Kulturno društvo Žetale se je po enoletnem premoru odločilo, da svoje člane letos popelje na izlet po Goriških brdih. Termin izleta je bil določen za konec maja, saj vemo, da so Goriška brda v tem letnem času najlepša. Povsod zorijo češnje, ne manjka dišečega jasmina in lepo cvetočih vrtnic. Na sončno jutro v soboto, 28.05.2016, smo v prtljažnik avtobusa naložili zaloge za na pot, počakali še zadnje izletnike in se natanko ob 5.35 odpravili novim dogodivščinam naproti. Vzdušje na avtobusu je bilo že od vsega začetka zelo veselo. Po nekaj začetnih pozdravih in napotkih za izlet smo kaj hitro prispeli do tradicionalnega postanka v Trojanah in se okrepčali z jutranjo kavico, s krofom. Tudi obveznega jutranjega razkužila vseh vrst ni manjkalo. Prav tako smo bili obilno založeni s sladicami. Okusna peciva vseh vrst so krožila po avtobusu skozi ves dan, za kar so poskrbele pridne roke nekateri izletnic. Eden od dobrih nasvetov je bil, da moramo, če želimo res spoznati Goriška brda, najeti lokalnega turističnega vodiča, ki pozna kraj. Nasvet smo upoštevali in v Novi Gorici nas je pričakala vodička Tatjana iz lokalne turistične agencije Autentika. Ga. Tatjana nas je prijazno sprejela in po začetnih napotkih se je lahko naše potepanje po Goriških brdih začelo. Kaj hitro smo spoznali, da nas vodi izkušena vodička z bogatim znanjem o zgodovini, kulturi, kmetijstvu, gospodarstvu in praktično o vsem, kar se dogaja v Brdih. To znanje je znova in znova potrjevala, saj je z lahkoto odgovarjala na še tako nemogoča vprašanja. Na izlet v Goriška brda smo se odpravili v času, kot tam zorijo češnje, zato je bilo prav, da smo obiskali eno izmed sadjarskih kmetij, kjer nam je simpatični sadjar predstavil svojo zgodbo in dejavnost ter nam dal na pokušino marmelade, žganje in vina. Gospodarica nam je spekla briško »fr-taljo«, tipično briško jed. Tudi otroci so prišli na svoj račun. Na dvorišču so se bohotile zoreče češnje in medtem, ko smo nekateri okušali vinske dobrote, so drugi kar z drevesa pokušali prve češnje. Obisk pri sadjarju se je rahlo zavlekel, saj je bil degustacijski prostor zelo akustičen, kar so izletniki izkoristili in dokazali, da so odlični pevci. Le s težavo smo naredili premik do aslednje točke ogleda, ki je bila le nekaj korakov stran. Ogledali smo si obnovljeno srednjeveško vas Šmartno, ki sodi med najlepše briške vasice. Šmartno leži na griču in je obdano z obzidjem in obrambnimi stolpi. Sprehodili smo se po ozkih vaških ulicah vse do mogočne baročne cerkve svetega Martina, po kateri je vas Šmartno dobila ime. Ker so bili z nami vsi člani Kvarteta Dobrinček, so nas tudi oni razveselili s prijetno pesmico, ki so jo zapeli v čudoviti cerkvi. Po ogledu vasi je bil čas še za kavico in nakup izdelkov iz domače obrti. In glej ga zlomka, že so se nam oglašali trebuščki, treba je bilo pohiteti naprej, kjer nas je čakala obljubljena malica. Nekateri so nas organizatorje že prav jezno gledali, saj je bil čas malice že mimo in saj razumete, »lačen si ful drugačen«. Gonjače, lokacija naše malice in naslednja točka popotovanja po Goriških brdih. Vodička Tatjana nas je pripeljala na kraj, kjer pogled seže čez čudovite briške griče in še dlje. Spomenik v Gonjačah je posvečen 315 žrt- vam druge svetovne vojne, na njem je pisatelj France Bevk zapisal: “Sinovom Brd in Benečije, čuvarjem zvestim naše govorice ...”. Poleg spomenika stoji razgledni stolp s 114 stopnicami, od koder se je, tistim pogumnim, ki se ne bojijo višine, odprl čudovit razgled na briške griče in strnjene vasice, Alpe in Dolomite, na Furlanijo vse do morja. Malico smo pojedli v čudoviti senci zelo lepega ambienta. Branjevci so nam ponujali že prve češnje in razne druge domače dobrote. Žal smo bili razočarani nad visokimi cenami in temu primerno se je tudi trgovalo. Siti in opiti od lepot Šmartnega smo odhiteli v kraj Oslavje, ki leži na italijanskem delu Brd. Tam stoji veličasten spomenik junakom Sabotina. V tej mogočni stavbi iz leta 1938 počiva 57.740 vojakov, padlih v teku enajstih bitk, ki so se vršile na tem območju med prvo svetovno vojno. Ob veliki zgradbi valjaste oblike se odpira čudovit razgled na dolino Nove Gorice in Gorice ter na Sabotin. Verjetno ni človeka, ki si ne bi pogledal vsaj enega dela slovenske nadaljevanke Ena žlahtna štorija, ki je poskrbela, da dober glas o lepotah Goriških brd res seže v deveto vas. In mi smo si rekli; če smo že tu, si moramo ogledati še Grad GREDIC - kuliso iz nadaljevanke Ena žlahtna štorija. Čudovit mali grad, po katerem je dobil ime cel zaselek, stoji na robu Goriških brd z enkratnim pogledom na okoliške vinograde. Na razočaranje mnogih je hotel zaprt za javnost, zato smo si lahko ogledali le zunanjost in naredili eno gasilsko fotografijo. Nismo si predstavljali, kaj naredijo kamere in montaža, saj je okolica gradu povsem drugačna, kot jo prikazujejo po televiziji. Skozi celotno popotovanje nas je razveseljeval vonj cvetočega jasmina, ki raste skoraj pri vsaki hiši. Izkazal se je tudi za odlično ozadje pri fotografiranju. Letos je Kulturno društvo Žetale poskrbelo, da na izletu nismo bili žejni, pridružili pa so se tudi nekateri izletniki, ki so prinesli odlično vino, kar se je poznalo pri povpraševanju po obisku WC-ja. Kar nekaj časa je minilo od našega prvega postanka za takšne namene, zato smo resnično pohiteli do Dobrovega. Dobrovo je središče Brd z zanimivim gradom, ki stoji že od 13. stoletja dalje, v kasnejših stoletjih pa je propadal. Na njegovem mestu je na začetku 17. stoletja zraslo novo renesančno grajsko poslopje, ki se je ohranilo v razmeroma nespremenjenem videzu in velja danes za enega najlepših na Goriškem. Nas je v tem gradu pričakalo pozno briško kosilo, ki so nam ga postregli v grajski restavraciji. Po poznem kosilu nam je vodička kar na grajskem obzidju na hitro povedala nekaj o okoliških gričih. Med drugim smo izvedeli, da je zadnja krava v Goriških brdih poginila pred kakšnimi dvajsetimi leti. Na postajališču pred gradom so predvsem člani moškega pevskega zbor ponovno dokazali, da Žetalanci radi dobro in veliko pojemo. Še posebej, če je prisotna dobra haloška kapljica. Sonce se je že pričelo skrivati, ko nas je pot vodila do naše zadnje načr- tovane točke ogleda. Sprehodili smo se ob Soči do mogočnega ločnega mostu, imenovanega Solkanski most. Mostje svetovno znan, saj ima najdaljši kamniti lok na svetu in najdaljši lok med železniškimi mostovi. O njegovi veličini in lepoti smo se prepričali, ko smo se sprehodili do mostu na platoju nad Sočo in naredili še zadnjo spominsko sliko! Prišel je čas, ko se je bilo treba posloviti od Goriških brd in od prijetne vodičke Tatjane. Še zadnja pesem »Adijo, pa zdrava ostani«, ki je donela prav do njenega stanovanja v bloku v Novi Gorici, ter obljuba vodičke, da ne bo pozabila tega čudovitega petja in da sledi povabilo na martinovanje v Goriških brdih. V poznih večernih urah smo s prijetnimi vtisi zapustili čudovita Goriška brda in že smo hiteli v okrilje domačega kraja. P.PLAJNŠEK KO SO BILE KOLINE SE PRAZNIK Včasih so bile koline za družino težko pričakovan praznični dan. Na dan, ki so ga določili za zakol prašiča, so vsi družinski člani poprijeli za delo, tudi otroci, ki so prašiča držali za rep, saj bi sicer po starih verovanjih lahko ušel. Gospodinja je poskrbela, da na ta dan ni manjkalo dobrot na mizi, gospodar pa je pripravil vse ostalo za nemoten potek tega kmečkega praznika. Na koline so bili povabljeni sorodniki in sosedje, veselo razpoloženje, ki je prevevalo ves dan, pa je po večerji doseglo višek s petjem, plesom in pripovedovanjem šaljivih dogodivščin. Kljub spreminjanju običajev in prehranskih navad so koline še danes med večjimi hišnimi prazniki po vaseh. V dediščini slovenske prehranske kulture predstavljajo koline s pestro paleto izdelkov zares veliko bogastvo. Samo osnovnih izdelkov, ki smo jih znali in jih še znamo v Sloveniji narediti iz prašiča, je krepko čez petdeset. Znotraj vsake skupine je cela vrsta lokalnih in regionalnih receptur, izvedb, načinov prekajevanja in sušenja. Vsaka vas, vsak kraj, tako rekoč vsako gospodinjstvo pa je razvilo svoje posebnosti pri sestavi izdel- kov, uporabljenih začimbah in načinih uporabe mesa. Skupno uživanje svežih klobas, mesa in drugih mesnih izdelkovje bilo in je še danes pomemben družabni dogodek. Starejši viri navajajo, da so v številnih krajih ob kolinah pojedli vse, kar so naredili iz prašiča. Ko so imeli koline pri prvi hiši v vasi, so prišli na pojedino iz vseh ostalih hiš, in tako naprej do zadnje. Zato je praznik kolin povezoval in utrjeval ljudi v skupnosti. Ker je ta običaj marsikje skoraj povsem izumrl, oziroma se je popolnoma, lahko bi rekli industrializiral, nas je letos, sedaj že tretje leto zapovrstjo, Gregor Mlakar povabil na furež, kot je bil nekoč. Kot se spodobi, smo se za ta dan, primerno namenu, času in »prazniku«, tudi oblekli, vsaj za tisti dan smo se tako vrnili nekaj let v preteklost. Lahko rečemo, da bo počasi (če že ni) ta naš »furež« postal tradicionalen, z enim samim namenom: ohranjanjem kulturne dediščine skozi druženje in zabavo. Potrebno je ohraniti pristno kulturno dediščino, saj je le-ta tista, ki nas bo v prihajajočih časih s popularizacijo multikulturalizma spominjala, od kod izvirajo naše korenine. In prav je tako, da ohranjamo praznik naših staršev, starih staršev ... Zato se na tem mestu v imenu vseh mesarjev zahvaljujemo družini Mlakar in glavnemu mesarju Gregorju za povabilo in se priporočamo za naslednje leto ... In potem tako naprej. Družba veselih mesarjev • Mednarodne in lokalne aktivnosti v Žetalah z roko v roki • Začetek poletja nam naznanjata prvi vonj po suhem senu ter popolnoma ozelenela okolica, na katero smo • zelo ponosni. To z navdušenjem pokažemo gostom, ki ^ nas obiščejo v domačem kraju. V Turističnem društvu Žetale se že veselimo tega poletja, ko bodo naše ak- • tivnosti ponovno privabile veliko mladine iz Žetal, oko-^ liških krajev, Evrope in Azije. Vsekakor bomo veseli tudi novih obrazov, ki bi želeli postati del dogajanja. • Podobno kot v preteklih letih nam je tudi letos že ( v začetku leta uspelo sestaviti program aktivnosti in z njimi uspeti tudi na nacionalni agenciji za mladino v • Ljubljani. Vložen trud se bo obrestoval in poleti bomo v Žetalah ponovno gostili 30 mladih iz šestih evropskih držav. Mladi iz Grčije, Bolgarije, Estonije, Češke, • Madžarske in Slovenije bodo prvi teden v avgustu v ^ Žetalah sodelovali na številnih delavnicah in predavanjih, kjer bo poudarek na krepitvi medkulturne zavesti, • sodelovanju mladih pri odločanju, svobodi govora ter ^ kreativnem reševanju in razumevanju sodobne problematike v Evropski uniji. Med projektom bodo mla- • dl spoznavali različne kulture in s tem krepili skupno ( evropsko zavest. V drugi polovici julija se nam bosta pri delovanju • pridružila študenta iz Turkmenistana, ki sicer študirata turizem na univerzi v Istanbulu. Skupaj bomo ustvarili različne dogodke in spoznavali različne poglede na turizem. Zadnjo majsko soboto smo se člani in občani odpravili na tradicionalni majski pohod po Pohodni ekološki poti. Pohod smo začeli pri baru Dobrinček in se v prelepem sončnem vremenu podali na pot med cvetoče travnike in gozdove. Pot nam je dajala navdih in lep razgled na razgiban gozdnat teren. Ustavili smo se pri Vinogradništvu Plajnšek, kjer smo se okrepčali z zlato kapljico in pohodniškim golažem. Z veseljem smo ugotovili, da pozeba ni uničila pridelka na Potnem Vrhu, zato upanje na dober letnik še zmeraj ostaja. Če bo to držalo, pa bomo preverili na tradicionalnem majskem pohodu naslednje leto. Aktivna pomlad se bo kmalu prevesila v še aktivnejše poletje. Vabimo vas, da se nam pridružite na katerem od dogodkov, ki se bodo odvili v času mladinske izmenjave in tako pobliže spoznate naše delo. Vse mlade, ki si želijo mednarodnih izkušenj, pa vabimo, da se nam pridružijo. Boštjan Štajnberger Bez prače nejsou kolače - Brez dela ni jela. Ahoj! Dobre rano. Jak se mate? Tako se začenja moj delovni teden v ponedeljek zjutraj ob 9. uri. Mame z dojenčki in otroci prihajajo v center SRDIČKO, organizacijo, v kateri sem od ponedeljka do petka zaposlena v dopoldanskem času. Z otroki skupaj pojemo, se igramo in ustvarjamo, z mamami pa izmenjujemo izkušnje ter se pogovarjamo o vsakdanjih, življenjskih stvareh. Od njih sem do sedaj izvedela že marsikaj; kje so najbolj poceni trgovine v mestu; kje imajo najboljšo kavo, sladoled ter pivo; kako pripraviti domači kefir in češke sladice (najbolj popularni so češki kolači (Kolache), Trdelnik, keksi (Vanilkove Rohlicky)); da je sveža koleraba v velikih količinah strupena in je bolje, da jo uživamo kuhano (jaz sem jo ravno takrat uživala svežo za zajtrk, zato sem s to navado takoj prenehala J); da moram besedo otrok v centru opustiti, saj v češčini pomeni hlapec itd. In preden vam povem, kaj počnem v popoldanskem času, se bom za trenutek ustavila pri igri prevajanja če-ško-slovenskih besed. Učenje češčine popestri moj delovnik, dneve in tedne tukaj. Kako torej najhitreje zmedeš Slovenca? Eno nedeljsko popoldne je sin mojega koordinatorja potrkal na vrata moje sobe in me vprašal: »Puj-deš s nami v lese?« Jaz začudeno pogledam in hitro najdem povezavo, da les najbrž pomeni gozd. Potem pa ti povedo še, da drevo pomeni les in da strom pomeni drevo. Češki jezik je zelo podoben našemu, vendar se včasih tako nasmejimo, ko najdemo kakšne slovenske besede, ki imajo v češčini popolnoma drugačen pomen, in obratno. Za vikend sem se odpravila na izlet s češko družino, ki ne govori angleško, zato sem se malo pogovarjala v češčini (vedeti morate, da je moja češčina po dveh mesecih še v povojih) in malo v slovenščini. Ko sem pokušala tradicionalni češki sir, sem jih prosila, da me eden izmed staršev fotografira (slika) z njihovima otrokoma. In ko sem rekla: »Prosim, slikajte,« se je slišalo v njihovem jeziku kot: »Prosim, slecite se.« Starša začneta kazati z mimiko, da to pomeni sleči se... Na koncu smo se še vsaj eno minuto smejali tej prigodi. O mojih jezikovnih dogodivščinah bi lahko napisala še celo stran, zato vam bom, preden mi zmanjka prostora, še nekaj povedala o popoldanskem delu. Po kosilu se odpravim s kolesom ali peš na drugo stran mesta, kjer delam z mladostniki iz socialno ogroženih družin. Gre za prostor, namenjen igri, športu, komunikaciji, reševanju njihovih problemov v šoli in doma, diskusijam na različne teme (odvisnost, odgovornost, puberteta), učenju tujega jezika, ustvarjanju itd. V center KAMIN, ki je odprt od 14. do 18.30 ure, prihaja okoli 10 do 15 mladostnikov, s katerimi imam svoj osebni projekt. Učim jih angleščine, skupaj ustvarjamo, rišemo in slikamo, se učimo o tujih državah (pokažem jim slike z mojih potovanj, rišemo zastave, se učimo o glavnih mestih), v parku jim pokažem različne igre, ki sem jih spoznala na preteklih projektih po Evropi in podobno. V juniju pripravljam za njih manjši projekt, kjer bodo spoznavali simbole in jih poslikali na steno v centru. Preostanek mojega prostega časa namenjam svojemu osebnemu razvoju, ustvarjanju, učenju in potovanju po Češki. Navezujem stike z novimi ljudmi, saj mi ti dajo ogromno navdiha in inspiracije. Ob vikendih spoznavam češko zgodovino, umetnost, arhitekturo, kulturne znamenitosti itd. Evropska prostovoljna služba (EVS) prinaša posamezniku veliko dodano vrednost in nepozabno izkušnjo, zato priporočam, da jo vsak mlad posameznik do 30. let izkoristi. Jaz sem se odločila za prostovoljno delo v tujini za najdaljše možno časovno obdobje, obdobje enega leta, mladi pa se lahko odločijo tudi za krajše projekte. Erasmus + projekt jih ob tem podpira tako, da gostujoča organizacija za prostovoljca nudi nastanitev in hrano ter mesečno žepnino. Če si zainteresiran/a, ti z veseljem svetujemo, kam in kako na projekt, kjer se lahko tudi ti izkusiš v novem okolju, spoznaš nove ljudi, se naučiš jezika in razvijaš potenciale, ki jih nosiš v sebi. Piši na: tdzetale@qmail.com in se na podobno pot odpravi tudi ti! Sabina Intiher, prostovoljka na Češkem, Usti nad Orlici Športno društvo Rim Predsednik: Robert Železnik Avtor članka: Robert Železnik 20.5.2016 Članek za Žetalske novice - mai 2016 Občni zbor Športnega društva Rim, ki je bil 2.4.2016 na Izletniški kmetiji Darinka Kodrič, je izvolil novo vodstvo. Prisotni člani so soglasno podprli kandidature vseh novo predlaganih društvenih funkcionarjev. Društvo je z novim vodstvom na čelu sprejelo plan dela za leto 2016. Plan je zastavljen dokaj optimistično; nekateri menijo, da celo nerealno. Toda pridne roke in zavzetost, tako starejših kot mlajših članov športnega društva, predstavljajo trdno zagotovilo, da bodo visoko zastavljeni cilji tudi doseženi. Cilji, ki smo si jih zastavili, so predvsem infrastrukturne narave. Športni park Rim iz dneva v dan dobiva boljšo, lepšo in celovitejšo podobo. Projekti, ki so nastali v naših mislih in umih že v daljni preteklosti, se počasi, ampak vztrajno implementirajo. Kot vsi ostali, lahko tudi v našem društvu »pojamramo«, da je vreme za izvedbo teh ali onih del odločujoč faktor. Letošnje leto nam je postreglo ravno s pravšnjim številom sprejemljivo lepih dni, da smo z deli v športnem parku intenzivno začeli. Tako smo zgodaj spomladi začeli s košnjo trate, ki je hitro za tem dobila dodaten simbol, ki še jo toliko bolj definira na način, ki ji ga člani ŠD Rim radi pripisujemo. Prej trata se je s postavitvijo zaščitne ograde, proti-vozne, bi jo lahko poimenovali, uradno preimenovala v zelenico. S ponosom smo njeno razkošje letos pristrigli že šestkrat. Člani ŠD Rim se maksimalno trudimo, da bi podoba športnega parka odsevala urejen in discipliniran značaj društva. Človek je fizično in duhovno bitje. Športni park je namenjen fizični krepitvi telesa, kakor tudi krepitvi uma in duha slehernika. Pomirjujoča narava, ki se na zenovski način prepleta z infrastrukturo parka, predstavlja zagotovilo, da ob obisku parka iz njega ne boste odšli ravnodušni. Vizija Športnega društva Rim je, da bi širili športno kulturo tako lokalno kot regionalno. Letošnje leto je namenjeno dokončanju vitalnih, za društvo prepotrebnih infrastrukturnih projektov. Zagotoviti hočemo namreč maksimalno kvaliteto storitve. Če se želi občan občine Žetale športno aktivirati, ukvarjati s tem ali onim športom, morda zgolj poizkusiti kakšen šport, je Športni park Rim več kot idealen začetek. Ponuja namreč široko paleto namenskih objektov za različne športe. Posameznik se lahko angažira v igranju t.i. futsa-la (malega nogometa), košarke, igra lahko tenis, namizni tenis, badminton, odbojko, preveri stanje svojih »mišic« na orodjih za delo z lastno težo, lahko pa enostavno teče in dela kroge okrog samega parka. Možnosti za rekreacijo je več kot dovolj. Paleto teh možnosti pa nameravamo v prihodnje še bolj razširiti. Prav to je razlog, da je letošnje leto namenjeno dokončanju projektov, ki omogočajo nadaljnje sledenje viziji ŠD Rim. »Zlata generacija« futsala ŠD Rim seje izpela, postala »modra« ali se enostavna nogometno upokojila, in prav to področje trenutno predstavlja največji manko samega delovanja ŠD Rim. Časi, ko so prvo petorko prve ekipe ŠD Rim sestavljali večinsko domači nogometaši, ki so nastopali v 1. ali 2. slovenski futsal ligi, so zaenkrat mimo. To pa ne pomeni, da smo pozabili tisto, kar smo se v paradni disciplini ŠD Rim naučili skozi leta. Premoremo bogate izkušnje in ogromno znanja s področja futsala. Znanje nameravamo deliti ter prenesti na prihajajoče žetalske generacije, v kolikor v Žetalah še obstaja navdih za to vrsto športa. Sam, pa tudi ostali člani smo prepričani, da tak naboj še obstaja, potrebno ga je zgolj odtrgati od računalnika in »privleči« na piano. Uspehi v športu so pogojeni z borbo, požrtvovalnostjo, odrekanjem in nepopustljivostjo. Skromno menim, da je omenjenih lastnosti v »žetalskem genu« več kot dovolj; upam pa si trditi, da imamo tudi tisto »nekaj več«, čemur se reče talent. Mandat, ki je bil zaupan novemu vodstvu, bo, srčno upamo, minil v težnji po čim večjem angažmaju vseh članov ŠD Rim, kot tudi vseh občanov občine Žetale na športnem in družabnem področju. Projektov in idej je dovolj. Uresničevanje v praksi - to je tisto, kar manjka. ŠD Rim se bo trudilo, da bo prakse več in utopičnih sanjarjenj manj. Kot predsednik Športnega društva Rim vabim vse občane, da se pridružijo viziji in poslanstvu Športnega društva Rim in skupaj, tako kot je to nekoč davno počelo društvo Sokol, poskrbimo za širjenje zdravega duha v zdravem telesu. Naj se na tem mestu zahvalim dozdajšnjemu vodstvu za korektno, srčno in požrtvovalno opravljeno delo. V prihajajočem poletju želim vsem čim več športnega haloškega »šfica« in medsebojnega sodelovanja! Prisrčno vabljeni v Športni park Rim in srečno! Novo vodstvo ŠD Rim sestavliaio: Predsednik društva: Robert Železnik Podpredsednik: Franci Vogrinc Blagajnik: Aleš Frlež Sekretar: Anja Kmetec 7 članov izvršilnega odbora: Jani Železnik, Janko Prevolšek, Tomaž Gajser, Marko Vogrinc, Andrej Flajšek, Borut Železnik, Robert Polajžer Nadzorni odbor: predsednik Dušan Kodrič; člana Vinko Širec in Klemen Širec Disciplinska komisija: predsednik Igor lljaš; člana David Škrabi in Joži Širec 8. januarja je častitljivih 93 let dopolnila Vukaličeva mama iz Kočic na Vinarjah. Obiskale smo jo Jerica, Veronika in Kristina. Širok nasmeh se ji je narisal na obraz, ko smo ji stisnile roko in zaželele vse najboljše v svojem imenu in imenu OORK Žetale. Gospa Veronika je še zelo vitalna in dobrovoljna, z veseljem je z nami popila kavico. Malo smo poklepetale z njo in vnukinjo Klavdijo, ki lepo skrbi zanjo. Dogovorile smo se za obisk naslednje leto; obljubila je, da nas bo čakala. tw't Zupni|a Žetale iunii 2016 V teh toplih junijskih dneh se bom sprehodil skozi dogodke, ki so se zgodili v prvem polletju letošnjega leta. Letos smo postni čas končali že v mesecu marcu, ko smo obhajali veliko noč. Kot vsako leto je bila nedelja pred veliko nočjo cvetna. Zbrali smo se pri Mariji Tolažnici in prinesli k blagoslovu presmece, za izdelavo katerih se je bilo potrebno letos precej potruditi, saj je bilo v naravi še bolj malo zelenja, ki bi naj bilo po tradiciji v presmecu. V tednu, ki je sledil, smo obhajali obrede velikega tedna. Postavili smo božji grob; letos sta ob njem stala tudi dva obnovljena vojaka, ki sta se nekoč že uporabljala za to priložnost. Sobotno jutro smo pričeli z blagoslovom ognja, ko smo prinesli lesne gobe, s katerimi smo odnesli blagoslovljen ogenj na svoje domove in jih pokadili. Skrbne gospodinje pa so že pripravljale dobrote za v košarico, ki smo jo odnesli v cerkev, kjer je potekal blagoslov jedil. V nedeljo smo se zbrali pri Mariji Tolažnici. G. župnik je najprej zapel alelujo, nato je sledila procesija okrog cerkve z vstalim zveličarjem. Ves ta čas se v župniji odvijajo redne pevske vaje, med katerimi se naši pevci pod vodstvom g. Silva Potočnika pripravljajo na redne slovesnosti v župniji in tudi revijo pevskih zborov, na kateri so letos doživeli pohvale in priznanje za njihovo delo. Med tednom otroci obiskujejo verouk, med katerim se pripravljajo tudi na sodelovanje pri svetih mašah. Kot vsako leto so tudi letošnji tretje-šolci prvoobhajanci. V maju so opravili prvo sveto spoved, v nedeljo pa se zbrali pri Mariji Tolažnici, kjer jih je čakala lepo okrašena cerkev, sredi cerkve pa okrašena miza. Vsi nasmejani in veseli so vstopali v cerkev, se posedli za mizo in spremljali obred slovesnosti. Lepo slovesnost, ki jo je vodil domači župnik Ciril, so na koru ob spremljavi orgel spremljali domači pevci. Letos so po obhajilu zaigrale tudi citre, na katere je zaigrala prvo-obhajanka Polona Fideršek. Maj je posvečen Mariji. V tem mesecu se vsako leto obhaja ljudska pobožnost - šmarnice. Letošnje so govorile o Fatimi in prikazovanju Marije trem pastirčkom. Ob četrtkih so šmarnice po dogovoru župnijskega sveta in g. župnika potekale na terenu pri križih in kapelah, vodili pa so jih člani župnijskega sveta. Pokazalo se je, da se ljudje radi zberejo k tej pobožnosti, poslušajo šmarnično branje in skupaj zmolijo. To je lepa priložnost, da se krajani zberejo skupaj v svojem zaselku, pa tudi otroci vidijo, kje so doma njihovi sošolci in sošolke. Zadnjo majsko nedeljo je bilo v naši župniji nadvse slovesno, saj smo ta dan zaključili šmarnice, zaključilo se je veroučno leto, zbrali so se jubilanti, g. Ciril pa je bil umeščen za župnika. Otroci, ki so redno prihajali k letošnjim šmarnicam, so se zbrali že dan prej, v soboto, na šmarnični pohod. Najprej so v domači župnijski cerkvi zmolili, nato pa se odpravili peš proti Mariji Tolažnici. Vmes so se ustavili pri Gajski kapeli, prebrali šmarnice za ta dan, zapeli Mariji v čast in se veseli zapodili v hrib proti cerkvi Marije Tolažnice. V cerkvi so prebrali še zadnji dan šmarnic, zmolili litanije in zapeli. Vsi so prejeli pohvale za lep obisk šmarnic. Zunaj cerkve so se posladkali z dobrotami, ki so bile pripravljene za njih, in preživeli skupno urico v igranju družabnih iger in druženju z vrstniki. V nedeljo je lepo okrašena cerkev Marije Tolažnice nakazovala, da bo v cerkvi slovesnost. Pred sveto mašo so se pred cerkvijo zbirali nasmejani jubilanti, ki letos obhajajo okroglo obletnico zakonske zveze. Zbralo se je 15 parov, da se Mariji zahvalijo za skupno prehojeno zakonsko pot in prosijo blagoslova za naprej. Med sveto mašo so zakonci obnovili zakonsko zaobljubo, ki so jo dali svojemu možu, ženi na dan poroke. Pater Tarzicij Kolenko, ki je vodil sveto mašo, je med pridigo podal primerjavo med zakoncem in duhovnikom, ki imata veliko skupnega. V vsakem zakramentu gre za podarjanje in izkazovanje ljubezni, mož ženi, žena možu, duhovnik Jezusu, ker je posvečen Bogu po zakramentu mašniškega posvečenja. Osrednja slovesnost tega dne je bila slovesna umestitev gospoda župnika. Slovesnost je vodil dekan pater Tarzicij Kolenko. Po opravljenem izpitu za župnika, ki ga je g. Ciril opravil pred komisijo na mariborski škofiji, je po dekretu mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla imenovan za župnika župnije Žetale. Med slovesno umestitvijo je iz rok župljanov prejel štolo, znak duhovništva; ključ cerkve in tabernaklja kot simbol, da mu izročamo v upravljanje cerkev in duhovno skrb za župnijo; evangelijsko knjigo kot simbol, iz katere naj oznanja božjo be- sedo, in molitvenik kot simbol molitve. G. Ciril je po izmoljeni veri obljubil, da bo skrben gospodar cerkvenega premoženja in da bo skrbel za zveličanje duš v naši župniji. Po maši smo se vsi zbrani zadržali pred cerkvijo, kjer so člani našega župnijskega pastoralnega sveta poskrbeli za pogostitev in prijetno druženje vseh navzočih. Jubilanti so nadaljevali druženje na skupnem kosilu pod Donačko goro, kjer so ob harmoniki Uroša Bera lahko tudi zaplesali in zapeli. Po sprehodu skozi polovico leta lahko opazimo, kako čas hitro teče. Otroci zaključujejo šolsko leto, veselijo se počitnic in dni, ko bodo lahko skupaj s starši mahnili kam v hribe, na morje, toplice; preprosto nekam, kjer se bodo lahko skupaj s starši spočili od vsakdanjega hitenja v šolo, službo, po opravkih. Vsem želim, da se lepo spočijete; veliko lepih doživetij v počitniških dneh, ki so pred nami. S. G. »SOLA - SOLARJI - SOLNIKI« Šolsko leto 2015/2016, ki se končuje, je bilo v vseh pogledih uspešno. Z vidika vzgojno-izobraževalnega dela je rezultat 100-odstoten. Na vzgojnem področju ni bilo nobenih težav ali ukrepov - vzgojna mapa je ostala prazna. Vsi učenci napredujejo, večina z zelo visokim odstotkom glede povprečja ocen. Tudi individualno delo z učenci s posebnimi potrebami je pripomoglo k dvigu njihovega znanja. Vključno s predvidenimi rezultati NPZ (nacionalnega preverjanja znanja) v 6. in 9. razredu lahko rečemo, da smo na pravi poti, poti priprave učenk in učencev naše šole na nadaljnje življenje. Vsi in vsak po svoje se trudimo, da damo učencem najboljše. To je razbrati že iz dela z našimi najmlajšimi udeleženci, otroci v vrtcu, saj zanje vsestransko skrbimo. Šola in vrtec se uspešno vključujeta v življenje in delo lokalne skupnosti, kjer z veseljem prispevamo svoj delež in se odzovemo na prav vsako povabilo. Zraven pouka, 15 dni dejavnosti, 17 interesnih in drugih dejavnosti se udeležujemo številnih natečajev in izvajamo 15 krajših in tudi celoletnih projektov, vse z namenom širjenja znanj, predvsem pa, da učence čim bolj socializiramo. Kako uspešni smo, pove že nekaj dejstev, ki jih predstavljam v nadaljevanju. Šolo obiskuje 85 učenk in učencev, v 6 oddelkih - 3 kombiniranih (1. in 2. r., 5. in 6. r., 7. in 8. r.) in 3 samostojnih (3., 4. in 9. r.). Skoraj vsi učenci so se večkrat udeležili različnih tekmovanj iz znanj, in to na 12 področjih: matematični kenguru (1.-4. r.), znanje o sladkorni bolezni, SU - Cankarjevo, FIZ - Stefanovo, TJN - nemščina, ZGO, KEM -Preglovo, MAT - Vegovo, BIO - Proteus, Vesela šola, EPI Lesepreis (nemška bralna značka), bralna značka. Skupaj je pri pripravah sodelovalo 34 mentorjev. Na šolskem nivoju so tekmovali 404 učenci in otroci vrtca. Prejeli so 290 priznanj za sodelovanje, od tega 48 bronastih, 35 srebrnih in 31 zlatih. Na regijskem nivoju sta bili izvedeni le dve tekmovanji (SU in ZGO), udeležile so se ju 3 učenke in eni je uspela uvrstitev na državno tekmovanje. To je Tina Čer-nejšek, ki je osvojila zlato Cankarjevo priznanje, pa tudi zlato priznanje iz znanja zgodovine. Z ostalih področij je na državnem nivoju tekmovalo še 11 učencev. Uspešni so bili: David Bukšek in Tina Černejšek - srebrno priznanje iz nemščine; Tina Černejšek - priznanje iz znanja kemije; Ana Marija Gajšek - srebrno priznanje, Ana Plajnšek in Tina Černejšek pa zlato priznanje iz Vesele šole; Tina Černejšek, Ana Plajnšek, Amalija Skok in Tjaša Polajžer -srebrno Vegovo priznanje (MAT), Tina Černejšek pa tudi DIAMANTNO Vegovo priznanje za vseh 9 let uspešnih tekmovanj iz MAT. Na tekmovanjih iz športa, šaha in drugih področij, na natečajih in v projektih na občinskem nivoju je sodelovalo kar 668 otrok in učencev. Pripravljalo jih je 31 mentorjev. Osvojili so številna priznanja in nagrade. Na regijski nivo seje uvrstilo 94 učencev, ki so dosegli odlične rezultate. Na tem mestu izpostavljamo le uvrstitve med najboljše tri, vendar prav vsem iskreno čestitamo. David Bukšek je v badmintonu osvojil 3. mesto in bronasto medaljo. Dekleta 2001 in ml. so v odbojki osvojile 3. mesto in pokal. Matija Peršak je na medobčinskem prvenstvu v atletiki posamezno - skok v daljino osvojil 2. mesto in srebrno medaljo, na področnem nivoju pa 3. mesto in bronasto medaljo ter uvrstitev na državno prvenstvo. Amalija Skok je v šahu posamezno dosegla 1. mesto in zlato medaljo, Nejc Butolen 2. mesto in srebrno medaljo, Žiga Polajžar pa v isti kategoriji 1. mesto in zlato medaljo. Vsi trije so se uvrstili na državno prvenstvo, a tam dosegli povprečen rezultat. Uspešni so bili tudi v šahu ekipno in v kategoriji F-15 dosegli 1. mesto in pokal ter uvrstitev na državno tekmovanje. Ekipo so sestavljali (po deskah): Žiga Polajžar, Amalija Skok, Nejc Butolen, Jernej Kos. Na regijski ravni so se naši učenci pomerili tudi v različnih natečajih in projektih. Najboljši udeleženci so prejeli priznanja, in sicer: Nejc Prevolšek, Nataša Butolen, Matjaž Butolen, Tina Černejšek - Evropa v šoli; Lucija Božičko, Polona Fideršek, Larisa Prevolšek, Ajda Korez, Nataša Butolen, David Bukšek, Mateja Ros, Tadej Skela -Naravne nesreče - Delujmo preventivno; Samanta Škrabi, David Bukšek, Tina Černejšek - Natečaj FIAIKU (nagrada: objava v Zborniku); Vseh osem učencev 8. razreda (Niko, Nejc, Matjaž, Jernej, Amalija, Valentina, Mojca, Tjaša) je na mednarodnem tekmovanju ekstramobilov - GO CAR GO prejelo za zares izviren avto »Kremenčkovi« kar štiri nagrade: 1. mesto za estetiko, 2. mesto za izvirnost, 3. mesto za nadgradnjo in 3. mesto po izboru sotekmovalcev. Uspehe v tem šolskem letu bi lahko še naštevala, a bom izpostavila le še tekmovanje za bralno značko, ki smo ga pričeli 17. septembra 2015 in zaključili 31. maja 2016. Predšolsko bralno značko je osvojilo vseh 54 otrok, šolsko pa 74 učencev od 1. do 9. razreda (ali 87,2 odstotka vseh učencev). Izmed njih je letos kar 8 ZLATIFI BRALCEV. Ja, kakor bi rekla Tina (neverjetno uspešna učenka šole): »Najboljši ste!« Kot ravnateljica sem zares ponosna na vas. Na učence, učitelje, vzgojitelje in vse ostale zaposlene, na svetovalno in administrativno-računovodsko službo, računalničarja, hišnika, čistilke, kuharice. Nenazadnje je vsak na svojem področju dela poskrbel, da se učenci v šoli in otroci v vrtcu dobro počutijo, zato verjamemo, da ste starši in ustanoviteljica, Občina Žetale, z našim delom zadovoljni. Obljubljam, da bomo še naprej stremeli k temu in da bomo v bodoče skušali še kaj izboljšati. Naredila bom vse, da ostanemo varna in uspešna šola, šola brez nasilja, šola strpnih do drugih in drugačnih, šola, ki skrbi za vsakega posameznika. Flvala vsem za zaupanje in hvala, da sem lahko ravnateljica takšne šole. ravnateljica OŠ Žetale dr. Silvestra Klemenčič USTVARIMO ŠE BOLJŠI JUTRI PROTI SONCU Še preden otrok se rodi, se že delajo razlike. Očka fantka si želi, mama ženske bolj omike. USTVARIMO ŠE BOLJŠI JUTRI Potem pa pride, kar pač pride, važno da je živ in zdrav. A preden sonce vnovič vzide, dojenček kup daril je zbral. Zanjo copatki roza, zanj pa moder bodi. Vsega prevelika doza. Grozno, da vse se le po spolu sodi. Punčka zraste, da je ljubka. Pridno zdaj že v kuh'no hodi. Ob njej rožasta je pupka, saj ta pač k punčkam sodi. Fantek zraste, da je močen, zdaj oče že v delavnico ga vodi. Tam spoznava, kateri stroj je za kaj določen, saj orodje pač v moško roko sodi. Nato zrasteta še bolj, kmalu skupaj že živita. Ko je tega jima že dovolj, se še poročita. Jutri še boljši dan naredimo in kakšno knjigo preletimo, skupaj se igrajmo ter zaigrajmo na lajno. Jutri boljši dan bo, imejmo se radi zelo, ne onesnažujmo okolja več tako, eko svet naj bo. Če bo jutri boljši dan, ne bo nihče zaspan, imeli se bomo zelo lepo in svet bo zgledal kot zlato. In če v šoli slaba ocena bo, raje ne povej za njo. Tako bo najbolje ali pa odleti kar v vesolje. V vesolju ni tako slabo, samo kisika tam ne bo. Zato bom raje ostal doma, kjer je čudovita Zemlja vsa. Nejc Prevolšek, 5. razred Res hudo je, če (ne)utemeljeno se mož znaša nad svojo ženo. Še huje je, če se s tem ponaša. A tudi ženska moškega lahko udari, pa ni to nikomur grešno. Njena roka ogromno moč lahko ustvari, a v javnosti je to vsem smešno. In še ena stvar, ki me res moti: moškim redkokdaj je mar, če žena sama gospodinjskih del se loti. Moški rojeni da so vodje, saj da ženske delajo same napake. A pravi nam še pravosodje, da pravice spola imata enake. Da za isto delo ženske plačane so manj, res ni pošteno. Da le zaradi spola jim uničijo pol sanj, tudi ni vseeno! Da torej spola sta enaka, naj v tvoji glavi v velikem bo okvirju. Tudi ženske nas prihodnost čaka, naj to ne ostane samo na papirju! ZDRAVJE Za zdravje skrbimo vsi, ki bi radi zdravi bili. Zatorej: zdrav način življenja je polna mira potrpljenja. Keksi, bomboni, čokolade to naše vsakdanje so razvade. A naši starši želijo si, da otroci zdravi bi bili. Če dolgo tečem, hodim, telovadim, svoj dragoceni čas zapravim. Mi lažje v sobi je sedeti in zvesto v računalnik zreti. A vendar vsak pri sebi ve, kaj se sme in kaj ne sme. Zmerna mera vsega je pot do zdravega ega. A ne glede na spol na koncu skupaj odideta tja, proti soncu. Tam ne šteje, če bil si mož ali bila si žena, tam šteje le, če oseba si bila poštena. Tina Černejšek, 9. razred Mojca Rebernišek, 8. razred REVŠČINA Revščina je huda stvar, saj vzame nam še zadnji denar. Oblek, dobrin ni prav veliko, a dobrih ljudi je še nekoliko. Bogati valjajo se v denarju, revni pa prosjačijo, pod mostom družijo se v mlaju, za hrano, vodo beračijo. Z mislijo na boljše življenje, se izgubljajo v nočeh, obsojeni na večno trpljenje, s solzami v očeh. Daniela Plavčak, 6. razred REKA Gledam v zvezde, občudujem vesolje. Vidim veliko pot naše male Zemlje. Poslušam šum reke. Ne slišim najbolje, ali je žalostna ali dobre volje. Svet smo si spravili v svoje tokove, narode na nasprotne bregove. V imenu zdaj reke marsikje teče, tudi ljudje, ki so del svetovne nesreče. Na poti zdaj njeni gradimo jezove, bilo bi pa bolje, če bi mostove. Reka pa vsaka želi si le tja, kjer je le morje. Brez vojn in gorja. Matjaž Butolen, 8. razred CE BIL BI... Če človek zdrav je in močan, ga nič na svetu ne ustavi, da želi biti kot Martin Krpan, si rad ustvari v svoji glavi. Če bil bi bister in krepak, mar sol bi spet tovoril? Ne, mišic ne bi porabil kot silak, sol pa v pamet bi pretvoril. Moč porabil bi za ta namen, da lačni bi imeli živež, soli natrosil pa bi tistim vsem, ki ne vedo, kako je biti revež. Nataša Butolen, 6. razred USTVARIMO ŠE BOLJŠI JUTRI NATEČAJ NARAVNE IN DRUGE NESREČE Na pomoč, mama! Požar se je zanetil. Zbogom, kmetija! Tla se tresejo. Ljudi panika zgrabi. A le brez skrbi. Po celi vasi, voda bregove dere. Mi pa bežimo. VEDRINA, SMEH, VESELJE Odprta usta, hihitajoči se glas. Smejalni napad. Samanta Škrabi, 9. razred IZ STAR 'ČASOV ... KRA ATJAZ Bil nekoč je dober kralj, najboljši, brez primere. Same zlatnike je koval, napravil kmete je vesele. Toda drugim vlač Z njimi moral je v izgubil celo vojsko je in skoraj prestol svoj. ni bil všeč. Brez smeha ni nič. Vedrina sedi v očeh. Veselja na kub. David Bukšek, 9. razred Ponedeljek je. Grozno. Nasmeh na obraz. Pa bo minilo. Tina Černejšek, 9. razred GASILEC ŽIVLJENJE Življenje je kot drevo, začne se s pomladjo, ko vse zacveti in raste visoko v nebo, se življenje povzpne na otroštva ladjo. Iz pomladi pluje v poletje, drevesa nas razveselijo s svojimi sadovi. Življenje se kaže v zrelosti, ki je zavetje pred nesrečo in podobnimi življenjskimi plodovi. Kmalu pride jesen, čas, ko drevo izgubi liste, takrat si star in resen, saj veš, da te čaka konec življenjske ceste. Tista cesta je kot zimska belina, zelenja že dolgo ni več, tam vse je sivina, misel na ta kraj je vsem odveč. Amalija Skok, 8. razred Ker pa bil je dober kralj, se gora Peca je odprla. Pred sovražniki ga skrila je in več let ga živa duša ni uzrl Zdaj tam za mizo sam sedi saj brada jo devetkrat mora oviti, pa bo spet prišel med slovenski rodin nas rešil vseh grozot. Ga je res tako težko posnemati Ali vsaj en dan kot on pogumen biti Se tako kot on en dan vesti In drugim tako kot on ob strani stati Lahko se ni tako kot on borili Enkrat se lahko nesreča vsakemu zgodi Celotna druščina takrat na pomoč prihiti Matija Peršak, 7. razred BOJ NA DUNAJU 9. razred 1 V petek, 15.6.1460, seje na Dunaju odvijal zgodovinski boj, kjer sta se za življenje in smrt bojevala Pegam ter naš kranjski junak Krištof Lambergar. Boj je potekal na Velikem polju vsem na očem. Po treh napadih je poražen na tla padel mrtev Pegam, junak Lambergar pa je ponosno odnesel poraženčevo glavo pred cesarja, ki mu je za nagrado podaril tri gradove na Kranjskem. Po naših podatkih je bil razlog za boj celjska dediščina, ki jo je hotel pridobiti Pegam. Na srečo se to ni in tudi nikoli ne bo zgodilo, saj jo bo vedno ščitil naš heroj Krištof Lambergar. Tjaša Polajžer, 7. razred DEKLE Z MNOGIMI PRIZNANJI Na OŠ Žetale so se čez leta številni učenci udeleževali tekmovanj, najuspešnejša pa je letošnja devetošolka Tina Černejšek, ki se lahko pohvali s številnimi dosežki, ki so zelo pomembni za našo šolo. Na kolikih tekmovanjih si že bila in koliko priznani si že osvojila? Ne vem, ne štejem več ... Sodelovala sem na Cankarjevem, Vegovem, ve-selošolskem tekmovanju, tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, iz biologije, zgodovine, logike, nemščine, kemije, s sestro pa sem delala tudi raziskovalno nalogo. V katerem razredu si pa prvič začela hoditi na tekmovanja in katero ie bilo tvoie prvo tekmovanje? Prvič sem tekmovala v prvem razredu na kengurujčku, na državno tekmovanje pa sem prvič šla v 4. razredu (Vesela šola). Večina tekmovanj iz znanja v Sloveniji pa je namenjenih osmošolcem in devetošolcem ... Koliko zlatih in koliko srebrnih priznanje si že osvojila od takrat? Dobila sem 7 zlatih in 8 srebrnih na državnem nivoju, dobila sem pa tudi več bronastih, srebrnih in zlato na regijskem nivoju. Ali so bila tekmovanja zelo težka? Ja, nekatera bolj, druga manj... k Na katero priznanje si naiboli ponosna in zakai? Razveselim se vsakič, ko mi “rata” in vsako priznanje mi dosti pomeni ... Vendar pa nimam do nobenega nekega posebnega odnosa ... Ko sem dobila prvo zlato, je bil to zame najlepši dan ... Tudi zdaj proti koncu sem bila seveda srečna za vsak uspeh, polepšalo mi je dan, vendar pa se priznanj ne veselim več v tako veliki meri kot prej .. Mislim, da priznanja še niso največ, kar lahko človek v življenju doseže ... Dosti pa mi na primer pomeni medalja z odbojkarskega tekmovanja, ker vem, da s sošolkami in osmošolkami tega ne bi mogle doseči brez sodelovanja Ali si se na tekmovanja pripravljala en dan prei ali kako drugače? Haha, v šoli mi to znese, na tekmovanjih pa je malo drugače, tam je potrebno vedeti malo več ... Pripravljati se začnem nekaj tednov prej, po navadi skupaj z učiteljico mentorico, ki mi zadeve dodatno razloži ... Imam pa to srečo, da si večino stvari zapomnim, ko jih slišim prvič ali drugič, zato v same priprave nisem nikoli rabila vložiti toliko truda. Se je pa zgodilo, da sem si vso literaturo prebrala enkrat, pa sem imela tako srečo z vprašanji, da sem na koncu dobila zlato ... Ja, na tekmovanjih ima pomembno vlogo tudi sreča ... Kakšna ie bila tvoia motivacija za toliko dosežkov? Khm, če povem čisto po resnici, sem se v 8. razredu na tekmovanja prijavila zato, ker sem videla, da imam možnosti za Zoisovo štipendijo, za katero štejejo dosežki zadnjih dveh let... Potem pa sem videla, da mi gre ... In sem nadaljevala ... Kai ie pozitivna lastnost vseh teh tekmovanj, če odštejemo priznanja? Zdaj me skoraj nikoli ni strah ne pred tekmovanji ne pred testi ... Naučila sem se namreč biti prepričana v svoje znanje ... Naučila sem se znajti (vsaj malo) v večjih šolah, kot je naša žetal-ska, poleg tega pa sem tam videla in spoznala dosti drugih vrstnikov ... Ali nameravaš tudi v srednji šoli hoditi na tekmovanja ali boš to pustila za sabo, v osnovni šoli? Verjetno ja ... Vseeno so občutki, ki jih zaznaš, medtem ko se opaziš na vrhu preglednice tekmovalcev, nekaj posebnega ... Hvala za sodelovanje! Intervju sta pripravili Anja Mikolič in Samanta Škrabi. SLIKARSKI EX - TEMPORE KRAJINARJEV ŽETALE 2016 Občina Žetale je organizirala že 16. mednarodni slikarski EX - TEMPORE KRAJINARJEV Žetale 2016. Že šestnajstič so se v Žetalah zbrali slikarji iz različnih krajev naše domovine, ki so na slikarskih platnih ustvarjali motive lepot žetalske krajine in Haloz. V soboto je vsa oddana dela ocenila strokovna komisija, ki so jo sestavljali Mario Berdič (likovni kritik), Jože Foltin (profesor likovne umetnosti) in Branko Gajšt (slikar). Komentar k nagrajenim likovnim delom je podal likovni kritik Mario Berdič. Slavnostni nagovor in zahvalo likovnim ustvarjalcem je podal župan Občine Žetale, Anton Butolen. Posebna zahvala je bila namenjena umetniku kiparju, g. Alojzu Grabrovcu, za lepo izvedeno skulpturo, ki ponazarja grbe Občine Žetale in bo krasila dvorišče pred občinsko zgradbo. V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor KD Žetale pod vodstvom Silva Potočnika. Glavna slovesnost ob otvoritvi je bila podelitev nagrad. Nagrade 16. slikarskega EX- TEMPORA KRAJINARJEV Žetale 2016 GRAND PRIX v višini 550,00 EUR je prispevalo podjetje Gastro d.o.o. iz Ptuja Nagrado je prejel slikar Igor Dolenc iz Žlebiča pri Ribnici za likovno delo z naslovom: Haloze Nagrado v višini 500,00 EUR je prispevalo podjetje ASFALTI d.d. iz Ptuja. Nagrado je prejel slikar Gregor Samastur iz Slap pri Ptujski gori za likovno delo z naslovom: Osamljeno drevo se ozira na Donačko goro Nagrado v višini 400,00 EUR je prispevalo Cestno podjetje d.d. iz Ptuja. Nagrado je prejela slikarka Nada Zidarič iz Maribora za likovno delo z naslovom: Žetale Nagrado v višini 370, 00 EUR je prispevalo Čisto mesto d.o.o. iz Ptuja. Nagrado je prejela slikarka Ana Krajnc iz Pivole pri Hočah za likovno delo z naslovom: Toplina Haloz Nagrado v višini 370,00 EUR je prispevala Občina Podlehnik. Nagrado je prejela slikarka Zdenka Vinšek iz Zagorice pri Igu za likovno delo z naslovom: Proti Dobrini Nagrado v višini 250,00 EUR je prispevalo podjetje TMD INVEST d.o.o. iz Ptuja. Nagrado je prejel slikar Alojz Krevh iz Prevalj za likovno delo z naslovom: Spravilo lesa Nagrado v višini 250 EUR je prispevala Občina Majšperk. Nagrado je prejel slikar Zvonko Mesarič iz Jelovic pri Majšperku za likovno delo z naslovom: Pot v Žetale Nagrado za likovna delo manjšega formata: Bon v višini 150,00 EUR je prispevalo podjetje GAOK Sašo Gajšt s.p. iz Sestrž. Nagrado je prejela slikarka Zvonka Pacek iz Senožeti, Dol pri Ljubljani za likovno delo z naslovom: Po polju že rožce cvetijo Polona Fideršek na SVIRELI2016 Med 30. marcem in 17. aprilom 2016 je potekalo 8. mednarodno glasbeno tekmovanje solistov ter komornih skupin SVIREL 2016, katerega se je udeležila tudi nadobudna citrarka Polona Fideršek iz Kočic, učenka Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. V sredo, 30. marca, je v Vili Vipolže s svojim tekmovalnim nastopom dosegla izjemen rezultat. Polona je v kategoriji A dosegla 96,5 točk in prejela zlato priznanje v disciplini brenkala. Svirel je največje mednarodno glasbeno tekmovanje v Sloveniji. S 700 prijavljenimi glasbeniki iz 22 držav se uvršča v središče največjih srednjeevropskih mednarodnih glasbenih tekmovanj. Cilj Kulturnega društva UPOL, ki Svirel organizira, je kakovostno, visoko profesionalno, referenčno in objektivno glasbeno tekmovanje, ki mu tekmovalci in stroka zaupajo ter prisegajo nanj. Letošnje tekmovanje poteka v prekrasnih ambientih v Goriških brdih (Vila Vipolže in Grad Dobrovo) in Novi Gorici (Konkatedrala Kristusa Odrešenika). Polona Fideršek je zelo nadarjena mlada citrarka in ena redkih, ki se odločajo igrati na ta inštrument. Čeprav se igranja uči šele dve leti, je svoj talent že pokazala na številnih nastopih. Na glasbeni šoli smo izredno ponosni na njen uspeh in ji iskreno čestitamo ter želimo še veliko uspešnega muziciranja, ki ji prinaša zadovoljstvo in srečo. Čestitke in zahvala gredo tudi njeni družini, ki jo pri njenem konjičku neizmerno podpira. Doroteja Bedenik, Polonina mentorica SPREJEM DEVETOŠOLCEV PRI ŽUPANU V junijskih dneh uspešno končuje svoje šolanje na OŠ Žetale 12 devetošolcev. Učence na čelu z ravnateljico dr. Silvestre Klemenčič in razredničarko Sašo Peršoh je v sredo, 15. junija 2016, sprejel tudi župan Občine Žetale, Anton Butolen. Učencem je predstavil podatke o Občini Žetale in jim ob koncu pouka čestital. Zaželel jim je veliko sreče in uspeha v nadaljnjem življenju ter uresničitev vseh zastavljenih ciljev. Na sprejemu, ki se je zaključil s pogostitvijo in skupnim fotografiranjem, so bili vsi učenci nagrajeni z majicami, najboljši učenci - Maja Bele, Tina Černejšek in Žiga Polajžar - pa so prejeli še knjižno nagrado. S. P Žetalski devetošolci na sprejemu pri županu občine Žetale Antonu Butolenu (Foto: Milka Kopše). 18. gozdarski praznik nekoliko drugače Žetalčani, lepo pozdravljeni. Na papir, ki leži pred vami, skušam spraviti dogajanje, kateremu smo bili priča v nedeljo, 5. junija. Pri OŠ Žetale smo takrat sodelovali in po svojih močeh krojili dogajanje na 18. gozdarskem prazniku v Žetalah. Program prireditve je bil razdeljen na dva sklopa. V prvem je potekalo regijsko izborno gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov, v drugem delu pa smo v Žetalah s pomočjo farnega župnika, g. Cirila, prvič izpeljali blagoslov traktorjev in njihovih voznikov oz. uporabnikov. Same priprave na dogodek so potekale več dni pred tem. Termin, ki je bil prvotno določen, nam je vreme preložilo za cel mesec v poletje. Vendar nam je vreme storilo uslugo, saj se je na ponovnem sestanku UO SK Žetalanec porodila ideja, da k motornim žagam dodamo še traktorje. Tako smo k sodelovanju povabili tudi župnika, g. Cirila Čuša, ki je bil takoj za to. Gozdarsko tekmovanje smo pričeli ob devetih, saj smo se bali neviht, ki so bile napovedane za popoldan. Prisotnih je bilo 18 tekmovalcev, delovno osebje, sodniki pod vodstvom Andreja Kovačiča iz OE ZGS, KE-Ptuj in razstavljavci gozdarske opreme Krpan. Po pozdravnih nagovorih predsednika društva, župana, g. Antona Butolna, in Andreja Kovačiča je dobilo tekmovanje poln zalet. Že kmalu je Petra dobila prve rezultate, ki jih je skrbno vnesla v preglednice. Gledalci so tekmo budno spremljali. Nekaj je bilo takšnih, ki so zbirali pogum, nazadnje pa obljubili, da bodo drugo leto sodelovali tudi sami. Druge je zanimala gozdarska tehnika, ki sta jo predstavljala predstavnika podjetja Krpan. Spet tretji so bentili nad srečo, ki jim ni dala, da bi žebelj, ki so ga zabijali s kladivom v klado, v prvem poskusu zabili do kraja. Ponujala se jim je privlačna nagrada. Nekateri pa so se zanašali le na sebe in podjetje Gastro, ki jih s svojo ponudbo tudi letos ni razočaralo. Dogajanje je bilo torej zanimivo za vsakogar. Ob enih popoldne se je tekmovanje odvilo do konca, sodniki so odšli na zasluženo malico, Petra pa k svojemu prenosnemu računalniku, od katerega so vsi pričakovali ugodne rezultate. Toda te smo pustili nekaj časa lepo »na hladnem«, saj je sledil blagoslov traktorjev in voznikov na njih. Za prvikrat se je ojunačilo le dvanajst traktoristov iz Žetal. V glavnem so bili novejši, le dva med njima sta sodila v kategorijo starodobnih. Odlično vzdrževana IMT in MF sta bila paša za oči. Milko je na svojem MF iz leta 1961 opravil še vožnjo navdušene mladine. Župnik, g. Ciril, je blagoslovil vozila, njihove uporabnike in vse prisotne. Vsem prisotnim je zaželel veliko delovne in osebne sreče. Srečo pa smo imeli tudi mi, saj se je po prireditvi pošteno ulilo, tako da smo se zatekli pod zavetje šotora. Sledila je samo še razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Omenjena trojica je osvojila tudi novi prehodni pokal in seveda nastop na državnem sekaškem tekmovanju. Nehvaležno, vendar odlično 4. mesto pa je osvojil Poldi Gajšek, ki je pokazal rezultat (1483 točk), s katerim je bil tesno za prvo trojico. V glavnem so vsi rezultati postregli z visokim številom točk, kar je lep odraz usposabljanja naših članov na tem področju. Zahvala za to gre tudi članom, ki že vrsto let aktivno sodelujemo pri dejavnostih, ki si jih zadamo. S tem dajemo zgled mladim, ki nam bodo sčasoma sledili. Tega dne pa je sledil samo še brezskrben pogovor ob kapljici s Potnega Vrha in tisti od Skoka. Pa lep pozdrav do naslednjič. Franc S. Ekipno: 1. mesto ekipa »Cepini« v zasedbi Izidor Štajnberger, Toni Butolen in Slavko Širec (4725 točk) 2. mesto ekipa »GG Žetale« v zasedbi Viki Žerak, Robi Jus in Avgust Pulko (4288 točk) 3. Mesto ekipa »Kuj neke« v zasedbi Franc Stojnšek, Stanko Pulko in Nejc Sakelšek (4068 točk) Ekipe Šaril, Črebli in Čabli so osvojile ostala prosta mesta. Posamezno: 1. mesto Slavko Širec z osvojenimi 1615 točkami 2. mesto Toni Butolen z osvojenimi 1586 točkami 3. mesto Izidor Štajnberger z osvojenimi 1524 točkami