24. Številka.
Trst, v ponedeljek 30. januvarija 1899.
Tečaj XXIV.
„Edlaost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih ishajn ob 9. uri zjutraj.
Naročnina zna S h : Obe izdan ji na leto . . . gld. 2t-— j Za namo večerno izdanje . „ 12'— jI Za pol leta,četrt leta in na mesec razmerno. |j Naročnino je plačevati naprej. Na na- ' ročbe brer, priložene naročnine te uprava ne ozira.
Na drohno ae prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke r po 4 nvč.; ponedeljake /Jutranje Ste- j! vilke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. i.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
t*i	_______J______A tuKiinulaV
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnic« in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo urediitttf n. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla*« sprejema uprnvnlAtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Telefon fttv. H70.
4 nvč.
V edinosti Je moč !
pravnifttvo In sprejemanje tnneratov
v ulici Molin piccolo Stv. U. nadstr.
"Y
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodmk.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konnorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Dunaj 28. Sinoči je neki izvošček povozil načelnika parlamentarne komisije viteza Jaworskega in ga ranil nekoliko. Upati je, da vitez Jaworski kmalo okreva.
]>UiinJ 28. Voditelj« rudniškega ravnateljstva v Idriji, višemu rudniškemu svetniku Jos. Čer-maku, je podelil cesar povodom njegovega umirovljenja naslov dvornega Bvetnika.
Budimpešta 28. {Zbornica poslaneev.) Preden se je prešlo na dnevni red, je opozicija zahtevala štiri glasovanja po imenih o tem, da-li smejo poslanci govoriti pred dnevnim redom. Na to so se nadaljevala glasovanja po imenih, ki so bila na dnevnem redu že prej. Ko se je istih izvršilo troje, se je zaključila seja. Prihodnja seja bode v pune d e 1 j e k.
Bcroltll 28. (Zbornica poslancev.) O drugem čitanju proračuna ministerstva za zunanje stvari je vprašal poslanec Eynern (nacijonabii liberalec), da-li je poslaništvo pri vati kan u koristno za spravo z papeževim stolom. Državni minister Miquel je izjavil, da vlada ne misli, da bi se s tem zastopstvom motila mir in sprava, nego naobratno, da so s trajnim poslaništvom oboje utrdi še bolj.
Berolin 28. «Reichsanzeiger» objavlja ukaz, s katerim je na podlagi zakona od 31. marca 1898 dobiti 3°/ono posojilo v znesku 55,629.991 mark, ki se porabi za državno vojsko, za mornarico in za državne železnico.
Rllli 28. (Komora.) Komora je nadaljevala posvetovanje o italijansko-francoski trgovinski pogodbi. Potem, ko je govorilo več govornikov in je izjavil minister za zunanje stvari, da je vlada trgovinsko pogodbo z Francijo sklenila v prepričanju, da bode ista jako koristna obema narodoma, je bila generalna razprava zaključena. Ministerski predsednik je izjavil, da se v obče strinja z dnevnim redom, katerega je predložil poslanec Pinohio in po katerem naj zbornica v obče sprejme sedanjo obliko pogodbe in naj potem preide v podrobno razpravo. Vsi drugi dnevni redi so bili umaknjeni, a vsprejel se je dnevni red, katerega je predlagal Pinchio. Na so se še rešili posamični členi pogodbe, ua kar je bila predloga vsprejeta v tajnem glasovanju z 22G glasovi proti 34.
Sredec 28. Ukupni kabinet je podal svojo ostavko. Kakor se glasi, prevzame G rekov nalogo, da sestavi kabinet.
New-York 28. Neka brzojavka iz Washing-tona javlja, da se je, kakor poroča general Otis, položaj na Filipinah zboljšal in da je ponehala razburjenost.
Madrid 28. Po vsej srednji in zapadni Španiji močno sneži.
Mili narod!
Le kratek čas — ne popolni dve leti — nas loči od onega pomembnega dne, ko se bode navršila stoletnica rojstva najimenitnejšega pesnika našega — dr. Franceta Prešerna.
Ali je treba obširneje ponavljati, kaj je bil Prešeren slovenskemu narodu ? Vsak količkaj izobražen, svesten Slovenec nosi z ljubeznijo in
spoštovanjem sliko pesnikovo v svojem srcu in imenuje s ponosom njegovo ime.
V oni dobi, ko je slovenska muza še po otroški jecala, izlival je nje ljubljenec Prešeren svoje čute v najkrasnejšo jezikovno obliko ter ustvaril Slovencem pesniški jezik, seznanil jih s pesniškimi oblikami in povzdignil slovenski jezik z one sramotne stopinje, ko je rabil le hlapcem in pastirjem, na ono odlično mesto, kjer rabi vsem slojem slovenskega naroda v zasebnem in javnem življenju.
Prešeren je bil oni, ki je najgorkeje čutil krivico, ki se je delala slovenskemu norodu in njega jeziku ter je brez obzira na one kroge, katerim je bil pokret slovenski trn v peti in brez obzira na strahopetne miritelje med Slovenci, duška dajal žarkemu rodoljubju.
Kakor pesnik pa je odprl Slovencem pristop v svetovno slovstvo. Njegove pesmi so oni književni proizvod, ki daje Slovencem pravico postaviti se ob bok drugim mogočnim kulturnim narodom.
Prešeren bi pač lahko rekel z Vodnikom: »Dovolj je spomina, me pesmi pojo«; ali, ako Prešern zaradi tega ne bode imenitnejši, če mu postavimo spomenik, in ne manj slaven, ako mu ga ne podignemo, je vendar-le naša dolžnost, da počastimo spomin pesnikov s tem, da mu postavimo spomenik — primeren ne njegovi veličini, ampak našim močem.
Ni zadosti, da čitamo in slavimo Prešerna, treba je, da svetu pokažemo, kako vemo ceniti svoje veljake, treba je, da pokažemo narodu lik imenitnika in da ga namestimo mlajšim rodovom za vzgled in navdušenje.
Zatorej se obrača podpisani odbor ponovno do slovenskega celokupnega naroda, da vsak po svoji moči pripomore povzdigniti pravočasno spomenik Prešernu. Pozivamo pred vsem javne korporacije slovenske, naj prednjačijo z rodoljubnim vzgledom ; obračamo se do društev, da prirejajo v to svrho veselice in akademije. Prosimo naše izobražence, da z delom dokažejo, kako cenijo pesnika. Vabimo narodno ženstvo, kateremu je pesnik slavo razglašal po svetu, da se odolži pesniku ; kličemo mladino, da po možnosti pomaga proslaviti pesnika. Poživljamo ves narod, da se odzove narodni dolžnosti.
Res je, da tarejo Slovence mnogi drugi in prepotrebni narodni davki. Ali tu gre za našo čast, in zanjo moramo radovoljno kaj žrtvovati, ako hočemo vredni biti svojih velikih umnikov in si ohraniti svetli obraz.
V Ljubljani, 20. januvarja i8gg. O d borza postavljenje Prešernovega spomenika;
Ivan Hribar,
mestni župan,
predsednik.
Rajko P e ruše k, Fran Trdina,
c. kr. profesor,	mestni knjigovodja,
podpredsednik.	tajnik.
Dr. M a k s o Pire, odvetnik ; dr. J o s i p Stare, ces. kr. finančne prokurature tajnik; Andrej Senekovič, c. kr. gimnazijski ravnatelj; dr.
Ivan Tavčar, odvetnik — odborniki.
Z Dunaja,
dnć 2H. janlivarja 189H.
Proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu so predložili do sedaj spomenice: dr. Gamhini za občino Kopar, dr. Rizzi za občino Pulj, dr. Bartoli za občine Lošinj Mali, Vrsar in Cittanovo.
Za ta gimnazij pa je predložil poslanec Spinčič 53 prošenj, naslovljenih na zbornico poslancev. V teh prošnjah prosijo, naj zbornica poslancev blago-izvoli potrditi svoto, katero je e. kr. vlada postavila v proračun za leto 1899, za osnutje hrvatskega gimnazija v Pazinu. Takih prošenj je bilo torej danes izročenih 53, in sicer od župnih uradov, od hrvatskih in slovenskih občin, od obfiinarjev iz onih krajev, kjer Še nimamo svojih zastopstev. Te prošnje so došle iz vseh šestih političnih okrajev v Istri. C. k. vlada je zadovoljila kulturni potrebi, postav i v ši v proračun za leto 1899. svoto za hrvatski gimnazij v Pazinu. Naše občine in župni uradi so izrekli priznanje in zahvalo o. k. vladi za ta čin in vlada hrani te prošnje v ministerstvu za nauk in bogočastje kakor znake hvaležnosti hrvatskega in slovenskega naroda Istro za to, kar je bila — kakor priznavajo njeni organi sami — dolžna storiti! Desnica, veČina zbornice poslaneev, bode gotovo za to zahtevo našo, ako sploh pride do tega, da bode razpravljala o njej. Vsakako bode ista v teh vročih prošnjah videla vročo željo našega naroda po kulturnem zavodu, videla bode, da se jemlje obzir tudi na-njo. Vsakdo pak, prijatelj in neprijatelj, uvidi iz teh prošenj, kakov humbug so tirali Italijani, ko so, baje v imenu prebivalstva v Istri, protestovali proti hrvatskemu gimnaziju. Sličnih prošenj sc pričakuje še iz Istre.
Pofll. S p i n č i č in grof Alfred C o r o n i n i sta interpelovala njegovo ekscel-lenco, gospoda ministra za trgovino, radi p ristanskeg a postopanja o. k. u r a d n i k o v v j a v n i h skladiščih tržaških, zlasti ozirom na slovensko delavce v teh skladiščih, ter radi nepravilnosti, ki se glasom poročil po novinah godijo v istih.
Proti zaključku včerajšnje zbornične seje je poslance Prohazka stavil predlog, da se od gospodske zbornice vrneni načrt o plačah c. k. službenikom vzame v razpravo že v prihodnji seji. Jednoglasno se je vsprejel predlog, da mora proračunski odbor sporočiti o stvari najdalje do torka, a predsednik je izjavil, da dotično poročilo postavi na dnevni red, čim je dobi.
Kaj se je godilo potem, ko je socijalistički poslanec Daszinskv stavil predlog, da se odpravi § 14. naše ustave, o tem sem Vara že sporočil ua kratko, a ostalo ste izvedeli iz novin. Bil je to jeden najhujih škandalov, kar jih je doživela naša zbornica. Prepričanje je splošno, da se državtr zbor odloži že v malo dneh, kajti takega pohujšanja vendar ni smeti trpeti že radi ugleda države.
Osmešili so se!
Spoznali so jih ne le na desni, ampak tudi na levi. Tak«) nam je sporočil minole sobote / Dunaja naš zaupnik. Menimo torej, da jih bode odslej ves svet sodil po tem spoznanju. Najuoveji njih »eoup« kaže najbolje, kako slepi so v svoji strasti. Udar-
j«ni so z slepoto. Ti ijubi Bor, kako naj *odimo vendar o politikih, ki najprej napovedujejo neizprosno vojno, a naslednjega dne hodijo beračit k istemu sovražniku svojemu ? ! Taki ljudje so morda vse drugo, ali resni niso. Neresnost v politiškem nastopanju pa znači prokletstvo, pod katerim se mora stranka zrušiti prej ali slej. In ta usodni trenotek se je menda jel bližati našim ljubim sodeželanom. Ali more zahtevati, da ga smatramo resnim, tak I politik, ki dela nasprotno od tega, kar bi zahteval že priprosti razum najpriprostejega človeka. Naravno, pametno, logično bi bilo, da bi italijanska gospAda šli najpopred do grofa Thuna in da so mu rekli: He, ti nam delaš krivieo! Ako ne odstopiš od svojega početja in ako ne storiš tega in tega, ti bodemo morali napovedati vojno, ker moramo varovati svojo kožo.
Tako bi bilo pametno in logično. Italijani so pa najprej napovedali vojno in potem še le so šli naznanjevat svoje pogoje in — beračit! Oni so jeli sedlati konja pri — repu. S tem početjem so imenitni in učeni gospodje vzbudili splošno veselost na vseh koneih in krajih I A smešnost ubija v politiki, to smo rekli že večkrat. Naj je stranka še tako krivična, ima še vedno zaveznikov - kajti morala je veličina, s katero jako malo računajo v računih politike. — Dokler stranka ve, kaj hoče
—	in naj je to še tako krivično — in dokler hodi dosledno po svojih potih, dokler je dosledna v izbiranju svojih prijateljev in v pobijanju svojih nasprotnikov, zasluži ime resne stranke. A z resnimi strankami se računa vedno. Pobijajo jih seveda, nasprotujejo jim, ali poštevajo jih vedar. To je: one ostajajo činitelj v politiki.
CJim pa stranka ne ve, ali si ne upa povedati, kaj hoče, čim se danes lovi za tem, jutri pa m drugim, čim izdaja sleherni hip gromečih pro-nuneijamentov, o katerih pa ve svet že v naprej, da niti ne misli na to, da bi jih res izvršila, čim blodi kakor potnik, ki je zgubil svojo smer v širni puščavi; oamešena je in zgubila je vso veljavo pred prijateljem in nasprotnikom.
V tako položenje bo zašli Italijani že davno, a z zadnjem pronuneijamentom so zapravili zadnjo mrvico ugleda.
*
* *
To kratkovidnost laških politikov označa dobro praška »Politik«.
Omeni vsi, kako je trentinskim Italijanom nemogoče, da bi se vezali z Nemci, kakor so zalite-vuli njih neresni in nezreli tovariši iz Primorske
—	omeuivši, kako je jokal »Piccolo«, da sedaj Italijanom ne preostaje drnzega, nego da se zve-žejo z Nemci, in kak($ to glasilo nima prav nika-kega kriterija za presojanje, kaj da more priti za Italijane iz take zveze — omenivši, kako da je »Piccolo« rotil Nemce, naj prisežejo, tla ne pre-varijo Italijanov s tem, da bi za časa boja sklenili mir z nasprotniki brez ozira na Italijane, piše rečeni praski list:
»Milanski »Secolo« je priredil za tu tekst neko posebno muziko. Nasvetoval je, naj se v Avstriji zasnuje trdna zveza med Italijani in Nemci proti Slovanom, in je zagotovljul, da bodo vsa irredentovska društva v Italiji povspeševala to zvezo. Tudi Imbriani in somišljeniki da bi se ogrevali za tako zvezo. Iz tega izgleda je razvidno, kako hitro so pri rokah pomagači iz »kraljestva«, kakor hitro so se ganili italianissimi v »ne-odrešeni« deželi. Mi ne vemo, kako se hočejo Nemci vesti nasproti tej ponudbi, ki se pošilja od onkraj meje na adreso njihovo. Ali divnosmešno bi bilo to, ako bi se Germania irredenta in italijanska irredenta sešli v prijazni družbi. Kaj pa poreče k temu družba nobelgardistov iz liberalnega velepo-sestva ? Morda bodo imeli vendar nekoliko onih pomislekov, s katerimi spremlja »Koluische Zei-tung« to laško ponudbo, ko piše: »Med vsemi uajnovejimi bolj ali manj prikritimi poskusi, da bi se trozveza omajala ali se celo kazala porušeno, je ta poskus pač — najbedasteji. Po »Secolu« na-svetovana zveza med irredentovci in Nemci v Avstriji proti Slovanom bi značila pač toliko, kakor da se je trozveza razletela, kajti gori omenjena zveza med irredentovci in Nemci v Avstriji proti Slovanom bi značila pač toliko, kakor da se je trozveza razletela, kajti gori omenjene zveza bi merila na razpad državnega ozemlja dinastije habsburške in na kršenje temeljne misli trozveze. Irredentovcem utegne to biti seveda
prav. Raznodni ljudje pa rmajujejo r. rameni, a mi ne dvomimo ni za trenotek, da nemški A v s t r i j e i primerno odklonijo zvezo, pouudeno jim od takih življev. Tudi tu velja rek: Timeo Danaes et dona ferentes.«
No, gospodje iz levice na tajnem niso tako skrupulozni. Oni že vsprejmejo ponujeno pomoč od laških aignorov. Nil, kaj pa poreče vlada o tem hrupnem nastopu gospodov iz Primorske, katerim je pač najmanje potreba, da preveč greše na potrpežljivost vlade? Vlada: ali bode molčala še nadalje in gledala to strašenje, kakor so je jeli uprizarjati italianissimi s pomočjo gospoda Imbrianija in tovarišev ?!
Nekoliko odgovora na ta vprašanja je že dal grof Thun minole sobote gospodoma Angeli j u in Verzegnassiju. Potrebno je bilo, Jskrajni čas je bil, da se je tudi od vladne strani spregovorila resna beseda in pa — odkrita. Umevno je ob sebi, da smo z zadovoljstvom zabeležili to možko besedo. Ne prihaja pa nam na misel, da bi mi Primorci že slavo peli gospodu ministerskemu predsedniku. Zato ne, ker to, kar je rekel italijanskima gospodoma o našem pravu, se nam mora dati, ker je vladi dolžnost, da stori kaj za odpravo tolike stare in vneboupijoče kriviee in da zavrne objestnost naših razbrzdanih nasprotnikov, kajti iz te objestnosti, ako se skoro skoro ne zavrne v nje meje, bi morala na v s tat i prava državna k al a mi teta! In to v pokrajini, ki meji — ob — ^kraljestvo Italijansko. A kdor hoče vedeti, kaj da pomenja tako mejaštvo,
naj le pogleda v zgodovino tega stoletja!!
*
* *
Pa tudi od laške strani imamo glas, ki potrjuje, kako neresni, nerazsodni in slepi so ti naši italijanski politiki iz Primorja. Glasilo trentinskih Italijanov »Alto Adige« pravi namreč: »Trentinei so se s pravim italijanskim čutstvovanjem združili z svojimi brati od Adrije v italijanskem klubu ter žele živo, da se ta klub ohraui na podlagi svojega prvotnega programa nevtralnosti in brez udajanjajno-beni onih dveh strank, ki se boriti za narodno nad-vladje. Ali tega ni smeti zahtevati od Trentincev, da bi — porušivši podlago svoje lastne narodne obrambe in pazljive nevtralnosti — prešli kar hkratu v zvezo z onim, ki ni dal dosedaj ni najmanjega dokaza, da bi jim hotel biti pravičen«.
To, kar je napisal tu »Alto Adige*, je menda tako jednostavno, naravno, logično in samo ob sebi umevno z italijanskega stališča, da je more umeti sleherni politiški abecednr. Le naši politiki so se kar hkratu — kolikrat že ?! — prekopicnili preko politiške in narodne logike, preko najelementar-nejih zahtev praktične in pametne politike in preko — svoje lastne glave. Oni so vendar vedeli, kako mislijo Trentinei in kaj mora priti po takem sklepu ! Saj so menda poznali Trentince, da so resni ljudje. In vendar so naši Primorci kar slepo storili oni divji skok — kam?! tega menda ne vedo niti oni sami. Pač, saj vidimo, kam so skočili : saj vidimo, kako plavajo glave Hortišev in Mauronerjev po valoveči se smeš nos ti. In iz tega elementa jeni rešitve . . . !
Politični pregled.
TRST, 30. jamiTarija 1899. Italijanski računi. Včerajšnji »Piccolo« je — krotak. Nič napadov na grofa Thuua radi lekcije, ki jo je podal deputaciji italijanskih poslancev, nič razgrajanja, marveč je to ponižna resignacija, s kakoršnjo u tika dobljeno zaušnico oni, ki ve, da jo je — zaslužil.
Le nekoliko računov je predložil »Piccolo«, da bi dokazal, kako se moti grof Thun v svojih računih in kako da je z svojim večnim štetjem glasov pi-emenil pravico v — — — aritmetiko. »Piccolo« pa modruje tako-le: Italijani in Slovani so le del mnnjšine ozi-riroma večine. Ako štejemo glasove na desni in na levi, vidimo, da je veče število na slovanski strani. Ali pa more grof Thun računati, dai bo tudi jutri tako ? Naj ozvolji le peščico svojih sedanjih prijateljev, ali naj ne bo navzočih le malo številce zvestih, in — aritmetika grofa Thuna se je izjalovila. Tudi ob celjskem vprašanju je imela vlada večino na svoji strani, a na dan glasovanja se je odrekel kredit za celjski gimnazij. Tako se je godilo tudi
grofu Radeniju vzlie njegovim številkam. In tako se utegne zgoditi Thunu ker le šteje glasove in ne tehta
—	protestov. To postopanje je torej jako nevarno. Tudi Arhimed — tako zaključuje »Piecolo« svoje laške račune — je bil matematik, in l>olji, nego je grof Thun, a vendar je bil porušen od vojaka prav tedaj — ko je računal.
Predno odgovorimo na »Piccolove« račune, moramo povdariti, da se močno moti, ako primerja pazinsko vprašanje z ccljskim. To je tako krivo, kakor bi kdo rekel, da Italijani v Avstriji so isto-tako močni kakor Nemci! »Piecolo« pozablja, da na ecljskem vprašanju so bili interesovani Nemci in da so nemški opozicijonalci porabili to priliko glavno za to, ker se jim videlo izborno sredstvo za obrekovanje in sumničenjc onih konservativnih Nem-ctv, ki so v večini. Ti poslednji so bili takrat res v težavnem položaju. Radi pazinskega vprašanja pa je ni nijedne skupine v večini, ki bi se morala bati, da bi jo kdo spravil v krivo luč pred njenimi volilci. Tu je torej nekoliko razlike.
Se bolj neumestno je, ako hoče »Piccolo« najti nekako podobnost med polože nje m grofa Ba-denija in sedanjim položenjem grofa Thuna. Takrat je krona napravila še en poskus, da bi pomirila razgrajajoče Nemce. Ali od tedaj je steklo mnogo vode po reki parlamentarnih dogodkov, a na obrežju se je nabralo dokazov, da popustljivost pred »argumenti z ulice« ne donesejo pomirjenja. Enkrat so odločilni krogi doprinesli veliko žrtev, enkrat so žrtvovali ministerstvo, ki je uživalo zaupanje krone. Žrtev je bila doprinesena zastonj.
.....In sedaj naj bi se odločili zopet za tako
žrtev — za nič ?! Tega ne morejo že zato, ker bi se s tem uveljavilo načelo anarhije. Kdor more prirediti kakov poulični škandal, ta naj bi nastavljal in odstavljal ministre! Država, ki bi dopuščala kaj taeega, bila bi država nereda, propasti.
Povrnimo se k računom, s katerimi hoče »Piccolo« dokazati, da bi grof Thun moral razbiti Bvojo večino radi — protestov nekaterih laških občin. Tak ministerski predsednik bi bil bedak, tudi če je njegova večina še tako majhna! Sedanja večina res ni posebno velika in se more celo pre-meniti v manjšino. Ali to se more zgoditi v prvi vrsti le po krivdi vlade, ako je ista omahljiva in ozlovolja dele večine tako, da zgubljajo veselje do boja za vlado, ki se ne čuti jedno z večino! Jn res pričajo vsi dosedanji dogodki od Badcnija sem, da je bila večina nezanesljiva le tedaj, kadar se jej vlada ni videla zanesljiva. Mi prihajamo torej do nasprotnega zaključka nego pa »Piccolo«: da se mora namreč vlada še tesneje okleniti večine, ne pa odbijati posamične dele s koketovonjem s posamičnimi skupinami izven večine, in bodisi tudi z Italijani!! Do tega prepričanja je došla menda tudi sedanja vlada! Mi umemo »Piccola« : on meni, da naj grof Thun pošteva Italijane kakor nekako pomožno vojsko za vse slučaje. Toda vprašanje je: za kako ceno bi se moglo zgoditi to ? Na to stran pa so uaši računi jasni. Čim bi hotel poštevati ljudij s takimi pretenzijami, kakoršnje stavljajo Italijani, odbil bi od sebe Jugoslovane in še marsikoga druzega. Potem pa bi bila večina še manja, nego je, in nevarnost še veča, da večina postane manjšina. Jugoslovanov je — ako tudi ne računamo nikogar druzega, ki bi utegnil iti z nami — skoro še e k rat to 1 i k o nego Italijanov, a aritmetika nas uči, da štiri je več nego dva. Toliko aritmetike seje učil menda tudi grof Thun! Kakor se vidi, pa »Piccolo« ne pozna niti toliko aritmetike, kolikor grof Thun, gotovo pa še manje, nego
—	Arhimed
Ako pa hočejo laška gospoda dokazati nasprotno, priznavajo le, da so jim popolnoma pošli argumenti, da so se jim zmešali računi, in da jim je sapo zaprlo po avdijenciji Augelija in Verze-gnassija pred grofom Thunom. Štiri je vedno več nego dva. In ako mislijo, da italijanska dvojica šteje več, nego pa slovenska četorica, kažejo, da ne znajo šteti z obstoječimi odnošaji. A prav to smo jim dokazali danes na drugem mestu.
K položaju. To je gotovo sedaj, da se državni zbor odloži in sicer tako, da se zasedanje formalno zaključi. Vprašanje je le, da-li bode še par sej, da se reši zakon za uravnavo plač državnim uslužbencem, ali pa ne bode nobene seje več! ?
O zadnjih škandalih v državnem zboru meni »Information«, da je smešno, ako se je levica ka-
zala tako razdraženo, ker je dotični češki novinar ploskal. Saj še ni dolgo temu, ko je istej opstrukciji ploskanje na galeriji jako dobro delo in ko je galerija uprav terorizovala vso večino. Sedaj pa ko je jeden zaploskal proti njim, so se razkačili tako, da so provzročili celo pretep. Ali ne mislijo go-p6da, kake moralne posledice mora imeti to v deželi ? Kako deluje to na malega moža ? Kako naj ima isti spoštovanje do zakona in državne avtoritete, ko vidi take izglede ?|
Kar se dostaje spravne akcije, je jedne misli blizu ves svet. Ne le radi raz draž en os ti, ki vlada, ampak tudi radi tega, ker se skupine na levici sploh ne morejo združiti za skupne pogoje. Ako pride sploh do takega ukupnega programa, prikrojen bode moral biti po ukusu najradikalnejega nemškega krila, ki zahteva, da naj se nemščina proglasi državnim jezikom. Da o takih zahtevah ne more biti govora niti o početku kakega pogajanja, se umeje ob sebi. Nencmški narodi se vendar ne morejo spuščati v pogajanja z mislijo na — samoubojstvo.
«Drang nach Oaten.» Dočim ne trpe Nemci med seboj nobenega Slovana (glej izganjanje slovanskih delavcev iz Prusije), prodirajo isti Nemci dalje in dalje v slovanske pokrajine, ne samo proti jugu in jugo-zapadu, ampak tudi proti vztoku. V ruski volinjski guberniji bilo jih je že 1892. leta nad 200 tisoč. Istega leta je Rusija prepovedala nadaljno naseljevanje teh gostov v imenovani guberniji. Zdaj pa so začeli preplavljati druge ruske pokrajine.
Publicist A. Volvnjec, ki opazuje že več let ta «Drang nach Osten» glede Rusije opozarja v «Moško v. Vjedoraostih» na nevarnost, ki preti narodu od teh tujcev ter zahteva, da se rečena prepoved razširi na vse ozemlje rusko.
Zob za zob!
Domače vesti.
Imenovanja lu premeščenja. Višega deželnega sodišča svetnik v Trstu I. N. vitez Visi ni je imenovan dvornim svetnikom na najvišem sodišču na Dunaju.
Okrajni glavar Germanno Zuech v Lošinju Malem je pridodeljen namestništvu v Trstu kakor referent, a vodstvo rečenega okrajnega glavarstva je poverjeno okrajnemu višemu komisarju dru. Alfredu M a n u s s i - u, pl. Montesole. (O poslednjem čujemo, da pozna prav dobro hrvatski jezik.)
Imenovanja. Justično ministerstvo je imenovalo gg. Josipa Cechet-a sodnikom v Ajdovščini, Jos. Fona sodnim tajnikom v Gorici in dr. A. Povšiča sodnim tajnikom z naslovom in značajem na Dunaju.
Kako so se ustiii! Iz okolice nam pišejo: V člankih »Utrinki s shoda laških županov« — nategnili ste že v pravi meri ušesa našim laškim šjorom, spoštovani gosp. urednik. Da tudi jaz nekoliko pripomoren k temu Vašemu »imenitnemu« delu, potrudil sem se, da sem prevel govor tržaškega »angelja«, tega zastopnika v državnem zboru c. kr. tržaških uradnikov in ga podajam tu radovednim čitateljem. Prosim torej, cenjeni Čitatelji, čitajte, kako se je ustil gospod D* Angeli:
»Slovani se hočejo polastiti naše narodno posesti z napadi, z razžaljenji, z zvijačami. Od germanizacije prešlo se je v Avstriji k najčistejši sla-vizaciji, s prejšnjimi ravno istimi pogreški, z ravno isto nezrelostjo, z ravno istim nasilstvom, z ravno isto nepravičnostjo, in recimo tudi: z ravno istimi, sanjami, kajti tudi sedaj sanjajo o slovenski zemlji, kjer bivajo Slovani. Dolži se nas, da smo pojedli kako stotino tisočev Slovanov, ki so i z ž e m a 1 i našo zemljo. Daleč je od nas misel, da bi ne dovolili avstrijskim Slovanom, da bi se tudi oni posluževali pravic in človeškega prava, da bi ustali tudi oni kakor jeden civili/ovanih narodov, a ostanejo naj v mejah, katere jim sti zaznamovali zgodovina in civilizacija«.
Tako se je ustil D' Angeli. Poslušalci so seveda pritrjevali in ploskali navdušeno. In mi Slovani, kaj naj rečemo o takem govoru? Nadaljujmo neustrašeno po svoji poti in smejajmo se takim govorom, ko vendar vemo, da so mojstri v izvrševanju znanega gesla: Reci m n ti, da ti n c poreče on!
Dvetlsotletna latinska kultur«. Pišejo nam iz okolice: Ni bilo shoda, ni bilo protesta, ni bilo najmanjše prilike, da bi se ne bili Lahi tratili o svojih 20-stoletni kulturi. CeUS na Dunaju j« naš Hortiš pripovedoval onim poslancem o nji, kateri bo se ga toliko usmilili in ga morda poslušali iz samega usmiljenja.
Mi neizobraženi Slovenci, mi divjaki smo se učili v šoli zraven slovenščine tudi nekaj latinščine. Učili smo se tudi, kako se pišejo rimske številke. Učili smo se, da pomenja M - tisoč, učili smo se. da pomenja C - sto, učili smo se, da pomenja L - petdeset, učili smo se, da pomenja X-deset, učili smo se, da pomenja V - pet, učili smo »e, da pomenja I - eden. Učili smo se torej tudi, da I l postavljemo le pred X in V, nikdar pa ne pred M, (' ali L. Kakor smo se učili mi, zapisali bi mi divjaki, mi, ki ne maramo prav čiBto nič za tisto 20-stoletno laško kulturo, mi bi zapisali to letnico tako: MDCCCXCIX.
Ker so pa Lahi sinovi slavne laške kulture one kulture, o kateri pričajo onesnažene suknje naših deželnih poslancev, morda ne bode odveč, ako povemo našim čitateljem, kako da je laško glavno glasilo zapisalo to letnico?! Na prvem mestu, z grozno debelimi črkami stalo je črno na belem: MDCCCIC.
Vesoljni svet klanjaj se pred genijem 20-sto-letne kulture! Vidi se, da je v resnici že stara, stara tako močno, da jo smemo poslati brez vse skrbi med staro šaro. Da! na svet, nove misli, novi nazori! Kar ne odgovarja teku časa, odtaja se, kakor sneg na solncu.
Tržaškim Slovencem v čast! Omenivši velikega plesa »Delalskega podpornega društva« piše splitsko »Jedinstvo« :
»Ne smemo drugače, nego da pohvalimo vedenje bratov nam Slovencev. Jako so mučeni in napadeni, ali še huje se oni branijo in upirajo. Uprav divimo pa se jim, ko vidimo, kako se oni zanimajo in potezajo za nas Hrvate in za vsako hrvatsko vprašanje osobito pa za gimnazij v Pazinu. V tem prednjačijo njih listi. Dvomimo, da bi se tako borili isti Hrvatje sami! Ta tolažljivi pojav med Slovenci je najbolje podlaga naši bodočnosti. Dejanja spajajo dva plemena v jedno. Da bi le tako delali tudi Hrvatje in Srbi! In če zopet ne bi delali tako, kaj bi bilo iz njih ?!
„ti loven t rt frlulana" lu — rekrntl. Pod tem naslovom prinaša »Soča« to-le vprav umestno notico:
Italijanski klub se je odločil — kakor čitamo v včerajšnji »Sentinelli« — stopiti nasproti vladi v opozicijo ter glasovati proti vladni predlogi o kontingentu vojakov — novakov. Taka brzojavka je došla v Gorico. »Gioventft friulana« je takoj odposlala na Blaža zahvalno brzojavko, da odobrava ta sklep ter se ž njim strinja.
Umevno! V Avstriji služiti vojake, to tem tičkom ne diši, zato so proti novačenju, in zato jih je tudi že mnogo bilo pobegnilo v »blaženo domovino!« Na oni strani črnožoltih obmejnih kolov je bolj varno, ko ni treba služiti tej »stari Avstriji!«
Tečaji za orgljavce. Odbor eecilijanskega društva v Gorici je zboroval dne 12. jan. in je sklenil napraviti že letos tečaj za orgljavce. Vodili bodo jih možje-veščaki. Čas jim je določen v postu od 27. febr. najdalje do 4. marcija. Ze sedaj naj se pripravlja, kdor se misli udeležiti. Prijavi naj se pri enem ali drugem odborniku v Gorici.
Za družbo sv. Cirila lu Metoda je nabrala g.čna Gustinčičeva v gostilni pri »Rumeni hiši« v slavo našega naroda 3 gl. 45 nvč.
Dobrovoljno ognjegasno društvo v Sežani priredi na Svečnico, dne 2. februvarja t. 1. veselico z sledečim vsporedom: 1. Načelnikov pozdrav.
2.	H. Volarič: »Slovanska pesem*, mešan zbor.
3.	S. Gregorčič: «V pepclnični noči», deklamacija. 4. P. H. Sattner: «Pogled v nedolžno oko», moški zbor. 5. Dramatično društvo: «Oče so rekli, da le», gluma v 1 dejanju. f>. A. Foerster: »Domovina«, mešan zbor. 7. Ples. Vstopnina 1 krono za osebo. Ker je čisti dohodek namenjen za nakup ognjegasnega orodja, se bodo preplačila sprejemala hvaležno.
Iz Nt. Petra na Krasu so nam priposlali vabilo na veselico, katero priredi družba podružnice sv. Cirila in Metoda «Pivka» v Št. Petru na Krasu dne 2. febr. 1899 v prostorih gosp. Ivana Korošca. Na veselici bodo sodelovali iz prijaznosti:
kvartet »Pivških pevcev*, »Šentpeterski tamburaši*. Začetek točno ob H. uri zvečer. Ustopnina za osebo 1 krono, za družino 2 kroni.
To vabilo je razposlal odbor vsem rodoljubom in narodnim društvom na Pivki ter v okolici in vabi tem potom še enkrat vse, da gotovo odzovejo temu vabilu. Ako bi kedo ne bil dobil vabila, naj blagohotno oprosti ter naj tembolj gotovo prid»> na veselico, da se vresniči želja, ki jo goji odbor, da se namreč na tej veHeliei snidftjo Notranjski rodoljubi, ne samo prav iz bližnje okolice, temveč tudi iz Postojne, Trnovega, Ilirske Bistrice, Divače in drugih krajev.
Zavedni Notranjei ! Naše geslo naj bode: Na svidenije, dne 2. februvarija v Št. Petru na veselici podružnice družbe sv. Cirila in Metoda »Pivka!*
Bodi enkrat Jasno na tiorfškem, Le onemu, kdor nima srca za trpine ob periferiji in zmisla za nase sedanje položenje, more ugajati, ako »e begajo duhovi v takih trenotkih. In učiteljsko vprašanje je tisto, ki bega duhove. In največ se begajo duhovi — s trditvami. Trdilo se je v izvestnih učiteljskih krogih, da se italijanski poslanci ponudili toliko in toliko za zboljšanje gmotnega stanju učiteljem. To je bila jedna trditev. Potem jo bila decidirana izjava v »Soči«, da slovenski posla tiči ničesar ne vedo o kaki taki ponudbi. To je bila druga trditev. Te dni pa se je oglasil nekdo v »Narodu«, ki je rekel, da z veseljem pozdravlja sklep italijanskih poslancev, ki so slednjič vendar le uvideli potrebo, da se učiteljsvu z boljša gmotno stanje. To bi bila tretja trditev na podlagi katere ta dopisnik pozivlje slov. poslance, naj glasujejo z ital. poslanci.
Tu imamo torej trditev za trditvijo. A trditev je le trditev in ne dokazano dejstvo. Zato bi prosili daneha.no enkrat s tem lovenjem slepih miši in da dobimo enkrat konkreten odgovor: kdaj In komu se je stavila taka ponudba H
Pripomniti pa moramo takoj, da ne moremo umeti prav, kje naj naši poslanci glasujejo z It a 1 i j a n i in k a k o n a j z a j e dn o — kakor pravi dopisnik — nadaljujejo boj za dež. šolski zalog, ko so izjavili isti italijanski poslanci, da se ne povrnejo v deželni zbor, dokler bo na dnevnem redu to vprašanje?!
To je vendar že — preneumno.
Koroško veleposestvo šteje za deželni zbor 103 volilce.
Kranjskega zvonarja sin in vellkonem-ska agitacija. Sin znauega zvonarja Samasse v Ljubljani, dr. P. Samassa, je obesil svojo profesuro v Heidelbergu na klin ter jo prevzel glavno uredništvo »Munehener Neuestcn Nachrichten«, katere bode urejeval v AVolfovcin duhu. Izdal je tudi hujskajočo brošuro o bodočnosti nvstrijskega nemštva.
Vzoren državni poslanec je celjski dr. Po m mer. Ta gospod je minole dni v državnem zboru interpeliral vlado radi »počenjanja češkega župnika v nemških občinah »Lipetz« in »Hostetz«. Izkazalo pa se je, da teh nemških občin, kjer fanatični češki župnik tako kruto preganja Nemce — sploh n i. »Politik« opaža izborno: »Mi verujemo, da je dotični župnik zmožen vsemu slabemu, ali da bi svoja zlodejstva počenjal v občinah, katerih — ni, tega ne moremo prav verjeti«. Celjski Nemci so lahko navdušeni za svojega poslanca, ki vidi nevarnost za Nemce tudi v krajih, katerih sploh ni na svetu !
Okrajna bolniška blagajna. V rainolem tednu je bilo prijavljenih 338 slučajev bolezni, ozdravljenimi pa je bilo proglašenih 500 oseb. V ozdravljenju jdi je ostalo 1,051. 173 jih je obolelo vsled nezgode na delu. Proti odredbam zdravnikov se je pregrešilo 95 oseb. Podpor se je izplačalo minoli teden 12,317.24 kron
Kužne bolezni. Od 21. do 28. januvarja je bilo priglašenih G slučajev davice, 11 škarlatine, U logarja, 1 ošpic. Umrlo j■ t• je: 2 na škarlatini, 3 na daviei, 3 na logarji.
Rojstva In smrti v Trstu. Od 15. do 21. t. m. je bilo v Trstu rojenih 48 možkih in 50 ženskih. Umrlo jih je 44 možkih in 46 ženskih. V istem tednu minolega leta pa je umrlo 74 oseb.
Strašne poslcdlce poskušaitcga samomora. Kakor smo že poročali, se jo pred nekaj dnevi v infantarijski vojašnici v Celji poskusil ustreliti kor-poral Jesih. Streljal se je s tako trdovratnostjo, da
j« hotel vnovič nabasati pu4ko, ko se je ustrelil že kaj piše. Težko ranjeni nahaja sedaj v deželni bolnici; ne vidi, ne sliši in ne more govoriti; jed rau vlivajo v grlo po cevi. Navzlic tem groznim poškodbam je vse upanje, da Jesih ozdravi. V tem »lučaju ga pač čaka grozna pokora za vse življenje za lahkomiselni čin njegov.
Nesreča. iz St. Petra na Krasu poročajo 27. t. m.: Minolo noč se je iz Postojne vračal Tomaž Kaluža, bivši trgovec in krčmar iz Nerina, po železniški progi domov. Mogoče, da se je hotel ogniti prihajajočemu vlaku, a je po nesreči zašel na kraj nasipa, pod katerim so ga v jutro še nekoliko živega našli delavci; umrl jim je že mejpotoma.
Različne vesti.
Žalosten slučaj. Aleksij Filozofov, častnik carske garde v Petrogradu, moral je te dni radi nekega pregreška ošteti podložnega mu vojaka. Ker pa je isti odgovarjal predrzno in nesramno, potegnil je častnik revolver ter je ustrelil vojaka. Le-ta je ostal mrtev pri tej priči. — Častnika pa je začela peči vest in, vsled kesa ves obupan, potegnil je vnovič revolver ter usmrtil — samega sebe.
Pokojnik je bil sin tajnika grške kraljice Olge, ki mu je bila krstna botra ter ga jo dala vzgojiti.
Kraljico so obvestili brzojavno o tem žalostnem dogodku.
Premožen berač. V Ženevi je umrl pred kratkim v svoji borni sobici star berač, ki je dobival iz blagajnice za siromake po 10 frankov mesečne podpore, a hranil se je z ostanki jedil, katero je nabiral po cesti. Ko pa je čutil, da so mu bliža smrt, poklical je beležnika ter napravil testament, s katerim zapušča dvema mladima sorodni-cama vse premoženje svoje — 80 tisoč frankov. Ne vemo sicer, kakšna je zunanjost teh dveh srečuih dedkinj; vsekako pa opozarjamo mlade in še svobodne čitatelje na ti dve sicer gotovo precej dobri partiji.
Tovarna za »redove?. V Budimpešti so te dni zaprli nekega Aleksandra Herzog-a, ki je fa-briciral redove in diplome kar na debelo. V njegovem stanovanju so našli na tisoče redov vseh narodov na svetu in sicer pravih redov, kakor jih predpisujejo dotična pravila, ne ponarejenih, le na onih viših redih, ki so podeljujejo z briljanti, so bili isti nadomeščeni s ponarejenimi kamenčki. Nadalje so našli pri njem neštevilno diplom in kolajn vseh mogočih razstav od najmanjših do svetovnih razstav v Parizu, Chikagu, Filadelfiji itd. Tudi doktorskih diplom je bilo vmes. Herzog je bil v zvezi z svojimi pomagači, katerih je moral veliko imeti v inozemstvu. On je poskrbel tudi za imenovanja konzulov različnih držav. Računal je po določenem tarifu od 500 do 4000 gld. in še več. Iz njegovih pisem se je pokazalo, da se ima več odličnih in znanih oseb samo Herzogu zahvaliti za svoj e * d os toj anstvo «.
Prijatelji miru. V Monakovem sejo zasnoval odbor, ki hoče prirejati manifestacije v prilog mirovni konferenci. Ta odbor je imel te dni sejo, v kateri je sklenil priobčiti nastopni proglas:
Nočemo, da bi Nemčija razorožila dotlej, dokler bodo oborožene vse vlasti na okolo. Nočemo, se zmanjša moč domovine, nočemo se odpovedati, nobeni koristi, katerih moremo pričakovati, ali naš namen je, da se, ako mogoče, preprečijo vojne. Će pa pride tako, da bode vojna neizogibna, hočemo, da se vsaj ne bodo dogajale krutosti. Naš namen je, naj bi se zmanjšala neprestana nevarnost vojne, da se skrči tekmovanje v oboroževanje.
Madjarski kralj — kateremu je bila mati Slovanka. Kosti kralja Bele IIJ. in njegove soproge Ane so Madjari z veliko slavo in častjo prenesli iz Antijohije v rakov ogerskih kraljev. O Beli III., kakor ogorskem kralju in čistem Madjaru, so pisali vsi madjarski listi, pesniki so mu pevali pesmi a akademiki so mu pisal .študije. Sedaj pa se je pokazalo naenkrat, da je Belina mati bila Rusinja Efrozina a njegova hči »eine VVendin«. (Mittheilungen des Inst. fur oest. Geschiehtfor-schung III,, 895.) Ako sti mu mati in hči bili Slovanki, tedaj je pa res bil pristen Madjar, ta kralj Bela III.!
Kanonizacija. Skotje neverne Amerike so zaprosili Sv. Stolico, da se vsprejme med *blažene», bivši škof Filadelski Neumann. ki je bil (Jeh po rodu in je mej drugim postavil filadelfijsko stolno cerkev. Upati je, da sv. Stolica ugodi tej prošnji.
Mednarodnega shoda žurnalistov v Kimu vde-
ležč se letos tudi socijalni demokratje, da pokažejo, kakor piše »Arbeiter Zeitung», vsemu svetu, na kak način smešijo nekateri uemški novinarji — svobodo tiska.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dunaj 30. Danes je vsprejel finančni minister dr. Kaizl deputacijo lastnikov tiskarn, ki so mu predložili prušnjo za odpravo časniškega kolka. Minister jim je odgovoril, da jim ne more dati nikake nade, dokler ne dobi pokritja za svoto, ki odpade po odpravi časniškega kolka.
Dun^J 30. Predsednik dr. Fuchs je češkemu novinarju Penižku odtegnil dovoljenje, zahajati v tem zasedanju v ložo novinarjev. (Ta kazen je pač iluzorična, kajti, zasedanje bode itak trajalo le še par dni. — Ured.)
Budimpešta 30. V današnji seji zbornice poslaneev je stavil jeden poslancev skrajne levice predlog, da se število glasov v zapisniku izrazi tudi s črkami in je zahteval glasovanje po imenih o tem predlogu. Radi tega predloga je prišlo do hudega spopada med predsednikom in poslanci.
Petrograd 30. »Praviteljstveni Vestnik« pravi, da v zadnjem času prihajajo poročila iz različnih krajev, da se v Makedoniji za spomlad pripravlja revoluoijonarao gibanje. Rečeni list meni, da je težko verjeti, tla bi se agentom izvrševalnega odbora posrečilo zasejati seme ustaje notri med miroljubnim in delavnim prebivalstvom Makedonije. Vzroka da je za nado, da turška vlada napne vse sile, da uredi odnošaje v Makedoniji tako, da bodo odgovarjali resničnim koristim prebivalstva. Ako bi pa se vendar posrečilo vzbuditi tako rovoluci-jonarno gibanje, tedaj je možno reči že sedaj, da to gibanje ne najde prijaznega odmeva ni v Rusiji, ni v drugih evropskih državah.
Helftiigfors 29. Tu se je razglasil carski ukaz, s katerim se nalaga senatorjem, guvernerjem in višim uradnikom Finske, da morajo poznati ruski jezik.
Petrograd 30. Car in carica sta vBprejela včeraj avstro-ogerskega poslanika, kneza Lichten-steina, v avdijonci za slovo.
Najnoveja trgovinska vest.
New-York30. januvarja (Izv. brzojav.) Pšenica za januvnrja HGl/s za maj 81,s/». za marc 85»/„ Koruza za maj 43r'/8 Mast 597.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 30. Pšenica z a marc gold. 9-H4—9-65. Hšeniea /a april 9.4rt gl. 9-48 do —•—. Pšenica za oktober gold. M-rtH do 8'69. Rž za oktober gl. —do —•—. Rž za mare gld. 7 97 do 9-99. Koruza za maj 1899. gld. 4-8f> do 4*H7. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za marc gl. 5*86 d<> 5*86. Oves za oktober gl. —*— do —•—. Koruza gl. 5'50 do "v60.
Pšenica: ponudbe in kupčije slabe. Prodaja 17.000 met. stotov. Vreme: lepo.
Hamburg 30. Trg za kavo, Santos good ave-rage za maru 31*75, za maj 32*—, za september 33'—, za december 33-50.
Harre 26. Kava Santos good average za ja-nuvar 50 k. frankov 37.75, za april 50 k. fran-t kov 38.75.
Praga 30. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/ft Reudement franco Aussig. Stalno. Promptno gl. 12*40. Mare gl. 12.50. Oktober-dec. gld. 12.20. Denar.
Dunajska borza dne 30. januvarja.
p rod v iV-raj	dane«
Državni dolg v papirju . . 101.65	101.45
„ v srebrn . . 101.25	101.25
Avstrijska renta v zlatu . . 120.15	120.10
„v kronah . 102.10	102.20
Kreditne akcije..... 360.75	360.90
London 10 Lsr......120.45	120.45
20 mark.......11.78	11.78
Napoleoni....... 9.55	9.557a
100 italijanskih lir ... . 44.40	44.45
Gostilna na prodaj!
Na prodaj je dobro obiskovana slovenska gostilna na primernem kraju mesta. Gostilna domina do 10 gld. dobička na dan. Pojasnila daje Jože Tocloplvec v kavarni »Commercio», bodisi nstmeno ali pismeno.
Poštna in brzojavna odpravitelj ioa
z večletnim službovanjem, ki je vešča slovensčini, nemščini in tudi italijanščini v besedi in pisavi, vsprejme se v stalno službovanje z mesecem marcam t. 1. Plača pa dogovoru. Ponudbe sprejema: A. Schrey, C. kr. poštar na Jesenicah (Assling), Gorenjsko.
PRSNI PRAH (prah za izvoščeke)
(ne kašljaj).
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasližanju, nahodu in drugim katarlčnlm afekcljam.
Skatljica z navodilom po 30 nv6. Dobiva se jedino v
lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih"
občinska palača, Trat.
Zunanje naročbe izvršujejo se obratno poŠto.
Pserhofer-jeva
lekarna „Pri zlatem državnem jabolku"
___na Dunaju I., SingerstrasHe štev. 15.
J. Fserhoferj ©ve čistilne kiogOjice
ho davnoskušeno, lahkočistilno od ved zdravnikov občinstvu priporočano domaće sredstvo.
Te krogljice so iste, poznuue pri občinstvu že več desetletij pod imenom „I. Pserhoferjeve kričistilne kro-flljice" ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni „Pri zlatem državnem jabolku ', Dunaj I, Singerstrasse it. 15.
6 škatljicami 1 gld. 5 nč. Ako se
» 2 gl. 30 nč., 53 zavitki 3 gl. 35 (Manje od jednega zavitka se ne pošilja.)
Prosimo, da se izredno zahteva ».J. Pserhoferjeve čistilne krogljtee«.
in pitr.itI je, iln Ima pokrov Tsnki Skntljiri inti pndpl* J. Paerhofer v radeolh plamenih, katcri-ga je videti mi navodilu na porabo.
Teh krogljic stane: jedna skatljica s 15 krogljicami 21 nč., jeden zavitek z 6
osek pred plača, stane s poštnino vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 nČ.,2 zavitka 4 zavitki 4 gl. 40 nč., 5 zavitkov 5 gl. 20 nč., tO zavitkov 9 gl. 20 nč. (Manje
znesek nč,
pOHO-
dlca 40
J. Pserhoferjev balzam za ozebline, i
nč„ prosto poStuinc 05 nč.
J. Pserhoferjev trpotčev sok, J. Pserhoferjev balzam za goltanec, \
postnimi proHto 05 nč.
Stoll-ovi kola-preparati, SSSS;:
vina ali ellkairja :t gld., pol litru 1 gl. 00 nO., Četrt litru 86 uč.
J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec
(PreJ imenovan« žlvljmiiku i-neuca). Rabio razstopljajočB »mi-
za lečenju Hliza 1 Rtekleukii 50 nvč.
n teki. 40 nvč.
nrvo, ki upliva krepilnn n« ielodoc pri zalmsunju, i bočica iis nč,, 1 ducet K gld.
J. Pserhoferjevo mastilo za rane, »'SKE! J. Pserhoferjeva tanokininska pomada
pottpcfttije ran t last, jodna Skatljii-a S! gld.
Rannrplni nhli$ 1x1 i",k- i>rof- steađei-a, i lonček so nč. naiiuucim UUIII proMto p„fltllilie ,la 7r>
Universalna čistilna sol
A. W. Bullrioba domače nrcdHtvo proti posledicam
furmacevtič
»labe prebave, jadun omot 1 gl.
Kazven imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske •ne specijalitete. Na zahtevanje poskibuje se točno vsako v skladišču ue nahajajoče se blago po nizki ceni.
Razpošiljanja po pošti se vrše točno, a treba je denar doposlati naprej; veča naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri pošiljatvi denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju.