Pomenki XXIV. U. Tolikanj navadna je besedica kar (kar je bilo v njpj ; davno je uže, kar so nie poslednjikrat blagoslovile njene roke); ravno tako se velikrat najde ker in kjer (ker sem stara; kjer je prpbivala..), in ako se ne' motiiu, spoi bral že tudi k i r. Razloži mi vsaj nekoliko te bespdice! T. Karje «) oziravno zaime (quod) iz vprašavnega kaj (quid) z nanašavnim r nainesti nekdanjega *e (ka-že) : kar iniam, rad dara; 6) narecje (e.vtemplo, tunc): grem po cesti, kar me brat sreča, — kar skoči serna pred-me; kar pojdi; c) vez (lalinski ijua, quoad, quamdiu in quot): Kristus govori zdaj kar (kakor) človtk zdaj kar Bog; kar mene zadenp, bodi lako: leto je, kar se nisva vidila; kar ga poznam, je vedno enak; za nipnoj, kar (kolikor) vas je junakov; rf) medmet fen, ecce) skorej kot v 6): komaj sežem po njein, kar (sielie da!) se zgrudi; kar pojdi; nikar ne liotli; in kakor je nič prav za prav namesti nikaj in nikar, ničesar, tako se rabikot medmet nikar-z, nikarta ali -ita, nikarte in celo nikarmo sem že sli.šal; dostikrat se kar e) vjeina z nemškim gar: kar v;se, kar nobene ne zamolči, kar verjeti mi noče itd. U. Pa vendar ni ta-Ie naš k a r iz nemškega g a r ?! — Kako se loči ker mimo kjer? T. Ker je vez in sicer vzročivnega pomena (quum causale, da, weil, dena): ker sem stara; ker ga dobro poznam; ker je res ; kjer jp pa povračivno zaime, ki nain rabi kot na- rpčjp in kaže kraj ali meslo (locale, wo), in kakor je kje namesti nekdanjega kde (ubi, interr.), tako je kjer namesti kde že, kdež (ubi relat., da, wo). U. In kaj pomenf kir? T. Kir je morpbiti a) le okrajšano iz kteri (keri, ker, kir), ali je pa /;) iz ki ("sim ter tje ki, ka, ko) z nanašavnim r, torej oziravno zaime kir (qui). U. V gospodnji molitvi „0 6e naš, kir si v nebesih" — se pogostoma sliši prav na tanko kir. » T. Xe le sliši, ludi piše se v mnogoterih starih in novih knjigah. XXV. U. Prej si djal, da se ki tu in tam sklanja; zakaj sp pa ne povsod, in kako se razlaga in strinja z njim kteri, a,o? T. Xaš sedanji k i, razun impnov. in zvav. vsplej z osebnim zaimkoui (ki ga, ki niu, ki jini itd.), nekdaj celo ni bil znan, in še sedaj je le po nektprih krajih; po druzih, zlasti dolenskib ga sklanjajo brez kacega pridevka (kega, kp, kemu itd). U. Kako pa je bilo nekdaj in kaj imajo nainesti njega drugi Slovani? T. XTpkdaj je bilo kij, kaja, koje, in južni bratje naši imajo iz tega preobraženo koi (koj ali koji), koja, koje, rod. kojega, daj. kojemu itd. U. Ali ni to vse eno: ki, ki ga, ki jini, in kij ali koj, kojpga, kojim, itd. ? Zakaj bi neki tudi mi skupaj ne pisali? T. Saj je tudi po Slovenskem, po koroških in štajerskih krajih v navadi, in po moji misli bi bilo dobro pisati oboje, kakor sc lepo sprcniinja v spisih ranjkega Slomšeka, kojemu slava bodi na veke ! V. Xamesti kteri se berejo prav razne oblike: kateri, katir, keri, ktir, kir itd. Kaj je misliti o teh? kako imajo drugi Slovani ? T. Rusje imajo kotorij, kakor je v staroslovensčini tudi (k'torij, koterij), in Cehi ktery; južnim Slovanom je pa neznano in celo po dolenskih krajih slovenslva je malo navadno. V. Kako se razlaga? T. Eni misiijo, da je a) iz k' in Ło, z nanašavnim r (ktor) ; eni pa, da je A) s primernim obrazilom tara (kakor v besedah vtori, alter, secundus, in jeter, quidam), in po tem bi se vjemalo nekoliko z Iatinskim uter. Mogoče je celo, da je sostavljeno s k' in jeter? 17. Kako mi je torej pisati, in ali se sme spusčati i na koncu ? T. Da se i piše, mislini, je bolje; kotori v novoslovenskem menda ni bilo nikdar v navadi. Piše se zdaj večidpl kteri; v slovesnih govorih, pravi Metelko, se rabi kateri. V. V tacih, kaj ne, kakoršne imanio časi v čitavnici naši, v besedah? Zakaj se pa sploh ne piše kateri?t T. Ker Čebi pišejo ktpri in ker se zlasti v sostavah dobro poda, da bpsede niso predolge (malokteri, marsikteri nam. malokateri, marsikateri, vsakteri nam. vsakkateri); govon se pa z nekim glasnikom mpd k in t, da ni preterdo. U. Torej bora navadno pisal kteri in kateri; ki, ki ga, ki mu; pa tudi koj, a, e, da sp poprimemo v pisanji pravice nekterih Slovencev in da se vjemamo s slovanskimi brati ob jugu. XXVI. V. Ne vem, zakaj pravi z vsem, in naalo niže s kakim veseljem, — tu i tam e v tistem sklonu. Povej mi torej , kdaj se ima pisati e in kdaj /, potlej pa, zakaj pišejo še zdaj nekteri -iga, -imu, -im, nekteri pa -ega, -emu, -em? T. Segel si s tem v tisto borbo, ki je že davno in menda za vselej potihnila, da si eni res šp -iga in -am pisarijo; toda svest sem si, da ne bodo več dolgo. Imenovali so se omegarji in amigarji, pa tudi ekavci (jekavci) in. ikavci! U. Ker zdaj pišemo o in e, povej mi bolj na tanko, v kterih sklonib je rabiti o namesti a? T. Pri inoških ia srednjib imenib v enoj. storivnem, dvoj. dajavnem in storivnem, in v množ. dajavnem; ženske a vseskozi ohranijo. Prav je pisati o tudi pri narečjih na oma namesti poprejšnjega araa (tikoma, polagoma, neprenehoma) razun tacih, ki se izpeljujejo iz ženskih iinen (p. silama); vendar se tudi te dajo izobrazovati na ravnost iz glagola, torej siloma iz siliti. V. Kdaj se piše e nauiesti i v prilogih ? T. Spet pri moških in srednjih prilogih v enoj. rodivnem dajavnem in skazavnem, toda le v enojnpm številu ; v storivnera in v dvojupin in množnem številu se mora pisati i. U. Tedaj je napačno z vsem ali pa vsera Ijudem? '/'. Zainiena imajo nektere svojo lastno sklanjo, da obderžijo e celo v druzih sklonih, post.: ta, tpga, teni v skaz. in stor., teh, tema, tein, temi itd. Po tem zgledu se ravnajo nekteri drugi zaimki in števniki: on, onega, onema, oneh, onemi... dveh, obeb, dvema, obema... treh, trem... in po teh tudi ves, vsem, vseh, vsemi, in kjer je v navadi spga, seh, sem. Vendar je prav vsim v storiv., vsih, vsiini, kakor tudi sili, sinii (do sih mal, po sih raal, od sih dob), kpr se bolje vjenia z i, jega.., ki iuia v dvojnem in nmožneui j ima, j ih , j i 111 i itd. 17. Zdi se mi, da se govori in piše ludi peteh in p etih, petem, pptenii in petimi. Ali je kaj razločka aied tpma oblikama ? T. Razločka ni, in res se sliši pri števnikih oboje, pri druzih prilogih pa je stanovitno pisati le / v dvojnem in ninožnem številu. U. Zakaj se eni še deržijo oblik am-iga, in zakaj so se večidel poprijeli pisave om-ega? T. Razložil sem to reč pri neki drugi priliki, torej jo hočpm tukaj ponoviti le ob kratkem. Ain-iga pisarijo pni raji, kpr se je d) v novoslovpnsčini do poslpdnje dobe skorpj sploh tako pisalo, iz stare, vterjene navade; A) ker se po nekterih krajih na tanko izgovarja; c) ker jim lepše zveni na njih uho, in d) ker se je po njihovi terditvi jezik sam tako olikal in obrusil i. t. d. U. Zakaj pa naj pišpmo om-ega? T. 1) Za om so nasleduji razlogi: a) staroslovensčina; 6) sorodni slovanski jeziki (hrov. serb., slovaški, ruski in rusinski vsaj nekaj); c) rabijo se te oblike pri kranj. dolenskih, hrov., oger. in štajar. Slovencih; rf) so v resnici slovenskp, in v vsili boljših slovnicah poterjene; e) pospešujejo vzajeinno približevanje slov. bolj memo am, ama; f) moške in srednje imena se po njih dosledno ločijo od ženskih; </) ako se nalasč ne zatpgujpjo, (udi lepogiasja ne kazp; K) v knjižnera jeziku vsaj enota gospodinji; i) so starejše kot am, — bpro se ne le v stari, anipak tudi v novoslovensčini (vid. briz. sponi.) i. t. d. U. Čast torej, komur čast! — In iz kterih vzrokov pišpdio ega, emu, em? T. 2) To pa d) zavoljo zlage in razlage ali izppljave iz priloga in iz nampstke ali osebnpga zainika i, jega, jemu (lepi, lpp-jega, lep-jemu, Ipp-jeni), in ker ima storivni le jiui, torpj je pisati vspskozi leptm, dobnm, in morebiti je bolje celo s tim, sinr, vsim; 6) npkaj Slovpncev, štajprskih in ogerskih na tanko ega izgovarja; c) izrekujemo večidel polglasnik, ki ga tudi večidpl z e zaznamnjamo , ker zanj pravega znamnja v novoslovpnsčini pogrešamo; rf) se strinjamo po njih s Poljci, razun h s Čehi, zlasti s Slovaki, spodnjimi in gornjimi Serbi ali Lužičani, in po ožjih ali topljpnih soglasnikih skoraj z vsimi Slovani; e) se ta ninožnik npkoliko stika z impnskim: drevesa, semenct, teleta; /") so te oblike ravno tako stare v novoslovensčini: liudega, zlega (iz zel, zla, zlo), tu j ega itd. U. Oblike ega, emu, etn so mi bile koj všeč; am,ania se pa res lppše glasi kakor om, oma. Arpndar, kpr so bolj vzajpnine in je njih izreka svobodna, ti rad verjamem, da bodo te oblike v kratkeni sploli zmagale, in prav želeti je, da bi skoraj. Xikakor ne razumem, kako se morpjo nektpri unih tako tprdo deržati! T. Da se raba pravi spdaj to, kar po latinski usus, veš. Xekdaj, v staroslovensčini sp je raba reklo <udi dekla (ancilla, serva). ln latinski pregovor veli: ,,usus tjrannus", kar bi se po slovenski djalo : ,,navada popad a". Dostikrat pisatelji, zlasti mladi kako obliko popadejo, slepo posnemajo ler se je pisaje privadijo brpz pomislika, ali je res pristna , primerna, dobra, ali ni ktpra še bolja niemo une, ktere na zadnje kar ne morpjo popustiti. U. Res je taka: Xavada popada!