F« ptitl prajamaR:
M
«slo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
Vapravnittvu projomaa:
za
eolo leto naprej 20 K—h pol leta , 10, — , ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za poiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in Insarae «prejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi se ne vratejo, nefrankovaua pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je ▼ Semenskih ulicah St. 2,1., 17
Izhajavtakdan, izvzemsi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 263.
V Ljubljani, v petek 15. novembra 1901.
Letnik XXIX.
Shod slovanskega dijaštva na Dunaju.
V sredo popoludne se je vršil v prostorni dvorani dunajske ressource veličasten Bhod slovanske mladine dunajske univerze. Obširna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kota in tudi galerije so bile vse zasedene.
Izmed državnih poslancev so shod počastili s svojim obiskom: podpredsednik mladočeškega kluba dr. Brzorad z mnogimi drugimi češkimi poslanci, Rusine je zastopal državni poslanec Barwinsky, češko vele-posestvo Radimsky, zlasti mnogo pa je bilo navzočih jugoslovanskih poslancev, n. pr.: P. o v š e , P 1 o j, Ž i č k a r, P f e i i e r, dr. Žitnik, Pogačnik; dr. Ferjančič, Bian-kini, Ferri, Spinčič in drugi. Slovensko, hrvaško, srbsko, bolgarsko, češko, poljsko in malorusko dijaštvo se je udeležilo shoda skoraj polnoštevilno, kajti navzočih je bilo okoli 1200 akademikov. Poslancev je bilo na shodu 29.
Ob 4. uri je otvoril predsednik »Slovenije", medicinec Mavricij Rus zborovanje in razložil, zakaj da se je dijaštvo zbralo tako mnogoštevilno na tem kraju. Caša krivic neče biti prazna, ali dijaštvo je potrpljenje minilo in zato se je danes zbralo, da se potegne za svoje pravice in za pravice slovenskega naroda. Hotelo je zborovati sicer že poprej, toda neki faktorji so to preprečili; ko so pa odločevalni krogi uvideli, da se dijaštvo tudi ne zboji sile, so se udali iti shod dovolili. Složno se je dijaštvo sešlo, složno hoče tudi zanaprej delovati, in zato on želi, da bi našlo to prizadevanje priznanje in obrodilo mnogo sadu, v kar pomozi Bog in sreča junaška.
Na to podeli besedo gosp. phil. Ivanu Prijatelju, ki utemeljuje zahtevo slovenske univerze v Ljubljani in reprociteto izpitov zagrebškega vseučilišča.
Govor g. phil. Iv. Prijatelja se je glasil:
Slavna gospoda ! Dragi tovariši! Ute meljevati potrebo ljubljanskega vseučilišča vam, ki že skoro cel teden stojite v nepretrganem boju za nje, mislim, da mi ni treba. Dajati izraz zahtevanj, katerim ste vi dali duška vkljub hrušču in trušču na najimpo-zantnejši način, in niste — ko je bilo treba izvojevati pravico svobodne in javne besede — povesili tudi desnice, bilo bi sedaj v resnici brezpotrebno. Vaša ogromna udeležba sama govori glasneje nego vsa utemeljevanja.
Klic po najvišjem izobraževališču v naših jugoslovanskih deželah ni prišel iz ust posameznikov. Živel je v prsih vseh in čakal ugodne prilike, da zopet prodere na dan. In ko je ta prišla, zganilo se je hkratu v srcu vseh in odločno smo stopili v boj za svojo staro »pravdo«.
Ali silneje kakor kedaj zahtevamo sedaj svoj najvišji kulturni zavod. Kulturni in narodnostni boj, ki vedno siloviteje nava-Ijuje na nas, uči nas izbirati orožje. Vsa ognjevitost in vse navdušenje podleže tam, kjer na zastavi prst znanje, um.
Preko naših dežel se že stcgajo dolgoprste roke. Nič no bode zadrževalo našega sovražnika pograbiti pod pazduho našo zemljo, ako ta zemlja sama tako visoko ne vzraste, da ne pojde brez težave pod nje govo ramo. Vzrasti, dvigniti se pa ne more drugače kakor v svojih sinovih. Vsak njen prebivalec mora skušati doseči tako duševno / ' f
velikost, da se bo tujčeva roka osramotena pobesila pred njima.
Pomnimo: samo duh, samo iz obrazba nas moreta rešiti pogube.
Toda predno smo se mi tega dobro zavedli in začeli zahtevati, da se nam da priložnost izobrazbe, uvideli ho že naši nasprotniki, ki so bili čez nas že storili križ, našo namero. Vstali so in nam kratkomalo odrekli pravico do samostojne narodne izobrazbe — ni lepo, gospoda moja, ako se nasprotniku izmika orožje, da se ga potem lagodno uduši, a najmanj — ako se to dela iz skrbi za znanost in baje iz skrbi za nas. Prosim vas, ne zmajujte z glavami. Vzemite v roke »Ostdeutsche Rundschau«, ki postaja od dne do dne vedno bolj glasilo avstrijskih Nemcev, naših sodržavljanov. Tam berete v štev. od 9. t. m. črno na belem : »Zahteva slovenske univerze bi bila zasmeh vsakega resnega pretresanja tako resnega vprašanja . . . bila bi v škodo državi, znanosti in dot<čnemu prebivalstvu samemu«. In sicjr zakaj ? Pravijo zato, ker se potreba univerze ne računa po številnosti naroda (nach der Kopfzahllehre), ampak po tem, ali je v teh glavah tudi potrebna vsebina. — Sedaj pa pride nadležna statistika in izgovori svojo kratko, pomenljivo besedo : »V alpskih deželah pride na Kranjskem en gimnazijec na 272 prebivalcev, na Zg. Avstrijskem pa še-le na 436, na Salcburškem na 348, na Koroškem na 413, na Štajerskem na 480«.
V resnici: iz tega Be razvidi, da morajo biti ravno v naši deželi najpraznejše glave, da tako vse vre v šole, napolnjevat si jih.
Ne pomaga nič : Kakor bi si radi nadeli kolikor toliko opravičeno obličje, izgleda vendar vsa njih visoka skrb kot prozorna maska, izpod katere vsak hip grabežljivost pokaže svoje ostre zobe. V večerni številki istega lista od istega dne čitamo namreč od besede do besedo: »Ako se ti univerzitetni načrti v Trstu in v Ljubljani uresničijo, potem je cel jug naše »Ostmarke« še v doglednem času za nas izgubljen, in nemštvo, ki zavzema danes še vedno ob Adriji znatno stališče, nastopi potem lahko z izgubo vseh siidmarških jezikovnih otokov pospešen povratek v Gradec«. Tako govori nemštvo, kedar govori brez visokih besed in globoke Bkrbi za znanost, blaginjo narodov in — države !
Tu se izpozna vsa nizkost bojevanja sovražnika, odrekajočega nam — za samoobrambo — ono orožje, s katerim so on bogato preskrbljuje, ko gre ofenzivno segat po naši lasti.
Ali še ne rasto v Avstriji nemška drevesa v nebo! Se mora biti v konstitucio-nalni državi tribunal, pred katerim moremo in moramo nastopiti in glasno izpregovoriti, da čuje celi svet.
Srednje šole — prsi človeške so nam odrekali do sedaj, da bi nam iztrgali zavest iz srca, in viBoko šolo — glavo človeško
—	nam kratijo kratkomalo, da bi ne imeli
—	misli svoje. To vse samo zato, da bi čimpreje mogli iti preko naših mrtvih trupel. A mi jim pokažimo, da ni mrtva naša zavest, in ni umrla naša misel, ampak sta danes silnejša činitelja kakor kdaj poprej. Delujmo z vsemi močmi, da se bosta osvobodili vsili vezij in prodrli v narod. P r o -svetliti vsakoga posamoznika
to je naš cilj, to je edino naše upanje rešitve.
Kako so si Nemci sveBti zmage nad nami, kaže to, da segajo že preko nas po
—	Italijanih. Že omenjeni nemški list piše na citiranem mestu: »Nemštvo, ki je v Trstu razširjenejše in merodajnejše, kakor se vidi po zvito prirejenih številkah ljudskega štetja, bi bilo z ustanovitvijo italijanske univerze v Trstu vsled nakopičenja jako znatnega števila vročekrvnih italijanskih agi-tacijskih močij v svoji rasti, katero bo železnica čez Ture komaj malo pospešila, iz-nova silno zadržano in čez mero nevarnosti izpostavljeno«.
Tako se boje Nemci za nemštvo v teh deželah, kjer ga — če govorimo odkrito — niti ni, ampak ga ima še-le nova turška železnica importirati.
Kako bi potem mogli mi, čijih narod že stoletja in stoletja stanuje v teh krSnih krajih, v katere je vknjižil z motiko in oralom svojo pravico, kako bi mogli mi mirno gledati, kako vlada z dobrotami in predpravicami obsipa našega tlačitelja, ob istem času, ko nas pusti stradati vsakdanjega kruha, ne privoščujoč nam niti ljudskih šol.
Izpregovoriti moramo — zlasti sedaj, ko nnučni minister ekscelenca pl. Hartel tako prenagljeno, da ne rečem, lahkomiselno obeta Italijanom v treh letih univerzo v Trstu — glasno in odkrito: mi protestiramo proti italijanski univerzi v Trstu. In mislim, da smo tu mi z večjo pravico v skrbi za naš narod, ki že p osel ju je te kraje, nego Nemci, za čijih naval v te provincije se je šele pričela graditi turška železnica. — Ali tudi v interesu države ni utrjevati v Trstu trdnjave irredente, ki bi so na novi univerzi gojila tembolj, ker se nameravajo pozvati tudi moči iz Italije. Ako še pripomnimo, da so celo v italijanskem parlamentu ljudje, ki se ne boje javno reklamirati Trst za Italijo, da smo svarili vlado dovolj. Ostane nam samo še dolžnost opozarjati vlado na veliki pomen jugoslovanske univerze v Ljubljani, na pomen krepkega, organično izobraženega slovenstva, ki ima svojo domovino skoro celotno v Avstriji in postane lahko na jugo-zapadu Btražnik države.
Toda vse to bi morala itak uvideti vlada sama. Ako pa vlada tega neče izpoznati, potem ni več naša dolžnost jo opominjati na to. Potem nam preostane samo zahtevati, in zahtevati to, kar pospešuje naš narodni razvoj, in z vso brezobzirnostjo nastopiti za naše zahteve. Boga mi 1 Jugoslovani v resnici nimamo povoda, govoriti z vlado, imajoč pred očmi vsa različna pravila uljudnosti. Proč s hofratsko obzirnostjo, proč s prošnjo »blagohotnega uvaževanja«, danes so na mestu samo gole, trde zahteve in te naj poslej govore. (Češki poslanci : Vybornč! Pritrjevanje.)
Naš cilj je jasen: oborožiti vsakega posameznika z uma svitlim mečem v boju za ohranitev rodne grude. V tem je naš spas. Ako pa vkljub temu pojezdi nekoč Nemec preko nas na obalo Adrije, naj reče, da je moral iti preko dragocenih trupel visoko iz obraženega naroda. In v dnu srca naj ga bo sram ! — Naše seme pa bo poslej vzklilo na bregovih vseh slovanskih rek, novi veki se bodo začenjali tudi za Blovanstvo in bolj mu bo vroče kroniku našemu v njegovem srcu. (Burno odobravanje.)
Za njim je govoril Hrvat, predsednik „Zvonimira", medicinec M i mi ca. Hrvatje
—	pravi — kot bratje Slovencev na jugu,
ne morejo drugače, kakor da se jim pridru žijo v njihovem boju. Njih borba je naša borba, njih težnje naše težnje. Zato bo so združili s Slovenci, da z njimi skupno zahtevajo, kar jim gre po božji in človeški postavi, in da zahtevajo, da vlada prizna veljavnost izpitov na zagrebški univerzi, ki je kulturno središče Hrvatov, tudi za tostransko polovico. Krivic je bilo dovolj, ali zdaj nismo več voljni, jih še zanaprej prenašati, in zato se hočemo skupno in složno boriti in potegovati za svoje pravo, skupno in Bložno nastopiti proti dvema najhujšima nasprotnikoma avstrijskih Slovanov, proti irredenti in grabežljivemu nemštvu.
Nadalje se je oglasil k besedi srbski medicinec Dimitrij Konje vi č. Omenjal je v svojem govoru, kako težavno stališče imajo južni Slovani. Italijani, Mažari in Nemci komaj čakajo, da bi si pkn porazdelili. Balkan je bil vedno stvar, za katero so se pulili tujci. Ker pa Slovani ljubimo svojo rodno zemljo, ker smo narodu svojemu udani z vsem srcem, zato delujmo bolj, kakor se je godilo do sedaj, da jim preprečimo njih nakane. Zlasti glede kulture smo žalibože prtcej zaostali. Jasno je kot beli dan, da moramo napeti vse sile, da dobimo vseučilišče, na katerem bi pa morali vsi Jugoslovani imeti enake pravice. Še nekaj — pravi — moram omeniti. Italijanski di jaki bo imeli v sebi tako malo moštva, da so so imenovali goste na nemških univerzah. Do tacega viteštva se pa Jugoslovani ne moremo in nečemo povspeti, ker moramo noBiti vsa bremena in za naa veljajo isto postave, kakor za druge. Zato se hočejo smatrati z drugimi narodnostmi za isto-pravne, dokler ne dobijo svojega narodnega vseučilišča.
Gosp. phil. Iv.Prijatelj prečita na to spomenico in protest jugoslovanskega dijaštva proti ustanovitvi italijanske univerze v Trstu (glej .Slovenec" z dne 8. novembra), kar se je sprejelo z burnim odobravanjem. Isto je prečital tehnik Vaclav Bilinski, predsednik poljskega akademičnega društva „Ogni-Bko" v poljskem jeziku.
Predsednik prečita za tem spomenico praških visokošolcev, podpisano od 44 akademikov, ki se glasi:
„Mi zbrani visokošolci Slovenci, Hrvati in Srbi v Pragi, sklicujoč se na temeljno pravo vsakega naroda, izobražovati se v svojem lastnem jeziku, katero nam je zajamčeno tudi v članku 19. osn. drž. zak., pridružujemo se akciji drugih jugoslovanskih akademikov na avstrijskih visokih šolah ter sklepamo jednoglasno:
Visoka c. kr. vlada se poživlja :
1.	da ustanovi v najkrajšem času srednje šole s slovenskim učnim jezikom ;
2.	da ustanovi v najkrajšem času univerzo s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani, in
3.	da prizna za avstrijske podanike re-ciprociteto izpitov na vseh takultetah kralj, univerze v Zagrebu.
V Pragi, dne 9. listopada 1901.
(Sledi 44 podpisov.)
Navdušeno odobravanje.
K drugi točki je govoril jurist Dimnik o razmerju slovanskih dijakov do dunajske univerze. Tudi on je povdarjal, da se nikakor nečemo priznati za goste dunajske alme mater, ker bi bilo to neumno in neutemeljeno zlasti glede Jugoslovanov, ki so že stoletja in stoletja prelivali kri za obstoj
habsburške monarhije. Zato ni čudno, da nas za goste ne smatrajo razumne glave: graški rektor je izjavil, da nima slovanskih visekošoicev za goste, in naš dunajski se je v privatnem razgovoru izrazil istotako. Ali odločujejo navadno drugi, odločujejo nemški burši*, ki so dobro organizovani in terorizirajo vse, ki niso morda z njimi enakega mišljenja.
Tako so v njihovih rokah razne vse-učiliščne institucije, n. pr. akademiško pevsko dru^tY,o in razni seminarji. Za nas tudi velja prepoved, da se ne smemo v avli zbirati in ondi govoriti, za Nemce menda ta prepoved ne obstoji. Kajti lansko leto so se zbrali neihški burSi v avli o priliki, ko je rektor nastopil ..proti, katol. univerzi v Solnogradu, da so se mu zahvalili za njegovo ravnanje, in rektor Schrutka pl. Rechtenstamm ni imel-Bio zoper-to. Iz tega sledi: če se ho-čgjjO razmere za nas izboljšati, mora se proti ^rganizacjji. buršev nasproti postaviti orga-njjzagjja .slovanskega dijaštva. H koncu še pripojil, da jjaj se rektorju izroči pismen protest pFotMeniu, da bi se nas imenovalo go^te,. Srb.Dimityijevič pa priporoča, da naj ^ pro^st, ^prejme z dodatkom, da zavračamo rektQ,i;j^vo grajo, ker je nismo za-služiii.kai:, s^ je vsprejelo enoglasno. ni ,i3ajjjjm se(ijq oglasil phil. Niko Zu-gjai^iLčfj Razpravljal je historično razmerje j&ed ¡^emci iu . Slovani, zlasti Slovenci. Priznamo Netncepi njih kulturo, a niso si je sai^i, ampak jo dobili od Grkov, Rimljanov in Francozov. Hvalijo se s svojo ali ta; energij a se mnogokrat, zlasti
Si^prpti nam;,izpremeni v tolovajsko nasilje, efkfem^kps sq se ,oni kulturno lahko raz-jfjja^i in,[?e ijzpopolpjevali, branili so jih Slo-.v^ai ;azijatskih bprbarov. V zahvalo za to fka ^kajo<;sedaj, vsaljL napredek slovanskih parodov in žele germanizirati. Razumljivo je iyihovq pc^opanje vzbuja pri Slo-.vapih- odločen odpor, in služi Avstriji samo y .nesreq£- K sklepu ¡pozivlje govornik vse ^ane^siovanske akademike, da naj osta-pejp (kqt dijaki,.zt čas svojega bivanja na flijpajH tesno zvezani in organizirani, povsod j^ipr^vljeni ;br3nifi narodne naše pravice. Nato sklene, z besedami: „Dajmo si sveto besedo, da bomo sedaj, kot visokošolci in jppzneja kot, člani ^vodilnih stanov branili paša .¡prava, ce bi. bilo¡treba tudi z najradi-fcalftejšimii, sredstvi, da bomo v tem smislu .ypJLiv^.li naj y§e sloje svojih rojakov, zvesti ¿lud^m^čnemu načelu:npo resnici k pra-
JeX .oginb ts i . i Za njim so:. govorili: jurist Lengsfeld (QehJ O; češki univezi v Brnu in predlagal resolucijo v ta namen, ki se je navdušeno sprejela; teh, Bilinslfit <©. poljski gimnaziji v Ifešinu; Srb Dimitrijqvič, ki je ostro šibal napade slovanskih nasprotnikov, in slednjič ,še Bolgar Todor Dobrev. ,]>, .m Izmed poslancev so govorili češko dr. Ppzovadv Černy in Rejichstadtef,. izmed Hribov Ferri in Spinčičj izmed Slovencev Pqyšei in Fprjančič,. Vsi so zagotovili dijakom krepkp podporo in poživljali slovansko pt^a.din.0, da naj vs,traja v boju za narodno ena-Jj^ravpost, in njihove govore je spremljalo dijaštvo z navdušenimi ovacijami in burnim ^to^njem, in ko so odhajali, kar ^jso hoteli ponehati urnebesni klici.	r , _ov;j ¿lednjič je prečital predsednik došle ^ojavke in pozval dijaštvo, da naj se mirn.O razide. Ko so se še zapele vse slovanske narodne himne, je dijaštvo mirno zapustil^ ^orano in se razšlo. Zunaj je bila pripravljena policija za vsak slučaj, pa ni in^ela nič opravka. ' ,
T	.	j
Proslava štiristoletnioe ,.„
-1 rt £ j lig r- Maruliceve. i t
"tiL! Zagreb, 14. novembra.*) Slovencem je galerijo slik razlagal slikar Nikola Mašič; GV loviti je pri zborovanju književnikov priporočal hranilno pomožno zalogo književnikov, dr. D e ž m a n razlaga slabe razmere hrvaških5 khjiževnikov vsled hib tiskovnih zakonov in'> zaradi pomanjkanja organizacije. Stavil je resolucijo za svobodo tiska, ki je soglasno sprejeta. Dr. V. Deželic krasno predava o javnih poučnih kurzih za povzdigo ljudske izobrazbe in za poučo-vinje analiabetov. Po statistiki primerja lir« vate ® drugimi narodi in sklepa, da mora
«ti—H—. 1 1 I 11
*) Ta brzojavka nam je včeraj prepozno do81a.
glavno delo rodoljubov biti v tem, da preprosti narod dvignejo. Kirin predava o potrebi ljudskih knjižnio. Resolucije z navdušenjem sprejete. Gjalski zahvali posebno Slovence za obisk.
Opoldne so slovesno odkrili spominsko ploščo Šenoina hiši v Mesnički ulici. Dr. Stjepan pl. Mil čet ič je v slavnostnem govoru razpravljal velike zasluge Senove za razne književne stroke. Župan Mošinski je naglašal, da je bila dolžnost zagrebškega mesta ovekovečiti Šenov spomin, in proglasil odkritje spominske plošče. Ljudstva je bilo zbranega na tisoče, kt je sledilo slavnosti z velikim navdušenjem.
Sklepni banket je bil velik in impozanten. Dr. M a ž u r a n i c kot prvi je slavil Marulica in Senoo ter pozdravil Senovo vdovo, ki je bila tudi navzoča, G j a 1 s k i je napil Spletu in njegovemu županu. Ta se je zahvalil in naglašal veliki napredek Zagreba. Splečani so ponosni, da ima Hrvaška tako duševno in materielno središče. Zagrebški župan Mošinski se je zahvalil in poudarjal, da mora Zagreb mnogo za svoj napredek zahvaliti književnost. Pl. Kukuljevič je nazdravil Slovencem. Spomnil se je starca Triglava, Prešerna, krasnih slovenskih krajev, v katerih so se rodili izborni pesniki. Odgovoril je F i n ž g a r kot rojak Prešernov, doma pod Triglavom. Navezal je svoj govor na predavanje dr. Deželica o hrvaških analfabetih. Kot mladi zastopnik najmanjšega slovenskega naroda izraža svoje veselje, da imajo Slovenci mogočne brate. Hrvatje tožijo, da je mnogo njihovega naroda še neizobraženega. A ta narod ima velike zaklade nadarjenosti, katere je treba dvigniti. To so diamanti, ki jih je treba izbrusiti. Zato nazdravlja hrvaškim analfabetom, da se kmalu dvignejo in izobrazijo. Katalinč-Jeretov je završil banket z zanosno pesmijo.
Državni zbor.
Dunaj, 14. nov. 1901.
Proračunski odsek.
Včeraj je proračunski odsek pričel z razpravo o trgovinskem ministerstvu. Poročevalec je bivši trgovinski minister dr. Baernreither.
Od 1. 1899 je vlada avstrijskim tvrdkam v inozemstvu izdala 162.000 kron podpore. Troški za pariško razstavo so bili proraču« njeni na 3 milijone kron; prihranilo se je 300.000 kron. Za vodne ceste je v proračunu za bodoče leto 400.000 kron, in sicer za razne načrte in druge priprave. Trgovinski minister baron C a 11 pripomni, da hoče vlada najprvo urediti osrednji tehnični urad, ki bode vodil priprave za vodne ceste. Izdelati mora tudi natančen program za stavbeno dobo 1904—1912.
Mej tem časom pa bode treba najprvo urediti mnoge reke, za kar so načrti že iz-gotovljeni. Ko so reke primerno uravnane, treba je najprvo zgraditi za poskušnjo kanal od Donave do Odre in Visle, ker so v tej črti razmere najugodnejše. Dalje minister priznava potrebo, da se po mejnarodnih dogovorih uredi varstvo delavskega stanu. V Avstriji se je precej storilo v tem oziru in vlada je predložila ali pa še pripravlja nove zakonske načrte glede zavarovanja delavcev. Z ozirom na rastočo konkurenco z ogrsko industrijo in vninjimi državami pa je treba mnogo previdnosti in o tem oziru v soglasju z vna-hjimi državami spopolnjevati zakonito varstvo 'delavskega stanu.
K r a m a F pritrdi poročevalcu, da ¿^družni učitelji (inštruktorji) vspešno delujejo, vvliolikor jim je mogoče po veljavnem obrtnem redu. Toda potrebno je, da se obrtniški stan bolje organizuje. Takih učiteljev bodemo (udi potrebovali, ako se uveljavi pripravljeni zakon o kmečkih zadrugah. Kar ,se industrije tiče, je res, da se mora boriti z raznimi težavami. Da pa se krči izvoz avstrijske industrije, je vzrok tudi ta, ker so naši industrijci premalo odločni in se ne znajo ¡prilagoditi tujim razmeram. Govornik nato graja priprave za vodne ceste, ker so dela razdeljena po raznih minister-stvih. O kanalih in državnih rekah načelno odločuje trgovinsko ministerstvo, izvršitev načrtov Oskrbuje ministerstvo za notranje posle, manje vode pa uravnavata poljedelsko
in ministerstvo za notranje posle. V Avstriji sicer vlada centralizem, a v označenem vprašanju j» največja zmešnjava. Tu je treba organizacije ter vstanoviti osrednjo državno tehnično pisarno. Zakon o vodnih cestah je mej Cehi in Nemci sploh vzbudil mnogo veselja in nove nade. Treba je o pravem času skrbeti za to, da se veselje ne ohladi in nade ne padejo v vodo. Iatotako vspehi statističnega urada nikakor ne odgovarjajo delu in troškom. Konečno graja go vornik generalnega komisarja za pariško razstavo, ki je v kot porival nenemške izdelke.
Posh Pernerstorfer utemeljuje potrebo, da se podpira »mejnarodni dolavski urad« v Bazelu.
Posl. V u k o v i č z veseljem pozdravlja, da vlada podpira izvoz avstrijskih izdelkov in pridelkov, ter opozarja osobito na Malo Azijo in Albanijo.
Posl. L u p u i opozarja vlado na potrebne uravnave raznih rek v Bukovini.
Posl. vitez Kozlowski je poživljal trgov, ministra, da se izrazi o carinskem tarifu. Ko je Nemčija svoj carinski tarif že proglasila, naj vlada avstrijskim kmetovalcem in obrtnikom pove, kaj sodi naša vlada in kako misli ona varovati interese naše produkcije.
Posl. P o v s e vpraša ministra, ali mu je znan govor bivšega italijanskega ministra Luzzatti-ja, ki je italijanskim vinogradnikom zagotovljal, da jim tudi po novih trgovinskih nagodbah ostane osiguran izvoz vina v Avstrijo.
Ker se pri nas gledo sklepanja carinskih trgovinskih nagodb drugače postopa, kakor v drugih državah in so v državnem zboru navadno že dognana nagodba z inozemskimi državami predloži s pozivom, da jo v celoti odobri ali zavrže, opominja govornik že sedaj vlado, naj skrbno čuva na interes našega vinogradarstva. Prebili smo komaj hudo katastrofo vsled trtne uši, z izredno velikimi žrtvami se obnovljajo naši vinogradi in posestniki so se zadolžili silno.
Ue ne bo imelo vino primerne cene, nastala bo druga se hujša kriza, ker ne bodo zmogli plačevanja obresti od posojil in odplačil.
Že letošnja obilna letina v Istri nam kaže, kako je cena vina padla. Za slep denar se je grozdje prodajalo. Ko bodo mnogi obnovljeni vinogradi polnonosni postali — nastalo bo vprašanje, kam z vinom. In če bo našemu vinu še italijansko vino delalo konkurenco — bati se je hudih posledic.
Vlada naj ne pozabi, da italijanski vino-rejec razpolaga z jako milim podnebjem, slane so mu skoro do cela neznane, zemlja je ravna, ne tako gorata kakor pri nas, delavstvo dobiva komaj polovico nase navadne plače, s kratka: laško vino so po ceni prideluje. Zato je konkurenca laškega vina nevarna.
Doslej minister ni še odgovoril na to vprašanje in na ono posl. vit. Kozlovskega*.
Soc. politični odsek
je sinoči nadaljeval razpravo o zakonu glede varstva delavcev pri režijskih zgradbah železnic. Poročevalec dr. F o F t naglaša, da večinoma pri teh podjetjih že velja deset-u r n o delo. Kar jo torej že v veljavi, to naj se določi tudi v zakonu. Železniški minister dr. vitez W i 11 e k je odločno zagovarjal vladni načrt, ki v § 7. določa enajst urno delo. Vladni načrt zagovarjata indu-strijca H i n k in H o 1 s t e i n, soc. demokrat Eldersch pa zahteva osemurno delo. Po daljši razpravi je večina v odseku glasovala za § 7. po vladnem načrtu.
Gališke volitve.
Danes je zbornica dovršila razpravo o nujnem predlogu poslanca Romanczuka glede zadnjih volitev v gališki deželni zbor. Posl. Olszewski je prečital svoj govor v smislu predloga. Proti predlogu sta govorila poljska poslanca dr. C w i k 1 i n s k i in grof D z i e d u s z y c k i. Ta je z vso odločnostjo grajal gotove sikoiante, ki na javnem trgu hujskajo množico proti višjim stanovom, a se skrivaj poslužujejo svojih navideznih sovražnikov. S tem je meril na posl. Daszynskega, ki v zbornici ropota proti Židom, a doma pri volitvah Žide vabi v boc. demokraški tabor. Isto je ponavljal z dru-
gimi besedami dr. Byk, ki je židovskega rodu. Konečno je še predlagatelj Roman-czuk navajal nova dejstva, ki naj bi utemeljila njegov predlog. Oglašali so se še razni govorniki s stvarnimi popravki. Pri glasovanju je bila vsprejeta nujnost samo druge točke v predlogu, da naj namreč vlada čim-preje predloži načrt zakona proti zlorabam pri volitvah. Za prvo in tretjo točko predloga, da naj posebna komisija poslancev preišče in presodi vse dotične pritožbe in da naj se ustanovi poseben sodni dvor za volitve, pa so glasovali le levičarji. Predlog ni dobil dvetretjinske večine za nujnost in pride kot navaden predlog na vrsto če» — sedem let.
Tako je zbornica skoraj dva dni žehtala gališko perilo in konec je — posmeh mej Nemci. To je žarek na slovansko solidarnost.
Kongregacije.
Ze nekaj tednov so gotovi krogi nestrpno pričakovali razprave o nujnih predlogih proti naselitvi francoskih kongregacij v Avstriji. Živa židovsko-liberalna domišljija je ustvarila neko moderno Meduzo, ki naj straši otročaje. Ker imamo v Avstriji še premalo narodnih, gospodarskih in političnih bojev, je treba zanetiti še kulturni boj. V kalnem ribarijo politični rateži, v temnem plenijo hajduki. Torej je treba vzdigniti cestni prah v goste oblake, da ljudstvu natrosijo peska v oči. Nahujskati je treba množice, da se lasajo za zlate pene v zraku in ne opazijo lesjakov, ki iz domačega hleva ropajo blago. V drenju in vrvenju imajo žepni tatovi svoj obrt. In kaj naj pomeni druzega ves boj proti praznim strahovom, nego da mejnarodno iramaaonstvo vrže mej avstrijske narode novo jabolko prepira? Kje so goste čete francoskih kongregacij, ki baje prete Avstriji s črno povodnijo? Samo v domišljiji, ki jo razvnemajo in razburjajo tripični bratje. Toda kaj so proračun, ogrska nagodba in trgovinske pogodbe proti Meduzi, ki so jo v zbornici razobesili, kakor Gesslerjev klobuk!
Danes popoludne se je v zbornici pričela razprava proti kongregacijam. Doslej sta govorila dr. Erler in dr. Eisenkolb.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. novembra.
Poslanec Kaiser pri cesarju.
Včeraj smo omenili, da je cesar vspre-jel v posebni avdijenci mej drugimi tudi poslanca Kaiserja, da se mu predstavi kot izvoljeni prvi podpredsednik poslanske zbornice. Po poročilu nemških listov se je vršil mej vladarjem in Kaiserjem sledeči pogovor : Cesar: Zelo me veseli, da vas tu vidim. Prevzeli ste gotovo zelo težavno nalogo. Žalosti me zelo, da se tako počasno rešujejo najvažneje zadeve. Zdi se, kot bi se bila v zadnjem času zelo poostrila strankarska nasprotstva. — Kaiser : Vodstvo predsedstva je vsekako zelo težavno in naglo reševanje važnih zadev ni mogoče na podlagi sedanjega poslovnega reda. — Vladar: Na vseh straneh se uvideva danes, da je poslovni red potreben gotovih prememb, obžalovati pa je, da se še od nobene strani ni storil potrebni korak. Ravno tako je pa tudi obžalovati, da mnogi nujni predlogi ovirajo rešitev državnega proračuna. — Kaiser: Menim, Veličanstvo, da to zlo prihaja od tod, ker so poslanci, ki dolgo časa niso mogli izražati želj svojih volivcev, več ali manj prisiljeni, da tem potom izrazijo svoje želje. — Vladar : To popolno uvidevam, toda iz očij bi se ne smele izpustiti glavne naloge parlamenta. Pravočasna parlamentarna rešitev državnega proračuna bi zopet uredila parlamentarne razmere, in to bi bilo tudi v interesu parlamenta samega. Gospoda naj bi se prizadevala storiti vse, da se urede parlamentarne razmere. — Konečno je podpredsednik Kaiser zagotovil vladarja, da bo njegova stranka storila vse, da se zagotovi delozmožnost parlamenta. Dosedaj seve tega še ni pokazala.
Dispozicijski naklad in nemška levica.
Razni filozofi takozvane nemške »ge-meinbürgschait« imajo sedaj neizmerno mnogo opravka. Pečati se morajo namreč s kritičnim vprašanjem, ali se z dovolitvijo
dispozicijskega zaklada izrazi vladi zaupanje ali ne. Nekako mej prvimi so prišli na vrsto
nemški liberalci, ki so, dobro poznavajoč razmere ter vedoč, kak veter piše od vladne strani, najprej z vso silo zahrumeli proti dispozicijskemu zakladu. Z njimi so potegnili tedaj tudi nekateri člani nemško ljudske stranke. Toda kmalu se je obrnil plašč, mi-nisterski predsednik je nekaj obljubil in stvar je bila za nemške liberalce rešena. Sedaj so na vrsti člani nemške ljudske stranke. Izprvega najodločneji nasprotniki dispozicijskega zaklada, oziroma onega, ki ga je predložil, so te jeli sedaj že umikati, in včeraj so že izjavili, da dispozicijski zaklad nima nikakega politiškega pomena, da pa bo stranka vendarle glasovala proti proračunu, ker je to v njeni navadi. Tu torej ni še vse v najboljšem redu, vendar pa pl. Koerberju ne bo težko pridobiti na svojo stran imenovanih nemških strank. Reči mu je le treba: Slovanom nikakih koncesij, in kriza je rešena. To pa sme reči po navadi vsaka vlada brez posebne nevarnosti, ker z vsemi slovanskimi strankami »solidarni« Poljaki ji gotovo ne zamerijo. Sicer je bilo pa za vlado res dobro, da se ni prenaglila, ker sicer bi se bila težko izognila porazu. Le računajmo: Za dispozicijski zaklad je bilo vštevši najzvestejše Poljake le 160 glasov, in še to le tedaj, ako se ne bi absen-tiral noben poslanec. Poljakov bi bilo namreč 65, liberalnih veleposestnikov 30, katoliška ljudska stranka in središče 28, kršč. eocijalci 27, Rumuni 6 ter 3 do 4 divjaki. — V takih razmerah bi pa manjkalo še vedno nad 50 glasov za nadpolovično večino. Ker pa treba, da pridejo v poštev samo še Nemci, ki pa vedo, zakaj napovedujejo vladi opozicijo, vladi ta položaj ne provzroča prevelikih skrbi in si bo v gotovem trenutku že znala pomagati. Da jej le ni treba računati na glasove slovanskih poslancev, pa je vlada rešena iz vsake neprilike.
Krščanski socljalei in konservativni centrum.
Povodom zadnjega slavlja v Briksenu je dr. Lueger v svojem govoru pojasnil tudi razliko mej dunajskimi kršč. socijalci in konservativci. Povedal je v tem oziru to-le: Sv. Oče me je nekoč vprašal, kak razloček je mej tema dvema strankama. Nato sem odgovoril, da katol. ljudska stranka dela to, kar ministri hočejo, naša stranka si pa prizadeva, da ministri storč to, kar hoče ljudstvo. Ta izjava je pa zelo neprijetno zadela središče in v svoji zadnji seji je sklenil ta klub sledečo izjavo: Klub izraža soglasno svoje začudenje nad izjavami, ki prvič ne odgovarjajo resnici in so drugič v veliki meri sum vzbujajoče in žaljive. Klub bo i nadalje zastopal svoja načela in niti za las ne odstopi od njih. S tem sklepom se strinja tudi dunajski „Vaterland", ki pravi mej ' drugim, da je katol. ljudska stranka vedno .zastopala verske in gospodarske interese volivcev in podpira vlado le tedaj, ako je to koristno za navedene interese.
Brodrick o razmerah na južnoafriškem bojišču.
Angleški vojni minister, državni tajnik Brodrck je imel te dni važen politiški govor, v katerem je nekoliko dopolnil zadnja izvajanja premierja Salisburyja. Mož jo najprej izjavil, da se še nobena vojna ni vodila s toliko humaniteto (!), kakor sedanja v Južni Afriki. Velika umrljivost mej angleškimi vo jaki provzroča Brodricku veliko skrb. V koncentracijskih taborih in na raznih otokih se nahaja 42.000 Burov. Število ubitih in ranjenih Burov ter onih, ki so jih Angleži oprostili na častno besedo, se ceni na 11.000. Boja se sedaj udeležuje še 1 0.0 0 0 Burov Z uvedbo takozvanih strelnic so Angleži onemogočili (?) Burom bivanje na ozemlju 14.700 kvadr. milj v Transvalu in na 17.000 kvadr. miljah v Oranje državi. Ostale dele dežele so očistile (!) Burov angleške kolone. Ta korak je imel posledico, da v minulem mesecu Buri niso niti enkrat (?) razdrli železnice, mejtem ko se je to v oktobru 1900 zgodilo 32 krat. — Vlada odpošlje Kitche-nerju v kratkem novih čet; z naselbin odide na bojišče 2000 mož infanterije na konjih ter dva polka konjenice, istotoliko da Indija. Mesto tega pride tje topništvo, kar ga Ki-tcj>ener ne rabi.
Književnost in umetnost. Koncert »Glasbene Matice«.
Velikanska skladba Beethovnova je privabila včeraj ne le iz Ljubljane, ampak tudi z dežele mnogo ljubiteljev veličastne glasbe. Še noben koncert ni bil doslej tako dobro obiskan. Velika dvorana je bila natlačeno polna- Videli smo tudi odlične goste: eksc. p. barona He in a, vojaškega poveljnika pl. C h ava n n e, dvorne svetnike grofa S c ha f f-gotscha, Lubeca in Račiča, predsednika dež. sod. Levičnika, generalnega majorja B a 1 d a s s a , polkovnika Zimburga, dež. šol. nadzornika Hull ad a, župana H rib a r j a, vtč častnikov in mnogo duhovščine iz Ljubljane in z dežele.
G. vodja Hubad more biti vesel svojega velikega vspeha včerajšnji dan. Velikanski trud, s katerim deluje za uzorno glasbo, je našel zasluženo priznanje. Vse občinstvo je bilo očarano. Solisti, zbor in orkester so se vglobili v vse tajnosti te velikanske skladbe z navdušenjem in z ljubeznijo. Duh Beethovnov, katerega je znal odlični vodja udahniti celemu zboru, je slavil včeraj v Ljubljani pravi triumf. Umetniški vžitek, ki ga je podala včeraj »Glasbena Matica« našemu občinstvu, je hkrati njej najlepše zmagoslavje. Ne dopušča nam pičli prostor obširne ocene. Briljantni soprani, kateri imajo ravno v tej skladbi najtežjo nalogo, so se uprav žrtvovali, da izrazijo z bleskom sijajne svoje uloge. GoBpa Julija Ferjan-č i č e v a, gdč. Mira D e v , gdč. Erna P o v š e in gdč. Ivanka Knific zaslužijo pač naj večjo zahvalo za ta večer. Alti gdčne. Minka M 0 0 8 , Ivanka in Vlastimila Peršl so s čistim glasom tekmovali s soprani. Znana tenorja gg. Tit Olszewski in Anton R a z i n g e r ter krepka basista gg. Ivan Završan in Pavel L o z a r — vsi so sto rili svoje najboljše, da nam pokažejo to skladbo, ki stoji na vrhuncu glasbene umet nosti, v njeni popolni krasoti. Občinstvo jih je odlikovalo z burnim odobravanjem. Bodi v imenu občinstva izražena vsem še enkrat najsrčnejša zahvala za ta prelepi glaBbeni užitek!	L.
Dnevne noviee.
V Ljubljani, 15. novembra.
Za vseučilišče v Ljubljani je odposlala izjavo te dni duhovščina c i r k-niške dekanije. — Katol. pol. društvo
v	*
vSmartnu pri Slov. Gradcu je včeraj doposlalo izjavo posl. J. Žičkarju. — Obč. odbor občine Griže je odposlal prošnjo za ustanovitev slov. vseučilišča.
Zagrebški vseučiliščniki za vseučilišče v Ljubljani. Skupščina hrvaških, slovenskih, čeških, bolgarskih in srbskih vseučiliščnikov v Zagrebu za jugoslovansko vseučilišče je bila danes v avli zagrebškega vseučilišča. V pripravljavnem odboru so bili: Gurčijev (Bolgar), Pajer (Ceh), "VVolgemuth (Slovenec), Miškulin in Fattori (iz Dalmacije), Kočič (Srb), Omčikus, Stanger (iz Istre), Ismet beg Kapetanovič (iz Bosne).
Demonstracije v Zagrebu Vseučiliščniki so — bilo jd kakih 500 — s hrvaško trobojnioo na čelu korakali čez Ka-pitol na pokopališče, kjer je bila proslava. Mimogrede so demonstrirali pred spomenikom Jelačičevim, pozdravili opozicionalnega kandidata Rubetiča, upili »pereat« Mantun-čiju. Ko so prišli nazaj pred vseučilišče, so videli, da poslopje »Narodnih Novin«, vladnega lista, nima zastave. Dajali so duška svoji nevolji. Policija, mnogi na konjih, so hoteli razgnati dijake. Ti so se umaknili na vseučiliška tla in sežgali en izvod »Narodnih Novin«. Policija je udrla v vseučilišče. Dijaki so bili razjarjeni in so hoteli policijo iztirati iz vseučilišča, kjer nima nič opraviti. Policaji so pa potegnili sablje in prav resno udarili po dijakih. Rektor Vrbanič, telefo-nično poklican, je dijake pomiril. Po triurni rabuki so se mirno razšli.
Poštna vest. Poštni oficijal g. Benjamin Vidmar je iz Ljubnega prestavljen v Gradec.
Poročil se bo jutri notarski kandidat g. Fr. Stupica z gdčno AlmoErhovnic v Ribnici. — Dne 13. t m. se je poročil trgovec in posestnik g. Iv. Dovgan v Materiji z gdč. Ano okufca.
Poveljnikom tuk. garnizijske bolnice je imenovan višji štabni zdravnik I. razreda dr. Jak. Zuckermann, ki je včeraj dospel v Ljubljano.
Delavska stanovanja. V včerajšnji seji poslanske zbornice jo predložil finančni minister načrt zakona glede olajšav za zgradbo hiš 7. delavskimi sTan~~
vanji. V predlogi se določa 2 4 1 e t n a oprostitev h i š n o r a z r e d n e g a davka, stanarine in öodstot-nega davka od dohodka davka prostih poslopij za vsa nova poslopja, v katerih so cena in zdrava stanovanja za delavce. Pristojbinski ekvivalent se zniža od 3 na 1''/» odstotek. Mej delavce šteje načrt vse one, katerih letna plača ne prekorači zneska 1200 kron za samce, za rodbine do 4 članov 1800 K in za rodbine z nad 5 člani 2400 kron. V mestih z nad 50.000 prebivalci se zvišajo te postavke za osmino, na Dunaju pa za četrtino. Kot pogoj za te olajšave se zahteva mej drugim tudi zagotovilo, da bo služilo dotično poslopje vsaj 50 let svojemu namenu. Z,3kon bo veljal za ona poslopja, ki se zgrade tekom 20 let po uveljavljenju tega zakona, raztegne se pa lahko tudi nazaj do leta 1892, veljal bo pa samo za one krono-vine, v katerih se bodo tudi dežele in občine odrekle svojim davščinam. Z a delavska stavbinska društva bodo veljale tudi določbe zakona glede pri dobninskih zadrug. Predležeči zakon stopi v veljavo z dnem razglašenja.
Državna podpora. Društvu za pospe ševanje obdelovanja ljubljanskega barja je dovolilo poljedelsko ministerstvo za letos 400 K podpore; cd tega so 250 K porabi za vzorno obdelovanje pri Sinjigorici in Studencu, ostalo za izdajo društvenega glasila.
Zenitbene kavcije za domobranske častnike Za ž enitev domobranskih častnikov veljajo v bodoče iste določbe, kakor za častništvo stalne armade.
Novomeški vodovod bo do konca prihodnjega leta dngotovljen
Operna in operetna večera, pri kojih bo koncertirala ljubljanska meščanska godba, priredi restavrater pri slonu g. Gabr. Frölich jutri v soboto in po-jutrišnjim v nedeljo. Začetek je vsakokrat ob 8. uri zvečer. Program je izredno zanimiv in za oba večera različen, na kar opozarjamo slavno občinstvo, katero naj ne zamudi udeležiti se izredno zanimivega muzi-kaličnega užitka.
„Med romanskimi narodi*. Spomini, ki jih je g. župnik Jos. L a v t i ž a r, pod gorenjim naslovom priobčeval v podlistku našega lista, so izšli sedaj v ponatisu kot lična knjižica. Založil jo je gospod pisatelj.
Uvedenje brzojavne službe na poštnem uradu v Dobrinju. Na c. kr.
poštnem uradu v Dobrinju v polit, okraju Lošinj uvedla se jo dne 13. nov. t. 1. brzojavna služba (omejena dnevna služba.)
Ubila se je v Planini 82 letna vdova Marija Ahec, ko je butaro drv nesla na glavi v svoje stanovanje. Človek pač ne ve, kje ga dohiti smrt.
Oddelek Beduinov se je peljal včeraj na poti domov mimo Ljubljane.
Aretiran je bil včeraj v Ljubljani poštni odpravnik A. R., ker je na sumu, da je v družbi z nekim drugim človekom v noči od 16. na 17. septembra izvršil roparski napad na Fr. Travna iz Spodnjega Logatca.
Konji za Angleže mimo Ljubljane. Danes ob 8. uri 5 minut se je zopet peljal vlak 34 voz konj iz Matzleinsdorfa na Reko. Konji so kupljeni za Angleže v Južn i Afriki. V vsakem vozu je bilo osem konj. Jutri se bode peljal mimo Ljubljano zopet en vlak s konji za Angleže.
Šolo zaprli so pri Iluthu v Ljubljani radi škrlatice.
Umrla je pri Sv. Tomažu Marjeta Ca f, mati gospoda župnika in dekana, v 87. letu svoje starosti.
V Konjicah bo imelo tamošnje »kat. polit, društvo« prihodnjo nedeljo, dne 17. nov. ob 3. uri popoldne velik zbor. Pri tem bo državni poslanec, proč. g. dekan Ž i č k a r, poročal svojim volivcem, g potovalni učitelj Bele bode pa govoril o trtni uši, ki se je, žal, v tem okraju že prikazala. Udje tega društva smejo pripeljati seboj razumnih volivcev preč. g. Žičkarja.
Iz Št Petra pri Savinji se nam piše: Danes dne 14. t. m. jo bil materi zemlji izročen g. župnik Pavel Ilrovat ob vodstvu mil. g. opata v Celju in spremstvu trideset duhovnih bratov. Rojen jo bil na Kranjskem I. 1818. Služboval je kot
župnik naj daljo, namreč 16 let pri Št. Joštu na Kozjaku, župniji 1064 m visoko ležeči. Radi boluhavoBti je želel že dalje časa v nižave, kar se mu je bilo letos posrečilo. Dne 1. junija tega leta je bil umeščen na to župnijo, kjer mu je bilo le ta kratek čas od previdnosti božje dovoljeno delovati. Bog mu daj večni mir in pokoj!
Nevarno jo obolel č. g. T. Čerin, profesor bogoslovja v Gorici. V ponedeljek je prejel zakrament sv. poslednjega olja. Priporočamo ga v molitev!
Mrtvo žensko truplo so našli v Haj-dini pri Ptuju, in sicer v gozdu ob cesti v grmovju ter je po izpovedbi zdravnikov ležalo ondi že kakih šest mesecev. Ker je bilo truplo že močno segnito, se ni moglo dognati, je-li se je dogodila nesreča, hudobija ali zločin. Tudi se ne \e, kdo in odkod je dotična ženska.
Koroške novice. Nove orgle je postavil v romarski cerkvi Devico Marije nad Tigrčami slovenski orcrlarski mojster gospod Josip Kuhar iz Št. Lenarta pod
Ljubelom. Strokovnjaki delo zelo hvalijo._
V lovu gospoda Ahaca v Bilšovsu so dne 28. oktobra ustrelili jako lepega planinskega orla (lunježa). Razprostrte perute merijo dva metra 30 centimetrov. Vtem kraju pač redka lovska sreča! - Deželna vlada je zopet izdala ukaz 7. natančnimi določili, kako se naj zabrani mučenje živalij. — Celovška m 1 e k a r n a jo pričela delovati dne 1. novembra. 75 zadružnikov pošilja mlekarni vsak da a okrog 1500 litrov mleka. — Na šoli v Št. Pavlu ob Žili je razpisano drugo učiteljsko mesto do dne 20. novembra. Do 25. novembra so razpisana učiteljska mesta na šolah v Iladišah, Podljubelju in Šmarjeti v RoŽu. Zelo lepo je, da baron Mac Nevin za nobeno teh šol ne zahteva znanja slovenščine! — Za podučitelja sta nastavljena gospoda: Jan. Lagger na Bistrici ob Zili, Lud. Primožič v Smihelu nad Pli-berkom. — Deželne sodnije svetnik gospod Rup. K r a 11 e r je prestavljen iz Ljubna v Celovec. — Umrl je dne 9. novembra vCe-lovcu gospod profosor realke Jos. II a m -b e r g e r, star 54 let. — Ministerstvo notranjih zadev je naznanilo, da na ustanovitev novega okrajnega glavarstva v Trgu ni misliti, ker — priman jkuje denarja! — Na š o 1 a h na Brnci, Mariji ob Zili, Maloščah in Ločah se vpelje pouk za ženska ročna dela. — Izginil je dne 1. t. m. neki nadporočnik celovškega 17. pešpolka. — Z beljaškimi »boksarji« se zdaj bavi ondotno c. kr. okr. glavarstvo in razgrajače zaporedoma obäoja v denarne globe. — Nova orožniška postaja so napravi z novim letom v Št. Rupertu ob Celovcu. — h celovške norišnice je ušel dne 1. t. m. nek norec. Ujeli so ga v Giliciji.
Boj za domovinsko pravico v Gorici. „Primorski List" poroča: „Goriški magistrat je zavrnil skoro vse prošnje naših ljudij za sprejem v občinsko zvezo z opombo, da prosilci niso dokazali opravičenosti svoje zahteve. Ker so pa malo da ne vse prošnje vtemeljene v zakonu, prosimo, naj vsi prizadeti pridejo v nedeljo ob pol 12. uri pred-poldne v sobo „Katol. delavskega društva" v Semeniški ulici št. 9, kjer se jim bo povedalo, kako treba napraviti rekurz."
Porotne obravnave v Gorici Za prihodnje zasedanje porotnikov, ki prične 25. t. m., so določene doslej 4 obravnave: 25. proti Jos. Delzotto radi umora; 26. proti Fr. Cepiču radi težke telesne poškodbe; 27. proti Jos. Krieglu radi tatvine; 29. proti „Gorici" radi žaljenja časti. (Vršila se bo namreč druga obravnava na svoječasno tožbo A. Gabrščeka).
Ozkotirna železnica iz Trsta preko Škorklje na Opčine. »Wiener Zeitung« objavlja razglas ministerstva za že leznice, glasom katerega se odvetniku dru. Krausenecku v Trstu in tovarišem podelja zaprošena koncesija za gradnjo in obrat ozkotirne električne železnice iz Trsta preko Škorklje na Opčine. Koncesijonarji so obvezani takoj začeti z gradnjo, ki mora biti dovršena v jednem letu, števši od današnjega dne, ter izročena javnemu prometu.
Dijaški samomori v Trstu V Trsli se je zgodil te dni že drugi samomor <■• jaka. V bližini Trebč v tržaški okolici se je ustrelil nietiu . t^Tjak JÜJij- Tagliaferro iz
Trsta. Bil je v 6. razredu realne šole. 6il je na mestu mrtev.
Anion Foersterjeve .Cecilije* je
pošel sedaj drugi del in se torej ne more več naročevati. Družba sv. Mohorja bo priskrbela pa ponatisek tudi tega dela, in sicer s popravljenim besedilom itd., da se bo ponatisek drugega dela ujemal s ponatiskom prvega. — Ponatis »Cecilije I. del« pa je zdaj dobiti v družbeni tiskarni. Najboljše je, da se pri naročilih pošlje denar takoj z naročilom. Kdor je to knjigo naročil, a denarja še ni poslal, naj to stori sedaj, in se mu potem takoj do-pošlje. »Cecilije I. del« velja: za ude broširan iztis 1 krono, v prt vezan 1 krono 80 vin., v polusnje 2 kroni. Za neude in po knjigarnah broširan iztis 1 krono 40 vin., v prt vezan 2 kroni 20 vin., v polusnje 2 kroni 40 vin. Poštnine je za posamezne po-šiljatve plačati 80 vin.
Is Jarenine. Letos nam je vinska letina dokaj dobra. Nekateri vinogradniki so dobili več vina kakor lani. Jareninsko vino prekaša mnoga štajarska vina, ker je lahko pitno, dasi ga dobimo v obilici tudi težjega. Cena mu je od 15—25 kr. in čez. Naznanja torej slavnemu občinstvu »Kmetska zadruga v Jarenini«, da utegne zvesto po-Btreči vsakemu pod reelno ceno. Posebno kličemo bratom ¡Slovencem na Kranjskem, da pijejo poleg kranjskih klobas tudi domačo kapljico iz Slovenskih goric. Garantira odbor zadruge, da je vino pristno in iz če-buljice prave trte stare korenine. Priporočamo uboge obmejne Slovence slavnemu slovenskemu občinstvu.
Učiteljska slniba je do 24. t. m. razpisana na trorazrednici v Planini. Prcšnje je doposlati okr. šol. svetu v Logatcu.
Raspisane dijaške ustanove. (Dalje.) Peto mesto na noben učni oddelek omejene dijaške ustanove Martina Lamb in Schwarzenberga letnih 200 K za mladeniče iz ustanovnikovega sorodstva in, kadar teh ni, za mladeniče iz župnij Vipava, Črni vrh pri Idriji in Idrija. — Peto mesto od ljudske šole pričenši na noben učni oddelek omejene ustanove Martina Lamb in Schwarzenberga letnih 86 K za deklice iz ustanovnikovega sorodstva in, kadar ni teh, za učenke iz župnij Vipava, črni vrh pri Idriji in Idrija. — Tretje mesto ustanove glasbenega zaklada letnih 112 K, ki ni omejena na noben na-učni oddelek, za uboge dijake, ki so zmožni glasbe ter si hočejo svoje glasbene znanosti popolniti. — Dijaška ustanova Frančiška Oblaka letnih 258 K 52 h, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje imajo dijaki iz ustanovnikovega sorodstva in, kadar ni teh, v Ljubljani rojen in tja pristojni ubogi dijak brez razločka veroiz-povedanja. — Dijaška ustanova D a n i e 1 a O m e r s a letnih 60 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje imajo poleg sorodnikov ubogi za glasbo sposobni dijaki iz mesta Metlike, potem dijaki s Kranjskega sploh. Pravica predlaganja pristoji najbližnjemu sorodniku ustanovnikovemu, ta čas g. Leopoldu Fleischmannu v Metliki. — Dijaška ustanova Mihaela Omersa letnih 60 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje imajo ustanovni-kovi sorodniki in za njimi ljubljanski dijaki sploh. Pravica predlaganja pristoji benefici-jatu v Tomišlju. — Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Antona Raaba letnih 272 K, ki se more uživati od pričetka IV. do konca VI. gimnazijalnega razreda. Pravico do nje imajo dijaki, ki so meščanski sinovi ljubljanski. Pravico predlaganja ima mestni magistrat v Ljubljani. — Prvo mesto dijaške ustanove Matevža Rauni-c h e r j a letnih 202 K 76 h, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje imajo: Dijaki iz materinega in očetovega so-
rodstva; dijaki iz župnije Vače; sinovi nekdanjih „podložnikov" grof Lambertovega ka-nonikaia; dijaki s Kranjskega sploh. Pravica predlaganja pristoji knez. škof. ordinarijatu v Ljubljani. — Prvo in drugo mesto ustanove rezervnega zaklada letnih 236 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje imajo dijaki sploh. — Drugo mesto dijaške ustanove Adama Frančiška Schagerja letnih 97 K 20 h, ki se more po dovršenih gimnazijskih naukih uživati tudi še v bogoslovju. Pravico do nje imajo: sorodniki ustanovnikovi in, kadar ni teh, ubogi meščanski sinovi iz mesta Kamnika. Pravica predlaganja pristoji Janezu Schagerju, mlinarju v Zagorju. (Dalje prih.)
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 15. nov. Pogovor med cesarjem in podpredsednikom Kaiserjem vzbuja silno senzacijo v parlamentarnih krogih. (Pogovor priobčujemo v političnem pregledu. Opomba uredništva.) Cesarjeve besede se smatrajo kot grožnja, da se bode, ako državni zbor ne bode redno deloval, poseglo po radikalnih sredstvih in se bode sprememba poslovnega reda oktroirala. Istočasno vzbuja veliko pozornost tudi govor princ Liechtensteinov, ki je dejal, da je parlamentarizem po dosedanjem poslovniku v Avstriji nemogoč in da bi bilo edino pametno oktroirati nov, pameten poslovni red. Ta govor se spravlja v do-tiko z mnenjem na najvišjih mestih in se sodi, da je princ Liechtenstein to izrekel, ker ima dotike z najvišjimi krogi in je dobro poučen o njihovih načrtih. Gotovo je, da ako državni zbor ne bode redno deloval, da grožnje sedaj ne bodo prazne besede.
Dunaj, 15. nov. Cesar je vsprejel včeraj v avdijenci avstrijske škofe, ki se udeležujejo sedanjih konferenc.
Dunaj, 15. nov. Marija Valerija pričakuje veselega dogodka.
Dunaj, 15. nov. Po večurnem govoru poslanca Eisenkolba, mej katerim je prišlo do prizorov, podobnih onim v zadnji obstrukeijski dobi, se je razprava o predlogu proti kongregaci-jam prekinila. Poslanec Tollinger in tovariši so vložili nujni predlog, naj se v najkrajšem času prične razprava o načrtu zakona glede kmetijskih zadrug. Prihodnja seja je v torek.
Dunaj, 15. nov. V seji poljskega kluba se bode predlagalo, naj poljski klub sproži inicijativo, da se poslovni red drž. zbora spremeni.
Dunaj, 15. nov. C. gosp. Karol Hribovšek v Mariboru je imenovan članom štajerskega dež. šol. sveta.
Dunaj, 15. nov. Dr. Mayreder je včeraj vložil predlog, naj država da 45 milijonov kron za regulacijo in asana-cijo na Dunaju.
Dunaj, 15. nov. Bivši drž. posl. Bielohlawek je bil včeraj obsojen na 24 ur strogega zapora, ker je imenoval „Ostdeutsche Rundschau" „Presskoter".
Celje, 15. novembra. Veteransko društvo je včeraj protestiralo proti Cham-berlainovemu psovanju avstrijske vojaške časti in je pozvalo vsa avstrijska veteranska društva, naj isto store.
Inomost, 15. nov. Izdajatelj ,Schee-rerja' Habermann je vložil proti justič-nemu ministru tožbo radi razžaljenja časti, ker je justični minister neki de putaciji duhovnikov dejal, da se mu
„Scheerer", kadar ga prime v roke, zgnjusi.
Opava, 15. nov. Tu so aretovali bivšega igralca in trgovca Schlesingerja radi raznih sleparij.
Poznanj, 15. nov. Poljski listi poročajo, da se vročajo pisma s poljskimi naslovi, ne da bi jih imel v rokah prestavljavni urad. Listi pripisujejo to zboljšanje razmer posredovanju poljskih poslancev v avstrijskem državnem zboru.
Rim, 15. novembra. Takozvani odbor Dalmatincev se je zopet konstituiral pod predsedstvom znanega Alačeviča ter takoj protestiral proti imenovanju kanonika Friša za rektorja sv. Jeronimskega zavoda, češ, da ima pravico imenovanja edino le kongregacija.
Neapolj, 15. nov. Pri občinskih volitvah je propadla dosedanja korup-cijska večina v obč. svetu.
London, 15. nov. Reuterjev urad javlja iz Glanwilliama: Večji burski oddelek je 29. m. m. pri Bovendamu na-pal angleški train, ki ga je spremljalo 85 mož. Po vročem boju so bili Angleži premagani. Padla sta dva častnika in 12 mož. Izgubili so vse vozove. Izgube na burski strani so neki isto tako velike.
London, 15. nov. Kitchener je izdal povelje, naj vsakega Bura, katerega dobe v angleški opravi, takoj ustrele.
Umrli ho:
V bolnižnici:
11.	novembra. Štefan Novak, hlapec, 52 let, je-tika. — Helena Samsa, gostija, 80 let, ostarelost.
12.	novembra. Fran Dermastia, vrtnar, 60 let, vsled raka.
Žitne cene
dni 14. novembra 1901. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen......K —	do
„ „ pomlad 1902 . . . . „ 8-85	„
Rž za jesen........» —	»
„ „ pomlad 1902 ...... 7*64	„
Koruza za november...... —	»
, maj-junij 1902 . . . „ 584 „
Oves za jesen........ —	»
, » pomlad 1902 ...» 7-93	„
Na budlmpeStanskl borsi:
PSenica za oktober......K —	do
„ april 1902 ...... 861	„
Rž za oktober........ -	„
„ „ april 1902 ....... 736	.
Oves za oktober......„ —	»
„ „ april 1902 ...... 7 57 ,
Koruza za oktober....... —	„
„ maj 1902 ...... 5 51	„
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka .
južne žel. Rž „ „
Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol .....
K 8-50 8-70 7-50 7-20
6-75 5-90
7-00 7-75 7-75
do
8-86
7-65 585 7 94
8-62 736 7-59 5-52
910 9-10 765 8-60 7-75 600 7-35 7-95 10-75
Meteoroloffiôno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm
Cm opa-zevanta
14; 9
Stanje barometra t mm.	Tampe-rutara po Oliiju	V.tTATl	Nebo	S g •e s g ■S* * S*-¥
7238	T2 6	sr. j¿at».	oblačno	
724 5 725-1	10 1 101	si. zah. si. svzh	dež »	58
, .1 7. zjutr. |2. popol.
S-ednja včerajšnja temperatura 12-0 . normale: 3 9'
Sinoči pe je bliskalo in od daleč grmelo.
AiinVtf za "UfearJe' pleskarje, zidarje in za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanskulice.	228 16 11—4 Vnanja naročila proti povzetju.
Za vse številne povodom bolezni kakor tudi ob smrti našega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga, oziroma očeta, preblago-rodnega gospoda'
Ivana Mahkof-a
c. kr. vladnega svetovalca v pokoju, viteza cesarskega avstr. reda železne krone lil. vrste, sočlana kranjske hranilnice In častnega občana 23 občin na Kranjskem
od tako mnogih strani in na tako iskreni način nam dosle dokaze sočutja, kakor tudi za številno spremstvo k zadnjemu počitku in za krasne darovane vence izrekamo vsem prijateljem in znancem pokojuikovim svojo odkritosrčno, najtoplejo zahvalo.
V Ljubljani, dn6 14. nov. 1901.
Amalija Mahkot roj. Seemann, Lia Nlahkot,
soproga.	hči.
897 Priznano naravna 3218
iilrika vina
pošiljata po nizki ceni
Itehec & Zala /ji ik, Pulj.
najvišje
je Nj. tiftf c. in k. apost.Veličanstva
XXXIV. c. kr. državna loterija
v civilna dobrodelne namene tostranske države.
Ta denarna loterija,
edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 16.404 dobitkov v gotovem denarju v skupnem zneska 442.900 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000kron
v gotovem denarju.
Žrebanje nepreklicljivo dne 12. dec. 1901.
Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, 111., Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in želez-ničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. 129 10—4
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodsfvo državne loterije.
Oddelek za državne loterije.
^Najboljša uporaba
mleka !
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj ; 167 40-39 v Parizu 1900 „Grand Prix".
7* milijona tacih strojev v rabi!
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave sa dobivanje sirotke sa roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa-Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučile brožnre brezplačno.
O u il a j n k a borza.
Dnt 14. novembra.
Bkapii državni dolg r notab . . Skupni driavni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .. . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista .......
NtmSki drž. bankovci «« 100 m. nem.dr» vel: 117-17»
9870 98-55 118 60 95-60 11805 93 05 1613'— 620 -239-30
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dné 14. novembra.
3,2"/0 državne srečke 1. 1854, 260 gld.. . 670 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po Ï00 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„	. .
2H-44 19 06 92-80 11-30
190 50 170-220 -96-20 144-50 266-—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	106-—
Zastavna pisma av. osr.zero.-kred.banke 4°/0 .	94-60
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	429 50
i- > južne železnice 3°/0	310 50
>	» južne železnice 6°/„	118'80
>	> dolenjskih železnic 4°/„ .	—" —
Kreditne srečke, 100 gld..............402 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	500 -
Avstrijskega rudečega križa srečte, 10 gld. .	48-— Ogerskega » , » 6 » .
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....15 60
Rudolfove srečke, 10 gld. ....	58 —
Sa'uove srečke, 40 gld.......
St Genóis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove sreeke, 20 gld.....
LjubljansKe srečke..... ...
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev.žolnz., 1000 gl. »t. v-Akcije tržaškega tiloyda. 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . ■ Splošna avstrijska atavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. .... Trboveljska premogarska družba, 70 gid. Papirnih rubljev 100........
223— 262 -
63 50 259 50 5540 — 792 -62 50 136 25 343 — 408 -263-50
flM Rakup ln prodaja TUCt. vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Pronicat- za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a iiflite? narofill na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M IS It C D
éé
L, Klollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
'-v^-i	"'ó"V>;V":':■ : it,.-'
SUT PoJa«L.lla TUS v vseh gospodarskih in finančnih «Narok, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljtkih vrednostnih papirjev in vestni -viti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti SSJT naloženih ^farnlc. ~&3R