Stev. 169 TRST) v ponedeljek 19 junija 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN te« Mfeljak l• prmikih ik »., ik ^ t. sjato^. ?«iutU« IUt. m pr»«Uj^© po 9 nv*. (« atol) t tofctktraak ▼ Trrtn ia •koflci, G«rioL Km^m, Pm, Ptetojni, Sežani, Nafcreiini, St. L«d>, Teimiau, filni, Derobeigm Hd. Zutanl« »U». p« & (1* •*«*.). ••LASI SE IIA6UNAJ« HA MILIMETRI ▼ Unkm*A l »Ione. OENE: Trgorimrnki ia m • se. srtniee, zahrai«, poilulM, of 1mM Aeaarafb ut^t m rt. mm. Z« oglas« r teksta Osi* 5 Trak 38 K, mb •adaljns vrsi« K 2. Mali eglaai p« 4 ftot fceeeda, »sj- aaai pa 4© rtoi Oglas« apr^Msa Imsaratai «44«l«k uprav* , CdiEOiil". — Plačuje s« lxklj«6n« 1« upravi „MsmU-. i- n = Plačljive la Ktor.j.v« » Trite. -— NAROČNINA ZNAŠA late %A K, pol Ute ra K, s «K; u if kras deperiaaa aaroiotea, n nprmva aa ozira aa a«MJato« tstas)« „IMVOin" «•«■«: aa " M« Kna H«, aa »«l l*M Krta maj aa potC^o aa vađaM™ liste. Nafranka-aa aa apra|aaM|a la rakapial aa a« vraisjt ri im raklasaaa^aja patt^atf aa apravo liste. O i atfaa Marfla Satetli It (Rsrsfel Um) Sad^atett M eigeverai ureda* ITSFAK &03LKA. Lasta« koaaarag Hate „Bdlaost-. - Matiaaila Tiskarma .Bdinort" Tatiaaaa aadraga a osa^jaaisa perefrfcvom t Trata, allaa ■l CMargia OalaM ftteT. It. ■■ faitea-kraailaKal raba it 941*52. TELEFON H IV57. Politično društvo „Edinost* sklicuje danes sledeča volilna shoda In sicer: 1) ob 8. uri zvečer v gostilni Birsa v ulici GatterL 2) ob 8. uri zvečer v „Konsumno društvo" v Rojanu za Škorkljo in Greto. DNEVNI RED: OŽJE VOLITVE. ROJAKI! Ker so ožje volitve velevažne, poživljamo naše volilce, naj se udeleže v velikem številu teh shodov. ODBOR pol. društva „Edinost«. Volilei II. volilnega okraja (Novega mesto, Skorklie In Grete)! Jutranji naš boj proti lasko-liberalni stranki je boj pravice proti krivici, za enakopravnost proti nasilju : v tem boju ni odnehavanja, ni premirja ; zato Vas, volilce II. volilnega okraja, ki ste dne 13. t. m. Že dosegli z ogromnim številom 2400 glasov sijajno narodno afirmacijo, sporazumno z zaupniki iz Vase srede vabimo, da jutri na ožji volitvi, vsi do zadnjega oddate glasovnico z imenom : dr. Otokar Rybar. V tem imenu se je dne 13. t. m«, v glavni volitvi, združila ponosna naša slovenska okolica, trdno in zvesto oklepajoča mestno Slovenstvo, — v imenu dr. O tokar j a Ryb£fa podajte se, volilei Novega mesta, Škorklje in Grete, v boj, da že doseženi narodni afirmaciji pridružite dne 20. t. m., v ožji volitvi, ie glasen protest proti krivičnemu gospodstvu laško-liberalne stranke. V TRSTU, 15. junija 1911. Odbor pol- društva „Edinost". Slovenski volilei I. in IV. okraja! Na volilnem shodu, ki je bil sklican za posvetovanje in sklepanje o postopanju pri ožjih volitvah v Vaših dveh okrajih, ste se enoglasno izrekli za to, da bi se glasovalo proti kandidatoma laško-liberalne stranke in torej za socijalno-demokratična kandidata. Sklep je storjen in razglašen. Sedaj je zastavljena Vaša čast, je zastavljen ugled slovenske narodne stranke, da bo uspeh ožjih volitev zares odgovarjal Vašemu sklepu. Svrha tega sklepa bo dosežena le, če bo moral tudi laško-liberalni in socijalno-demokratični Vaš nasprotnik priznati, da je ožja volitev vspela tako, kakor ste Vi, slovenski volilei hoteli in sicer samo zato, ker ste Vi tako hoteli. Zategadelj mora biti skupno število za socijalno-demokratična kandidata oddanih glasov takšno, da se bo v njem jasno spoznaval delež slovenske politične taktike in politične discipline, Podpisani Vas vabi, slovenske volilce I. in IV. volilnega okraja, da jutri pri ožji voljtvi, oddaste glasovnice z imenom: VALENTINO PITTONI za L okraj (Staro mesto in Sv. Jakob) — in — GIOVANNI OLIVA za IV. okraj (Sv. Vit in Čjarbola Zgornja). ODBOR pol. društva „Edinost". Volilei kraško-ajdovskega volilnega okraja! Dr. GREGORIN je na svojih shodih razvil skrajno demokratičen, pravi ljudski program, ki vsebuje vse zahteve našega kmečkega ljudstva. Njegova dosedanja delavnost jamči za tof da se bo Dr. GREGORIN tudi resno bojeval za omenjene zahteve. VOLILCI! Glasujte prihodnji torek za demokratične in ljudske zahteve in zapišite na svoje glasovnice: Dr. Gustav Gregorin odvetnik v Trstu. 2400 GLASOV je bilo na prvi volitvi v II. okraju oddanih za dr. Ryb&fe. Volilei! Na ožji volitvi morate to število še izdatno pomnožiti. PODLISTEK. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. In njene boječe oči so se oprle na ustnice služabne deklice, kakor bi imela odločiti med srečo in nesrečo, med življenjem in smrtjo, „Se vedno si krasna, visoka gospa moja,- je odvrnila Aluša brez pomisleka, „in kakor hitro vržeš s sebe to nerodno, potno obleko, in vporabiš običajno vestnost pri jutranji toaleti, boš Še krasnejša. „Aluša*, je vskliknila gospa Kristina, še vedno tresoča se v strahu za svojo lepoto, „če bi mi bilo to potovanje škodovalo, ne pomišljala bi se in skočila bi tja v ono reko," — in pokazala je s hitro kretnjo proti Visli, „Toda", je nadaljevala z globokim vzdihom, „kralju se ne pokažem prej, nego par dni ko pridem nazaj v svoj red.... Tebi nalagam skrb, da me I Volilni shod na Greti iv gostilni „pri Katini") je vspel nad vse pričakovanje. Gostilniški prostori so bili natlačeni zborovalcev, kar moramo ceniti tem višje, ker je to kraj kjer še p red par leti ne bi bili smeli misliti na kako zborovanje. Na tem shodu smo videli, da je za ožje volitve razpoloženje Še vojeviteje, nego je bilo za glavne volitve. V svojem nagovoru je predsednik pol. društva Wilfan izvajal, da se moramo vsi, ki govorimo naš jezik — četudi si osebno nismo znani — združiti v eno veliko drnžino, ker le združeni pridemo do moči in dojveljave. Kakor je že rekel na morda ne preseneti prej s svojim obiskom.... In če bi dal vprašati, kako se mi godi, odgovori v mojem imenu, da se počutim po potovanju malo bolehno.... Toda zdravnika ne potrebujem nobenega; ne pozabi omeniti, Aluša, da si ne želim nobenega zdravnika, če bi morda hotel kralj katerega izmed svojih poslati k meni.... Kratko in malo: zapovedujem ti kar najstrožje, da me, razum tebe ne sme, nihče videti, dokler se ne prepričam sama, da se to sme zgoditi". Aluša je za trdno obljubila, da se vse zgodi po volji gospe Kristine, in je takoj zaklenila vrata, ki so vodila iz zadnje sobe v tej vrsti na širok hodnik, »ama pa se je nastanila v sobi pred spalnico gospe Kristine na drugi strani, tako, da brez njene vrednosti ni mogel nihče priti k njeni gospodarici. Največje skrbi, s katero se je gospa Kristina odpeljala iz Prage, se je znebila že med potjo. Aluša ji je namreč takoj po prvem prenočevanju v Kolinu naznanila, kar je bila zvedela od kraljevske družine, da je sicer Kazimir oženjen, toda kraljica Adelhaida da že osmo leto živi nekem shodu : mi smo raztrešene kapljice, ki se moramo združiti v potoke in jezero. Ce se zlijemo v eno moč, ne bomo več zaničevani. Mi nismo tujci, ki bi hoteli vzeti mestu njegovo lice, mi smo tu doma : od davnine smo sem prihajali in se tu porajali od roda do roda. Le camorra huj-ska in seje sovraštvo proti nam, češ, da smo tujci. A ravno to boli naše sovražnike, da nočemo biti ščavi, da zahtevamo pravico — človeka. Za to nam gre, da vzbudimo povsodi slovensko besedo, ki se je izgubljala doslej od matere do otroka. To hočemo, a ne sovražimo nikogar. Če pa si nasprotniki mislijo mir tako, da bi morali mi biti ščavi, petem pa naj si le obdrže svoj mir za-se, Takov mir mej poštenimi ni mir. Pravi mir bo tedaj, ko nam bodo sodeŽelani govorili: ti si mi brat, čeprav si druge krvi, tebi gredo enake pravice — pravica do kruha, do zaslužka, do šole. Dokler ne bo dosežen tak mir, ne odnehamo. (Gromovito ploskanje in splošno navdušenje). Potem je govornik naglašal naš velik vspeh dne 13. t. m. v II. mestnem okraju, na čemer imajo pošten del zasluge Greta in Škorklja. Zatem je razlagal pomen ožje volitve in razloge, radi katerih se zopet podajamo v boj : ker je nasprotni kandidat — kandidat stranke tlačiteljev, katerih pest občutimo tako težko. Camorra ne predstavlja laškega ljudstva, ampak le neko višo gospodo, ki gospoduje na podlagi denarja in nasilja. Proti tej stranki gre naš boj, dokler ne bo konca. Vedno so pravili, da nas ni, ali pa so nas k večemu poznali le kakor ščave. Ko pa smo jim slednjič pokazali, koliko nas je, so nas pripoznali sicer, ali s tem nam snujejo laške šole, laška zavetišča, kjer nam kradejo našo deco, in pa da nas odganjajo od kruha. Camorra ne pozna čuta pravičnosti in ne zasluži, da bi jo puščali na miru. Raje režejo v lastno meso, nego da bi nam privoščali kako drobtinico. Niti v kaki Gropadi, kjer ni nikake nevarnosti za italijanstvo, nočejo dati šole za naše otroke. Zato glejmo, da dne 20. t. m. zberemo še veče število glasov, da jih bo Še bolj strah pred nami in da ne mogel nikdo več reči, da mi nismo tu domačini. Če storimo tako, bomo v torek zvečer mogli radostao vsklikati pred našim „Narodnim domom* : Storili smo nekaj za svoj slovenski narod ! Bog ohrani našo slovensko domovino ! (Kakor bi kresale iskre, tako so užigale te besede srca zbranih volilcev, da so bili kar elek-trizirani in so na viharen način dajali izraza svojemu navdušenju). G. Ivan Jaklič je rekel, da so naši nasprotniki živeli doslej z glavo v Žaklji. Današnji „Piccolo" je napisal ironično po vrsti: Živio Ryb&r, živio Pittoni, živio Oliva 1 Očivldno je hotel naščuvati in raz-dražiti Italijane, češ, da so socjalisti zavezniki Ščavov. Mi pa nismo sklenili nikakih dogovorov s socijalisti, nam je marveč le do tega, da gremo proti kamori, da ne pridejo v državni zbor štirje kamoristi, ki bi govorili le o italijanstvu, ne pa o delavskem vprašanju in o tem, da je delavec lačen. (Frenetično pritrjevanje). Ako poj- ločena od kralja in oddaljena nekaj milj od Krakova, na samotnem gradu v sredini globokih gozdov, pod nadzorstvom zanesljivih stražarjev, [in da ima tudi obe hčerki, kraljeva otroka, pri sebi. Ta novica je provzročila gospej Kristini neskončno veselje, v tkaterem je ni nič oviralo nadaljno poročilo Aluše, da ima kralj razven svoje vjete kraljice, na svojih gradovih in v palačah po vsem kraljevstvu polno ljubic, ki jih je privel semkaj iz vseh možnih delov sveta. „Če bi jih imel še parkrat toliko, in če bi bile vse tudi v Krakovu, da, celo v Wawelu samem, ne bojim se jih," je zaklicala v ponosni, močni zavesti o ne sremagljivosti svojega čara..., „Niti oni Adelhaidi bi se ne umaknila, če bi do sedaj živela na njegovem gradu v Kra-covu; toda, seveda, ljubše mi je, če se ne treba sniti ž njo !" To je že medpotoma zaupala svoji družabnici. Ko pa se je črez par ur od-počitka ozrla skozi visoka gotična okna svoje sobe po mogočnih zgradbah Wa-welskih, je, opirajoč se na rame Aluša, vskliknila zmagoslavno : demo vsi na volišče stopimo kamori na vrat. Oni goljufajo na volitvah, naši glasovi so pa pošteni, Mi nimamo denarja, pač pa pošteno srce. S poštenim srcem poj demo v torek v boj proti pijavki, proti škorpijonu, ki nas muči. (Gromovito ploskanje). G. Križmančič je rekel, da mi moramo izvajati načelo : zob za zob! Za kamoro ne smemo poznati odpuščenja, V torek jim pokažimo zopet, da bodo morali računati z nami, a našo zastavo poverimo dru. Rybiru. (Demonstrativno ploskanje in živio-klici). Istotako je g. Škerjanc toplo priporočal, da gremo vsi složno v boj, ker ne moremo pozabiti, kaj vse nam je že storila italijanska liberalna stranka. Boj je hud v tem okraju kakor Še nikoli, a nam se divi ves slovenski svet — tudi stranke, ki nam niso prijazne, Složnim, discipliniranim korakom vsi istemu cilju nasproti 1 Svoja prava hočemo, če jih imamo strgati iz oblakov. Na to je naglašal govornik, da Italijani nas sovražijo v sled vednih stikov z nami — radi konkurence. Nemci pa, ker hočejo tu nadvladati nad nami in Italijani. Če bomo vsi, ne le volilei, ampak tudi agitatorji, dosežemo lep vspeh. Mi ne dobivamo pomoči od nikogar, z lastno močjo pridemo na površje. Naravni razvoj nas dovede do zmage. (Navdušeno pritrjevanje. Ovacije govorniku). G. B r a n d n e r je naglašal, da je kamoristična stranka protiljudska in proti-delavska. Socijalisti bi se morali boriti ne le za enake pravice slojev, ampak tudi narodov. Mi Slovenci smo narod - delavec, a drugi so narodi-kapitalisti, ki nas strpin-čijo Že stoletja. Vendar pokažimo v torek, da je v nas še zdrave, čiste krvi, ki se hoče boriti proti stranki, ki je proti vsakemu našemu napredku. (Burna poh/ala). Sam navdušen na tolikih vznešenih govorih, je predsednik Wilfan v vznešenih zaključnih besedah ponovil apel na volilce, naj poskrbe, da bo dan 20. t. m. dan še lepšega vspeha. (Ploskanje in živio - klici). Pred veliko odločitvijo. (Od našega posebnega poročevalca). Pula, 18. 6. 191X1 Težko je opisati, veliko mrzličavo, razburjenje, katero pretresa duhove vseh. Pula stoji pred veliko senzačno odločitvijo. Kakor povdarja današnji „II giorna-letto" se ima odločiti prihodnji torek, ali prevlada v Puli hrvaški upliv. „Pola croata" — to je bojni klic v smrtnem strahu obupne laško - liberalne strbnke. Kamora je napela vse svoje — zadnje moči. V dvorani „Apolla" tej zloglasni volilni centrali laške liberalne stranke, se uganjajo naravnost fantastične stvari. Pivo in vino se toči na polne roke. Sam Rizzi opravlja službo — natakarja. Orgije v tej volilni centrali so zavzele take od kazenskega zakona pre povedane oblike, da se danes splošno govori, da bo vlada jutri zaprla te prostore. V Štinjanu in v nekaterih drugih predmestjih so Rizzijevi agitatorji včeraj raztrgali našim volilcem kar po sto volil- ,Od sedaj, Aluša, bomo tu vladali mi i 1« Utrujenost in bolehnost gospe Kristine po dovršenem potovanju je trajala kralju Kazimiru skoro malo predolgo. DomeŠ je moral parkrat na dan potrkati na zaklenjena vrata Aluše in izpraševati jo po zdravju gospe. Opravljal je svojo dolžnost kakor bi se ne menil za gospo Kristino nič več, nego za vse ostale kraljeve ljubice ; toda bledozelene, mačje očesi sta mu plameneli kakor dve veši v mastnih, sedaj dan na dan bolj rudečih licih, kadarkoli je proti Aluši, ki mu je neupogljivo prepovedovala vstop v svojo sobo, gospe Kristine, in če je za nasprotnimi izgovoril ime vrati slišal šumenje svilnate obleke. ^J Njegovi tovariši so opažali na njem, da je od zadnjega dne svojega obiska v Pragi še bolj molčeč in da Še bolj pridno popija. Celo kralj sam je imel opetovano priliko, da mu je očital, kako nepokornost in malomarnost v službi. Posebno je bil hud nan, če se dolgo ni vračal z odgovorom od gospe Kristine. Domeš se je namreč, vračajoč se od AluŠinih vrat, Stran H. „EDINOST" St. 169. V Trstu, dne 19. junija 1SU. učenci so takrat prevzeli ulogo tepi-stov ! Z eno besedo : priprave so na obeh straneh mrzličave in vse pričakuje s silno napetostjo velepomembni dan. nih izkaznic ! Po ulicah puljskih vlada v ker velikost in hitrost tega naraščaja slo-ncčnih urah — teror. M a z z in i j e v i vanskega prebivalstva dokazujejo, da to dejstvo ni umetna, ampak naravna posledica razvoja mesta in njenih kapitalističnih podjetij, ki dobijo in porabljajo neprestano slovansko delavno moč in potem ker na* cijonalizem ni mogel priznati te velikosti in hitrega naraščaja slovanskega prebivalstva, ne da bi s tem obenem priznal, da je famozna „difesa nazionale", ki jo propoveduje nacijoaalizem, iluzija in laž. Narodna obramba, kakor jo razmevajo # * Sinoči sta se odpeljala na otoke kandidat dr. L a g i n j a, dr. D. Trinaj. stić in dr. P e r i č. Danes se je ob io. uri dopol. vršil sijajen shod slovanskih volilcev. Ker je volilcev prišlo do 2000 se je shod m oral vršiti na planem. Poročal je c"r. M a n d i ć iz Trsta. ^ ' Odllkov. tovorna sodouke In Šampanjsko Šumečih pokallc x zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rimu 1. 1910. Viljem Hribar = na Opčinah =—= m naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ccvi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča m tudi m odjem pokalle in sodovke. ————— Za toSno postrežbo se jamči. e.,,. . v . c Govorili so dr. 'nacijonalisti, je enostavno nemožna. Itali- i ocalier, dež. posl. S a n c 1 n iz Bu- i... .. „ i zeta, V r a n k o v i Ć, Križ in še en Janskl nacijonalizem more Slovane zatreti j d e 1 a v e c. Vsi govorniki so bili silno I na PaPirju, v uradnih statistikah, pri ljud R. Blaha lici. Dr. M. Laginja je zagnal italijanstvo j Pule v — smrten strah ! aplavdira ni. Za danes popoldne so napo- skem Štetju. Aii zatem morajo molče pri- Z&lOOH tGVŽimiŠkBOŽI DOhiŠtVS * vedani neštevilni sestanki v puljski oko- zna« da le štetje bilo slepamo, mrena,: J. VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke lin Dr m T.aorinia ip Tarrnai jtaii^nof^« nokrivala resnico a^&SjP 2183 sPalne s°be in jedilnice iz amer. orehovine, ttVT , »Bco. I _ j. hrastovine in mahagonije; pisalne mize m Volilne borbe na narodni podlagi j Ulica Caserma St. 4. obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenč- (besedni podla seveda) služijo samo zato, < prcj ? Mizarska Zadruga V Solkanu". nih cenah. Via Madonna del Mare št 6 da postavijo na laž ljudsko štetje občin P oini „edbe Mhotele, penzije,1 REZBARSKA DELAVNICA. in utrae komĐaktnost nasorotneca naciio- 1 r gOEtliSie k&V&T&G """'""' Domač® vesti. Glasovnice za ožje volitve v 2. Okraju razposlale so se potom pošte — kdor jih še ni prejol obrne naj se do volilne centrale v Nar. Domu, katera ima tudi telefon na razpolago št. 1157. Zaupniki in člani vseh volilnih komisij I., II. in IV. vol. okraja bodite jutri gotovo že ob 7 in 3 četrt v svojem volilnem lokalu, da Vašega mesta ne zasede zastopnik nasprotne stranke. Naši volilci v sekcijah Gasparo Gozzi in Ruggero Mana imajo jutri na razpolago za shajališče bližnjo gostilno „Pri stari breskvi" na Belvederju. Volilec brez legitimacije takoj po njo k nameBtništvenemu svetovalcu ulica Caserma 7. pa ne brez dokumenta. Pazite na mahlnaclje Lahov! Po čem so bili plačani ti glasovi ? „ La- voratore" pifie : ,.Minoli torek se je našla v volilnih Žarah nekaterih sekcij glasovnice, na katerih je bilo prečrtano ime slovenskega r»?rodnega kandidata in nameščeno z onim italijanskega nacijonalista. Omenimo n. pr. sekcijo v ulici Cavanna, kjer je znatno Število glasovnic nosilo pod prečrtanim imenom Ivan Skerjanc ime gospoda Braidotti-ja. Kdo ve koliko so stali sedemnajst-odstotne Italijane ti „ pristno narodni" glasovi!" Kar se ne more molčati, kar se ne more vlč skriti je dejstvo, da se Slovani v Trstu množe. Tako začenja „Lavoratore" od mino-lega petka neki članek. Potem nadaljuje socijalistično glasilo ; „Piccolo" je oni, ki to pravi in še preje kakor „Piccolo", so to povedale številke volitev dne 13. t. m. in Še prejšnje volitve leta 1909, 1907 in še bolj nazaj. „Danes se ne more molčati, se ne more skriti". Bržkone je „Piccolov* član-kar ko je pisal te besede, mislil, da je italijanski nacijonalizem dosedaj hotel vedno molčati in ne videti, ali bolje ni pustil videti resnično razmerje obeh narodnosti v Trstu. Dejstva, da so se Slovani številno pomnožili, se ni tajilo, a ni se pa hotelo pokazati v resničnem razmerju, pred vsem, in utrae kompaktnost nasprotnega nacijo nalizma Tako n. pr. rezultati ljudskega Štetja dne 31. decembra 1910 še niso znani. Ni bilo oportuno, da bi se jih bilo dosedaj objavilo. Prepovedala je to „La difesa nazionale". A sedaj smemo upati, da bodo kmalu objavljeni, zakaj resnično ljudsko štetje so Slovani napravili sami. Slovenski volilci I. in IV. okraja. Mi smo na shodu minule sobote sklenili, da glasujemo za socialno demokratična kandidata in proti kamori. S tem smo izrekli svojo voljo, da hočemo socijalno-demokra-tičnima kandidatoma Pittoni ju in Olivi pomagati do zmage. Rekli smo ! In zgoditi se mora ! Vsi govorniki na shodu mi-nole sobote so povedali jasno dovolj, zakaj mi glasujemo za socijalne demokrate. Glasujemo zato, da ne bi bili izvoljeni ka-morlsti. V tem je povedano dovolj. Ali mi smo s tem, da smo enkrat izjavili, da bomo glasovali za socijaliste, zastavili svojo narodno čast In ta naša narodna čast zahteva od nas, da gremo jutri v I. in IV. okraju vsi složni v boj za Pittonija in Olivo. Šele s tem, da bodete Oliva in Pittoni tudi res izvoljena, bodemo dokazali, da smo tržaški Slovenci faktor, s katerim treba računati. Uspehe, ki smo jih* tržaški Slovenci dosegli, spoštovanje, katero smo izsilili na eni in strah, ki smo ga vzbudili na drugi strani, vse to smo dosegli le s svojo brezprimerno disciplino. In ta disciplina, ki se je dosedaj še vedno tako uzorno izkazala, se mora pokazati tudi jutri dne 20. t. m. s tem, da vsi naši volilci, Četudi marsikdo proti svojemu prepričanju, oddajo svoje glasove v I. okraju za Pittonija in v IV. za Olivo. Le ako bodeta Pittoni in Oliva izvoljena s pomočjo naših glasov, dokažemo ponovno, da smo tržaški Slovenci faktor preko katerega ni možno preiti na dnevni red 1 Italijanom se tresejo hlače. Zato pa mi pogumno na delo, do zmage ! Klic Obupa gleda iz lepakov ki jih je kamora dala nalepiti po II. okraju. Slovenski volilci! Poskrbimo jutri, da strah in groza, ki obhajata kamoro, ne bodeta prazna. Slovenol nimajo nobene pravice v Trstu, a hoteli bi imeti vseučilišče! Te besede je s svetim ogorčenjem izustil — kakov italijanski kamorist mislite vi gotovo ! Motite se. Izustil jih je poštni oficijant Vertovšek, rodom iz Kranjske. In stranka, nasproti kateri je ta pristni — Nemec izustil zgornje besede, je temu vzor-Kranjcu pritrjevala. Kakor da ni dovolj, da nas Žalijo Lahi in Nemci, treba še na- Pchištvo po vsakovrstnih cenah. SPECIJALITETA: Stolice iz zvitega lesa lastna tovarne po tovarniških cenah. TEST, ulica Caserma st. 4, TRST. TELEFON 1316. ZALOGA DALMATINSKEGA VINA (lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355 Filip Ivanišavić - Trsi ulica Valdlrivo št. 17. — Telefon št. 14-05. --Prodaja na drobno in na debelo. j &OSTTLNE: „AirAdria", ulica Nuova St. 11 in i ^Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche St. 3, v katerih j ■ toči svoja vina L vrste. ——————• Edina slovenska mmm knjigoveznica ANTON REPEHSEK, Trst, ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela M" PO KONKURENČNIH CENAH. Hočete se prepričati ? obiščite valfka skiad?££e» * a ud g Fonte caiia Fa&ra 2 a!, ;vogal Torteose) 1.11* di Lc-artrss ^Dls iebor isgotcv'>eaih ocier ?$. ca 'iir? i.- deČi* sjjuiiii na otiotra. Fovrlniid, močne Jope. kakor tud! r^zaii caletoiov. Obiske 2* dora in EDINOSTc St. 169 k pokritju stroškov se hvaležno »prejemajo. K obilni udeležbi vabi Odbor. Tržaška mala kronika. Iz vo'/ilnega boječa. Pripeljali so v tržaško bolnišnico ^nekega Frana Abram, starega 18 let, iz Kobjeglave, ki je bil vsled „volilno-političnega prepira" ranjen od nekoga z nožem v trebuh. Bil je takoj operiran. Tatvine v Postojni, aretacije v Trstu. Vsled brzojavke, došle na tukajšnjo policijo s strani postonjske žendarmerije je bil v soboto v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi aretiran neki Josip Stržina, star 30 let, ki je bil prej zaposlen pri lastniku „vrtiljaka" v Postojni, Vladimiru NemeČek. Stržina je okradel svojega tovariša Seviča in tudi gospodarja in še druge ljudi v Postojni. Stržina je star tat. Onega utopljenega mornarja, ki je bil stisnjen med skalami pri valolomu, so še le včeraj izvlekli izpod skal, potem ko so skale s pomočjo pontonov dvignili. Najdeno truplo utopljenca Včeraj jutro je nek orožnik v Barkovljah pri Cedazu ▼idel plavati po morju truplo nekega utopljenca. Obvestil je redarstvo in v kratkem je bilo truplo spravljeno na suho in identificirano za ono 24-letnega Jakoba Perinija, mornarja bracere wAchile" iz Kopra, ki je skupaj z bratom in Karol Steffe-tom izginil v noči orkana. Truplo je bilo spravljeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Potemtakem so se stroški bolgarskega I dvora v 20 letih povišali za 1,970.000 levov, ; a sedaj Be govori, da se v velikem narodnem sob ran ji- spremeni ustava, in da bo potem dvor dobival na leto skupno 3 mil. evov. Vesti iz Istre. Grozna nevihta v občinah Podgrad, Materija in Oclila-Klanec je razsajala v noči med I4. in 15. t. m. Z nevihto padala je tako gosta in debela toča, da je bilo na nekaterih mestih Še drugi dan do pol metra na debelo zrn. V posameznih davčaih občinah je vničen ves pridelek. Povsod vlada največja potrtost in bati se je naj-kuj Še bede. O tej grozni nesreči je bil hitro drugi dan obveščen pismeno in ust-meno poslanec Mandić. ki se je podal takoj k namestniku s prošnjo, da se priskoči na pomoč z državno podporo proti ljudstvu, kateremu preti beda. Namestnik je obljubil, da ukaže takoj c. k. finančnemu ravnateljstvu, da pošlje na lice mesta komisije za precenitev Škode, ter obljubil, da ukaže okrajnim glavarstvom naj začnejo takoj z akcijo za podporo oškodovanemu ljudstvu. Tudi sicer bodo poslanci, kakor hitro se sestane državni zbor, storili vse možno, da dobi ljudsvo potrebno podporo. Vesti iz fz Koprive. Danes zjutraj je prišel v našo vas neki g. dr. Božič iz Ljubljane (kakor se je predstavljal) ter je določil shod S. L. S. ob 1. uri pop. v gostilni pri „Zegi". V omenjeni gostilni zbralo se je kakih 40 narodnih mož in mladeničev, ki so šli z radovednosti pogledat tega moža od bližje ter mu z eno besedo povedali da tu za njega ne bo kruha ter so s živijo klici na g. Dr. Gregorina shod razgnali in imenovanega gospoda poslali v Ljubljano, Vprašanja in odgovori. Mlad oče. 1. Bolj pravilno slovenski izraženo je, ako rabita prva izraza, a druga izraza sta se pri nas že precej udomačila in sta mnogo v rabi. 2. Stanka. — B. V št. Dobite jo v vsaki večji knjigarni z* 70 stot. — Korlstolovec. Reklame ne delamo ne za eno, niti drugo zavarovalnico. Take vrste, kakor vprašate Vi jih je več. — Edinost-čar. 1. V tej zadevi se obrnite na „Narodno tiskarno" v Ljubljani, ki ima to v zalogi. 2 Glede prošnje in dovoljenja Vam je najlažje, ako se obrnete na „Kmetijsko družbo" ul. G. Galatti št. 12. H. 3. Železnico boste morali plačati, a potem bodete morali tožiti kupca za povrnitev škode, V navedenem slučaju Vam pa Bvetujemo, da na vsak način vzamete dobrega odvetnika, ker je slučaj zelo zapleten in Be bo kupec skušal izogniti plačilu. — Amalija. 1. Nismo dobili od merodajnega mesta natančnega odgovora. Prihodnjič. 2. M. k. je prišel 3. nov. 1909. — Tržačan. 1, Načrte za prosto luko Be je odobrilo 27. I. 1865. Delo se je pa v resnici začelo 1868. 2. „Bracera" je ribiška la-dija z latinskim jadrom (trikoten) in enim ali dvema jamborama. Dolga je 10—16 m. 3. Vodnjak na glavnem trgu je delo Mazzo-lini-ja iz 1. 1751. 4. Opišite nam natančneje. — Bolnik. Ne ozirajte se na bobneče reklame tujih mazaČev, ampak se obrnita do zdravnika specijalista. — Peter. 1. Drug Be ne bavi s tem, kakor cunjar. 2. Za „as* pa res ne vemo slov. izraza. Po nekaterih krajih ga v šali imenujejo „samopičnica" a to le v šali. 3. Taka knjiga bi bila na zadnje še dobra, a bi se je malo prodalo, zato jo nobeden ne spiše, še manj pa založi. — Veseljak. Klobasa je nedvomno pristna slovenska beseda, zato tadi izraz „klobasariti" in klobasar, Žveplo pa ni, zato pa tudi „žve-pljati* ni tako pristno, ampak prestavljeno iz nschwefelna. — Sežana. „Divjaki" Be imenujejo oni poelanci, ki ne pripadajo nobeni stranki. HUM B ■ mmmumm HALI OGLASI 1 lini! MALI OOLAS1 se računajo po 4 »tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaia 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. Dr. GUSTAV GREGORIN je dobil na prvi volitvi največje število glasov. Volitev ni še končana: Odločiti se mora med njim in dr. Stepančičem. Zato oddajte svoje glasove na ime Dr. Gustav Gregorin odvetnik v Trstu. Ilhirolilf* in P°Prav,jatelJ glasoviijev sepri-UDirdiei/ poroča slavnemu občinstvu. Aldrej Pečar, ulica Alighieri 3, II, Trst._ n j j takoj meblovana soba s prostim UOOa So uhodom u ulici Gaspare Gozzi 3 U. nad. vrata 5. 890 TnifAMni Boda-vode in pokalic se proda za I ovarna 5000 kron, ki ima od 40 do 60 dobrih odjemalcev. Na teden ee proda Štiri tscč pokalic. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod 5t. 1017. _1017 Kdor hoče kupiti gostilne, kavarne, pro-dajalnice likerjev in druga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, _ v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolarsič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon St. 825. 576 Albanija in Albanci. SČS&SrS vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revolaciji. Kogar torep zanima ta Čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 M fotograf ]e Anton JerkH, Trst Via delle PoBte 10. — GORICA, goBpoBka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. • Le zaupno k njemu. 315 Puto ca mn »Tolatovrtko slatino*. Ha-rllltJ OGlIlU rofii se v Tolstem vrha, OuAtasJ, Koroiko. 736 ki je dokončal prakso računskem oddelku .Uradnik". Poste restante - Roian. 1017 Razne vesti. Nova palača ruskega carja v Livadiji. Petrograjsfci listi poročajo, da bo v kratkem dogotovljena v Livadiji nova palača ruskega earja Glavna zgradba trori b svojimi 16 po* stranskimi zgradbami malo mesto. Staro palačo iz dobe Aleksandra II. so podrli. Band ti napadli cigane. Iz Varšave po-___ ročaj o, da so v Zazinu v ruski Pol>ki, ban-| GOZdlH UrddfTlk, v računskem oaaenu diti napadli cigansko šotorišSe. Med banditi • želi vstopiti v kak komptoar, kot uradnik. Vešč je >n cigani je prišlo do boja z revolverji. Dva tK^r-^ejrS cigana sta bila ustreljena, štirje pa težko ra- ■ trgovsko naobražen. Ponudbe je pošiljati pod Šifro njeni. Tudi banditov je bilo mnogo ranjenih. Koneeno bo ostali cigani pobegnili in os a-vili sotorisče. Banditi so potem oplenili šoto-rišče in našli zelo mnogo dragocenosti, ki bo jih cigani pokradli. Civilna lista bolgarskega carja. Leta 1888 je znašala civilna lista bolgarskega vladarja 600.000 levov, doplatek vladarju 90.000 za dvorne potrebe 220.000 levov? skupno 910.000 levov. 2o let potem leta 1908 povodom proglašenja carstva so bili stroški dvora : civilna lista 1,200.000, dvorne potrebe 500.000, za redne 80.000, za cesarjeva letovišča 250.000 levov, skupno 2.050.000. Bogomil Fino wm p UR urar t Beiaal svojo novo prodajalno v TRSTU aL Tine. Bel Umi M Itev. IS .. aaaproti mrk. »v. An t. nov. VERIŽICE po tov, cenah Vffiaiom ee 0<^a stanovanje, 4 sobe, kuhinja, lldjem lepa razgledna terasa blizu tramvaja Romagna Štorklja 438. 1064 Išče za potovalno pisarno mlad mož vešč Su popolnoma v govoru in pisavi nemškega, slovenskega ter hrvatskega jezika, ki bi imel občevati s svojimi rojaki. Zahteve naj se blagovolijo takoj v pjnudbi naznaniti. Pismene ponudbe pod „Potovalna pisama štev. 1025" na Inseratni oddelek Edinosti Trst, glavna pošta, poštni predal 564. 1066 Avtorizovana dunajska šola. ■ — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila AflJft HOVAK - TBST —- alioa San I*aaaro 10» UL —— Kupujte ,Nar. kolek' I UMETNI ZOBJE Plombiranja so bor izdiranje iobov bm 85 vsake bolečine Dr.J.Čermdk V. Tuscher : zo&ezinrais : koncesij. lobul Ubnl> " TRST ulio s deli i Caacrms. št 13, XI. n. in ,CnfK Goldoni' Trst, Piazza Carlo Soldonl št. 2. Pijače naravne in prve vrste. Časopisi in Ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtopleje priporoča FRANJO MARIN šE K. J L DE r 1E ¥ TI n TEODOR KORN il Trst, ul. Miratnar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO 8E VSAKOYR8TNA == DELA IN POPRAVE = v PO NIZKIH CENAH. :: Delo dobro In zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. 3E 3BE TRATTORIA „Air Antlco Pompei Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča se slavnemu občinstva. - Toči se livrstno vino: teran, latrako, furlansko In belo. Sieinfeldako pivo. Domača kuhinja a raznovrstnimi mrilimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obiak se toplo priporoča FRANJO MARINŠEK. «01 BBE Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCH1B (ex drug Dragotina Vekjeta ) Trst Corso Jteo.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih tir. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. V Trstu, dne 19. junija 1911. Veh. Petrovčic čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zaloga Izdelanih domačih čeuUev. Sprejemajo se naročila po meri. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena ia ■e obrtni ratatavl v Trstu odlikovana tovarna sodov IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi ra vino ipirit, likere, tropinoveo, olje, slivovec, maraSkin itd. Jamčim sa dobro delo in po nizkih cenah, da se n« bojim konkurentov. — Na deželo po&iljam cenike. U22 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga Ulderico Basso Trst, ul. Sette Fontane 42. Blago vedno sveže in oene zmerne. AIjEKS. FRANC MAYEK - TKST žgalmca kave TELEFON 1743. lajboljil vir sa dobitranj« pefieno kar«. Prodajalnica ur in zlatanine jlllichele jforsa Trst, Corso 37. Prodaja. - Popravki. - Zamenjava. ZMERNE CENE. Kupujejo se dragocenosti, zlato, srebro itd. itd. Izvršuje se vsakovrstna zlatarska dela. — - Za eksaktnost se jamči. - Haročft^zn OGLASE treba naslovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal Krojafnlca za civiliste m uojane Franjo Poianec v Trstu, vla S. Gu como (Corso) 6, II. n. Priporoča se slavnem občinstvu iu vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne. Išče se zmožen priden in točen Knjigovodja ob enem Korespondent s primerno izobrazbo z znanjem slovenskega, nemškega, če mogoče tudi italijanskega jezika. Nastop takoj ali i. julija t. 1. Ponudba pod „Tovarniški knjigovodja štev. 1049a na naš inseratni oddelek poštni predal 564. 80.000 UR = bo darovanih! == Jako zanimiv, zabaven In poučen LIST S SLIKAMI je Jlustrov. tednik /d Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le == 1 krono 80 stot. ===== Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga In Inserirajte v njem l Naslov: ILUSTROVAN1 »—»—v TEDNIK, LJUBLJANA. ;:366 II Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroČi tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju eksportna trgovina H. SPINGARN Krakov štev. 240. Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — __ Izključen vsak riziKo.- Splošno anonimno društvo za prevažanje Vla Ghega 3, Telefon 2487. Skitiiioa lo preva2an]e pohBtua RazpoStl. in shramba kooCekou Telefon 1220. Telefon 2572. fiHenle In shranita preprog Telefon 2573. 2015