Drugi petletni plan Kitajske Prost promet z blagom in samostojno funkcioniranje gospodarskih podjetij Pred netkaj ve kakor mese-cem lni je kona' delo VIII. kougres KP Kitajske, ki od o; vo-bodibve drave ni skl.icevala kongresov. Razen veLLkega te-vMa polif.iniih poroil, diskusij Ir. resoluoij, katerih rezultat je bU med drugim tudi sprememba atartuta KP Kitajske, so na kon-gresu govorili tudi o gospodar-akih problemih in o Irvdustriali-zaciji Kitajske. Pravzaprav Su v osmov razpravljali o sprejetju predloga za drugi petlctni p!an. Znaoo je namre. da na Kitaj-skem priaiujejo uspeno t.zpol-nitev dolofenih nalog ij pi-vega petletnega plana pred rokom, torej pi-ed koncem leta 1957 Ker v tem asu ne bo novega kongresa Partije, so sklen.ili, da te sedaj rarpravljajo o predlogu za drugii petletni plan. Predlog plana, kl so ga odo-brili na kongresu, ni tono Lik-eirai vseh plansltih nalog. dolo-6*M so pa osnovne smernice gospodarskega razvoja. Driig1 petletni plaa je bH postavljen kot sestavni del petnajstletnega razdobja, ki ga je KP Kitajske sprejela k.ot rok za osnovno ln- dustnialfeacijo. Taiko so razum- lj.ivi splo&nii proporci plana. Skupna vrednost industrijske in kmetijske proizvodnje naj bl v letu 1962 bila po planu za 75% veja od vrednosti, ki jo bo industrijska in kmetijska proiz-vodnja ustvarila po planu v letu 1657. Pni tem naj b,i se indu-strijska prolzvodnja poveala za 100%. kmetijska pa za 35%. V okviru industrije ima prednost teka industr!ja In po planu je dolofeno, da naj bl v letu 1962 proizvodnja sredstev za proiz-vodnjo dosegla 50% vsega ob.sga industrijgke proizvodnje. Raunajo, da se bo marodni dohodek poveal za 50%. Hkrati je planirano, da se investicije 7J& zgraditev proizvodnih gospo-darakih objektov povtajo s 35% proraunskih iizdatfkiov na 40%. Ta podate-k govori o prizadeva-nju, da bi se okrepila in pospe-.la Industrijska graditev. Drugi petletni plan pos-tavlja kot glavno jalogo iiMlustrtjako graditev, pri kaiteni imajo pred-nost teka industrija, socialisti-na preobrazba vasi, s krepitvijo kolektivne in javne lastnine. poveanje Lndustrijske to kmei-ke proizvodnje, usposabljianje kadrov, ki so potrebni za vrato iiidustrijskih podjetij aili vej, kafcrne doslej na Kitajskem ni-so obstajale, in dvig ivljenskega slandarda. Naloge, s kateriml ra&unajo v zveai s poveanjem industrijsfce proizvodnje, so znatne. Tako planiirajo zvianje pir>izvcxinje jekla s 4,1 miUijona ton v letu 1&57 na 10 do 12 milijonov ton v letu 1962. V istem nazdobju i.aj hi poveaM proizvodnjo elete-tritne energije na 40 do 43 ml-Kjapd kJovatnih ur, premoga za 190 dio 200 milijonov ton, surove nafte S do 6 mdJiijonov ton, al'Mjard metrov v letu 1957 na 8 mdliijard metrov v 'etu 1962. V istem asoi naj bi se po-veaAa proiizvodnja bonnbanega p^ediva za 181.000 ton in matj M dosegjla 1,635 000 ton. Praizvod-nja sali bo znaaLa 10 do 11 mJ-lijonov ton, siadlkorja 2,4 do 2,5 milijona ton, paipirja 1,5 do 1,6 mUijana ton. Kmeliijska piraizvodnja bo za-znanjovalia v drugem petletnem planu ptomemben porast. Pride-lek ita se bo poveacl od 182 rr.il'jonov toin v letu 1957 na 250 mMijonov too v letu 1962, pro-izvodnjabom^aa od 1,435.000 aa 2,400.000 tion, soje od 11,2 tia 12,5 nniliijo-nov tan itd. Kongres KP Kitaj*e je razen eprejetja drugega petletnega plana sklanil tudi stvari, ki bo-tio lahiko imele pomembne po-sledice za nadaljnjii gjospodar-ski razvoj in preobraizbo gospg-darstva. Gre za ustanovitev prostega trga v okviru plan-sfefrga gospodarstva. Kongres ja priel do preprfiianja, da so po staii ukirepi, kii so jih zadnja leta podvzeimali zaradii omejeva-nja privatme andustriie in tr-govine, neipoitrebni. Privataa in-dustrdja je mogla doslej proia-vajati izfcljuno za dravno tr, govsko mreo. Hkirati ao distri-bucijo biaga trgovini na drabno opravljale i^zkljuno dra/vne drube. Metode kontrohranja trga so oneimogoaile zasebnira trgovcem, da bi se ukvarjali a prometom s kmeiUjslcim i pni-delkj. Razen teh omejevalnih ukre-pov, kd so onamagiCKrili privaitno ifidciativo, so napravili dolo-ene napake tudi v preobraztei trgovine, ot>rti, indiustrije v":ne iin biago. Kot 'korulroiirano izkljuno tr-govino bodo s tem namenom chnandli le promet z izdelki, toi vpMvsjo nj nacionalno Naginjo, kafcor so na primer bombsno pred vo, premog, sladkor itd. Pri vseh potronikiih predme-tih, ki jih je na raapolago ve vrst, naj bi postopro odpravljaJl foikljuivo trgovino (trgovino iz-fcljuno dravne trgovske mree) im uvajali prost proimet. Trgo-vinsun bo omogoeno, da bodo kupovale blago od vsake tngiov-etoe tvrdke ali tovarne. Rau-najo, da bo tak sistem trgovine vzpodbujal tovarne, da bodo bcvij skrbele za rabolu&inje svoje proizvodnoe. Razen prostega pvrometa so ifcteiri-li amagoaive"ga asoptimsija. Pravlako se bodo prosbo formi-ratecrae nskaterh izdelkcv, ki preidejo seiaj v re'm prosteiSa promota in -ka go bil: doslej Idoji-troJirani. Planski nakoip in prodaja dr-av bosta ostrala e naprej glede oenovnih predmetov, kaikir-en je ito. Skupna vrednost blaga, li bo v trgovinii na dr>b-mo prela v re-J.im prostega i meta dosee 12 milijaird juanov, lcar pomeivi nekaj ve kakor e-trtino vsega prometa na dro*>no. Glede proizvodnje so na kom-giesu siklenili, da naj se najvej.. del i).nd>usirije 3n Jcmetijske pro-ifcvioidinje e naprej razvija po planu, del te pitjdzvodnje pa naj se proizvaja prosto v okvirih doloenTh s plaoiom in po za-btevah trga. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi