Leto V., štev. 69
Llubljana, četrtek, 20. marca 1924
Cena 2 Din
Ithafa ob 4 zjutraf.
gtar.e mesečno 20-— Din ix Inozemstvo 30-— » neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo s
Iflklošlčeva cesta št IG/1. Telefon St. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernova ul. št 51. Telef. št. 36.
Podružnici i
Mirlbor. Barvarska ul. t. Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poStn. čekov, zavodu »'ev. 11,8*2.
Ljubljana, 10. marca.
Ekspozč gosp. Ninčiča ob priliki iazprave o budžetu ministrstva ino-etranih dol, je prinesel marsikaj zanimivih podatkov iz naše zunanje politike. Nas je zlasti zanimalo tudi vprašanje ureditve naših granic napram Italiji. V tem oziru so so cb sklenitvi rimskega pakta širilo razno vesti, ki; pa se službeno niso potrdile.	i
Slovenski govornik, ki jc kritikov! •. ielo žiinanjesa ministrstva, posl. dr.! Hohniee se vprašanja gra.nice v Sloveniji ni dotaknil. Pač prt je v svo-iem oksnozčju iziavll gosn. Ninčič sledeče: «Na temelju rapallsko posrodbe jf na terenu potosrniena graniea med | Italijo in nnso kraljevino, razun na i sehtoriu kakih 70 km, kier se je pojavil snor, ker se karta ni povsod krila ' ! besedilom. Mi smo prepričani. da bo 1 v m ikra j-šem času tudi ca tem sektorji izvršeno sporazumno razgrnničenie. tako da bomo imeli tudi v Sloveniji definitivno granice napram Italiji.«
Ta izjava ni posebno iasna. Kaže m. da je erosp. Ninčič optimist, da bo Italija opustila svoje čisto nenaravne in zelo ozkosrčne zahteve v spornem sektorju. Kar ona tu zahteva, ni prav niš v njeno korist. Nasprotno, zanjo io tn samo balast i" ji more novzro-;iti le velike stroškn in neprestane konflikte. Za naše obmejno prebival. <tvo na. kateremu hoče prraniea. kakor io zahteva Italija, odrezati uozde, mire. travnike, pašnike, v kntastralnih jneinh njegovih selišč, je življenskesa tiemona, da se meia ozira r>a posestne razmere, ki obstoie nesnremeni^ne in neporemenliive skozi stoletja, ker temeljijo na fonnaciji prirodo.
Pred pnr meseci sta jutro«! oven si; a ministra PS. Trifkovii1 in Vuiičič, ko <t,i nosetila Planinsko kotlino ob veliki poplavi, osebno mosrla videti mod Wateem in Planino, knko nemogoča podan ia jrraniea i,n kako so italiian-nke nretPuziie v stvari samo mnlen-•ostna politika bodečeca trna, ki «*a Weio zasaditi obmoinemu narodu. Te dni smo čuli o težkem Incidentu pri Hntederšlei, ki je pač nastal le radi prenapetih pretenzlj, ki si iih je moteče razlagati s pretirano vnemo naniših činiteliev, a ne morejo biti fid«ev velepotezne politike države, ki We biti velesila.
Položni na zanadni grnniei je postal vsled njene neureiopr«ti tako nez.no->en. da mo'a seda i. ko pričen Vi čas dela nn poliih. Izzvati še mnoso per»ri-ietaih in nepotrebnih korHktOv. Zato v<» javnost upravičeno zahteva, da so nai razeraničenie izvrši nemudoma.
tloaimo. da se oWst'n| optimizem g. Snčiča, ?n da bo Italiia na razgovor in razmoiitev na terenu poslala dele-nte. k? bodo uvideli, da mali zbod Hali v naSe živo meso Ttaliii nič ne koristilo, pač pa atmosfero neprestano kvarilo. Poslanik gosn. Bodrero, ki je menda tudi v te i zadevi danes potoval v Bim. Ima priliko, da izkaže večkrat zntrinvano sosretliivost. v vnra-Šanju. ki ie pač za Tfnlilo malenkost Mnrsm več p oso velikopotezni po-piistliivosti, s katero ie jurtoslovenska vlada omocročila rimski pakt.
n venr
:aciji
poverHnie
SPREMENJENA TAKTIKA RADIKALOV. - VERIFIKACIJA SE LE PO PRORAČUNU.
Beogrqd, 19. marca. p. Povcrilnice ra< novi radičovski povcrilnici iz Zagreba in dičevskih poslanocv so bile danes izro« r.iccr za posl. Lovrekoviča in Parcela. Dr. čcnc načelniku verifikacijskcga odbora Spaho bo ti povcrilnici jutri izročil pred« posl. Gjuričiču. Seja vorlfikacijskega od- sedstvu parlamenta
Obljube finančnega ministra državnim nameščesjcem
MINISTER STOJADINOVlC IZJAVLJA, DA SPREJEMA VSE GLAV. NE URADNIŠKE ZAHTEVE. — NOVE PLAČE ŠE LE 1. MAJA. — PREDUJMI 1. APRILA. — DRAG1NJSKE DOKLADE NESPREMENJENE
Be.ograd, 19. marca, p. Panes dopoldno ' jo. ko so bodo plai-e izplačevale po nevem
bora pa dosedaj nI sklicana. Izgleda, da se hočejo radikali poslužiti drugačne tak tike. Oui izjavljajo, da stvar ni nujna. Pri tem se sklicujejo na dejstvo, da ra> dičcvci po verifikaciji svojih prvih 20 pooblastil, ki se jc izvršila z veliko brzi« no, sploh šc niso prišli v parlament in da ic tako torej očividno, da opozicijski blok zadevo sam nc smatra zn nujno.
Kadikali vztruino trdijo, da je njihova pozicija trdna. Sicer jo res, da bo mo» rala vlada demisijouiratl, toda nobena nova kombinacija, da ni mogoča brez njih, poslovna nc, ker hi bila radikalska opozicija premočna, volilna pa zato nc, ker krona no bi mogla dati volitve v vo* ke skupini, katera bi bila po veliki ve« čini federalistična in deloma celo repu
Vladina večina da ima torej tem manj ! blikanska. Z radikalske strani se poseb«
povoda, da sc žuri. Govori se, da bo verifikoeijski odbor sklican že le prihod« nji t;den in bo plcnum narodne skupi ščine sklepal o mandatih šele po končani proračunski dobati.
Na to stališče se jc baje postavil tudi nocojšnji ministrski svet z utemeljitvijo, da je Narodna skupščina prezaposlena z razpravo o budžetu, ki nc trpi nobenega prcklnjenja.
Danes je prejel posl. dr. Spaho dve
no tudi povdarja približevanje med ra dičcvci in zcmljoradniki z očividno ten« dcnco vzbuditi pri demokratih suinnjo o lojalnosti HRSS.
Nasproti temu se v krogih opozicij« skega bloka zatrjuje, da radikalom nc pomaga nobena intriga več. Prihod radii čevskih poslancev pričakujejo voditelji opozicije prihodnjo sredo ter izjavljajo, da gre vse tako, kakor treba.
Politična posvetovanja v Beogradu
VLADA IN PARLAMENT. — OPOZICIJA PRIPRAVLJA PROTIPOTE-ZE. - DŽEMIJET IN RADIKALI.
Beograd, 10. marca. p. Nocoj so je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so obširno razpravljali o nadaljni taktiki vlade, zlasti o verifikaciji ra-dičevskih mandatov ter o težkočah, ki so nastale vsled postopanja džemijeta. Džemijet jo vložil interpelacijo o znanem krvavem spopadu med kristjani in Turki pri Vučitrnu tor zahteva naj-ostrejšo ukrepe proti onim državnim funkcijonarjem. ki da so postopali pristransko v prid kristjanov. Interpelacija pride jutri v skupščini v razpravo. Ce vlada ne tla povoljen odgovor, gre tudi džemijet v opozicijo. Mini-strski svet jo nocoi sklenil, da so vklo-ni turškemu ultimatu ter jo notranji minister brzojavno odredil, da so vsi orožniki, ki so se v obrambo krščanskega prebivalstva proti fanatičnim turškim napadalcem poslužili orožja, takoj aretirajo . . .
O taktiki radieevcev je danes vladi
Mir^nbma natika Male antante
Ženeva, 10. mama. j. Češkoslovaški tinanil minister dr. Beneš je Imel v pondeljek pred svojim odhodom razgovor 7. ameriškim zastopnikom lor-lom Grewejom, kateremu je v teku razgovora obrazložil stališče Male an-lanfe in posebei Češkoslovaške na-Pram NemčiM. Dr. Beneš je prosil g. Grevveja, naj odda v Wa3hingfonu zagotovilo, da češkoslovaška nlnia sovražnih teženj niti nroti Nemčiji, niti P;0t| kaki druei državi in da želi tvoriti mirovno bazo v mirni Evropi. Češkoslovaška politika napram Nemčiji ™ usmerjena po tem načelu.
JUGOSLOVANSKO-GRŠKA AKCIJA PROTI KOMITAŠEM. , Beograd, 19. marca. r. Danes popol-jc posetil ministra dr. Ninčlča grški Poslanik Maurldis. Smatra sc, da je njc-Wv poset v zvezi s predstoječo akcijo "ag'h In grških čet proti bolgarskim ko-Nitašem. Ministra dr. Ninčlča sta poselila tudl češkoslovaški poslanik dr. Seja in avstrijski odpravnik poslov Ilof-ilnger.
POVRATEK BOLGARSKIH KOMUNISTOV. Solija, 19. marca, j. Vlada Je dovolila Povratek 2 tisoč osebam, ki so bili ib Pri'iki zadnje komunistično revolucije izdani U državo. Med njimi Be nahaja tu-veliko oseb. ki so zbežale v Jugoslavijo
poroča! zagrebški veliki župan Cimič, ki jo prispel v Beograd ter baje ostaja pri svojem nazoru, da radičevci sploh ne pridejo v parlament. Danes se trdovratno vzdržuje vest, da bo Narodna skupščina po sprejetju proračuna odgiKlena za 15 dni, da bo Pašič med tem dobil čas, da reši situacijo. Opozicija to možnost zanika, čeS, da bo imela takrat že večino ter bo izglasovala nezaupnico predsedništvu Narodne skupščine.
Skoraj vsi klubi so imeli danes seje. Šefi opozicijo so, kakor jo položa j danes, odločeni držati se dosedanje taktike do sprejetja proračuna in šolo potem, t. j. torej po 2R. marcu preiti k odločilnemu napadu.
Džemijet-ski klub je imel zvečer sejo, na kateri je sklonil, da smatra zahteve svoje interpelacije kot ultima-Ittm napram vladi.
jo finančni minister dr. Stojndlnovič sprejel celokupni odbor glavnega uradniškega saveza, ki mu je predložil uradniški memorandum. 1'rvi jo govoril častni predsednik Saveza Andonovič, ki je izjavil ministru, da ?o državni nameščenci vsled zavlačevanja ureditve njihovega materi-jalnega položaja nahajajo v nepopisni bedi. Uradniki morejo več čakati na iz-!:'.!j'5anjo niaterijalnoga položaja. Za njim sta dr. Jovnnovič iu Gjuričid utemeljevali uradniške zahteve. Finančni minister Stojai'inovič je priznal, da so bilo veliko težkočo z'i ureditev mnterijnlnih dohodkov državnih nameščencev. Sedaj pn je dana možnost, da se to vprašanje končno res:. Zato naglasa, da so popolnoma strinja z zahtevami uradnikov, ki so bilo predloženo dosedaj ter podaja nastopno izjavo, ki da jo jo smatrati kot obvezno: 1.) Sprejema zahtevo Saveza, da o?tanc-
:uko:in, draginjsbo doklado v dosedanji višini,
2). Sprejema zahtevo uradnikov, da ženo državnih ltamešConcer, hi po sam« uslniibeno v državnih uradih, dobiTulo polne drnginjsko dc klade.
8.) Da se ukine vsako maksimiranj* doklad uslužbcncer:.
t.) Da fo čimprej izdela načrt zakon* » draginjskih dokladah. Minister bo odredil, da ta nuirt inl.oua pride pred narodno skupščino najdalje do 1. aprila.
I.ilal jo Jo odredbe. •" se plače po no-vjni zakonu nakažejo s 1. aprilom. Radi lebničniii neprilik se bo redno izpiai oranj« pričelo sirer šele 1. r.inja, uto pa bo-do uradniki (udi 1. aprila dobili predujem.
Ostale točke obsepajo r slavnem zahtevo. ki so jih uradniki slavili na konrrc!" v Novem Sadu.
Italijanska Jeza na Francijo
NAPADI NA TRANCOSKO ČASOPISJE RADI POROČIL O ITALIJAN-SKO-RUMUNSKEM KONFLIKTU.
Rim, 19. marca. j. Od francoskega časopisja razširjeno vesti o nesoglasjih med Rimom in Bukarešto zaradi nameravanega posota rumunako kraljevsko dvojice v Rimu imenuje celokupno italijansko časopisio francoska natolcevanja. Italijanski nacionalistični tisk dolži francosko časopisje, da si na vso moč prizadeva rušiti normalni razvoj italijansko politiko. Čnsopisjo zlasti odklanja na naslov Mussolinija naperjeno obdolžitvo
zaradi njegovih ekspanzijskih stremljenj proti vzhodu. «Idea Nazionale« naglaža, r'a so Francija ne more sprijazniti z mislijo, da obstoja v evropskem vrstnem redu velesila Italija. Tudi samo francosko časopisje pretirava vso tozadevno vesti. Iz nekega komunikeji poluMužbono cgoncijo <Volta* zveni celo trditev, skušatii CcSkoslovaSka (!) in Francija omajati stališče Italijo v Sredozemsl.ou morju.
Odtujenje med Francija
m
o,
Proračun vojnega ministrstva sprejet
NOVE RADIČEVSKE POVERILNICE IZROČENE VERIFIKACI.ISKEMU
ODBORU.
Beograd, 19. marca. p. Današnja seja narodne skupščine se jc začela ob 9.30 Pred prehodom na dnevni red je predsednik Jovanovič naznanil, da je bilo predsedstvu Izročenih 29 novih povcril-nic poslancev HRSS, glede 2 poslanccv kl sta poverilnlce izgubila pa osebne izjave s prošnjo, da se prlbavljo duplikati volilnih oblasti. Predsednik je Izjavil, da ie poverilnice in izjavi odstopil vorltikacij-skemu odboru v nadaljno postopanje.
Nato je zbornica prešla na špccijalno razpravo o proračunu vojnega ministrstva. Govorili so posl. Baiič, Dlmitrijcvič (zemlj.) Bcdjanič (kler.) in Borisavljcvič (detn.), katerim je odgovarjal minister vojne in mornarice gen. Pcšič, ki ie povdarjal, da letošnji proračun vojnega ministrstva napram prejšnim z ozirom na višje cene živil in materijaia nI velik. Isto velja, čc naš vojni proračun primerjamo z proračuni nekaterih drugih držav. Naša vojska jc vedno upravičila nadc, ki so se stavile nanjo In da bo mogla tudl v bodoče vršiti svojo nalogo, so jI potrebna vsa sredstva. Politične prilike v naši državi, kakor tudi splošne prilike v Evropi, zahtevajo, da Imamo dobro in priprav ljeno vojsko. Naša vojska jo dobra in
stalno napreduje. Morala in duh v naši vojski sta odlična, zakon o ustrojstvu vojske je Izboljšal tudi materijalno stanje oficirskega zbora. Pokritju novih plač In višjih cen za vojni inaterijal so v glavnem namenjeni poviškl v budžetu, v katerega so bili sprejeti tudi izdatki za ponovno ustanovitev obmejnih čet. Minister Je zahteval otvoritev šole za nižje oficirje in za razširjenje pismenosti v vojski. V proračun jc sprejeta tudi postavka, ki omogoči, da sc bo tekom leta pozvalo na orožne vaje okoli 1000 mlajših rezervnih častnikov. Predvidene so v proračunu tudi partije za zdravljenje rezervnih oti-cirjev-invalldov in za pomorsko akademijo. Celokupni izdatki za vojsko znašajo 1.900,000.000 Din. Minister prosi zbornico, da jih odobri. Govoril je še finančni minister dr. Stojadinovič, nakar je skupščina z večino glasov sprejela proračun vojnega ministrstva. Seja jc bila zaključena ob 11.30. Prihodnja se vrši jutri z dnevnim redom: Interpelacija zemljorad-nikov na ministra socijalne politike o izseljevanju naših državljanov v Zcdinjcne države, interpelacija džemijetskega kluba na ministra za notranje stvari o velikem spopadu Turkov in Srbov v Dubnici.
Proti jugoslovenske in-
tnge v
Lor.don, 19. marca, r. Na včerajšnji reji poslanske zbornice j1? poslano« sir James stavil ministrskemu predsedniku kratko vprašanje, ali se jo vršila prein-kava o tem, pod kakimi okolnostre.i so jo Cm a gora ujedinila s kraljevino S1IS in ali mu jo mano, da Črnogorci trdijo, da so je to ujedlnjenjo izvršilo pod pritiskom. Daljo jo vprašal ali jo vlada proučila istinitost, teb trditev, da bi mogla o tem poročati Zvezi narodov. Ministrski predsednik Macdonald je odgovoril, da jo žo večkrat poslance opozoril na poročila, ki po bila izdana v angleški uradni publikaciji 1. 1921. Angleška vlada je' takrat poslala posebno misijo, da prisestvuje volitvam v Črni gori ter jo komisija dognala, da se volit ce niso vršile pod pritiskom.
Težkoče madžarske sanacije
Budimpešta, 19. marca. j. Delegacija Zvezo narodov jo zahtevala od madžarske vlade, da vsled deficita državnih gledališč odda državno opero v najem. Madžarsko prosvetno ministrstvo jo proti temu protestiralo in skuša na vsak način državno opero rešiti.
Budimpešta, 19. marca. h. Delegacija Zveze narodov so jo posvetovala, danes z zastopniki trgovine in industrije. Kakor poročajo, so so tikali razgovori ga-rantiranja zunanjega posojila v znesku 100 milijonov zlatih kron. Zastopniki industrije so izjavili, da so pripravljeni prevzeti na industrijo odpadajoči del in ga zasigurati s poljedelstvom. Prepričani so, da so mora s pomočjo zunanjega posojila posrečiti gospodarska rekonstrukcija Madžarske.
Pariz, 19. marca. j. Programatična iz--! jnva novega belgijskega kabineta jc bila v Parizu hladno sprejeta. Podučcni krogi vidijo v njej dokaz, da odstopa Belgija od stališča Poincarčjevc garancijske po« litike. Ta preokret pripisujejo novemu zunanjemu ministru Hymanu, ker je bil Jaspar vržen ravno vsled soglasja s Po« incarejem.
VOLITVE V FRANCIJI.
Pariz, 19. marca. j. Današnji kabinetni se jo pod predsedstvom Milleranda zno> va pečal s terminom za volitve. Na ju« trišnjem ministrskem svetu bo Poincarč predlagal, da se določi za volitve dan 11. maja. V političnih krogih izjavljajo, da 1. maj nc pride v poštev, ker jc na« rodni praznik.
ZBLIŽANJE MED POLJSKO IN ČEŠKOSLOVAŠKO.
Praga, 19. marca, j. <Venkov>, glasilo ministrskega predsednika dr. Svchle, prinaša v celoti članek varšavske <Gazette>, ki govori o nujnosti skupnega nastopa Poljske in češkoslovaško proti vsem sovražnikom. List dorlavlja še, da jc bilo tako postopanje vsled dosedanjega stališča Poljske nemogoče ia pozdravlja obenem približanje Poljsko češkoslovaški, ki je opažati v zadnjem času.
DR. MARX IN DR. STRESEMANN NA DUNAJU.
Dunaj, 19. marca. j. Državni kancclar dr. Mara in zunanji minister dr. Strese« mann sta prispela danes nn Dunaj in bila na zapadnem kolodvoru sprejeta od zveznega kanelerja dr. Scipla in večih ministrov. Zvečer jc dr. Marx sprejel več oficijelnih obiskov. Zvečer sc jo vr« šila na nemškem poslaništvu svečana ve« čerja na čast gostom.
MONAKOVSKI PROCES.
Berlin, 19. marca. z. V proccsu proti Ludendorifu, Hitlerju In tovarišem v Monakovem jo bilo sinoči zaključeno doka-zilno postopanje. Zaključno besedo sta Imela Ludcndorfi in Hitler, ki pa nista mogla povedati ničesar novega. Razprava jc cdgodena do potka, ko bodo pričeli govori državnega pravdnika in zagovornikov. Sodni' senat bo šele odločil, ali se bodo vršili govori v javni ali tajni razpravi.
PROGLASITEV REPUBLIKE V PERZIJI.
Pariz, 19. marca. c. Perzijski šah, ki sc nahaja sedaj v Parizu, se najbrž lic vrne več v Perzijo. Kakor javlja »Journal«, odide tudi prestolonaslednik v Inozemstvo. Proglasitev republike v Perziji so vrši najbrž Je 21. t. m. Parlament sc potem pretvori v konstituanto.
Katastrofalna eksplozija na Moravskera
Moravska Ostrava, 19. marca. j. Danes ob pol 12. uri jo bilo fli.Viti v Vitkovl-c.-ih in 18 km naokrog strašno detonacijo. V Keršmanienh jo prišlo v skladišču
za smodnik in dinamit grofa Wilczeka do eksplozije, ki jo pognala skladišče v zrni; V skladišču se je nahajalo okoli flOOD k,; oksplozlvnih snovi. Opustošenja v okolici nesrečo so velikanska. Polovica delavsko kolonijo jc uničena. Stvarna Skoda jo zelo velika, štovilo človeških žrtev šo ni ugotovljeno, ker rešilna akcija j a traja. Izpod razvalin ?o dosedaj izvlekli štiri uirtve in številno ranjence.
PAPEŽ BO IMENOVAL JUGOSLO-VEN. KARDINALA — 1. APRILA?
Beograd, 19. marca. r. Doznava sc, da bo v konzistoriiu dne 1. aprila pape/. imcnpval zagrebškega nadškofa dr. Ba-uerja za kardinala.
ODSTRANITEV TUJIH NASTAVLJENCEV.
Boofrad, 19. marca, n. Od novega lela do 1. marca t. 1. je ministrstvo za socijalno politiko prejelo 1190 prošenj inozemskih naslavljenccv, ki so nahajajo v naši državi, da so jim dovoli nadaljnjo bivanje v Jugoslaviji. Ministrstvi je ugodilo 156 prošnjam, ostalo pa jc odbilo.
Inozemske borze
19. marca.
CLIUII: Beograd 7.15, Pariz 29.46, London 24.93, New-York 580.75, Milan 24.25, Praga 16.7625, Budimpešta 0.0035, Dunaj 0.00815.
TRST: Beograd 28.90 do 29.10, Dunaj 0.0330 do 0.0340, Budimpešta 0.03 do 0.01, Praga 68 do 68.50, Bukarešta 12.25 do 12.75, Pariz 119.50 do 121, London 102 do 102.50, Ncw-York 23.60 do 23.90, Curih 405 do 409, dinar 28.90 do 29.20, dolar 23.65 do 23.85, carinski franki (20 zlatih) P1.75 do 90.50, uradni tečaj zlato lire 459.12.
DUNAJ: efekti (v tisočih): Trgobar.ka 44, llrv. hipotekama 70, Hrv. eskomptna 138, Jugoslavenska 110, Trbovlje 635, Jesenice 1800, Zenica 1"00,»C.utmnnn 830, Slaveks 620, Slavonija 121, ftečerana Osijek 1120, Jull-Sild 524, Anglobank 205, Bankverein 167, LHndorbnnk 29S, Zivno-slenskA 850, Alpine 590, Poldlhtltte 650, Skoda 1081, Dalmler : 3.
PRAOA: Beograd 43.525 do 44.025, Berlin 7.05 do 8.15, Dunaj 4.90 do 5.10. Budimpešta 4.875 do 5.375, Varšava- 8.25 do 4.15.
LONDON: Beograd 850, Berlin 18, Pariz 84.50, Rim 100.87'i, Curlh 24.83, Ne<v-York 429.25, Dunaj 306.000, Bukarešta 020, Praga 148.35.
NEW-YOUK: Beogr-d 123.25, Beilin 22.25, London 429.25, Pariz 508, Curih 17.25, Rim 436, Dunaj OJ'13 Budimpešta 0.1525, Praga 289.35.
Nemška senzacija o tajni francosko-
češko-jugoslovenski pogodbi
MINISTER BENEŠ PROGLAŠA NEMŠKE VESTI ZA IZMIŠLJENE. — NEMCI VZTRAJAJO PRI SVOJIH TRDITVAH. - VELIKA MEDNA-RODNA INTRIGA.
Berlin, 19. marca r. «Berliner Tage» blatt« objavlja besedilo deklaracije, ki sta jci baje dne 24. januarja t. 1. povo« dom sklenitve froncosko-češkcga pakta o prijateljstvu in zavezništvu podpisala v Parizu Poincar6 in Beneš kot tajno pogodbo. Po navedbah «B. T.» vsebuje ta deklaracija sledeče določbe:
1. Češkoslovaška v slučaju vojne med Francijo in Nemčijo stopa s celo svojo vojno močjo no stran Francije in na« sprotno. Francija se obvezuje, da napo« vc vojno Nemčiji, ako pride ČSR v obo« rožen konflikt z njo. 2. V slučaju vojne nied Poljsko in Nemčijo stopita oba po« godbenika na stran Poljske. 3. Pred za« četkom sovražnosti med Češkoslovaško tn Madžarsko bo Francija podpirala Ce« škoslovaško z vojnim materijalom. 4. Obe strani bosta nevtralni v slučaju konflikta med Poljsko in Rusijo. 5. V slučaju da bi sc zopet pojavilo v Avstriji gibanje za združenje z Nemčijo, bosta obe dogovorni strani po svojih zastop« nikih pri zvezni vladi na Dunaju opo« zorili na poslcdicc in zapretili z okupa« cijo republike po zavezniških četah. 6. Povrnitev Habsburgovcev na Madžarsko obvezuje Francijo no to, da takoj odre« če kredite, obe dogovorni strani pa ua to, da izvedeta poostritev kontrole. O nadaljnein modusu procedendi se bosta obe stran: posebej dogovorili. 7. Poskus restavracije Hohenzollernzev v Nemčiji ali v eni oel njenih dežel zahteva takoj« štiji najostrejši protest ultimativnega znučaja, ki bi ga morala izročiti oba po« godbenika v enakih notah in z obvesti« lom o nadaljnih sankcijah na zapadu in jugovzhodu, z ozirom na vcrsaillsko mi« rovno pogodbo. Ako bi se Nemčija tc« mu uprla, bi nastal casus belli. 8. Pri« jatcljski odnošaj z Rusijo sc ima začeti v medsebojnem sporazumu. Napad Ru« Bije na Rumunijo zahteva, da sc podpre Rumunija z vojnim materijalom. 9. Ako bi Rusijo, v slyčaju vojne med Poljsko in Rusijo podpirala Nemčija, bi morala oba pogodbenika napovedati Nemčiji
goslavlja obvezuje, da pristopa k Iran« cosko«češki tajni konvenciji. V tem pro. tokoiu se predvideva tudi poznejša pri« družitev Poljske in Rumunije.
Praga, 19. marca. h. Zunanji odbor zbornice poslancev se jc bavil danes po izčrpanem dnevnem redu z senzacijo «Berlincr Tageblatta«. Nemški člani opo ziciic so o tem intcrpcllrali zunanjega ministra. Dr. Beneš je odgovoril takoj in je odločno izjavil, da bo «razkritja» berlinskega Usta popolnoma izmišljena. Naglušal je, da ni nikoli sklepal ali pod« pisoval tajnih pogodb. Glede stvari sa« m eje izjavil, da je treba ra razširjenje takega matcrijala dveh faktorjev, in si« cer enega, ki razširja in drugega, ki ver« jame. Dr. Beneš zdaleka ne misli, da bi zunanji odbor verjel tako neumnim po« tvorbam. II koncu je minister napravil Sc politično opazko in stavil vprašanje, odkod prihajajo take vesti in kakšne na« mene zasledujejo. Značilno je, da jo nemški poluslužbcni Wolffov urad raz« kritja »Berliner Tagblatta« kljub takoj« Snjemu demantiju češkoslovaškega po« sianištva v Berlinu sporočil tudi inozem« skini dopisnikom.
Berlin, 1?. marca. h. Takozvana raz« kritja »Berliner Tageblatta* obravnava« jo skoraj vsi večerni listi v uvodnikih, ne da bi se pri tem dotaknili tudi dc« mantija tukajšnjega češkoslovaškega po« slaništva. Celokupno časopisje smatra vest za popolnoma resno, le «Vorwarts» in «Vossischo» sta ostala malo rezervi« rana. «Togeblatt», ki objavlja že obširne hrzojavke svojih dopisnikov v Parizu, Londonu in Rimu o utlsu dozdevnih od« kritij, izjavlja glede demantija češkoslo« vaškega poslaništva — izjava zunanjega ministra dr. Beneša je bila znana šele v poznih večernih urah — da je samo ob sebi razumljivo, da bosta Francija in Češkoslovaška zanikali pristnost po njem objavljenih dokumentov. Glasilo zuna« njega ministra dr. Strcscmanna «Die Zeit» se zadovoljuje z registracijo obja« ve »Berliner Tagcblatta» brez komen«
Petar Rman (Zagreb), Stjepan Uroji«, Ju-raj Snidarič, Stanko Mlklavžič. Nikola Srdovič in Franjo Vrtar (Varaždin), Ivan CavdarevU (Poiega), Martin Crnčifi (Bje-lovnr-Križevci).
vojno. 10. Neodvisen postane položaj i tarja. obeh pogodbenikov nasproti Italiji. Stre« I Praga, 19. marca. h. Vse okolnosti ka« mljcnja Italije za tem, da doseže go« , žejo, da gre pri scnzaciji «B. T.» za ve« spodstvo v Sredozemskem morju, bosta : HUo preko Berlina zasnovano intrigo, ki
pobijala oba pogodbenika.
Nadalje trdi «B. T.», da jc bil povo« dom konfercnce Male antante v Bcogra« du 23. decembra podpisan od Pašiča in l'cne"a tajni protokol, v katerem 6e Ju«
j naj škodi Češkoslovaški in Jugoslaviji, posebno pa Franciji v trenutku, ko se pripravlja obnova zvez z Rusijo in ko gre za pomoč ameriškega kapitala pri povzdigi franka.
Radicev taktični program
RADIČEVE 1 Z.JAVE DOPISNIKU «ZAGREBER TAGBLATTA«. RAZ-KRITJi »SLOBODNEGA I)OMA» O POSEBNEM SPORAZUMU MED RADIČEM, KOROŠCEM IN SPAHOM.
Dunajski poročevalec cZagreber T.ig- i to države odveč.
blatUis je imel z Radičem daljši razgovor o ciljih njegove nove taktike. Radič jo izjavil: f Odobril sem sporazum, ki ga jo napravila naša strouka z opozicijonnlnim blokom in ki mi ga je g. Predavec prod
Radič je končno Izjavil, da pojde z« kratek čas v London, nakar so čez 2 do 3 tedne vrne v Zagreb.
Zagreb, 19. marca. r. Današnji službe ni organ HRSS »Slobodni Dom» objav
ložil. Glavni motiv sporazuma je v tem, lja, informacije o taktiki radičevcev, ki
vzbujajo v političnih krogih mnogo pozornosti. »Sl. D.» piše: »Podpredsednika HRSS dr. Maček in Predavec sta, v pondeljek odnesla v Beograd Se 31 poverilnic, šo ta lodon pa jih bo izročenih nadaljnjih 12, torej v celoti 02, tako, da bo opozicija s 105 (?) zastopniki parlamentarnega bloka premogla 107 mandatov, kar pomoni absolutno in sigurno večino 7.a rušenjo PaSičeve tiranije iz korupcije, četudi bi v zadnjem hipu Pribičevič skočil Pašiču na pomoč«.
Predavec jo na Dunaju Radiča natanko informiral o svojih posvetovanjih s
da se urede srbsko-hrvntski odnošaji brez uporabo sile izključno s sporazumevanjem. Naša stranka bo morala predložili v verifikacijo vsaj 62 mandatov, da osigura opozicijonalnemu bloku večino tudi za slučaj, ako preide Pribičevič s svojimi pristaši k Pašiču. Davidovič nam je dal dovolj jamstva, da demokratski kabinet, ki bi imel priti na mesto Paši-čevega, ne bo izvrševrl nasilstev, ampak pobijal korupcijo in pripravil teren za nove volitve. V Beojradu se bodemo dogovorili, ali naj vržemo Pašiča že sedaj med proračunsko razpravo, ali pa po spre-
Za premoč na Sredozemskem morju
Ko so je lani sklepala zveza med Španijo in Italijo, so nekateri ob tej priliki napovedovali dalekosežni pre-okrot v političnem položaju na vodah
Sredozemskega morja. Spanci in Italijani so dogovarjali skupni načrt glode gradnje novih bojnih enot mornarice, in sicor v toliki mori, da bi bila za-sigurana zvezi obeh držav maritimna premo?, na Sredozemskem morju.
Trezni komentarji so Sle takrat izražali voliko skepso ob bojnih »latinskih« načrtih, opozarjajoč na eni strani na majhna finančna sredstva Španije in na nesmiselnost takih dragih podjetij za državo, ki vendar niti v najboljšem slučaju ne moro imeti od povečano vojne mornarico posebnih koristi. Posebno pa se je opozarjalo na posledico, ki jili morajo vzbuditi Spansko-ltalijaaske namere na strani Francije in Anglije. Francija da so ne bo dala odriniti tako zlepa od svojih bogatih severnoafriških kolonij, marveč si bo hotela krepko zavarovati svojo pomorsko pot do njih. Še prav posebno pa mora Anglija postati pozorna na italijanske ekspanzivne težnje, kajti zanjo je Sredozemsko morje, so važnejše — sedaj vodi direktna pot iz Londona v Indijski ocean, okrog katerega se v kolosalnem krogu vrstijo angleške kolonije, baš preko Sredo-zemskoga morja. Tn bo hotela Anglija v vsakem slučaju ostati absoluten gospodar in že v vsem početku uničiti možnost kako opasnosti.
Kar se je pričakovalo, je sedaj nastopilo. Velika Britanija je malo prod izbruhom svetovne vojno vzela svoje pomorsko bojne sile iz Sredozemskega morja, da jih koncentrira zoper Nemčijo, Sredozemsko morje pa, je izročila v varstvo zaveznici Franciji. Sorlaj pa se je baS po razglasitvi italijansko . Španskih načrtov odločila, da zopet dirigira znaten del svoje vojne mornaric« v Sredozemsko morje, kjer postane zopet Malta velika angleška pomorska stražnica, usposobljena, da v«ak trenutek obvlada situacijo proti komurkoli. In ravno v preteklih dneh .«o se vršili veliki manevri angleških pomorskih sil okrog Balearov, ležečih nokako v sredi med Španijo, Italijo in Francijo.
Razumljivo je, da so postali v Italiji ob tej priliki silno nestrpni iti vse časopisje je z razburjenjem komentiralo dogodke, smatrajoč jih naperjene zoper Italijo. In v resnici smemo smatrati ansleško pomorsko pr^gnipacijo kot italijanski poraz, ki ga lahko prištejemo neuspehu v Tangeru in neuspehu v pogajanjih s Francijo glede Tunisa. .Tasno je, da Italija v za pa dni polovici Sredozemskega morja ne more računati na uspehe v nobenem slučaju. Zato pa se baš v poslednji dobi s tem večjo vnemo obrača proti vzhodu, kakor kaže njena politika napram Rusiji, Grčiji, Albaniji in — naši kraljevini. Hoče si pridobiti in zasigurati pomorsko premoč, v bojnem in trgovskem oziru, vsaj v vzhodnem ali točneje: severovzhodnem delu Sredozemskega morja. To svoje stremljenje pa bo Italija sedaj po angleški zavrnitvi brez dvom no io ojačila. In to jo stvar, na katero moramo biti pozorni baš mi.
katoliškoga učenjaka — plitvel Teh plitvežov pa je hvala Bogu precej.
Predvsem so vsi kristjani - nekatoli-čani mišljenja, da sl lahko kristjan in ti ugajajo verska in etična načela, krščanstva. pa nisi rimski klorikalec. Pa tudi med katoliki jili je na milijone, ki jih Štejemo med take »plitvežo». In to so zelo pošteni in globoko verni možje.
KlerlkaJizem, kakor že ročeno, je parazit, ki rad nastaja v bližini ver. Zgodovina pozna opasne klerikalizme tudi pri pagansklh verah. »Slovenec« imenuje take sisteme teokratske, mi bi jih boljo nazvali »farokratske«, kajti pri njih kakoT pri katoliškem klerl-kalizmu jo diagnoza povsem ista: duhovščina, vršeč duhovno pastirstvo, opaža, da bi se moč na naivne in verujoče ljudske duše dala dobro izkoristiti za posvetne vladohlopne cilje. Parazit svojo blsa-go polni z versko grožnjo ali obljubami na račun onkraj groba. Parazit ob volitvah izpostavi Najsvetejše, da bi bil izvoljen kandidat klerikalnih gosonic-. Največji sovražnik gosenic jo svobodomiselno časopisje. Vsi klerlkalizmi se proti njemu boro enako: teror, prokletstvo. Katoliški učenjak naj si ne beli glave provoč: klerikalizem jo bil že pred Kri-stom. Bil je zelo močan tudi v Kristo-vom času: Farizeji so bili njegovi tedanji vodje. Oni so spravili na križ Jezusa Krlsta. In če bi danes prišel Krist, znova na svot, gotovo je, da bi ga prvi izrabili rimski klerikalci in znova križali I
venec« pa priobčuje članek, v katerem dokazuje glavno glasilo SLS nujnost ln potrebo Internacionalnega klerikalizma katerega docela Identificira z vero ln kr.' ščanstvom. Dosledno temu nazoru pod. reja «Slovenec» tudi državo — klerika-lizinu. »Slovenčev. članek naj si prebe. rejo pazljivo vsi oni narodno čuteči Slo-venci, kl so se dali dosedaj loviti na kle-rlkalne llmanice s samoslovenstvom In i slovensko avtonomijo.
jemu budžeta. Moje mišljenjo je, da jo prvaki parlamentarnega bloka Davidovi
taktična napaka, ako stranke dovolijo sprejem proračuna, ki so ga pobijale iz stvarnih razlogov.
Velike važnosti za razvoj političnih razmer v Jugoslaviji je zbližanjo srbske zemljoradniske in hrvatske sel jaške (Radičeve) stranke. Srbska more pri prihodnjih volitvah, ako bodo slobodne, znatno porasli v glasovih. Ako se nam posreči, da ustvarimo s skupnim nastopanjem oboh teh strank v novi skupščini socijal-no in napredno silo, potem moramo iti v državnopravnih vprašanjih umerjenejša pota. Vsekakor pa je nastopil čas, da moremo na parlamentarnem terenu pričeti boj proti militarizmu in centralizmu za paciiizem in federalizem in to z upom na uspeli. V prihodnjem volilnem boju so bodo borili srbski agitatorji na Hrvatskem, hrvatski pa v Srbiji za iste cilje. Mi ne gremo v Beograd, da se politično pogajamo, ampak pod vtisom važnega psihološkega razpoloženja, ki omogočuje konsolidiranjo notranjih razmer v Jugoslaviji na slobodni demokratski podlagi. Moramo pa onemogočili Pašiča v zunanji politiki. Pašič je stalna nevarnost za mir in zbira njegova politika neprestano materija! zn konflikte 7, Bolgarijo in Albanijo. Po mojem mišljenju ni resne macodonske nevarnosti. Glavni macedonski voditelji so za novo volitve. Odnošaji napram Italiji, zaključeni po Pašiču, so korektni, ne pa prijateljski. Mi ne potrebujemo od Mursolinija slobodnih rok v Solunu, kar bomo morali pozneje dragoceno plačati.
Naša zunanja politika se mora resno naslonili na Anglijo in mi moramo takoj priznati Rusijo,
V Davidovičevem kabinetu no potrebu-Jetr o porlfcljev, upamo pa, da bomo s podpiranjem njegovo vlade ustvarili at-»jo»f»T0. ki bo napravila zakon za znščl-
čern, Korošcem in Spahom. Predložil je predsedniku Radiču tudi prepis pismenega ffporazuma, za katerem ja osnovan parlamentarni (opozicijski blok), ki ga podpira HRSS,
Dalje jo predsedniku predočil posebni pismeni sporazum z dr. Korošcem ln dr. Spahom za slučaj, da — recimo — Pribičevič v zadnjem hipu podpre radikale in reši Pašičevo vlado. Predsednik Radič Je odobril ta posebni sporazum za skupni taktični nastop celega federalističnega bloka, ki v celoti šteje 112 poslancev In Je številno najjačji politični čl nitelj v skupščini. Razen toga pa jo prod sednik podrobno razložil, zakaj jo potrebno takoj odposlati v Beograd še SO povcrilnic ali celo 42, v celoti toroj 62. Nato jc predsednik odgovoril na kakih 15 Predavčevih vprašanj za vso slučaje, ki bi utegnili nastati s tem nastopom hrvatskega narodnega zastopa.
Izročitev novih radidevsklh poverilnic.
Imena poslancev Radičeve stranke, katerih poverilniee so bile v torek izročene predsedstvu skupščine v verifikacijo, se glase: Mate Goreta, šibeniški okraj; Mate Jagatič (volilno okrožjo Zagreb), dr. Stjepan Ortner, (volilno okrožje Va-raždiu), dr. Stjepan Buč, (Split-Kotor- Dubrovnik), Dragutin Kovačevič in Ilija Martinovič (Požega), Tomo VojkovlS, (Split-Dubrovnik), Andrija Tuličlč (Viro-vitica), dr. Smol jan in Nikola Preko (Mo-star), Blaž šalamon in Stjepan DombaJ (Varaždin), dr. Ivo Pernar (Zagreb), Luka Medač in Franjo Škrinjar (BJelovar-Križevci), in! Avgust ICošutiS (Prem), Josip Klriii (Split-Dubrovnik), Stanko Sibenilt (volilno okrožjo modruško-reško) Filip Lakuš, dr. Basanček in dr. Rudolf Horvat (Vlrovitiea), Jakob Šoblohor (Srem), Rudolf Herceg (modruško-roBko),
Admiral Beatty
poveljnik angleške mornarice v Sredo zemskem moriu lil vodia velikih angleških mornariških manevrov pri Balear-sklh otokih.
„KlerikalizemM
Težki topovi z ljubljanske katoliške fakultete so se začeli oglašati v »Slove,ncu» v obrambo klerikalizma. Včeraj objavljeni uvodnik je tipičen primer one pseudoznanstvenosti na teoloških fakultetah, ki služi v glavnem le potrebam klerikalne politike.
Tokrat jo bila fakultctska naloga, podreti argumente »Jutra*. Učeni gospodi so Imeli dokazati, da je klerikalizem, kl ga čisto umestno definirajo kot duhovno (roete duhovsko) sveto-rladje«, nujna vsebina krščanstva! KdoT jo mnenja, da je krščanstvo ono, lderikallzem pa nekaj drugega in sicer sescnlca na niem. ta ie uo. mnenju
Politične beležke
+ Konflikt radi zavoda sv. Jeroni-
ma. Tri dni pred podpisom rimskega pakta, ki Je naši državi zagotovil znatne pravice glede zavoda sv. Jeronima v Rimu, ie papež imenoval, kakor smo že poročali za direktorja nekega Italijana. Tako je naša vlada, kl je sporazumno s katoliškim episkopatom a v prvem redu z zagrebškim nadbiskupom dr. Bauer-jein imela za kandidata znanega našega človeka, stala nenadoma pred dovršenim činom. Zato so začeli ostri napadi na vlado, zdaj sc pa čuje, da jc imenovanje Izvršeno s sodelovanjem našega poslanika pri sv. Stolici dr. Smodlakc. Ml ne moremo tega prav verjeti. Stvar pa se mora razčistiti. Med vlado in sv. Stolico sc že vodi korespondenca, v kateri naša država zahteva preklic Imenovanja.
+ Pikantcrlje lz razpokanega bloka. »Narodni dnevnik, prinaša sentimentalen članek, ki toži, koliko so zadnji čas v Sloveniji Nemci napredovali. Ta del uvodnika gre na naslov NRS. Nato napada odvetnike, ki so zastopali nemške tvrdlic. Ta del gre pa predvsem na vodjo NNS dr. Ravntliarja kot zastopnika nemške pivovarne in ljubljanske tovarne za Ihn. Odobravamo. Istina je prvi korak k zboljšanju.
-I- HRSS in zemljoradnlki. V torek proti večeru sta sc, kakor smo poročali, radičevska delegata dr. Maček In Predavec podala v zemljoradnlški klub, kjer sta konferirala nad eno uro. Po sestanku ie dr. Maček Izjavil novinarjem: »Tekom razprave z zemljoradnlšklmi poslanci sc je ugotovilo, da smo obojestransko složni v mnogih programatičnih točkah in Je prccej izgledov, da se doseže programa-tično sodelovanje z zemljoradnikU Komunike, ki ga je o sestanku objavil zemljoradnlški klub, pa se glasi: »Današnji sestanek.z dr. Mačkom in Predavcem pomeni logično nadaljevanje vsega, kar se ic doslej godilo med predstavniki HRSS ln zcmlioradnlške stranke. Do daljše diskusije ni prišlo, ker je primanjkovalo časa; toda ugotovila se ie prav povoljna situacija za obe plati.. O. Predavec je še boli optimističen: on meni, da bi v jeseni moglo priti že do skupnega kongresa obeh strank.
-f Italijansko prijateljstvo v pravi luči ilustrira govor, ki ga je imel bivši reški župan Giganti na banketu povodom slovesne aneksije Reke. Med burnim odobravanjem zbranih gostov, med katerimi so bili tudi ljudje iz kraljevega spremstva, je vzkliknil Oiganti, da je današnji sporazum med Italijo in Jugoslavijo samo začasen, ker se Italija ne more zadovoljiti s sedanjimi mejami. Trajen mir bo mogoč šele, ko bo Italija dobila primerno zaledje za Reko ter vso dalmatinsko obalo s Kotorom in Lovčenom...
Avtonomija Slovencev in kleri kallzem. Mi smo vedno povdariali in opozarjali, da akcija SLS za avtonomijo Slovencev nl ničesar druzega kot prizadevanje slovenske duhovščine, da se slovensko ljudstvo Izroči v eksploatacijo rimskemu klcrikallzmu, to jc politiki Vatikana, kl je navadno v krutem nasprot-stvu z verskimi, vedno tudi z narodnimi interesi. Klerikalci so svojo gonjo za klerikalno avtonomllo zvijačno skrivali za slovcnsko-naclonalno masko, četudi je klerikalizem po svojem jedru in namenu Internacionalen zajcdavcc ter kot špekulant v Internacionalni politiki vedno na strani močnejših In večjih ter zato že od pamtlvcka unlčcvalcc in zatiralec slovenskega rodu. Ako bi našim klerlkal-ocm res bilo kaj za avtonomijo Slovenije, potem bi morali pred vsem zahtevati avtonomllo in popolno neodvisnost slovenskega ljudstva ln duhovščine od Rima, kl Je po osvoboditvi od Dunaja za naš narod tudi še po prevratu ostal izvor suženjstva in sramotne odvisnosti, Neodvisnost od Rima bi Slovenci tem boli upravičeno zahtevali, ker nam tam kaj poveljuje laika cerkvena gospoda, kl nima za naše ljudstvo niti srca, niti za njegove notrebe smisla. .Včeraišnil. »Slo-.
Po svetu
—	General Pelle t. V nedeljo je umi! v Toulonu v južni Franciji odjičnl trm. ooski general Pello. V svetovni vojni ti je pridobil sloves kot pomočnik zavez, niškega generalissima maršala Fooha. pa premirju je bil poslan na češko, kjer ja ostal skoro tri leta. Kot šef češkoslova. škoga generalnega štaba je r razmeroma kratkem času organiziral češkoslovaško armado. Povodom mobilizacijo ob Karlovem povratku na Madžarsko je bU Pelle Imenovan za poveljnika češkoslo, vaških čet za operacije proti Madžarski, V Pragi je vžival splošne simpatije, kl so se še poglobile, ko sl je Izbral za ženo gdč. Braunerjero, hčerko znanega če. Skoga profesorja in politika. Po svojoift odhodu iz češke, kjer ga je nadomestil goneral Mittclhauser, je bil Pelle zave?.. niSkl komisar v Carigradu, po sklepu miru s Turčijo pa se jo vrnil v Francijo.
—	Macdonaldovo posredovanje za ka-tollško duhovščino v Rusiji. Zabeležili smo vesti, da jo papež naprosil angle-Skcga ministrskega predsednika Maodo-nalda, naj posredujo pri sovjetski vladi v Moskvi v prilog škofa Czeplaka in dru gib katoliških duhovnikov, ki se nahajajo po sovjotskih ječah. Na torkovi soji angleškega parlamenta je Maodonald na neko tozadevno vprašanje potrdil, da se jo papož ros obrnil nanj s tako prošnjo. Izjavil je, da sicer službeno angleška vlada v toj stvari ne more posredovati, da pa bo porabila prvo ugodno priliko, da sporoči papeževo željo sovjetski vladi in jo tudi s svojo strani podpre.
—	Pred padcem kabineta Cankov. Boj proti kabinotu Cankov na Bolgarskem jo dosegel vrhunoe. SpIoSno se pričakuje, da ga bo nadomestil Andrija Ljapčov ali pa 1)0 sestavljena koalicijska vlada, obstoječa iz radikalov, domokratov in širokih socialistov.
Važen problem
Vsakdo, ki se bavi po svojem zva-nju ali pa iz interesa s kako zadevo, smatra to kot center vsega življenja in omalovažuje vse drugo. Ker so naži interesi na ta način razcepljeni, nam gineva pozornost za probleme, ki so v tetini središče vsega življenja. Od takega važnega problema kot del občega socijalnega vpraš.uija je zaščita dece in mladine. Malo se govori pri nas o tem vprašanju in temu primerno tudi malo dela, ker je — po_ napačnem mnenju presežne večine ljudi — _ to vprašan j o ie vprašanje najrevnejših slojev naroda. Toda pogled v druge države nam kaže, da smatrajo tamkaj to vprašanje v širšem pomenu in ga raztezajo na vso deco in mladino brez ozira na poreklo starišev dece. To spoznanje bo moralo prodreti tudi pri nas, ker bomo drugače trpeli trajno škodo na vseh poljih našega življenja.
Zal, da. to spoznanje ni prodrlo niti tamkaj, kjer bi morali biti že davno na jasnem o dalekosežnem pomenu pravilno in smotreno urejene državne zaščite dece in mladine. Državna zaščita dece in mladine je danes na slabšem, kakor je bila ob svoji ustvaritvi 1. 1919. Kar pa se je bilo izvršilo v prvem zanosu, je danes ali uničeno, ali pa samo vegetira. Krivda za to žalostno dejstvo zadene one Sinitelje, ki so smatrali in šo smatrajo zaščito dece in mladine kot potrebno zlo, kot koncesijo »ocijalno političnim zahtevam širokih ljudskih mas, ki so se p« ustvaritvi naše države jako in 7,a,vestno pojavljale, a ne smatrajo tega dola kot temeljnega dela za zdrav proc.vi! države. Koncesije so malovredna kompromisna sredstva in zato doživljamo, da se bolj in bolj bagatoiizin problem, ki "je vitalnega pomena m obstoj države in družbe, problem, katerega rešitev bi se bila morala vršit: sistematično, preudarno, brez k-oleba-nja. Vsled tega neresnega pojmovanja tako važnega vprašanja smo danes w tem, da se bo mirnodušno znižal bud žet za zaščito dece in mladine in M dal zaščiti brezvestno smrt-ni udarec Namesto poglobitve dela, lahkoumn* reduciranje samega bistva tega <lo'a
Finančni odbor Narodno skupščin; je izstavil za budžetsko leto 1024./2-) za vso državo le 10 milijonov Din ' proračun za zaščito dece in mladine znesek, ki ne zadošča niti za eno tre tjino leta. Vsled toga očitno dokumon tiranega omalovaževanja tako važne ga problema po Narodni skupscu bodo 22. in 23. marca 1924 v Boogrn du, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljar skupščine, da opozoro ob dvanajsti u> naš parlament na to, da bo učinil v« lik greh, ako ne izpreineni predlog!
V Ljubljani bo skupščina, ki jo Pr redi »Naše srces na pobudo Femin stične Aiijanse v državi SHS, v sobe to 22. marca ob 8. zvečer v Mestne« domu.
Zakaj so Italijani vdrli v Hotederšico
K nafiim poročilom o mučnem incidentu v Hotederšiel dodajemo šo sledeče podrobnosti:
Gostilna Lojza Brusa v Hotoder-jici je preje nosila ime »pri Novem jvetu*. Za Brusovo hiPo prične soseska, ki je zasedona od Italijanov, in M tudi imenuje Novi svet. Brnsova hiša. ki stoji ob državni cesti iz Hote-deršiee proti Logatcu, pa spada pod Hotederšco. Prvotna demarkacijska Srta z žico jo šla cire-a 400 korakov za Brusovo hišo. Poznejo so I .ali; premaknili mejo bližje hiše, tako da jo šla tedaj meja tik za Brusovo hišo, vendar pa jo lnla hiša 5» vedno v Jugo-tlaviji. Pred onim letom jo priSel neki |i$ki polkovnik in hotel žico kra-tko-malo premakniti pTcd Brusovo hišo. Brus se je odločno uprl. Polkovnik jo Brusil d o inl: »Ker nosi gostilna inio cVovi svet«, spada torci k vasi Novi »vet» Brus je polkovniku odgovoril: iV Ljubljani je tudi gostilna »Novi ivet», ali spada zato le Italiji?* Nato je polkovnik odšel . . .
Poleti je neki drugi italijanski častnik nadlegoval Brusovo hčerko, da raj nekaj podpiše. Ona so jo delala, kot ne bi razumela, kaj jo bilo zapisano. častnik ji je dejal, da gre radi nekega pretepa, ona pa je brala, da bi bil rad dobil njen podpis radi meje prel hišo. Brus je nato snel tablo z napisom »Novi svet« in obesil veliko tablo z napisom »Gostilna Jugoslavija«. Nato jp bil nekaj časa mir. Potom so zopet priSli nekoč Italijani in za-Itevali, naj pride na desko Se italijan-iki napis. Gospod Brus jo to odklonil.
Dne 14. marca pre fl poldne pa pride naenkrat 7 Italijanskih vojakov r, nekim kapetanom. vsi oboroženi, pred tiSo in jo obkolijo. Kapetan je prišel i vozom lz Postojne. Kapetan vstopi v hišo. vpraša, kdo izmod navzočih domačih razume laško. Ena hči se oglasi. Tej sporoči kapetan, da mora Iti sin Karel takoj ž n.iimi v Postojno, kamor prideta tudi gostilničarja Oblak Ii Kalcev (okupirano) in PotkovSek iz Grčerovcev (tudi okupirano) (oba seveda na terenu, kl spada po rapallski posodili k Jugoslaviji). V Postojni da v trenutku zboruje jugoslovansko-ita-lijanska komisija, ki določuje meje. Tam da bo sin Karel nekaj podpisal in bo svedok. kako se bo meja dolo-ffla. Ko je oče Brus pripomnil, da bi vendar kot gospodar moral on odločati in on iti v Postojno, je kapetan dejal, da je sin bolj razumen, nego oče. Sin Karel se je dolgo branil, ko to pa domači videli, da so obkoljeni, H je na videz vdal in hotel iti v Ho-teder.šico po dovoljenje, da se sme i r, Postojne zopet vrniti domov. Kapetan mu je branil, češ, tega ni potreba, italijanski voz ga pripelje drugi dan zopet domov. Ce bi pa moral dalje 6asa ostati v Postojni, bo imel tam polno oskrbo in 40 lir na dan. Medtem jo domača gospodinja naglo smuknila iz hiš© in hitela v vas po žandannerijo in linanco. Našla je brzo pomoč in naši orožniki in financarji so prihiteli z orožjem. Ko so jih Lahi zagledali, je nastala panika. Dva italijanska vojaka sta takoj uSla čoz mejo, ostali so bili aretirani. Enomu se je Se pozneje posrečilo zbežati. Ostalo s kapetanom ned je naša straža nato peljala v Ho-tede-rSico na orožniSko postajo in jih tam zasliševala, nato pa so aretiraneo odvedli v Logatec na okrajno glavar-itvo.
Medtem je bil o dogodku obveščen 'aSki oddelek finance na Kalcih. Laš-
ki finanear je prlfiel k naši straži in ji napovedal, da bodo kapetana ua poti proti Logatcu iz rok jugoslovensko straže rcSilL To so tudi poskusili, vendar so trenutek zamudili, tako da so sani, ki so peljalo kapetana v Loga-toc, Italijanom ušlo. Nato so italijanski finaaiearjl zagrozili, da pridejo sedaj fašisti in zažgejo Brusu hišo. Pri kaipetanu so našli žo v Hotederšici zavitek spisov, ki jih pa ni hotol izročiti. Nato so mu bili spisi odvzeti, protestiraj pa .je, da bi se čitali. Spise so v Hotederšici zapečatili in oddali s kapetanom vred v Logatcu. Na glavarstvu zaslišan, ni dovolil ka,petan, da bi se v 'spiso vpegledalo in je grozil, da ga prideta dva laška polka iskat, čo ga ta.koj no izpuste! Napad na uašo ozemlje je kapetan utemeljeval z različnimi izgovori. Nnjorvo jo izjavil, da je prišel v zadevi, kakor prejo gori navedeni polkovnik. Potem jo zopet dejal, da je prišel po nalogu komande italijanske finance, da naj ne Karla Brusa na lep način pripravi do tega, da nekaj podpiše, ali so ga s silo odvede. Končno jo zopet trdil, da vod i preiskavo zoper morilce nekega Italijanskega finančnega stražnika, ki je bil pred dvema letoma v HruSici ubit, in da ir K irel P.rus na sumu soudeležbe pri tem umoru! Okrajni komisar .io izpustil aretirane vojake na mejo, kaplanu pa je vrnil spiso in ga. poslal iz Logatca po železnici na Rakek.
Tendenca celega nasilstva je jasna, Italijani na zvit način zbirajo podpise od na Šili ljudi, da bi tista cona, ki jo imajo sedaj oni zasedeno, ki pa spada k nam po rapnllski pogodbi, pripadla njim.
Prebivalstvo ie mnenja, da bi med vodilnimi uradniki pri glavarstvu v Logatcu ne smeli biti taki, ki imajo svojce v Italiji. Jasno je, da mora tak naš uradnik, ako na.pTam ujetemu Lahu energično nastopi, živeti v strahu, da se njegovim svojcem v Italiji ne zgodi kaj hudega.
30 letnica smrti vzor-šene Marije Maraikove
Dne 20. marca 1894 jo prinesel »Slovenski Narod* uvodnik, ki se za čenja z besedami:
»Umrla je slovenska žena, katero je zaradi njenih izrednih vrlin visoko spoštovala ne samo vsa Ljubljana, nego sploh vsakdo, kdor je imel priliko, spoznati jo: tunria je v najlepših letih gospa Marija Murnikova, vzor rodoljubne slovenske damo . . .»
Trideset let je danes po smrti te izredne žene, ki so omenja z največjo častjo v zgodovini naSe borbo za narodnost, slovansko zavet ter za slovensko družabno kulturo in civilizacijo. Prekrasni nagrobnik pri Sv. Krištofu, visok relief Al. Gangla iz belega mramorja, govori jasno o njenih idealih.
V Ljubljani je bila rojena dno 20. oktobra 1845, in njen oče je bil vrli rodoljub Iv. Horrik, po krvi Ceh. Po očetu, ki je pač poznaj velikansko liacijonalno, kulturno in socijalno važnost češkega ženstva, — po svojem očetu je prejela Marija plamtečo narodno zavest, duševno btstrost, energijo, vztrajnost in silno ljubezen do jezika in umetnosti. Češkoslovenska kri po njenih žilah je pognala Marijo Horakovo kot prvo med Slovenkami v javnost, te kot dekle je nastopala v tržaški čitalnici kot sijajna dekla-matorka ter je pridobivala s svojo uprav sugestivno ljubeznivo zgovornostjo slovensko tržaško ženstvo za javno delovanje.
Ko se je preselila v Ljubljano in se poročila 1. 1870 z Ivanom Murnikom, je postala voditeljica ljubljanskega slovenskega ženstva. Prej pa si je morala to ženstvo šele ustvariti. Zakaj večina je biia vzgojena po nemških šolah ter jo bila brezbrižna za narodne ideale. Slovensko ženstvo v Ljubljani jo zvečine govorilo nemški ter jo zahajalo rajši na velike in blestečo nom-šlce prireditve, nego na skromno slovenske zabavice in predstaviee. Murnikova je znala pridobiti slovensko ženstvo. da se je odtegnilo Nemcem, dl ie se ^vrnlrt na slovenskih kone<>r-
aretiralo pre.l dnevi kot slavne krivce umora, posestnika Ivana Komada in Janeza Živka ter hlapca Franca Urobnika vse iz Zgornje Ščavnlce, okraj Sv. Lenart v Slov. Goricah. Dognalo sc ie, da so arctlranci v označeni noči okoli polnoči vodili vej tihotapcev, kl so tihotapili velike množine jajc, fižola in nekaj klobas v Avstrijo In sc zbrali pri posestniku Ivanu Konradu, v smeri proti Apačam, kjer so jih nameravali spraviti skrivoma čez mejo. Za to uslugo so tihotapci obljubili aretltanccin visoko nagrado. Na poti so bili zasačenl od dveh vojakov, ki sta pozvala tihotapsko družbo, da jima sledi v vojarno. En vojak jc Sel pred tihotapci, drugI za njimi. Ko so prišli do nekega gozda, so tihotapci kakor na dano povelje, iznenada napadli oba vojaka, ju podrli na tla jima odvzeli orožje icr ju obdelovali z gorjačami tako dolgo, da je obležal eden na mestu mrtev, drugi pa je, kakor že rečeno, kmalu nato umrl v radgonski bolnici. — Način napne!,! ka/c jasno, da ro bili tihotapci pripravljeni tudi za slučaj, da bodo zasajeni In so nedvomno dogovorili poprej načrt napada na vojake, ker je siccr popolnoma nerazumljivo, da bi se dva oborožena vojaka nc branila,
Gotovi mariborski listi napadajo dosledno uslužbence, ki vrle obmejno službo, češ, grozno krivice delajo »ubogemu obmejnemu prebivalstvu«, da po.:- -pajo z niim po balkansko ali makedonsko itd. ?nirt dveh mladih mož, ki sta vršila vestno svojo službo je sad te demagogije.
Upamo, da ne bodo samo žc aretirani trije zločinci, marveč šc vsi ostali tihotapci, ki so sodelovali pri umoru, dobili za svoje zločlnstvo zasluženo plačilo.
tih, zabavah, »Javnostih in pri sprejemih domačih in tujih gostov. Murnikova je skrbela, da so jc nivo slovenskih prireditev dvignil ne ie notranje, nego tudi zunanjo. V tem oziru je bila kritična ter jo zato jako blagodejno vplivala zlasti na srednje sloje. Kot taktna in fina žena jc bila učiteljica toda nje družbe.
Po češkem vzgledu je privedla slovensko narodno nošo do veljave pri najbolj svečanih prilikah in gledala jo z neizprosno energijo, da jo dima v narodni noši govorila izključno slovenski. Tako je postalo narodno ženstvo steber vseh prireditev v Ljubljani od 1. 1870.—1803.
Ilkratu je s svojo disciplinirano žensko četo delovala z ginljivo vnemo pri vsaki slovenski dobrodelni akciji. Sirote in ubožci so je spoštovali in ljubili kot blago dohrot.nieo. Za narodna društva in podjetja pa je nabirala požrtvovalno ter neumorno in privodla vsako do uspeha.
Vzgojila si je lepo Število naslednic, ki so nadaljevale na njen način in v njenem duhu delo na vseh poljih našega narodnega, kulturnega in socijal-nega udejstvovajija.
Trideset let je mrtv". Marija Murnikova, a njen duh živi v našem žen-stvu v blagor domovine, naroda in države.	Fr. O—r.
Žrtve poklica
lz temne zgodovine zločinskih tihotapcev.
Maribor, 18. marca.
V noči od 31. marca na 1. aprila 1920 sta bila v Nasovl, sodni okraj Gornja Radgona umorjena od tihotapcev dva vojaka; eden ie obležal na mestu mrtev, drugi pa ie dobil tako težko poškodbe, da je kmalu nato umrl v takrat šc naši Radgoni. Vse poizvedbe po storilcih so biic brezuspešne.
Na zasebno lnicljativo pa je orožništvo zasledovalo zločin dalje ter zbralo sčasoma toliko obtežilnega materijah, da je
Vlom pri fotografu Rovškn
Ljubljana, 19. marca.
V našem mestu zadnje čase skoro nI dneva, da ne bi bil izvršen kak večji ali manjši vlom, ali pa tatvina. Vlomilska družba obstoja najbrž iz domačinov, kajti nekaj nevarnih tičkov tc stroke je bilo v zadnjih teduili izpuščenih iz zaporov. Prav verjetno je, da so sc nevarni bratci zopet medsebojno poiskali in pričeli nove širokopotezue akcije. Boje sc očivldno, da ne bi prišli ob »kredit«.
Danes, okoli štirih zjutraj, je bilo vlom Ijeno v fotografsko dclavnico fotografa Davorina Rovška v Kolodvorski ulici, ki se nahaja na dvorišču drugega poslopja za glavno hišo, vendar tako, da sc more videti na ccsto In nasprotno. Tatovi so preskočili ograjo, obšli drugo poslopje ln vdrli v dclavnico skozi straniščno okno. Priti v notranjost pisarne jim je biia prav lahka stvar. Vrata so iz previdnosti sneli in jih naslonili na okno proti cesti v namenu, da zakrijejo luč, katere so sc poslužill pri «dciu«. Takoj nato so sc spravili nad veliko železno blagajno, ki so jo navrtall na dveh krajih. Delo jc bilo sicer naporno, podžigal pa jih jc up, da pridejo do bogatega plena. Vendar pa so se pošteno opekli. Gospodar jc namreč čisto slučajno odnesel zvečer ves denar v svoje stanovanje. Praznih rok pa ljubitelji teme kljub temu niso odšli. Pobrali so za »odškodnino« dragocene fotografske potrebščine v skupni vrednosti do 50.000 Din.
Tatvino je opazil zjutraj prvi gospodar, ko jc prišel v dclavnico. Naznanil je dogodek takoj varnostnim organom, vendar pa o tatovih ni nobenega sledu.
	" S
||jn ee najbolje zabarai brez njo vstopnine ali povišanja cen	C3 r 3 - u evi ca
Kllli ,sak ol' nre "e^ef nuflj do 1. ure popolnoči, kjer	IS "U s - S.'S
[/njjii svira prvovrstna ciganska lltinU godba pod vodstvom pri-maša Jauoša.	2 5 CCJ IM S ra » .1»» " «3 .2. SMS
Dopisi
ČRNOMELJ. Šolska mladina tukajšnji šolo ,ie uprizorila pod vodstvom učitolj stva 15. in 10. marca mladinsko priredi tov. Vsestranski spored je privabil pole; staršev otrok tudi drugo občinstvo, ki !< drugi dan Lacknerjevo dvorano napolni lo do skrajnega kotička. Na sporedu f-t bile pevsko točko, igri: rPovodni mož. in »Kaznovani šaljivoc«, vijolinska toS ka in slika: »Pozdrav mladini«. Pesen »Trije dudeljčaki«, Iti zahteva precej va;« so otroci izborno obvladali. Središče večera sta bili igri. Ljubko .io bilo gleda, ti na odru malopridnega. Jankota, ko ra]7,no sestrico Majdo, prijateljskega M.-.-tevžka in smešnega povodnega moža. Mirko in Zora sla pokazala popolno otro! Ko jezieo, da jih je bilo veselVi gledali Srčkane s bile Tri punčke. Učenka 7. ]Soh. jo kljub kratkemu času pokazala j uspeh na vijolini » spremi Je van jem svojega učltoljn. M., ki poučujo na šoli vtj< lino kot neobcezen predmet. Spored j-' zakliučila nacionalna točka: Pozdrav do moviut, ki re jo morala ponoviti. Jugo. slavlja obljublja neodrešenlm bratom svo bodo. Pe.cm »Rapallo« jc opominjn'a mladino, da naj ne pozabi na. naše *:>• sužnjene brate! Prireditev je bila r ko rirt šolnrskc knjižnice. Hvala mladini in čast učitcljstvu, ki svoj prosti čas po-sroča tudi svoji deci!
METLIKA. Dne 13. marca je predava! v naši čitalnici g. Cimerman o davkih in taksah ter o nekatorih najvažnejših določbah obrtnih predpisov. Udeležba je bila ča3lna, pogrešali pa smo marsikoga, ki bi mu poučno predavanje gotovo koristilo. Za svoj trud je žel predavatelj mnogo priznanja. Čitalnico pa prosimo, da nam zopet, preskrbi kako predavanje, ki «e ga bomo ladi udeležili. Vso one, ki so so doslej izogibali predavanjem, pa poživljamo, da. so udeleže prihodnje prireditve. Zvozi kulturnih društev naša is-krcna zahvala.
RUSE PRI MARIBORU. V soboto dne 15. marca se je vršil pni f-esl.mek tuk. delavstva za ustanovitev SSDU. Delavstvo je spoznalo nepoštenost klerikalnih in komunističnih voditeljev, ki eo brigajo samo za delavsko glasove, ne pa za njihovo potrebe ter s kričečimi gesli tirajo delavee naravnost v brezposoluost. Vodslva raznih obmejnih tvrdk so -e vedno v rokah tujcev, ki nameščajo po večini Nemce, naš domači delavec jo pn ostal večkrat brez kruha ali pa je bil zapostavljen za nemškimi in nem.-kuiar-skimi odjedale! kruha. Toda sedaj se bliža konec moči teli zapeljiveev. SSDU uživa med delavstvom vedno več zaupanja, ker je s svojim poštenim delom žo večkrat, dokazala, da ji jo v resnici za dobrobit vsega zavednega delavstva. Delavstvo vodi organizacijo popolnoma samostojno, ima vpogled v vse njeno delovanje tako pri podružnicah kot pri centrali. Na sobotnem sestanku ^mo to vsi prepričali po raznih svobodnih izjavah posameznih delavcev, da je žo čas pomesti z organizacijami, ki samo iznior-gavajol G. St romar kot dober prijatelj delavstva, jo s sodelovanjem pripomogel, da se jo sestalo delavstvo k ro6noniu pretresu svojega položaja. Sklonilo so .ie ustanoviti v IluSah podružnico SSDl*. Doiegat centralo jo podrobno razložil pomen Unije in položaj delavstva. Po dve-urnih razgovorih je bil izvoljen sledeči pripravljalni odbor: Preds. Paj Aut., tajnik Pišeanc Rudolf, blagajnik Duh France, odborniki: Kcpolusk Konrad. Jare Hinko, llozman Ant., nam. kupiie Julij in Lamprecht Ivan. Odbor ima poskrbeti vso predpripravo za ustanovni občni zbor podružnice. Treba jo le vztrajnosti in solidarnosti. Pot k treznemu dolu je pričeta! Pristopnino 2 Din in mesečno članarino 5 Din sprejemajo gornji člani odbora. Člani SSDU dobivajo glasilo »Domovino« brezplačno.	—r.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Četrtek, 20.: »Ašantka«. C.
Petek, 21.: Zaprto. (Generalna vaja.)
Mbota, 22.: »Cezar ln Kleopatra«. Pre-mliera. Izv.
Nedtlia, 23 : »Cezar ln Kleopatra«. Izv.
Pondeljek, 24.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Četrtek, 20.: Zaprto.
Petek, 21.: »Manon«. B.
Sobota, 22.: »Poljub«. A.
Nedelja, 23.: »Carmcn«. Ljudska predstava. Izv.. mdeljek, 24.: Zaprto.
Šentjakobski oder v Ljubljani.
Nedelja, 23.: «Te modre oči«, »Ljubosumnost«.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 20.: «2X2 = 5». C. Kuponi.
Petek, 21.: Zaprto.
Mbota, 22.: »Hanlce pot v nebesa««. A. Premijcra.
Celjsko mestno gledališče.
Pelek. 21.: »Vzgojitelj Lanovcc«. B. edelja, 23. ob 16.: «Mamzellc Nitouciie« Izv.
•
Sprememba ljubljanskega opernega
'•pertoarja. Gledališka nprava sporoča:
i !'ed obolelosti nekega člana jo bila po-
*>hiia nnrnmemha one.meo« renertoaria.
(Glej zgoraj.) Abonentl reda D dobe operno predstavo prihodnji teden.
Repertoar ljubljanske drama se za
danes vsled nezgode g. Rogoza spremeni v toliko, dn se bo igrala mesto <Kamele> «ASantka» za red C.
Med reviiamu
Pred nami ležijo štirje uvaževanja vredni zvezki dveh odličnih zagrebških revij : Nove Evrope in Jugoslavenske Njive.
«NOVA EVROPA« prinaša v svojem sedmem zvezku, ki je izšel pod skupnim naslovom «Bcz državljanske svesti » Dc« valvaeija dinara», sledeče prispevke: Bez državljanske svesti (I. Kolbc); Devalva. eija dinara (I. Belin); Moj plan za cdrža« vanje mira 1 onemogučenje ratova (I. F. Lupis»Vukič); Jugosiovenskl crvenl npo> stol (V. M. Vukičcvič); Useljcnlčko pi» tanje u Americi (V. Jordan). Med pre« gledi Je posebno zanimiv sestavek L. Po« povičn pod naslovom «Jcdno nemerodav no mišljenje o Iludožcstvcniciman ter kritične pripombe urednika k RadlEcvi« devemu almanahu, ki jc nedavno izšel v Beogradu.
Osmi zvezek Jc izšel pod zaglnvjem «Na3i osnovni pogledi « Kriza intelekta i propadanje inte!ektualaca». Uvodni čla« nek pod prvim naslovom jc napisal J. Zubovič. Sledi pojasnilo «Iz radnog ko!« Nova P.vronrtn. trier natHemn i7.1(1,'» u«
redništva, dalje članke «Val se vrača» in dr. Hercogov spis o propadanju inte« lektualccv in krizi Intelekta. Revija pri« naša šo ekonomski in gledališki pregled s poročilom o gostovanju Iiudožestveni« kov v Zagrebu ter polemično beležko
0	Radičcvičcvemu almanahu.
.JUGOSLAVENSKA NJIVA* objav«
lja v svoji številki od 1. msrca na prvem mostu Demetrovičev članek «ParIament
1	privreda«; dalje Branko Mašičcvo no« velo oPisariea Vasil.iko i Mirkuc Pod« rumdžijaj., VI. Nazorovo pesem <-Ona», Mamuzieevo .'Pesino invalida®, Dvorni« kovii!evo razpravo «Hrist, Budha Sclio« penhauero, dr. šišičev spis «Kncz Milo3 u Zagrebu 1848.» in Stojanovlčcv sesta« vek »Nacionalni in socialni motivi agrar no reforme.*
Naslednja številka od 16, t. m. publi« cira na uvodni strani rektorski govor ob sv. Savi na beograjski univerzi «Ku!< tura i harmonija*. Sledi Nazorova proza »Ante Pivalo», Šišičcvo nadaljevanje o knezu Milošu v Zagrebu in Dvornikovi« čevn razprava o Kristu, Budi in Sthopen hauerju. — Listek jc v obeh številkah bogat in obsega poročila o Matošcvih pesmih in zagrebškem gledališču, o Voj« novičevi knjigi zgodovine dubrovniške republike, o intcrnacionalizmu in nacio« nalizmu ter o razvoju družbe: Božo Lov« rič piše o umetnosti Rusinje M. N. Gcr« monove, Stanko Tomašič o Maccliiavclli jevi komediii »Korendcčcn* Itd. itd.
Obe reviji priporočamo v čltanie in naročbo vsem, ki se zanimajo za vpra« Šanja našega tekočega življenja.
Cezar in Klcopa'ra. Skušnje za zna-menilo Shavovo historično komedijo {Cezar in Kleopatra*, ki Jo pripravlja ljubljanska drama, gredo h konru. Pre-mijera bo v soboto, dne 22. t. m., prva re-priza v nedeljo, dno 23. t. m. V naslovnih vlogah nastopila ga. Nabloeka kot Kleopatra in g. Putjata kot Cezar. V ostalih vlo-| gah je zastopan skoro ves dramski ansambel.
Smcfanovi <Dve vdovb v Zngrebu. V nedeljo je zagrebško gledališče prvič uprizorilo Smetanovo opero cPve vdovb. Predstava je lepo uspela. Kritika poudarja dobro našludiranje in skrbno uprizoritev. Opero je dirigiral kapclnik p. Polič. Kot pevci so so izkazali: g. Križaj, g. Knittl ter gospa SeBtrlčeva. Občinslvo jo sprejelo opero toplo, iskreno in prisrčno.
Dvo domači preniiji-ri v Baojradii. V Beogradu pridela v kratkem na oder dvo domači deli, kateri uprizori tamošnji »Studiov, katerega Člani so akademiki. Igrala se bo »Gopoljeva smrb od lani umrlega Hrvatu Ulderllta Donadinljn in <Dača» od Rankn Mladenoviča. Prvi kos je vizljonarna enodejankn, drugi pa mistična narodna pravljica iz 15. stoletja.
Gostovanje Hudože^tverikov r Sarajevu. Člani moskovskega <-Hudože?tvene-ga teatra* nastopijo svoje gostovanje v Sarajevu dno 25. t. m. Na dan prihoda bodo igrali Č.ehovov »ČreSnjev vrt«, drugi večer Dostojevskega »Selo Stepančikovo*, j tretji dan Dickensov <Boj življenja«, čc-1 trti večer pa »Stričkn Vanjo« od Cehovn. Skupina obsega dame: Germanovo, Kri- J zanovsko, Greč, Krasnopoljsko, Tokarsko,; Levicko, T)rljeprovo, Skrjnblno, Baliarovo, | Vl-isovo iu eosnode: Sarova. Masaliilnova.I
Pavlova, Virubova, Komisarova, Sjerova, Vasiljeva, ZclicUega, Sekcvičn in Cicl-janova.
Areibaševi »Zločinci« na sarajevski
pozornlri. Na odru sarajevskega nar. gledališča so to dni uprizarja Arcibaševa drama «Zločincb, ki obravnava problem bračnih sporov. Za sarajevsko gledališče Je sploh značilno, da se igra v njem po-največ ruski repertoar.
Bazslava del jugoslovanskih umetnikov v Budimpešti. Delegat društva Jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov v Vojvodini se Je prošlo dni mudil v Budimpešti, kjer se je dogovoril glede reprezentativne razstave jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov v madžarski preslolici. Pogajanja so se zaključilo ugodno. Razstava se bo vršila letos v Jeseni.
Iz dunajskega glasbenega iivljenja. 1". t. m. Je nastopil v tukajšnji ljudski operi kot gost svetovnoznani italijanski barilonist Mattla Bntlislini v operi »Atri-čnnluis. Umetnik je star 72 let, pa igra še vedno 7 mladeniško čilostjo. Glas mu Je r0'11. sečnnt in krepak, da nisem mogel verjeli, dn imam pred seboj pevca-starca. Bal listini in tenorist Bonci sta danes zadnja zastopnika pravega italijanske-pn belrantn. Pred par dnevi sem ga slišal kot Senrpio v Toski. Cnvaradnssija je la večer igral znameniti rumunski tenor Grosaveseu, ki ima mehak južni glas. Arijo v II. aktu je moral ponoviti. — Dne 10. t. m jo pel Grosaveseu vloge Rudolfa v »Boheme« v državni (blvSl dvorni) operi. Bil ie na odprti sceni živahno nklamiran. Collina ie pel noš rojak Zee.	A. M.
Domače vesti
* Tuje vojaško misije v Jugoslaviji. VI sobno škode. V njihovi družbi so so milia-Beograd Je prispelo več angleških gene- jnle tudi ženske, ki pa so o priliki aro-
ralštabuih oficirjev, da proučijo naše vo jaške institucije. Včeraj so posetili vojuo akademijo in vojno ministrstvo. V Beograd je prispel tudi prvi del češkoslovaške vojne misije, obstoječ iz polkovnika Poležala iu majorja Nevekle, bivših do-brovoljcev na dobruški fronti, ki 6tn dodeljena naši armadi v Novem Sadu in Valjevu, da upoznata organizacijo naše vojske.
* Iipremembn pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Dosedanji direktor
lucijo njihovih spremljevalcev pobegnile na Hrvatsko. Krešimira Geisere, Petra Ilrvoja iu Sajo Hajrota ima v evidenci tudi zagrebška policija, ki jih ima tudi v svojem fotografskem albumu. Svarimo še enkrat naše ljudstvo, naj bo na sejmih previdno in naj nikar ne naseda tem sleparskim Igralcem.
* Iz Kočevja. Pišejo nam: Pri zadnjih volitvah v premoženjsko upravo mesta Kočevje so nemški nacijonalci javno pokazali, da nočejo sodelovati s Slovenci.
državnih železnic v Zagrebu Bobovič je To si treba zapomniti. Tujce in goste, kl premeščen v Beograd in imenovan za po- ( prihajajo v Kočevje, opozarjamo zato, da
možen človek; otrok ni Imel ln je živel ločen od svoje žene.
• Domov uo6e že 28krat kaznovani Anton Kittler, brivski pomočnik iz Knrlovcn, čeprav jo izgnan za vedno iz ljubljanskega policijskega okoliša. Zadnjič je bil od-premljen v domovinsko občino pred nekaj dnevi, vendar jo sprevodniku pobegnil že iz vlaka in so povrnil zopot nazaj v Ljubljano, koder pa ga policija še ni mogla izslediti.
Is Ljubljane
u— Italijanski poslanik na potu skozi
uicuicbil-u V uvusinu JU IHJtllU.UlI (.4	...»juju , ..uvv.jv,	j-.u- h-.-l — — , , , ,,	. ,	t, .	,	.	,
močnika generalnega direktorja. Za dl-1 je zbiroliKe Slovencev kavarna Zurl, Sle-: LJ«MJm»- Na potu v Pum je prispe! rektorja državnih železnic v Zagrebu je J vencem prijazne gostilne pa: Fr. Verder-; f včerajšnjim brzovlakom v Ljubljano pa imenovan dosedanji načelnik promet-, ber <Union», hotel Ferles pri Kolodvoru, iIT?', nega
žar, ki pa so ga gasilci kmalu udušili in nI napravil posebne škodo. Uničena jo bila le otroška postelja z opremo in po« škodovan en divan. Kako je nastal ogenj še ni popolnoma pojasnjeno.
u— Smodnik so iznašli. Na magistratu namreč In to zoper brezposelnost. Tam je neki g. Erjavec dognal, da se je bo odpravilo 1. s statistiko, 2. s posredoval« nico za delo, 3. s podporami. Je res: pri statistiki bo zaposlenih nekaj pisarjev. Posredovalnice za delo pa že imamo. — Gg. na magistratu ni prišlo na misel, da davčna in sploh gospodarska politika ljubljanske socioklorikalne «večinc» goni vso podjetnost iz Ljubljane. Lek zoper brezposelnost v Ljubljani je le eden: nu« diti podjetnosti tako vabljive razmere, da bo rada prišla in se potem prosto razvijala v Ljubljani. Zato pa je eden predpogojev ta, da se sistem na magi« stratu rnenja. Dajanje podpor, s kbjimi nihče ne moro nc živeti ne umreti, jc samo odvračanje od dela in koritarstvo
hodnji no
svetovmo
jo z gospodarskim življenjem naše države.
*	Letošnji kongres profesorskega udruženja. Glavna uprava profesorskega udruženja je sklonila, dn se vrši letošnji kongres v dneh 9. in 10. julija. Na kongresu se bo končno sklepalo o gospodarski zadrugi. Po kongresu izlet v splitsko okolico ter slavuost na morju.
*	Osebna vest. Gospod Alojzij Merhar jo imenovan za kanonika pri stolnem ka-pitlju v Ljubljani.
*	Odmer vseiičiliških profesorjev r Beogradu. Včeraj se je vršilo v avli zagrebške univerze veliko protestno zborovanje proti redukciji vseučiliških profesorjev v Beogradu, katerega so se udeležili dijaki v-3eli političnih mišljenj, razen radikalov. Sprejeta je bila soglasno resolucija, ki odločno protestira proti kršitvi univerzitetne avtonomije v Beogradu.
*	Smrtna kosa. V Mariboru je nepričakovano umrl znani koroški rodoljub Wut-te, po domače Rožanov iz Loč pri Vrb-skem jezeru, še ob devetih zdrav in dobre voljo večerjal v gostilni <Pri sodniji* v krogu svojih prijateljov, ob desetih pa je izdihnil svojo blago dušo.
*	Veliko obrtniško zborovanje v Ptuju se bo vrSilo v nedoljo dno 23. marca ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1.) Davčna, bremena in obrtništvo fpredavu davčni nadu-pravitelj v p. g. O. Meglič, Maribor). 2.) Kredit malega obrtnika (predava g. J. Volk, Šoštanj). 8.) Delavsko zavarovanje (predava g. dr. 1. Pless, Ljubljana), d.) Delovni čas (predava g. I. Rebek, Ce Ije).
" Nov kovani denar v JugoelavljL V
smislu sklepa ministrskega svota bo finančni minister v kratkem predložil skup ščini načrt zakona o kovanju zlatnikov in nikljastega drobiža. Zlatnikov se bo kovalo za znesek 20 milijonov Din, komad po £0 Din, nikliastih novcev po 1 Din in po pol Din pa za 200 milijonov.
*	»Pomori Blokb V Krajini se demokrati in vsi ostali, ki niso vnešeni v radikalsko sezname, zadnje časa mesto »po moz Bog!» pozdravljajo s: «Pomozi Blok!...» K tomu dostavlja beograjski «0djek»: Kdor pozna vse pritožbe in ja-dikovanja Krajincev proti radikalskemu pnšovanju v teh krajih, bo razumel tudi to novo molitev ...
*	Sleparske Igre. Pišejo nam: V Vašem listu čitum, da so neznani Hrvatje že dvakrat opeharili številne ljudi s tako-zvano igro na naprstuike za večje zneske.
jo kandidiral na skupni listi in Erker-<Majevka».
* NaSI t Ameriki. V Clevelandu v severni Ameriki sla se dne 30. januarja poročila Alojzij Rožane iz Begunj pri Cerknici in Roža Zugelj i/. Seniifa na Dolenjskem. Po poroki sla sc nastanila v svojem novem stanovanju, kjer pa so ju že naslednjega dne našli mrtva. Plinova poč v spalnici nI bila pravilno narejena bi je iz nje uhajal plin, kar je imelo za posle-
slavi ljubljansko napredno dijaštvo s spominskim večerom, ki ga priredi ccn« tralno tajništvo napredne omladine iz Slovenije, jutri v petek, ob 20. v Dija« škem domu (arena Narodnega doma). G. F.vgen I-ovšin bo referir.il o dijaškem pokretu, ki je dovedcl do stavke., dr. I. C. Oblak o koroški Sloveniji, dijaki sami pa bodo recitirali primerne pesmi Zu*
v Hrastniku. Pišejo nam: V ponedeljek se je zgodila v Hrastniku velika nesreča. V tovarniškem kamnolomu je ubilo nekega pred kratkim došlega oženjonega delavca. Eksplozija, visoko zgoraj v skali, ga je vrgla v globo-
pančiča in Aškerca. Vabljena je vsa na« iz nje untijtu piuj, liar J t: uiietu jm uuoit;-	, , ,	J
dico smrt mladih porofenoev. - Želez- Predna javnost. Vstop prost
niškl znvirnč Josip Zaletel, zaposlen pri! ,u~ J- A" D. «Trig av». Ljubljena. No«
mali železnici v Loralnu, je padel p'od vi odbor se je konstituiral Sledeče: pred«
kolesa, kl so ga popolnoma razmesarila. "dmk P aninsek Odon cand iur., pod«
Tri leta je služil pri ameriški okupacijski Prednik Lovrec Mirko, cand mr, taj«
armadi v Nemčiji	Dovgan Ivo, stud. Iur., knjižničar Jo«
,,	• „ ...	i tip Prodan, stud. med., gospodar Cvetko
Velika nesreča v Hrastniku. Pišejo '	'	' 1 „ , ,, _
Franjo, stud. iur., zapisnikar Kuhane B.,
atud. telin., odbornik Repič Franjo, stud.
med., revizorja: Kajnih Zdravko, cand.
iur. in Erhartič Ivo, otud. tehn.
u— J. n. a. d. »Triglav« priredi, danes
v četrtek ob 20. uri pri »Novem svetu®
v Ljubljani debatni večer. Predava tov.
Vatovec o »nemški rcvoluciji 1. 1918 in
1919.» Obisk za člane obvezen.
u— Predavanje v društvu «Soča». V
soboto 23. t. m. ob 20.30 predava v sa«
Ionu pri Levu g. dr. Vojcslav Mole o
«Poraenu arheoloških izkopin». — Vstop
vsakomur prost.
u— Odbor J. n. n. d. "Jadrana® se ie
konstituiral sledeče: predsednik Buljevič
Nedeljko. cand. ing., podpredsednik L.
Florjaneič, cand. iur., tajnika Nagode
Črtomir, cand. ing. in Lučovnik Rudolf,
tehn., blagajnik Tcodorovid Dušan, telin.
čitalničnr Jereb Stane, med., knjižničar«
ja Gspan Alfonz, phil. in Erccg Rudolf,
med., gospodar Scliarlacli Rudolf, tehn.,
arhivar Dolar Nada. tehn., društveni to«
žitelj Lučovnik Hinko, cand. iur., name«
stniki: Rus Josip, tehn., Kostlč Vcsilej,
tehn., Verbič Stanko, tehn. in Zcgura
Luka, med., revizorji: Kalan Pavlo, cand.
pliil., Omahcn Janko, tehn. in Gračncr
Jože, cand. iur.
Ogenj v WoIfovi ulici. V Dolcnčc
zvečer Jo člno, kjer Je obležal razbit in mrtev. Itne-1 na ponesrečenca še nismo mogli dognati.
Stekel pes na SkoteljcL Na Skofeljcl pri Ljubljani so prošlo nedeljo pobili steklega psa, ki je ogrizel štiri osebe, katere odpošljejo v Pasteurjev zavod.
Od razbojnikov ustreljen. V noči od nedelje ne ponedeljek je mati posestnika Štefana Hozjana v prekmurskrm Trnju slišala hojo okoli hiše. Poklicala je sina, ki jo skočil iz postelje in hitel za neznanci, ki so se skrili za hlevom. Ko so zapazili, da so bliža llozjun, je počil strel ln Ilozjan se je, smrtno zadet, zgrudil lia tla. Bil jo dober gospodar, star šele 38 let. Zapušča mater, ženo in dvojo nepreskrbljenih otrok. O razbojnikih ni sledu.
*	Harakirl v Beogradu. Eden najuglednejših meščanov Knoz Danilovo ulice v Beogradu — TC-lelni starček Gjcnadijo Deanovič, gradbeni podjetnik, jo dno 1-1. uiarca v svojem stanovanju izvršil grozen poizkus samomora: prerezal si je z britvijo trebuh. Storil ;e to, ker je kot ži-rant za nekoga trgovskega tovariša moral plačati menico za 30.000 Din.
*	Zastnipiti se je hotela v zagrebškem 3tanovanjsIvem uradu Agata Juriš, 47-let-na siromašna vdova. Že štiri leta ležijo na uradu njone prošnje za stanovanje, toda navzlic njenim skoro vsakodnevnim urgencam še do danes ni našla strehe. Za silo stanuje pri neki perici, ki jo neprestano goni na ulioo. V vojni ji je pa-dol mož, otroci pa so jo tudi že povEem zapustili in pozabili. V skrajni bedi so
Prav gotovo se bo dotična družba klatila je v torek podala na stanovanjski urad
včeraj g.
ulica št. 29. Kdor bi ga kje izsledil naj sporoči na navedeni naslov.
u— Zlikovstvo. Trofikantki Mariji Pu« kel v Florijanski ulici je odnesel neznan otorilcc iznad trafike napisno tablico, vredno 80 Din. Mariji Bogataj iz Spod« nje Siškc pa je neznan žepni tat ukradel iz žepa listnico z vsebino 210 Din.
u— Policijske prijave prestopkov. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 poškodba tuje lastnine, 6 prestopkov cestnega policij« skego reda, 2 avtomobilska prestopka, (i prestopkov pasjega lcontumaca, 2 pre« stopka prekoračenja policijsko ure, dva prestopka tajne prostitucije in en pre« stopek beračenja.
Ponarejeni kolki
Približno od srede februarja so se pri-čeli pojavljati v prometu, kakor smo ž« poročali, ponarejeni taksni kolki po lj Din, V splošnem so lahko reče, da je po. naredba uspela slabo, vendar pa je pre. vara vsekakor mogoča. Originalna taks. na znamka je jasno vijolčaste barve, po. narejena pa je zamazana in bledo - vi. jolčasta; na pravilni znamki so črte jas. no izražene in polja jasno bela, dofin, so na falziflkatlh črte nojasno izražene polja pa zamazana; dalje imajo štirje okraski okoli križa na prvom polju držav noga grba na originalu vsak po dva jasna preloma, dočim so na falzlfikatlh v obliki loka, kakor črka «C». Celotni kl|. še ponarejene znamke je za milimeter daljši od originalnega klišeja, papir pj očividno tanjšl.
V prometu so se baje pričele pojavlja, ti tudi ponarejene petdinarsko taksne znamke, ki so bolj zamazane in temne; napis »Taksna marka» v latinici in čiri-lioi jo na pravilni znamki dobro Čitljiv, na ponarejeni pn skoro nečitljiv; isto ve-lja gledo označbo <Din» v spodnjem dela znamke. V splošnem pa je ta ponaredka dobro uspela in jo potrebna že večja pazljivost.
Sicer pa so bila poročila listov o raz-pcčavnniu ponarejenih kolkov močno pre tirana. Kolikor so je moglo dosedaj ugotoviti, io bilo upornbljonih komaj kakih 10 komadov, ker so oblasti prišle fo pravočasno na Bled. Vsekakor pa opozar jamo prebivalstvo, naj kupuje v bodočo takšne znamko (kolke) edino lo v trafikah, kl morajo dobavljati kolkovni material lo pri davčnih uradih in so podvržene strogim revizijam in odredbam.
P3EM0D FRANC eAR S
MKtUUfUlrtiUUU PISALNI STROJ! g
UUfojANA, CANKAR. NA0.5. Tel. 407
Iz Cel? a
po spomladnih sejmih in še nadaljevala svoje nepošteno delo. Okoli novega leta bo bili aretirani radi te prepovedane igre Josip Mikan, Rudolf Brust, Krešimir Gei-ser, Peter Hrvoj in Hajro Sojo, vsi iz Hrvatske, Ul bo bili tudi osumljeni, da so pri igri izvrševali še žepne tatvino, ln sicer o priliki sejma v Zagorju. Takrat so z navedeuo igro opeharili več oseb, toda orožništvo jo še pravočasno poseglo vmes, tako da niso mogii povzročiti po-
in tam Izpila znatno količino oetove kisline, ker sl strupa nI mogla nabaviti. Toda še pravočasno so io prepeljali v bolnico.
•	Pobegnil Jo It nmoholniee na Studencu 28 letni Alojzij Roje lz Kamnika. Oblečen je v obleko iz zavoda.
*	Samomor sagrohškega obrtnika. V Zagrebu se je v svoji delavnici obesil krojaški mojster Franjo Križanec. Vzrok samomora ui znan. Križanec je bil pre-
vi hiši v Wolfovi ulici št. 10 je nastal včeraj ob 16.40 v stanovanju ravnatelja, inž. g. Bonclja v tretjem nadstropju po«
| Hjubezen gre skozi želodec
j (p» Je tudi resnično). Da pa bodo Jcdt dobro pripravljene, poslužujte se samo AlOa V
vanilijinega sladkorji iu pecivnega praška
znamke «ADR!A», ker prava in zanesljiva je sanin ta. S ponaredbami pa jedila samo pokvarito. Ljubezen torej trpi vsled neprevidnosti. — Torej ponaredilo lahko Škodujejo in so jih moramo čuvati.
Pevski zbor mariborsko Matico v Lj ibljani. Spored koncerta, ki se vrši v p nedcljelt, dne 24. t. m. v Unlonski dvorani pod vodstvom ravnatelja Toplča: 1.) a) Pavčič: Ce rdeče rože zapade sneg. b) c) Hubad: Jaz 'mam pa konjča bele-gn, Gor čez jezero. 2.) a) Fajgclj: Stara ljubezen, b) Prohazlta: Moravska narodna, c) Adamič: Ljubici, č) Marolt: Kosa, d) Michli Atila in ribič. 3) a) Konjovič: Pod pendžeri, b) Spoljar: Malo Ja, malo ti, c) Adamič: Kralj Matjaž 4.) Lajovic: Kiša pada, b) Schvab- Zdrava Marija, c) Premrl: Zakaj, č) Mokranjac: VIL ru-kovet. Zbori pod 2.) In 8.) so moški, ostalo pa mešani. Prcdprodaja vBtopnic v Matični knjigami.
IX. mladinsko predavanje pod naslovom »Orgle ln orgelske oblike» Be vrši v sredo, dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer v stolnici. Spored Izvaja r. Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora. Objavimo ga v prihodnjih dneh.
Polumescžnik v Cariniti. Iz Dalmacija poročajo, da namerava eavtatskl rojak g. dr. Vlaho Novakovid Izdajati revijo, ki bo izhajala vsaka dva tedna pod naslovom cKonavoska sloga> ter bo posvečena vsem aktuelnim publicističnim vprašanjem.
Slovanski »lasboni časopis v Ameriki. Na*i nmeriški listi poročajo, da jo v Ne\v-Vorl-.u začel Izhajati časopis 'Kolo», mesečni magazln (vestnik) za glasbo in umetnost, posvečen južnim Slovanom v Zedinjenlh državah, tiasonla urela Bospod
Ivan Mladineo (847 Madison Av. Suito 1210, New-York, N. J.). Letna naročnina znaša poldrugi dolar. Prva številka <Ko-la» prinaša sliko hrvatskega vijolinskega virtuoza Zlatka Balakoviča in niz dobrih, načelnih lu Informativnih razprav iu člankov o jugoslovanskem glasbenem življenju doma in na tujem.
Rosandičer kip osvobojenja za Novi Sad. Kipar Tomo Rosandič jo razstavil v novosndski mestni hiši osnutek la soho osvobojen ja, ki bo stala na glavnem trgu tc£, i mesta.
Noro dido češkega skladatelja Jn-nafflta. Komponist Leo Jnnaček, znan po svoji <l'astorkl Jenulb tudi slovenskemu gledališkemu občinstvu, Je dovršil novo opero z imenom «Liška (lisica) Blstro-uška» (Zvitorepka). V operi nastopa niz pojočih živali. Janaček jo, predno Je napisal opero, loto in leta študiral fonetični in ritmični značaj človeškega glasu, petje ptic in živalske glnsovo. Vso to jo s pridom uporabil v <Lisiri Zvltorepkb.
Novo glasbeno delo Pavla Hindemi-tha. NemBlti modernistični skladatelj Pavel Hindemith je uglasbil cikel pesmi lz Rainerja M. Rilkcja <Dns Marienleben». Kompozicije so se izvajale z velikim uspehom v DriiZdanah.
Remain Rollaud In čoSka glasba. — Francoski pisatelj Romnin Rollnnd se pripelje prihodnja dni v Prago, kjer se namerava posvetiti študiju češko glasbe, posebno Smetanovih skladb
Po daljšem odmoru nastopi zopet priljubljeni
moderni sonzacijonalni drami
Predvaja se v
četrtek dne 20. marca petek „ 21. „ soboto „ 22. „ nedeljo „ 23. „
V	1148
| Predstave ob 3., 5., 7., 9.
e— Ljudsko vseučilišče. V pondeljek, dne 17. t. m. jc predaval prof. dr. Orncr« sn «O antičnem gledališču ter starogrški in rimski drami«. Izvajanje g. predava« telja je bilo temeljito in pregledno, za kar je že! splošno priznanje. Obisk jc bil povoljen, zlasti i/, učiteljskih krogov. Prihodnje predavanje se vrši v pondc« Ijek, dne 31. t. m. Predava g. sodni nad« svetnik dr. Flcrin «0 testamentih«.
e— Državna zuščitn dece. Društvo, ki žo dolgo deluje za oskrbo revnih in za« nemarjenih otrok v Celju in okolici ter ic imelo vsako ieto zaznamovati prav lepe uspehe, je zabredlo naenkrat v vc« like težkoče. Država se je doslej zave« dala velike važnosti tega humanitarnega društva ter ga jc tudi v procejšnji meri podpirala. Z decembrom pretečenega !c» ta pa jc naenkrat ukinila redne mesečne prispevke in s tem naravnost onemogo« ičla nadaljno uspešno delovanje društva. Le če bo javnost v tej najhujši stiski pri skočila na pomoč, bo društvo vsaj delo« ma šo moglo podpirati najrevnejšo dcco.
Iz Maribora
a— Intendant mariborskega gledališča v Beogradu. Včeraj so je odpeljal inten« dant mariborskega narodnega gledališča g. dr. Brcnčič v Beograd, da še enkrat poskusi na vseh pristojnih mestih vlade predočiti katastrofalne posledice za na« cionalni in kulturni ugled, čo gledališče nc dobi potrebne subvcncije in bi se mo rato zato takoj zapreti. Pred odhodom je konferiral intendant z velikim župa« nom dr. Plojcm, ki mu jc dal na pot ob« širno priporočilno pismo na finančnega ministra. V Beogradu bo stopil inten« dant tudi v stike s poslanskimi krogi.
a— Osebne vesti. Od okrajnega sodi« šča je premeščen h kazenskemu senatu okrožnega sodišča v Mariboru sodni svetnik dr. Tombak, ki prevzame tam in validske zadeve. Mesto njega pride h okrajnemu sodišču v nespornem oddel« ku sodnik Benič, ki je prišel iz zasede« nega ozemlja. — Pri občnem zboru po« sojilnico v Narodnem domu sta bila na« knadno izvoljena v ravnateljstvo mesto umrlega dr. Vladimirja Serneca g. Sreč« ko Robič, veleposestnik v Limbušu pri Mariboru v načclstvo pa dvorni svetnik v pok. dr. Kronvogel.
a— Obrtne novice. Kavarnar g. Klcšič se namerava žo v kratkem preseliti v Zagreb in išče zato kupca za Veliko ka« varno in Klub bar. — Nad Grajsko klet jo renovirajo veliko dvorano, kjer je svoj čas prirejala nemška filharmonija svojo koncerte. Sedaj se namerava pre« seliti tja Prvi mariborski bloskop z Ale« ksandrove ceste, čemur se je stavbeno oblastvo uprlo iz varnostnih ozirov, ker se je dvorani že enkrat vdrl strop. Radi tega je prišla zadeva pred sodišče, ker so lastniki bioskopa" domnevali, da na« sprotujc obrtno oblastvo premestitvi v grad le za to, ker se župan boji preme« stitve radi konkurenco za mestni kino. Župan se jo čutil užaljenega in je odsto« pil dotično vlogo državnemu pravdniku radi žaljenja uradno osebe. Sedaj pa je že vse poravnano in kino se bo kmalu preselil.
Ali ste že poslali4?
——■■■■■■i...... ■■!■!■ m ................... ■■ i ihii &
naročnino za „Jutro"
O |»v v
Sodišče
§ Kaj pa ti poblč... V temni oktobrski noči 1923. so jo Ivanu Kr. v Solčavi zahotelo po dekletu, brhki Lučankl. Kljub gostemu dežju in dolgi poti ga premaga ljubezenska strast, ki ga žene pod okon-eo samotno hišice. Med tem pa »o zavidljivi fantje iz Luč žo skovali maščevalni načrt. Iz zasede prežijo nanj, ga podere-jo na tla, mu fiotognejo skozi obe roki lesen drog, ga na obeh koncih 7,vežejo z rokama in nato prepustijo gorskega trubadurja svoji usodi. Plazil se je po kolenih na blatni poti nazaj proti Solčavi, dokler ga ni rešil iz zelo neprijetnega položaja, sredi hladno noči neki potnik. Namesto da bi sanjal o gorkih objemih, jo čutil ?e teden dni hude bolečine po celem telesu. Kmalu so je ugotovilo, da .«o zakrivili prav surovo šalo delavca lv, K i j mer in Ivan Krivec ter posestnikov pin Fr. Kakar. Okrožno sodišče v Celju jih jo obsodilo na šest, štiri in tri tedne' poostrenega zapora.
9 Bitka na vasi. V brežiškem okraju so fantje iz Zupelovca pretepli na ceati Ant, FIotka iz Bojane. Zato so ee podali fantje iz Bojane pod vodstvom brata Martina Hotka v Zupelevec, da bi se maščevali. Zalotili so več bojanskih fantov na nekem dvorišču, kjer se je po kratkem prerekanju vnela krvava bitka. Najhujšo poškodbo je dobil rudar Bud. Arn-šek z vilami na glavi, vsled česar je okrožno sodišče v Celju obsodilo Martina Hotko na tri tedne poostrenega za-

pora.
g Strasten organlst. Vinko S., 26-letnl organist iz Št. Ilja pri Velenju je v Smi-helu ob nedeljah in praznikih pridno org-ljal in pel v najvišjo slavo božjo, ponoči pa ga je večkrat pograbila strast in poželenje po nežnem spolu. Tako je šel tudi v nesročni noči dne 6. avg. 1923. iS Smihela z neko deklico, nad katero jo našel silno dopadenje. Ker vea njegova 7,govornost in vzvišeni poklio nista mogla zmešati deklici glave, ga jo njegova razburkana kri zapeljala k nadlegovanja in končno do toga, da jo je vrgel na tla tor jo hotel nasijno spolno rabiti. Ko so ga. že drugi dan naznanili orožnikom, jo prišel k dekličinim staršem ter jim žugal, da bo cela rodbina «hin», ako bodo nastopali proti njemu. Na mater je nasta* vil celo pištolo, še enkrat pozneje je ska šal ustrahovati rodbino, a mu nič ni pomagalo. Okrožno sodišče v Celju je vročekrvnega mladeniča obsodilo na šest me secev poostrene ječe.
8 Na nepoštenih potih. 60-letni Anton Cokl, delavec v Pristavi je kupoval ia Viljema Bizjaka v Rogaški Slatini že nekaj časa orehe, pošteno in v zadovoij-nost,. Ko pa je dobil dne 12. decembra 1923. od imenovanega trgovca za nakup blaga zopet donar, ga jo porabil raje raso. Vrhutega jo še oktobra lanskega leta ukradel v neki gostilniški sobi v ne-opaženem trenutku iz škrinjice 820 Din. Dojnnie sicer taji, a je po pričah dokazano, da je bil v kritičnem času sam v gostilniški sobi. Odslužiti bo moral v Celja 3 mesece poostrenega zapora.
g SuroveŽ. Ni razprave pred celjskim okrožnim sodiščem, da se ne bi moral zagovarjati kak junak z nožom, katerega jo zapeljal k hudodelstvu alkohol. Jedva 20-lotni posestnikov sin Ant. Loskovšek jo popival v vočji dražbi fantov v Jur-kloštru po raznih gostilnah. Ko se je pr« ti večeru vinjen vračal domov ter jo videl na cesti gručo razgovarjajočih f« fantov, med njimi nekoga Lesjaka, jo P'J stopil, nekaj časa poslušal, nato pa mM vprašanjem, zakaj ga je hot.ol Lesjalc lansko leto pretepati, zavihtel nož in P porinil nasprotniku med pleča. Hladn"' krvno so jo zagovarjal pred celi?M okrožnim sodiščem, da ga je Lesjak en' krat nabil. Obsojen je bil na tri mesec« poostrene ječe,
Najnovejša tehnična iznajdba
Na Dunaju se v tehničnih krogih zadnje tedne govori največ o Inženjerju Wel su In o njegovi Iznajdbi, kl bo baje zre-voluclonlrala vso sodobno tehniko. Wels, kl nI več mlad, Je namreč po dolgoletnem vztrajnem In napornem študiju prišel na sled tajni letanja ptic In plavanja rib. Kakor znano, sta ta dva problema nepregledno vrsto let mučila najblstrejše duhove, kl so se ukvarjali s tehničnimi zadevami. Wels Je zagonetko baje rešil ter sestavil na podlagi rešitve svoj motor, ki niso ime po nJem In kl razpolaga z gibalno silo, kl rezultira Iz rešenega problema.
VVelsova Iznajdba Je že patentirana v vseh državah in neka avstrijska vele-tvornlca Je že začela izdelovati aeropla-ne, avtomobile In ladje, ki so konstruirane na podlagi Wcisovcga izuma. Inženjer jevi stroji se obnašajo presenetljivo dobro. Njegovi aeroplan! lete brez šuma, se dvigajo nenavadno lahko ter se spuščajo ne da bl povzročili najmanjši ropot Poraba bencina pri teh strojih Je skrčena na najmanjšo mero, kvantiteta sile pa |e za polovico manjša kakor pri dosedanjih strojih.
Tehniki Izjavljajo, da bo Wclsov izum najbolj dobrodošel ladjam, kl bodo brez vsake škode lahko odpravile dosedanji vijak. «Welsov vzgoiu Jih bo popolnoma nadomestil.
Prednosti Wclsove Iznajdbe so: prl-brana premoga In goriva, nekompliclrana sestava aparatov, racljonalno upravljanje z zrakoplovi, ladjami in avtomobili. \Vcls «e nadeja, da bodo njegovi Izdelki v kratkem izpodrinili vsa dosedanja prometna sredstva.
Tako poročajo optimisti. Ostali, ki o Izumu šo niso podučenl, pa molče ln čakajo, kako sc bo stvar obnesla v praksi. In ti imajo tudi prav. Vsaka koristna naprava namreč zmaga ali podleže v praksi, pa najsi Je teoretično dobra ali slaba. Zato jc najboljše, čc sc tudi mi uvrstimo med tiste, ki čakajo, kaj sc bo Izcl-•nilo Iz tega.
Zveza z Martom
Londonski časopis «Sunday Express» jc pred kratkim iznenadil svoje čitateljc s poročilom, da sc znameniti angleški astronomi pripravljajo na to, da dobe zvezo med našo zemljo in Martovimi prebivalci. Načrt obstoji v nameri, da se ■L najvišjega vrha gore Jungfrau projici« rajo nenavadno močni žarki na planet Mars. Znaki, ki sc bodo oddali v pra« vilnih časovnih presledkih, bodo pred« stavljali našo brzojavno abecedo, s ka« tero bodo zvezdogledi sporočili pozdrav naše zemlje Martovim ljudem. Poskus sc bo vršil 17. avgusta, na dan, ko bo planet Mi rs najbližji naši zemeljski obli.
17. avgusta bo namreč Mars oddaljen od naše zemlje samo 57 milijonov kilo« metrov. Ta oddaljenost jc sorazmerno zelo skromna, posebno čc pomislimo, da smo danes približno petkrat tako daleč sd planeta. Jakost žarkov, ki se bodo projicirali pa bo znašala dvo kvintilijona sveč.
Doznavši o tem drznem projektu an« glcških zvezdoslovccv, so se v franco« skih listih oglasili nekateri pariški stro« kovnjaki, ki so proti angleškemu pro« jektu objavili svoje pomisleke. Charles Nordmann je napisal za «Matin» članek v katerem izraža dvom, da«li je na Martu sploh življenje. Problem namreč, če je Mars obljuden ali ne, je eden najintere« santnejših problemov v celokupni astro« nomiji ter se je samo o njem več raz« pravljalo nego o mnogokaterih drugih vprašanjih skupaj. Slavni italijanski a« stronom Sciapareili je n. pr. na vpraša« nje o eksistenci živih bitij na Marsu od« govoril, da so na tem planetu pač dani pogoji za življenje, da pa se ne more trditi, če organična bitja tudi v resnici eksistirajo.
Za zvezo z Martom se interesira dn< nes celokupen izobraženi svet. Franco« ska milijonarka, madame Curzmann je pred časom zapustila volilo v znesku stotisoč frankov kot nagrado za onega
moža, ki sc mu posreči dobiti kontakt z Martom ali katerim drugim nebesnim telesom, Ako so učenjakom ta poskus posreči, ne bodo imeli samo moralnega zadoščenja, temveč tudi nekoliko gmot« nega dobička.
Iz nove Turčije
Turčija kar kiipi od neprestanih pre-urodb. Kemal paša vztrajno provaja ovTOpeizacijo svoje domovine na vfveh področjih javnega življenja. Med javne reforme spada posebno odprava stare turške abecede, katero bo nadomestila latinica. Zato se o tem vprašanju v vseh izobraženih turških krogih nenavadno mnogo govori in razpravlja.
Turška pisava je tako težka in komplicirana, da so je mora Turek učiti fi let predno jo površno obvlada. Posebne težave povzroča čitanje turških rokopisov. Radi pisavo je število turških ana.ifabetov tako veliko kakor maio-kje pod solncom. Dela lopofdovne in znanstvene vsebine pa so ne morejo razširiti in vsidrati mod ljudstvo. Turki so radi tega do sedaj kupovali knjige v tujih jezikih in so se v svrho lastne izobrazbo učili ali angleščine, aii francoščino ali pa nemščine.
Kar so tiče turškega jezika, jo treba povdariti t,o: Ko so Turki pred noko-iiko stoletji prišli iz notranjosti Azije ter so naselili na evropskih tlrli. so govorili enak jezik. Svoje pisave niso imeli. Kor pa so prišli v stiske z na-obraženimi narodi, so so morali odločiti za neko občevalno sredstvo svojega jezika, ki jim je omogočalo pismeno sporazumevanje s tujci. Privzeli ro torej arabske črko ter jih deloma prilagodili svojim izrazitem. Raje je glavni razlog odprave turške abecede ta. da latinska abeceda mnogo boljše odgovarja turški izgovorjavi in potrebam turškega jezika kakor potvorjene arabske črke.
Zavrnjena ljubezen
Čisto vsakdanji in navaden, samo po osebah nekoliko neobičajen slučaj sc jc pripetil tc dni v Berlinu.
Ema Nastkcjeva jc imela v Prcnzlau-skem drevoredu majhno trgovino s klo-
sveta
buki In stičnimi drobnimi modnimi predmeti. Tam okoli ic šel večkrat mimo policijski stražmojster Beycr. Tu in tam je stopil čez prag, voščil dobro Jutro aH dober dan ter povprašal Emo po zdravju. Ema je bila še ne trideset let stara, nc-omožena, toda poštena. Z Beyerjcm Je govorila prijazno. Stražmojster jc začel polagoma vse češče zahajati v Emino trgovino In naposled se je med obema razvilo ljubavno razmerje.	I
Sladki tedni pa so trajali samo nekoli-' ko mesecev, dokler ni Ema zvedela, da je stražmojster poročen in da ima otroke. Ko je nato prišel zopet k nji, mu jc povedala, da jc njune ljubezni konec. Tudi mu Jc dejala, da je bilo zelo brezčast-no od njega, da ii Je zamolčal resnično stanje stvari in da jc izkoriščal nleno dobrosrčnost. Beyer Je nekaj časa poslušal, potem pa jc Eml rekel, da brez nje ne more živeti. Ema se je nasmehnila. Poslala ga Je domov in mu svetovala, naj govori take reči rajši svoji zakonski ženi.
Stražmojster se ni dal odsloviti. Prišel je še In še, enkrat, dvakrat, trikrat, neštetokrat, dokler nI začel Eml presedati. Modistka ga Jc zapored začela odslavlja-tl, zatrjujoč mu, da jI jc nadležen. Ko jc mož videl, da misli ženska resno, je začel groziti, da jo bo ustrelil. Pri neki priliki jc celo potegnil revolver, a Eml se Je posrečilo, da ga Je s pomočjo ljudi pomirila In odpravila Iz trgovine.
Ker je Beyer grozil v veliki razburjenosti, se jc Ema začela bati, da bl se res lahko maščeval nad njo radi zavrnjene ljubezni. Prosila ie torei sestro, naj Jo spremlja po obedu v trgovino In naj pride vsak večer ponjo. Par dni Je šlo v redu. Nekega dne zvečer pa Je Etna opazila, da stražmojster zasleduje njo in sestro in da prijema za orožje. Odtrgala sc je od sestre In tekla opozoriti bližnjega stražnika na zalczovalca. Policist jc Bcvcrja razorožil, a na stražnici se Je mož pomiril in je dobil orožje nazaj.
Naslednji dan si jc stražmojster Izbral za dan maščevanja. Počakal jc Emo na križišču treh večjih ulic, In ko jc prišla mimo s svojo sestro, Je ustrelil dvakrat zaporedoma proti nji, nato pa šc enkrat nase. Oba sta bila težko ranjena in sta izdihnila še predno so Ju prepeljali v bolnišnico.
V ledenih okovih
Znano jc, da zamrznejo pozimi tudi vsa severna morja, v kolikor niso sploh pokrita z večnim ledom. Cim hujša in daljša Je zima, tem dalje proti Jugu se razširi ledena morska odeja. Dokler led ni predebel, ga močni parnikl z ogromno silo svojih strojev lahko še lomijo in si delajo sproti pot, manjše ladje pa tega seveda nc zmorejo in sc zato v kritičnem času nc odpravljajo na daljša potovanja. Kljub temu pa se zgodi vsako leto, ko nastopa led, da' ujame v svoje okove to ali ono ladjico, zlasti pa jadrnice, ki mu nc moicjo uiti. Nekdaj jc bila usoda ujetih ladij skoro brezupna, danes Ima skoro vsaka brezžične brzojavne aparate, da lahko pokliče na pomoč.
Zlasti opascn je lahko led, kadar nastopi nenadoma, kakor se ie to zgodilo zopet letos v pričetku tega mesca. Topil
| dnevi pred zadnjim mrazom so izvabili iz varnih nemških, danskih iu skandinavskih pristanišč nešteto malih trgovskih parnikov in jadrnic, ki pa jih je čez noč presenetil nov silen mraz. Morje je vnovič zmrzovalo tako hitro, da ni bilo mogoče uteči in ladje so ostale vkovatic v ledu sredi morja. Posadkam jc grozilo pomanjkanje pitne vode in hrane, slabej-šlm ladjah pa vrhu tega še silna nevar nost, da jih ledene mase stisnejo In zdro-be. V akcijo so stopili sedaj velikani vojnih mornaric, kl so lomili po nekod po cel meter In še več debel led in reševali ladjo za ladjo ter jih spravljali v najbližja pristanišča. Tako je nemška kri žarka «BraunschweIg» sama rešila 56 la dij, neki danski parnlk 38 itd.
Naša slika nam kaže «Braunschwelg», ko si baš zopet lomi pot k neki zamrzli jadrnici.
X Velik zoološki vrt v češkoslovaški republiki. V Pragi se Jc pred kratkim ustanovilo društvo «Zoo», kl hoče po vzorcu velikega živalskega parka v Berlinu urediti zoološki vrt tudi v Pragi. Vrt bo zgrajen na najmodernejši način. Eksotične živali so že naročene In bodo kmalu začele prihajati nn določeno mesto. Pražanl in celokupna češka javnost se za to ustanovo živo zanimajo.
X Največji most v Evropi. Iz Ko-penhagna poročalo, da je danski parlament sprejel predlog, da sc zgradi čez Mali Belt most, kl bo največja naprava te vrste na kontinentu. Stroški za zgraditev so preračunani na 43 in pol milijona danskih kron. Most bo služIl železnici, vozilom ln prometu za pešcc. Pri zgradbi bodo zaposleni najbolj izkušeni domači in inozemski Inžcr.jcrjl.
X Kruta usoda črnih služkinj v Franciji. Pred enim letom ie nastala v Franciji družba, ki si jc stavila nalogo, odstraniti pomanjkanje ženskega služab-ništva s tem, da je pripeljala iz francoskih kolonij mnogo žensk. Zlasti na otoku Guadeloupe in Martiniijue so jih nabirali ter jim obetali krasno življenje med belo gospodo. V juniju je dospel prvi transport 350 žensk. Zagotovili so jim mesečno plačo 100 frankov, toda od tega jim ie »gospod, odtrgal cclih šestdeset za stroške — kajti moral jc že vnaprej plačati družbi 700 frankov. Služkinja ni smela zapustiti mesta, ki ji ga je določila družba, drugače bi morala po pogodbi plačati 1000 frankov. Kje naj bl uzclc tc uboge žene toliko denarja? In vendar jih
je 150 ušlo; kam, niliče ne ve, morda i javno hiše. — Tc razmere so prišle v javnost in sedaj bo morala država poseči vmes, da odstrani ta madež, ki spominja prežlvo na kupčijo s sužnji.
X Triurni opereto v Gradcu. Kakor, izgleda, se v Avstriji, klasični deželi lah« kc muzikc in operete, obnavljajo zlati ča-si tega gledališkega zabavnega produkta. Opereta »Princ Pappenhelm« od Hu« ga Hlrscha jc namreč dosegla tako ogro-i men uspeli, da derejo ljudje k predstavam kot nori. V opereti se nahaja med drugim prizor poljubov. Zaljubljenca se toliko poljubujota in mečkata, da sploh nc prideta do besede. Radi tega stoji v začetku tretjega dejanja na odru karton s sekiricami in besedilom «arije' polju« bov». Publika pri tem prizoru krepko sodeluje: poje, se dere in rjove, spremlja godbo In dejanje na odru, se objema lit poljubuje. Opereta je vedno razprodana do zadnjega sedeža ter prinaša gledališki blagajni silen dobiček, skladatelju pa mastne tantljeme.
X Hrenovke Iz pasjesa mesa. Na češkem severu je nezaposlenost tako velika, da sc širi prodaja pasjega mesa, katerega tudi prekajajo in delajo hrenovke Iz njega. Kilogram prekajenega pas-jega mesa se prodaja po 10 Kč, 1 ko pasjih hrenovk po 12 Kč (okrog 25 Din),
X V interesu javne morale. V De. brecinu jc prepovedal župan igratt dramo «K!as», ker pretepe v njej občinski predstojnik svojo ženo, kar je proglasil cenzor za nevarno javni morali.
Knjiga o dubrovniški diplomaciji
Dr. Božo Cvijetkovič, ravnatelj kr. pomorske akademije v Bakru jc napisal zanimivo knjigo z Imenom »Dubrovačka diplomacija«; založila jo jc knjigarna Jadran v Dubrovniku. Delo obsega 120 strani in prinaša v prvem delu štiri poglavja: 1. Karakteristika dubrovačke demokracije; 2. Ugovor Dubrovčana sa Mlcčanlma 1. 1205; 3. Dubrovnik i Svete Lige; 4. Dubrovnik i Leopold I. — Avtorja je pri splsovanju knjige vodilo prepričanje, da Je treba Jugoslovcne uveriti, d.t Je mogla dubrovnlška republika skozi dolga stoletja na pragu barbarstev in sinrti ohraniti svojo svobodo, civilizacijo In kulturo samo s pomočjo svoje Izvrstne diplomacije. Knjiga jc vsestransko lepo delo in zasluži, da si jo temeljito ogleda vsakdo, ki sc zanima za slavno pvo-šlost našega Dubrovnika.
Boškovičev astronomski koledar
Zvezdarnica hrvatBkcga prirodoslovne-ga društva v Zagrebu je izdala za pro-strpno leto 1024. zopet »Boškovičev* agronomski koledar. Uredil ga je univ. prol. dr. Oton Kučera, ki je zajedno tudi upravitelj zvezdarnice. Vsebina koledarja je jako obširna in Iahkoumljiva. Boškovičev koledar jc edini te vrste v Jugoslaviji ln tudi dokaj obširnejši kot marsikateri tujezemski astronomski koledar. Rabi ga lahko vsak inteligent in vsak prijatelj neba. Cena (25 Din) mu je ma-len' ostaa napram dragim nemškim izdajam.
Vsi koledarski in astronomski podatki so prikrojeni za ozemlje Jugoslavije. V prvem delu koledarja je: rimsko-kalo-liški, pravoslavni, mohamedanski in židovski koledar. Pri vsakem dnevu eo navedena prav lepa nar.»dna imena. Dalje so podatki, v katerem ozvezdju se vsak mer.ee vidi ta ali oni planet. Za vsak dan navaja čas vzhoda in zahoda solnca in lune. Lunini ln solnčnl mrki v letu 1924. so obširno in umljivo raztolmačeni.
Drugi del je astronomski ter vsebuje efemerido solnca, lune ln planetov. Namenjen je onim, ki se bavijo z opazovanjem neba z malimi instrumenti, da s po močjo solnca ali zvezd določijo n. pr. pravi čas, geografsko širino in dr. svojega opazovališča. Uporaba efemerldov je lah ka, ker je dodan obsežen tolmač za njo in so obširno pojasnjeni tudi glavni pojmi sfern? astronomije. Dodano so razne tabele elementov solnčnega sestava, zlasti
solnca, lune, planetov, satelitov in poruv dičnlh kmetov. Za opazovalce z malimi lirtrumeutl so namenjene zlasti tabele: dvozvezdja različno barve in tabela od-daljenosti stalnic. Knjigo Izpopolnjejo tabelo za refrakcijo in poludnevne loke in ta! "'i gp.grafskih koordinat od 129 jugoslovanskih mest in krajev. Vsaka tabela je lahkoumljivo razMmačena in nje uporaba vsakomur olajšana.
II koncu koledarja jo dodan obširen adresar 840 prirodoslovcev kraljevin« SHS. Vsem inteligentom in prijateljem neba se Boškovičev koledar priporoča, da se tudi na tem polju osamosvojimo od tujezemstva.	Ir. T.
Jakob Dimnik: Kralj Aleksander
(V Ljubljani 1924. Izdala, založila in tiskala Učiteljska tiskarna. Str. 2,Sti.)
Šolski ravnatelj Jak. Plmnik, ki Je zbral in uredil zgodovinske črtlcc, povesti in legende o kralju Petru 1. Osvoboditelju ter jc v lepi knjigi nagromadil mnoga gradiva za javna predavanja iu v šolske svrhe, jc izdal zdaj enako delo o našem vladarju Aleksandru. V knjigi je zbral člančkc o historlji srbskega naroda od i. 1169 In obltelji Karadjcrdjevičev, kralja Petra in Aleksandra, o borbah Srbije za svobodo iti ujedinjenjc Jugoslovcnov od 1389 — 1918, še posebej o zgodovini od I. 1912 — 1918 (balkanske vojne In svetovna vojna) ter o zgodovini od I. 1918 doslej. Avtor je zbral vse proklamacljc, najvažnejše skupščinske sklepe in vladne odloke ter cclo historično znamenite govore, kl pojasnjujejo potek državnih dogodkov 1. 1919 — 1924. Nato slede popisi bivanja kraljeviča Aleksandra v Sloveniji od 1. 1918 nadalje, črtice o regentu Aleksandru kot vojaku 1. 1912 — 1914, o nastopu vladarstva 16. avgusta 1921, o zaroki in poroki s kraljičino Marijo, o Ru-munijl In rumunski dinastiji, o bivanju kraljevske dvojice na Bledu in njenih izletih križem Slovenije, različnih doživljajih med našim narodom in na srbskih tleh ter o prvem jugoslovenskem sokolskcm zletu in kronskem svetu v Ljubljani. Knjigo oživljajo lepe slike po lotografljah ali slikah in pestili v latinici in cirilici, državna, slovenska, hrvatska In češka' himna ter razne prlgodnice.
Delo Jak. Dimnika jc sestavljeno z vzorno vestnostjo In točnostjo, brez bl-zantlnlzma, resno In stvarno, ter nudi šolam, društvom, novlnam In vsakomur mnogo zanimivega materijala. Tisk In oprema sta Jako okusna ter sta na čast tiskarni in založbi. Toplo priporočamo
Ponesrečene poroke srečen konec
Kupčovalec in prodajalec gospod Torbica je imel v svojem življenju dosihmal dvakrat pravcato smolo: prvič, kor se je rodil, česar končno ni bil kriv sam, drugič pa, ko se jo oženil, česar je bil kriv nekaj 6am, nekaj žlahta, nekaj pa kruta usoda, na kate-ro se je gospod Torbica prav rad skitceval, zlasti takrat, ako jn kaj polomil po lastni krivdi. Boljša polovica mu je prinesla v zakon majhno doto, zato pa tem večjega sinka, ki ga ji jc fUum (menda, bo to vroča kri) poklonil v dni njenih lepši polovici kar tako pod roko. Gospod Torbica je vzel z.v lovo por bonovolontiam na znanje in ratificiral medsobojno zakonsko razmerje.
In zaživela sta v svetem zakonskem stanu, kakor se pač živi dandanašnji. Gospod Torbica je trgoval in iskal kupcev predvsem po krčmah, boljša polovica pa je bila huda. ko ie morala biti sama doma.
Kmalu pa .ie jel tudi sinko razmišljati o tem, da besede »Človeku ni dobro samemu biti itd.» vendar niso tako brezpomembne. In ko so se mucke muckale po mestnih strehah in je mesečina razlivala 6vojo opojno svetlobo nad zaspanim mestom, ga je nekaj po-ščcgetalo v mladem srcu in sklenil jo, da tudi on ne more biti več sam, kot oni kaplan v narodni pesmi.
Sledil je klicu svojega srca. V ka-valirsko zlikanih hlačah, v brezhibni suknji in s kravato, ki bi so je ne sramoval niti pokojni angleški kralj, se je napotil na promenado. Oči so mn švigale naokoli kot bazilteku ali skop-cu, ki preži na svoj pernati plen.
«In prišla jo kot, zlat oblak in kot vesna mlada . . .» (sinko je bil tudi poetično navdahnjen!) ter ga o širni a s plamtečimi črnimi očmi, da jo sinku onomelo srce in zastal korak. »En sam pogled, srce se vžge . . .»
•Kaj bi? Kako bi?» je premišljeval ubožec. V tem trenotku mu zadoni na uho sladko gostoleč glasek:
»Gospodine, budite tako Ijubazan i kaži te mL gde je Narodna bank»?>
<Ah!> se izvije vzdih mladcu n stisnjenega grla. »Izvolite z monoj, vam takoj pokažem!»
«Dovo — dovolite, da se prodsta-vim!» jo jecljal daljo in z drhtečim glasom iztisnil iz grla svoje ime.
Brhki mladenič je bil mladi dami očividno všeč. Takoj mu je pojasnila, da je hčerka - edinica bogatega veleposestnika v Banatu. V mi.iozvočni, srce božajoči govorici naših južnih bratov jo žvrgolela o svojem bogatem domu, o dobrih stariših in o obsežnih kupčijah, zraven pa tako goroče pogledovala mladeniča, da je ta bolj plaval ko hodil. Pri tem jo postajal bolj in bolj kora/žen. Zgodilo se je. da mladenka z jnpn sploh ni opravila posla, in ga odgoclila na drugi dan. Pač pa sta sklenila že prvi dan iskreno prijateljstvo, ki se je že drugi da,n izpre-monilo v pristno ljubezen, »ki je tol-mačilka ljubečega vesoljstva«, ka.koT so svoj čas povedali ata Kračmanov iz Storščeve dežele*
Ljubavne zgodbe; so si več ali manj »Učne, zato nI. da bi izgubljal besede. Ni jaro&fi sedem dni ko ia atooU ali*
ko z Izvoljonko svojega srca pred svoja roditelja in odločno izjavil: »Poroka ali smrt!» Mati so jo onesvestila, ,>čo pa je zarjul: »Osel!» Tragični prizor se jo zaključil z od važni m odhodom ljubečo so dvojice s pogorišča pričakovane zakonske sreče.
Zaljubljenca sta hrepenela po raju, kl ga sicor šo nista izgubila, pa tudi še ne dosegla. A vztrajnost prebije železno duri. Gospod Torbica se je končno dal omehčati sinkovim prošnjam in nevestinemu bogastvu tam doli v plodnem Banatu.
Gospod Torbica je imel na teden dva nadvse nesrečna dneva: petek po starodavnem običaju, pondeljek pa radi nodelje. Noki pondeljek pa je bil usodon za vso družino. Gospod župnik — dober mo« — je že dal svoj blagoslov mlademu paru in ju »vrgel s prižnice enkrat za trikrat«. Kmalu pa mu je padlo v glavo, da je mla^t ženin vendar šo preših.ik, da bi nosil težki zakonski jarem, in vmes je poseglo to preklicano sodišče.
Bilo je v pondeljek, ko jo stala pied krutim sodnikom družbic-v sestoieSa
iz celokupne rorlbine Torbične z dično nevest.ico na čelu. Ko je vrli sinko priznal, da mu mila — nemila usoda Še ni odmerila niti življenja v odmeri 20 let, se je sodnik natančne,je pozanimal tudi za novestieo. Sedaj i>a je bila katastrofa tu. Brhka nevesta se je iz bogate Banačanke prelevila v hčorko solidnega obrtnika iz Šiške, sicer pa za točajko, ki jo je nato kakor plš odneslo iz družbe.
Ženinu se jo raztegnil obraz kakor kameli, ko je prvič zagledala monaže-rijo, sodnik sc jc dostojanstveno, gospod Torbica pa zadovoljno nasmehnil. Potrebljal jo sinka po rami, rekoč: »Imaš še mnogo časa. da te zadene šiba božja! Zahvali so Bogu vsevišnje-mu. da to je rešil /,ačasai»
Da pa ni ostalo brez «ohoeti», je gospod Torbica priredil domačo zabavo, ki je kljub ugovorom gospe Torbice trajala do bolega dne. Pili so in jeli in bili veseli . . .
Gospod Torbica pa .je takoj nato jel premišljati, kako bi jo tudi on iz vil in postal deležen sljikove sreč« . ,.
Jesenski posevki
Ministrstvo za poljedelstvo in vodo je zbralo podatko za jesenske posovke. V celi državi se je po teh podatkih posojajo ozimne p ženice 1,647.-157 ha (1,460 tisoč. 627 ha v 1. 1022.), ječmena 2-10 tisoč 403 ha (214.434 ha v 1. 1922.), rži 158 ti-)ia je poseje šole mlumlumlumlumlumm 4132 ha ozimnega. veČina ovsa pa se poseje šele spomladi.
V primeri z 1. 1922. so po pokrajinah porazdeljeni ti posevki takole: Pšenica:
	1923.	1922.
	hektarov	
Vojvodina	529.706	477.118
Severna Srbija	402.668	823.852
Hrvatska	303.314	346.908
Južna Srbija	133.389	142.673
Bosna	131.493	81.735
Slovenija	54.686	55.275
Dalmacija	21.500	18.189
Črna gora	7.471	4.878
Ječmen:		
Severna Srbija	63.699	38.516
Južna Srbija	57.875	64.667
Hrvatska	41.848	82.226
Vojvodina	24.745	25.799
Dalmacija	21.000	18.011
Bosna	18.630	11.689
Slovenija	15.825	16.141
Črna gora	2.019	783
na Južna Srbija	45.911	56.800
Hrvatska	42.125	88.522
Slovenija	26.614	20.944
Severna Srbija	18.187	22.275
Bosna	11.169	7.451
Vojvodina	6.916	9.903
Dalmacija	2.600	2.558
Črna gora	1.404	1.322
Površina, posejana	z ozminimi porevki.	
vseh velikih francoskih bank za skupno akcijo na valutnem tržišču v svrho, da se odbijajo napadi tujih borz; 3. razpis posojila za okrepitev državnih financ in 4. začasna ukinitev stroškov za obnovo osvobojenih krajev.
l:rank sc jc zadnje dni že močno po« pravil. Nenaden dvig jc najhujše prese« netil mednarodne špekulante, ki niso bili na to pripravljeni in ;.o izgubili ogromne svotc. Franciji, ki jc bila naša zvesta za« veznica za časa vojne, moramo želeti lc dober izhod iz te krize.
v tekočem ekonomskem letu je torej pre-ee; večja nego je bila v predhodnem letu. Zu-tno so napredovali posevki pšenice in j Htnon-i, dočim so posevki rži nekoliko nazadovali. Olede na površino izkazujejo povečanjo Vojvodina, Severna Srbija, Hrvatska, Bosna, Dalmacija in Orna
Tržna poročita
Novosadska blagovna borza (19. t. m.) ršenica: sremska, 1.5 vagona 325; baška 4.5 vagona 332.50; duplikat ka3a, 3 va« goni 332.50 do 335. Oves: baški, duplikat kasa, I vagon 217.50. Turščica: baška, ladja, 2 vagona 247.50; duplikat kasa, 15 vagonov 240 c'.o 257.50; sremska, dupli< kat kasa, 1 vagon 250. Moka: baza «0», 1.5 vagona 510; «0ss», 2 vagona 515 do 520; «2», 2 vagona 430; «6». duplikat ka, sa, 5 vagonov 315; «0ss», duplikat kasa, 8 vagonov 500 do 510. Krompir: slovcn« ski, pariteta Beograd, 2 vagona 170. — Tcndcnca nespremenjena.
Zagrebški tedenski sejem (19. t. m.) Sejem je bil slab radi neugodnega vrc> mena. Cene za kg žive teže: voli domači 1. 14 do 15, II. 13 do 13.50, III. U do 12, bosanski voli 1. 13 do 13.50, II. 11 do 12. III. 10 do 11, mlada živina boljša 13 do 15.50, slabša 11 do 12.50, krave I. 13 do 14. II. 11 do 13, teleta 16 do 17.50, svinje debele 26 do 26.25, mršavc 20 do 25 Din. Kima: seno 75 do 125, otava 125 do 150, detelja 120 do 150, slama 100 do 125 Din za 100 kg.
Strani 236. Cona, broš. 20 Din, vez. 3B dinarjev. Dr. Kari Engliš, univerzitetni profesor v Brnu in bivši češkoslovaški finančni minister jo izdal leta 1918. mo-nografičon spis o denarju, ki je doživel dosloj v originalu žo trojo izdaj. Ta svoj uspoh ima spis zahvaliti polog drugim vrlinam tuol tomu, da ni kakšen navaden katekizem o denarju, temveč strogo inanstvena, zanimiva ter poljudno podana anar.za nelo denarja, n«.go tudi cele njegove narodno • gospodarske podlage, broz razumovanja katere so funkcije denarja in njegove usode v ms i"' denar nib «ifto:n:h i.e dado pojami. Na t .h retičnem temolju popravljeno avstrijske subjektivno narodno
Sah
Turnir v Newyorku. Drugo kolo: Ca-pablanoa — dr. Eman. Lasker po 30 potezah remis; Marshall — dr. Tartakovvor remls po 37 potezah; Yatcs — Janowski remls po 46 potezah. Aljchin jo porazil Maroczvja po 24 potezah, partiji Edvard Lasker — Bogoljubov jo končala remis.
Sokol
du in jugu naše državo zanimajo za delo in se prizadevajo pospešiti napredek in razvoj Sokolstva. Za društvene prednjaka bo knjižica neobhodno potreben pripo-moček za vzgajanje njih samih. Tudi naša društva naj bl naročlju to knjižico, ker spada v strokovno sokolsko knjižnico.
Tobija Haid. Za Sokolstvo nepoznano ime, vendar v taki zvezi, da bo ostalo za vedno vpisano v zgodovini Sokolstva. Tobija Haid, ki je letos dne 2. februarja kot oremdeselletni starček umrl, je bil gostilničar in poštar, dalje časa tudi žu-pan v gorski vasi Oetz na Tirolskem, v njegovi gostilni je stanoval dr. Miroslav Tyrš, ko je ponesrečil v reki Aachi lelt 1884. Haid je z veliko požrlvo duostji iskal pogrešonega Tyrša, ki ga je vlsokt cenil in spoštoval. Gospod profesor, taki je nazival dr. Tyrša, je bil v njegovi) očeh spoštovan Človek, s katerim je Jakt rad občeval ln občudoval je njegovo bl stroumnost, njegovo lepo nemščino ii
= Okrog trgovinskih podajanj z Italijo. Iz Eeo~rad.i poročajo: Naša delegacija jo to dni precizirala svojo stališče, odnosno izdelala postavke, ki naj bi se uvažovale s strani Italijanov, Zodevni roforat je bil že predložen komiteju ministrov. Resolucije, spomenice in pred-
Vestnik sokoUske župe v Celju
Vedno bolj se pojavljajo vidni znaki osamosvojitve in avtonomnega delovanja sokolskih žup, kar svedoči pravilno ra-gospodarsko šolo j ZUmevonJe danih nalog in smotrenegn de-in Lipmannovega sistema jo zgradil En- ]ovanj„ v lastnem delokrogu žup. Po pre-1	...
gliš laston nauk o gospodarstvu in do- j vrnlu navezane na izpodbudo in navodila! njegov živahen pogled. Haid Je tako viso namili pojavih. Ta nauk ga ni vodil no j centrale, so se v zadnjih dveh leliii žu- i ko cenil Tyrša in za njim tudi dr. Schei v nomalistični no v metalistični tabor ! p^ povsem osamosvojilo in postavile na' uorja, ki je prihitel v Oetz, da je poiska (dualizem, ki mora pasti), temveč k spo- . lnstno noge. Na župnih občnih zborih se truplo Tyrševo, da je bil vedno doplsova znanju, da moro teorija o donarju biti ; ustv(!rjajo obsežni programi za delo v pri- z zadnjim. V znak prijateljstva mu Je na lo gospodarska in da se gospodarstveni I |,0dnosli, župe so dele v okrožja, da tem problem d.i izčrpno razložiti le v zvezi lnjje in uspB|n0j0 Vrše svojo načrte, ob-z razlogi eolom kompleksa gospodarskih e,,em pa s tem pritečejo vedno več so-pojavov. 17. tcjra stališča razbira spis v kol;.kih delavcev v svoj delokrog. Glavno prvem delu najtežavnejšo donarstvone ] tl,jnj0 pa poln^njo župe na pravilno so-problemo naših dni, kakor so vsebina j ko]g!to vzgojo svojega članstva, v katero denarno enote, menjalna vrednost denar- gvrho jim posebno dobro služi sokolski | v Oetzu. ji, conovno zakone in posebno tvoritev | f,sll> f,im v centra|j „,, moremo zaznamo-' con pri nominalni vrednosti denarne eno j vatt v lem pogi,-rlu izdatne pomnožitve, to. V 2. do 4. dolu spisa, ki so nanaša na | so pa v župah ka2ej0 ve-on poj:,vi nn. konkretno politiko, jo na r.umoroma ma- | predko. Vedno več žup se oglaša z novi-lem prostoru, v precizni dikciji in jasni ,ni ,vestniki», ki Sirijo sokolsko misel o' liki zgoščeno knkor za strokovnjaki j mod Jianptv0m in dajejo posameznim dru-tr.ko za lajiko vso, kar jc donos na <!onar ; žtvom snov M IPiesno vežbanje. st venetu problemu novega. Spis ima to Tu,u Cpljska sokolska župa je letos za-redko i.rcdnost, di izkušnje, učinjono tr- Ma j-dnjati Bvoj iastni Veslnik, od k.-.te-za vojno nn denarstvenem popriSču, pn rpg;, sta prvi dvo stevilkl ^ju dne
10. marca. — Raznovrsten spored dola za tekoča loto nnš: ^va uvodni članek Vestnl-ko. Poleg zagrebškega zleta, ki se ga župa
pisal dr. Scheiner prisrčno pisan članel v češkem <Sokolu» ob njegovi smrti. Tud; njegov sin Klemen, ki je sedaj laBtnlk gostilne cKassb zatrjuje, da bo vedno visoko čislal egospoda profesorja! In varoval spomine na njegovo bivanje in smrl
gora. n nazadovanje Jtt*na Srbija in Slo- | v ija. Celokupni napredek napram predhodnemu letu v celi kraljevini znnša 16.5 odst.
Ti podatki pa niso povsem sigurni, ker se je radi za setev povoljne jeseni marsikje sejalo še potem, ko so bili podatki že odposlani. Nedvomno jo toroj posajana po -"iina še nekaj večja, kakor jo Izkazuje jo podatki ministrstvu zi neljedoslvo in vode.
Splošno stanje posevkov je sedaj dobro. Posebnih vremenskih nezgod ni bilo, ki bi škodovale posevkom. Izgledi so torej za enkrat za jako ugodno žetev.
Francoski frank
Francoski frank, ki sc jc med vojno držal prcccj visoko, ie po končani vojni začel takoj pokazovati slabosti. Med voj no ga jc držala finančna pomoč Anglije in Zcdinjcnih držav. Ta pomoč se ie I. 1919. s strani Anglije ustavila in frank .je zsčcl popuščati v vrednosti napram funtu štcrlingu in s tem napram ostalim valutam.
To padanje se jc vršilo polagoma ter Sclc lani in letos zavzelo opasnejše obli« ke. Padec frank.-, jc znašal v lanskem b« tu žc 28 točk v razmerju napram zlati vrednosti. Letos jc frank padal dalje, tako da je bil na svetovnih denarnih tržiščih žc prcccj r.izko pod italijansko liro.
S francoske strani se jc često povdar« jalo, da ni gospodarsko utemeljenega vzroka za padcc in da jo katastrofo fran ka povzročala mednarodna špekulacija; zlasti na italijanskih in holandskih bor« zah se jc baje opažalo veliko nenaravno povpraševanje po francoskih frankih. V dneh okrog 10. t. m. sc je francoski frank posebno nizko ocenjcval na mednarodnih tržiščih, kar je še posebno izpodbujalo evropsko špekulacijo na baisso, da sc je vrgla na frank.
Mednarodna špekulacija je začela ver«
logi raznih naših gospodarskih korpora-cij in organizacij glede trgovinsko pogodbo z Italijo šo vedno prihajajo. Zahtevo italijanska delcgacije so velike, toda so izgledi, da hodo Italijani morali v inar ?ičcm popustiti. Zal le, da jo naš odpor proti tem zahtevam premalo enoten.
= Potrebe mlinske Industrija. Prošlo •olvoio io imol Jugoslavenski savez mli-nova v Zagrebu pod prodsedstvom predsedniku dr. T. Bošnjaka informativno konferenco, da je ugotovijo željo in pred logi mlinska industrije gledo trgovinskih pogajanj z Italijo in glede nove carinsko tarife
poleg članov uprave Jugoslavenskega saveza mlina tudi zastopniki raznih Industrijskih korporacij ter trgovskih in obrtniških zbornic. Zvezo industrijcev v Ljubljani ie zastopal njen tajnik g. dr. Goliš. Po temeljili razpravi to so zedi-nili vsi predstavniki omenjenih korporacij in organizacij glede potrebo enoduš-nega. nastopanja v vseh opravičenih zahtevah mlinske Industrije.
= Udružen^s Industrijcev v Beogradu jo imelo to dni svoj letni zl>or, na kato-rem je uprava podala izčrpno poročilo o stanju naSe industrije in o dolu udru-ženja. Najprej se je obravnavalo vpraša-nje rcparacij in sc je poudarjalo, da je kontingent reparacij v naravi izčrpan na račun države, a industrijci, ki so v vojni utrpeli škode, so ostali neodškodova-ni. Za leto 1021. jo bilo za industrijo odrejeno od reparacij 12 milijonov zlatih mark, kar se pa ue izkorišča, ker je prišla odpoved nemških dobav. Glede de-flacije fo izjavlja, da ima svoje dobre strani, vendar jo omejila proizvodnjo in povzročila gospodarsko krizo. Kot edin izhod iz tega so smatra inozemsko dol-ntodobno posojilo naši industriji. Pogoji anglcSkega posojila v znesku 1,500.000 funtov Stcrlingov siccr da niso bili sijajni, vendar so bil: povoljni, ako so vpo-Steva današnja industrijska kriza, absolutno pomanjkanje kredita in višina obrestno mere pri naših bankah. Povprečna obrestna mera, ki so jc zahtevala za
[."hotna pot'ju.io jo pravilnost avtorjevih teoretičnih izvajanj. = MoJa S!. 5. ima nastopno vsebino:
M. t'.: Nakon kongresa juprosla venskih kot soseda mora udeležili, uamerava Celj-
vinogradara. — Prof. in/. Stj. Jurlč -A. P. Jaeobson: Danska poljoprivreda.— N.vVInik J. Pubotič: roljoprivrodno udru ženje cN}lva» i agrarna reforma. — Sto-jan Petrovič: O nsticajnlna na životinjski organizem — telo. — A. Hribar: Voo.ir
ska župn v lastnem delokrogu izvršiti Supai mladinski dan dno 29. junija, žup-ni zlet dno 20. julija, župno tekmo Člauov due 14. septembra in okrožno zlele.
Za vso te prireditve so določene in pripravljene posebne vaje, ki so natis-
fvo od I. Polic a. — P. Vojvodi'!: Vi- | njeno v tej številki Vestnlka. Večina tega nogradarstvo u Crnoj Gori. — Bilješke. 1 vadbenega gradiva je izdelek bratov iz Uarne vijestl. — Knjinevnoft. Lotna laslno župe, med vsemi se odlikujejo bo-
ort
naročnina 120 Din. Uredništvo in uprava: Zagreb, Sodnička ulica P.
== 7a obrambo belgijskega franka. Iz Bruslja poročajo, da so osnnjo v Belgiji pod pokroviteljstvom kralja narodna liga za obrambo domačo valute. Liga na-
rilno vaje s kratko palico za moški naraščaj, delo br. Kukca, doslej pri nnših nastopih neobičajnih vaj. — Poleg te novosti naznanja Vestnik, da bo župni naraščaj tekmoval ne snnfio v telesnih vajah, •vpak bo vsak tekmovalec dobil pri tek-
merava ustanoviti več podružnic. Clanl i mi tudi po ono vprašanje iz sokolske zgo-so morajo obvezati s častno besedo, da j dovinske snovi, ki jo morajo nnraščajniki
poznati. Tri tem se ozira največ na zgodovinski pregled iz narnščajskega lista <SokoIič>, ki bo mladini s tem služIl za praktično uporabo. Tudi člani bi članice dobijo pri župnl tekmi po dve vprašanji
jeti, da za frank nt več pomoči, zlasti še zato, ker francosko gospodarstvo in fl« j posojilo, ,'te znašala JO.So odst., a vlada nance nc stojijo baš sijajno. Dežela je l jo bila voljna, rta garantira lo 10.50 cdst. v vojni silno trpela, rcparacijsko vpfa« To bi se mogočo še dalo izravnati, da šanje še ni rešeno, pasivna trgovinska !no bi vlada zahtevala solidarne garnnei-bilanca, nevravnovesen državni proračun ; io industrijcev, kar jc praktično neizved-zunanji clotgovi, rulirska akcija, to vse ijivo. Nadalje sc ja ugotovilo, da je ca-
so neugodni pogoji za frank. Seveda sc gospodarsko stanje Francija v zadnjem času ni toliko poslabšalo, dn bi opravi« čevalo tolik padec valute. Francija je bo« gata država in na popolno katastrofo franka kljub vsemu temu ni bilo mogoče verjeti.
In te dni je prišel nenadoma preobrat, ki ga siccr ni mogla doseči Francija le z lastno silo, temveč s pomočjo angleške« ga in ameriškega posojila. Francija ie velik dolžnik Angliic in Zcdinjcnih dr« žav, ki so psč tudi zato brez daljšega pk'cvanja priskočile na pomnč. Z cvcn« tuclnim daljnjim padanjem franka bi pač te terjatve prihajale vedno bolj v vprašanje.
' Dvig froncosk. franka je pa nedvom« no v prvi vrsti zasluga energičnih sana« eijskih mer francoske vlade, ki so prcccj težke za finančne in gospodarske kro« fie, ker vcžcio njihovo svobodno krc> tmie. Francoska vlada smatra tc mere kot neobhodno potrebne za rešitev tež« tega položaja. Te mere obstoje v glav« .cm v nastopnem: 1. omejeni so krediti (a trgovino in industrijo; 2. osnovan je ♦brambni sindikat francoske banke in
110 bodo kupovali inozemskega blaga dni gaSe kakor v skrajni sili. Liga bo prire-.. , . nove carin- „ zl)OIOVanu na katerih se bo propa-Konferenci so prisostvovali ^ ^mojitve nak„p0val,j.a tlli!h
Izdelkov.
= Nezaposlenost v Angliji. Dne 3. t. m. je znašalo število nezaposlenih v Angliji 1,101.200, to jo za 18.755 manj ne-go žB. februarja 1924.
— Zunanja trgovina Zetllnjenih držav. Leta 1923. je zaključila zunanja trgovina Zcdinjcnih držav z viškom v znesku 875.94 milijona dolarjev. Meseca decembra 1928. jo bil največji izvoz izza 1921. V tem mesecu jc namreč izvoz poskočil na 425 milijonov dolarjev. V eolem letu 1923. je znašala, vrednost ameriškega izvoza -1164.8 milijona dolarjev.
Domače borze
19. marca. ZAGREB. Na efektnem tržišču je situacija nespremenjena. — Na deviznem tržišču se tendenca ni spremenila. Tečaji so nekoliko porasli zaradi pomanjkanja bla;;a. Promet je bil precej slab. Največ se je trgovalo v devizah na Italijo, London in Švico. Narodna banka ni intervenirala. Nolirale so devize: Amsterdam 3020 do 3050, Dunaj 0.1148 do 0.1168, Bruselj 0 do 350. Budimpešta 0.118 do 0.148, Bukarešta 42 do 45, Italija izplačilo 844.25 do 347.25, Kopenhagen 0 do 1295, Kristijani-ja 0 do 1125, London izplačilo 851.8 do 354.8, New-York ček 81.75 do 82.75, Pariz 4)7.5 do 422.5, Praga 287.5 do 240.5, Sofija 0 do 62.5, Stockholm 0 do 217.5, Švico 1416 do 1426; valuto: dolar 80.8 do 81.8, aK 0.1145 do 0.1165, francoski franki 415 <to 5, mK 0.075 do 0.105, švicarski franki 0 do 1415, lire 341.5 do 344.5; eiekti: Banka za Primorje 105 do 107, Trgobnnka 50 do 51, Brodska 69 do 70, Eskomptna 166 do 168, Kreditna Zagreb 148 do 150, Hipotekoma 87 do 89, Jugoslavenska 188 do 139. Ljubljanska kreditna 249 do 245, Praštcdiona 030 do 980, Elno 132 do 185, Slovenska 111 do 115, Srpska 150 do 152, Ek-sploitacija 154 do 160. Sederana Osijek mo do 1S?0, Narodno šumska 124 do 126, Nikng 132.5 do 185, Gutmann 0 do 1520, Sin vek s 760 do 800, Slavonija 144 do 150,
rinska zaščita industrije nozadostnn, da promet niti to loto ni povsom zadovoljiv ter da vlada preveč obdavčuje trgovino in industrijo. Velikih stavk prošlo leto ni bilo. Na koncu poročila so izraža oh-žalovanje, ua so industriji posveča premalo pažnjo in da je industrija vebčo preslabo organizirana.
iz sokolsko misli in po 4 vprašanja lz sokolskega sestava. Že s tem dokazuje Celjska sokolska župa, da no zasleduje samo telesno vzgojo svojega članstva, ampak ima pred očmi ludi duševni razvoj, za kar nosijo odgovornost za uspeh prosvetni odseki društev.
Veslnik prinaša dalje poročila br. načelnika na župnem občnem zboru in poročilo o reviziji desetih župnih društev, zlasti zadnje je zanimivo in poučno. Ob koncu lista je nekaj krajših poročil iz župnega starešinstva in tehničn. odbora, dalje iz okrožij in dopisi iz društev. — Vestnik slane 5 Din za izvod, izhajal pa bo v nedoločenih rokih,
= Dajanje sufeškcga železniškega zem	Trbovlje 740 do 750, Union 0 do 1000,
Ijišča za tovorjsnje v najem. Iz SuSftka	Tvornlca vapona 160 do 165, 7 odst. in-
iavljnjo: Pri postaji Sušak so n-,!iiia vo-	v-sticiisko 63 do 70, Vojna škoda 160
lik kompleks železniškega zemljišča, na-	do 165.
Amsterdam 3040 Bukarešta Milan 345
do 3.15.5, Ne\v-York 82.35 do 82.45, Pariz 422 do 424, Praga 238.25 do 238.50.
zvan cBro.jdica» in *Dolta», ki jo služil BEOGRAD. Devize: _________
prej posameznim tvrdkam 7.1 Iztovorjonjo do O, Dunnj 0.114 do 0.1158, in vsklndlščenjo raznega blaga, ponajvoč 48 do 43.75, jteneva 1416 do 0,
losa. Kor je to zcmljišSo sodaj našo in	— - ----- - *
promet s Sunkom dnevno narašča, se namerava ta prostnr oddati v najem raznim trgovcem, izvoznikom itd. v svrho uporabo za iztovorjenjo in vsklruliščenje. V to svrho pride otl generalne dirokero železnic določena komisija za proirlcd in dajanj« zemljišča v najem dr.o 27. marca na Sušak.
= Knjiga o riennrju. Dr. K. Engliš: Donar. Poslovenil dr. A. Ogris. Splošna knjižnica št. 14. V Ljubljani 1921. Tiska in naklada Zvezna tiskarna in knjiz^rna
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
■■ ■■■I I li........BII I
Sokolski Glasnik. Peta številka glavnega glasila jugoslovenskega Sokolstva ima sledečo vsebino: Uvodnik, v katerem urednik tolmači dolžnosti delegatov na glavni skupščini. Br. dr. Stcmpihar doka-zujo v članku rPodsnvozfo. da bi bili pod-savezi iz načelnega, teoretičnega, organi-začnega in praktičnega stališča nepotrebni. Temu sledi načrt za poslovnik glavne skupščine Saveza, ki ga predloži starešinstvo pri letošnji, glavni skupščini, da ga sprejme in se po njem ravna. Daljo so predlogi Saveza za spremembo pravil JSS., ti predlogi se bodo obravnavali na letošnji glavni skupščini. Vrhu tega ima Glasnik krajša poročila iz starešinstva hi TO. ter iz žup, nekaj predlogov za sabor, poročilo o občnem zboru Sokolske Mrliče in nekaj drobnih notic iz češkega Sokolstva.
Sokolič. list za jugoslovonski sokolski raraščaj. Marceva številka Sokoliča jo izšla te dni s sledečo vsebino: Sokollčlmn, pršem v cirilici. Dr. Murnik — petdesetletnic — Triglav, igra za sokolsko mladino. Zašto vežbamo (v cirilici). Zgodovina telovadbe. Prednjnškn šola. Dopisi iz Zagreti, Novega mesta, Valpova in Kru-ševea. — Med tekstom je tudi slika osnutka za naraščajskl znak.
Učebnik za društveno 1 župske prod-njačko tečajeve I izpife. Načelnik sokolskega društva v Novem Sadu, Pavle Dnljev, jo prevedel lz češfine knjižico -o rnzlagi Tyrševegn sistema, ki jo je sestavil literarni odbor načelništva COS. Pre-vo-l obsega razdelitev Tyrševega sestava in podrobni opis prostih vaj. Ker nosi knjižica naslov rPrvl deb, smemo pričakovati, da bodo sledili tej knjižici Še druge,. tako da bo ves sokolski telovadni sestav podrobno opisan. Zn sokolska društva v Vojvodini in Srbiji bo to delce veliko važnosti, ker doslej niso imeli v njihovi sokolski literaturi nič podobnega. cUčebnik* je pisan v cirilici. S tem se jc zopet pomnožila jugoslovensko sokols'ta literatura ln baš za one kraje, kl so tega najbolj potrebni. Je to veselo znamenje,, ker kaže, da se sokolska društva na_vzho- i
Občni zbor turlstovskega kluba „Skala"
Prošli teden je imel T. K. Skala ob povoljni udeležbi članstva svoj letošnji občni zbor. Udeležili so sc ga tudi dr, Tominšek kot zastopnik SPD., relerent za tujski promet g. Badjura ter g. Sila kot zastopnik JZSS.
Predsednik prof. Ravnik se je v svojem govoru spomnil umrlega člana in odbornika Stanka Trnkoczyla ter nato orisal smernicc bodočega kiubovega delovanja. Poudarjal jc, da T. K. Skala ne pomenja nikakor cepljenja sil, osvedoto-čcnili pri Slov. plan. društvu, temveč ima s tcin društvom paralelno nalogo: vzgajati turiste ter razširjati in poglabljati idejo alpinizma osobito tned mladino.
Tajniško poročilo je podal g. Tominc. Na Jesenicah so je ustanovila podružnica kluba, kl zelo uspešno deluje, kar Je tembolj pomembno, ker so njeni členi večinoma manuelni delavci. Blagajniško poročilo je podal g. Košca.
O delovanju na polju smuškega športa in zimsko turlstike je poročal g. Kvedcr. Omenja smuške tekme na Rožniku (9 km) Oolovcu (klubska 32 km), Planici (15 km), Rakeku (18 km) ln Pleševlcl (IS km), pri katerih jc skupno nastopilo 56 članov, 20 članic in 6 naraščajnikov. Nadalje poroča o važnejših zimskih turah, kl so jih priredile posamezne skupine v tej sezoni; omenja sankaški tekmi na Jesenicah in v Bohinju, pri katerih so vsa prva mesta zavzeli člani jeseniške podružnice.
Iz poročila g. Rožmana načelnika tehničnega odseka, Je razvidno tehnično delo kluba. Mnogo potov, katerih stare markacije so že pobledelc, se je na novo markiralo. Tudi foto-amaterskl odsek je bil prav živahen. Poročilo o njem je podal g. Pinter. Odsek Izvršuje tudi planinske razglcdnlce, katere so na razpolago v klubovem lokalu.
G. dr. Mauri oriše pomen kontrolnih pol. Sklene se, da imajo vsi zakasneli izpolnjene vrniti do 30. marca. V bodoče se bodo morale vsako leto oddajati najkasneje do 1. novembra. Oni, ki v določenem roku nc vrnejo izpolnjenih kontrolnih pol, se nc morejo smatrati za redne člane, temveč postanejo avtomatično podporni.
Na predlog 2. Sile je občni zbor izvolil predsednika prof. Ravnika z ozirom na njegove velike zasluge za klub, soglasno za častnega člana.
Na predlog g. Sturma je bil novi odboi Izvoljen soglasno. Predseduje mu zopcl prof. Janko RaVnik. Na predlog g. Bad-jure se skliče v kratkem sestanek vseli smučarjev kluba, na katerem se bode določile smernice za bodoče delovanje Nato ie bil občui zbor zaključen.
Lahkoatleilčiii podsavez. V petek, 21. t. m. se vrši seja Upravnega odbora lah-koatletskega podsaveza za Slovenijo iti sicer ob pol 9. uri zvečer v sobi Športne zveze, Narodni dom. Udeležba vseh odbornikov obveznal — Predsednik.
Čcchie Karlin na Španskem. Nogometno moštvo kluba Čechie Karlin se mudi na turneji na Španskem. Prvi dve tekmt je igralo v Sevilli proti F. C. Se-villa. Prva jc ostala tieodiočena z 2 : 2. pri drugi tekmi pa so bili Cehoslovaki poraženi z 1 : 2.
Na zadnji glavni skupščini Jugoslov. koturaškega saveza, kateremu sta prisostvovala tudi delegata kolesarske Ilirije in Primorja iz Ljubljano, jc bit izvoljen nastopni novi odbor: Predsednik Wei!!cr, podptedsednika Frobc in Oglin (Ljubljana), tajnika Lončarič in Lustig, blagajnik Sekulič, odborniki: Grundncr, dr. Birsa in Gorjanc (oba Ljubljana), 2lof, Lazar, Batan, Rutzncr, Jurčec, Ricgcr, Pctrlnec, namestnika Baljovič in S6vič, revizorja Krčellč In Rlmay. Službeno glasilo Saveza bo tudi letos tZagrebačkl Snortskl Llst».
jI pa? žo pri delu na našem malem po-sestvccu; zato je bila zadovoljna, da je opora zopet domn.
Slikar Kopač
Dlvna je dolina poljanska. Od Škofje Loke tja do 2irov slikovita, raj pesnikom in slikarjem. Ko jo spoznaš, razumeš šele Janeza in Jurija dubica ter njenega poeta, Ivana Tavčarja.
Lani sem preživel v nji počitnice. In poleg raznih originalov, kakršnih so tako bogati Tavčarjevi spini od <Slik iz loško-	.„„,., m pogorja* do <Visoške kronike,* sem iaSkl pomoiinik. Pridno sem pa vedno rl-»pornal našega slikarja Franca Kopača.1 'al i" «1 izposojal knjige. Ob prostih ve-Z izredno spretnostjo je portretiral ljudi, ^Ih »f™ shajal k oddaljenem sosedu, ......... bivšemu vojaku, kl ml je s svojim zanimivim pripovedovanjem in opisovanjem
na svojem domu. Dobrosrčna gospa De-bevčeva, sedaj na Vrhniki, pn mi jo preskrbela stanovanje in izposlovala sprejem
Oče je pn bil drugega mnenja, ko so jo j nn umetno obrtno šolo pri ravnatelju
vrnil; pridigo je zaključil z besedami: ,Ako nočeš biti gospod, boš pa žnidar' ler mi v ta namen dobro namaže zadnjo plat z brezovim oljem, da sem lažje sodel, kar je pri tem obrtu neobhodno potrebno.
V 15. letu sem bil že Izučen kot kro-
«svinčnikom ali barvami, sllkarll krajino, notranjščino cerkve sv. Volbenka i. dr. Tip talentiranega samouka, ki se je z redko vztrajnostjo usuinjil umetnosti. Originali
Pravkar se je bil vrnil s kopo skic in jličic iz gorenjo Italije. Tu pa ribari, vihti v zabavo par ur koso in grablje, sede za krojaški stroj in veselo krojači, nekaj dni nato neumorno slikari pa hajd preko hribov in končno v krčmo, kjer prepeva in uganja šale, da se krohotajo Umetjo ia gospoda.
Tristen Zlrovecl Poln humorja, zanosa in IirlčnoBli. Kajpada sem se znlmal za njegovo življenjsko potovanje.
Pripovedoval ml je o sebi nekako takole:
^Rojen sem leta 1885. v Novi vasi pri Zireh kot sin krojača, ki je bil tudi godec. Svojo mladost sem preživel ponajveč po grmovju in potokih, loveč ribe. še predno sem Sel v šolo, sem imel veliko veselja do risanja. Ob nedeljah sem risal risbe, katere sem potem prodajal otrokom. Za pridobljene krajcarje pa sem si nabavljal novih potrebščin. Med tednom sem moral klekhti, dn nisem zapravljal .po nepotrebnem' časa.
Ker so učitelji zapazili, da imam talent, so svetovali očetu, nnj me da v Ljubljano v šolo. Pokojni dr. Tavčar, ki je večkrat prihajal v Žiri, mi je ponudil na svojem domu hrano, drugo naj bi bil pa prenkr-bel oče. Nastopil sem z očetom pot v Ljubljnno, kjer Bem bil zadovoljen, dokler jo bil oče poleg. Ko pa Jo drugi dan zjutraj odšel, sc mi je storilo milo ler mi je postalo silno dolgčas po domači hiši, po tratah okoli njo, po mojih potokih in grmovju. Začutil sem se popolnoma zapuščenega, zato sem sklenil, da zbežim nazaj domov. Pospravil sem svojo borno imetje, ki je obstojalo iz dežnika in nekaj knjig, poskril sem vse po žepih in pod suknjo, da bi ne zbudi) pri gospodinji suma ter jo namesto v šolo pobrisal peš
daljnega sveta In mest vzbujal želje po tujih krajih. Moje hrepenenje po neznanem svetu je rnstlo od dne do dne. Toda od doma nisem mogel broz sredstev. Naprosil sem torej očeta, da mi jo dovolil iti prostovoljno k vojakom. Sel som k naboru v Trst, star 17 let in potrjen sem bil takoj. Na vprašanje zdravnika, kaj da sem, rečem, da krojač, kar se mu je pa zdelo neverjetno, češ dn tako razvitega krojača šo ni videl. Bil sem res krepak dečko in prideljen k konjiški nrttljeriji na Dunaj. Ko pridem v vojašnico, dobim skledieo konzervne juhe In dva konjn v oskrbo. Prvo mi je šlo šo nekam v slast, drugo pa mi jo manj teknilo. Uživel sem se v svojo usodo ter se pridno sukal okoli konj in po njih. Moji gospodarji so bili 7. menoj očividno zadovoljni, lter so mo dali v podčastniško šolo. Toda čez 11 dni sem bil že izključen. Vzrok je bila pristna kranjska klolula, katero Bem prisodil službujočemu podčastniku izraelskega poiro-lenja. Bil sem ltaznovan in dobil sem naslov ,T)er chrobotlsche Anarhist".
Ogibal sem sa poslej podobnim konfliktom, a popolnoma ri Blo; moral sem še večkrat spati na ,prionah\ Edino to dobro stran je imela moja vojaška služba, ita som se priučil nemškega jezika in da sem imel priliko, videli dunajske umetniške galerije. V njih sem prebil navadno ves svoj prosti čas.
Iv. Subicu.
Tako sem bil deloma preskrbljen. Denarno bo me podpirali g. dr. Zamik, takratni župan Iv. Hribar i. dr. Kljub vsemu sem bil pa dostikrat lačen, Iskal sem si zaslužka s povečevanjem fotografij. V šoli sem poleg drugih predmetov poklanjal največjo pnžnjo risanju in modeliranju; vrhu tega sem obiskoval tudi Jakopičevo slikarsko šolo, kamor me je g. R. Jakopič sprejel brezplačno.
O počitnicah som hodil navadno peš iz Škofje Loke po poljanski dolini domov v 2iri. Lačen in utrujen sem se ponavadi ustavljal pod sv. Volbenkom v gostilni .pri Cvelfarju*. Cvelfarjeva mati me je vedno gostoljubno postregla, ne meneč se za račun. Ko sem ji lani omenil njeno do-brotljivost, je solznih oči rekla, dn sem so jej zelo smilil, ker je vedela, dn sem lačen in brez denarja. Istotako mi je vedno postregel .Anžonovc' v Srednji vasi. Le doma so me ljudje gledali zaničljlvo in popraševali, čeli bom kmalu gospod in ali že znam slikati sobe.
Očetu sem bil rad opora pri kmetijstvu, šivanja sem se pa branil kakor sem mogel in zini ter sem slikal razne svetniške podobo po naročilu nekeea trgovca s slikami z Goriškega.
Po dovršeni umetni obrtni šoli v Ljubljani sem vstopil na dunajsko slikarsko akademijo. Dr. Iv. Tavčar in Iv. Hribar sta me denarno nekoliko podpirala, moral sem pa tudi stradati. Sedanji vodji umetna šole v Ljubljani, prof. Strte je bil ž? v Ljubljani moj sošolec; tedaj sva skupaj| delila usodo slov. slikarjev na Dunaju. V | najhujših časih sva hodila jeseni skupaj v vinograde grozdje zobat, da sva se nasitila. Enkrat pa ravno tri dni nisem ničesar jedel in opotekaj* se, sem poiskal prijatelja, da me je rešil lakoto. Takrat pa že nn uro nisem več videl od same sla-
napravil sprejemni izpit za specijalno šolo prof. Ilynaisa. Moral bi bil plačati šolnino, nubaviti Bi slikarske potrebščine, a nisem imel denarja. V tej itllki, ko sem bil zopet lačen, brez stanovanja in v nevarnosti, da bodem moral prekiniti študije, aem spoznal plemenito češko dušo. Ta je začela prav po materinsko skrbeti zame; preskrbela ml Jo stanovanjo in hrano, dala mi je denar za šolnino, preskrbela mi je slikarski materijal ter pri praškem magistratu in znanemu tovarnarju podporo po 20 kron mesečno. Tako mi jo bilo omogočeno, da sem mogel začeti študirati. Dotična blagu duša pa skrbi sedaj že 13 let neumorno zame kot — moja žena.
Po dovršenih študijah sem nameraval vstopili v državuo službo v Pragi. Preje sem pa hotel prepotovati Italijo v svrho nadaljnjih študij. Toda Izbruhnila Je svetovna vojna, ki mi je prekrižala vse načrte.
Moral sem se ločiti od mlade ženke in enoletnega sinko.
Po dokončani častniški Soli sem odrinil kot praporščak v Galieljo, kjer sem bil dvakrat težko ranjen. V bolnici som bil prišel v nasprotje s polkovnim zdravnikom radi njegovega sovražnega mišljenja
naproti Cehom. Pokazal sem mu, da je moja desna roka Se zdrava! Posledice bo bile, da sem dal neprostovoljno ostavko ua častniški čin ter le napol ozdravljen moral zopet odriniti nn fronto kot korpo-ral enoletni prostovoljec. Dobil sem pa v spričevalo zloglasni ,1'. V/.
Začel sem torej od kraja svojo vojaško karljero in prebrodil 1018. leta ukrajinske stepe do Jekatermoslava ob Dnjepru. V Hersonu som priš?l radi preprijalelj-skega občevanja t ruskim ljudstvom celo pred vojno sodiščo. Tu bi bil gotovo še kaj drugega izgubil, ne lo ,šnrže', a slučajno je v septembru 1018. vzel vrag z Avstrijo vred tudi mojo sodnike.
Po dvomesečnem, večinoma pešpotovn-nju, sem dospel v Prago, kjer mi je moj dobrotnik tedanji poslanik SHS., minister Iv. Hribar omogočil povratek v domovino.
Nastopil sem službo 1019. 1. na gimnaziji v Kruševcu; ob tej priliki aem prepotoval Makedonijo in južno Srbijo. Po zaslugi takratnega višjega šolskega nadzornika prof. Kožela sem bil premeščen v Slovenijo v Kranj, kjer še sedaj službujem. Italijo pa sem lani vendarle prepotoval in pojdem tja zopet, če Bog da in sreča junaška.)
Od torka na sredo je prenočilo v Ljub ! trgovcc, Dunaj; Korkai Zoitan, trgovec,
proti Vrhniki. Dospel Bem zvečer domov j k«*em g. Cadežu (Anžonovcu) v Polja-prej kakor oče, ki ae je vozil čez Skofjo 1 nah- M0!'" c<1lnn je bila, da pridem Loko po železnici in od tam hodil Se do-' v Ljubljano v šolo, kar som omenjenemu brlh 5 ur peš.	I gospodu tudi potožil. Čadež prinese dotič-
Mati me Je t veseljem pozdravila, češ 110 B,iko dr- Tavčarju in rezultat vsega je JVflv imaš, živalca 'boga; kaj boš stradal bil« da i9 dr. Tavčar obljubil za čas mo-po svetu, ko si lahk' doma!' Pomagal sem jega učenja v Ljubljani brezplačno kosilo rrr
Risal sem tudi svoje sotrpine ler si j bostl. Ko mi je postalo 5.e neznosno, sem služil za nabavo risarskega mnlerijala. Brzo sem zaslovel med njimi in začeli so mi nositi fotografije svojih sorodnikov'.
Ko ml je potekel čas službovanja, sem so vrnil domov, a šlvankarstvo me ni več veselilo. Riral sem svojo rojake in fc danes visijo po več hišah .slike' kot dokaz mojih prvih korakov na polju umetnosti.
Slučajno ml jo zašla v roke fotografija pokojnega dr. Tavčarja in gospe soproge kot ženina in neveste. Prerišem Jo in po
e spomni) dobro siluiraiiega strica, trgovca v Eisenerr.il nn Gor. Štajerskem, j Obiščem ga z upom, dn ml pomaga, da bi mogel nadaljevati študije. Ko sem odhajal od njega, mi je. stisnil v roko manjši bankovec, češ .To inifš r.a polne Btroško domov, kamor se vrni in poprimi zopet poštene krojaške obrlil'
Doma sem se potem pripravljal za nadaljnje študije v Prago. Risal sem in slikal ter iskal sredstev. Končno sem dobil od Iv. Vavpotiin, takratnega profesorja v Idriji, priporočilno pismo nn prof.
ijani 112 tujcev in sicer v hotelu:
UNION 41, med njimi: Amcnt Viljem trgovcc, Dunaj; Aigncr Oto, represen« fant, Milan; Hegli Angeli Avgust, trg., (.'osena; Brcsslaucr Artur, trg. potnik, Novi Sad: 'Epstcin Ivan, trgovcc, Dunaj Hclicr Artur, ravnatelj, Kranj; dr. Leo Hintzc, v. mag. svetnik, Gradec; Jung Herman, prokurist, Dunaj; Kottmann Gustav, trgovec, Mcran; Kroitsch Alojz, trgovec, Dunaj; Kojmakovlč Mustafa, trgovec, Split; Krašovcc Franc, lesotržec, Vrhnika; Kambič Franc, trgovcc, Zagreb Locwncr Emil, trgovcc, Hamburg; Mu« san Jakob, trgovcc, Split; Ncumann Ma« vro, trgovec, Zagreb; Pincschi Ivan, tr« j govcc, Rolo F.milia, Italija; Pahernik Jan, I lcsotržcc, Vuhrcd; Pezdirc Anton, direk tor. Novi Sad: Rotter Franc, inženjer, Dunaj; dr. Suchanek Hans, inženjer, Du naj; Stcrn David, potnik, Dunaj; Sapu« šck Josip, poslovodja, Rakek; Stitič Bl., trg. poslovodja, Zagreb; Schvvimcr Mar» ko, trgovec, Dunaj; Schmehlik Alfred, trgovcc, Dunaj; Tachtlcr Oskar, trgovec Zagreb; Tramposch Kudolf, trg., Wei» pert; Zandonai NVoligang, trg., Milan.
VI. Bukovca na praški slik. akademiji,; SLON 16, me<l njimi: Hangar Josip, od ljubljanskega magistrata pa denarno j potnik, Zemun; Zappo Josip, trg. potnik podporo za potne stroške.	i Zagreb; Dalla Viljem, trgovcc, Bologna;
Ko pridem v Prago, se zirlasim pri t Dencbcrg Samuel, trgovcc, Dunaj: Julij prof. Bukovcu na akademiji. Potom sem | Ochlcr. trgovec, Stuttgart; Iiahn Lcop.,
Zagreb; Polačck Julij, inženjer, Dunaj; Rustcrholz Valdcmar, inženjer, Frank« furt; Robick Franc, veleposestnik. Za. lec; Sommer Evgcn, dispoficnt, Licslng.
JUŽNI KOLODVOR 16, med njimi: Docič Radovan, trgovec, Rojal, Srbija; Hasscntcufcl Alojz, trg. potnik, Sušak; Keller Maks, monter, Ličen, Št.; Feliks Kristijan, trgovec, Egipt; Piotrovski E., tehničar, Krakov.
LLOYD 7, med njimi: Tscheng Tschao Jeng, trgovcc, China; Kaschitz Fric, po« sestnik, Cclovec; Li Tson Man, trgovec, China.
SOČA 2, med njima: Rlžnar Josip, po« sestnik. Planina.
TRATNIK: Somogy Štefan, sudac, Zlatar; Zalur Ivan, lesni manipulant, Ccrknica.
ŠTRUKELJ 12, med njimi: Arrigler Adolf, zas. uradnik, Kočinj; Brognaro J., trg. potnik, Zagreb; Godina Peter, trg., Gorica; Rozman Martin, preglednik (in. kontrole, Mokrin, Bnnat; Košek Rihard. trgovcc, Sušak.
Poleg tega v gostilnah: De Schiava 8, Ravnik 3, Češnovar 2 in Amcrikanec 1.
Lastnik in izdajatelj KontoreiJ <Jatra>. Odgovorni urednik F r. B r o z o v i f. Tisk Delniško tiskarne, d. d. v Ljubljani.
SLU. mk> b«.«. M par. C* _Dopl.OT.nj«- I« J6.nltv«r r.8un. v..». beseda t Dln. - PrlobSuJ.jo .. 1. malt ogla.1, kl , plltao, y ,»,„). Plato M lahko todt v znamkah. N. »praS.nl. odgovor), uprav, ta, t« 1. vprašanju prlloloa. inamk. a. odgovor tor manlpul.cijoko prlitojblna (i Dln).
Klavir poučevati
tre gospodična, samo na dom, po nizki ceni. Naalov pove uprava ,,Jutra".	6845
(dobe)
Potnik
>• IRCe za veliko podjetjo Jekla ln orodja. Samo strokovnjaki naj blagovolijo poslati svoje ponudbe s točnim ilvljenjeplsom ln slllto pod iifro ..Zalitjevl 1 reference 11-738" na Interreklam, D. D., Zagreb, Palmotlčeva ul. br. 18.	8728
Dva zastopnika
za IJubljanskt hi mariborski okraj, pi> sprejmeta takoj, za najnovejšo In tehnično naj-
(iščejo)
Službo gospodinje
k samostojnemu gospodu ali na manjfie posestvo aH obrt, ISčem. — Naslov pove uprava ..Jutra".	5001
Upravitelj veleposestva ^^ Pucti dobro oira.
z vefiletno prakso, v 80 neod- i njen, nova pneumntiko, se radi bolezni po ugodni ceni proda. — Naslov pri upravi „Jutra" pod Slfro ,,Auto".
5180
Gospodična išče mesto |	Brizgalna
kot blngaJniPnrka in proda- ; popolnoma nova, modoma, Be Jalka, najrajo v ltakSni le- 1 nerabljena, za dvovprego, z karnl ali drogcrljl. Ima dve- 1 vso opremo In do 200 m no-letno prakso. Ponudbe prosi vita cevi ter 10 različnih dvorni upravo „Jutra" pod Slfro i vprežolh. novih, deloma po-Vestna".	5770 j kritih, elegantnih vozov (ko-
člj) ter 2 moderna landauer-Ja. so po zelo ugodni ceni naprodaj. Pojasnila daje: St. G r 1 v e c, trgovec v Ormožu.
5873
Auto
Državni uradnik
miren, ISče opremljeno skromno sobico, ali bl se priselil k So enemu s 1. npr. Ev. z oskrbo po zmerni ceni. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,200",	5878

Majhna vila
prijaznem kraju na deželi z moderno opremljenim kom-
Stanovanje Išče
zakonski par brez otrok v Kranju alt predmestju za ta-
fortom, obsežnim sadnim In	»»	f" ~ 'J
zelenjadnlm vrtom, ao odda Joj alt imraejo, proti nagra
S£!»T ,»N",0T BJS-T
HIŠo z vrtom
za obrt, v trgu Sv. Jurij ob Južni žel., prodam. Ponudbo na upravo „Jutra" pod Slfro ,,HlSa".	6603
povedani službi, želi preme-nltl mesto. Ponudbe pod Šifro ..Agronom" na upr. „Jutra".
6812
Absol. trg. šole
zmožna strojepisja, stenografije, slovenHke ln neraftke korespondence, ISfie mesto, v pisarni. — Naslor pove uprava „Jutra".	5197
Trgovski sotrudnik
z večletno prakso, Želi službe »ajuuvejHo m veuuicuu imj- v meSanl s tr ok ® i 'rj!^. i a « flovrseneje ročne ognjegasne mestu nll na dežel! Dopise »parate. - Lep zaslužek. - "Pra,T° "Jutra pod Ž«? Reflektlra se na prvovrstne "PoSten •	6828
foofil ter Imajo prednost oni, kl so že delovali v tej stroki. — Ponudbe z referencami na "Pravo ,,Jutra" pod „Dobra eksistenca",	6888
Vrtnar
dobro verzlran v zelenjadstvu. Be tokol sprejme. Ponudbe s spričevali ln zahtevo plače P°*latl upravitelju grnfičlne Habab, Trzin pri Ljubljani.
Potnika
"ibrega, zanesljivega, ISčem P'otl mesečni plači io pro-»l>IJI. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod ,,Zanesljiv potnik".	5800
2 krojaška pomočnika
89 sprejmeta. Reflektlra se "a dobro moč in takojšnji "«op. MiloS SkerbllS, Trbovlje II,	5S58
Krojaškega pomočnika
'Prejme takoj za fino veliko «lo Alojzij Novak, Domžale.
5873
Vajenec v trgovino
' meSanlm blagom, s. opr«J-Js, zdrav, krepak dečlrn s Jjfjrrsenlm 5. razredom ljud. ^■le. Z enim razredom .redile Solo Imajo prednoft. — £onudb« na nuov: Leopold MU, JUd«TUK».	6872
Zobotehnlca
z dnljSo prakso, ISče mesta. Govori slovensko ln nemSko. Cenjene ponudbe z navedbo zahtev ln plače pod ,,Zobotehnlca" na upravo „Jutra".
68G2
Rudniški tehnik
> dolgoletno izkušnjo v rudnikih za premog, glino ali kaolin, kakor tudi nnjboljso poučen v obratih modernih pralnic ((Schlemmerelen) tovarnah za etaamotle, pešče nec In vsakovrstnih opekarnah, kl Ima znanje tudi v gozdarstvu in poljedelstvu ln Je zmožen več Jezikov, ISče mesta za takoj. Cenjene ponudbo na upravo „Jutra" pod „Smotrono3t": 5860
Učenec
poiitonih starS^v, ki ima veselje do trgovine t mefanim blagom, ISČO mrsta. Naslov pove uprava „Jutra", 5870
Mladenič
kl Ima veselje kot učenec dn strojnega ključavničarstva — Seli dobiti kako mesto. — Naslov pove uprava „Jutra".
6871
Dve sobarici
ra sezono, z deSele, kot prva In drugn moč, tSčet« ®e«ta. Gresta tudi posamezno. Oenj. ponudbe pod ..Poltene" upravo „Jytri",	B866
Močan železni štedilnik
železno peč ter otročji voziček, prodam. — Ogleda ae: Invalidski dom, II. nadntr., soba St. 41.	6735
Klub-garnlturc,
Poljski pridelki
Kdor rabi krompir, tUol, čebulo, naj ae obrne na upravo ..Jutra" pod ..Oglasna Stev. 5420".
Lepo posestvo
9 oralov, 35 minut od postaje Konjice, obstoji Iz 2 oralov vinograda. 2 oralov aadonos-nlka, 3 oralov gozda, drugo so njive; zidana hiSa s 3 sobami, spodaj obokana klet, s stiskalnico, potem vlnlčarl-Ja z 1 sobo ln hlevi. Vse z opeko krito, se proda za 550.000 kron. — Naslov pove uprava „Jutra".	5189
Star svinec
kupujem po dnevni ceni. — Ponudbe z navedbo cene ln Jedilnice, spalnice in drago : množinei nn naslov : Ivan Re.
pohištvo na obroke dokler trajn zaloga, nudita Erman 4 Arhar. St. Vid nad LJubljano 4.	6894
Trgovska omara
velika, s steklenimi Sipami, naprodaj. Polzve so v brlv-nlcl hotela „Slon". 5589
Registrirna blagajna
s 6 predali, »kom popolnoma nova, se vsie-1 opustitve podružnice ugodno proda. Fr. Prijatelj, TriiSče, Dolenjsko.
6191
Pohištvo.
Vsakovrstne spalnice iz trdega iu mehkega lesn, kakor tudi drugo pohištvo. Imam vedno v zalogi po najnižjih cenah. Matija Andlovlc, VI-dovdanska cesta 0, Ljubljana 5198
Poienovka
namočena, so dohi vsak petek ter tudi med tednom pri tvrdki Pr. Kham, nasproti hotela ,,Union",	3n9
Tračnice.
I:n.m nnprodaj 700 m trni':-r.le t 2 kretnicama, 1 Puchov motor. 6 plato-vagončkov In truge za Sodcr. Ponudbo poslati na upravo „Jutra" pod ..Tračnice".	5822
Okaslon slamniki
od 30 do 100 dinarjev, razprodajam somo od 20. do 80. marca. — Horvat, modtatka, Stari tri 21-	W
bek, Celje.
5719
Veverlčne
polhove kož. In od VBe druge divjačine, kupuje za Inozemstvo v vsaki množini D. Zdravič. trg. usnja, Ljubljana, Sv. Florljana ulica 9.
439
Sodil
Kupi se 3 dobro ohranjene vinske, hrastove sode od 50 do 80 M. Tonudbe ped Šifro ,,Sodl" na upravo „Jutra".
5834
Bukovega oglja
Vs5 vagonov, kupimo. Plsm". no ponudbo pod ,,Oglje 35" na Aloma Company, Ljub-Ijana.	5817
Rezano bukovlno
v različnih dimenzijah In večjih množinah, kupim. — Dam naročila za rosanje. — Ponudbe pod ..Ncžcmano" na upravo ...Tutra".	5848
Pozor, lesotržci!
Slfro ..Mlreu zakonski par".
6808
Mizarji.
Lepo posestvo
Pristopim kot družabnik s kapitalom ln potrebnimi stroji za obdelovanje lesa. Pismeno ponudbe pod ,,Dvojna obrt" ua upravo „Jutra".
5183
Izšel je v knjigi
Taksni in pristojbir^ i pravilnik
Kdor plačuje takso in pristojbine potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43-50 in se naroča pri	'
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ul. 54.
Iščem prijateljico
vamostojno. Inteligentno damo, ki bl JI v času mojega pogostega bivanja v Ljubljani. kratil dolg čas. — Samo obstoječe Iz 80 oralov, ležeče ; resne, neanonlmno dopise pod na Pohorju, 2 url oddaljeno od Maribora, v bližini Mariborske koče. Je takoj naprodaj. Cena po dogovoru. Interesenti se naj oglasijo pri c. Francu Oblak v Sp, HoSI 75 prt Mariboru.	6875
,,1'ratlllca u životu" na upr. „Jutra".	6841
Obnovite pravočasno naročnino!
Iščem stanovanje
3—4 sobe, tudi v novi zgradbi. Plačam -zelo dobro. Pismene ponudbe r. navedbo cena pod ..Stanovanje" na Aloma Company, Ljubljana. 5756
Na hrano In stanovanje
ae sprejmeta 1—2 dijaka, oz.
vlsokoSolca ali FtareJSa gospoda. — Naslov povo uprava ..Jutra",	5753
Inteligentno dekle
želi korespondence z resnim, akademsko Izobraženim gospodom, umetniškega sliva-tanja. Tod ..Klzmet" na upr. ,,Jutra".	5859

Prašiček
5 m. star. se proda. Plrnat Martin, DevSko, poŠta Trbovlje I.	6861
Soba
z 3 ali 2 posteljama ter h brano, bo odda. Naslov povo uprava ..Jutra",	5851
Pes prepeličar
(Forcllentlgsr) člate pasme, ' kraene brezhibne poftnve, ftc ne eno leto star, se proda. Ponudbe na naslov: K. Slm-nlc, Vrhnika St. 28. Istotam i se lahko psa ogleda. 5879 1
3. 1
Prcvel Oton Zupanlli.
Sen kresne noči.
Broš. 15 Dln, vez. 21 Din, po pošti 1 Dln 25 p več. Macbeth.
Broš. 15 Dln, vez. 21 Din, po pošti 1 Dln 25 p več.
Othello.
Broš. 23 Dln, vez. 29 Dln, po pošti 1 Dln 25 p več. Julij Cezar.
Broš. 16 Din, vez. 22 Din, po pošti 1 Dln 25 p več. Beneški trgovec.
Broš. 16 Din, vez. 22 Dln, po pošti 1 Din 25 p več.
Knjige sc naročajo prt
TISKOVNI ZADRUGI v LJUBLJANI

Solnčno stanovanje
s 3 sobami, vsaka soba h pn- 1 nebnim vhodom In hkratu zve- : rane, z elektr. razsvetljavo v , sredini mesta, aa zamenja z i uodbnlm, enako velikim ali TOipImn zn *otov denar ne.	v bimni ,yi_ 1
koliko vagonov 2.1 min desak. ' pljf> j almnnzlje. dram- I
Pravi
ri knkor tramov od V>	gindallSčo, proti rlobrl
i/8. Ponudbe ob najnižji nagrnfli. _ pi„mene ponudbe pod Slfro ,,Zamenjava 31S9" na upravo ..Jutra". 5588
monti do 8,
eenl. — Ivan Kralj I sinovi. Zagreb, Petrlnjska 73. 585"
Foto-Aparat
(Klnppkamer.) 9 X 12 ali 30 X 16. Belim kupiti. Po-nudh. z natančnim opisom,
Sobo in kabinet
ali »nmo 1 sobo, s. ffičn. — Lasten vhod. partsr ali I,
navedbo firme (Zctsn-08rz nadatropje, blizu kolodvor. Itd.) In ceno na naslov: H. | Ponudbe na nprnvo „Jutra Aab. Celje-Gaberle St«v. 148. pod ..Opremljena .11 prazna 0TT8 I •od. /'	oeoa
iireuyl	francoski vinski cvet
uporabljana redno za čiščenje ust, obvarujo obuicnjn na
kataru in influenci. Dobi se pov§od!	Pazite na Ime „Dl n»".
Mala steklenica, ".' r,' . , . Din 0-— Srednja „ ,....> . 24-—
Velika ...... . . 48 -
Glavno -as?opništvo ln zaloga: Jugopharmacla, d. d., Diana-oddelek, Zagreb, Priiaz 12.
dtSr. n
«Z otrovom, skrivaj primešanim v šte3<lcnico gliccro-fosfnta ali pa v lekarniško brizgalnico, katere se je bolnik posluževal.«
«Kaj pa zdravnik?« vztraja prefekt.
»Gospod Lepertuis,« nadaljuje Peretina na svoje izpraševanje, »ali ste zdravnika opozorili na ortc rjave pcge?»
"Da, pa jim ni pripisoval posebnega poinena.»
*Je-li to bil njegov navadni zdravnik?«
»Nikakor! Njegov navadni zdravnik, gnspod Pujol, je bil sam bolan. Oni, ki sem ga videl pri Mornlnstonovi smrtni postelji, je bil menda okrožni zdravnik.«
«Evo, tu sta njegovo ime in naslov,« se oglasi prefekt in pokaže zdravniško izpričevalo, ki je bilo v spisih. «Dr. Bella-voine, Rue d'Astorg 14».
«lniate-ll naslovnik zdravnikov pri roki, gospod prefekt?« Desmaiions vzame naslovnik zdravnikov, lista neknj časa po njem, obraz mu postaja vedno mračnejši in končno prizna prefekt: »Zares, zdravnika tega imena ni, niti ne stanuje nikakšen zdravnik na imenovani adresi.«
Dolg molk sledi tej izjavi. Posianiški tajnik in peruanski atašž sta z velikim zanimanjem sledila razgovora, polkovnik :i'Astrignac pa prikimava z glavo, kakor da hoče reči: Evo, Perenna je nezmotljiv. Prefekt pa v svojem presenečenju mrmra:
»Jasno ... jasno... pojavljajo sc okolnostl, ki so sumljive .. te rjave pege... zagonetni zdravnik... to zadevo je treba pojasniti.«
In kakor proti svoji volji se obrne na don Luisa z vprašanjem :
»Po vašem mišljenju je torej neka zveza med zločinom ali vsaj med Morningtonovo smrtjo in pa med njegovo oporoko?«
»Tega še ne vem, gospod prefekt, kajti v tem primeru bi
moralo domnevati, da je oporoka bila komurkoli znana. Mi kaj veste o tem, gospod Lepertuis?«
»Dvomim, kajti zdi se mi, da je Mornington postopal z
neko očividno opreznostjo.«
«In vi izključujete vsako indiskrecijo, ki bi sc bila mogla zgoditi v vaši pisarni?«
»Kako neki? Samo jaz sem imel opravka z oporoko in samo jaz sem imel v rokah ključ železne blagajne, kamor zaklepam važnejše dokumente.«
»Ni-li vaša železna blagajna postala predmet vloma?«
«Ne.»
«Kozmo Morningtona ste videli zjutraj?«
«Da, zjutraj, neki petek.«
«In kaj ste storili z oporoko do večera, dotlej, da ste jo
zaklenili v blagajno?«
»Menda sem jo zaprl v predal svoje pisalne mize.«
»In ta predal je ostal nedotaknjen?«
Notar je očividno zmeden in izprva ne da odgovora.
»Torej?« iznova vpraša Perenna.
«ToreJ, dp, sedaj sc spominjam, ta dan se je zgodila neka malenkost... Zares, prav isti petek... hm.«
«Ali se dobro spominjate?«
»Da, sedaj mi je jasno. Ko sem se po obedu vrnil, sem konstatiral, da predal ni zaklenjen. In vendar mislim, da sc prav spominjam, da sem ga pred svojim odhodom lastnoročno zaklenil. Vendar pa takrat tej razliki nisem pripisoval posebne važnosti. Sedaj šele razumem..., da, sedaj pričenjam sumiti ...»
Tako so sc polagoma uresničevale vse Perennove domneve, zgrajene na maloštevilnih indicih, v resnici pa izvirajoče iz čudovite intuicije.
»Razume se,« sc oglasi policijski prefekt, »da bomo morali seveda vaše nekoliko vrtoglave sklepe kontrolirati, in sicer jih bomo primerjali s točnimi poročili enega mojih najsposobnejših policijskih agentov, kateremu sem izročil proučevanje te zadeve in ki mora vsak čas biti tukaj.«
«Ali se njegovo pričevanje nanaša na dediče Kozme Morningtona?« vpraša notar.
»Nanaša se na dediče, kajti že pred včerajšnjim je telefoniral, da je zbral kopico informacij, in ... hipec, gospodje..., sedaj se tudi spominjam, da je še danes mojemu tajniku pripovedoval o nekem zločinu, ki se je baie pripetil točno pred mcscccm dni. No, in glejte, danes je baš mesec dni, odkar je Koztna Mornington ...»
Desmaiions skoči, poseže po električnem gumbu ln srdite zvoni. Takoj nato se javi njegov osebni tajnik.
»Pokličite takoj inšpektorja Včrota,« ukaže.
»Se še ni javil.«
»Potem ga poiščite. Naj ga pripeljejo semkaj. Brezpogojno
ga je treba najti in takoj poslati sem.«
Nato se obrne na don Luis Perenno: »Pred uro se Je Virof oglasil tukaj in je bil baje nekam čuden, pravijo, da je bil silno razburjen in da mu je bilo morda nekoliko slabo, in je trdil, da ga zasledujejo. Omenil Je, da mi bo dal važna poročila o tej zadevi in da bo policiji poročal o dveh zločincih, ki naj bi za nocoj nameravala nc vem kakšen zločin, ki naj bi bU v zvezi z Morningtonovo smrtjo.«
»In pravite, da mu je bilo slabo?«
«Da, bilo mu je slabo, in kar se mi zdi najbolj čudno, zdi se, da se mu je tudi zmešalo. Iz previdnosti mi je pustil tukaj tudi podrobno pismeno poročilo. Ko pa sem odprl omot, nisem našel v njem drugega nego kos belega papirja. Evo, tu je papir in tu jc omot. Pustil mi je tudi zavojček in v njem košček čokolade, na katerem se pozna ugriz zob.«
»Smcm-ii videti te predmete, gospod prefekt?«
«Izvolite, novega iz njih ne boste mogli posneti.«
«Kdo ve?«
Dolgo ogleduje don Luis vse te predmete. Vsi navzočni napeto pričakujejo njegove izjave. Perenna pa enostavno izjavi: »Pisava na zavoju ni ista kakor na škatljici, marveč manj precizna, nekoliko bolj tresoča in evidenčno ponarejena.«
»Kaj to dokazuje?«
»To dokazuje, gospod prefekt, da žolti omot ne izvira od vašega agenta. Mislim si, da je svoje poročilo pisal v kavarni Pri novem mostu na mizici in je tu zaprl; preden je pa odšel, so njegovo pismo zamenjali z drugim, ki je imelo enako zunanjost in enak naslov, v njem pa razen tega belega papirja ni bilo drugega.«
»To je gola domneva,« suho odgovori prefekt.
»To ni izključeno; gotovo pa je, gospod prefekt, da bojazen vašega agenta ni neupravičena. Gotovo je pod najstrožjim nadzorstvom; informacije, ki jih je agent dobil, morda preprečujejo delovanje zločincu in vaš agent jc menda res v največji opasnosti.«
»Oh, oh!»
Vse hiti
v modno trgovino, Mestni trg 19
A. Sinkovšc nasl. I Soss
kjer se vrši do konca tega meseca
inventurna prodaja
rosebno ugodno nakupite: kožuho-vino, porilo za dame, gospode, doco.
Pletene jopice, trikotažo. Predpasnike, nogavice, ro-kavice. Svilo vseh vrst, kravute naramnice itd. ZunsjRa naroČila "is..., poitno obraino
Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči splošno priljubjenc
romane „JUTRA"
Do sedaj so izšli sledeči: FEREAL CUENDAS:
Veliki inkvizitor
Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 30.—, po pošti Din 2,— več.
HARRY SHEFF:
Hči papeža
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja
in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30.—, vezano Din 36, po pošti Din 2,— več.
CLAUDEE FARRERE:QUSarji Zgodovinski roman
iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20.—, po pošti Din 1.50 več.
FR. HELLER:
Blaganja velikega vojvode
Roman. Cena Diu 15.—, po pošti Din 1.50 več. FR. HELLER:
Prigode gospoda Collina
Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10.—, po pošti Din 1.50 več.
Inštalacije:
Telefonske centrale, hišni
telefoni, zvonci ln električna razsvetljava


IV. BOGATAJ, Ljubljana
959/a Kongresni trg štev. 19
Trgovina in zaloga:
Instalacijski materijal, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci In svetlljke


\V*
Sprejmejo se takoj:	lU6/a
Trgovski pomočnik
mešane stroke, ki mora biti zlasti verzirau v železnim, dalje
spretna blogojničsrha in kuharico,
ki je vešča v vseh gospodinjskih poslih, v veletrgovini Ludovik Kuharič, Ormož.
Prva preoblikovalnlca damskih slamnikov In
Sparilo.
Opozarjava vsakogar, da nisva plačnika za svojega sina Andreja Grilca iu
svariva vsakogar, da mu no kreditira ničesar, zlasti ua najino ime.	1145/a
Mniti in U Grlic p. d. Ssler.
posestnika v SL ]anlu pri Dravogradu.
Prima Portland
Trbovejskl lo Dalmatinski
dobavlja
v poljubnih množinah.
Naročila sprejema:
H. Petrič,
Gosposvetska cesta 16/1. III Telefon 343. 4^6/a
moških klobukov
LJUBLJANA
Mestni trs 7 Izdeluje po najnovejših modelih. mi/i Velika zaloga damskib slamnikov, praznih, nakltenib, In raznovrstnega nakita.
Proda se
18 hI stare sltvovke I4KV,0',) m 6 hI od leta 1923 (47"/,). — Cena po-vprečuo 10U K za 1 liter. Pri polovičnem odjimu 2° „, pri celem pa 4 popusta. Zajamčeno pristno lilago. — VpraSauja na: Lndovlk resaohl, Rade pri Ma rlborn. UoO/a
ZDRUZENE OPEKARNE D. D., LJUBLJANA
Telelon 733
naznanjajo, da so otvoriie v sredini mesta, na Miklošičevi cesti št. 13, tovarniško zalogo vseh vrst opeke
lastnega izdelka. — Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni.	881/a
IVAN ZAROTNIK
LJUBLJANA
Dunajska ccsta št. 40 Telefon it 379 mestni tesarski mojster Telefon št. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža^a.	,	Tovarna furnirn.
Kdor tiofie ka) prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe Itd. b naj insetlra v Jotru" n
Knjige se naročajo pri upravništvu «,JUTRA» v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Za. MIKUS
LJUBLJANA, Mestni trg IS
^de'.ovatelJ dežnikov.
No drobno I Na debelo I Xalog« sprehajalnih palic.
Stirl dcinlkl i< nanovo preobleiejo
TISKOVINE
ZA BANKE, TRGOVCE IN OBRTNIKE, KNJIGE, BROŠURE, ČASOPISE, PISMA, RAČUNE, KUVERTE, VI-Z1TNICE, BARVOTISKE, RAZGLEDNICE ITD.
LIČNO IZDELANE
PO KONKURENČNIH CENAH
PO VZORCU IN NAROČILU ČRTANE
POSLOVNE KNJIGE
IN VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADAJOČA DELA IZVRŠUJE
DELNIŠKA TISKARNA
D. D.
V LJUBLJANI
SI MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. i
TM60¥;
PODRUŽNICE
Maribor Novo meato Rakek Slovenjcradec Slovenska Bistri
JiKA O. D., LJUBLJANA
]
rj BOTJLJSICJk €BSTA št. 4 (v lastni stavbi)
IAPITAL iu EEZERVE Din 17,500.000-—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brco javi: Trgovska
Ica
Telefoni: 139, 146, 4»8
EKSPOZITURE: Konjice
Meža-Dravograd
m
v*mmusm
vrti.