Ml* 4 4 PRIMORSKI DNEVNIK foštrvi; SfiST -Cena 90 lir Leto XXVn. St. 198 (7986) TRST, četrtek, 26. avgusta 1971 KMALU NEPOSREDNI RAZGOVORI MED OBEMA NEMČIJAMA Nemški vladi odobrili sporazum o Berlinu ^Wj francoska vlada je že odobrila sporazum - Pozitiv-ni komentarji ČSSR o možnosti neposrednih razgovorov ra,** |iš& Otr* 25. — Zvezna nemška vlada je danes uradno odobrila lgf i|gj 4*l]**<' sporazum o Berlinu. Po seji vlade je njen glasnik Kon- ive* yjne Nemčije in ČSSR. Prva M'J bila v Pragi, tretja pa v lijt^l Stnit"1 zadnja dva na ravni na-rl JJ**, zunanjih ministrov. Med • vi . ‘'uiicuijui iimu&uiA/v. ii j11 StK>kVno zapreko interpretacija 1 l!* S f|^''kega sporazuma iz 1938. ^ katerega Praga zahteva, I L’ e n0? Proglasi za neveljavne-I S* rj^T^ke strani so sicer načeli hoUrbnega mnenja, vendar pa Nj a graniti nekatere klavzule ^SR w"°žaja nemških beguncev iz glasnik jugoslovanskega jM | S V?a ministrstva izjavil dopisat Na^nciie Tanjug, da pomeni df. I wv6|. rn o Berlinu pomemben pri-sp V vv • 0(1 611 do 615 Ur, i I li10 in Je zelo malo, ker f | . «tit aP°darski krogi še vedno L O01' V P®16*1’ 3' septembra I ,/j i® aastaH komisiji za prora-'i V | l klad poslanske zbornice, ka-I hladni minister poročal ^ ^ I JSlj* rbnski tednik »Espresso* SK li 'niržnimive intervjuje z zaklad-V’ plin; trorr> Ferrarijem Aggradi-.|(i P | strPm za zunanjo trgovino tfšl^ I pitam ^ predsednikom Fiat Pjfe I N Aggradi je zelo podrobno | j ’ fin,” šesterice, oziroma sedme-1 I ministrov 19. avgusta n je mnenja' da 80 oce Zii V to neSativne, češ da so se tisk I ii oC0vor.a, Vsi so se strinjali, rie u | L, švg, ,e menjavo v ponedeljek. d / i/ ts “5ta- vsi se strinjajo da do-I i,Snnre Vef kiti svetovna valuta I ^ 2 - vsi izključili represa- I pr'š'° do ,-elo ostrega 1 h»'r°rn francoskim finančnim mi- e il A bo« 5? e*y “kit,, 'SCardom D'Estaingcm in •nančnim ministrom Schil- 'tin1’ ča- ""™lm ministrom scmi-C* odlnl-,'*8 ie francoska v'ada že Ov inC' a 0 dvojnem tržišču. Do I 3el,,i Prišlo tudi s predstavniki so biU zelo polemični Vendar pa je Ferrari Ag- s*, kN £vernia' da bodo prevladali In- 'S v, u. kejitp,0* iJS"0 r®Pe na prihodnjih sestan- N,i' Da za zunanjo trgovino Za-dvoril o pomanjkljivem že dV?pk evropskih vlad. saj dolgo časa govorilo o pro- tekcionističnih ukrepih ZDA, ničesar pa niso naredile. Sedaj ni možna s strani Evrope nobena povračilna politika, potrebna so pogajanja in pojasnitev odnosov med evropskimi partnerji. Glede Italije pa ;e Zagari dejal, da se je ponovno izkazala nujnost da se razširi italijanski izvoz na najrazličnejša področja ter da se istočasno izvažajo tudi novi izdelki visoke tehnološke ravni. Vzftodna Evropa še vedno predstavlja samo 6 odstotkov itaUjanske zunanje trgovine. Južnovzhodna Azija dva In Afrika nekaj več kot 10 odstotkov. Odpirajo se zanimive perspektive glede Kitajske, čeprav ne bo prišlo do čudežev. Glede trenutnih ukrepov pa je Zagari govoril o subvencijah izvoznikom in dejal, da taki ukrepi nikoli niso gospodarsko docela utemeljeni. Izrazil je zaskrbljenost, da ameriška politika ne pomeni povratka k izolaciji in da po njegovem mnenju predstavlja taktično orožje pritiska, kolikor morda ZDA ne predlagajo novega širšega razgovora, da bi na nov način uredili vsa gospodarska in finančna vprašanja, ki bi bila v ozadju širše Dolitične integracije. Predsednik Fiata Agnelli je napovedal ostro konkurenčno vojno na neameriških tržiščih v zvezi z 10-odstotno Nizonovo carino, saj je treba nekje prodali ital. Izdelke. Po njegovem bo glavna žrtev Japonska, glede ostalih vprašanj pa je Agnelli dokaj optimističen. Predsednik vsedržavne turistične ustanove odv. Pandolfo je danes izjavil, da ameriški ukrepi niso pri-vedU do občutnih posledic glede gi- banja ameriških turistov v Italiji. Prišlo je do kratkotrajnih težav, ki pa so bile odstranjene z ukrepi finančnih oblasti. Na osnovi podatkov o prvem polletju letošnjega leta izhaja. da se je valutni dohodek od tujega turizma letos zvišal za 29 milijard lir. odporniškega gibanja z izredno strogimi ukrepi in kaznimi. Očitno gre za napoved ostre represije, ki so jo v državi že vsi zaslutili, Kljub popolnemu pomanjkanju uradnih vesti se je izvedelo, da so policijski agenti in vojska aretirali v zadnjih urah ogromno število ljudi. Največja nevarnost preti študentom in rudarjem. Po samih štirih dneh oblasti je prišlo do ostrih sporov med skupinama. ki sta ^vodili* državni u-dar v Boliviji. Začudenje, ki je že od samega začetka soremljalo sodelovanje med »socialistično* falango in socialističnim revolucionarnim gibanjem, ni bilo neosno-vano. Zdi se, da so se predstavniki obeh skupin, ki sestavljajo novo vlado, ostro snopriieli. Podrobnejših vesti seveda primanjkuje, vendar lahko tako nasprotje sproži še »zanimive* reakcije. Še vedno so pomanjkljivi podatki v zvezi z žrtvami in ranjenci. Po uradnih vesteh o spopadih na lapaški univerzi, kjer so se študentje zabarikadirali v zadnje nadstropje in so jih izgnali samo s ponovnim bombardiranjem, naj bi bilo zgubilo življenje samo 12 študentov, ranjencev pa naj bi bilo okrog 30. Neuradni podatki, ki so tudi pomanjkljivi, govorijo že o 300 mrtvih (med vsemi spopadi v La Pazu) in preko 1000 ranjenih. Vladni krogi so sporočili, da ie v vsej državi med spopadi od sobote do ponedeljka umrlo 124 oseb. ranjencev pa sploh ne omenjajo. Tudi število aretirancev ni znano. Govori se o aretaciji 300 štu dentov, od katerih so baje do sedaj izpustili 30 oseb, v glavnem dekleta. Zdi se tudi, da so skupino 200 študentov odpeljali iz la-paških zaporov v neko vojašnico nedaleč od glavnega mesta, kjer se nadaljuje zasliševanje. Vlada .je namreč prepričana, da so med are- tiranci voditelji levičarskega študentovskega gibanja, ki so do zadnjega vodili upor. Poleg stavke dijakov in študentov so danes ostro protestirali tudi lapaški profesorji, ki so zahtevali od vlade, naj dovoli univerzitetno avtonomijo in sistem, ki je vladal do sedaj na bolivijskih šolah ter naj izpusti vse študente in profesorje, ki so bili v zadnjih dneh aretirani. RIM. 25. — Italijanske sindikalne zveze kovinarjev FIM - CGIL, FIM - CISL in UILM so izdale skupno poročilo, v katerem obsojajo dogodke, ki so pretresli Bolivijo in so »dokaz reakcionarstva, ki ga skuša v tej državi uresničiti imperializem*. Sindikalne zve- Manevri v Bolgariji odloženi? LONDON, 25. -- Po vesteh iz diplomatskih krogov v angleškem glavnem mestu so odložili vojaške manevre, ki bi morali biti v Bolgariji že 15. avgusta. Manevri bodo morda septembra, morda pa jih sploh ne bo. Na manevrih bi morale sodelovati tri sovjetske divizije ter je sedaj več sovjetskih častnikov na počitnicah v Bolgariji. Manevre so ostro kritizirali v Jugoslaviji in v Romuniji. NEW YORK, 25. - Predsednik ze pozivajo vse italijanske demo-1 največjega ameriškega sindikata kratične stranke, naj s primernimi AFL-CIO George Meany je danes pobudami podprejo borbo demokra- ponovno napadel Nixonovo odločitev tičnih Bolivijcev. I o zamrznjenju cen in plač. nju je bila razprava v Ženevi koristna, ker so se na njej lahko ZDA prepričale, da je uvedba dodatnega davka na uvoz v nasprotju z obveznostmi, ki so jih ZDA sprejele in s pravili splošnega sporazuma o carinah in trgovini. Na dopoldanskem zasedanju so sestavili posebno delovno skupino izvedencev, ki ima nalogo, da prouči sledeča vprašanja: 1. 10-od- stotni dodatni davek in njegove posledice na svetovno trgovino; 2. zmanjšanje obresti na posojila za povečanje naložb: 3. ukinitev neposrednega davka na izvoz blaga. Države v razvoju so zahtevale, naj delovna skupina prouči tudi škodljive učinke ameriškega dodatnega davka na trgovino v državah v razvoju in možnost pre- WiUy Brandt WilU Stoph klica tega dodatnega davka na blago, ki prihaja v ZDA iz teh držav. Delovna skupina strokovnjakov se je sestala nocoj, da bi našla kompromis med stališčem ZDA in deželami v razvoju. Kot je izjavil ameriški delegat, ZDA ne morejo sprejeti zahtev držav v razvoju. Pričakujejo, da se bo zasedanje ustanove GATT zaključilo pozno ponoči. Zapleten položaj v Vietnamu SAJGON. 25. — Južno vietnamski predsednik Nguyen Van Thieu s« ie danes ponovno ser tal z veleposlanikom ZDA Bunkerjem. Govorila sta dve uri o zapletenem položaju. Saj Van Thieu namerava kandidirati kliub temu, da nima več protikandidata. Predsednik Thieu se je danes sestal z dele gati 44 pokrajin, katerim je izjavil, da se bodo volitve 3. oktobra vršile, kot je bilo to predvideno. Partizanske eno!e so izvedle več napacov na južnovietnamske in a-meriške čete. V zalivu Can Rang je eksplodiralo veliko skladišče mu-meje Ogenj je tiajal dobrih 12 ur in zaradi močnih eksplozij se nihče ni mogel približati ameriškemu oporišču, tako da tudi ni ša uradno ugotovljeno, zakaj ie prišlo do eksplozij. 23 maja letos ie uspelo partizanom prodreti v ooo-rišče, kjer so zažgali veliko skladišče bencina. Predstavniki ameriške vojske so napovedali nove napade partizanskih sil ter da so v tej zvezi sprejeli razne ukrepe in da so vse čete v pripravljenem stanju. Predsednik Nixon se je danes v S ant Clementu v Kaliforniji, kjpr je na dvotedenskih počitnicah, sestal z veleposlanikom Porteriem, U vodi ameriško delegacijo na pariških pogajanjih o Vietnamu. Japonski poslovni krogi zahtevajo ovrednotenje jena TOKIO. 25. - Po včeraiSnjetn sklepu japonske vlade, da ne bo ovrednotila jena. je danes japonska zbornica za trgovino in industrijo predložila vladi spomenico, v kateri pravi, da je treba spremeniti tečaj japonske valute in da mora zato vlada čimprej ovrednotiti ien. Poleg tega zbornica predlaga vladi, nai vloži vse napore, da prepriča vlado ZDA nai prekliče dodatni 10-odstotni davek na uvoz. Hkrati zbornica zahteva vladno finančno pomoč japonski mali industriji, da bo lahko prebrodila krizo, ki le nastala zaradi ameriških ukrepov. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiimniiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiniiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiMiiiiMtiiHiniiNl Brežnjev in Podgorni oktobra v Parizu? Francoski sindikati o denarni krizi V Pariz naj bi prispela tudi vladna delegacija Ljudske republike Kitajske PARIZ, 25. - V pariških poluradnih krogih se je zvedelo, da bosta tajnik KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev in predsednik pre-zidija SZ Nikolaj Podgorni prihodnjega oktobra prispela na u-radni obisk v Francijo. Sovjetska voditelja nai bi vrnila obisk, ki ga je svoj čas opravil v Sovjetski zvezi francoski predsednik Pom-pidou. Vest o uradnem obisku sovjetskih voditeljev v Franciji še ni bila u-radno potrjena. V pariških politič- V Boliviji se nadaljuje lov »na levičarje*, kujejo skupino študentov. Na sliki vidimo oborožene vojake In policiste v civilu. ki nreis- (Telefoto ANSA) nih krogih ugotavljajo, da bo Brež-njev s prihodom v Francijo prvič, odkar je leta 1964 postal tajnik KP SZ. uradno obiskal državo, ki ne pripada socialističnemu taboru. V Parizu so neuradno tudi sporočili, da bo prispela v Francijo pred prihodom sovjetskih voditeljev, vladna delegacija Ljudske republike Kitajske. Ni bilo pa sporočeno, kdo bo načeloval kitajski delegaciji. Politična dejavnost v Parizu je ponovno oživela. Vlada se že dlje časa ukvarja z vprašanji, ki so jih sprožili Nixonovi denarni in gospodarski ukrepi. Na današnji vladni seji ie Francija zavrnila predlog držav Beneluksa, naj bi bil 2. in 3. septembra v Bruslju sestanek ministrskega sveta gospodarske skupnosti. Francozi menijo, da je treba denarni vprašanja, ki so Povezana s krizo dolarja, najprej temeljito proučiti tudi na dvostranskih pogovorih med članicami EGS in da so pripravljena na morebitni sestanek med zahodnooemškim kanclerjem Brandtom in predsednikom francoske vlade Delmasom Samo tako. menijo v Parizu, bo lahko ! sestanek ministrskega sveta EGS v Bruslju 13. septembra ploden. Po mnenju francoske vlade je treba čimprej določiti pariteto vseh svetovnih valut. Sedanja negoto-| vost, ki jo povzročajo nihanje tečaja nekaterih valut in ameriški ukrepi, pravijo v Parizu, je izredno škodljiva za svetovno denarno in gospodarsko politiko, ker omogoča špekulacije in je v odkritem nasprotju s svobodo mednarodne trgovine. I Vodstvi največjih francoskih sin-d katov «CGT» in »CFDT*. ki skupno nadzorujeta 80 odstotkov francoskih delavcev, sta se danes sestali in proučili notranji politični položaj, ki je nastal po svetovnem valutnem pretresu. Sindikata sta o-bravnavala vprašanje posledic med- narodnih monetarnih težav na fran cosko gospodarstvo. Tajnik »CGT* Seguy je izjavil, da obstaja nevarnost. da bodo ukrepi, ki so jih spre jele nekatere vlade na denarnem _ področju, škodovali delavcem. Poudaril je. da francoski delavci ne bodo prekinili z bojem za izboljšanje plač in delavnih pogojev. Zato sta oba sindikata na današnjem sestanku sklenila zavrniti vsak predlog vlade in delodajalcev o »politiki dohodkov* ali pa o »socialnem premirju*. Sindikata poudarjata. da so sedanje gospodarska in denarne težave vzrok notranje in mednarodne politike, ki jo delavci obsojajo. Oba sindikata bosta 6. septembra objavila skupno stališča glede teh vprašanj. iilUšiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiininmiiiiiiuiiiiiiitiiiMHniluiiiiiiiiiuMNiimm POLITIČNI PB0CES V KAIRU Obtožencem rfrozi O tudi smrtna kazen KAIRO, 25. — V egiptovski prestolnici se je danes začel proces proti 91 bivšim funkcionarjem ZAR, ki jih dolžijo protidržavnega delovanja in poskusa zarote. Sodna obravnava je trajala samo eno uro, nakar je predsednik sodišča Ha-fez Badavi določil, naj bo prihodnja razprava 4. septembra, da branilci lahko podrobneje pregledajo dokumentacijo, v kateri so zbrane vse obtožbe in dokazi. V sodni dvorani je bilo danes navzočih samo 12 obtožencev (med katerimi bivši podpredsednik Ali Sabri), šestdeset branilcev, približno 80 časnikarjev in tujih dopisnikov ter preko tristo predstavnikov oblasti, raznih organizacij in a-rabske socialistične zveze. Javni tožilec Abu Zeid je obtožence razdelil v dve skupini: v prvi so krivci zarote (ki naj bi bili organizirali demonstracije proti predsedniku Sadatu in sploh spletkarili v okviru vladnih krogov). v drugi pa tisti, ki so zarotnike podpirali. Poudaril pa je, da so oboji enako krivi in da bo zahteval najstrožje kazni. Vsem obtožencem grozijo tako smrtna kazen, dosmrtna ječa ali dosmrtno prisilno delo. Izmed obtožencev, ki so bali danes navzoči v sodni dvorani, spadajo po mnenju javnega tožilca v prvo skupino bivši ministri za notranje zadeve, za predsedniška vprašanja, za obveščevanje, za stanovanja. za prevoze in za električno energijo. V drugi skupini so poleg bivšega podpredsednika Ali Sabrija, še bivši tajnik arabska socialistične zveze, predsednik državne skupščine, načelnik tajne službe, član CK arabske socialistične zveze in načelnik stranke za rvkrai G^a. Vsi nhtožonfi g0 izjavili, da so nedolžni, medtem ko so branilci ugovarjali, da je posebno sodišče protiustavno. TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJEGA PREDAVANJA NA UNIVERZI Petrolej iz Afrike in z Bližnjega vzhoda bo napajal Evropo po podmorskem naftovodu? Predvidevanja ing. Di Monde za leto 2000 - Nafta in metan: 55 od sto svetovne energije? V seriji predavanj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki se te dni vrstijo na tržaški univerzi, je včeraj spregovoril generalni ravnatelj Italijanske družbe za čezalpski naftovod (SIOT) inž. R. Di Monda. Govornik je prikazal bodoči verjetnostni razvoj naftovodne mreže v Evropi. Leta 2.000, bodo ogljikovodiki krili nad polovico vse svetovne potrebe po energiji, je dejal inž. Di Monda; to pomeni, da bo svet tedaj potreboval 6-7,5 milijarde ton nafte in 3.500-4.500 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina ali štirikrat več ogljikovih vodanov kakor danes. Te ogromne količine goriva pa ne bo mogoče dostavljati potrošnikom drugače, kakor po izredno razviti mreži naftovodov in me-tano vodov. Naftovod je že v preteklosti o-mogočil, da se je naftna industrija in s tem tudi potrošnja ogljikovodikov razvila do današnje stopnje. Možnosti speljave ustreznih naftovodov se je zahvaliti, da so strokovnjaki lahko začeli iskati nafto tudi v zelo odročnih krajih. Zgovoren je v tem pogledu primer Bližnjega vzhoda: tu so leta 1939 proizvajali 271 milijonov ton surove nafte, do leta 1968 pa je proizvodnja narastla na 1 milijardo 870 milijonov kub. m, rezerve nafte v nahajališčih pa so se povzpele s 700 milijonov na 34 milijard kub. metrov. Hkrati s tem je naftovod o-mogočil petrolejskim čistilnicam, da bo se od leta 1950 dalje začele u-mikati z morske obale v notranjost, kar je bilo poprej nemogoče. Glede sestave energetskih virov v letu 2.000, je govornik naglasil, da bo tedaj premog kril le še 25 od sto svetovne potrošnje energije, jedrska energija bo prevzela delež 20 od sto, na ogljikovodike pa bo odpadlo okoli 50 od sto. Na vse o-stale energije, vključno električno, bo odpadlo preostalih 5 od sto Nato je predavatelj orisal tri največje naftovode v Evropi, in sicer naftovod Marseille-Karlsruhe, naftovod Genova - Ingolstadt in Čezalpski naftovod Trst - Ingolstadt z odcepom proti Dunaju. Uveljavljanje naftovodov za prevoz surove nafte in, na krajših razdaljah, tudi bencina in drugih naftnih derivatov, pa prinaša vrsto tehničnih problemov. Tako je na primer dokazano, da stare in neprimerne petrolejskg ladje občutno zavirajo obratovanje naftovodov. Potrebne so velike in sodobne ladje, ki lahko edine zagotavljajo redno dobavo surovine. Danes pa se že postavlja vprašanje, ali ne bi kazalo povezati Evropo s petrolejskimi vrelci v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu rajši s podmorskimi naftovodi, kakor pa s petrolejskim ladjevjem. Tehnična plat vprašanja bi bila danes rešljiva, pa tudi finančno breme bi ne bilo Razumljivo je, da so izjave podtajnika za trgovinsko mornarico v rimski vladi, socialdemokrata Cervoneja, izzvale najprej razpravo, nato pa tudi formalno reakcijo pri drugih strankah. Pri splavitvi turbocisteme «Lui-gi Esse* v Tržiški ladjedelnici je namreč izrekel nekaj ocen, ki so — po mnenju leve opozicije — v nasprotju z nameni samega načrta CIPE in nasprotujejo koristim Trsta in ladjedelništva sploh. Takoj naslednjega dne je senator Paolo Šema poslal ministrom za proračun, gospodarsko načrtovanje, državne soudeležbe in trgovinsko mornarico (Giolittiju, Piccoliju in Atta-guileju) vprašanje, v katerem jih sprašuje, če vedo za presenečenje, ki so ga podtajnikove izjave vzbudile v tržaških gospodarskih in političnih krogih. Predvsem omenja Šema citat, da «država nikakor ne more nadomestiti vloge zasebne pobude* in da mora, nasprotno, »zasebno pobudo podpreti in spodbujati, ker gre za dejavnik napredka italijanskega ljudstva* in da mora preureditev državnih pomorskih prog PIN pomeniti aiiilitumniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiMiiiiiiiiiiimmimiiuimiiiniiiiiiitiimiuiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiim TRAGIČEN DOGODEK V TOVARNI DUKCEVICH Delavec zaradi slabosti omahnil z vozila in umrl Usoden udarec z glavo ob cementni tlak? tolikšno, da ga ne bi velike petrolejske družbe zmogle s skupnim naporom. Tudi dovažanje nafte s tankerji je namreč povezano z velikimi stroški in riziko, zlasti če pomislimo na možnost nesreč na morju. Pri tovrstnih nesrečah se namreč običajno uničita tako tovor kakor tudi sama ladja. Docenti in slušatelji tečaja so si včeraj ogledali tržaško luko. Danes sta ponovno na vrsti dve predavanji, in sicer eno s področja železnice, drugo pa o rečnem prometu v Evropi. LIoydova «Africa» odplula na križarjenje Sinoči je z glavnega tržaškega pomola odplula na križarjenje po Sredozemskem morju potniška ladja »Africa*, last tržaške pomorske družbe Lloyd. To je prva Lloydo-va ladja, po 140 letih njegovega obstoja, ki se je podala na križar- jenje iz našega mesta. Doslej so vse ladje odplule iz genovskega pristanišča. Na «Africo» se je včeraj vkrcalo 288 turistov, predvsem iz severne Italije, Avstrije in Švice. Odbornik Devetag član študijskega odbora za zdravstvo in soc. varnost Minister Mariotti je imenoval deželnega odbornika za zdravstvo De-vetaga za člana študijskega odbora za zdravstvo in socialno varnost. Odbor je bil pred kratkim ustanovljen v okviru študijskega središča pri ministrstvu za zdravstvo. Odbor je prosvetovalne narave in se bo ukvarjal s pobudami, ki zadevajo področje zdravstva v državi. V BARIJU OD 9. DO 20. SEPTEMBRA Dežela Furlanija-Julijska krajina uradno prisotna na Levantskem sejmu Glavni poudarek na načrtu Stimat o razpečevanju južnega sadja čez Trst v srednjo Evropo Jugoslovanska razstava dvakrat večja od lanske Na letošnjem 35. Levantskem sejmu v Bariju, ki je na sporedu za čas od 9. do 20. septembra, bo ponovno nastopila tudi dežela Furlanija-Julijska krajina, kateri bo posvečen tudi poseben dan (14. september). Sosedna Jugoslavija, ki se čedalje bolj gospodarsko povezuje z južno Italijo, bo letos prisotna z razširjeno razstavo in z večjim Mevilcm domačih razstavljavcev. Dežela Furlanija-Julijska Krajina organizira preko odborništva za industrijo in trgovino in v sodelovanju z družbo Stimat poseben stand, v katerem bo poudarjen pomen znanega načrta o razpošiljanju južnega sadja iz Apulije in drugih južnih dežel čez Trst v srednjo Evropo. Stand bo tudi stilistično opremljen skladno z o-menjeno pobudo, in bo imel obliko velikega jabolka. Vloga, ki naj bi jo odigralo naše pristanišče v tem načrtu (sadje in povrtnino bodo dovažali v Trst z ladjami, tu pa ju bodo odpremi jali dalje s tovornjaki), bo poudarjena tudi z grafikoni, slikami in VPRAŠANJE SENATORJA SEME PRISTOJNIM MINISTROM Ali izjave podtajnika Cervoneja spreminjajo prvotni načrt CIPE? Šema je poudaril zaskrbljenost tržaških krogov, ki bi jih prizadelo skrčenje državne mornarice, o katerem je govoril podtajnik med splavitvijo v Tržiču Komaj 25-letni delavec je včeraj zgodaj popoldne med delom v notranjosti tovarne Dukcevich ob cesti v Glinščico omahnil s sedeža vozila na cementni tlak in obležal mrtev na tleh. Delavec, Aldo Meconi iz Ul. Madon-na del Mare 4, je bil za krmilom vozila z dvigalnikom, s katerim je prevažal gnjati iz velikega hladilnika do tovornjaka. Nepričakovano je na presenečenje treh delavcev, ki so bili v bližini, spustil krmilo in padel s sedeža na tlak. Medtem ko so mu delavci skušali pomagati, so drugi poklicali na kraj osebje Rdečega križa. Zdravnik je takoj uvidel, da Meconiju žal ni več pomoči. Vzroke nenadne smrti bodo skušali ugotoviti s sodno obdukcijo, trenutno pa domnevajo, da mu je nepričakovano postalo slabo in je pri padcu udaril z glavo ob tlak. Morda je bila prav prevelika razlika v temperaturi, ki je bila v notranjosti hladilnika (zaradi česar je imel Deconi na sebi debel suknjič) in na prostem usodna za mladega delavca. Mandat sindikatom 0 prehodu delavcev v boljunško GMT Po daljši in razgibani razpravi na dveh skupščinah, v boljunški tovarni »Grandi motori* in v tovarni strojev pri Sv. Andreju, je delovni kolektiv FMSA odobril z veliko večino glasov mandat sindikalnim organizacijam, naj podpišejo sporazum o prehodu delavcev iz stare v novo tovarno. Skupščinama so prisostovali pokrajinski predstavniki kovinarskih zvez, ki so delavcem orisali potek pogajanj in dosežke sporazuma. Pozneje so še morali opozoriti, da gre nekatere zahteve, ki so bile postavljene na skupščinah, vključiti v »listino zahtev* za dopolnilno delovno pogodbo. To je pa že stvar ločenih pogajanj, ki ne zadevajo prehoda delavcev iz ene tovarne v drugo, temveč spadajo v pogod beni okvir pred skorajšnjo zapadlostjo kolektivnih delovnih sporazumov. V razgibani razpravi so delavci, predvsem tisti, ki delajo v nočnih izmenah, poverili sindikalistom nalogo, naj pred podpisom sporazuma skušajo doseči kaj več za nočnine. Sindi- kalisti so se s predlogom strinjali. Posebno živahna je bila razprava na skupščini tistega dela kolektiva tovarne strojev, ki je ostal zaenkrat pri Sv. Andreju in bo vstopil v novo tovarno v Boljuncu šele konec letošnjega leta. Posebno ostro so nastopili uradniki, ki so zahtevali še trdnejših in bolj strnjenih nastopov, zaradi česar lahko domnevamo, da bo pri Sv. Andreju kmalu sklicana nova delavska skupščina, na dnevni red pa bo sporazum o »listini zahtev* za do polnilno notranjo pogodbo. Tržaška LID za «Iaično fronto» proti referendumu Zveza za razporoko (LID) nam je poslala v objavo sporočilo, da je ponovno odprla svoj sedež in da se reorganizira v predvidevanju spopada z reakcionarnimi in klerikalnimi silami, ki bi rade referendumom odpravile razporoko v Italiji. LID se zavzema za obnovitev »laične fronte*, ki naj se v primeru izvedbe _ referenduma zoperstavi klerikalni propagandi Poleg tega pa podpira LID zakon Scalfari - Fortuna, t. j. zakon, ki naj bi ne dopuščal izvedbe re ferenduma »v primerih, ko gre za vprašanja državljanskih svoboščin (razporoka) in pravic jezikovnih manjšin*. Sedež zveze LID je Ul. Diaz 3 (prvo nadsfcr.), uradne ure pa so od 18. do 21. ob ponedeljkih in petkih. Zlom pete zaradi skoka z zida Dva meseca se bo morala 46-letna Violetta Gerlizza por. Ho duik iz Ul- A. Vittoria zdraviti na ortopedskem oddelku, kamor so jo sprejeli včeraj dopoldne zaradi zloma pete leve noge. Hoduikova, ki se je zatekla v bolnišnico z rešilnim avtom, je no-vedala, da se je 4. t. m. predolgo mudila v ljudskem vrtu v Ul. Ve-ronese. Ko je hotela domov, ,ie u gotovila, da je čuvaj že zaprl velika železna vrata. Drugega ji ni preostalo kot skočiti z dva metra visokega zida, pri čemer .je seveda nerodno padla na pločnik. predvsem to, da bo dižava upravljala najnujnejše proge, kot so povezave med Italijo in otoki, manjše proge in sredozemsko obalno plovbo, »vse ostalo pa naj bo v rokah zasebnikov*. Šema podčrtuje v svojem vprašanju prav te izjave, ker so v kričečem nasprotju z načrtom CIPE o preureditvi pomorskih prog, ki naj bi bile v glavnem javne in pod nadzorstvom družb z državno soudeležbo. Šema poudarja, da je Cervone svoje izjave prebral v odgovor na govor nekega zasebnega brodarja, ki je seveda vlekel vodo na svoj mlin. Šema se sklicuje predvsem na dejstvo, da te izjave nikakor ne smejo predstavljati mnenja vlade, ki se je pred tržaškimi delavci jasno obvezala z zadnjim načrtom CIPE, ki je plod dela in razglabljanja prav navedenih ministrstev. Izjave podtajnika Cervoneja dajo namreč misliti, da še niso bile opuščene težnje po drastičnem skrčenju italijanskega državnega brodovja, kar bi — med drugim — v prvi vrsti oškodovalo prav naše mesto. Tržaški delavci, kakor tudi delavci drugih italijanskih pristaniških mest, so spričo molka političnih sil zaskrbljeni, ker vedo, da se za takimi izjavami skrivajo resni nameni. (Vemo, da je načrt CIPE o pomorstvu sad dolgotrajnega pritiska delavcev in krajevnih oblasti in da je pred tem načrtom bil izdelan predlog Finmsre-IRI, ki je slonel prav na načelu ne-diskriminiranega skrčenja v prid zasebnih brodarjev). Zato Šema zahteva od pristojnih ministrov, naj demantirajo podtajnika Cervoneja in dajo ustrezna žago tovila Trstu in delavcem drugih pri staniških mest. Izkusile preteklosti so nas bridko naučile, da rian;b jamstev ni nikoli dovolj, Koncilje Šema svoje vprašanje. videna možnost, da se posamezne občine povežejo v konzorcije, ki jim bo deželna uprava nakazala ustrezne finančne prispevke. Za obiskovalce višjih srednjih šol se dosedanji prispevek dvigne za 40 tisoč lir, hkrati s tem pa se dvigne tudi dopustni letni dohodek (s sedanjih 1,200.000 na 1,400.000 lir), medtem ko ostanejo v veljavi posebne olajšave za družine, ki imajo več šoloobveznih otrok oziroma univerzitetnih študentov. Za dijake, ki se vozijo v šolo, bo dežela prispevala po 1.500 lir za kilometer (največ 100.000 lir); nove olajšave bodo dopustne tudi v primerih, ko dijaki uživajo tudi druge ugodnosti. Do 30. septembra so občine dolžne sporočiti deželni upravi število in imena dijakov, za katere naj bi prispevali sredstva za dostavo in razdelitev šolskih knjig. Do istega datuma morajo dijaki vložiti na občine prošnje za podelitev štipendij in prispevkov za potne stroške. Posamezne občine pa morajo posredovati ustrezne spiske deželni upravi najkasneje do 31. oktobra. drugim propagandnim materialom. Poleg velikega »jabolka* bodo razstavljeni tudi trije večji kontejnerji z vgrajeno hladilno napravo. Dne 14. septembra bo kakor omenjeno dan Furlanije-Julijske krajine. Dopoldne bo okrogla miza o načrtu Stimat, ob njej pa se bo med strokovnjaki razvil pogovor, ki se bo nato nadaljeval na spomladanskem kmetijskem sejmu v Veroni in nato še na tržaškem sejmu junija 1972. Popoldne bo na sejmu tiskovna konferenca, na kateri bo odbornik za industrijo in trgovino Dulci orisal letošnji uradni nastop (četrti po vrsti) naše dežele na Levantskem sejmu. Sosedna republika Jugoslavija bo tudi letos prisotna v Bariju v okviru Galerije narodov, in sicer s prikazom, ki bo zajel 500 kv. metrov razstavne površine, t. j. dvakrat več kot lani. Nastop jugoslovanskih podjetij, ki bodo pretežno iz črne gore, pripravlja podjetje Jugoslaviapublic po nalogu Zvezne gospodarske zbornice iz Beograda. Razstava bo obsegala industrijske in obrtniške izdelke, prehrano, pohištvo in zlasti kožne izdelke in oblačila. V okviru jugoslovanske razstave bosta poslovala informacijski in turistični urad, neko podjetje iz Titograda pa bo organiziralo tipično jugoslovansko kuhinjo z domačimi specialitetami. Jutri na Pončani odprtje osrednjega festivala tiska KPI V ljudskem vrtu na Pončani zaključujejo z delom za osrednji pokrajinski festival komunističnega tiska, ki se prične jutri zvečer in bo trajal do vključno ponedeljka. Jutrišnji spored bo trajal od 17. do 24. ure. Ob 19. uri bodo javnosti predstavili knjigo senatorja Paola Seme o komunistih v Istri do leta 1945. Sledil bo koncert »folk* skupine Canzoniere inter-nazionale, ki bo predstavila spored pesmi o kubanski revoluciji pod naslovom »Poje svobodna Kuba*. Po koncertu bo ples z orkestri »Mister Six», »K 4», «The Lords* in »The Rangers*. Delovali bodo kioski s knjigami, in pikati, na festivalskem prostoru pa bo odprta tudi razstava kubanske satire in karikature ter zbirka fotografskih dokumentov o boju tržaškega delavskega razreda. Kot običajno bodo na festivalu delovali tudi kioski z gastronomskimi specialitetami in domačim vinom. NA GRAJSKEM DVORIŠČU PRI SV. JUSTU VELIKO ZANIMANJE ZA JUTRIŠNJO ZAKLJUČNO VARIETEJSKO PREDSTAVO Pevec Ranieri v središču pozornosti, poleg njega pa tudi plesalka Lola Falana in imitator Rosi Predprodaja vstopnic za jutrišnji zaključni večer na Gradu sv. Justa (ali v primeru slabega vremena v gledališču Rossetti) je od samega začetka pokazala izredno zanimanje tržaške publike za revijsko predstavo, na kateri bodo nastopali priljubljeni pevec italijanske lahke glasbe Massimo Ranieri, lepa temnopolta plesalka Lola Falana s svojo skupino in komični imitator Franco Rosi. Massimo Ranieri bo tokrat prvič nastopal v našem mestu. Doslej je nastopal že v štirih dolgo-metražnih filmih in s svojo interpretacijo požel uspehe kritike in občinstva. Poseben sloves sta mu prinesla filma «Metello», v katerem je nastopal z Alido Valli, in «Babu* z Ottavio Piccolo. Lotil se je tudi že televizijskih filmov in tudi v njih uspel. Do največjega slovesa pa ga je privedel njegov melodičen glas. Posnel je že celo vrsto plošč in skoraj vse so se uvrstile na prva mesta lestvice najbolj prodanih plošč v Italiji. Zadnji njegov uspeh v pevski karieri je zmaga na televizijski glasbeni oddaji »Canzordssima*, s katero je še bolj utrdil svoje mesto na lestvici najboljših pevcev. Zanimivo za Ranierija je tudi to, da je ostal kljub izredni slavi preprost in neposreden v razmerju s publiko, ki ga posluša. Sploh se vede tako, da ga tudi starejše občinstvo, ki ga podivjani dolgolasci odbijajo, rado posluša. Ves drugi del jutrišnjega večera bo slonel na izrednih pevskih sposobnostih Massima Ranierija. Njegov nastop bo trajal tri četrt ure. V prvem delu večera se bosta tržaški publiki predstavila njena stara znanca Lola Falana in Franco Rosi. Brazilska lepotica • je v našem mestu nastopala pred štirimi leti in doživela velik uspeh, Rosi-ja pa poznamo z zabavnega večera na letošnjem tržaškem velesejmu, ko je s posnemanjem raznih pevcev, igralcev in političnih osebnosti izzval salve smeha. Mladinsko srečanje v Sesljanu V Sesljanu prirejata od 27. VIII. do 1. IX. t. 1. skupina «2000» jz Ljubljane in Mladinska skupina iz Trsta v povečavi z mladimi z Goriškega s Koroškega mladinsko srečanje in seminar z naslovom SLOVENSKI KRŠČANSKI IN NARODNI TRENUTEK. Srečanje ima namen, da vzpodbudi mlade udeležence, da bi se skupno in globinsko vprašali o današnjem človeku, o Slovencu, o vrednoti naroda, o položaju našega naroda in o poslanstvu — odgovoru, ki ga od nas zahteva sedanji slovenski trenutek. Skupine, ki senimar pripravljajo, Do 30. septembra rok za deželno pomoč dijakom V kratkem bo v deželnem uradnem vestniku objavljen zakon, ki zadeva podeljevanje šolske pomoči šolarjem in dijakom in ki spreminja in dopolnjuje prejšnje deželne zakone s tega področja. Dežela bo še nadalje krila stroške za prevažanje dece v otroške vrtce in šoloobveznih otrok v osnovne in srednje šole. V ta namen je pred- NAČELNIKA LETEČEGA ODDELKA JE OBTOŽILA PODKUPOVANJA Skoraj štiri leta zapora zaradi predolgega klevetniškega jezika Tudi ugrabitev naj bi bila sad njene bolne domišljije izhajajo iz krščanske osnove in se iz nje tudi izprašujejo: to pa ni pogoj udeležbe, ki je odprta vsaki razsodni in samostojni misli. Seminar je tudi odprt za vse, ki jim slovenstvo pomeni življenjsko zavezo. Zbiranje, tabor in hrana bo v campingu »Adria*, kjer je uprava objekta dala na razpolago prostor za taborjenje. Za kritje stroškov je predvidena dnevna vsota 850 lir na osebo. Delavni dan se bo pričel ob 7. (po italijanskem času), od 9. do 13. in od 17. do 21. ure bodo na vrsti predavanja, diskusije in meditacije. Ob 22. bo vsak večer na sporedu kulturni program. Seminar se bo pričel v petek, 27. t. m. ob 17. uri in bo imel naslednji program: Petek, 27. VHI. pop. — O pomenu seminarja in o vrednotah, ki naj jih postavlja (Lojze Peterle). Sobota, 28. VIII. dop. —• O slovenskem temeljnem položaju (Peter Kovačič); pop. — Kriza človekove zavesti (Vili Stegu) in Človek in svoboda (Marija Lapajne). Nedelja, 29. VIII. dop. — Razpotja slovenskega, kristjana danes (Pavle Bratina); pop. — Pomen občestev za obstoj slovenstva (Vinko Kobal). Ponedeljek, 30. VIII. dop. — Manipulacija in svoboda v Cerkvi in v družbi (Igor Tuta); pop. — Življenje kristjana kot pričevanje (Alenka Rebula); sledijo poročila iz Gorice, Beneške Slovenije in Koroške. Torek, 31. VIII. dop. — Spogled krščanske in marksistične misli in prakse na Slovenskem (Marjeta Palatinus); pop. — Previra-nja znotraj slovenske cerkve (Kobal, Bratina, Stegu, Kovačič). Sreda, 1. IX. ves dan — splošna diskusija o temah seminarja, za-kiučki in načrtovanje prihodnjega dela posameznih skupin. V četrtek, 2. IX. je predviden obisk pri beneških Slovencih. Organizatorji ...in v Dragi Podobno «srečanje o mladinskih vprašanjih* bo teden kasneje in sicer v soboto, 4. septembra ob 9.30 tudi v Dragi, v organizaciji katoliškega Slovenskega kulturnega kluba iz Ul. Donozetti. Na sporedu bodo trije referati o tem, kako mladina spremlja verska, narodna in socialna vprašanja. Predavali bodo: Filip Warasch (Koroška), predsednik mladinskega odseka mednarodne organizacije FUEV, o narodnostni situaciji danes: Rino Markič, kaplan iz Beneške Slovenije, o socialnih problemih v Benečiji in zavzetosti mladine za njihovo reševanje; predstavnik mladine iz Slovenije (Maribor) o problemih današnjega, kristjana. Po predavanjih bo sledil razgovor, nato skupno kosilo. Prijave za kosilo in druga pojasnila sprejema Slovenski kulturni klub, Trst, Ul. Donizetti 3/1, ali po telefonu 768-189 vsak dan od 16.00 do 19.00. žalostna zgodba dekleta, ki je po prihodu iz Jugoslavije v Trst, kar se je zgodilo pred davnimi 10 leti, zašla med skupino ljudi, ki žive ob robu družbe, je imela včeraj z obsodbo na zaporno kazen, ki jo bo za dolgo odtegnilo pokvarjeni družbi, svoj epilog. Sodišče je obtoženko, 31-letno Ljubico Zejinski por. Zucca stanujočo v Ul. Vidali 9, obsodilo zaradi klevetanja javnega funkcionarja in tudi njenega bivšega sostanovalca, pri čemer je obe obtožbi združilo v eno samo, na 3 leta in 6 mesecev zapora. Istočasno pa ji je preklicalo pogojnost dveh obsodb: od oktobra 1967. leta, ko so jo zaradi žalitve javnega funkcionarja obsodili na 6 mesecev in 15 dni zapora ter na 15.000 lir globe in od januarja 1968. leta, ko so ji prisodili za tatvino 8 mesecev zapora in 30.000 lir globe. Če v prizivni razpra- vi ne bo dosegla znižanja kazni, bo ostala Zejinska za rešetkami nič manj kot 4 leta in 8 mesecev. Vsekakor stroga kazen, ki si jo je naprtila zaradi predolgega klevetniškega jezika. Včerajšnja razprava je trajala ves dan in se je zaključila malo pred 20. uro, ker so hoteli sodniki izluščiti iz cele kopice laži in protislovij vsaj del resnice. Osrednja oseba je bila seveda Zejinska, v njeni senci pa je stal njen zadnji ljubimea, 30-letni Gianni Razem iz Ul. Martiri della Li-bertš, ki je podzavestno in predvsem nepremišljeno prav tako klevetal načelnika letečega oddelka kvesture dr. Sergia Petrosina, češ da se je pustil podkupiti in tako prepustil proste roke Quintinu Codigli pri prevažanju Turkov iz Jugoslavije na naše ozemlje. Sicer so sodniki razumeli, da je fant zagrešil dejanje pod vplivom bolj Ali se v Trstu res ne najde primernega žerjava, da bi odstranil z naše najbolj prometne cestne žile prikolico avstrijske cisterne, ki se je pred tre mi dnevi prevrnila na cestišče, nas proti električne centrale pri Padričah? Tako so nam vsaj povedali državni cestarji, ki so morali cisterno obkrožiti z raznimi prometnimi znaki in opozorili, da bi ne prišlo do nezaželenih nezreč. Sedaj pa Je ireba čakati na večji žerjav odločne in napadalne Zejinske zaradi česar so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Prav gotovo je alkohol glavni protagonist te zapletene zadeve, ki jo je Zejinska s svojimi nepremišljenimi izjavami še bolj zapletla. Dekle se je v Trstu kmalu ločila in šla živet s Codiglio, ki je iz »človekoljubja*, kot sam trdi, (odv. Ghezzi je to imenoval trgovino s sužnji), pomagal Turkom na delo v razne evropske države. Njuno sožitje se je kmalu spremenilo v pekel in Zejinska je zaman iskala pomoči pri policiji proti surovemu vedenju (tako trdi ona) Codiglie, zaradi česar je ob neki priložnosti zabrusila majorju Morandiju, da Codiglie ne preganjajo, kar je podkupil dr. Petrosina, ki ga tako ne moti v njegovem poslu s prevažanjem dela željnih Turkov. To izjavo je kasneje potrdila tudi tožilcu in preiskovalnemu sodniku, vrhu tega pa je na pravdništvo vložila prijavo, ki jo je lastnoročno napisal Razem, češ da so jo neznanci sredi julija lani v Ul. Valdirivo ugrabili in da se je naslednjega jutra znašla v neki sobi v stavbi v Ul. Tor S. Piero 1. Da je bila ženska tam in je bila videti pijana, je res, ker so to potrdile priče, vendar ji v ugrabitev, katere je obtožila Codiglio, ni nihče verjel. Domnevali so, da se je hotela Zejinska pod vplivom alkohola (v izsledku psihiatrov je rečeno, da je v tem primeru družbi nevarna) maščevati tako nad Codiglio kakor nad dr. Petrosinom, o katerih je prav gotovo vedela, da sta bila po polnoma nedolžna. To tezo so sprejeli tudi sodniki, ki so Zejinski prisodili skoraj največjo možno kazen, medtem ko so njenega naivnega ljubimca oprostili in odredili njegovo izpustitev na svobodo. Predsednik Cossu, tožilec Borrac-cetti, obramba odv. Ghezzi In Amo-deo. • Bolniška blagajna za osebje notranjega ministrstva je razpisala na tečaj za podelitev šolskih podpor za šolsko leto 1971-72. Natečaja se lahko udeležijo tudi otroci umrlih članov blagajne. Navodila za natečaj so raz-obešena na oglasni deski na tržaški prefekturi. 4. septembra romanje v taborišče Auschwitz Tržaška sekcija Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih sporoča, da bo romanje v nacistično uničevalno taborišče v Auschwitzu 4. septembra, kot je bilo prvotno določeno. Odhod izletnikov bo s Trga Garibaldi ob 6.30 Odbor se priporoča za največjo točnost. Včeraj-danes Danes, četrtek, 26. avgusta BERNARD Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 13.38. Luna vzide ob 11,56 in zatone ob 21.37. Jutri, petek, 27. avgusta ZLATKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,2, najnižja 19,5, ob 19. uri 25,2, zračni tlak 1017,4 stanoviten, veter 6 km zahodnik, vlaga 54 odst. nebo 7/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. avgusta 1971 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 7 oseb. Umrli so: 81-letna Maria Mandič, 62-letni Alfredo Mersan, 57-letna Fran-cesca Memoli por. Callierotti. 70-letni Giuseppe Pischedda, 70-ietni Giovan-ni Picciarelli, 75-letna Vittoria Krečič, 77-letna Carmela Vattovaz vd. Dellavalle. MIRAMARSK1 PARK. P«*ist4t’ »Luči in zvoki*. Danes ob 21. «Maximilian ot xico» v angleščini; u,, ob 22.15 «Massimiliano e Cah v italijanščini. «6* fr Prevozna sredstva: avtobus proga «M» od Barkovelj do 1"“ Nazionale 16.00 «Rio Concho* Fenice 16.00 «1 segreti delle piu nude*. Technicolor. Prepov no mladini pod 18. letom. ^ Eden 16.30 «La ragazza di latta*’ berto Antonelli. Technicolor. ^ Grattacielo 16.30 «Anime nere»-nicolor. Denis Hopper. Prepov®1 mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 «La notte che “ .m, usci dalla tomba*. Anthony S* Marina Malfatti. Prepovedano dini pod 18. letom. ^ Ritz 16.00 «L’amore difficile*- j beli film. Prepovedano mladim 18. letom. g, Alabarda 16.00 »Testa fammaz20'^ ce sei morto! Mi chiamano luia*. Technicolor. J Filodrammatico 16.30 »Dove n . peccato*. Strogo prepovedano , dini pod 18. letom. __ edan® Aurora ob piume di 16°! „, Ideale 16.30 «La moglie giaPP0" Gastone Moschin. Technicolor Astra 16.30 «Matalo». .pje». Abbazia 16.30 «Lo specchio de'1®, Prepovedano mladini pod M-Technicolor. jeto1* KINO «IRIS» PR^H predvaja danes ob 19.30 kin®"1® skop barvni film: VIOLENCE Igra Tom Laughlin in drug* Mladini pod 18. letom prepovedano Ljudska prosveta pt®**” Pevski zbor «Vasilij Mirk* s it ka-Kontovela obvešča vse PeV prične s pevskimi vajami v . pj® 27. t.m. ob 21. uri v društvo®®. $ štorih. Obenem vljudno vabi f ve mlade pevce, da se vklJu zbor. Razstave V občinski galeriji na Trg® pfi do 2. septembra razstavi]8 Bulfon. . i■8*' Tržaški slikar Serglo Cer**®M^ stavlja do 31. t.m. v beneški 11 modeme umetnosti »Berivenu*** IŠČEMO raznašalko-ca » morski dnevnik za center j Interesenti naj se javijo na j vi lista. Ulica Montecchi Darovi in prispevki Ob smrti našega dragega Miliča se zahvaljujemo o- j, > zboru »Rdeča zvezda* iz Sale 1$,“ njegovo sodelovanje daruje*®. Ur ŠK »Kras*. Družina M**1^ tfF Namesto cvetja na grob. ^ mana Miliča darujeta v lSA«iji f 5.000 Ur Ivana in Viktor Repnica 12. @ F V počastitev spomina drag pri# ka Pizona darujeta Minka J® Pahor 5.000 Ur za sporne***11 v Skednju. rf’ V počastitev spomina ma*Iie^ia nove iz Tomažov darujeta Karlo Gec 2.000 Ur za šolo N°B. k V počastitev spomina P° ^ 2-Pizona daruje ga. Marija ijl* Ur za PD »I. Grbec* v DNEVNA SLUŽBA * (od 13. do 16. j; % Alia Basilica, Ul. S. Gn* š* ce Verde, Ul. Settefonta**« ,p Giustizia, Trg Liberta 6; *e5 Ul. Mazzini 43. -.»gN NOČNA SLUŽBA L®1* (od 19.30 do 8-30 p,. & Al Lloyd, Ul Orologio ° ' pic®1", 2: Alia Salute. Ul. Giulia 1 'ValiP®u Ul. Oriani 2: Vernari, Trg št. 11. POTOVALNI URAD AURORA TRST - Ulica Cicerone 4 - Telefon 29243 PRIREDI V SEPTEMBRU, OKTOBRU IN NOVEMBRU NASLEDNJE IZLETE: Ant & 5. septembra: NA BLED IN V LJUBLJANO ob Mednarod® ski razstavi. 18. — 19. septembra: RAB «V 30. septembra do 4. oktobra: POTOVANJE Z LETALOM ^ TOBUSOM V BARCELONO IN MADRID. 2. — 3. oktobra: PLITVIČKA JEZERA. b,v|- 16. — 22. oktobra: COSTA BRAVA (ŠPANIJA) enotedenske nje. POTOVANJE Z LETALOM. ^ 3. - 7. novembra: MOSKVA IN LENINGRAD (Z LETAi-0" 8. — 14. novembra: KANARSKI OTOKI (Z LETALOM) Vse podrobnejše informacije dobite pri potovalnem uradu Aur®p GORIŠKI DNEVNIK l? letih SRAMOTE ZA NAŠE MESTO Sttietiščne gore pri Trebčah prekrivajo s plastjo zemlje Medtem gradijo na Pantalejmunu moderni upepeljevalnik - Dela so se nekoliko zakasnila, vendar upajo, da bo lahko naprava začela delovati proti koncu leta | Ena izmed ogromnih peči novega upepeljevalnika ,.naistletno kraljestvo debelih prostrani jasi v kratkem zavladal % fJeznos,iega smradu in ve-"%jii [Jv1 j?uh, ki se razteza na VahS1Vr®'ni draške gmajne, se-?? kil,,, n° otl Trebč in slabega % "^tra od državne meje, se °^e^nu zatonu. Na tem u-*tih s ®ričevju, ki so ga v teh ['ietiih Stavde ogromne plasti na-% »»smeti, bo v nekaj S D^e .borov gozd, ki bo vrnil k i pristno kraško podo- bo vJr? "ieno svetlino in lepoto. k| ki . ^ Ugotavljajo občinski mož-^janj.0 ?€ Po dolgoletnem prigodišival ,ln protestih krajevnega *> UnTv,a končno odločili za grad-f^taiif^j^vainika za' smeti , ;>>lteJ51Unu ter za ukinitev trebili j smetišča, ki ga bodo prebili j lastjo zemlje in ga za-[rti jjj, orevjem. O nekdanji «sra- jjspo^a* bo čez nekaj let ostal ^ griči za \___ , _________ 'Jali Tj*1 živel, bodo čez leta pri- , kjer se danes dviga ? ijbtj. g^čevje, ki bi ga še Dan- ,v Ki i . Za V7nr \r c v iniom //Polrlivk Si ki za vzor v svojem «Peklu», , "■* živel, bodo čez leta pri- „Celjski izetniki, da bi se Nes VWega zraku. ^ Se temu področju vsi izogi-irja .Vetrovruh dneh se smrad v&,,j,Se na druge bližnje vasi % jg ^ Meze do mesta. Naj-i Sebi, Se razgrete smeti same i'°saei^ame'0 in smrad še rte, L,®- Poglavje zase so pod->žil80 Se med odpadki tako . .-^u da jim je postalo sme-pretesno in so se AgJ Zs'rjati po bližnjih vaseh. \ k^tega odslej ne bo več. f\v tih1?lakov s smetmi priha-v tovr,^110^ na smetišče vedno W .^lakov z zemljo. To je flvejši znak, da bo na tej mir. Dva od treh velikih gričev smeti so delno že prekrili z zemljo in ponekod že zasadili borova drevesca. Dva buldožerja se stalno zajedata v navožene sklade zemlje in jo izravnavata, tako da sta griča že podobna veliki izbočeni preorani njivi. Le razmetani koščki cunj in papirja, ki jih je veter pripel na pritlikavo grmičevje vse naokoli, pričajo, da so semkaj prevažali vso mestno nesnago. Za sedaj o-staja le osrednji grič, kjer bodo še za kakšen mesec vozili smeti, nakar bodo tudi tega prikrili z zemljo in zasadili z drevjem. Zemljo vozijo trenutno z nekega gradbišča pri Proseku. Doslej so jo v prvi fazi del, ki jih predvideva prva odredba občinskega odbora, privozili trideset tisoč kubičnih metrov. Te dni bodo skupno pripeljali še osem tisoč kubičnih metrov, v nadaljnji fazi, ki bo dokončno izpolnila celoten načrt, bodo uporabili še 30-40 tisoč kubičnih metrov zemlje. S tem ukrepom bodo zajeli dve muhi na en mah, kot se temu reče. Imeli bodo možnost za zasaditev drevja, obenem pa bo površinska plast zemlje preprečila izbruhe požarov, ki so predvsem v poletnih dneh zelo pogosti. Ostane pa kljub temu odprto še eno vprašanje. Kam s podganami, ki so se vgnezdile v podzemskih rovih pod smetmi? Tudi v tem pogledu je občinska uprava že veliko ukrepala ter začela odločno kampanjo za uničevanje te gnusne golazni. Podgan je sedaj veliko manj, kot vedo povedati delavci, ki brskajo med smetmi, da bi iz njih po- Prevaža zemljo, s katero bodo prekrili trebensko smetišče ""'ni VvjjjDO 13. SEPTEMBRA Shod italijanske akademije vinogradništvo v naši deželi ^ Furlaniji - Julijski krajini 16.454 ha specia. *'ranih vinogradov - 10 zadružnih kleti in akademija za vinograd-ftiji , Vlnarstvo bo imela svoj - v naši deželi. Shod, , l)n » ucusi UcZcil. Dtiuu, S, sP°redu od 11. do 13. sep-ri, jj? bo pričel v videmskem i8°vorin-r 130 sl°vesno odprtje. Seti i J bodo deželni ravnatelj [ji 0 dr- A Angeli, rav-Jrittvr, . 8a konzorcija za vino-. rinililn v>narstvp dr. E. Nussi, f)gli0 j akademije prof. P. G. ribjj.’11 d-uge osebnosti. Shod rijstvo ?ežeino odbomištvo za ,t>riWn strokovnjaki si bodo ob Sh ui j1'?1 ogledali nekaj za-[V “• vinogradov in drugih ‘Varl • 'Vnr,ni^vo se v zadnjih le-5 tw-a"viia v naši deželi, in Vh, Ci° deželnih prispevkov nu štev. 29 iz leta 19671 Od leta 1961 do danes se je skupna površina specializiranih vinogradov v Furlaniji - Julijski krajini povečala za 4.050 ha, površina mešanih na ša {tov pa se je skrčila za 71.030 ha. Specializiranih vinogradov je danes pri nas za 16.454 ha, od tega 5.554 v videmski, 8.440 v por-denonski, 2.044 v goriški in 416 v tržaški pokrajini. Poprečna letina vrže skupno 1,280.000 stotov grozdja, od tega gre 20.000 stotov v neposredno potrošnjo, iz preosta lega pridelka pa pridobijo okoli 830.000 hi vina. Zadružnih kleti je danes v deželi deset; lani so vinogradniki pripeljali vanje okoli 400.000 stotov grozdja. V Furlaniji - Julijski krajini je danes nekaj nad 36.500 vinogradnikov. tegnili marsikaj, kar se da še uporabiti, vendar jih bo treba dokončno uničiti, sicer bodo prebivalci bližnjih vasi občutili neprijetne posledice, ko bodo smetišče dokončno odpravili in ne bodo imele podgane več kaj jesti. # * # Anahronistična doba odlaganja smeti in odpadkov na odprtem se tako končuje tudi za naše mesto in se v zameno začenja doba upepeljevanja, ki je veliko bolj sodobna in higienska. 2500 stotov smeti, ki jih je doslej vsak dan prevažalo od 70 do 80 tovornjakov na trebensko smetišče, bodo odslej požirale ogromne peči upepeljevalnika na Pantalejmunu, v neposredni bližini mesta. Ogledali smo si mogočno stavbo na vrhu Pantalejmuna, ki se položno dviga iz žaveljskega zaliva. Upepeljevalnik, ki ga gradi tržaško gradbeno podjetje Porfirio s sodelovanjem podjetja SASPI iz Firenc, ki je usposobljeno za tovrstna dela, bi morali dograditi najkasneje do polovice novembra, kakor je napovedal in zagotovil načelnik oddelka za javno čistočo tržaške občine inž. Tombesi. Žal pa so se dela, kakor smo izvedeli, nekoliko zakasnila, k®£ A niso pravočasno prispeli nekateri deli opreme. Doslej so postavili v delo samo eno od treh ogromnih peči, ki bodo popolnoma avtomatizirane in bodo upepeljevale vse vrste smeti. S posebnim dvigalom bodo stresli tovore smeti v mogočna žrela peči, pepel pa bodo nato uporabili v kemijski industriji za razna umetna gnojila in podobno. Ves dim bo izločal štiridesetmetrski dimnik, ki e še v gradnji. V dimniku bodo, kot rečeno, namestili posebne električne filtre, tako da bodo izločili iz dima vse strupene ali drugače škodljive pline. Od treh peči, katerih sestavne dele so pripeljali iz Milana, bosta dve stalno delovali, ena pa bo za rezervo v primeru, da se druga p»kvari ali pa da se nabere izredno dosti smeti. Vsekakor pa sta za potrebe našega mesta dve peči več kot dovolj in bosta lahko z lahkoto upepelili vseh 250 ton smeti, kolikor se jih vsak dan nabere v našem mestu. Glavna gradbena dela so torej končana. Treba je še namestiti o-stali dve peči, dokončati dimnik ter dokončati jame, v katere bodo tovornjaki raztovarjali smeti. Na koncu bodo morali tudi popraviti ceste, ki vodijo k upepeljevalniku. Kljub vsemu temu delu, ki ga je treba še opraviti, upajo, da bo o-gromni upepeljevalnik lahko začel poslovati pred koncem letošnjega kta- GRADILI BODO NOVO BOLNIŠNICO Tržič v polnem razvoju zahteva večjo bolnišnico 610 postelj namesto prvotno predlaganih 540 - Spodnja Furlanija in Gradež nočeta povezave s Tržičem - Interesni spori politične narave škodujejo pravilni rešitvi Tržič se v zadnjem času precej razvija. V njegovi industrijski coni so zgradili nekatere nove tovarne, ladjedelnica dela s polno paro, tovarne potrebujejo novo delovno silo, ki je ni moč dobiti doma. Zaradi tega prihajajo v Tržič in njegovo neposredno okolico ljudje iz drugih krajev države. V tr-žiškj okolici so tako zabeležili v zadnjih dveh letih večanje prebivalstva, še bolj se bo to povečalo, ko bodo zgrajene vse tovarne, za katere so že izdelani načrti. Zaradi tega je tudi razumljivo, da se številni ljudje zavzemajo za to, da bi dobil Tržič na vseh področjih večjo važnost, kot jo ima sedaj. Zaradi tega je tudi razumljiva težnja sedanje Občinske u-prave v Tržiču, da o vseh stvareh razpravlja skupno z okoliškimi občinami in ustvarja tako nekak protiutež glavnemu mestu pokrajiner t. j. Gorici. Resnici na ljubo moramo reči, da ima že danes kompleks treh občin Tržič - Ronke -š ta ranča n več prebivalcev kot občina Gorica. Število prebivalcev v tem trikotniku pa se bo v prihodnjih letih še povečalo. Eden izmed polemičnih argumentov vodilnih ljudi v Tržiču je bolnišnica. Tržiška bolnišnica je danes zelo zastarela, v njej je vedno preveč ljudi, posebno še če u-poštevamo dejstvo, da se precej ljudi na delu v ladjedelnici ponesreči. V primerjavi z modernejšo goriško bolnišnico je tržiška pravi lazaret. Razumemo zaradi tega ljudi iz Doberdoba, da se raje dajo zdraviti v goriški kot pa v tržiški bolnišnici. Deželna uprava si je pred leti zadala načrt izdelati podrobni zdravstveni načrt celotnega deželnega ozemlja. V naši deželi naj bi uredili krajevne zdravstvene enote, ki bi bile ozemeljsko urejene. Te naj bi upoštevale sedanjo gospodarsko in socialno ureditev, ne pa starih pokrajinskih meja. V območje teh enot bi spadale vse zdravstvene ustanove. S tem v zvezi je deželna uprava že pred časom zaprosila občinske uprave, da bi povedale svoje mnenje o področju teh enot. Nekatere so to že napravile, druge pa so na to pozabile. Deželni zdravstveni uradi so zaradi tega v juliju zahtevali od pozabljivih občin, da jim te odgovorijo do 31. avgusta. V Tržiču so zaradi tega »kratkega* roka protestirali, češ da nima občinski svet časa, da bi o tem razpravljal v počitniškem obdobju. Vzporedno s to zadevo je ponovno spočila* bomba o tržiški bolnišnici. V Tržiču želijo, da bi imela njihova bolnišnica 610 postelj. Prvotni deželni načrt je predvideval le 540 postelj, nato je tudi dežela pristala na število 610. O tem je bila to pomlad precejšnja polemika. Neki časopis je v dneh po velikem šmamu stvar spet pogrel in na podlagi nekakšnih dokumentov pisal, da je dežela napravila korak nazaj: spet naj bi predlagali 540 postelj. Članki so bili več dni zelo polemični, v torek pa je predsed nik upravnega odbora tržiške bolnišnice izdal javno poročilo, da je ločile: hočejo na zdravstvenem področju povezavo s Palmanovo. Isto rešitev želijo tudi v Gradežu, kjer imajo sicer svojo bolnišnico, ni pa seveda opremljena z vsemi oddelki. Tudi oni se naslanjajo na Červinjan in na Palmanovo in nočejo ničesar slišati o povezavi s Tržičem. Kar se tiče občine Zagraj pa spada ta v upravno okrožje Gradišča in torej v goriško zdravstveno okrožje. Želje Tržiča so torej ostale precej osamljene. Na dnu celotne afere pa je želja nekaterih ljudi, da bi se, s pomočjo večje bolnišnice, povzpeli na boljši položaj. Za njimi pa stoje določeni politični interesi in nekatere politične stranke skušajo to izkoriščati v svojo korist. deželni tehnični odbor odobril dokončni načrt za novo bolnišnico s 610 posteljami. Polemika se je s tem poročilom le začasno pomirila. V Tržiču so namreč zelo polemični do Gorice, ker predvideva deželni načrt povečanje kapacitet goriške bolnišnice. Na drugi strani pa zahtevajo v Tržiču, da bi se dežela zavzete za to, da bi trtiškemu zdravstvenemu okolišu priključili občino Devin -Nabrežina na Tržaškem, občini Zagraj in Gradež na Goriškem ter celotno okrožje Červinjana v videmski pokrajini. Verjetno bodo v zdravstvenem o-ziru Tržiču priključili le občino Devin - Nabrežina. V okolici Červinjana so se občinske uprave že od- MiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POLEMIČNI POSEG NAŠIH UČITELJEV V' Se o Spazzapanu kot «prijatelju Slovencev> Pismo videmskemu dnevniku podpisalo 17 učiteljev - Pisec kritiziranega članka pravi, da so naši učitelji polni prenapetega nacionalizma Pred več kot mesecem dni smo poročali o protestu nekaterih slovenskih učiteljev, ki so bili v letih tik po prvi svetovni vojni v zavodu tSkodnik* v Tolminu. 0-menjeni učitelji so protestirali proti vsebini članka publicista Ca-milla Medeota, ki je bil objavljen 14. junija letos v videmskem Mes-saggeru Venetu. Ta je poročal o pokojnem šolskem nadzorniku Francescu Spazzapanu in ga je prikazal kot velikega prijatelja Slovencev. Omenjeni učitelji, ki so takrat živeli kot gojenci v tolminskem zavodu, pa so bili drugačnega mnenja. Spazzapan je bil predstojnik zavoda in njegova edina skrb je bila potujčiti slovensko študirajočo mladino. To mu ni uspelo, kljub temu, da je užival popolno podporo fašističnih oblasti tako v času med dvema vojnama kot v ča- VČERAJ PONOČI V TRŽIČU Vlomilci v konfekcijsko trgovino Odpeljali so za 16 milijonov lir blaga Med drugim blagom je bilo tudi 400 kompletnih moških oblek - Za njimi je le malo sledov Prejšnjo noč so neznani vlomilci vdrli v konfekcijsko trgovino Mario De Marchi v Ul. Duca D’Aosta 91 do 93 v Tržiču ter jo temeljito »očistili*. Gospodar in uslužbenci so tatvino opazili šele včeraj zjutraj ob 8.30, ko so prišli odpirat lokale pa so našli že vse odprto. Vlomilci so namreč s silo odprli eno od na-vojnic in ena izmed vhodnih vrat verjetno s prav navadnim vlomilskim orodjem. Gospodar je takoj prijavil tatvino orožnikom, ki so pa našli le malo sledu za vlomilci in sicer samo en ogorek cigarete Alfa ter gumb. ki se je morda nekomu odtrgal od delovne obleke vrste blue jeans, kar pa ie odločno premalo za uspešno sled za vlomilci. Po prvem inventarju so ugotovili, da je iz trgovine zmanjkalo kakih 400 kompletnih moških oblek, 20 usnjenih vrhnih suknjičev. 130 navadnih moških suknjičev, 20 ženskih oblek, 15 jopičev iz umetnega usnja in drugo blago, med katerim tudi registrirana blagajna. Spričo velike količine ukradenega blaga, o katerem ni bilo zjutraj ne duha ne sluha, domnevajo, da so imeli vlomilci na razpolago tudi tovornjak, na katerega so ukradeno blago naložili in odpeljali. To so delali tako previdno, da nihče od sosedov ni zaznal najmanjšega sumljivega šuma, kaj šele, da bi to »nočno operacijo* opazil. Vrednost ukradenega blaga so ocenili na 16 in pol milijona lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Omenimo naj, da je trgovina De Marchi nasproti Černigojeve zlatarne, ki so jo pred časom na podoben način obiskali vlomilci in jo tudi temeljito očistili. Tečaj za mlade šahiste v klubu «S. Gregorčič* Klub «Simon Gregorčič* v Gorici priredi v septembru šahovski tečaj za začetnike, katerega se lahko udeležijo otroci od 8. leta dalje. Tečaj bodo vodili priznani šahisti, ob koncu tečaja pa bo turnir med vsemi udeleženci. V štandrežu je imel lani tak tečaj precejšen uspeh, zaradi tega je vodstvo kluba prepričano, da bo tudi v Gorici precej mladih prijateljev šaha. Tečaj bo v času pred začetkom šolskega leta. Vpisovanje se vrši na sedežu SPZ vsak dan v uradnih urah. Po padcu z vespo podlegel poškodbam Včeraj smo poročali o 61-let-nem Alfonsu Schmuckerju iz Gorice, Ul. Campobasso 23, ki je prejšnji dan padel s skuterjem na Majnici v bližini gostilne Puia, ko je iz neznanih razlogov nenadoma zavozil na desno s ceste. Takoj so ga odpeljali v goriško bolnišnico in ker so mu tam ugotovili prebitje lobanje, so ga takoj odpeljali na poseben oddelek v videmsko bolnišnico. Pa tudi tam mu niso mogli rešiti življenja in včeraj ponoči okrog ene ure, je mož podlegel poškodbam. Tudi v našem uredništvu 3pro,jem:irao prispevke za Golo-upomonik v Cerknem Otrok pod avto Včeraj so prepeljali v tržiško bolnišnico 3-letno Tiziano Kragelj iz PRAZNIK ZVEZE BORCEV na VRHU 28., 29. in 30. avgusta ki ga priredi domača sekcija borcev ob sodelovanju pokrajinske zveze — Izkupiček je namenjen za postavitev spomenika žrtvam nacifašizma na Vrhu. PROG RAM : V soboto ob 20.30: tekma v briškoli z bogatimi nagradami za zmagovalce. V nedeljo ob 19. uri: nastop združenih pevskih zborov z Gori- škega; ob 19.30: govorita posl. A. škerk in pokr. svetovalec S. Poletto. V ponedeljek od 20.30 dalje: PLES — igra ansambel «1. De Salvador* — Ples bo tudi v soboto in nedeljo od 20.30 dalje. Prodaja pečenih piščancev in k lobas ter drugega prigrizka in pijače vseh vrst. Parkirni prostor zajamčen. VABLJENI! lniHiiimiiiiiiiiiiiiiiMmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiinauiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VRSTA IZLETOV IN VZPONOV Uspešno delovanje SPD v letošnjem avgustu Goriški planinci so bili v Julijcih in v Dolomitih . V nedeljo izlet v Ravne Goriški planinci so izvedli z u-spehom v avgustu vrsto visokogorskih tur. SPD je vse te ture planiralo že spomladi in njihova izvedba je za agilno planinsko društvo v Gorici precejšen uspeh. Skupina planincev iz Štandreža, članov SPD, je bila v dneh od 10. do 16. avgusta na turi od Bohinjske Bistrice in od Bohinja do planinskega doma na Komni. Obiskali so Triglavska jezera, Dolič, Trento. V domu Zlatorog so praznovali rojstni dan planinca Rudija Brajnika. Povzpeli so se na Kriške pode, na Razor, na Prisojnik ter se vrnili preko Vršiča. Druga skupina planincev se je iz Zadnjice v Trenti povzpela v dneh 21. in 22. avgusta na Kriške pode. Bili so v Pogačnikovem domu, ter se povzpeli na Gamsovec, na Križ in na Razor (2601 m). Iste dni pa se je druga skupina odpravila v Dolomite. Z avtomobili so prišli do vasi Zoppč, nato pa so bili v zavetišču »Venezia* in naslednjega dne so se povzpeli na vrh Pelmo (3.168 m). Goriški slovenski planinci so imeli torej v avgustu vrsto uspelih izletov. V nedeljo bo na vrsti še en izlet. Tokrat gredo v Ravne na Koroškem. Vodstvo SPD vabi udeležence, da se zberejo točno na določenih postajališčih, tako da ne bo nepotrebnih zastojev. Mali oglasi TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV pod ugodnimi pogoji lahko dobijo šoferji z voznim dovoljenjem za tovornjake, navadni f delavci in trgovski potnik z znanjeln slovenščine. Podjetje Nanut, šlandrež - tel. 20-87. Fiumitina. Ul. Trieste 6. ki jo je v bližini njenega doma podrl neki avto, ko je hotela prečkati cesto. Otroku so ugotovili zlom leve stegnenice, poškodbe na desni nogi in drugod po telesu ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Še vedno polemika o IACP med PSI in PSDI V odgovor na nedavno izjavo socialistov v polemiki s socialdemokrati, so včeraj ti slednji v posebnem poročilu za tisk zavrnili tako polemiko, ki nikakor ne more opravičiti načrta ustanove za ljudske hiše, ki namerava potrošiti 300 milijonov lir, da podere staro 15-stanovanjsko hišo in postavi novo, v kateri naj bi bilo 20 novih stanovanj, ki povrhu ne bi bila dosegljiva za delavstvo in za nižje uradnike. Zato vztrajajo pri svoji obsodbi tega načrta, ki je po njihovem mnenju proti koristim delavskega raz; reda, kateremu bi morala služiti ustanova IACP. Dva ranjena pri trčenju na Rojcah Včeraj okrog 16.30 sta na križišču pri Rojcah trčila dva avtomobila, pri čemer sta bila ranjena 69- letni upokojenec Silvio Chiarion iz Gorice, Ul. Rossini 10 in 32-letni Silvio Marconi iz Ul. Maroncelli 11. V goriški splošni bolnišnici so prvemu ugotovili poškodbe na hrbtu ter so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju. Marconi pa ima poškodbe na prsnem liošu, na lobanji in drugod ter se bo moral zdraviti 20 dni. Kot je ugotovila cestna policija se je Chiarion peljal z avtom fiat 500 po Ul. Aquileia proti štandrežu. Na odcepu Kraške ulice pa mu je privozil nasproti su fašistične okupacije Ljubljane v letu 1941. Skupim 17 učiteljev je poslala pred časom pismo Messaggeru Venetu. Podpisali so se: Tone Rutar, Jože Gruntar, Anica Ivančič, Anton Golja, Rezi Zuber, Marija Bobek, Ludvik Rutar, Stanko Skočir, Ivanka Volarič, Solza Skočir, tiskar Venturini, Angela Bevk, Pavla Miklavič, Andrej Savli, Milka Sabadin, Ivanka Kavčič in Ljuba Hvala. Videmski dnevnik je pismo objavil le v izvlečku. Pismo smo namreč brali in razumemo, da bi bilo za poprečnega italijanskega b•■'i+ca prehudo, čeprav je v njem objavljena zgodovinska resnica. Pismu je v isti številki videmskega dnevnika dodan komentar publicista Camilla Medeota. Ta v določeni meri sprejema kritike omenjenih 17 slovenskih učiteljev, vendarle jih skuša precej omiliti. Nekatere druge kritike pa zavrača. Razumemo iz njegovega pisanja, da se mož zaveda, da se je v pisanju o Spazzapanu nekoliko zmotil, skuša pa braniti to svoje pisanje. Medeot trdi, da se mu zdi, da se mhaja v prisotnosti «ostankov prenapetega nacionalizma>. Trdi, da ne bi smeli v letu 1971 o tem govoriti, ko vlada na naši meji mir. Tudi mi menimo, da vlada v letu 1971 na naši meji mir, da imamo Slovenci danes vsaj neke pravice, ki jih nismo imeli za časa fašizma. Vendarle pa smo tudi mnenja, da bi bil moral g. Medeot drugič ko bo pisal o kaki osebnosti iz tiste dobe, bolj pazlnvo orisati «prijateljski odnos do Slovencev», ki pa je imela ta oseba. Če ne bi bilo njegovega članka, v katerem je opeval ^prijateljski odnos Soazzapana do Slovencev» ne bi bilo odgovora sedemnajstih slovenskih učiteljev, ki so se popolnoma upravičeno čutili prizadeti: ti so namreč Spazzapanovo ^prijateljstvo* občutili na svoji koži. •lllUlIMllltUlItllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIHinillllHUlllltlllllinimillllllllltllllllHIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIUIIIHUNI USPEL FILMSKI VEČER V Štandrežu so prikazali «Srečanje na Matajurju» Jutri ho na programu zanimivo potovanje po, Aziji in Afriki ter film o proslavi SPD Marconi s svojim avtom. Vozili sta trčili z navedenimi posledicami. Oba avtomobila sta utrpela nekaj škode. O-ol-dO ZA... (V i / ««■“ '. Filmski odsek p. d. »O. Župančič* | čaja SPD. Filme sta komei štandrežu je v torek zvečer pn-1 la Zdenko Vogrič in Danilo redil svoj drugi večer kratkih dokumentarnih filmov, ki je doživel še lepši uspeh in večji obisk kot prvi, čeprav je bil tudi tisti dober. Med udeleženci smo opažih poleg domačinov tudi ljudi iz bližnje in širše okolice. Goriški snemalec Zdenko Vogrič je pokazal film «Srečanja na Matajurju* v katerem je pokazal ne samo potek prireditve, ampak je odkril tudi zanimiv košček Beneške Slovenije zlasti za tiste, ki še niso bili v tej najbolj zapadni slovenski deželici. Za dodatek so zavrteli tudi posnetek domačega snemalca o isti temi, ki je prikazal zlasti pot štandrežcev in njihov nastop na prireditvi. Kot tretji film pa so prikazali obisk staršev na Lažni preteklo zimo ob priliki mladinskega smučarskega te iiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMfiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiifiiiimiiiiiiiiiiii 2000-Ietna zgodovina Ogleja veže mestece na preteklost A »I pl m * številni turisti, ki so namenjeni v Gradež ali v Lignano, zlasti iz Avstrije in Slovenije, se spotoma radi ustavijo v Ogleju, kjer se v prastari baziliki in na rimskem trgu srečajo z njegovo 2000-letno zgodovino. Tu je pred nekaj meseci s koncertom nastopila tudi Ljubljanska filharmonija in bila deležna velikega uspeha. Od tu so v prejšnjem tisočletju oglejski patriarhi ukazovali obširnemu zaledju, v katerega je spadala tudi domala vsa današnja Slovenija, tu je Rim prišel prvič v neposreden stik s hunskim osvajalcem Atilo. V primeri s tako preteklostjo je današnji Oglej neznatno mestece s kakimi 3000 prebivalci. Občim skušajo razviti tudi moderno gospodarsko dejavnost, pa jih pri tem cesto ovira zgodovinska preteklost. Cesto se namreč zgodi, da pri kopanju temeljev za kak nov gospodarski ali drugačen objekt naletijo na novo važno izkopanino: posledica je, da ustanova za spomeniško varstvo prepove nadaljnje kopanje in zaščiti tisto področje, — in gradnje je konec. Na naši sliki pogled na del starega Ogleja, ki so ga oteli preteklosti in pozabi. komentira-Na-nut. Spričo spodbudnega uspeha, ki so ga dosegli domači prosvetarji s tema dvema večeroma, so sklenili, da bodo s takimi prireditvami nadaljevali tudi v septembru, kolikor bo vreme dopuščalo take prireditve na prostem. Že jutri, v petek, imajo prav tako na vrtu gostilne Gabro ob 21. uri na programu tretji filmski večer, ki bo še posebno zanimiv. Goriški prosvetar Miladin Černe, ki je bil lani na zanimivi turneji po Afriki in Srednjem vzhodu, nam bo prikazal dokumentar o zanimivostih iz Grčije, Turčije in še zlasti iz afriške države Ugande, ki ga bo tudi komentiral. Poleg tega bodo predvajali tudi proslavo 20-letnice obnove SPD pri Kobaridu, ki jo je posnel Slavko Rebec iz Gorice. Ta film je prejel na natečaju v Trstu tudi nagrado. Tokrat nameravajo zadovoljiti tudi najmlajše s kakšno humoristično risanico. Naj še dodamo, da so bili pri predvajanju v torek zvečer prisotni tudi ljudje iz Trsta, ki so se udeležili proslave na Mataiur-,iu ter so si jo želeli videti tudi v filmu in pa predstavniki Prosvete iz Gorice. CORSO 17.30—22.00: «La sua estate calda*. G. Ieigdght in B. Gordon; črnobeli film. VERDI 17.00—22.00: «1 clandestini del-le tenebre*. R. Goulet in D. Gan-bert, francoski barvni film. MODERNISSIMO ob 17.30: «11 pisto- . lero dell'Ave Maria*, L. Mann in L. Paluzzi. CENTRALE 17.36-21.30: «La mia si-gnora*. A. Sordi in S. Mangano; italijanski črnobeli film. VITTORIA danes zaprto. TržiS AZZURRO ob 18.00: »Criminal face* zgodba nekega kriminalca. G. Bel-mondo in J. Shinkus, barvni film. EXCELSIOR ob 17.30: cLo sbarco ad Anzio*, Robert Mitchun- in P. Falk. Barvni film. PRINCIPE ob 18.00: «Wantet», G. Gemma, v barvah. Vova Gorica SOČA (N. Gorica) «Waterloo». ameriški barvni film - ob 18. i J' j* 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Ljubezenska igra*, italijanski barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: Prosto. KANAL: »Ljubim te, jaz tebe ne*, francoski barvni film — ob 20.30. ŠEMPAS: Prosto. PRVACINA: «Zadnji naslov*, francoski barvni film — ob 20.30. DESKLE: »Skrivnostna Justina*, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI >1 GORICI Danes ves dan in ponoči Je v Gorici odprta lekarna Villa S. Giusto — Korzo Italija 244 — tel. 35-38. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale dr. Enneri Fitz V burnih dneh v nekem mestu Severne Irske V CERKNEM JE ZAVIHALA ROKAVE VOJSKA Izkopani so temelji za šolo - spomenik Cerkno — nekdanja »partizanska prestolnica* bo dobila še en spomenik — šolo — spomenik NOB — kjer bodo učitelji in profesorji, zgodovinarji in nekdanji partizani z živo besedo pripovedovali mladini, dijakom in turistom, zgodovino tega koščka Slovenije iz tistih let, ko je fašizem hotel z vsem sploh še možnim terorjem uničiti in izbrisati vse, kar je bilo slovenskega. Pripovedovali bodo dogodke iz štiriletne osvobodilne borbe, pripovedovali, kako so sovražniki iz zraka hoteli uničiti Cerkno in partizanstvo, kako so s pomočjo izdajalcev napadli partijsko šolo, kako so Cerkljansko oropali in požgali, itd. Pripovedovali bodo o tistih prvih organizatorjih, ki so pomagali zanetiti iskro oboroženega upora. — Jaki Štucinu — Cvetku, Jožetu Primožiču — Miklavžu, Fran-I cu Platiši — Jaku in drugih. Pri- TE DNI SO KONČNO PODPISALI SPORAZUM O BERLINU «Nihanja» med Vzhodom in Zahodom od konca vojne do današnjih dni Že ob zaključku vojne se zavezniki niso objemali - Napetosti so naraščale Nasprotja so se kazala v vedno hujši luči - Končno je prišlo do zbližanj Štirje predstavniki štirih velesil in sicer sovjetski ambasador Abrasimov, njegov ameriški kolega Rush, veleposlanik Vetike Britanije Jackling in njegov francoski kolega Sauvagnargues so končno prišli do sporazuma in podpisali «akt o Berlinu*, listino, ki priča o zelo dolgih pogajanjih, ki pa hkrati odpira pot v nove, boljše razmere v tem delu sveta. Ker g~e za pomemben, nekateri pravijo celo zgodovinski dogodek, bo mo skušali »berlinsko zadevo* kronološko razčleniti od samega začetka, ko so v tem mestu, ko so na tem zemljepisnem križišču, trčili interesi različnih sil. Rdeča armada je prodrla v bivšo prestolnico Hitlerjevega rajha 2. maja 1945. leta. General Žu-kov je s svojirpp, sodelavci tedaj dokazal vso svojo strateško sposobnost in hkrati tudi moč rdeče armade, pa čeprav je bila ta ob zaključku vojne vsaj upehana, če ne celo skrajno izčrpana. V bitki za Berlin, navedli bomo le enega od značilnih podatkov — je sodelovalo 21.000 topov. Po večdnevnih borbah je rdečearmejec razobesil nad na pol porušenim Reichs-tagom rdečo zastavo, 9. maja 1945 pa so vsi štirje »veliki zavezniki* proglasili, da je v Evropi vojne konec. Dovčerajšnji zavezniki pa se niso ob zmagoslavnem zaključku voj-pe objemali, razen preprostih vojakov, ki so ob zaključku »bitve* končno bili gotovi, da so si kljub vsemu rešili kožo. Ko- je bil Berlin bivša prestolnica sovražne dežele, so hotele v prestolnico tudi vojske ostalih »velikih* in 1. julija so dejansko vkorakale v Berlin tudi britanske, ameriške in francoske vojaške enote. Cel mesec imajo upravo v rokah Sovjeti, ki kljub pomanjkanju v svoji domovini vendar koiikor to liko dobro oskrbujejo berlinsko prebivalstvo, ki začenja počasi »izvirati* iz zaklonišč in izpod ruševin. Konec meseca, 30. julija, se začne skupna zavezniška vojaška uprava, komandantura. Od srede julija, konkretno od 17.7. pa do 2. avgusta se vrši v predmestju Berlina Potsdamu konferenca zaveznikov, ki v svojih sklepih ukinja londonske sporazume iz 1944. in 1945. leta. Naslednji dve leti se razmere postopoma vedno bolj zaostrujejo in sredi poletja, 24. junija 1947, pride med zavezniki do ostrejšega »trčenja*. Sovjetski predstavnik v komandanturi general Kotikov noče potrditi imenovanja Ernsta Reuterja za berlinskega župana, ki so ga izbrali trije zahodni zavezniki. Leto dni pozneje in sicer 20. junija 1948 pride ponovno do dogodka, ki poglobi prepad med Vzhodom in Zahodom: na treh zahodnih področjih Nemčije izvedejo zahodne sile monetarno reformo. Štiri dni pozneje se začne sovjetska blokada. Angleži, Francozi in Američani odgovorijo na sovjetsko blokado z vzpostavitvijo zračnega mostu. Teden dni pozneje, 1. julija, se štiristranska komandantura in upravno sodelovanje med bivšimi vojnimi zavezniki konča. Skupna uprava se sicer po sili razmer v Berlinu nadaljuje do 30. novembra, ko Sovjeti vzpostavijo v svojem sektorju Berlina svojo občino. Teden pozneje, 5. decembra, postane Ernst Reuter dejanski župan treh področij zahodnega Berlina. V začetku maja naslednjega leta, 12.5.1949, se preneha blokada Berlina, ki je stala tri zahodne sile, kot je bilo pozneje ugotovljeno, 170 milijonov dolarjev. Poldrugi mesec pozneje, 21. junija, je sovjetski predstavnik Malik podpisal v Parizu sporazum, s katerim se zahodnim silam zajamči svoboden dostop iz Zahodne Nemčije skozi Vzhodno Nemčijo v zahodni del Beriina. Tri mesece pozneje, 21. septembra, 1949, kancler Adenauer — seveda po pristanku treh zahodnih velesil — proglasi ustanovitev Zvezne republike Nemčije ali na kratko Zahodne Nemčije. V oktobru istega leta v treh sektorjih zahodnega Berlina uvedejo trojni •IIIIIIIIIIIUIIIIIIIHMIIIimilllllllliaillimiMIIIIIMIHMUMUUlUllimillllllllllllllllimilllMIIIIIIIIIIIIHIIIIIMN PR0TIKONKORDATSKA ZAKONSKA ZVEZA GENOVA, 25. - V nedeljo bodo v kraju Oregina sklenili prvo *protikonkordatsko zakonsko zvezo» v Italiji. Tako so namreč imenovali poroko, ki jo nameravata skleniti dva mlada verna Genovežana, ki ne soglašata z uradno katoliško cerkvijo. Toda kaj naj bi bila ta *pro-tikonkordatska poroka»? Giorgio Barone in Gabriella De-lucchi se nameravata poročiti, vendar ne marata pristati na določene cerkvene formalnosti. Zato se bosta poročila na občini, torej civilno. Ker pa sta verna katoličana, ju civilna poroka ne zadovolji in bosta svojo zakonsko zvezo na neki verski svečanosti, toda ne poročni, sporočila tudi ostalim članom verske skupnosti, kateri pripadata. Gre za eno izmed številnih več ali manj protestnih (ne protestanskih) verskih skupnosti, ki ne marajo imeti nobenih vezi z uradno Cerkvijo. Pri verski svečanosti, o kateri je govor, bo verske obrede opravil verjetno pater Agostino Zer-binati, ki spada v red frančiškar nov, ki pa je bil v začetku preteklega meseca odstranjen s po- ložaja, *ker je bil preveč v napoto genovski škofovski kuriji.» Bil je namreč župnik v Oregini, kjer je nastala ločina, o kateri smo že govorili. Ženin in nevesta sta že najavila svojo poroko in razposlala vabila, v katerih najavljata, da bosta 29. avgusta ob 11. uri pri molitveni skupščini vernikov v Oregini sporočila svojo zakonsko zvezo. Če bo to versko svečanost vodil Zerbinati, bosta s tem prekršena konkordat, ker bo civilno poroko ločil od cerkvene, ter tudi kanonsko pravo, ker more zakonsko zvezo med dvema poro-čencama skleniti le župnik, ali nekdo v njegovem imenu. Pater Zerbinati pa ni več župnik v O-regini, ker je bil odstranjen s tega položaja. Odkar so iz Oregine odstranili patra Zerbinatija, se je odnos vernikov do cerkvene hijerarhije še bolj zaostril: le rekdo kdo še stopi v cerkev, če je v njej kak duhovnik, posebno ko prihajajo razni tprostovoljci» iz Milana, Vi-cenze in od drugod. zahodni zavezniki skupni statut. Kmalu po Adenauerjevem sklepu sledi ustrezen odgovor Vzhodne Nemčije: 7. oktobra proglasijo v vzhodnem Berlinu, konkretno v Pankovu, ustanovitev Demokratične republike Nemčije, to se pravi Vzhodne Nemčije, vzhodni Berlin pa postane njeno glavno mesto, meo.tem ko si Zahodna Nemčija izbere za glavno mesto Bonn. Kijub temu, da obstajata dejansko dve bolj ali manj suvereni Nemčiji, sta dejansko obe zasedeni in šele 26. maja 1952 zahodni zavezniki proglasijo svoj okupacijski status za neveljavnega. Zahodna Nemčija ostaja še vedno zasedena in je še vedno, še danes zasedena, hkrati pa je povsem suverena, ker je okupacijski statut ukinjen. Hkrati pa prav naslednjega dne, 27. maja 1952, tri zahodne zasedbene dežele prevzamejo nase obveznost, da bodo ostale v Berlinu, »tako dolgo, kolikor bodo to zahtevale njihove obveznosti*. Do sredine naslednjega leta, konkretno do 17. junija 1953, ni na tem področju pomembnejših dogodkov. 17. junija 1953 pa doživimo v vzhodnem delu Berlina upor delavcev, ki niso hoteli pristati na nove zelo težavne delovne norme. Pri dušitvi upora sodeluje tudi sovjetska vojska. Biio je veliko mrtvih in ranjenih. Po zahodnih ve steh kar 267 mrtvih in nekaj nad tisoč ranjenih. V juliju 1955 se začnejo prvi sti ki, ki bi jih mogli »idejno* povezati s sedanjim rezultatom. Predstavniki štirih velikih sil se sestanejo na konferenci, da bi razpravljali o Berlinu. Kakšne so bile tedanje »zavezniške* zveze med bivšimi vojnimi zavezniki se vidi iz tega, da so se zaradi Berlina sestali v — Ženevi. Do še hujše krize je prišlo jeseni 1958. leta. Hruščev zahteva umik vseh zasedbenih čet in ustanovitev »svobodnega mesta* v roku šestih mesecev. Hkrati zahteva, da se kontrola nad vsemi dostopi na področje Demokratske republike Nemčije izroči vzhodnonemškim oblastem. Zahodne sile to odklanjajo. Naslednjega leta 1. maja načelnik ameriškega zunanjega ministrstva Christian Herter predloži mirovni načrt, da bi se mir dosegel v postopnih etapah. Na ta pcvedovali bodo o graditeljih partizanske bolnišnice «Franja» v soteski Pasic, ki je postala cilj o-biskov deset in deset tisočem o-biskovalcev z vsega sveta. Lahko zapišemo, da je Cerkno — on sam spomenik NOB, saj o-biskovalec vidi na zidovih hiš številne spominske plošče, kjer napisi povedo, kaj je bilo med NOB za zidovi tistega poslopja. Potem so vidne priče trdnosti in odločnosti prebivalcev Cerkna in ☆ OSNOVNA ŠOLA CEMNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! — Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montccchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih Prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabiralo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. ZELO LEP DAN TAM GOR POD KRNOM Na starem Rutarjevem do0 se pogosto marsikdo ustavi [ okoliških vasi tudi trije mogočni spomeniki — na Brcah 47 tečajnikom partijske šole, na trgu pred poslopjem nekdanje občine in pri pokopališču marmornati obelisk z grobnico 1000 padlim borcem na ozemlju Cerkljanske. Ko so 27. julija letos z večjo slavnostjo polagali temeljni kamen za novo šolo — spomenik NOB, Cerkljam in odbor za gradnjo verjetno niso pričakovali, da bodo temelji izkopani v tako kratkem času. Za krampe in lopate so prijeli pripadniki jugoslovanske ljudske armade. V osemindvajsetih dneh so napravili sko-ro 6000 delovnih ur in končali s kopanjem temeljev. Odbor za gradnjo jim je v soboto 21. avgusta priredil poslovilno zakusko, nakar so se vrnili v svoje enote. V kratkem času svojega bivanja v Cerknem so skupaj z mladino priredili kulturno zabavni večer in čisti dohodek odstopili skladu za gradnjo šole. Podjetje »Zidgrad* iz Idrije bo pospešeno nadaljevalo z gradnjo. Delovni odbor predvideva, da bodo nižji oddelki, upravni prostori in telovadnica že do zime pod streho. P. A. — Ogarev Znano je, da je ostal samski zaradi mladostnega razočaranja. Pokopan je v Ljubljani, v družbi slovenskih velmož na Navju. Domači bi bili mnogo bolj zadovoljni, ko bi profesor Simon počival pri Sv. Lovrencu, saj imajo družinski grob skoraj vštric z grobom pesnika Simona z Vršnega. Imajo ga, pravim, žal ga imajo ali so ga imeli samo — na papirju! To je prav žalostna zgodba. Nečakinja Amalija mi pripoveduje s solzami v očeh. »Sram nas je,» pravi, »da smo ob družinski grob: plačevali bi bili, kolikor bi zahtevali, tudi dosti več od navadne tarife, da bi nam le bil kdo povedal, kako je z zadevo.* Potem mi razlaga Amalija, da je stric Simon po smrti svoje matere leta 1887 od cerkve sv. Duha na Libušnjem za vedno odkupil materin grob za rodbino Rutarjevih. Ko je leta 1948 umrla zgodovinarjeva nečakinja Alojzija, so domači poskrbeli za uradno dokazilo o tej pravici. Izjavo, potrjeno s pričami (nekateri podpisniki so medtem že umrli) je pod tek. štev. 52/o dne 2. nov. 1943 overovil tudi tedanji krajevni ljudski odbor Kobarid (podpisan je tajnik Drago Pirinčič.) Kako je Simon skrbel za grob svoje matere, se da razbrati tudi iz nekega njegovega pisma bratu iz leta 1890. Do neljube zadeve je prišlo leta 1964. Tedaj je Pavla Kurinčič z Ldbušnjega pokopala svojega moža v grob Rutarjevih. Grobu njene družine namreč še ni bila prešla kolobarska doba, a je bil prav zraven Rutarjevih. Ko je bila menda jama že skopana, je za to šele zvedela Amalija: Amalijino sestro v Drež niči je menda Ku-inčičeva vpra šala, če lahko izkoristijo prazen prostor med grobovoma... Dejstvo je, da so pokojnika pokopali v grob Rutarjevih. Ob poznejših poskusih, da bi se stvar morda ure dila s prekopom, je prišlo do no vih nasprotstev. Rutarjevi so izrazili željo, da bi s pomočjo ob činskih kulturnih ustanov, predvsem pa s svojimi sredstvi, poskrbeli za prenos posmrtnih ostankov Simona Rutarja. Biio jim je že nekaj obljubljeno, a ko je za to zvedela Kurinčičeva, je baje dejala, da četudi bi se to zgodilo, bi bil grob še zmeraj njihov (njen) Od takrat se stvar ni nikamor premaknila. Iz Krna je daleč v dolino. Amalija je napravila že mnogo poti na komunalo in do raznih občinskih- mož-, tudi mene je rotila, naj vendar skušam kaj doseči Sami se ne znajdejo več. Saj ni čudno: imeli so črno na belem zapisano staro pravico, ki je pa več ne morejo uveljaviti... Amalija skrbno shranjuje vse, kar bere o sporih zaradi grobov in nikakor ne more razumeta, da uradne listine nič ne veljajo. Zamisel, da bi pokojnega Simona Rutarja prekopali in da bi tako počival skoraj ob strani Simona Gregorčiča, da bi obema podkrnskima sinovoma večno pela Soča voda, je nekoliko drzna, vendar uresničljiva: zami sel tudi ni nespoštljiva do miru pokojnega, saj je Rutar želel oiti pokopan poleg svoje matere. Vsekakor pa so s tem združeni veliki stroški in — težave zaradi lastni štva groba pri sv. Lovrencu! Bolj se mi zdi možna druga varianta, ki jo je omenjala tudi Rutarjeva nečakinja: namreč, da bi se na grobu Rutarjeve matere na kak način spomnili z napisom o njenem slavnem in — ljubečem sinu. Predhodno pa bi morali Rutarjevi doseči svojo pravico! daleč od središč, zahteva^-^ V tem pogovoru in premišljeva nju se spomnim na Marijo, ki mi najbrž gre naproti ali pa me čaka v senci ob poti, če ji preveč bije srce, vroče je namreč kot se spodobi sredi poletja. Škoda, da ie nj tu, saj je bila prav ona glavni pobudnik in motor muzejskega dru štva za Tolminsko, ki je ob stoletnici rojstva leta 1951 na njegovi rojstni hiši odkrilo spominsko ploščo in v hiši razstavilo nekaj dokumentov in slik o zgodovinarju. Amalija mi pokaže pismo, ki ga je »stric* pisal leta 1887, ko je bila njegova mati na smrtni postelji. Pismo je tako osebno in pretresljivo, da si ga ne bi upal ub-javljati, če se ne bi zavedel, kako jasno razodeva značaj in duševnost skoraj vseh naših velikih ljudi: ljubezen do matere, staršev, domače hiše in kako naravno so se vedli v vseh življenjski trenutkih, tudi ob smrti naidražjiih. Pismo Simona Rutarja: Prelinbezniva mnia mati. Zadnje pismo o Vaši bolezni me je zelo užalilo. Vem da se ne bova več videla na tem svetu, zato Vam podaiam v duhu svojo desno roko in Vas prav srčno pušnem in objamem. Za me nič ne skrbite in se nič ne bojte, jest sem Vaše nanke že sprejel in dobro razumel, ter Vam obečam, da se bom po njih ravnal in se zmerom na Vas spominjal. Zato lahko brez skrbi umeriete. Ali prosim Vas, odpustite mi vse, kar sem Vas kedai razžalil in blagoslovite me na Vašo zadnjo uro. Zapustite mi kako majhno stvar (kake bukve ali kak srebern denar), da bom imel sp°m>n na Vas. Rog Vam do magai bolečine prenašati in Bog Vas kmalu stori srečno za veko maj. Z Bogom, z Bogom preljubezni-va moja mati, ne morem več pisati, ker mi solze oči zalivajo. Vaš zmerom hvaležni, Vaš neizmerno ljubeči sin Simon. Zanima me, kdo obiskuje to hišo. V spominski knjigi se največkrat pojavljajo ljudje, ki so hkrati ljubitelji narave. Posebno Jaka Čap z Jesenic zelo rad obišče Rutarjeve. Ganejo me iskrene in zgodovinske besede, ki jih je zapisal general Jaka Avšič, ko je pred petnajstimi leti prišel odkrit spominsko ploščo pod Batognice, gor pod sam krnski vrh, kjer je bojevala in prelivala kri njegova, Gregorčičeva brigada. Kar prešine me misel na pomenljivo zvezo: Gregorčič, Trinko, Avšič — Tolminsko in Benečija. Hvaležnost in spoštovanje, ki ni šolsko, pa tudi ne pozneje naučeno, ampak mi vstaja skoraj iz podzavesti, čutim do vseh, ki jim je bila prva skrb — osrečiti svoj narod. Ob potoku v senci me pričakuje Marija. Pogovarjala se je z ljudmi, a ko je vzela v roke svinčnik in začela zapisovati njihova pojasnila in njihovo izražanje, so sramežljivo utihnili. Zapisala si je tudi besedo «trpljivo»; takšno, da je naše življenje, ji je rekla stara Kmčanka, ki ji je izpovedala svoj živlenjepis. Saj res: tu je svet llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll (Nadaljevanje na 6. strani) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobro proučite morebitne posledice svojih odločitev. Opustite nepotrebne marnje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nakupd, velika vlaganja in podobne zahtevne naloge. Pripravite se na spor z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne glejte na vse tako temno, kot se zdi. Bližajo se lepši dnevi. Poiščite enostavno rešitev. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izkoristite priložnost, ki se vam nudi v poslovnem življenju. Odlično razpoloženje, ki ga ne smete zamuditi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite HOROSKOP vedno budni, ker vam pretijo ne-prilike na delu. V svojih sodbah ste preveč strogi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Previdnost je mati modrosti. Neki sorodnik se bo po dolgem času spet oglasil. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Možnost koristnih finančnih sporazumov. Napetost v družini iz nerazumljivih razlogov. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne razburjajte se nad nepomemb- nimi zadevami. Posvetite več časa družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Delo vam ne gre preveč od rok, ker ste preveč utrujeni. Brez tuje pomoči ne boste opravili ničesar. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neke poslovne obveznosti vam bodo vzele veliko časa. Pozabite na stare grehe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Veliko možnosti za uspeh, vendar je bolj malo volje z vaše strani. O-tresli se boste neljube osebe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spremenite svoj način dela, kajti sicer boste občepeli. Neka oseba se za nima za vas. pridnosti, če že ne kar Kljub vsemu pa Krn vsaj očilto ne kaže tistega zamiranja, ki je zajelo tolminske vasi. Domovi so u tud-i kmetijski stroji ve<® brnijo v svojem olajševalno1” : ku. Zdaj, ko je košnja, nP posebno Usti, ki ima jo ^ mpno v anhovski tovarni. 5* ^ nič ne snijo: opravljajo k ; ^ «šihte» ali «žornade», en° ^ vami, eno na poti in ono o \7— __:___j„i: »7/aHll. Vas sta prizadeli obe v0^' se ^ nista zbrisali; upajmo, prebila tudi skozi skušo j*** brine in težave sedaniosti- ^ Z Mariio sva nnravi’a ‘u.. j«,< L. jp|(0 , no nalogo. Za mu/°'rkO ,j^i Pa .at. Tolminu sva pridobila 9 «+ :Sko?j,vJI s« Sv Spi pelieva po beli cesti M* ftn\rr\ *mXo -T o »»a^llikO itsfl odI( (tako se reče re razliko 00 ceste, ki vodi po boji desnem bregu pod Kol »i, m>™ grička Sv. T/>vrenc®’ p* V* * 9 S; počivata Simon 1 pH tarjeva mati. Spomniva s je pred dva jsetimi let* p ^ P' jevem slaviu v Krnu I;110 zut — glasnik juventutis , zpkUučil svni rimani na^o Zdaj pijmo iz ptomnski naj živi Simon Rutar-TOMAŽ (Konec) c c Sr «ale Mehiški film N % fr 1 «Pensativa» MEXICO CIUDAD, 25.^/ gortua je napisal zelo ffl11' po katerem so sedaj naPra qsoo'> l R*0i oec z naslovom «Pensativa»-filma je revolucija v .pr S, > ne manj strastno sovražijf' C S.. psihološko težko obrazlotli''^ [f predeljivo razmerje, ki ie -j i* žiserju veliko dela. Sjcer, ^ režiser Raul De Anda irn.® po*f roko, da je vlogo zdravW”f, M ril Rodolfu De Andi, vloff’ ' sative* pa Patriccii AsP1 Joj filmu igrajo še Alicia ge Lavat in Pedro AO""^ mlajši. Il fl PKEJEL1 bMJij 6 S DIALOGI 1971 št. 7-8. 1^ vprašanja javnega živU® vcU ja Zveza kulturnih d j) Mariboru. 4 PROTEUS 1970-1971 Št- Prirodoslovno društvo - j, Založnik Mladinska »dl.toCKjt Mm Dr. Janez Šmidovnik. J; ggč%i JA JUGOSLOVANSKE Izdal in založil list SRS*, Ljuhljana^^'^, N $ feS ENCICLOPAEDIA i»v- ^ št. 15. Revija za sinte* umetnosti in družbene P* j ograd. » tn- SOCIJALIZAM 1971 št. SJ Saveza komunista redništvo Beograd, Trg ^ Engelsa 11. . ,071 TEORIJA IN PRAKSA a,.«. » mA narstvo Univerze v Ljubljana. Izdaja ir1 etologijo, politične vrer^ij# f RAI—Radiotelevisione ijfji X CERCHE SU LA TV D*? Alaini sta se uvrstila ■ * fr^le. *V v vR! ^ločilni skupini amater-8v t-t^hii za motorji je zmagal začetk° zaboclni Nemec: Podlesch. 'gentota silovito potegnil Švicar : Si \fr pred Nemcem Podle-11 %’i,-Wlzozemcem Niemeyer.jem .. dn°m Giacconejem. Po de- '""n... setih krogih, ki so jih kolesarji prevozili v 7'53”, je šel v vodstvo Podlesch. Po dvajsetem krogu je prekosil Hugentoblerja tudi Nieme-yer, malo pred koncem pa to uspe tudi Italijanu Giacconeju, ki se prebije na tretje mesto. Tudi on se bo moral poslužiti druge vožnje za vstop v finale. Vrstni red druge skupine amaterjev v vožnji za motorji. 1- Podlesch (ZRN), ki je prevozil 50 km v 38’47”85 s poprečno hitrostjo 77,251 km na uro 2. Niemeyer (Niz.) 3 kroge in 45 m zaostanka 3. Giaccone (It.) 3 kroge in 440 m zaostanka 4. Hugentobler (Švi.) 5 krogov in 200 m zaostanka 5. De Vleminck (Bel.) 7 krogov in 110 m zasotanka 6. Bordoy (Šp.) 14 krog in 20 m m zaostanka Podlesch in Niemeyer uvrstila v finale. sta se NOGOMET Težave s trofejo Pieri Deželni nogometni komite ima precej težav z organizacijo 6. nogometnega turnirja za trofejo Pieri. Težave povzroča predvsem lanski zmagovalec turnirja ekipa torinskega Juventosa, ki je odpovedala svoje sodelovanje na tem mednarodnem mladinskem turnirju. Turnir^ se bo začel 7. septembra in končal pa 12. Organizatorji bodo morali sedaj najti drugo društvo, ki bi sodelovalo na tem važnem tržaškem tur- VČERfll ZAČETEK MLADINSKEGA EP ZA ODBOJKARICE ITALIJA IMA MOŽNOST ZA UVRSTITEV V FINALE Favoritinje so sovjetske mladinke - Jugoslavija odsotna V Cecini se je sinoči začelo 3. evropsko žensko prvenstvo v odbojki. Na tem prvenstvu bo sodelovalo 8 evropskih ekip. Odsotne bodo ekipe Jugoslavije. V. Nemčije, Madžarske in Belgije. Velik favorit tega prvenstva je seveda ekipa Sovjetske zveze, ki je že prej osvojila dve evropski prvenstvi. Italijanke imajo na tem prvenstvu velike možnosti. Tudi v izločilnem turnirju, v katerem Italijanke nastopajo ni močnih ekip. Če zasedejo italijanske predstavnice vsaj drugo mesto se lahko uvrste v finale. V tej izločilni skupini nastopajo še reprezentance Poljske. Nizozemske, Z. Nemčije. Italijanke imajo nekai možnosti tudi proti Poljakinjam, ki so letos precej mlado in neizkušene. Italijanke so se za to EP precej temeljito pripravile. V njihovih vrstah bodo nastopale precej izku- nirju. .........................mu........................niiiimm.mi.. 33 MLADIH UDELEŽENCEV ODBOJKARSKEGA TEČAJA Uspelo desetdnevno taborjenje slovenskih odbojkarjev v Rovinju Treninge vodijo priznani strokovnjaki VŠTK iz Ljubljane Letošnjo izredno pisano druščino tabora Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane v Rovinju so še dodatno, iin to prvič, popestrili tudi naši mladi športniki. Rovinj je prava kovačnica mladih odbojkarjev in skoraj večina naših igralk in igralcev se je prvič spoprijela z odbojkarsko abecedo prav v tem slikovitem istrskem mestecu. V preteklih letih so se občasno pridružili odbojkarjem košarkarji, nogometaši in igralci namiznega tenisa, letos pa smo ostali zvesti tradiciji — torej odbojki. Čeprav je bil tečaj organiziran v zadnjem trenutku, bo odlično u-spel in vsi tečajniki bodo v teh k .... JljftgUSKA NOGOMETNA TEKMA V SOVODNJflH Sl) MLADOST (Doberdob) 4 t ADRIA (Miren) 1 gledalcev si je pretek-5%! J °gledalo na sovodenjskem JN sr<*UtI“Vo prijateljsko nogo-anje med ekipama dober-in4 .P°rtnega društva Mla-ll JSo r,nske Adrie. Zmagali so t' in “Oberdobci z rezultatom tako tudi revanširali Mi- -hi —— * v,» Proti T,, majski poraz v Mirnu >nti a tekme pa je prišlo v 57. te ^ajst^, l,e sodnik Kuzmin doso-kArltif \r°vk° za Mirnce, ki je 4i ji'a »’..*! sicer slovi kot za-i 'Siton ator najstrožje kazni, Lj v zadel je le vratnico. 4jSja trenutku prišlo do l’ pi se tekma verjetno Otilj • noala, tako pa so Mirnci VjJ dv " D°berdobci so si z dru-% j^ma zadetkoma zagotovili ago. Najprej se je mladi Pahor še enkrat vpisal v listo strelcev, končni rezultat srečanja pa je postavil Ferletič v 72. minuti z e-najstmetrovko; vratar Leban, ki se je izkazal v 48. minuti, ko je S. Šuligoju obranil enajstmetrovko, je bil tokrat nemočen. Mlada in zelo perspektivna ekipa Mladosti je na tej tekmi brez dvoma prijetno presenetila; vsi njeni igralci od vratarja Gergoleta do levega krila Frandoliča zaslužijo za svojo igro pohvalo — Mirence so nadigrali predvsem po borbenosti ter hitrosti in enostavnosti akcij. Poglavje zase pa so igralci Adrie, ki igrajo iz tekme v tekmo slabše: namesto da bi igrali, se med tekmo prerekajo, obramba je negotova, napad pa preveč komplicira; od tiste borbenosti, ki je bila še nedolgo tega ena glavnih odlik mim-ske ekipe, pa je ostalo le bore malo. Mirencem v bližnjem prvenstvu v ZCNL vsekakor ne bo lahko s takšnim odnosom do igre kot ga imajo sedaj in pesimizem, ki se polašča navijačev Adrie, je upravičeno vse večji. MLADOST: Gergolet, Jarc, Devetak, A. Peric, B. Peric, Ferfolja, Pahor, B. Šuligoj, S. Šuligoj, Ferletič in Frandolič. ADRIA: Fratnik (Leban), Uršič, Gorkič, Cotič, Devetak, Uranič, Iv-čev, Fornazarič, Beč, Piščanec, Merljak (Silič). P. B. desetih dneh veliko pridobili. Tu pa gre vsa pohvala požrtvovalnim trenerjem in tudi upravi tabora VŠTK, ki je poskušala ugoditi vsem željam naših tečajnikov, da bi njihovo počutje v taboru bilo čimbolj udobno in prijetno. Tečaja, ki traja deset dni in sicer od 17. avgusta pa do jutri, 27. t. m. se letos udeležuje 11 odbojkaric in 22 odbojkarjev, ki pripadajo šestim društvom: Primorcu iz Trebč, Krasu iz Zgonika, Domu iz Gorice, Poletu z Opčin, Gaji iz Padrič ter tržaškemu Boru. Delovni dan tečajnikov se prične zgodaj zjutraj, saj je na sporedu prvi dnevni trening že ob 6. uri. Traja polni dve uri. Po končanem treningu sta kava in malica najboljše plačilo za prvo porabo dnevnih kalorij. Temu sledi pospravljanje šotorov, umivanje in drugi potrebni vsakodnevni pa čeprav majhni opravki. Do pol enih so tečajniki prosti, ker je ob tej uri na vrsti kosilo. Po kosilu pa se marsikomu prileže bolj ali manj potreben počitek, ker je od 16. do 18. na sporedu že drugi dnevni vadbeni obrok. Po drugem treningu pa je še pol ure prostega časa do večerje. Po večerji pa naši tečajniki v skupinah zapustijo tabor, toda pred 22. uro se morajo vrniti za obvezni večerni za vse prepotrebni počitek. Delovno vzdušje in vadbena disciplina sta na zavidljivo visoki ravni, da se trenerji izražajo samo s pohvalnimi besedami. Prvo skupino, v kateri vadi 12 fantov, vodi priznani slovenski odbojkarski strokovnjak prof. Viki Krev-sel, ki poučuje telesno vzgojo na filozofski fakulteti, honorarno pa še na VŠTK ter trenira rtrugoli-aaško odboikarsko ekipo Jesenic. Druga skupina desetih fantov pa vadi rvvi strokovno roko absolventa VŠTK Šteharnika, bivšega mladinskega odbojkarskega reprezentanta Jugoslavije in dolgoletnega standardnega igralca Fužinarja iz Raven. V oretekli sezoni pa je Šteharnik oblek°l dres Jesenic. 11 prizadevnih deklet pa ie zaupano prav tako absolventu VŠTK in dolgoletnemu igralcu OK Jesenice Zdravku Kavčiču. Pripomniti pa moramo, da so trenerji zelo zadovoljni s tečainiki še bolj pa tečajniki s trenerji ker slednji znajo ustvariti pravo vadbeno, skoraj bi rekli tokmovalno vzdušje. V desetih dneh bodo imeli naši fantje in dekleta kar 38 vadbenih ur strnjenega pouka, kar bi doma o-pravili v približno treh robcih. Vsekakor pa bo pridobljeno znanje očitno veliko večje v Rovinju kot bi lahko bilo v omenjenem času doma. V prostem času pa našim tečajnikom ni dolgočasno, ker imajo res pestro izbiro razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti, od kopanja, plavanja, čolnarjenja, kanuistike, namiznega tenisa in tudi letošnje vsekakor prijetne novosti, smučanja na vodi. Poleg tega pa je organiziran tudi plavalni tečaj ža 4 neplavadce, ki ga vodi študentka 3. letnika VŠTK Nuša Vovkova. Vsi štirje neplavalci so se lotili pouka plavanja z vso vnemo in ni bojazni, da ne bi do konca tečaja splavali. Letošnje taborjenje pomeni torej združitev prijetnega s koristnim in več kot gotovi smo, da se bodo vsi tečajniki vrnili domov o-bogateni z novim znanjem in izkušnjami ter s spomini na prijetno počutje v taboru VŠTK, zagoreli, pa čeprav nekdo več, drugi manj utrujen. G. F. NOGOMET MILAN, 25. — Iz Moskve je prišla vest, da bo znani sovjetski vratar Lev Jašin sodeloval na mednarodni nogometni tekmi, ki bo na sporedu 31. avgusta v Milanu med ekipama igralcev, ki so nastopali v italijanskem dresu ter reprezentanco sveta, ki jo sestavljajo igralci od 30. do 40. leta starosti. Organizatorji so sporočili, da bodo gotovo nastopili naslednji igralci: iz Madrida bosta prispela Gento in Peirč, iz Lizbone Coluna, Vir-gilio in Torrez, z Dunaja Ocvvirk, iz Barcelone Vava, iz Glasgovva Baxter, iz Francije Kopa in Boni-faci, iz Rima Garrincha, iz Budimpešte Albert, Boszik in Grosbi. K vsem tem asom se bo zelo verjetno priključil znani brazilski nogometaš Tostao. V italijanskih vrstah bodo nastopali: Sarti, Maldini, Losi, Ca-stelletti, Vincenzi, Castano, Bolchi, Angelillo, Mora, Barison, Pascutti, Menichelli in Firmani. Poleg teh bosta še igrala Vinicio in Omar Sivori. KOŠARKA BEOGRAD, 25. —■ Jugoslovanska košarkarska reprezentanca bo prihodnje dni trenirala v Vidmu. Jugoslovanski reorezentanti se bodo zbrali v Ljubljani, od koder se bodo z avtobusom prepeljali v Videm. šene odbojkarice kot so Magnani-ni, Forastelli in Žago, Id so že večkrat nastopale v prvi šesterici. To so imena članic državnih reprezentanc. ki bodo nastopale na 3 mladinskem EP. SOVJETSKA ZVEZA Natalija Erenina, Lilia Osadhaja, Ljudmila Borozna. Nadježda Zeziu-la, Natalija Lobonova, Ljudmila Iskmaeva, Tatjana Voronina, Jolanda Strazda, Klavdija Lisenko, Dona Bakilova. Elena Nikolajeva, Iri-na Vasova. ČEŠKOSLOVAŠKA Ivana Moulisova, Jitka Kriimlova, Suzan Mala, Vera Klimova, Zdena Korzekova. Alena Dvorakova, Mila Sbankova, Eliska Parizkova. Jar-mila Malinova. Jela Orszahova, Vlasta Fabikovikova. ROMUNIJA Kristina Ljuba, Marisa Antone-scu, Paula Canzagiu, Emilija Cer-nega. Karmen Puiu, Ileana Todo-rescu, Rodica Cilibdjov, Liljana Pa-sca, Marjana Petrescu, Victorija Caranda, Marija Matei, Angela Mo-riaw, Leoptina Mates, Nadir Bruna. Comelija Cristov. BOLGARIJA Marija Vasileva. Cvetana Boio-vrina, Elka Kazanovska, Vijoleta Dimitrova, Lilija Petkova, Margarita Mitkova, Svetlana Blagojeva, Ana Dimova, Neli Mileva. Minka Panto-shovska. POLJSKA Celina Aszkijelovvicz, Barbara Blanldevviz, Barbara Borowska, Mi-roslavva Djanarowska, Barbara Dzianahowska. Irena Kaznarovv-ska, Halina Mayshrzak, Grazyna Nedwzietzka, Barbara Panczyk, Halina Pluskota, Ewa Szyraanska. Malgorzata Denisovva. NIZOZEMSKA Paula van Voet, Dineke Bakker, Ineke Dijskra, Annelies Visser, Wil-lemin Smulders, let Linderman, Tru-dy de Vries, Carine Haemnik, An-nie Tepper. Nan van de Verf, Lidy Shut. Alie Shapmann. ZAHODNA NEMČIJA Heidemarie Keil, Christe Schubert, Silvia Meiretous, Beate Yan-kowsky, Dorothea Von Der Ohe, Ulrika Mortimer, Ingrid Lorenz, Brigitte Otto. Hannelore Tude, Barbara Thous, Brigit Porner, Sigrid Schmidel. ITALIJA Susanna Belletti (CUS Parma, višina 1,70, 1952) Rita Bertozzi (CUS Parma. 1,73, 1952) Eralda Camerin (Casagrande Sacile, 1,75, 1951) Vincenza Forestelli (CUS Parma. 1,70, 1952) Maria Magnanini (La Torre RM. 1,82, 1952) Susanna Mare (Club Sportivo Firenze, 1,69, 19541 Adriana Martinelli (Minelli, 1,70, 1955) Nicoletta Pezzoni (CUS Parma. 1,70. 1953) Daniela Pozzetti (Stadium Mirandola, 1,73, 1955) Luisa Remuzzi (Lovable Bergamo. 1.74, 1952) Giuliana Terenghi (La Torre RM. 1,82, 1951) Pinuccia Žago (Usip Sestese, 1,64, 1953) SPORED TEKEM BO NASLEDNJI: 26. AVGUSTA Poljska - Nizozemska Češkoslovaška - Romuni ja Italija - ZRN Bolgarija - SZ 27. AVGUSTA Nizozemska - ZRN Italija - Poljska Bolgarija - Romunija SZ - Češkoslovaška OBVESTILO Tečajniki se bodo vrnili iz Rovinja jutri, 27. avgusta ob 21. uri z ladjo «EDRA», ki bo pristala ob pomolu Bersaglieri. OBVESTILO športno društvo Olimpija Gabrovec vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 27. t. m. ob 20.30. Odbor PRED ZAČETKOM NOGOMETNEGA PRVENSTVA Gaja - delo z mladinsko ekipo bo obrodilo zaželene sadove Padriče in Gropadla nimata dolge športne tradicije. Kar pa sta vasici v zadnjem času v športu napravili. je zares čudovito. ŠZ Gaja sodi namreč danes med naša najsposobnejša društva. Voditelji so namreč delovni, preprosti, navdušeni. Trenutno ima Gaja take športne objekte, ki so v ponos ne samo vaščanom samim, temveč celotni manjšini. Najbolj popularna panoga tega društva ie gotovo nogomet. Nogometna sekcija sloni skoraj izključno na ramenih dveh požrtvovalnih oseb: Rismonda in Fajdige. Prvi, ki je voditelj nogometne sekcije, skrbi za organizacijo nogometnih ekip. Po značaju ie skrben, požrtvovalen in preprost ter se popolnoma dopolnjuje z živahnostjo za nosnega trenerja Fajdige, ki je «od vedno* živel na nogometnih igriščih. Fajdiga navdušeno govori o svojih igralcih. Razvidno je. da za ekipo ne žrtvuje samo ure na igrišču. Delo z mladino: zadoščenje in napor «Fajdiga. delo 7. mladino je SV cer privlačno, gotovo pa je težavno?!* «DeIo z mladino zahteva dosti napora,* pravi Fajdiga, »večkrat človek izgubi ure in ure. tudi eno prvenstvo ali dve prvenstvi, da igralca sploh pripravi do tega. da se koristno premika po igrišču.* «Sicer pa kaže, da je bilo vaše delo doka.i koristno.* «Upam. da ie bilo. Letos so namreč iz naših vrst prestopili kar štirje igralci v vrste Primorca, trije na v vrste Zarje. Za nas je to velike važnosti, kajti to pomeni, da smo igralce tako tehnično kot telesno sorazmerno dobro pripravili.* «Ker smo že pri tem, Fajdiga, po kakšnem merilu pripravljate nogometaša?* «Po mo.iem mnenju so tri stvari važne pri formiranju nogometaša: 1. da ima psihofizične pogoie za šport; 2. da ima telesno moč. Pri tem skušam paziti na to. da fante tudi zdravstveno negu.jemo, da bi jih ne, kot v nogometu pravimo, «pokvarili» s prenapornim treningom; 3. značajno mora hiti v redu. V naših vrstah hočemo vzgojiti značajno vzorne nogometaše.* »Prav na to sem mislil: značajno formiranje...* »Pri tem smo neizprosni. Rajši delamo s tehnično skromnimi igralci. a morajo biti značajno v redu. Morajo imeti dobro voljo in navdušenje.* Torej bi lahko govorili že o pa-driški nogometni šoli, ki sloni na zdravih temeljih. Poznam mladince, ki bodo letos igrali s Primorcem in z Zarjo. Prepričan sem. da se bodo kaj kmalu vključili v novo okolje prav zaradi osnovne priprave. ki so jo pridobili v padriških vrstah.* Rismondo - dobra volja «Kaj si pričakujete od prvenstva?* vprašam Rismonda. Odgovor: »Letošnje prvenstvo bo za nas prehodnega značaja. Imamo namreč najmla.išo mladinsko postavo. V glavnem bodo nastopili lanski naraščajniki s tremi mladinci: Radi voj Vrše, Sergij Grgič, Aleksander Čuk. Naj omenim, da bomo letos prvič nastopili s svojimi igralci.* «Kako pa kaj trenirajo?* «Priznati je treba, da imajo precej dobre volje, če bodo tako nadaljevali, bi se lahko tudi letos vključili v borbo za finalna tekmovanja. Lani in predlanskim smo se uvrstili v finale, to se pravi dvakrat zaporedoma. To ni uspelo nobeni pristni tržaški ekipi, to se pravi taki ekipi, ki goji izključno mladinski nogomet.* «To se pravi, da vajino delo dale sadove.* »Mislim, da daje.* «Niste nikdar pomislili na možnost ustanovitve članske ekipe?*' Rismondo: »Na to smo že pomislili. Nimamo pa igralcev na razpolago, da bi sestavili člansko postavo. Ko pa bomo zgradili tako zaledje, ki nam bo omogočilo sestavo tudi članske postave, v tem primeru bi resno pomislili pa vpis v tretjo kategorijo.* Letošnja postava VRATARJI: Sergij Grgič, Bruno Moro. BRANILCI: Ladi Milkovič, Aleks Brass, Fulvio Grisoni, Bruno Cris-sani, Danilo Milkovič. REŽISERJI: Vojko Ražem, Iztok Grgič, Guerrino Roveredo. Radi-voj Vrše. NAPADALCI: Aleks Čuk, Dario Marc, Josip Križmančič, Franco Di Leonardo. Boris Kralj, Da rio Kalc. TRENER: Tullio Fajdiga. Bližnji spored Začeli ste s pripravami, kakšen na bo vaš bližnji spored? Rismondo: »Računati moramo, da se bo mladinsko prvenstvo začelo že 5. septembra. Trenutno še ne vemo. koliko ekip bo v tem prven stvu nastopilo. Dejstvo pa ie. da se bo moralo prvenstvo do februarja končati, kajti nato se bo začelo prvenstvo naraščajnikov.* »Tega prvenstva pa se boste udeležili?* »Da. udeležili se bomo tudi prvenstva naraščajnikov, kajti že lani smo imeli v tem prvenstvu nekaj zadoščenj.* »V sporedu nimate nobene prijateljske tekme?* »Nimamo. Trenirali bomo trikrat tedensko, odigrali pa bomo več tekem med nami.* Lani ste odigrali tudi kako mednarodno prijateljsko tekmo. Kaj pa letos? »Mislim, da bomo tudi letos nastopili v Ljubljani. Fantom moramo seveda nuditi tudi tako zadoščenje.* Spored .ie torej pester. Igralci in trener bodo nenehno delali. Prepričani smo torej, da nam bodo gajevci tudi letos preskrbeli kako lepo presenečenje... kot na primer ponovno osvojitev pokala za pristna moštva, uvrstitev v finalna tekmovanja mladinskega prvenstva, vi-soka uvrstitev na lestvici za disciplinski pokal. Karel Grgič: možnost združitve Predsednik Karel Grgič, ki je duša pestrega delovanja Gaje. je do sedaj pridno poslušal Fajdigo in Rismonda. Pošalim se: «S takimi delavci, kot sta Fajdiga in Rismondo, je res lahko biti predsednik...* Grgič: »Rismondu in Fajdigi gre seveda vsa zhhvala za to. kar sta napravila za naš nogomet. Ustanovila sta zares odlično sekcijo, ki nam ie do sedaj dala veliko zadoščenj.* »Druge težave pa, ki jih imate 1 nogometom?* «Seveda finančne težave, kot jih imajo vsa društva. Poleg tega pa tudi to. da je treba za vsak trening po igralce na dom, kajti med vasmi ni avtobusnih zvez.* »V vašem združenju gojite več panog. je nogomet najbolj priljubljena?* «MislLm, da je tudi pri nas nogomet najbolj priljubljena panoga, zadovoljni smo torej, da lahko damo možnost igranja vaščanorp in mladim igralcem iz okolice.* »Že pred leti se je govorilo o možni združitvi med raznimi nogometnimi društvi. Kaj misliš o tem?* »Večkrat smo o tem že govorili. Naše upanje ie seveda, da bi do združitve prišlo, kajti s tem bi imeli veliko več ugodnosti vse ekipe. tako zaradi organizacije same, kot zaradi finančnega bremena. Ne smemo namreč noeabiti. da ie nogometno delovanje zelo drago.* Sicer pa ie to zapleteno vprašanje, ki se ga bomo podrobneje lotili kasneje. »Lahko nastopate na lastnem igrišču.* »Imamo sicer svoje igrišče, s tem so druge težave, kajti vzdrževanje igrišča ie dokaj drago.* Sicer pa za tako plodno delovanje, kot ga ima nogometna sekcija Gaje, je upravičen tudi huiši napor. b. 1. H P®*13 P° sončni gorski travi. It si ^na ^ Melita sta dobili vsaka po eno mino, ki rto ,J0 ponosno natovoriU na ramo, da so vsi videli, , 9Vg bosi ta. Se Orlov, Blisk in Dren so nosili vsak « btlni. Potem so se spustili čez planjave v redek ko so se orikrivili v gozd, je bil Dren zado- leh. v” Ko so se prikrivili v gozd, je — v Veet J® gnal pustolovska duh, se je počutil srečen b0po^Ov°ljen s seboj. Sla® aan je preživel v uradu. Vedel je, da ga bo klical je napeto čakal na telefonski poziv. Generalov biu je bil ko glas trobente, ki trobi alarm. t^Hai, jr°’ Helmut! Slišal sem, da ste se sami udeležili spo-k° presojate učinek moje taktike udara grup?« Wolf je komaj čakal, da je končal vprašanje, potlej pa se je razgovoru: «Imemitno, gospod general! Izgubil sem strah pred velikim gozdom. Te vrste vojna je nekaj posebnega. Bilo je nekako tako, kot bi se šli slepe miši. Nihče ne vzdrži te igre v vašem novem stilu. Izginili so kakor voda! Tako grozljiva tišina vlada že dve noči, da mi je kar sumljiva. Ničesar otipljivega ni. Tudi izvidnice, ki smo jih pustili v bližini važnih točk, poročajo, da se v gozdovih in vaseh na vznožju pogorja nič ne premakne.« «Ce je tako,« je odgovoru general, «se bom pripeljal gor. Vreme me vleče k jezeru. Sit sem mesta.« ((Pridite! Zanimive stvari vam bom lahko poročal.« In brž je dodal: «šla bova na ščuke. Dobro prijemljejo.« Med opoldanskim odmorom se je sprehodil ob jezeru. Na klopci pod vrbo žalujko je sedel von Graff z ženo. Držala sta se za roke kot zaljubljena petošolca. Wolfu so se ustnice ukrivile v nasmeh. Zavil je k njima. ((Prisedite no malo, gospod major!« ga je povabila Gret-chen, ko se jima je priklonil. «Nekaj dni vas ni bilo, prav gotovo veste mnogo novega.« Wolf si je prižgal cigaro in pogledal von Graffa, rekoč: «Lahko vam je žal, da niste šli z menoj. Bilo je prekleto zanimivo,« je nadaljeval. Gretchen ni odmaknila občudujočih oči od njegovega obraza, prepreženega z gubami, ko je nameroma pretiraval z zgodbicami o ■ bojih na Jelovici. «škoda,» je dejal von Graff. «Toda imel sem važnejše delo. Mislil sem, da gre le za kratek spopad.« «Bala sem se za vas,« je poudarila Gretchen. «Saj vas nisem videla, odkar Je šel mož v Berlin.« ((Partizanske vojne ni moč voditi v pisarni,« je dejal VVolf. Von Graff je presUšal pripombo in vprašal: «Kaj pa Je najnevarnejše v gozdnem boju?« »Nevarno je vsel Zaseda ali udarci v bok in hrbet, na- mm stavljene mine, posamezni streli iz drevja, nočni napad... Dve noči se mi je sanjalo samo o morju sivih enoličnih debel — lovil sem se med njimi in slišal krike, ki so me budili...« «Saj se bodo še pojavili, ne?« ((Seveda, pa se jih bomo prav lahko ubranili. Ce boste pri volji, vas bom povabil s seboj. Ne bo vam žal!« «Nikar ga ne zapeljujte, gospod major. Dokler sem jaz pri njem, ga ne pustim nikamor. Čemu bd se izpostavljal, če ni treba? Vi ste sami, on pa ima mene. Ali ne dragi?« se je namuznila in prižela svetlolaso glavo k njegovemu ramenu. ((Oprostite! Ce vas žena ne pusti, umikam predlog,« je porogljivo dejal Wolf. «šel bom z vami! Kam pa bi prišli, če bi se ozirali na ženske muhe,« je nevoljno poudaril von Graff. Wolfa pa je obšel globok prezir do von Graffa in vroče si je zaželel, da bd z Gretchen tisto reč čdmprej ponovil. Oči so se ji tako poželjivo svetlikale, da ni bilo težko razbrati iz njih, kaj si želi. «Rada bi videla živega pravega bandita,« je pritaknila. «Tudd to se bo zgodilo, če boste dovolj dolgo tu.» «Kakšni pa so? Sploh si ne predstavljam...« «Moža vprašajte, pa vam jih bo opisal.« «Ne bodi no otročja,« se je razjezil von Graff. Spoznal je, da je pod vplivom žene, ki se je ogrevala za Wolfa, tudi on spremenil svoj odnos do tega človeka. V srcu mu je zagorelo ljubosumje. Ni bil tako slep, da ne bi zaznal pri svoji ženi očitnih sprememb v zadnjih dneh. Postala je živahnejša, sproščena, igriva. Sprva je to pripisoval spremenjenemu okolju, soncu, vodi in naravi, potem pa se mu je v srce prikradel sum, da se je morda zagledala v Wolfa. Vse preveč je govorila o njem in ga hvalila, da bi lahko ostal ravnodušen. Sum pa je pobijala z nenavadno pozornostjo in nežnostjo. Pahnjen v svet negotovosti in razdvojen, si je zaželel Vtolfovc družbe, da bi z osebnim stikom proučil njegov manever in ga razorožil. Ravnal je čisto drugače, kot mu je narekovala njegova znanstvena metoda. Tudi danes je ugotovil, da je Wolf zanj še vedno sfinga Ce laze. dela to tako prepričljivo, da verjame sam sebi Razpršil je vse njegove sume. Ravnodušno jima je povedal nenaj zgodbic z ženskami, iz katerih je bilo moč sklepati da prav nič ne računa na Gretchen. Le-ta je rekla kot bi bila užaljna: ((Nepoboljšljiv cinik ste. Uboge ženske, ki vam pridelo v roke! Prav privoščila bd vam, da bi se vas katera 00-šteno izposodila!« «Naj bo tako ali drugače,« je menil von Graff, «škodo- Vf,ti J1 *e more' Tak0 zel° sta s1 ^ja, da si ne bosta nikoli blizu. Ce pa je s svojim vedenjem razgibal njen odpor, ženski ponos in domišljijo, bo to koristilo samo njej in njemu.« Sicer pa se je takoj po vrnitvi iz Berlina potrudil, da ji je podrobno pojasnil, v kako nevarnem položaju je major, ki da ga bo dobila v precep specialna komisija in ga pretipala od nohtov do las. Zapekli pa so ga njeni očitki češ da naj jih bo sram, ko se skrivajo po štabih, njega’ ki si upa v gozd in v pošten boj, pa sumničijo. ((Obožujem ga kot rodoljuba, delate mu veliko krivico!« Vso njegovo logiko sumov, ki jo je gradil vse leto, je porušila z Wol-fovdmi trditvami, skoraj z istimi besedami, ki jih ie bil govoril v postelji. Von Graff je molčal in se čudil svoji ženi. Čutil se je krivega, ker jo je podcenjeval in njenih ocen ljudi in litike ni nikoli jemal resno. Erotično vznemirjen je dojemljiv za njene dokaze in je iz napada prešel v obrambo «Ne razumeš me,» ji je zagotavljal. «Jaz sem v tej zadevi orodje. Delam po nalogu poveljstva šefa urada RSHA. Gradivo sem spravil v red ter dal glavo in rep obtožbam, ki so jih poslali drugi. Proti njemu nimam osebno nič.« (Nadaljevanje slediJ po- bil Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 8? Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6 100 lir celoletne 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvi 15.500 lir / SFRJ posa- mezna Številka 1,— dinar, mesečna 14— din, letna 140— din, Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v L|ubl|anl «ADIT» - DZS. Ljubliana. Gradišče 10/11 nad telefon ^ Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200^^n*^|jj|» Oglati upravni 300, legalni 400 osmrtnice sožalja 200 lir Stran 6 26. avgusta 1971 50 lir beseda Oglasi ra tržaško m gonSkc pokrajine se n®r<^*[£n,». upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita 1X\M Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja »n tiska NAPETOST V ULSTRU SE STOPNJUJE Smrtna žrtev in velika škoda bilanca eksplozij v Belfastu Največje razdejanje je povzročil bombni atentat na sedež električne družbe, kjer je ena oseba izgubila življenje, 32 pa je bilo ranjenih BELFAST. 25. — Včeraj zvečer in danes ponoči so v Belfastu eksplodirale številne bombe, ki so povzročile smrt ene osebe in veliko materialno škodo. Odtrorniške sile so usmerile svojo akcijo proti javnim stavbam. Največ škode, eno smrtno žrtev in številne ranjence je povzročila bomba, ki je eksplodirala v uradih »Northern Ireland Electricity Board», ustanove, ki proizvaja e-lektrično energijo v Ulstru. Eksplozija je bila zelo močna, tako da so jo slišali v vseh četrtih Belfasta. Policija je v poslopju odkrila še eno bombo, kateri pa so razstreljevala izklopili detonator. Nekdo je po telefonu obvestil policijo o bombi, vendar le eno minuto pred eksplozijo. V Ulstrskem glavnem mestu so to noč eksplodirale še druge bombe, ki so hudo poškodovale nekaj javnih poslopij med katerimi sedež Irske banke, vendar niso povzročile žrtev. Policija meni, da so ultrski u-pomiki pripravili točen načrt za izvajanje bombnih atentatov. Organi javne varnosti sodijo, da hoče odporniško gibanje povzročiti kar največ škode javnim stavbam, a po možnosti brez smrtnih žrtev. Predsednik severnoirske vlade B. Faulkner je danes popoldne ostro obsodil bombni napad na sedi” e lektrične družbe in ga je definiral kot zločinsko dejanje. Policija je danes sporočila, da so neznanci ukradli v nekem skladišču v Berkshireu približno 400 kilogramov dinamita in okoli tisoč detonatorjev. Organi javne varnosti menijo, da je eksploziv že na poti proti Severni Irski. Odkrili so namreč, da ima dinamit na ilegalnem tržišču zelo nizko ceno, zato sodijo, da niso tatovi ukradli raz- streliva zaradi dobička. Danec je policija osvobodila sedem oseb, ki so bile zaprte na ladji «Maidstone», ki je zasidrana v belfaškem pristanišču. Na ladji je še približno sto jetnikov, ki jih je policija zaprla 9. avgusta, ko je stopil v veljavo zakon, ki dovoljuje organom javne varnosti, da brez procesa zaprejo ljudi, ki so osumljeni, da pripadajo odporniškemu gibanju. Jetniki, ki so jih danes zjutraj izpustili na svobodo, so izjavili, da so na ladji namenoma slabo ravnali z njimi. Dejali so, da so jih pazniki prisilili, da delajo ponižujoča dejanja, da so jih pretepali in so jih pustili dalj časa brez hrane. Poveljnik ulstrske vojske je pretekli teden zahteval strogo preiskavo o ravnanju z jetniki v zaporih. Obrambni minister je sprejel zahtevo in bo osebno vodil preiskavo. Po zadnjih vesteh iz Severne Irske je danes popoldne eksplodirala zažigalna bomba v najmodernejšem belfaškem hotelu. Tudi tokrat je neznanec obvestil policijo o atentatu, vendar tokrat pravočasno, da je osebje hotela utegnilo pogasiti požar takoj ob izbruhu. Belfaška občinska uprava je danes uradno povabila angleškega ministrskega predsednika Heatha, naj obišče Ulster. Heath je dejal, da bo preučil možnost svojega obiska na Irskem, vendar opazovalci menijo, da v tem trenutku so možnosti za tak obisk zelo majhne. pre 42-letni Antonio Coparitti iz kraja Prizzd. Coparitti je lastnik velikega podjetja, ki se ukvarja z živinorejo. Po mnenju Dreiskoval-nih organov, .je Coparitti pomagal Salvatoreju Reini, ki je bil desna roka znanega mafijca Luciana Lig-gia ter zaročenec Antoniette Ba-garelle, učiteljice iz Corleona, ki je bila pred kratkim obsojena na dve leti prisilnega bivanja izven svojega domačega kraja. Ista pro-tamafi.jska sekcija je ukazala tudi naj se aretira zaradi varnostnih razlogov domnevni mafijec Giaco-mo De Filippo iz Palerma, za katerega menijo, da je sodeloval pri pokolu do katerega je prišlo v juniju leta 1967 na trgu s sadjem in zelenjavo v Looriju. Poplave so povzročile v južni Aziji veliko razdejanje. Govori se, da je v Indiji umrlo nad sto oseb zaradi poplave. Tudi na Indokttajskem je položaj zelo kritičen. Na sliki vidimo poplavljene ulice laoške prestolnice Vientiane PRESENETLJIVO ODKRITJE V LOS ANGELj^ Izginili so dokumenti o Sirhanovem procesu Neznanci so izbrisali tudi izsledke balistični^1 poskusov . Sodišče bo uvedlo novo preiskavo? zaključkih do katerih je LOS ANGELES, 25. — Danes je porota sodišča v Los Angelesu sporočila okrajnemu državnemu pravd-niku, da so neznanci ukradli nekatere dokumente in so zbrisali izsledke balističnih poskusov z naboji, ki naj bi jih Sirhan Sirhan izstrelil proti senatorju Robertu Kennedyju. Vse to se je zgodilo, čeprav je sodnik Herbert Walker izrecno ukazal, da ne sme nihče dobiti v roke aktov procesa proti Sirhanu Sirhanu. Sirhana je sodišče maja leta 1969 obsodilo na smrt zaradi umora ameriškega senatorja. Sedaj sedi za zapahi v San Quentinu in čaka na prizivni proces. Izsledki porote potrjujejo dvome, ki so jih izrazile razne osebnosti niiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiitiiiittiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiitiiiiiiiniiinfiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitRHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiKiiiiniin ŠTIRI DNI PO JACKSONOVEM UBOJU Protimafijski ukrepi PALERMO, 25. - Posebna proti-mafijska sekcija paleirmskega sodišča je ukazala naj se začasno pri- PRI LETALSKIH MANEVRIH PRI PORDENONU Reaktivec se je znebil dveh napalmskih bomb Na srečo ni eksplozija terjala žrtev PORDENONE, 25. - Vojaško reaktivno letalo tipa «F 84 S», ki bi moralo sodelovati piri neki zemeljski Izračni vaji na področju vasi Vivairo, se je nenadoma znašlo v škripcih zaradi tehnične okvare. Pilot letala, da bi preprečil hujše posledice, se je znebil dveh napalmskih bomb, ki jih je imel na letalu. Na srečo je eksplodirala ena bomba kakih 200 metrov od neke kmetije ter ni povzročila nobene škode. Druga bomba ni eksplodirala. Poklicali so takoj topniške izvedence letalstva, ki so poskrbeli za načrtno eksplozijo naboja.. Pilotu se je posrečilo pristati na letališču v Čaimpofortnirio. Ta dogodek pri vasici Vivaro .je značilen ter mora pritegniti pozornost javnosti. V trenutku, ko so povsod v Evropi in po svetu v teku številne pobude za zmanjšanje napetosti na raznih ravneh m ko se dela na vse kriplje za reševanje številnih perečih vprašanj (Berlin itd.), se pri nas, v bližini ene od najbolj odprtih meja v Evropi mirno sprehajajo letala z napalmskih mi bombami, ki le na srečo ne povzročaj) strahovitih razdejani, če pride do tehničnih okvar. Po 25 letih odkar je mirila zadnja svetovna vojna, ki nam je vsem prizadejala toliko gorja, bi morali pričakovala. da se neha z igračkanjem z orožjem. na dan. Skupno število beguncev iz Vzhodnega Pakistana je že blizu 8 milijonov ljudi. V Novem Delhiju menijo, da se bo število vzhodnopakistanskih beguncev povečalo v prihodnjih treh mesecih na približno 12 milijonov. Ta porast beguncev pripisujejo lakoti, ki vlada v Vzhodnem Pakistanu ter zaostritvi državljanske vojne, ki jo vodi gibanje ibangla deš*. MADRID, 25. — Po nekaterih vesteh so zabeležili v Barceloni dva smrtna primera kolere. Neki 68-letni moški in neki mladenič sta baje umrla konec prejšnjem tedna v posebnem oddelku bolnišnice «Nuestra Senora de mar*. V urad nih krogih so izjavili da ie šlo za smrtna primera, ki ju je povzročila navadna griža. Iz nekaterih drugih krogov pa se ,ie zvedelo, da so prejšnji teden umrle v bolnišnici v Valenci ji tri osebe. Govorijo tudi. da so zabeležili na tistem področju kakih 50 primerov oboleni zaradi griže. Špansko ministrstvo za informacije in turizem ie zanikalo vse te vesti ter poudarilo, da v Španiji niso zabeležili, ne v Valenciji ne v Barceloni, nobenega primera kolere. Napad na delavca maroškega HANAU, 25. — Skupina podivjanih mladeničev je napadla 29-let-nega maroškega delavca Mustafa Moytara Buyaciana, ki sicer stalno prebiva v Zahodni Nemčiji, ter ga s kamenjem pobila do smrti. Delavca so prepeljali v bolnišnico, toda nobena zdravniška pomoč mu ni pomagala. Izdihnil je v noči med ponedeljkom in torkom. Policijske oblasti iščejo pokojnikovega tovariša, ki bi utegnil pojasniti okoliščine napada ter pomagati pri istovetenju napadalcev. Narašča število vzhodnopakistanskih beguncev NOVI DELHI, 25. — Dotok beguncev iz Vzhodnega Pakistana Indijo je dosegel, kljub nasprotnim predvidevanjem, že 45 tisoč ljudi Angleški vojaki na cesti v Londonderryjn ............................................................iiiimuuiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiii.. POMEMBNO ODKRITJE V BERKELEYU Dušikovi žarki: življenje in smrt Ncjvišji pospešek energije: 36 milijard elektron voltov BARKELEY (Kalifornija), 25. — Znanstveniki radiološkega inštituta «Lawrence» so pospešili atomsko jedro do majvečje ravni energije, ki so jo do sedaj dosegli v laboratorijih. Sporočili so, da so pn svojih poskusih dosegli 36 milijard elektron voltov ter s tem dosegli uspeh, ki bo odprl pot razvoju na vseh področjih znanosti in seveda tudi praktičnega izkoriščanja novega izsledka. Sporočilo o novem dosežku na področju visokih energij je izdalo vseučilišče v KaMfomm W je pojasnilo, da so učenjaki uporabili pri svoiih poizkusih elektronski a-parat »bevatron*. ki je pri svojem delu uporabljal dušikovo jedro. Dr. Edwim McMillan, lri je Nobelov nagrajenec tor sedaj ravnatelj instituta «Lawrence» Je izjavil, da najnovejše odkritje oa-Dira pot neslutenemu razvoju zna posti preko znate, U Jih do dane« ni mogla prekoračiti. Ameriški znanstvenik je nadalje izjavil, da je odkritje pospešilo raziskovanja na tem področju ne samo v ZDA, temveč tudi v Evropi in na drugih celinah. V poročilu kalifornijske univerze je še rečeno, da je odkritje v berkeleyskem laboratoriju zelo pomembno za vso znanost, ker prt pravlja osnovo za boljše razumevanje najglobljih struktur materije. Neki drug znanstvenik kalifornijske univerze je izjavil, da je odkritje zelo pomembno, ker človeštvo lahko razpolaga sedaj ^ dušikovimi žarki z ogromno energijo, ki bi jo sicer lahko opazovali' in preučevali samo na vesoljskih postajah ali na Luni, kjer so zaznavni kozmični žarki. Glede vesoljske biologije pa je to odkritje najpomembnejši izsledek na pod ročju najtežje komponente kozmičnih žarkov, ki jih izsledimo v na- ravni izključno izven zemeljskega ozračja. Kakšne bodo posledice tega novega odkritja za človeško znanost? Na eni strani brez dvoma blagodejne, ker znanstveniki me nijo, da so žarki, ki so .jih odkrili, teoretično močnejši od vseh drugih za uničevanje rakastih celic (torej uspešnejši od rentgenskih drugih žarkov). Na drugi strani pa ubira odkritje nevarne poti za izdelovanje še hujših jedrskih na bojev, kot jih je človeštvo spoznalo doslej. Lahko rečemo torei, da gre tudi to novo odkritje po starih poteh človeških izumov: na eni strani lahko služi nadaljnjemu razvoju človeške družbe, na drugi strani pa je tudi negativna komponen ta, ki v določenem trenutku lahko predstavlja hudo grož-:o za sam obatoj človeka na naši obli. Kolera v Španiji Uprava zapora v San Ouentinu je «odkrila» naboje in dinamit Pazniki naj bi odkrili to orožje in podroben načrt za beg v posebnem oddelku, kjer so jetniki pod stalnim strogim nadzorstvom «Nihanja» (Nadaljevanje s 4. strani) predlog odgovorijo Sovjeti s svojim predlogom, ki predvideva zahodni Berlin kot »svobodno in demilitarizirano mesto*. Obilni dve leti pozneje, 4. junija 1961, se sestaneta Hruščov in Kennedy na Dunaju. Hruščov ponovi svoj predlog o Berlinu kot svobodnem mestu. 17. julija zahodne sile odklonijo sovjetski memorandum, mesec dni pozneje, 13. avgusta 1961, vzhodnonemška policija zapre bloke med obema področjema in hkrati postavi zid, ki loči Berlin na vzhodnega in zahodnega. Teden dni pozneje prispe v zahodni Berlin ameriška okrepitev 15.000 vojakov. Do 27. novembra napetost še narašča: na obeh straneh »črte* se tega dne razvrstijo oklepna vozila, sovjetska in ameriška. Dve leti pozneje, 26. junija, obišče zahodni Berlin Robert Ken-nedy. Sledi obdobje blagega pomirje-nja. Za božič istega leta morejo prebivalci zahodnega Berlina obiskati svojce v vzhodnem Berlinu. Čez dve leti se razmere ponovno zaostrijo. Zahodnonemški parlament demonstrativno zaseda v zahodnem Berlinu. Vzhodnonemške oblasti blokirajo ali vsaj zavirajo promet med Berlinom in Zahodno Nemčijo. Ponoven dogodek demonstrativnega značaja je proglasitev predsednika Zahodne Nemčije Hei-nemanna za predsednika prav v zahodnem Berlinu. Bilo je to 5. marca. Sovjeti protestirajo, Ul-bricht blokira ceste. Lani, 26. marca, pa so se začeli štiristranski razgovori med veleposlaniki ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije. Tokrat jim ni bilo treba v Ženevo ali kam drugam, pač pa so se sestali kar v zahodnem Berlinu. Pogajanja so se začela na osnovi nekakšne spomenice treh zahodnih dežel. Leto pozneje, 6. marca letos, so se začela pogajanja med zahodno-berlinskim senatom in predstavniki Vzhodne Nemčije »o tranzitu skozi DR Nemčijo državljanov in blaga iz zahodnega Berlina v vse dežele*. Dva meseca pozneje, 3. maja, je na mesto zbolelega Ulbrichta prišel Honnecker. V naslednjih treh mesecih so se pogajanja nadaljevala do sedanjega pozitivnega zaključka. SAN QUENTIN, 25. — Uprava zapora v San Quentinu je danes javila, da je v posebnem oddelku za najbolj »nevarne* zapornike, kjer je bil zaprt tudi George Jackson, našla tloris zapora z narisano potjo za beg. Poleg tega pa naj bi zaporni pazniki tudi odkrili v tem posebnem oddelku nekaj dinamita in naboje za samokres in puško. Te vesti je danes objavil san-raffaelski dnevnik »Indipendent*, ki trdi, da so jetniki pripravili načrt zelo skrbno za beg iz zapora. Poleg tega ameriški dnevnik trdi, da so čuvaji našli v Jacksonovi celici majhen samokres, skrbno skrit kosu mila, ki naj bi si ga mladi revolucionar naredil sam iz igrače ali drugega primernega materiala. »Indipendent* opisuje okoliščine v katerih sta umrla dva jetnika, ki so ju čuvaji našli v celici s prerezanim vratom. Po informacijah, ki jih je dobil ameriški dnevnik, se je baje Jackson polastil ključa celičnih vrat in je z njim odprl • celice ter osvobodil jetnike. Nato naj bi se mladi revolucionar podal v kuhinjo, kjer je zahteval od dveh kaznjencev, da sodelujeta pri poskusu upora. Na njihov negativen odgovor, so ju jetniki baje umorili z nožem (vse se je odigralo v 20 minutah). Članek, ki ga je danes objavil a-meriški dnevnik, je povzetek uradnega sporočila o dogodkih v San Quentinu. čudno se zdi le, da so čuvaji šele danes odkrili, kaj so imeli jetniki za bregom, čeprav so bili ti zaprti v posebnem oddelku pod strogim nadzorstvom. Čudno je tudi, da je uprava zapora šele danes sklenila pregledati posebni oddelek in je nekaj dni dovolila zapornikom, da skrivajo o-rožje in dinamit. Neverjetno se zdi tudi, da se jetniki niso po6lužili tega orožja v dramatičnih trenutkih, ko so čuvaji ubili Jacksona. Verjetno so se oblasti zavedale, da njihova verzija nekoliko šepa in so zato »odkrile* nove dokaze. Danes se je v San Franciscu začel proces proti Johnu Clutchette-ju in Gleeti Drumgu, ki sta, skupno s pokojnim Jacksonom, obtožena, da sta v zaporu Soledad pred enim letom umorila nekega čuvaja. Oba sta danes izjavila, da so čuvaji zapora v San Ouentinu, kjer sta tudi sama zaprta, umorili Geor-geja Jacksona. Clutchette je dejal, da so čuvaji najprej zadeli mladega revolucionarja v hrbet, nato pa so ga ubili s strelom v glavo. Povedala sta tudi, da so čuvaji pretepli do krvi vse zapornike posebnega oddelka, kjer je bil zaprt Jackson in sta pokazala podplute, ki so posledica prejetih udarcev. Afroameriška aktivista sta dosegla danes na procesu majhen uspeh, ker je vrhovno sodišče sprejelo nji’ priziv proti sodniku, ki bi moral voditi proces. Policijski zdravnik, ki je pregledal Jacksonovo truplo, je danes dejal, da rane, ki jih je zasledil na truplu potrjujejo uradno verzijo Jacksonovi smrti. Znani temnopolti pisatelj James Baldwin je danes na tiskovni konferenci v Londonu dejal, da ne bo nikoli prepričan, da George Jackson ni bil ubit*. »Afroameričani*. je rekel Baldwin, »ne bomo nikoli verjeli izjavam, ki jih je dala u-prava zapora in kalifornijski guverner Reagan, tudi v primeru, da govorijo resnico, ker so nam ti gospodje predolgo lagali*. Pisatelj je tudi dejal, da mladi revolucionar ni mogel prejeti orožja od kakega obiskovalca, ker je nemogoče vtihotapiti orožje v San Quentin, ker ob vhodu pregledajo vsakega obiskovalca s posebno napravo, ki odkriva kovine. »Jackson je žrtev ameriškega sistema*, je ob koncu dejal Baldwin, »ker je bil slab črnec in je dajal slab zgled ostalim sužnjem. Umorili so ga že pred enajstimi leti, ko so ga obsodili na kazen od enega leta zapora do dosmrtne ječe, ker je ukradel 75 dolarjev (50.000 lir). Jackson je hotel živeti, a oblast mu ni dovolila, da bi izpolnil to željo*. Baldwin je tudi izrazil svojo skrb za usodo Angele Davis, kateri, po njegovem mnenju, grozi podobna u-soda. Vrhovno sodišče v Illinoisu je danes obdolžilo nekega sodnika in 12 policijskih agentov, da so ovirali preiskavo o smrti dveh pripadnikov Črnih panterjev decembra leta 190' Pri tej zaroti je sodeloval tudi načelnik policije v Chicagu, vendar iz neznanih razlogov, ga sodišče še ni obtožilo. Po umoru teh dveh pripadnikov Črnih panterjev, je policija izjavila, da sta afroameričana začela streljati, ko so agenti skušali vdreti v njuno stanovanje. Obtoženi sodnik je podprl to verzijo, medtem ko je posebna porota ugotovila, da od 100 nabojev, ki so jih našli v stanovanju, sta revolucionarja izstrelila le enega, ostale pa je sprožila policija. Posebna komisija ameriškega parlamenta je po dolgi preiskavi o Črnih panterjih, danes ugotovila, da ta organizacija ne predstavlja nobene nevarnosti za ameriško »demokracijo*, pač pa je s svojo retoriko povzročila narastek zločinov v državi. Če organizacija ni nevarna državnim ustanovam in zganja le puhlo retoriko, zakaj je policija v zadnjih letih umorila desetine njenih voditeljev? 1 Delovanje organov javne varnosti RIM, 25. - V zadnjih počitniških tednih je ravnateljstvo javne varnosti okrepilo varnostno in kontrolno službo na vsem državnem ozemlju. Služba javne varnosti je posvetila posebno pozornost na kraje, kjer se zadržujejo tuji turisti. Policijski agenti so priprli začasno več kot 86 tisoč ljudi, med katerimi je bilo več dolgolascev* in »hipi,joev*. Nadalje so izgnali 351 tujih državljanov, ki niso razpolagali s sredstvi za preživljanje, oziroma niso imeli dovoljenja za bivanje v Italiji. Policijske oblasti so nadalje prepeljale v domače kraje 273 italijanskih državljanov, ki so jih smatrali za nevarne za javni red. oziroma ker so jih preaaniali sodnijski organi. Organi ženske policije so nadalje prijeli 70 mlado letnikov. Iti so zbežali s svoiih do mov ter so idh naknadno izročili prizadetim družinam. Policija ie nadalje kaznovala z denarno kaznijo več kot 95 tisoč ljudi, ki so zagrešili razne prometne in druge prekrške Odvzeli so nadalje 40 vozniških do-I voljeni ter prometnih knjižic sodišče. Zelo verjetno, da šlo do ostrih pritiskov n® oblast, zato da obnovi Pre‘^ in točno ugotovi, kaj se je K tisto noč v losangelskem , Na j več ji dvomi zadevajo ^ ne poskuse. Losangelski Theodore Charach, je P?1.. ^a; balističnem izvedencu dc®u ^ ze, da sta tisto noč dvrhararf) streljali na Kennedyja. Zatrdi, da sta prva dva str veja dega Jordanca le prikrila v prr ubijalca. Kaže pa, da se J ^ vemu Kennedyjevemu urejuj#* srečilo, da se je skril za hrbet. , te Javni tožilec je dejal, » ^ lo zaskrbljen zaradi kraj mentov. Porota je nar®re ji; fot®" čila, da so neznanci ukra dne'" grafski posnetek Sirhanoveg ^ nika, ki sta ga tožilec *® ba večkrat uporabila ko za svoje trditve. tn0 sf Kot se bodo bralci verje minjali, je Sirhan v svoje*® ^ (■ dne'" da1 niku večkrat izrazil narriaa' mori Kennedyja, ker je 1 ^ svojo solidarnost z Izraeio dar kolikokrat vsak človeK ^ Be v jezi grožnje, katerih izvrši. . - spor®; Porota naznanja v svoje ^ Čilu, da je veliko ljudi* v vsakršnega dovoljenja dob Ji jj' ke naboje, ki naj bi jih j£rota jj strehi proti Kennedyju- * ^^ stro kritizira v svojem ir uradnika sodniškega arhiv ^ pr Angelesu, ker je dovolil, j# znanci pridejo do tako P® o® dokumentov in jih enost Zaradi nereda ki J tfjfi bo zelo nesejo, dal v arhivu najti tatove pa Ta novica potrjuje vs bjj 'f o Sirhanovi krivdi, če bl DaW(jJ danski mladenič res ubil ni® Roberta Kennedyja, bi verJ,neSe v če ne imel koristi, da 0 d« dokumente. Zato je verjetno-se desničarski krogi, ki j;, dobiček od senatorjeve s v ločili za to potezo PraVrrtnžDostlj nutku, ko so obstajale da sodna oblast sprejme priziv. _________—— m|T RIM, 25. - Prva sek<^*aj cijskega sodišča bo čez jtiflj. obravnavala priziv Nataiej j^ ja, ki je zahteval naj organi prekličejo zaporno ki je bilo pred časom njegovo škodo. Kot je * bil Rimi v zadnjih d®81® Jj nar pri deželni upravi La* $ r no tožilstvo ga je obtožil®-^j| pripadal kriminalni organi , zvezi s siciljskimi maW z9pr ■ tr Rimi je sedaj priprt me v Palermu- *.* j#, »v«., o. je že pritožil t nemu povelju pri Pa!e v nikih, ki pa so odbili ®“ htevo. «l•l•lllllllllllllll■llll■■lll«llllllll•lll«llll•ll•lnsw■llllIlllBllallllllll•llllllllIlllllllllllll•llllll■l•llllll•lllllllllllllall■ll•ll•llll•lll•lll•ll•llllll