Leto LXXI
Štev. 150 a
V Ljubljani, V torek, 6. julija I943-XXI
Prezzo • Cena L 0.80
Naročnina meicfino 18 Lir, ca inozem« stvo 31.50 Lir ■ na* deljska Izdaja celoletno 34 Lir, z« inozemstvo 69 Lir. Cek. ra6j Ljubljana 10.650 z> naročnina to 10J49zalniarata> Podrainleal | Noto mesto.
izključna pooblaSJenlrs ta oglaSeranJ« HalTJansEefja !a tujeja Izvora) Uniona Pubbtlciti Italiana S. A, Milana.

Izhaja rsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika.
Orednlitvo In apravai Kopitarjeva t, Ljubljana. Bedazione, Amministrazione* Kopitarjeva 6| Lobiana. Telefon 4001—4005,
Abbuuaincntl; Met« 18 Lir«. Estero, meta 31 50 Lire. Edi-clon« domenica, »n-no 34 Lire. Estero 65 Lir*. C. C P.l Lublana 10650 per H It abbonamentl, 10.349 per le lo-■erzionL
Filial.I Noto mesto.
ConcessTonarfa esclnslva per la ptibbTMtl 31 prorenlenza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana & A, Milana,
Velih Ducejev govor na seji Stranke
Govor je izraz odločne volje in vere Italijanov v zmago
Bollettino No 1136
Vittoria aerea
Nelle ultime due giornate il nemico ha perduto 108 apparecchi
II Quartier Generale delle Forze Armate coni u nira:
Formnzioni nemiche hanno sganciato bombe su C a t a 11 i a, Scincca, localita minori della S i c i 1 i a et sul C a g I i a r i t a n o causando lievi danni c poehe vittime.
L'aviazione delPAsse anehe ieri ha valida-mente intercettato i velivoli incursori impe-pnamloli in aspri combattimenti. Nostri repurti da rarcia, con successivl attacchi, nbbattevano venticinque aerei dei quali 18 sulln piana di Ca-taniu ad opera dei cacciatori del nuatro stor-mo. Altri 21 upparecchi venivano distruti doi-la cnccia tedesca.
Le batterie contraeree italiane e tedesehe, con il loro nrcciso tiro, faccvano inoltre prcci-pitare 10 velivoli.
Alle perdite nvversarie, segnalate nel Bop lettino di ieri, vanno aggiunti due aeroplani abbattuti un presso le i s o 1 c I o n i e et uno in territorio d i A 1 g h e r o.
Nelle ultime due giornate il nemico ha cosi perduto complesslvamente, nello scacchiere ita-
liauo, 108 upparecchi, in gran parte plurimotori. *
Gli aerei abbattuti dalle batterie contraeree sono caduti:
lino u Gerbini, 2 tra Gerbini et Lcntini, 2 a Plaia, nella zona di capo Mulini, 2 tra Calta-girone et San Michele (Localita della Provincia di Cutania), uno a Sciacca (Agrigento).
Le inenrsioni citate dal bollettino odierno hanno causnto nella popolazione civile le_ se-gurnti vittime finora accertate: a Catania 4 inorti e 7 leriti; a Gerbini 3 morti e 9 leriti; nel Cagliarilano 2 moiti e 3 feriti.
Vojno poročilo it. 1136
Letalska zmaga
V zadnjih dveh dneh je sovražnik izgubil 108 letal
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil ob-jai !ja:
Sovražne skupine so vrgle bombe na Cata-nijo, Sciacd, manjše kraje Sicilije in na cagliarsko ozemlje ter povzročile majhno škodo in malo žrtev.
Letalstvo osi je tudi včeraj močno prestrezalo napadajoča letala in jih prisililo v oster boj. Naši oddelki lovcev so z zaporednimi napadi sestrelili 25 letai. in sicer od teh 18 nad planoto Catanije, ta letala pa so sestrelili lovci iz 4. roja. Nemški lovci pa so sestrelili 21 drugih letal.
Italijanske in nemške protiletalske baterije pa so s svojim točnim streljanjem sestrelile deset letal.
K sovražnim izgubam, omenjenim v včerajšnjem vojnem poročilu, je treba prišteti še dve letali, in sicer je bilo eno sestreljeno pri Jonskih otokih, drugo pa na ozemlju Alghera.
V zadnjih dveh dneh je sovražnik tako izgubil v celoti nad italijanskim območjem 108 letal in to Večinoma večinotornih.
Letala, sestreljena od protiletalskih baterij, so padla: eno v Gerbinlju, dve med Gerbinijem in Lcntinijem, dve v Plaji, v območju rta Mulini, dve med Caltagirone in San Michele (kraj v pokrajini Catanije), eno v Sciaci (Agrigento).
Poleti, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so povzročili med civilnim prebivalstvom naslednje doslej ugotovljene žrtve: v Cataniji 4 mrtvi in 7 ranjeni, v Gerbiniju 3 mrtvi in 9 ranjenih, na cagiiarskcm področju pa 2 mrtva in 3 ranjeni.
Rim, 5. julija. AS. Podajamo govor, ki ga je Jmel Duee diie 24. junija 1943-XXI na seji vodstva fašistične stranke v Beneški palači.
24. junija lela 1921 so številko o silah stranke zares pomenljive in zaslužijo nekaj pojasnila. Dokazujejo, da je množica tistih, ki imajo izkaznice, še vedno mogočna, in mislim, da bo množica ostala znatna tudi šo tedaj, ko bo končan potrebni izbor in čiščenje. Vedno bomo isto, kar moramo biti, namreč stranka množice. Kajti za vladanje in vodenje naroda s 46 milijoni duš, ki jih bo kmalu 50 milijonov, jo potrebna množica, je potrebnih deset in deset tisoč voditeljev, ki morajo okoli sebe iineti slolisoče sodelavcev, navdihnjenih z islo vero. Važno je, da jih izbiramo postopno, kakor to narekujejo potrebe in časi.
Udeležil som se tc seje zaradi toga, ker hočem vodstvu poročati o spomenici, ki mi jo jo iz-
ročil tajnik stranke in o kateri so mi je zdelo, da jo je treba objaviti. Lahko bi tega tudi ne bil storil, kakor niso bili objavljeni drugi sklepi vodstva. Toda zdelo se mi je prav, da jo sporoči in narodu, zakaj to niso samo ideje vodstva stranke, temveč tudi moje. ln prav je, da narod ve, da bi 6e v določenem trenutku piitisk lahko povečal s tako strogostjo, kakor sc morda nckalerim niti ne sanja.
Odgovor na to poslanico je, kar se tiče tujine, bil običajen in se no velja ukvarjati z njim. S sovražnimi državami se ne gre pregovarjati drugače kakor s topovskimi streli in najboljša polemika je lista z orožjem. Lahko se temu doda še druga, a ta prve no more nadomestiti. Kar se tiče odgovora doma, je očitno bilo nekaj zavijanja in nekaj začasnih polemičnih poinot ter napačnih razlag. Tovariš Scorza je posegel v stvar, ker je bilo očiluo, da ni dovoljeno krenili s prvotne poti.
Drži, da jaz branim stranko vedno, v vsakem primeru povsod in sploh. Stranka je v vseh svojih razdobjih bila kos svojim nalogam. Ljudje so delali napake: v kratkem bomo videli kakšne. A napake so bile vedno storjene v dobri veri.
Ali jo morda bila napaka, da smo včlanili v stranko vso bojevnike iz svetovne vojne? Mislim, da ne. Sami bojevniki so prihajali in govorili: »Zakaj nas hočete pustiti pred vrati? Mnogi izmed nas, kmetov po majhnih krajih, sino mislili, da je islo, če si v bojevniškem združenju ali v stranki.< te smo dali to priznanje tem starim, hrabrim bojevnikom iz svetovne vojne, smo to bili dolžni in to dejanje ni bilo nič nevarno, četudi so strankino sile zrasle za nekaj sto tisoč ljudi. Lahko je bila v nekem trenutku napaka, da smo hoteli stranko narediti tako rekoč uradno. Če ne bi bili potegnili zavore, bi bili v določenem trenutku postali javni uradniki tudi tisti, ki stoje po barih v Dopolavorih in točijo pijačo. A tudi tu smo grešili zaradi pretiravanja, ne zaradi pomanjkljivosti.
Jasno je, da morajo prvaki stranke uživali nesporno in neposredno avtoriteto ter morajo zaradi tega imeti lastnosti in odgovornost javnih uradnikov.
Stranka ni samo v številkah, ki nam jih je ta trenutek prebral tovariš Scorza: je v deset tisočih padlih, v tisočih prostovoljcev takega kova kakor so od Pallote do Borg Pisanija. Borg Pisani je zame Človek, docela enak Cesaru Battistiju, Na-zariju Sauru, Fijziju, Damianu Chiosi in tisti, ki so bili mučenci našega preporoda. S premislekom je šel v poslednjo, najvišjo žrtev.
Stranka je vsa ta leta držala pokoneu domovino, zapleteno v boj, ki ga prenašamo zdaj in ki se je začel januarja 1935. Stranka ima svojo idejno smer, ki jo bom branil vedno, tudi če bi jutri moral imeti govor take vrste, kakor je bil 3. januarja. Dobro ločim večne vrednole od enodnevnih.
Kar se tiče točk, ki jih omenja vodstvo stranke, jih bomo obravnavali skupaj. Strogo in kjer bo potrebno neusmiljeno, bomo zatrli vse poskuse, ki hočejo načeti moralno in tvarno trdnost ljudstva. Kjer sedanji zakoni ne bodo zadostovali, bomo izdali nove.
Prav. Toda italijansko ljudstvo zasluži vse naše spoštovanje in vso našo ljubezen, zakaj daje zares čudovit zgled in jaz prav zares ne vem, kaj bi od našega ljudstva zahtevali še več. Daje nam svoje vojake, daje nam svoje denarje (zadnje posojilo sestavljajo samo majhni vpisi, velikih je bilo malo), zateguje pas in oslaja pod bombardiranji neustrašeno. Tu vam je mesto, ki je dalo zgled in ki se je pokazalo v novi luči ne meni, ki som ga poznal, temveč mnogim Italijanom, ki ga niso poznali, in svetu, ki ga je gledal v napačni luči. Govorim o Napoliju in o 73 bombardiranjih, ki jih je pretrpel.
Seveda so tudi negativni in nasprotujoči elementi. Toda ali hočete, da bi v narodu s 40 milijoni duš ne bilo tisoč ali sto tisoč posameznikov, ki so nestrpni zaradi osebnih vzrokov ali zaradi oslabljenega živčevja, k: so boječi, poleg tistih, ki so tako rekoč zares rojeni nasprotniki? Ni treba posploševali. Mi natančno nadzorujemo vse to in ni treba pripisovali temu prehudega pomena. Tem ljudem, ki so skoraj vsi razbitine starih strank, se ne bo nikoli posrečilo izpodnesti vlade in niti ne pripraviti jo, da bi se zanimala zanje bolj, knkor pa zahtevajo običajne policijske naloge. Treba jo smešiti tiste, ki si izmišljujejo ali ki ši-Tijo detektivske storije, včasih kar se da detektivske, plod bolne domišljije, ki je potrebna odločnega obnavljalnega zdravljenja.
S strogo disciplino in tudi, kjer bo potreba, bomo tukaj neusmiljeno poenotili industrijsko izdelavo, enotno disciplino kmetijske izdelave pa je treba izpopolnili. Te sile narodnega gospodarstva je treba spraviti na raven slroge discipline. Izdelali so se načrti za kmetijsko pridelavo. To je načrt, ki naj disciplinira 4 milijone kmetov, to je 4 Milijone kmetij. To je res revolucionaren korak tudi zaradi toga, ker jo kmečko gospodarstvo v vsaki deželi, včasih celo v vsaki pokrajini različno in zapleteno. Tudi če ni moči to prvo leto misliti, da bo vse šlo kakor po maslu, smo vendar izdelali načrte za ureditev kmetijske pridelave.
Še dalje pa je treba ili pri industrijski izdelavi. Treba je imeti pogum, da odstranimo vse industrije, ki nimajo več razloga za obstanek, in treba je imeti pogum, da odstavimo.vse industrij-ce, ki ne odgovarjajo zahtevam položaja. Človek — je dejal grški modrijan Protagoras (oprostite, j da sem tako izobražen) — je morilo vsega. Usta- ; novo srednje vrste z izurjenimi in pripravljenimi j ljudmi dobro poslujejo, popolne ustanove pa s | pomanjkljivimi ljudmi gredo po zlu.	'
Potrebna je še dalje disciplina in uspešnejše nadzorstvo nad preskrbo, nad razdelitvijo in nad trgovino z vsemi vrstami blaga, t tem da se neusmiljeno odstranijo motnje ter vsako neodgovorno razkrajalno in špekulacijsko ravnanje. Na tem področju smo napredovali in to lahko nepristransko priznamo. Seveda so bilo zmote, motnje, neredi, izgube, pokvare, toda včasih je to treba pripisovati čisto objcktivuim razlogom, ki si jih vsakdo lahko misli.
Na najmanjšo neogibno potrebno mero bomo skrčili število gospodarskih ustanov, od katerih se jih je mnogo izkazalo za nekoristne ali preživele ali škodljive ciljem gospodarske discipline v vojni ter jih bomo vključili v delovanje korporacij. Nekoč sem moral govoriti v senatu o zmešnjavi kratic. Nekega dne sem nekemu svojemu uradniku naročil, naj mi zbere vse kratice. Nastal je iz tega zvezek s]>o-štovanje vzbujajočega obsega. Sam sem v senatu dejal, da se ustvarja preveč ustanov in da je to pogosto bilo odveč ter včasih škodljivo. 1'oda kadar človek hoče organizirati kako področje, mora ustvuriti neki organizem. Če ga nočete imenovati ustanova, ga imenujte urud, središče, organizacijo.
Da navedem vzgled: lota 1933 je naše rižno gospodarstvo bilo v smrtni nevarnosti. Cene rižu so bile kar najnižje. Pri meni so se oglasili vsi zastopniki iz štirih poglavitnih italijanskih pokrajin, ki pridelujejo riž — Novara, Verceili, Pavia, Milan — in so mi rekli, da je njihov polom neizbežen. Ustvarili sino ustanovo za riž. Vsi ali skoraj vsi zdaj enoglasno priznavajo, da je ta ustanova dobro delala za rešitev predragocenega vira italijunskega bogastva — ri/a.
Nekega dne se je rodila misel, da je zdaj treba narediti konec mišljenju, da bi Italija glede mode bila zgolj francoska pokrajina. Moda zanima vsaj 20 milijonov ljudi v Ituliji. ln ustanovili smo Zavod za modo.
Veliko drugih ustanov je odlično delovalo. Toda vendar so mi to rastlinstvo ustanov zdi prebil j no. V tekstilni stroki so na primer vol-narji hoteli svojo ustanovo in so jo imenovali Odbor za volno. Bombažarji niso hoteli zaostajati in so ustanovili Bombažni zavod. Ko smo hoteli uvesti avtarktične tkanine, proti katerim nekateri še vedno kažejo ostanke zakrinkanega nasprotovanja, smo ustvarili Ustanovo za domače tkanine. Ko smo hoteli zavarovati svilo, smo ustvarili Ustanovo za svilo. Vse to bi se v določenem trenutku lahko zlilo v veliko strugo, ki naj vse zbere.
Kadar govorim o ustanovah, govorim tudi o tistih, ki.so — a ne vedno potreben — otrok državne uprave. Struga, ki vse te ustanove lahko zbere, je korporacija.
Korporacije smo ustanovili kot silo, ki disciplinira in vzporeja vse gospodarsko delovanje našega naroda. Vse se mora začenjati, razvijati in končavati v korporaciji, ki je aktualna in umestna ustanova naše vlade. To bodo jutri uporabili povsod, četudi v drugih oblikah, ako naj gospodarstvo preide iz razdobja svobodnjaškega, že preživelega individualizma, in če noče pasli v birokratično državnost sovjetske znamke, kjer je vse gospodarstvo od jeklarstva pa do trajnega kodranja postalo gospodarska funkcija države. Korporacija je revolucionarna stvaritev vlade in predhodnica nove dobe v omiki sveta. Tudi tu jo treba gledali ali so ljudje, ki so na čelu korporacij, vedno sposobni izpolnjevati svojo nalogo in res bili vzporejevalci gospodarstva. Če so, bodo ostati na svojem mestu, če ne, pa nastaja tudi lu vprašanje o ljudeh. Zdaj razpolaga stranka z dovolj številnim in dovolj izbranim razredom voditeljev.
Državna uprava in vse dinamične produktivno ustanove morajo opustiti birokratično formo in navlako, ki jo je moči trpeiij morda v rednih časih, ki je pa zločinska ob vojni. Ne smemo iz italijanskega uradnega stroja narediti turške glave, zaradi česar naj bi tedaj, kadar stvari ne tečejo gladko, plačal uradnik in naj bi ga posadili na zatožno klop. Ne glede na to, da so tu zasebne ustanove, ki imajo zares številno uradni-štvo, ni zdaj treba zamenjavati državnih usluž-
bencev, ki jih jo okoli 000, 700, 800 liso! s povečanjem, ki je bilo nujno zaradi vojne, s pravo iu pristno birokracijo. Ne moremo imenovati birokrate 150.000 železničarjev. 30.000 poštnih iu brzojavnih uslužbencev, 120.000 moških in ženskih učiteljev, več kakor 12.000 vseučiliških in srednješolskih profesorjev, 15.000 magistratov, kanclerjev iti drugih uradnikov te vrsta. Zaradi tega imenujem jaz birokracijo, pravo birokracijo, tisto, ki lahko kako vpliva na politične in gospodarsko smernice države. Če je to birokracija, potem se omejuje na nekaj skromnih desetin ljudi.
Generalni ravnatelji po ministrstvih lahko vplivajo na državno upravo in jo 'o njihova ua-loga, zakaj oni pomenijo kontinuiteto.
Gre za ljudi, ki so dosti izobraženi glede predmeta. To dokazuje dejstvo, da so visoki državni uradniki zelo zaželeni pri zasebnikih. Zakon, sprejet na zadnji ministrski soji. dovoljuje pa-a-niozniin ministrom odstraniti generalne ravnatelje, ki niso kos svoji nalogi. Mislim, da jih ni mnogo.
Kar se pa tiče ostalo italijanske birokracijo pa jaz, ki som njen poglavar in se imam za enega najpridnej&ih državnih uslužbencev — pomislile, da mi ni v 21 lotili ušla nobena, še tako neznatna vloga, pravim nikdar, ko je zvečer moja miza prazna, zolo dosti uporabljam telefon. Kadar hi rad zvedel, koliko reflektorjev je že bilo izdelanih, bi mi stari način svetoval, naj pišem prefoktu, ki bi pisal ravnatelju tovarne. T h bi odgovoril s pismom prefeklu, ki bi mi poslal prepis tega piriua. Jaz pa včasih telefoniram kar ravnatelju tovarne, včasih prefoktu in mu dam na razpolago samo toliko časa, kolikor ga je noog buo potrebnega, da povpraša in mi odgovori. To je preprosto.
V italijanski birokraciji ie še zmeraj preveč dopisovanja. V dopisovanju jo neka naslada, nekaka navadit, po kateri st ljudje včasih dopisujejo iz drugega v tretje nadstropje, včasih iz sosedne sobe v bližnjo sobo. Včasih taki dopisovalci z zares hvale vredno vztrajnostjo zagovarjajo svojo Irditcv s sklicevanjem na zakon, ki mora včasih poseči daleč nazaj. Da je uradovanje naglo, se mora posluževati modernih sredstev, ki nam jih tehnika in znanost nudita v izobilju.
Treba pa je dostaviti, da Je italijansko urad-ništvo eno najmanj številnih izmed vseh držav, najslabše plačano in najbolj pošteno tor listo, e katerim javnost premalo sodeluje. Občinstvo je zaradi zgodovinskih spominov še vodno vajeno stare birokracije tujih držav. Toda občinstvo mora postati sodobno in misliti, aa stoji prod služabnikom državo, pred sodelavcem vlade.
Uradništvo smo zadnje čase ojačiil z mladimi ljudmi, vendar bo potrebna reforma, da ho še bolj gibčno, naglejše v svojih odločitvah in pa da ga v vseh stopnjah navadimo, na| bo glede ljudi, zlasti do malih ljudi, kar se da vljudno in potrpežljivo. Zlasti do preprostega ljudstva, ki postav no pozna in ki očitno ne utegne brati jih. Povsod se je treba držati formule, ki sem jo povedal nekoč v Napoliju: »Poslušati potrpežljivo in dolati pravično.«
6. Z vsemi sredstvi bomo zatrii črni borzo, splošen pojav v vseh državuli, ki so v vojni, a ]M>juv, ki je v popolnem neskladu s fašistično etiko itd. la tako imenovani »črni« trg že danes z vso odločnostjo pregunjamo. In to preganjanje bo zlasti drakonično tedaj, ko se mi |>o-sreči povečati temeljne obroke hrane — kruha, testenin in maščob. Tedaj se bodo krile koristi tistih, ki bi radi uganjali špekulacijo in se odtegnili oddaji živil v skupna skladišča, ker bodo spoznali, da no bo več toliko povpraševanja, ker bo obrok hrane zadosten, ter koristi onih, ki bodo dobivali zadostne obroke, ker jim ne bo treba za vsako ceno oskrbovati se z živili na področjih B (in C). Področje A je tisto, kjer so uvedene nakaznice, področje 1$ pa ono, kjer ljudje dobivajo več ali manj določeno količino blaga, in končno področje C, kjer se ljudje na skrivaj buvijo s svobodno trgovino.
»Jutranji list« karabinerjev, ki iinajo nalogo nastopati v tem boju, me vsak dan sproti obvešča. Vse zaseženo blago gre v skupna skladišča in v javne kuhinje ali pa ga dobivajo revne občine. Ko bomo povečali temeljni obrok hrane, bomo lahko imeli popolno nadzorstvo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Velike sovjetske izgube na Kubanu
Odbit sovražni napad na nemški konvoj — Nad zasedenim zapadnim ozemljem je bilo sestreljenih 29 sovražnih letai — V Sredozemskem morju je bilo potopljenih 5 sovražnih ladij
Hitlerjev glavni stan, 5. julija. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo;
V nekaterih odsekih vzhodnega bojišča je bilo včeraj bojno delovanje nekoliko živahnejše, kakor prejšnje dni.
Z uspešnimi napadi, ki so bili javljeni dne 4. julija v lagunah ob kubanjskem predmostju, so se začasno končali večtedenski trdi boji v posebno težavnem terenu. Sovražnik jc izgubil vsega 2003 mrtvih in ujetih ter mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja. V sodelovanju z letalstvom je bilo zaplenjenih, uničenih in poškodovanih skoraj 700 sovražnih čolnov.
Nemški lovci so odbili preteklo noč poskušent napad oddelka sovražnih torpednih letal na konvoj v vodah visokega severa in uničili pri tem brez lastnih izgub 20 sovražnih iciai. Pri iem je
dosegel poročnik Weissenberger 7 zmag v zraku.
V Sredozemlju in nad zasedenim zapadnim ozemljem ie angleško in ameriško letalstvo, ki je zaman poskušalo napasti letalska oporišča, prometne zveze in industrijske naprave, utrpelo v teku hudih letalskih bojev ponovno težke izgube. Nad italijanskim ozemljem je bilo sestreljenih 56 letal, od tega 23 po zaslugi nemškega letalstva, nad zasedenim zapadnim ozemljem pa 29 nadaljnjih letal aH vsega 85 aparatov, večinoma težkih štirimotornih bombnikov. 9 nemških lovccv se ni vrnilo z akcije.
Pet posamezno letečih sovrHŽnih bombnikov je odvrglo v noči na 5. julij nehaj bomb na za-padno nemško ozemlje. Škoda jc neznatna.
Ncmfke podmornice so potopile v Sredozemskem morju po hudih borbah z močno zavarovanimi konvoji 5 ladij s skupno 21.000 br. rcg. tonami.
Zgodovinski Ducejev govor
(Nadaljevanje s 1. strani)
,1
nad vsem in nad vsemi, v korist vseh, v korist tudi tistih, ki se boje, da bi od lakote umrli in se zato v obilni meri zalagajo in kopičijo blago. Treba bi bilo povedati tem gospodom: »Ne delajte tega, bodite pametni!« Ponavljam, da ima ta boj proti črnemu trgu dobro strun, ker bo zvišal temeljni obrok hrane, pa tudi slabo stran, ker bodo kazni v bodoče še strožje, kakor so pa tiste, ki veljajo dane«.
7. Najstrožje nadzorstvo bo po hotelih, pen-zionih, luksuznih restavracijah itd., in če bo treba, bodo ta gostišča tudi zaprta.
Zelo naklonjen sem zaprtju teh luksuznih hotelov, kjer ti preseljenci in pre6e',jenke često delajo sramoto in bi utegnilo priti tako daleč, da bi pokvarili doslej zdravo lniseliipst naše vasi. 0 takšnih primerih sem nekega dne, — kakor vam je znano, zelo pazljivo berem razne pokrajinske liste— bral na notranjih straneh, zakaj na prvih 6traneh listi prinašajo same brzojavke, da 60 ženske, ki so se bile izselile iz Iiapalla, igrale partijo golfa na igrišču z 22 luknjami, t. j. igro, kakršna vzbuja ogromno zanimanje. Pomislite, 22 lukenj I Zdaj pa bi tiste ženske, ki se zabavajo z golfom na 22 lukenj, zaslužile, da jih pošljemo — in jih tudi bomo poslali — na delo v tovarne in na polje.
To so res klasični primeri tistega, kar jaz Imenujem poniglavo sprijenost ljudi, ki so vsi nesrečni, če no morejo igrati, kolikor bi se jim le zahotelo. In s tem se vračamo k buržuaziji. Vedno 6e razpravlja o tej buržuaziji, t. j. o tistih, ki imajo mnogo »možnosti«, da bi plačali.
Naj bo tako ali tako, vsekakor so čisto mirno lahko zapro ti luksuzni hoteli. Prav'tako pa se lahko zapro tudi moške in ženske krojačnice itd. Mi smo še vedno zelo širokosrčna vlada. Nova argentinska vlada je že izdala odlok, da 6e uvede enotna obleka. V Angliji so sklenili, da si ženske smejo izbirati le obleko treh barv. Rooscvelt je zapove-dal, da so morajo moške srajce še skrajšati. (Domnevamo, da so jim bo posrečilo pokriti popek.) Italija je še danes država, kjer so ljudjo bolje oblečeni ko v kateri koli drugi deželi na svetu, kjer še ni bilo mogočo postaviti velikih tovarn za izdelovanje oblek v množici, kjer vsakdo hoče imeti svojega krojača. Treba bo demobilizirati preveč založeno žensko in moške garderobe. Lahko bi naredili iz tega obleko za nekaj letnikov vojaštva.
8. Vrnitev tujccv v domovnio. V Itlaliji je 110.000
tujcev, od katerili se jih je že mnogo vrnilo v domovino, drugi pa so v koncentracijskih taboriščih. Potrebno je, da zvezni tajniki po posameznih pokrajinah budno pazijo na vse, kar zadeva no le tujcev, temveč tudi ravnanje z ujetniki v takšnih primerih, kjer je položaj ujetnikov enostavno vsega obžalovanja vreden. Vsi oni, ki se vrnejo iz ujetništva, pripovedujejo res grozne stvari o zlobi in okrutnosti, kakršne se poslužujejo Angleži, ki so navzlic svojemu zunanjemu okviru ostali narod razbojnikov, narod, ki je z nasiljem, ognjem in mečem osvojil 6vet, narod, ki je sprožil vojno, da bi kitajski vladi vsilil uporabo opija, ki je poživinil Četrtino človeškega rodu.
Značilno je, da so me častniki, ki so #e bili vrnili iz ujetništva, prosili 6amo za eno stvar: da bi ujetnike naredil za ravnatelje koncentracijskih taborišč. (Živo odobravanje.)
Zadnji del poslanice zadeva obvezno delo, Treba je izkoristiti vso človeško moč naroda. Doslej to šo ni bilo v celoti storjeno. Bili so to lo bolj ali manj uspeli poskusi, toda gleda tistega, kar zadeva Jude, ni bilo storjenega dosti. Jasno je, da moramo iti odločno daljo po tej poti in mobilizirati vse moško in ženske sile. Tako so 6torili po vseh deželah na svetu z bolj drastičnimi in drakonskimi ukrepi, kakor pa smo jih mi doslej, pravim doslej, izdali.
Prav tako je pravično, da se zaposle vsi fašisti, da ustvarijo tislo, kar sem lani označil z besedo »ozračje oddajanja pridelka«. Čutimo potrebo po celotni oddaji pridelkov, zakaj — ponavljam — hočem povečati dnevne obroke hrane delovnemu ljudstvu. Ustavitve dela — takšne, ki so trajale le zelo malo časa — v preteklem marcu, so bile le redke in gospodarsko utemeljene. Vsak poskus, spremeniti jih v »politično«, je iz-podletel na najbolj smešen in najbolj pomilovanja vreden način. Na skrivna vabila k demonstracijam na trgu se ni nihče, rečem nihče, odzval. De-' lavski razredi so v isti bojni črti z ostalim narodom. Upam, da bo nov zagon sindikalnega življenja prepričal delavce, da je fašistična vlada re3 najboljša vlada, ki si Jo morejo misliti na katerem koli koncu sveta.
V zvezi s tem je dobro, da delavski voditelji žive mod delavci in ne »nad« njimi, čeprav »med« njimi tor morajo iskati čim pogostejših stikov z delavci. Ti, kadar niso pokvarjeni po boljševikih, so hvalevredni ljudje, vzgojeni in mirni, ljudje, ki zahtevajo le to, da drugi cenijo njihove napore in da so obveščeni.
Glede tega, kar zadeva mladino, je vodstvo stranka soveda z menoj istega mnenja. Vedno som prepričan, da je treba za mladino delati mnogo, in pri neki prejšnji priliki som dejal, da jo nezmotljivo znamenje začenjajočega se staranja naravnost brezsmiselna ljubosumnost do mladih. Treba je dati prosto pot mladini, toda ne za tisto, ki je samo zapisana v anagrafskih uradih, pa nič drugega. Treba je dati mesto mladim, ki so poleg tega, da so mladi, to se pravi v boljši in bežni življenjski dobi, in imajo tudi osebne spo sobnosti. Jasno je, da če je kdo pri svojih 18. letih neumen, njegovo stanje otežkoča dejstvo, da jc star 13 let in da bo ostal neumen še nadaljnjih 50 let. Prepričan sem, da bo poslanica, ki jo naslav ljam na stranko, naredila iz maldine naše naslednike. Ta moramo hoteti. To sem povedal na trgu v Milanu leta. 1936. Biti moramo ponosni in srečni, da lahko izročimo svoje prapore mladini, za kaj samo na ta način še bo revolucija od rodu do rodu bogatila z vedno novimi svežimi in navdušenimi silami.
Zelo sem vesel, ko lahko ugotovim, da je tudi med zveznimi tajniki danes zelo mnogo ljudi let nika 1915 in 14, to je ljudi, ki so stari 28 ali 29 let
In zdaj še vprašanje, ki mi ga je zastavil stran kin tajnik, vprašanje straže pri praporih Ta straža ne more biti dvojnik milice, zakaj milica je bila in je oborožena straža revolucije. Milica zasluži da jo italijanski narod občuduje in ljubi. Milica se js na vseh bojiščih, kamor je bila poslana, dobesedno pokrila s slavo. Milica ima danes na sto tisoče mož, in bataljone »M«, ki so zrcalo in bi morali biti zrcalo za vse, ima oklepno divizijo, ki so jo oskrbeli z orožjem — v znamenje medsebojnih simpatij — nemški SS oddelki.
Da bi se izognil vprašanjem, ki so v neposredni zvezi s tem, sem tudi sklenil, da se straža pri praporih zaupa mladini, t. j. članom GIL-a. Jc to vzorna straža. Naki prvoboritelji so tisti, ki vidijo v tem dejstvu nadaljevanje. Sto, sto petdeset tisoč nladcničev bo, ki bodo pod poveljstvom/skvadrista prvo straže, imeli to nalogo, ki bo — o tem sem prepričan — dvignila njihov ponos in njihovo vero. Te mladeniče bo treba zelo skrbno izbrati tudi z ozirov na telesno moč. Skvndristi bodo morali biti takšni, kakor so bili skvadristi prve ure, ki so se
tudi borili, pohabljanct, odlikovano!, ljudj« kri stalne in najbolj trdne vero.
Vsi člani stranke, vsi njeni voditelji morajo biti prepričani, —w in to prepričanje mora postati evangelij vsega Italijanskega naroda — da v tej vojni ni nobenih izbir, nobenega »ali—ali«. To je vojna, ki dovoljuje samo eno pot: nadaljevati z njo do končne zmage. Ali zmagamo, — o čemer lem najtrdneje prepričan — skupaj s tovariši osi in trojne zveze, ali pa bo Italija doživela poniževalni mir, ki ic bo postavi! na četrto ali peto mesto med silami.
Se danes zjutraj sem bral v članku neke angleške revije tale stavek: »Anglija mora gospodovati nad Sredozemljem. Nič več ne bo dovoljeno Italiji, da bi se prištevala kakor koli med vojaške sile«
Kdor verjame ali se dela, da verjame prigovarjanju, ki ga sovražnik širi s 6vojo živčno vojno, jo zločinec, izdajalec spaček. Mir pomeni vdajo, vdaja pomeni sramoto in pogubo. Prva umljiva stvar, ki bi so Je sovražnik lotil, bi bila ta, da bi razorožil Italijo; vzel bi ji celo lovske puške in Italiji ne pustil drugega kakor mestno policijo. To bi pomenilo uničenje celotne industrije, saj je jasno, da bi bila sleherna rudniška, kovinska in mehanična industrija zatrta, ker no bi več imeli priložnosti oboroževati se. Bilo bi tudi konec mehanične avtomobilske industrije. Ford jo že dvakrat skušal priti v Italijo, prvič jo hotel postaviti 6voje šotore v Livornu, drugič pa v Triestoju, toda oba poskusa sta bila zaman. Sovražniki bi nam pustili oči, da bi so lahko jokali, ni pa izključeno, da nam no bi odnesli umetniške zaklade, da bi prišli do plačila. Sicer pa sa je žo večkrat v zgodovini zgodilo, da so osvojevalci Italijo oplenili, kakor je storil tudi Napoleon. Tudi naše poljedelstvo bi šlo po zlu, zakaj veliki pridelovalci žitaric v So-ver Ameriki b; dejali: »Vaše poljedelstvo ni gospodarsko, mi vam bomo dali žito. Vi bode smeli pridelovati 6amo zelenjavo, ki se hitro kvari.« Italija bi poslala to, kar so njeni stoletni sovražniki zmeraj želeli, da bi bila: navaden zemljepisni izraz. Zavračam misel, da bi bilo kaj Italijanov, vrednih tega imena, ki bi mogli taki atvarl gledali v oči, ne da bi čutili, kako 6e pogrezajo v najgloblje ponižanje in sramoto. Nekaj dvomljivcev je, a temu se ni čuditi. Kristus je imel samo dvanajst učencev, ki si jih je z nadčloveškim naukom vzgajal tri leta po pustih palestinskih gričih. In vendar ga je v uri preskušnje eden izdal za trideset srebrnikov, drugi ga je zatajil, nekateri drugi pa so bili bolj ali manj nestalni.
Nič čudnega ni, da je nekaj dvomljivcev. Tem dvomljivcem je treba povedali, da 60 v tej vojni razvoji, ki jih ni mogočo vnnprej videti, razvoji politične narave, ki pa niso samo politični ter So dozorevajo.
Pokolji Črncev v Detroitu dokazujejo, da Ja slovita atlantska listina samo papirnata listina. Videlo so je, da ima Amerikanec belec nagonski in nepremagljiv odpor do njih. Črnci sami so se po mesarskem klanju v Detroitu prepričali, da 60 Rooseveltove obljube lažnive. Chandra Bose, ki se no posti, stoji pred vrati Indijo. Sovražnik mora igrati karto.
Že prevečkrat je razglasil, da je treba vdreti na celino. Torej bo moral poskusiti s to karto, zakaj drugače bi utegnil biti poražen, it preden se je spustil v boj. Toda ta karta je takšna, da je ne bo mogel vdrugič več zaigrati. Treba je še razlikovati med »izkrcanjem«, ki je možno, ter med »prodiranjem« in končno med »vdorom«. Povsem jasno je, da če bo ta poskus spodletel, kakor sem prepričan, potem sovražnik ne bo imel nobene karte več, ki bi jo mogel igrati, da bi premagal sile trojne zveze. Slabo presoja razvoje te vojne, kdor se ustavlja «pri postranskih dogod-kih.
Italijanski narod ie zdaj prepričan, da gre za življenje in smrt. Brž ko se bo sovražnik skušal izkrcati, ga bo treba zajeziti in zadržati na tisti črti, ki jo mornarji imenujejo »vodno črto«, na peščeni črti, kjer je kraj vode in se začenja zemlja. Če bi pa sovražniki slučajno le poskusili, potem morajo vse rezervne sile, kar jih te, planiti nad izkrcance ter jih uničiti do poslednjega moža, tako da bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi sovražniki zasedli kak kos naše domovine, a bi ga vselej zasedli v vodoravni črti ne pa v navpični. Naloga fašistov je tale: dati ta občutek, in sicer več ko zgolj upanje, dati popolno gotovost, kakor gre železni, neomajni in granitni odločitvi. Tako se stranka pripravlja, da bo izpolnil« svojo vlogo v tem sdnem trenutku.
Stranka je moja ustvaritev, ki jo ljubim ter branim in na katero sem ljubosumen. V tej dobi mora stranka bolj ko kdaj prej biti gonilno sila v narodovem življenju, mora biti kri, ki kroži, mora biti ostroga, ki spodbada, ter zvon, ki svojim glasom daje venomer pravi zgled. Zgle-i, ker ni nobene stvari na svetu, ki bi bila tako uspešna kakor dober zgled. Treba je stati sredi naroda in mu pomagati, ker narod zasluži da mu pomagamo. Treba mu je govoriti resnico in mu povedati, da mora vztrajati, ker to zahteva čast. Tisti, ki se nam laskajo, ali nam z žalitvami in smešenjem pošiljajo poslanice, bi se nam vljudno nasmehnili, a v srcu bi nas prezirali, če bi se jutri vdali njihovemu lažnivemu laskanju. Dejali bi: ti Italijani pa res niso zmožni vztrajati do dvanajste ure. cb tri čet t na dvani-st že nopuščafo. Toliko glede časti, ki se je moramo držati z vso silo. Potem pa so še najvišje koristi naroda in dosega zmagovitega miru, ki naj da Italiji, katera se bije v bojih že trideset let, pokoj in sredstva, da bo lahko izpolnila zgodovinsko poslanstvo, ki jo bo zaposlilo ves ostali vek.
Polemika je res bedasta, kadar meri name. To je večni sistem Angležev. Angleži imajo vedno potrebo, da naperijo svoje sovraštvo na eno osebo, ki jo kot napačni kristjani ter preoslali antikristi prikazujejo kot vtolešenje zlodeja. Kar zadeva mojo odgovornost, Jo prevzemam in zahtevam zase v cel.ii. Prišel bo din ko tem doki zal, da se tej vojni ni<imo mogli in nismo smoli ogniti, ker bi nas doletela kazen samomora, kazen, po kateri bi izgubili veljavo kot sila, vredna zgodovine, Sovražnik, ki je bil zame vedno sovražnik številka ena, je Anglosaksonec: ta se bo zdaj prepričal, da dvajset let vlade v italijanskem življenju ni preteklo zaman in da jih je nemogoče zbrisati.
Vojaki vseh oboroženih sil čutijo veličino trenutka in svojih nalog, italijanski narod ima še nedotaknjene nravne moči. Menili so, da bo padel v treh mesecih. Pa je še po treh letih na nogah. Danes se sovražnik obrača proli svetim mejam domovine, 46 milijonov Italijanov — če se no ozremo na nepomembne odpadle — pa je v možnosti in v dejanju 46 milijonov bojevnikov, kt verujejo v zmago, ki verujejo v večno silo domovine.
Romanski podpredsednik vlade na uradnem obisku
v Italiji
Rim, 5. julija. AS. Podpredsednik romunskega ministrskega sveta eksc. Mihael Anoten-acu je prišel dne 29. junija na uradni obisk v Italijo. Spremlja ga državni |>odtajnik v propagandnem ministrstvu prof. Mercu, v njegovem spremstvu pa je še več drugih osebnosti. Italijanski [>osluiiik v Bukarešti baron Bova Scoppa jo spremljal podpredsednika vlade, romunski poslanik v Rimu eksc. Crigorzea pa je šel odličnega gosta jiočakat v Trbiž, in sicer skupno z delegacijo zunanjega ministrstva, ki jo jc vodil pooblaščeni minister markiz Rossi I.onghi.
Državni podtajnik Bastianini je priredil kosilo na čast eksc, Antonesca in kosila so se udeležite osebnosti romunskega in italijanskega zastopstva.
Zjutraj drugega dne so se znčeli razgovori, ki so se zlasti D-i:it£ali na gospodarska vprašanja. Poleg eksc. Antonesca in državnega pod-tajnika Bastianinija so se razgovorov udeležili veleposlanik Ciannini in minister Petalia.
Ob koncu razgovorov se je eksc, Antoneseu s svojim spremstvom podal v kraljevo palačo, kjer «e je vpisni v dvorno knjigo.
Rim, 5. julija. Med svojim obiskom v Italiji je podpredsednik romunske vlade Antoneseu bival dne 2. julija v Rimu, kjer ga je istega dne sprejel
Princ PicmonUki, prav tako pa je bil sprejet v posebni avdijenci pri »v. očetu. V Vatikan ja romunskega državnika spremljal romunski poslanik
pri Vatikanu general Pap.
Antonescova brzojavka Duceju
Benetke, 5. iulija. Ob trenutku, ko je zapuščal italijansko ozemlje, je podpredsednik romunske vlade Antoneseu poslal Duceju naslednjo brzojavko:
»Ko zapuščam gostoljubno italijansko zemljo
Vas prosim, Duce, da mi dovolite, da se zahvalim za sprejem, ki mi je bil prirejen ob priliki sestanka, ki je obogatil moja življenje. Prosim Vas, da sprejmete zvesto vdanost Latinca in izraz moje vere v veliko bodočnost latinstva in v Vašo, Duce. Srečen sem, da lahko ponesem s seboj besede upoštevanja, ki jih je Duce izrekel za Rumunijo, maršala Antonesca in njegove vojake.«
Romunski podpredsednik vlade pa je državnemu podtajniku za zunanje zadeve Bastianiniju poslal naslednjo brzojavko:
»Ko zapuščam Italijo, Vam, Ekscelenca, izrekam svojo iskreno zahvalo za prisrčen sprejem, kt ste mi ga priredili in Vas zagotavljam zvestobe Italiji in Duceju in Vam obenem izrekam svoje zadovoljstvo, da sem v Vas srečal velikega Latinca.«
Madžarska politika os!ane nespremenjena
Velik govor madžarskega predsednika vlade
Budimpešta, 5. julija. AS. Predsednik ministrskega sveta Kallay se je v spremstvu* propagandnega ministra Antala včeraj podal v Nverikhazo, kjer mu je ljudstvo priredilo navdušen sprejem. Na velikem zborovanju kmetov je imel predsednik vlade govor o delih madžarske vlade.
Predsednik vlade je predvsem podčrtal, da ostanejo navodila vlade nespremenjena, Madžarska se zaveda svoje zgodovinske naloge in načela civilizacije vodijo vso madžarsko politiko. Za njim je govoril tudi propagandni minister Antal, ki je podčrtal nezlomljivo odpor-
nost madžarske notranje fronte. Med navdušenim vzklikanjem vseh navzočih je minister poudaril, da ostane v sedanji svetovni krizi Madžarska zvesta velikim silam osi.
V Transilvaniji je govoril minister za poljedelstvo baron Banfv. Na zborovanju vladne stranke je obravnavat poljedelska in trgovska vprašanja pokrajine. Med drugim se je dotaknil tudi židovskega vprašanja in je poudaril, da je treba dokončno urediti to vprašanje. Trgovina mora vsa preiti v roke Mdžarov in trgovina mora v celoti služiti koristim madžarskega naroda.
► II
Vremenska napoved: 6. julija (torek):
Vpnd deževnega vremena: številne krajevne nevihte s plohami.
?. julija (sreda): De/cvno in hladno, po gorah nad 2000 m sneg.
Sveti oče sprejel Italijanski 1 jubilejni odbor	|
Vatikan, 5. julija. AS. Včeraj Je sveli očo v zasebni avdijenci v dvorani Koraistorija sprejel narodni italijanski odbor za proslavo 25-letnice ško-fovanja svetega očeta. Ob zaključku jubilejnega leta'je odbor ponovil izjavo vdanosti in je predložil pregled prispelih darov za novo cerkev sv. Ev-genija, ki se bo zgradila. V odsotnosti predsednika odbora kardinala Lavitrana, ki se v sedanjih okoliščinah ni hotel oddaljiti iz svoje škofije v Paler-mu, kjer s svojimi deli pomaga prebivalstvu, ki ga tolče barbarstvo sovražnega letalstva, je odbor vodil dekan sv. kolegija Granito Pignatelli Del-monte, predsednik odbora.
Avdijence se je udeležilo še mnogo oseb iz umetniških in kulturnih krogov. Ti so želeli sv. očetu osebno izročiti knjigo svojih spisov in umetniških del. Sv. oče Pij XII. je knjigo kot darilo sprejel iz rok podpredsednika odbora msgr. Tra-glie, ki mu je tudi izročil knjigo s podpisi županov Italije, oblastnikov, iolskih otrok, prav tako pa še veliko denarno zbirko, ki so jo italijanski katoličani zbrali za novo cerkev sv. EvjJena.
Papež je z izbranimi besedami pohvalil izraze novih dokazov vdanosti iz svoje ljubljene Italije. Rekel je, da je vedno vesel, ker ga ta sprejem spominja na zelo važen in velik dogodek iz njegovega svečeniškega življenja.
Papež je nato izrekel zahvalo za vdanost kulturnega, znanstvenega in umetnostnega sveta, o kateri ga je že obvestil kardinal Lavitran, ki danes ni navzoč, ker ni hotel prekiniti s svojim opogumljniočim delom med prizadetim ljudstvom. Pij XII. je izrazil svoje zadovoljstvo, da se je ob jubilejnem letu izvedla verska obnova. To se je izvedlo čisto z dejanji notranje obnove, ker so zunanje manifestacije možne le v rednih časih. Obsežna dela umetnosti in znanosti pa dokazujejo veliko katoliško italijansko tradicijo, ki veruje v delo Cerkve, ki je varen nasip. Pod tem duhovnim plaščem bo italijanski narod varen pred sleherno nalezljivo boleznijo.
Papež je zaključil z besedami zagotovila, tla je Cerkev zaščitnica miru in pravice, varuhinja prava in morale, ki bo vedno znala biti voditeljica za slogo med socialnimi sloji. Ob koncu je podelil apostolski blagoslov vsem navzočim in vsemu italijanskemu narodu, zlasti pa vsem tistim, ki imajo zaradi prizadejanega trpljenja pravico na njegov poseben blagoslov. Vsi navzoči so nato poljubili prstan, medtem pa je imel sv. oče za vsakogar prijazno očetovsko besedo.
Novi nemški veleposlanik v Vatikanu izročil svoje poverilne listine
Vatikan, 5. julija. Papež Pij XIT. je danes dopoldne v slovesni aavuienci sprejel novega nemškega veleposlanika von VVeisziickerja, ki mu je izročil poverilna pisma, ki ga akreditirajo pri sv. stolici. Med avdienco, ki je bila v jirestolni dvorani, je veleposlanik prebral poslanico, na katero jo sv. oče odgovoril. Potem ko je predstavil svoje sodelavce, je bil veleposlanik sprejet v zasebno avdienco v knjižnici sv. očeta. Z njim jo imel dolg in prisrčen raazgovor.
Nato je nemški veleposlanik obiskal kar dinala Maclioneja, državnega tajnika, in kardinal Maglione je nato vrnil obisk, ko se jc osebno podal v nemško veleposlaništvo.
Zastopstvo GUF-a v Budimpešti
Budimpešta, 5. julija. AS. Včeraj je prišlo v ^u dimpešto zastopstvo GUF-A, ki ga je vodil profe sor Padriano. Na postajo so prišli pozdravit goste zastopniki madžarske vseučiliške organizacije in »Levanteja«. Zastopstvo GUF-a bo gost madžarske vseučiliške zveze in se bo udeleževalo dela na zborovanju italijansko madžarskega kulturnega se sestanka.
Angleške zažigalne steklenice na švicarskih poljih
Bern, 5, Julija. V kantonu Fribourg so našli na poljih zažigalne steklenice, ki so jih metala letila in so angleškega proizvoda. V steklenicah je bil fosfor in še drugi strupi,
General Sikorski ubit
Lalinca, 5. julija. AS. Poročajo, da je pri od-letu z nekega letališča pri Gibraltarju strmoglavil angleški bombnik, tipa »Liberator« in se razbil. V bombniku je med drugim bil tudi Sikorski, predsednik takoimenovane poljske vlade v Londonu s svojo hčerko. Pri nesreči sta bila oba ubita. Generala Sikorskcga je spremljal general Klomecki in drugi sodelavci v njegovem generalštabu. Vsi so se pri nesreči ubili, razen pilota, ki je nevarno poškodovan.
Japonska bo podpirala boj Indije za neodvisnost
Tokio, 5. julija. AS. Predsednik vlade general Tojo je poslal poslanico indijski zvezi v Scionarju in je bila poslanica prebrana na včerajšnjem velikem zborovanju. General Tojo pravi med drugim:
»Naš imperij je neomajno odločen z vso silo podpreti Indijo v boju za njeno neodvisnost, kakor to želi ves indijski narod. Naš imperij iz vsega srca upa, da bo gibanje za indijsko neodvisnost še bolj živahno ne samo v Indiji, ampak tudi v tujini. Žalosten angleški vpliv mora biti čimprej mogoče odstranjen z vse indijske zemlje. Naš imperij je vedno imel vero in zaupanje v svoje prijatelje. Japonska, Nemčija in Italija so odločene, da se ne bodo dale spraviti s tira od zahrbtne angleške politike in naslanjajo 6voju dejanja ua pravičnost.«
Neumnosti sovražne propagande
Rim, 5. julija. AS: Navajamo nekaj zgledov sovražne neumnosti: »Nevvs Cronicle« objavlja dopis iz Glasgovva. V dopisu je razgovor z mornarjem angleške trgovske mornarice Williamom Achi-baldom, ki se je pied kratkim vrnil iz Italije. V razgovoru se kakor običajno navaja, »da Italijani žele, da bi kmalu prišli angleški osvoboditelji«.
»Daily Maik ima čez celo prvo 6tran naslednje naslovo:
»Duce je sprožil nov val terorja v Italiji, italijanska policija ima vsa polnomočja« Uredništvo pa je z vidnimi črkami pripisalo: »Policijsko nasilje vlada nad vso Italijo. Mussolini je včeraj podelil načelniku italijanske policije izredna pooblastila, da bi okrepil notranjo fronto in zagotovil javen red.«
Londonski radio je dne 3. julija poročal, »da imamo danes novico o neki drugi stavki, in sicer točno v Triesteju med pristaniškimi delavai, ki so zapustili delo, da bi dosegli zvišanje mezde. Stavka so je začela v marcu in zdi se, da je sledila takoj tisti stavki 50.000 delavcev v vojni industriji v Turinu.t
Iz gospodarstva
Hrvatski Bankverein v Zagrebu Izkazuje ca
lansko leto pri glavnici 125 milij. kun povečanje čistega dobička od 6.12 na 11.6 milij. kun, del dobička se porabi za okrepitev rezerv, ki so naraslo v bilanci od 36 na 47 milij., del pa na nov račun,
Izdelovanje plugov na Hrvatskem. Letna potreba plugov znaša na Hrvatskem 10.000 komadov, nadalje potrebuje hrvatsko kmetijstvo letno 1000 srpov, 5000 sejalnih strojev in 1.3 milil, komadov drugega kmečkega orodja: lopat, krampov itd. Da bi se zmanjšal uvoz, bo Hrvatska pospeševala svojo domačo proizvodnjo. V teku enega meseca bo dano na razpolago kmetijstvu 1000 plugov domače proizvodnje.
Madžarska industrija dela za Nemčijo. Madžarska in Nemčija se vzajemno trudita, da bi znižali veliki aktivni klirinški saldo, ki ga ima Madžarska v Nemčiji. Sedaj je to vprašanje delno rešeno s kreditom 200 milij. mark, ki' bo služil za dobave po končani vojni. Madžarska bo nabavljala po i'o)očenlh cenah razne surovine in industrijske proizvode v Nemčiji.
Julij Meinl, Dunaj. Podjetje javlja, da je bila
triestinska podružnica izpremenjena v samostojno delniško družbo z glavnico 1 milij. lir. Na novo je ustanovil dunajski Mcinl 4 podružnice na Hrvatskem, 2 v Srbiji., tako da ima sedaj dunajska tvrd-ka 292 podružnic, ves koncem pa 676 podružnic.
Jadranskopodusavska banka v Beogradu je sklenila zvišati glavnico od 24 na 40 milij. din.
}
»Ta sovd dav je cesar Napoljon I«
Po muzejski zbirki, ki spominja na življenje Ljubljančanov
pred 100 in več leti
V zahodnem hodniku Narodnega muzeja v Ljubljani je razstavljenih nekaj lepo urejenih domačih zbirk in zgodovinskih zanimivosti, ki so vredne, da si jih vsakdo ogleda. To velja najprej za omarico, v kateri so zbrani predmeti, ki spo-. minjajo na okus Ljubljančanov pred 100 leti. Oko se ustavi najprej na sliki, ki prikazuje procesijo v času kongresa. Sliko so izdelali največ zaradi tega, ker se je je udeležil sam cesar. Pri natančnem ogledu zasledimo podrobnosti meščanske nošnje pred 100 leti, značilna pa je tudi »roka pravice«, ki moli iznad rotovža. Kakor znano, je bila roka pravice znak tržnega sodstva; zdaj je razstavljena v mestnem muzeju v Turjaški palači, na sliki strni pa jo je dobro videti, kako je bila postavljena ob balkonu.
Na ljubljanski kongres spominja tudi namizna un: na njenem spodnjem delu vidimo pozlačeno podobo treh cesarjev (avstrijskega, pruskega in ruskega), na nihalu pa je pritrjen angel miru, ki plava pred likom državnih poglavarjev. Pred uro je razstavljen del tkanine iz paradnega pasu carja Aleksandia. Tu je še lepa vrsta značilnih predmetov, ki govore o takratnem okusu in o opremi meščanskega stanovanja. Gre n. pr. za izdelke ljubljanske fajanse, med katerimi je morda najlepša košarica, zraven vidimo barvano biderma-jersko steklo, kanglice iz belega stekla in še vrsto posodja, ki je krasilo ob slovesnih prilikah mize, sicer pa jc bilo razstavljeno v omaricah.
Moda pred 100 leti
Ko gledaš podrobneje in poslušaš izvajanja ravnatelja g. dr. Mala, se šele prav zaveš, koliko se je spremenilo v teku zadnjega stoletja, odkar imamo elektriko in odkar ni več v navadi, da bi sedele gospe s pahljačami v rokah ali da bi se sprehajale po ulicah s pisanimi sončniki. Takrat so se morali zadovoljiti s svetilkami na olje, s svečami in podobnim. Razstavljena sta dva primera takih svetilk, videti pa je tudi senčnik, ki ga je postavil meščan na mizo, da je laže pisal ali čital. Dalje vidimo svečnik s papirčki za prižiganje, pahljače, pompaduro, šivalni neceser, črnilnik pisatelja Mihe Kastelca in portrete v vosku, ki so bili takrat v navadi in so z njimi krasili stene. Ne manjka seveda majolik, pa starih igralnih kart. Zanimiv je tudi aparat za puščanje krvi z unčo, s katero so jo merili.
Spomini na francosko zasedbo
Še ena omara je na istem hodniku, ki spominja na Napoleonovo Ilirijo. Tu so zbrani predmeti, ki so zgodovinske vrednosti, nekaj pa tudi takih,
Društvo stanovanjskih najemnikov uspešno dela	> i
Pred nedavnim je imelo Društvo stanovanjskih najemnikov občni zbor. Društvo deluje že dobrih enajst let in je bilo v tem času mnogo storjenega na poprišču stanovanjske zaščite v prid skupnosti. V Ljubljani je 20.000 stanovanjskih najemnikov, pod čijih streho je naimanj štirikrat toliko družinskih članov. Razmerje med Društvom stanovanjskih najemnikov in hišnimi posestniki je bilo prav dobro. Večina hišnih posestnikov je razumela izreden položaj zaradi vojnih razmer in upoštevala gmotno stanje najemnikov.
Članov ima društvo 350. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Kisovec Ivo- pokr. glavni arhivar; Zupan David, prof.; Pacheiner Vlasta, profesor; Leben Franc, viš. poštni kontrolor; Rosina Joško, kapetan I. ki. v pok.; Miiller Janko, sodnik okr. sodišča; Rismal Melhior, uprav. mešč. šole; Juh Avgust, viš sod. ofic. v pok.; Šuštar Janez, podpregl. fin. kontrole; Štancer Ludvik, viš. rač. inšpektor Vis. kom. — Namestniki; dr. Grad Anton, prof.; Mr. ph. Podvržič Albin, lekarn, referent Vis. kom.; Supančič Drago, strok, učitelj; Kogov-šck Ivan, uradnik poštne hranilnice; Gspan Alfonz, prof.
Novo izvoljeni odbor je na prvi seji izvolil za predsednika g. Iva Kisovca, za podpredsednico go. prof. Vlasto Pacheinerjevo, za tajnika g. prof. Davida Zupana in za blagajnika g. Joška Rosino. Uradne ure odbora so vsako soboto od 4 do 5, blagajnik pa bo posloval vsak dan od 9—12 v prostorih društva v Wolfovi ulici 10-11., ki jih je dal odboru blagohotno na razpolago predsednik Zdrur ženja javnih nameščencev Ljubljanske pokrajine
Novi odbor se je hitro lotil dela, da bi rešil V6a najvažnejša vprašanja, ki tarejo stanovanjske najemnike. Stopil je v stik s pristojnimi oblastmi in uradi in deputacija, v kateri so bili predsednik, tajnik in odbornik, je bila sprejeta pri ljubljanskem županu generalu Rupniku. Župan se je podrobno zanimal za načrte društva in mu tudi obljubil pomoč občine ter zagotovil predstavnikom organizacije svojo naklonjenost.
s starega ulnjaka, ki kaže naslednji prizor: francoski vojak leži v zibelki in spi, slovenski kmet pa ga nevoljno ziblje in drži na hrbtu bičevnik.
Cviček pa je bil slaven že pred 100 leti ma
Med zgodovinskimi spomini, ki so razstavljeni v bližini vitrin, od katerih je posvečena prva Ljubljani pred 100 'cti' druga pa Napoleonovi Iliriji, velja opozoriti še na nekatere druge predmete. Najprej vidimo avstrijska odlikovanta iz na-poleonovih vojska, potem prstan misijonraja dr. Ign. Knobleharja ter iglo s podobo MiloAa Obre-noviča, ki se je mudil v Ljubljani 1. 1848. Stari Ljubljančani se bodo morda še spominjali na trgovino, ki je dobila po njem ime Tu je dalje Vodnikova tobačnica za njuhanje, Jurčičeva denarnica in pečatnik angleškega prirodopisca Davyja. Davy je bil namreč med prvimi inozcmci, ki so poveličevali v svojih spisih lepoto naših krajev in kulturno stopnio prebivalcev. Zlasti navdušen je bil Davy za krajinsko slikovitost Savske doline, ki jo prišteva med nailepše v Evropi. Pahvalno piše tudi o naših kmetih, ki imajo pri vsaki hiši nabožne knjige, ne pozabi pa na cviček, na značilno pijačo dolenjskih goric. V zvezi s temi spominskimi predmeti naj omenim še dvoje kovina-stih spominskih ploščic, katerih prvo so vzidali v temelje uršulinske cerkve 1. 166?-, drugo pa v temelje knežjega dvorca 1. 1660. Tu so razstavljeni tudi venci, katere so poklaniali ljubljanski maturanti na čast spominu pesnika Prešerna. S tem seveda še ni izčrpana zbirka demačih kulturnih dar bi lahko rekli, da so kmetje z mefanimi ob- j in spominskih dragocenosti, o .katerih pa bomo čutki gledali na Francoze, O tem priča podoba spregovorili šc prihodnjič kaj.
Poceni učenost ali imenitnost tujk
ki poživljajo pestrost razstave. Tu vidimo Napoleonov patent — listino, s katero je naznanil ustanovitev ilirskih dežel. Podpisana je bila v Schon-brunnu 1. 1809. Zraven je tiskovina, s katero jc dan poorej svaril škof Dolcr.jce pred nepremišljenimi upori. Tu so tudi podobe francoskih predstavnikov oblasti Marmonta in Nodierja, na vodene sioverske može takratne dobe pa spominjata sliki barona Zoisa in Vodnika, Ne manjka se-ved.i primerov francoskega denarja, medalj, pečatnikov, znakov za stražnike ;n za t.mlno milico. Obilta je zbirka predmetov, ki spomir iajo n« frami.se ne, ki so ustanovili »Ložo ptiialeljev rim-skeoa kitd;a«. Prav zanimiva je obredna oprema, ki so jc rabili pri sejah: d/a predpasr.:ka, vrsta insignij za člane v obliki zidarske opate, ključev, z/ezd mečev, knjig itd, Zraven leži tudi diplom* in neizpolnjena tiskovina, s katero so vabili svo;e člane' k sejam.
V posebnem okvirju vidimo novčič z okornim napisom. Tega je dobil nekoč kmet, ki je ponudil Napoleonu hvojo pipo, ko je bil ta med ljudmi in si je zaželel nekai dimov. Nad novčifem beremo naslednje: »Ta sovd dav je cesar Napoljon I. Mi-helu Bernaču ker je iz njegove faife kadiu«. Ven-
Dobro stoletje je že minulo od tega, ko je bila med izobraženci po svetu navada, da so sc josluževali tujega jezika v besedi in pismu, 'osebno udomačen je bil med evropskimi višjimi krogi francoski jezik, ki so ga govorili na dvorih, v diplomatskih krogih, pa tudi sicer v visokih plasteh družbe. Navada tedanje dobe je že preživeta, in povsod govorijo lepo materinščino, tu pa tam pa še vedno naletite na ljudi, ki jim je zelo všeč, če se morejo izražati vsaj navidezno učeno ali drugače kot »navadni« 1 j ud je.
Takole približno me je zbadalo v uho 7,ad- . njič, ko sem docela nehote prisostvoval pogo- ' voru v kavarni:
»Kompliment, milostijivica!« jo je nagovoril ljubezniv gospod, ko je prisedel.
Čez čas si je zaželela »žurnalov«; motrila je modo ter kritizirala fazone. Z znancem starejših let sta se nato pogovarjala o nekih minimumih in maximumin, pa o eksistenci, depresiji in podobnem. Nimam pojma, za kaj je šlo, in me tudi ni zanimalo, pač pa so me kruto in brez usmiljenja trkale po glavi vse mogoče tujke. Ozrl sem se, da bi videl grofico 7. monoklom ali kaj podobnega, bil pa je docela navaden obraz ljubljanske gospodične.
Narobe je to, sem si mislil; kaj se muči s tujkami, katerih morda niti prav ne razumel Takim in podobnim, ki mislijo, da pomeni jo tu jke zabelo lepi govorici bi povedal, da je njih moda že davno za nami. Mnogo boljši vtis boš napravil v vsaki resni družbi, če boš govoril lepo v dnini materinega jezika. So seveda tudi ljudje, ki pravijo, da se 7, rabo tujk izražajo laže in točneje. Tu pa tam bi to držalo, za
Zadnji rok za osebne izkaznice
Opozarjamo, da je rok za vložitev prošenj za zamenjavo osebnih izkaznic potekel 30. junij^ za one, ki morajo imeti izkaznice, t. j. za mo£ke od 15. do 50. leta, ter bodo oni, ki prošenj niso vložili, morali sami nositi posledice, če ne bodo imeli novih osebnih izkaznic. Poslovalnice za sprejemanje prošenj bodo zaključile poslovanje 10. julija. Do tega časa (tudi v nedeljo, 4. t. m., od 8 do 13) lahko predlože prošnje še oni, ki zadnje dni meseca junija zaradi prevelikega navala niso prišli na vrsto ali pa so bili zaradi bolezni ali drugega upravičenega razloga zadržani. Pač pa bodo odprte nove poslovalnice za mestne okraje onkraj kontrolne črte, a čas in kraj bo objavljen o pravem času.
Najvišje cene na živilskem trgu
Kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; glavnata solata 3.70 L; radič 3.70 L; špmfiča 3.35 L; ohrovt 3 L; domača cvetača 3.35 L; kolerabice 3 L; rdeča in bela redkvica 4 L; grah 6 L; rabarbara 4 L; rdeča pesa brez listov 3 L; nova repa brez listov 2 L; buče 2 L; bučke 4 L; kumare 6 L; novi krompir 3 L; peteršilj 4 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; nova čebula 3 L; šalota 4 L; novi česen z zelenjem 4.50 L; osnaženi hren 4 L; liter borovnic 3.50 L; gozdne rdeče jagode liter 10 L; češnje 1. vrste G L; češnje II. vrste 5 L; jajca kos 2.50 L.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki 6e dobe v mestnem tržnem uradu po 20 6totink.
tri četrtine tujk pn bi lahko rekli, da se jih
poslužujejo ljudje docela po nepotrebnem.
Ne gre za to, da bi povsem iztrebili tujke. Nekatere tu je besede so že tako udomačene, da bi jili bilo težko zamenjati čez noč z domačimi izrazi. Gre pa za dober okus v izražanju, bodisi v govoru ali v pisavi, pa še za načelo, da zbiramo besede, ki v slovenščini lepše zvenijo in ki jih ru/.unie tudi manj izobraženo ljudstvo.
G0SP00ARSTV0
Likvidacija rudarsko-topilniške strokovne zadruge
Zadnji »Službeni list« prinaša "V julija od-
ločbo Visokega komisarja, ki zapušča upravni odbor II uda rs ko-top j I n iške strokovne zadrug« /a okoliš rudarskega glavarstva v Ljubljani, — Za izrednega komisarja navedene ustanove je bil imenovan / nalogo, izvesti njeno likvidacijo inž. Segu it i Tulij, na katerega preidejo vso pravice, ki so doslej prikazane redni upravi in skupščini. — Naredim je stopila v veljavo na dan objave v »Službenem listu« Ljubljansko pokrajine.
*	1
Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Snlus d. d. v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega sveta inr. ph. Koželj Ivan.
Iz zadružnega registra. Pri Kreditni zadrugi trafikantov v Ljubljani so bili izbrisani člani upravnega odbora. Novak Jernej, Lunder Boris iu A ličili Izabela Vpisali pa so se člani štrukelj I eopolod, trafikant, Ciril Metodova ul. "■>7, Pečar Kranja, trafikantinja, Povšetova ul. 17 in trafikantinja Kiuctič Ivana, Cesta Arielle Rea.	,	. ,
Zagrebška bor/.a. Zagrebška borza je kot znano začela poslovati dn<> tO. junija I94l in jo imela lansko leto 472 milijarde kun prometa, dočim je promet leta 194I znašal samo 2.6 milijarde kun. Povečanje prometa ni pripisovati v toliki meri povečanju blagovnega prometa, temveč v prvi vrsti zvišanju cen zn uvozne in izvozne proizvode. Za predsednika borze je bil ponovno izvoljen dr. Stanko Svrljuga, za podpredsednika dr. Dragutin Cekuš in I.eonaril Grivičič, za člane pa dr. Nikola Kostrenčie, dr. Branko Krnic. Milan Milic. dr. Branko Pli-verie in Stevan Tubie.
Karteli na Hrvatskem. Od 106 kartelov, ki so obstajali na Hrvatskem ob ustanovitvi države, jih obstaja samo še t bila vpisana v register, naredba o kartelili.
)ia kartela nista ker šc ni izšla no\a
Letošnji novomašniki so prejeli posvečenje
V nedeljo je ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-man posvetil 21 letošnjih novomašnikov ljubljanske škofije. Posvetitvenih obredov, ki so se začeli ob sedmih zjutraj v stolnici, se je udeležilo veliko število vernikov, zlasti pa mnogo najbližjih sorodnikov, posvečenih novih mašnikov. Po končani posvetitvi in prvikra. družno s svojim škofom opravljeni najsvetejši daritvi so novi mašniki skupno podelili vsem v cerkvi zbranim vernikom novemašniški blagoslov.
Novi mašniki bodo večinoma vsi peli nove maše 11. julija. Spodaj navajamo, kje jih bodo peli in kdo jim bo pridigal: Avguštin Alojzij (Radovljica), nova maša 18. julija v Novem mestu, pridiga g. dr. Andrej Snoj; Slapšak Božidar (Radovljica). Ljubliana-Šiška, Višnja gora 11. julija, pridiga p. dr. Tomaž Kurent; Brgant Valentin (Škof;a Loka), Ljubljana-Šiška 11. jul., pridiga g. p. Flor. Rnmšak; Lokar France, Višnja gora 11. julija, pridiga g. Janez Veider; Kmet Janez, Sela pri Sumberku 11. julija, pridiga g. kaplan Kunstelj France: Ostronič Janez, Vinica 11. julija, pridiga g. župnik .Pokorn Jože; Gole Jože, (Dobrnič), Ljubljana, Sv. Peter 11. julija, pridiga g. župnik Alojzij Košmerlj; P«r-čič Jože, Šmarje pod Ljubljano 11. julija, pridiga
g. kan. dr. Janez Kraljič; Šink Matija (Škofja Loka), Žalna 11. julija, pridiga g. Stanko Grims; Fer-din Janez (Stara Loka), Ljubljana, Lconiščc 11. julija, pridiga g. prof. dr. Janko Kotnik: Polda Anton (Gorje), Vidcm-Dobrepolje 11. julija, pridiga g. kaplan Janez Lavrih; Škoda Melhior. Čatež pod Zaplazom (Mala Loka) 18. julija, pridiga g. iupnik Ignacij Škoda; Perčič Stanko (Želimlie), Ljubliana, Selo 5. julija; pridiga g. kan. dr. Janez Kraljič; Seljak Vojko (Žiri), Zaplana 11. julija, pridiga un. prof. dr. Ignacij Lcnček; Golob Peter (Naklo) Do-brepolie 18. julija, pridiga Franc Golob; Povie Leopold (Žužemberk), Novo mesto 11. julija, pridiga gosp. prior Valerijan Učak; Šega Vincenc, Grahovo pri Cerknici 11 julija, pridiga g. msgr. Matija Škrbcc; Kastelic Franc, Št. Lovrenc ob Temenici 11. julija, pridiga g. univ. prof. dr. Andrej Snoj; Lavrič Ciril (Zabnica), Ljubliana. Marijino Oznanjenie 11. julija, pridiga g. župnik Janez Kle-menčič; Zorman Viktor (Velesovo), Polhov Gradec 11. julija, pridiga g. župnik Ivan Vilfan; in Kern France (Velesovo), Hinje 11. julija, pridiga g. župnik Štefan Horvat.
Naj jih Bog obilno blagoslovi in naj mu bo prijetna njihova prva daritev.

Novi mašniki so dali po opravljeni posvetitvi v stolnici prvič svoj mašniški blagoslov.
KULTURNI OBZORNIK
rtevija Katoliške akcije
Poleg Grivčevega članka, o katerem smo že govorili, je glavni članek v tej dvojni številki napisal prelat dr. Alojzij Odar ter razpravlja o »Svobodi in sili v Cerkvi«. Je pa to resnično eno najbolj perečih vprašanj v pojmovanju Cerkve, kjer 6i predvsem laiki ne znajo prav ustvariti razmerja med tema dvema nasprotnima si težnjama v katolištvu. Predvsem je jasnost teh pojmov skvarilo liberalno ozračje, filozofski nazor prejšnjega stoletja, pa tudi poznejši modernizem, ki je Cerkev označeval kot načelno sovražnico svobode. Te svobode pa v Cerkvi ne najdejo, ker si Cerkev pač predstavljajo po svoje, subjektivno, ne pa s stališča Cerkve; tako jim naj bi bila Cerkev zgolj ljubezenska, iie pravna, temveč zgolj notranja, ne zunanja, duhovna in ne svetna, svobodna in ne organizirana, široka in ne ozka ali omejena, kakor se v sodobni revialni žurnalistiki postavlja zelo rado nasprotje med Cerkvijo po njihovem pojmovanju, in Cerkvijo,' kakor se kaže njihovim subjektivističnim očem. Dr. Odar pa s tem člankom hoče pokazati cerkveno stališče v teh vprašanjih, kajti »Cerkev ima vedno pravo zavest o sebi« in »če se glede Cerkve ne bomo orientirali po Cerkvi, po kom pa naj se, če hočemo zvedeli cerkveno stališče o kaki stvari? Poznati pa moramo pravo stališče, to je tisto, ki je res cerkveno, ne moremo se zadovoljiti s tem, kar ima ta aH oni pisatelj za stališče, ki bi ga morala Cerkev imeti ali ki ga po nieeovem dejansko Cerkev ima. Zato se moramo orientirati po uradnih cerkvenih izjavah.* Tako pravi pisatelj v uvodu k tej eerkveno-pravni
razpravi, ki vsebuje v celoti 30 strani. Tu je dr. Odar razbral podrobno tiste paragrafe v cerkvenem zakoniku, ki govore osvobodi in sili, n. pr. dve poglavji o svobodi: o vstopanju v Cerkev (sv. krst) in o svobodni volitvi stanu (duhovnega, redovniškega, zakonskega). To sta glavni vprašanji, kjer se zakonik spušča v vprašanje o človekovi svobodi. Dr. Odar podaja natančen in izredno zanimiv historiat, kajti za človekovo svobodo se je morala borili s tremi važnimi činitelji: z rimskim ususoni »patria potestas«, ki je do XII. stol. potiskala v stran zahtevo, da bi si otrok sam lahko svobodno izbiral poklic. Postavila se je na stran otrokove svobode proli pretirani rimskopravni očetovski pravici. S tem v zvezi je bilo ludi vprašanje: ali je dovoljeno krstiti otroka proti očetovi volji ali ne in v katerih primerih? Potem se je morala boriti tudi proti vladarski oblasti za človekovo duhovno svobodo, saj je branila proli krščanskim vladarjem versko svobodo nekrščenih državljanov. Tako torej pri teh vprašanjih rešuje probleme, kakor: Ali je dovoljeno siliti nekristjanc k pridigi? Vstop v Cerkev mora biti svoboden, o krstu otrok ne-krščanskih staršev, o svobodi vere in vesti (kar je samo »lepa beseda za nelepo stvar« (o svobodi delovanja itd.). Tako se iz tega vidi, da »glede nauka in nravnosti seveda v Cerkvi ni svobodne izbire, ker pač to področje po svoji naravi take svobode ne dopušča. V ostalih področjih je zmerna svoboda priznana, seveda v mejah, ki jih narekuje naravno pravo, pamet in življenjska skušnja.«
Drugo vprašanje pn je glede — sile v Cerkvi. Tu je razdelil tvarino na vprašanja: Kako je s silo? Kaj Cerkev kaznuje? S čim Cerkev kaznuje? Kako Cerkev kaznuje ter še posebej o izobčenju. S temi poglavji ie pokazal na način uporabe sile, ki jo Cerkev tudi uporablja, da bi tako zavarovala red in nepokorne člane prisilila, da nehajo biti
trdovratni. Pa tudi duh kaznovanja je nazorno prikazan. Različno jo sicer gledanje laika od Cerkve na pogrešek: na pr. za »malenkost« udeležbe dvoboja Cerkev strogo kaznuje, toda Cerkev vidi v tem velik greh. Cerkev pri kaznih ni slabotna in -šlevasta, nasprotno, prej stroga, kajti zaveda se, da je varuhinja duš~ter ji jc blaginja javnosti pred blaginjo posameznikov. Zaključuje pa važni članek z oznako: »Če se ob k011 ou takšnega proučevanja uradnih cerkvenih izjav in določb ozfemo na govorjenje o Cerkvi pri nekaterih modernih pisateljih, ki so zašli v spiritualizem in nehote posredujejo misli modernega protestantizma in ne še popolnoma premaganega modernizma, vidimo šele, kolikšna je razlika med obojnim nahranjeni. Čeprav so nekatere misli teh pisateljev zelo lepe in globoke,, je vendar v celoti podoba Cerkve, kot jo oni predstavljajo, skoraj bistveno drugačna kot ta, ki nam jo kažejo cerkvene izjave in določbe. Kakor so v zmoti tisti, ki bi hoteli napraviti Cerkev preveč zemeljsko, tako se molijo ti, ki jo hočejo popolnoma odtrgati od zemlje. Cerkev je organizirano kraljestvo božje na zemlji. Vprašanje o svobodi in 6ili v Cerkvi nam v mnogočem odkriva razmerje med obema poloma v Cerkvi: Med božjim kraljestvom in zemljo.«
Kot tretji članek je izšlo predavanje dr. Jožefa Basaja o pokojnem prof. Tomcu, kjer ga njegov ožji laični sodeiavec že iz akademskih let označuje kot organizatorja in ideologa ter še posebej kot značaj. Tu poudarja, da ga ni bilo od MahniČa sem pri nas človeka, ki bi tako odločno, določno in jasno izpovedoval in branil čistost, brezkompromisno in neomejeno veljavnost katoliških načel v zasebnem in javnem življenju. Tu govori o njegovem delu v dunajski Danici, pozneje pri Mladcih in Katoliški akciji, ki je bil Tomee ideolog.
Kot katoliiki organizator 6c je izkazal pač
najbolj v organiziranju mladine proti komuni7.nm, katerega sistem je poznal do potankosti. Mladcem je izgradil tudi poseben organizacijski sistem. Posebno tople besedj pa je našel za osebni značaj pokojnega profesorja. Govor, ki ga tu objavlja, je bil govorjen Mladcem.
Zadnji članek Različno gledanje je važno dopolnilo predvsem k Ušeničnikovemu članku v zadnji številki Revije Katoliške akcije, kjer je ta naš filozof pokazal na idejno ozračje pred prvim katoliškim shodom pri nas pred petdesetimi leti ter označil pri tem nosilce slovenske začetne liberalne miselnosti. Proli očitkom, da je ta članek in tudi članek prof. Turka o vrednosti protestantizma, ne-znanstven, sedaj l.-j prinaša nove dokaze o libe-ralstvu imenovanih pisateljev za to dobo pred I. kat. shodom, čeprav so se pozneje v življenju zelo spremenili (na pr. Levstik. Stritar). Glavno pa analizira »drugačno gledanje« nekega katoliškega dela na ta vprašanja, ki gleda na naše literate vse preveč s stališča literature in estetskega gledanja: on gleda na te literarne vrednote ob tej priliki kot nravni in verski kritik. L-j se bori proti očitkoma »integralnosti in totalitarizma«, ki so ga vrgli »Zarjani« svoj čas proli struji, ki gleda na probleme življenja na Ušeničnikov način. V sedanjem odgovoru jc dobro karakteriziran modernizem ter njihov vpliv pri nas, ki označuje i«vojsko gledanje Zarjanov za liberalno gledanje, ker jo to dediščina nekdanjega gledanja pravih in katoliških nn pol liberalcev, ki so se prav tako plašili, da ne bi bili premalo svobodni in neodvisni.« To je »drugačno gledanje«, ki je v današnji preizkušnji časa marsikoga iz tega kroga odvrnilo od Cerkve.
Taka je vsebina prve dvojne številke Revijo Katoliške akcije (letna naročnina 40 lir). Za uredništvo odgovarja kanonik dr. Janez Kraljič. Uprava v Kopitarjevi ulici 2 (Ničman).	Id
^ho&uM, novice
Koledar
Torek, 6. malega srpana: Bogomila, sveta žena; Dominika, devica in mučenica; Riksij, mu-čenec.
Sreda, 7. malega srpana: Vilibald, škof; Benedikt XI,, papež; Edilbuga, devica.
Zgodovinski paberkl
malega srpnnn:
I. 1770. so Rusi pod vodstvom Alekseja uničili turško brodovje pri Inki Češmi nasproti otoku Kiosu v Egejskem morju. Tej zmagi na morju so sledile tudi zmage na kopnem Ruske zahteve proti Turčiji so z uspehi rastlo iz dn.na v dan. Poljska, ki je bila e svojimi notranjimi zmedami povod vojni, je morala nositi tudi del stroškov. Da bi zmanjšal rusko ozemeljske zahteve na jugu in da se ne bi rušilo ravnotežje, je predlagal pruski kralj Friderik II., naj si Rusija, Prusija in Avstrija vzamejo vsaka 011 dol poljske ljudovlade. Rusi so vzeli Bolo Rusijo, 1'rusi Zahodno Prusijo in okrožje ob Noleču, Avstrijci Galicijo. Poljska ljudo-vlada jo morala v svoji onemoglosti to razkosavanje lastnega telesa mirno sprejeti; bližal se je začetek njene tragedije. Po ponovnih porazih so Rusi in Turki sklenili mir v Kučuk-Kajnardži I. 1774. Vlaška in Moldavija sta dobili samoupravo, Krim so spremenili v neodvisno tatarsko republiko, Rusi so dobili nekaj mest ol> Črnem morju in pravico svobodne trgovine v turških morjih. Mir v Kučuk-Kajnardži je jasno pokazal, da je turška sila v zatonu; nastalo je vprašanje, kako razdeliti dediščino bolnika ob Bosporju, da se pri tem ne poruši ravnotežje evropskih sil. (Vzhodno vprašanje.)
6. malega srpana:
L 788. je poslal Karel Veliki bavarskega vojvodo Tasiln, ki se je skušal s pomočjo Avarov odtrgati od frankov*-ko države v samostan. Bavarsko je tesneje povezal s svojo državo. Slovenci, ki so prišli konec prve polovice 8. stoletja pod politični in kulturni vpliv Bavarcev, ko so pri njih iskali pomoči proti vzhodnim sosedom Avarom, so po zlomu Bavarske prišli pod neposredno oblast Frankov, vendar se s tem njihov položaj ni veliko spremenil —
1. 1835. je utonil pri kopanju v Savi pri Tolmačevem Mntija Cop, rojen 1707. leta v Žirovnici na Gorenjskem. Po dovršenih študijah je postal humanitetni profesor na Fiumi, potem v Lvovu, k jer je dve leti predaval tudi na univerzi. Jeseni 1827. se je kot gimnazijski profesor vrnil v Ljubljano in kmalu postal knjižničar lieejske biblioteke. Čop jo bil temeljito izobražen klasični filolog, germanist, romanist in slavist, polog svojega materinega j" poznal še dvanajst drugih jezikov. Bil je estetsko izobražen filolog ip slovstveni zgodovinar, ki mu jo obsežno jezikovno znanje omogočilo branje velikih dol svetovnih književnikov in lastno sodbo o njih. Čop je bil kot poznavalec klasičnih in modernih slovstev in pesniških oblik Prešernu in mladi slovenski literaturi vodnik v esfet6kih in literarnih vprašanjih. Pkupno s Prešernom se je trudil za estetsko izoblikovanje slovenskega jezika in za pravice osebnostne poezije. Čopov pomen za slovensko literaturo je najlepše označil Prešeren v pesmi »V spomin Matija Čopa«. Kljub svojemu velikemu znanju pa je Čop le malo pisal. Poleg ocene Kranjske Čbelice, kjer je pokazal vrednost Prešernove poezije, je napisal še pregled slovenske literarne zgodovine, ki pa je izšel šele 1. 1804. čop je bil izrazit estetski uživatelj, ki mu manjka osebne ambicije; od tod pri tako ogromnem znanju tolikšna literarna neplodnost.
Novi grobovi
+ G. Boncelj Ivan, zvaničnik državne železnice v Ljubljani, je umrl v 61. letu starosti. Pogreb bo v torek, 6. julija, ob pol štirih popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
+ Rodbini g. Pavla Sušnika je smrt iztrgala hčerko Nedico, ki se je preselila med nebeške angele. Pogreb bo v torek, 6. julija, ob pol treh popoldne iz kapclice sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
■f" G. Davorin Grobelnik, poštni inšpektor, je umrl v Beogradu, kjer je pokopan.
Naj rajnim sveti večna luč! V6em, ki Žalujejo
za njimi, naše iskreno sožalje4
Cerkveni vestnik
Duhovne vaje zn učiteljice in uradnice
(običa jne vsako leto) bodo letos od 14. do 18. julija. Prosimo, prijavite se takoj na: Predstoj-ništvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, kjer dobite ostala pojasnila.
—	Mariborčan Lešnik — zmagovalec na Šahovskem turnirju v Hitzingu. Na velikem šahovskem turnirju, ki ga je priredil šahovski klub v Hitzingu, |e tekmoval samo en Štajerec in sicer Mariborčan Lešnik, ki je odnesel šest zmag in sicer proti dr. Vieltorfu, Orienter-ju, Hansu Muller-ju, Pičaku, Elmu ,in Kopeckemu, dalje štiri remi proti dr. Aschenbrenncrju, Schwamenhofcrju, von Bermeriu in Watzlu. Zgubil pa je samo partijo proti Weis.su. Lešnik je torej dosegel osem točk in postal zmagovalec. Drugo mesto si je priboril essenski mojster Elm skupaj s češkim mojstrom Pičakom s sedmimi točkami, četrti je bil s 6 111 pol točkami faški moister Kopecky. Sledili so s šestimi točkami von Bermer (Beograd), Schvvam-menhofer (Dunaj) in Orientcr (Dunaj). Značilno je, da med štiri nagrsijenimi šahovskimi mojstri ni nobenega Dunajčana.
—	Vroča prva julijska nedelja. Nedelje od sredi marca naprej so bile še nekam vedno lepe, sončne, tople in brez dežja. Bilo je vsega 5 nedelj, ko je nekoliko porosilo in je bilo deževno. Zadnja junijska nedelja je bila čemerna, toda prva julijska je bila nad vse sončna in vroča. Pritisnila je prava poletna vročina. Ni bilo proti ve-
čeru nikakih lokalnih neviht Meteoroški zavod je za nedeljo zaznamoval temperaturni maksimum
+ 26.2" C. V nedeljo zjutraj temperaturni minimum + 11.2" C, v ponedeljek zjutraj +13.2» C. Zjutraj jasno in brez megle. Barometer v nedeljo 764, v ponedeljek ziutraj 762.3 mm.
_ »DOLOREX« tablete proti zobobolu. V lekarnah 2.50 lir.
—	Za prvi letnik nršulinskega učiteljišča v Ljubljani naj se vpošljejo prošnje do 1. avgusta.
—	Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 18. julija, ob pol 3 popoldne y dvorani št. 1 na porti frančiškanskega samostana v Ljubljani z običajnim dnevnim redom Event. predlogi članov se obravnavajo na občnem zboru le. ako so bili pismeno sporočeni odboru vsaj 3 dni pred občnim zborom.
—	Žegoza obvešča svoje člane, da je napovedani izredni občni zbor zadruge s spremembo pravil dne 6. julija ob pol 7 zvečer v posvetovalnici na Gallusovem nabrežju 33.
—	Nesreče na deželi. Pri obiranju češenj je padel z lestve in si zlcmil desno roko v Št. Vidu pri Stični 40-letni posestnik Alojzij Koleša, ki je bil prcjieljan v ljubljansko bolnišnico. — Bartelj France, 16-letni zidarski delavec v D. M. v Polju, je padel z 2 metra visokega odra in se hudo notranje poškodoval. — V Št. Vidu na Dolenjskem je padel z voza in si zlomil levo roko 52-letni posestnik Jože Pajk. — V Slivnici pri Grosuplju je med delom v gozdu spodrsnil in si zlomil levo roko 13-letni posestnikov sin Viktor Mehle.
leia in življenja - o J iti iift tfam
Z Gorenjskega
Poročnik Axmann na Gorenjskem. Zadnje dni je obiskal Gorenjsko imejitelj viteškega križca poročnik Axniunn in bil gost Hitlerjevo mladine. Na Jesenicah sta ^ra pozdravila župan dr. kloin in vodja radovljiškega okrožja. Ko si je Axmann oglodal jeseniške in javorniške tovarne, se je odpeljal v Gozd-Martuljek in tam obiskal učiteljišče. V Kranjski gori so ga pozdravili fantje in dekleta iz Berlina, katerim je govoril o svojih doživljajih na bojišču. Dalje si je oglodal taborišče Hitlerjeve mladine v Dov jem-Mojstrani.
Tečaj za celične in blokovne voditeljice je bil v Kranju. Med drugimi je predaval okrožni šolski vodja Lilling. Gospa itorakova je prebrala dve pismi z bojišča, v katerih jc izražena zahvala in priznanje kranjskim ženam za vojaško oskrbo.
Svoje blagovne zaloge so morale prijaviti vse tekstilne trgovine na Gorenjskem. Zato so bile dne 2. in 3. julija zaprte.
S Spodnjega Šiajerskega
Žetev smrti. V Celju je umrl 44 letni sprevodnik drž. žel. Anton Golež. V Laškem je umrl Florijan Potnik, star fe'2 let; V Lokovinu pri Dobrni pa 59 letna Terezi ja Rednak. V Celju so umrli: 66 letna Jožefa Pospichal, 51 letna Marija Majer, obe iz Celja; dalje so umrli 37-letni Franc Videmšek iz Št. Janža pri Dobrni, Rok Strani, 66 let, iz Straže pri Rogatcu in Terezija Cvikelj, 56 let. iz Železnega.
Poročili so se v Mariboru: Alojzij Šelih, poduradnik, in Terezija Karmus, Ivan Dvoršak, strugar, in Marija Rodošek, vrtnariea, Franc Jerovšek, zidarski pomočnik, in Alojzija Malirir, poljska delavka, Ivan Pihlerič, črkoslikar, in J u 1 i j a na Petek, Karel Mernik, delavec, in Marija Dobrovolni, Ivan Damiš, poljedelec, in Marija Runt, gospodinja, Edvard Fančik, trgovski nameščenec, in Roza Ogrizek, prodajalka, Anton Dolšak, brusač, in Antonija Štelcar, poljska delavka, Jožef Pesek, nameščenec, in Ana Ko-vačič, nameščenka, Ernest Thalinger, inženir, in Magdalena Kalitovič, nameščenka. V Celju so se poročili: Viljem Ograjšek, Nova vas, in Marija Gmajnar, Celje, Rudolf Sotošek in Ljudmila Podgoršek, oba iz Celja, Franc Miknš iz Gradca in Avrelija Kovačič iz Laškega, Rudolf Caf iz Gradca in Irma Goričnik iz Celja. V Št. Jurju ob j. ž. sta sč poročila Ivan Mar-košek in Marija Spolonak.
Nesreče. Pri košnji sena se je s koso močno urezala na roki 15 letna Ervina Deberšek iz Šoštanja. — 61 letni Ignacij Javornik, ki je zaposlen pri višji upravi v Dobrni, je padel s senika in si zlomil kl jučnico. — 65 letnega posestnika Franceta Visočnika iz Spodnjih Hoč jc konj s kopitom tako močno udaril po levi nogi, da mu jo je-zlomil. — 39 letni obratovodja Er-vin llartman iz Maribora se je po nesreči zaletel v odprta vrata železniškega vagona, da si je pretrgal žilo odvodnico.
Iz Hrvaške '
Poslovilna avdienen italijanskega poslanika.
Poglavnik NDH je sprejel v poslovilno avdienco dosedanjega italijanskega poslanika v Zagrebu ekscelenco Casertana.
Prelepa knjiga JANEZA ] A L E N A
II. del „
a
ie izšla v »Slovenčevi knjižnici«. — Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah ! -Naročniki horlo dobili BOBRE še ta teden!
Poziv ustaškim rezervnim oficirjem. Zadnji poziv hrvaškega vojnega ministrstva o vpoklicu na orožne vaje vseh rezervnih oficirjev letnika 1911 in vseh mlajših rezervnih oficirjev, je sedaj raztegnilo ustaško poveljstvo tudi na ustaške rezervne oficirje. Vsi vpoklicanci se morajo javiti 6vojini poveljstvom v desetih dneh.
Hrvaško pevsko društvo »Kolo« je imelo te dni 80. rodni občni zbor, na katerem so posamezni društveni odborniki poročali o vseh uspelih prireditvah, ki so bile v tem jubilejnem letu. Predsednik pevskega društva je dr. Mihovil Katanec, glavni ravnatelj za ljudsko prosveto v prosvetnem ministrstvu.
Cena vinu pada. Hrvaško časopisje poroča, da so pričele v posameznih hrvaških krajih v zadnjem času znatno padati cene staremu vinu. Medtem, ko je bila cena vinu pred dnevi v vinski trgovini na veliko še 180 do 200 kun za liter je sedaj padla že na 170. Razlog padanju cen je v zboljšanju1 prometa ter zanesljivejšem dovozu novih količin vina ter v dobri letini, ki jo pričakujejo let06 povsod v hrvaških vinorodnih krajih.	•
Dnevi hrvaške knjige. Dne 26. junija eo v Zagrebu slovesno odprli dneve hrvaške knjige. Ob tej-priliki sta govorila glavni ravnatelj za narodno prosveto dr. Mihovil Katanec in prosvetni minister dr. Starčevič. Glavno ravnateljstvo za ljudsko prosveto je ob tej priliki priredilo tudi anketo, s katero naproša vse javne in kulturne delavce, da mu odgovore na sledeča vprašanja: 1. Katero hrvaško knjigo smatram od prvih začetkov razvoja hrvaške književnosti za najvažnejšo in najpomembnejšo? 2. Katera hrvaška knjiga je najbolj vplivala na buditev estetske in katera na buditev hrvaške narodne zavesti? 3. Katero delo, bele-tristično ali pa znanstveno, smatrate za najbolj zanimivo in najboljše v sodobni hrvaški književni kulturi? 4. Kaj mislite, kakšno delo (zbornik razprav) bi morali napisati naši znanstveniki in pisatelji, založbe pa izdati, da bi se širša javnost čim bolj seznanila s hrvaško duhovno in tvarno kulturo? 5. Kakšno knjigo bi bilo treba napisati in izdati, da bi hrvaška javnost čimbolj 6poznala kmečko kulturo?
a '' Iz Srbije
DeJovnn obvozna služba v Srbiji. Reograjska mestna občina je te dni objavila sledeči proglas: »Zaradi nastale potrebe in po naročilu pristojnih nemških oblasti ter določil »uredbe o obveznem delu ter njenih spremembah in dopolnilih^, se mora takoj pričeti rekrutacija obveznikov delovne službe letnikov 1003., 1004., 1905., 1900. in 1907. Na področju mesta Beograda se morajo prijaviti vsi moški rojeni v navedenih letih ne glede na zaposlitev in poklic vključno tudi državne in samoupravne uradnike in nameščence izven članov srbske državne straže in organov državne varnosti.« Proglas, v katerem so nato navedena mesta, na katerih se morajo zglasiti vpoklicani letniki, konča s sledečim opozorilom: »Osebe, ki se ne bi odzvale temu pozivu ali se pa določenega dne ne bi javile zaradi odhoda na obvezno delo, bodo poslane na obvezno delo v kraje izven Srbije, člani njihovih družin bodo pa pridržani kot talci tako dolgo, dokler iskanih oseb ne bodo dobili.«
Srbski ministrski predsednik zopet poziva nd-metnike. Iz Beograda poročajo, da je srbski ministrski predsednik general Nedič po radiu pozval preostale pristaše pobeglega vodje Draže Mihajloviča, naj se vdajo, sicer bodo prav tako kakor komunistični partizani brez usmiljenja uničeni. Na mnogih političniih sestankih in zborova-njih, ki so bila v zadnjem času v jugozahodni Srbiji, je tudi minister za narodno gospodarstvo dr. Milorad Nedeljkovič pozival prebivalstvo k borbi proti odmetnikom. poudarjajoč, da je vlada sklenila z vsemi sredstvi varovati prebivalstvo pred početjem pristašev Draže Mihajloviča in komunistov.	,

Vpilu je in tolkla z rokami in nogami, n ni bilo ne hlapcev ne dekel, ostala je sama lačna v noči iu mrazu.
Vso noč je prejokala od jeze, zjutraj pa se je napotila iskat svoj dom. Hitela je skozi grmovje, a čim dalj je hodila, tem gostejše je bilo, nikjer konca ne kraja.
»Le kje je beli grad na sivi skali?«
Grmovje se je razredčilo in princeska je zagledala podrto bajto v rebri. »No, sreča, tu bodo vsaj ljudje, ki mi bodo pokazali pot do doma!« si je mislila.
— Združenje vojnih invalidov v Ljubljani poziva svoje člane, ki nameravajo naročiti premog in drva, naj prinesejo v pisarno nakazila za kurivo najkasneje do 15. t. m. Opozarjamo članstvo, da so uradne ure v društveni pisarni (Petrarkova 36) v ponedeljek, torek in sredo od 9. do 12. ure. — Odbor.
Un forte dratnma che vi commuoverk Pretresljiva drama
Premlato alla XI Mostra Clnemstografica di Venezia. — Film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi.
Con — Igrajo: ROBI RAPP — LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN
Režija f' EDMUND HEMBERGER Produzione - Produkcija: G0TTHARD FILM Esclusiviti - Izposojevanje: LUX-FILM
Drobna ljubljanska kronika
Društvu slepih je darovala obitelj Jnkol 500 lir v počastitev spomina pok. trda. Lojzeta Drmelja iz Kostanja, gospod Lnmpo Vilko iz Ljubljane pa ol> priliki zlate po-ruke svojih staršev Marija in Martina Lainpe prav tako 500 lir. Plemenitim dobrotnikom se odbor iskreno zahvaljuje.
Zaščitne tablete zoper tifus dobi vsak-rlo, kdor so želi obvarovati prod tn nevarno boleznijo, vsako dopoldne brezplačno v ainbulanci mestnega fiziknta v pritličju Mohrove hiše na Krekovem t rgu št. 10. Ugotavl jnino. Ha so prebivalstvo zelo poslužuje to ugodnosti ter v volikem Številu prihaja vsak dan po brezplačne zaščitne tablete, ki jih .ie treba uživati na teščo, da zanesljivo učinkujejo.
Na nršullnskl vndnlc! in v otroškem vrtcu bo vpisovanje 10. in 17. julija- V otroški vrtec se sprejemajo samo petletno deklice in dečki.
Vroča julijska nedelja. 7.n v soboto je začela pritiskati prava julijska vročina. V nedeljo je postalo zelo vroče. Ni čudno, da je mlado in staro hitelo v hladne valove Ljubljanice, da so mnogi iskali primernega kopališča ob raznih potokih, kakor ob tJra-daščiei in Malem grabnu. Kopalna sezona je t) i t a v potnem razmahu. Lepo nedeljsko vreme pa po preprosti ljudje- porabili zn obiranje lipovega cvetja, nabiranje gob in borovnic. Posebno zadnjega gozdnega sadeža so nekateri nabrali po več. litrov. Nekateri gohar.ll so imeli v nedeljo srer-o ler trn nosili domov lopo. minile .iurčke. Ker je doslej deževje oviralo košnjo in spravlja-
nje sona, ao kmetje v soboto hiteli s koš-njo in porabili so tudi nedeljo, da so spravljali seno domov pod streho. Seno se jo v nedeljo in soboto pav lepo sušilo.
Prvi paradižniki. V soboto In ponedeljek jo neka braujevka prodajala prve rdeče paradižnike.
Veliko borovnic na trgu. Nedeljsko lepo vreme jo dalo ugodno priliko za nabiranje borovnio ln gob. Gobarji so ileloina prišli na svoj račun. Nekaj gob jo bilo v ponedeljek na trgu. Izredno mnogo borovnic pa je bilo na trgu ob zidu Ljudske knjigarno, kamor so prodajalko borovnic zdaj preselili. V dolgi vrsti so prodajale žensko borovnice. Bila jo okoli njih velika skupina gospodinj in je vsaka dobila za-želeno poreklo tega gozdnega sadeža. Neka ženska je pripeljala več velikih košar borovnic na ročnem vozičku. Tam je tudi neka kmetica prodajala prve domačo marelice. ki so bile šo precej trde. Lipovo cvetje jo bilo na trgu po 10 lir kg.
Ponesrečenci v Ljubljani. Na krožni žagi si jo obrežni prste desno roke 28-letnl delavec Ivan Novak. — V levo roko so ,ie usekala 50-letna postrožnlca Jožefa Bralu-ževa. — .Marjana Haslerjeva, Ifi-letna delavka, jo padla po stopnicah. Zlomila si jo desno nogo. — Upokojeni železničar, 78-letnl I v- n n Merjasec jo obiral lipovo cvetje. Padel jo z lestve in si zlomil desno nogo. — Pri nnkiadanju desk jc pndln 48-ictneinu hlapcu Antonu Pavšl.ju debela (Irska na levo nogo in mil jo liurlo poškodovala, da je iskal zdravniško pomo<i y bolnUnlcl.
Gledališča
Opera:
Sreda. 7. Jull.la ob 19: »Tiha voda«. Opereta lied Sreda. Četrtek, 8. julija ob 39: »Prodana nevesta«.
lied Četrtek. Petek, J. julija: Zaprto (generalka). Sobota, 11. julija ob 19: »Mrtve oči«. Pro-miera. lied 1'remierski.
Eugen IVAlbert: »Mrtve oči«. Zanimivost to uprizoritve bo debut Sama llubnda kot opornega dirigenta, ki jo znnn naši mu-zikalni publiki kot dirigent nekaterih simfoničnih koncertov. Zasedba partij v tem delu jo sledeča: Mvrloele — Heyhnlovn, Arsinoe — Poinjnar.ieva,'Areesius — Primožič, Oalba — Anžlovar. Marija Magdalena
—	Oolobova, Rut — Knrlovčevn, Kster — liamšakova, Sara — Stritar-Sturmova, pastir
—	Bnnovec. pastirček — Nada Stritarjeva, kosec - Dolničar. Režiser: O. Dcbcvcc, zborovodja: li. Sirnoniti, načrti zn sceno po zamisli režiserja- inž. nrh. S. liolirman, načrti za kostume: ,1. Vilfanova.
II r n m a :
jSrcrtn 7. julija ob 19.30: »Jesen«. Red A.
Zadnja uprizoritev. Četrtek 8. Julija. Znprto (generalka). Petek. J. Julija ob 19.30: »Nevesta s krono«.
Promiera. lied Promiqrski.
Abonente reda Prrni|er»keira nnoznrln-
mo. dn bodo injeli v tekočem tednu, glede na bližnji sklep dramske in operne sezone dve premieri Is »icor r petek v Drami
Strindbergovo »Nevesto s krono« in v soboto v Operi D'Albertovo: »MrtVe oči«.
A. Rtrlndbcrg: »Nevesta s krono«. Vsebina dejanja, ki se dogaja med kmečkim ljudstvom v Dalarmu, prikazuje s pravljičnimi motivi prepleten1 boj človeka z dobrimi in slabimi silami. Zasedba vlog: Mats — .lan, Iiersti — šarlčeva, njena mati — Kraljeva. njen oče — Potoknr, njen ded — (>a-lo, Urita, Mntsova sestra — Danilova. Mat-sov ded — Cesar, stnra mati — Starčeva, oče — Presetnik, mati — Gahrijelčičeva, župan — M. Skrbinšck, pastor — Nnkrst, povodni mož — DeMevec. babica — Hakarjova, ribič — Kosič. Režija in prevod: C. Debo-vec, scenska glasba: A. Balatka.
Naznanila
R.VniO. Torek, S. Julija. 7.30 Pesmi in
nnpovi — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Italijanska glasba v narečju — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manno
—	14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent: P. M. Si.inneo. Pisana glasim — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X
—	17.15 Plošče >La Voee del Pndrone — Co-lunihlni — 111.30 Poročil« v slovenščini — lit.4,"i Politični komentar v slovenščini — "0 Napoved časa. Poročila v italijanščini _ 20.20 Pripombe k doirortkom — 20.40 Izbor pesmi Italijanskih dežel — 21.10 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini - 31.40 Predavanje j. slovenščini — 21,50 BomanUtni
Dunaj. — Orkester vodi dirigent Petralin — 22.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 22 45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekar:
ne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg i), mr. Kamor, Miklošičeva c. 20 iu mr. Murmayer, Sv. Petra o. 78.
ROMAN V SLIKAH
lzifle v tepl, veliki knjtgt (obseg
216 strani) in bo veljal: mehko vezana izdaja ... 32 tir za naročnike Slov. doma . 25 lir v polplatno vezan .... 4S lir v celo platno vezan na najboljšem papirju .... ts lir
Ca« za prednaročbo do s. avgusta.
Naroča se na naslovi Uredništvo » Slovenskega doma «
Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva t, III. nadstropje.
Iznafba ladijskega uiiaka
Ob 150 letnici rojstva ]ožefa Resla
Iznajditelj ladijskega vijaka, Joiel Resel, «e jo rodil 29, junija 1793 v mestecu Chrudimu na Češkem. Spočetka je hodil v gimnazijo v Lincu in je bil nato gojenec deželne topniške šole v Budejvi-ceh, kjer si je pridobil tehniško znanje. Leta 1812. je vstopil na dunajsko univerzo in je bil — ra.z®.n juridičnih ved — tudi slušatelj tehnike, ki je bila tokrat še del univerze. Ko so leta 1814. njegovi starši obubožali, je opustil visokošolski študij in je začel študirati gozdarstvo, ki ga ie končal v Ma-riabrunnu pri Dunaju. S tako izobrazbo je postal gozdarski agent in okrajni gozdar ra tiste gozdove, ki so bili večidel na bivši Kranjski in so bili dodeljeni cesarski mornarici, da bi iz njih črpala^ potrebni les za gradnjo ladij. Resel je v tej službi napredoval do čina gozdarskega intendanta. Umrl je na službenem potovanju v Ljubliam, dne 10. oktobra 1857. in zato se v Ljubljani-imenuje posebna cesta po njem in je pred tehniko postavljen tudi spominski kamen njemu v čast. Mimo svoje službe «e je Resel mnogo bavil s tehniškimi problemi. Ud njegovih iznajdb so znane: vinske in oljnate sti-stalnice, voljasti in kroglasti ležaji, umetno upognjen les, nov način pluga, navodila za konzerviranje ladijskega lesa, načrt za cestni parni vos (1830.) in razne izboljšave za parne stroje (1830— 1836).
Njegovo iznajditeljsko duhovno delo pa je našlo svoj višek z več let trajajočim razglabljanjem o problemu vijačnega pogona za vodna vozila, še ko je bil mlad dijak, L 1812., se je začel bavitl s to mislijo. Najkasneje konec leta 1826. so bile njegove priprave z gradnjo vijačnega aparnike tako daleč, da je dobil 11. februarja 1827. avstrijsko dovoljenje, da sme uporabiti
vijak za pogon ladij,
V naslednjih dveh letih je v ladjedelnici v Triestu zgradil majhen parnik, ki je bil vanj vgrajen vijak. To je bil parnik »Civetta«, ki se je z njim 1. julija 1829. prvikrat odpeljal na morje. Spočetka je ladijski vijak brezhibno deloval, a vožnja jc morala prenehati, ker se je zlomila cev za dovajanje pare, ki je bila samo zvarjena. Ta poškodba, ki je bila zares malenkostna zadeve, pa je bila povod — ne vzrok — za prepoved nadaljnjih poskusov. Pravi vzrok prepovedi je bil pač ta, da je triestinska policijska oblast, ki je vožnjo prepovedala, šla na roko nekemu Angležu, ki je imel dovoljenje, da smel prevoziti progo iz Triesta v Ve-nezijo s parnikom na kolesa in ki mu je bil Resel nevaren tekmec.
Resel se je kol miroljuben uradnik pokoraval prepovedi gosposke. In tako je naneslo, da-1. 1850., komaj 20 let po tem poskusu, nihče ni več vedel, komu se je treba zahvaliti za ta napredek, medtem ko je postala uporaba ladijskega vijaka v tem času že kar vsakdanja stvar. Leta 1840. se je prvikrat pripeljala v triestinsko pristanišče ladja z vijakom, leta 1845. pa je plula »Great Britain« kot prva ladja na vijak čez Atlantski ocean. Da bi se pojasnilo vprašanje o neznanem iznajditelju te ve-lepomembne noyosti, je čez pet let nato razpisala angleška admiraliteta nagrado 20.000 funtov šier-
lingov za tistega, »ki bi mogel dokazati, da je imel največ pravic na iznajdbo vijačnega parnika, namreč na prvo uporabo Arhimedovega vijaka za pogon parnikov namesto prejšnjih lopatastih koles.« Resel se je seveda koj oglasil, saj je bil prepričan, da mora le on dobiti to nagrado. Dolgo sploh ni prejel nobenega odgovora. Ko se jc pa tedanji po-
| veljnik avstrijske vojne mornarice, nadvojvoda Maksimilijan, kasnejši mehiški cesar, potegnil za Resla, je angleška admiraliteta odgovorila, »da ▼ tej zadevi ni moči nič več storiti, ker je bila nagrada ie razdeljena«. Dozdeva se, da je odmirali-teta, videč, da nagrada ne bo pripadla nobenemu Angležu, kar na skrivaj porazdelila denar med nekatere angleške prosilce. Tako je tudi Jožef Resel do dna izpil »bridko kupo« usode iznajditeljev. Resnično je bil Resel prvi, ki ie dal vijak vstaviti v tako zvani »mrtvi les« ladje in je s tem dosegel popolen uspeh, čeprav ladijski vijak ni po niem prišel v praktično uporabo za plovbo.
spori šiškarji so se utrdili na U. mestu
Po hudi borbi so Hermežani premagali Marsovce s 4:2
(1:2)
Pozno popoldne so krenili včeraj prijatelji šišknrske m poljanske športne družine proti igrišču Ljubljane, kjer je bila na vrsti odločilna tekma za drugo mesto v tovarišiji najboljših. Ilermežnni so bili dobro razpoloženi, zakaj trdno so bili prepričani v to, da jih Mars, ki je v zaostanku /n dve točki, ne bo mogel več dohiteti. Ampak Marsovci niso bili malodušni. Korajžno *a pritekli na zeleno igrišče, in se z dušo in telesom vživeli v igro. Kar dobro jim je šlo od rok, čeprav so zlasti v prvem polčasu zaigrali več zrelih priložnosti. Ko je v 10. min. zabil Doberlet prvi gol, je bila s tem samo kronana premoč Marsa. Novega polet« pa so dobili, ko se je kmalu potem posrečilo Zajcu in Fajonu, da sta iz hude gneče, ukanila sicer budnega vratarja šiškarjev. Prijatelji Marsa so ploskali kakor že dolgo ne; zdaj jih ni več skrbelo kdo bo tokrat odnesel poslednje točke.
Železničarji se dolgo niso znašli. Najbrž jih je presenetila požrtvovalna in lnhko rečemo tudi pametna igra nasprotnika. Šele v 32. minuti se je posrečilo Roglu, da je pretkano poslal visoko žogo, ki je splavala tik nad vratar-jevimi pestmi v mrežo. Prvi polčas je potekel I 1. Ljubljana
či z izidom 2:1. Rnz- | 2. Hermes
med šiškarji in Poljanci ni odločila boljša tehnika, — zakaj kdaj pn kdaj stno videli nekaj zrelih Marsovih potez — pač pa hladni živci šiškarjev. Le-ti so imeli ves čas pred očmi edino željo, da bi še kaj zabili in se tako zavarovali vse do konca, ki 60 je nemudoma približeval. Zadnjo besedo je imel spet Zupan, ki je še enkrat ukanil nerazpoložcnega 1'oreuto ter povišal razliko na 4:2.
Poslovilna tekma je bila mestoma prav napeta. Potekla jo v glavnem korektno, za kar gre zasluga tudi sodniku g. Kosu, ki ni dopustil prevročega igranja. Pohvaliti moramo zlasti llermesovo obramlio, ki jo krepko zdržala obdobje igre, ko je bil Mars v ofenzivni premoči. Porentn na nasprotni strani bi lnhko zdr/al gol ali dva, v ostalem pa se je zdelo, da so Marsovci moralno klonili kmalu potem, ko so izgubili vodstvo v zadetkih.
Tako je dejansko v razpredelnici T. razreda že zdaj, ko so odigrali predzadnje kolo, vse jnsno. Tekma prihodnje nedelje med Ljubljano in Dopolavorom t. t. ne bo voč_spremenila vrstnega reda, ki bo ostal naslednji:
v znamenju Marsove premoč____
lika bi bila kajpada še višja, če ne bi imeli šiškarji vratarja, ki zna svojo vlogo več kot na pamet.
Kdo ve, zakaj je bilo dobro, da so Poljanci medtem, ko so počivali pod tribuno, spremenili svojo postavo? V preurejeni postavi niso bili več tako udarni kot v prvem polčasu. Kmalu je postala igra odprta in kmalu se je taktična premoč na polju nagnila na stran Ilermežanov. Aljančič je izenačil v 16. minuti na 2:2. Zdaj je postalo razmerje med enajstoricama posebno vroče. Igralci Marsa so izgubljali zaupanje v svoje hitre noge in bilo je kazno, da se ji« poloteva malodušnost. Tudi vratar Porenta, ki je na zadnjih tekmah že kar lepo branil, je postal nesiguren. V usodnem trenutku je zapustil vrata in se tnko.i za tem razočaran oziral po žogi, ki je obtičala v mreži. Bilo je to v 27. minuti, ko je Zupan obrnil številčni rezultat na 3:2 v prid Ilermesu.
Zdaj je začel tudi Piskar v napadu popuščati, po prestopkih Slamiča pa je bilo videti, da se še komaj obvlada. Poslednjega srečanja
3. Mars A. Tobačna
5 4
2 0
0 0 0 0
29:6 13:14
11:20 3:16
10
0
A»N»€»K»P»OT»€
Mladika : Korotan 3:1 (1:0)
Na igrišču Korotana je bila včeraj drugoraz redna prvenstvena tekma med starima rivaloma Mladiko in Korotanom. Če bi se slednjemu posrečilo doseči neodločen izid ali kaj podobnega, bi pomenilo to veliko senzacijo. Tako pa je Mladika zmagala precej prepričljivo z izidom 3 : 1 in si za prihodnjo sezono kot prvak II. razreda zagotovila sodelovanje v tovarišiji najboljših, kjer bo izpodrinila moštvo tobačne tovarne. Včerajšnja tekma pa ni pokazala vsega tistega, kar obe moštvi znata. Mladika je kolikor toliko zadovoljila s svojim tehničnim znanjem. Korotancem pa bi svetovali, naj se z večjo vnemo lotijo osnovnih vaj v podajanju žoge, v sprejemanju iste in v teku z usnjato igračo. Tako je dosegla Mladika od 12 možnih točk 11, za Korotan pa še ni gotovo, če se bo s svojimi 6 točkami obdržal na drugem mestu. Odločilna za to bo nedeljska tekma med Zabjakom in Vičem.
8« nekaf nogometnih rezultatov i domačih
igrišč. Ljubljana je imela včeraj dopoldne v gosteh vojaško reprezentanco in jo je obvladala z izidom
uiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
Neki odlični zdravnik svojskega značaja je bil nekoč ponoči poklican h gospej, ki je bil njen hišni zdravnik. Gospa jo bila znana kot namišljena bolnica, ki je imela na lelo 336 bolezni... To pot je tožila, da jo grlo boli. Zdravnik je preiskal »bolnico« z zrcalcein in žlico, a pri najboljši volji ni mogel dognati nobene bolezni v grlu. l)a pa ne bi spričo te gospe osmešil zdravniške veličine, saj je na vsak način hotela biti bolna in je strahotna čakala njegove sodbe, je dejal zdravnik: »Nič posebnega, gospa, samo mnjlino vnetje v grlu. Vsako uro si dajte obkladek krog vratu in jutri boste že zdravi « — t/e, gospod doktor,« je bolestno zašepetala gospa, >ali naj bo obkladek mrzel ali vroč?« — Tedaj se je zdravnik v/ne-jevoljil, že zato, ker je moral za nič vstati po-noči, in je osorno dejal: »To je vseenol t cz. čas poslane mr/.li obkladek itak vroč, a vroči mrzel!«
I< nekemu slavnemu zdravniku je prišla starejša gospa. Zdravnik se je udobno naslonil in po domače vprašal: »No, ljuba moja, kaj vam pn je?« Gospa pn je užaljena odgovorila: »Prosim, jaz sein soproga univerzitetnega profesorja!« — »Tako.« ie skomignil zdravnik z rameni, »jnko mi je zal, a te bolezni vas ne morem rešiti!«
EPU je pstrelila Z0.000 ruskih vojnih ujetnikov
V Berlinu, v juliju. — Tistih 20 000 vojakov rdeče armade, ki so bili prišli med zimsko vojno v finsko vojno ujetništvo, je po njih vrnitvi v domovino, v sovjetsko unijo, spomladi leta 1940, v bližini Petrozavodska (v Kareliji), postrelila GPU. To strahotno dejstvo je potrdil očividcc, bivši rdeči vojak V. Lubimov, v najnovejši številki Vlaso-vega lista »Zarja«, ki pravi: »Čez dva mcscca po končanih mirovnih pogajanjih leta 1940, je bil moj polk v bližini Petrozavodska. Nekega dne se je v ta kraj pripeljal dolg tovorni v!ak z vojnimi ujetniki, ki so sc vračali iz Finske domov. Vagone so siražile močne edinice GPU. Četi našega polka je bilo ukazano, da naj obstopi vlak. Zvečer istega dne so se pripeljali šc trije vlaki, polni bivših ruskih ujetnikov s Finskega. Hkrati so kolodvor zastražili številni člani GPU. Drug dan so se pripeljali nadaljnii vlaki z ruskimi ujetniki iz Finske.« Dalje pripoveduje Lubimov, kako so rdeče vojake segnali najprej v neko taborišče GPU in jih nato ponoči odgnali v gozd v bližini Petrozavodska, kjer so jih na neki jasi s strojnicami in drugim br-zostrclnim orožjem poslrelili. Ko je bila I.ubimovu čez nckai dni dana prilika, da je prišel na to jaso, je videl štiri velike gomile, kjer so bili pokopani bivši vojni ujetniki iz Finske. Krog in krog so bila drevesa dobesedno preluknjana s kroglami.
4 : 1. Podala je povezano igro, za kar je bila tudi nagrajena z razmeroma visoko zmago. Izid tekmovanja rezervnih moštev je bil tale: Ljubljana : Mladika 3 : 1, Korotan : Vič 2 : 1, Zabjak : Mars 6 : 0. Na sporedu jo bilo tudi dvoje juniorskih srečanj: Hermes : Mars 3 : 0, Vič : Tobačna t. 2 : 2.
Poimalcm se budi zanimanje tudi za lahko atletiko
V izbirnem tekmovanju v tekih na 100 m ie :m agal nadarjeni Jereb * lasom 11.0 tek. — Frro letošnje iensko tekmovanje na stadionu je dalo poleg dobre znamke v skoku v višino le saletniike
rccul late.
Svečanost na krovu neke velike italijanske ladje ob izročitvi odlikovanj mornarjem
Včeraj dopoldne je bila na stadionu atlel«ka prireditev z dvojnim sporedom. Udeležba ni bila posebna velika, pač pa je padlo dvoje, troje rezultatov, -ki pomenijo z. oz.irom na prejšnje prireditve letošnje sezone napredek. Največ zanimanja je bilo seveda za izbirno tekmovanje v teku na 100 m. Takšno tekmovanje, ki je v ostalih pokrajinah zelo popularno, in ima že lepo tradicijo, so organizirali pri nas prvič. Pobudo za izbirna tekmovanja doslej neznanih športnikov v tekih Je dal milanski športni dnevnik »Gazzetta de!lo Šport«, ki posveča razmahu lahke atletike veliko pozornost.
Kakor rečeno, pri nas je bil lo prvi poizkus, ki ni uspel toliko po udeležbi (do konca je zdržalo samo 12 tekmovalcev), pač pa po doseženem času zmagovalca Jereba, ki je pretekel 100 m v 11.9 6ok. Za atlete neznanih imen, ki se doslej niso uveljavljali na tekmah, aH ki so spadali v športnih klubih v III. razred, je to vsekakor lepa znamka.
Fredlekmovanja. Prijavljene tekače eo razdelili v tri skupine, ki so se borile za finale. V prvem predteku je bil vrstni red naslednji: Jereb 12.2 sekunde, Galien 12.6 sek., Bezlaj 13.1 sok. in Končan 13.5 6ek. Drugi predtek: Kadunc 12.5 6ek., Šo-
šterič 12.5 sek., Poljšak 12.8 sek., Kraprž 13.5 sok. in Zupane 13.2 sek. Tretji predlek: Zarkič 12.4 eek., Hribar 12.7 sek. in Mozetič 13.2 sek.
Finale: Že po izidih predlekov je bilo kazno, da se bo vršila končna borbi za prvenstvo med Jerebom in Zarkičem. Hečl pa moramo, da je prekosil Jereb samega sebe, ko je kot prvi pretok"! letos 100 m pod 12 sekundami. Vrstni red na cilju je bil tale: 1. Jereb, Ilirija 11.9; 1. Zarkič, Ilirija, 12; 3. šoštarič, II. moška gimnazija. 12.4; 4. Galien, Hermes, 12.9; 5. Kadunc, Planina, 13.1. Zmagovalec Jereb je pokazal dober slog teka; njegova moč pa je še neizkoriščena in je gotovo, da se bo razvil v dobrega sprinterja. če se bo posvetil rednemu urjenju. Prva dva (Jereb in ZarkiČ) sla se s tein kvalificirala za tekmovanje med prvaki posameznih izbirnih tekov.
Dekleta na stadionu
Medtem, ko so fantje tekmovali samo v tekih na 100 ni, so merila dekleta svojo spretnost in hitrost tudi v ostalih panogah lahke atletike. Tekmo-
Nadaljevanje na str. 6.
Narodno gibanje, ki je zavračalo a prezirom vsako misel na asimilacijo Rusije-z zapadnimi deželami, se ni začelo niti na dvoru, niti v visokih uradniških krogih. V prvi polovici 10. stoletja so »slavofili« vzbudili narodno zavest in poudarjali mesijansko nalogo Rusije v svetu. Po njihovi trditvi je Rusija bila obvarovana evropskega parlamentarizma v svojo korist in v korist vsega sveta. Njen razvoj je bil popolnoma drugačen. Napake v vladavini so izhajale prav iz preosnov Petra Velikega, ki je vrinil v narodne tradicije evropsko miselnost. Vrniti se je bilo treba zopet k tem narodnim izročilojn in uničiti birokratsko pregrajo, ki jo je Peter Veliki zgradil med carjem in njegovim ljudstvom; nikakor pa se ni smela uvesti v Rusiji demokracija, za katero se je zavarovalo meščanstvo zahodne Evrope. Prava demokracija, ki naj bi vladala v Rusiji, naj bi se dosegla z monarhičnim sistemom, ki naj bi temeljil na neposredni zvezi med vladarjem in narodom. Ta sistem bi moral dobiti obliko »zemskega sabora«, ki naj bi bil bolj ali manj trajen.
Ta zamisel je bila zelo privlačna in si je pridobila simpatije v vseh slojih. Tudimnogo ruskih mislecev se je navduševalo zanjo. Uresničitev te zamisli pa je zadela na nepremostljivo oviro, namreč na preveliko razliko med sedanjo in prejšnjo Rusijo. Kako naj bo organiziran ta »zemski sabor«? Kako naj se zagotovi premoč pravemu narodu? Ustvarjenih je bilo več načrtov. Vsi ti načrti pa so bili zgrešeni v toliko, ker so preveč idealizirali kmeta in precenjevali vlogo, ki bi jo mogel prevzeti nasproti drugim slojem, ki so bili glede na izobrazbo in gospodarsko moč na višji stopnji. Težavo so bile zelo vidne in zalo se ni bilo mogoče odločili za pravo rešitev. Preveč dobro jo bila znana zgodovina Francije in odločujoči krogi so se zavedali, da bi nepreviden in neroden poskus upostavili
v veljavo preteklost mogel imeti kot posledico podobne dogodke kot so bili v Franciji v letu 1789. Aleksander II. jo proučil načrt narodnega zbora, ki mu ga je predložil Boris Melikov. Dolgo časa se mu jo upiral, vendar pa jo pritiskal nanj dan pred svojo nasilno smrtjo. — Drug načrt »zemskega sabora« jo predložil grof Nikolaj Ignatijev Aleksandru III. Car ga je po živahnem razpravljanju pod vplivom Pobedonosceva odklonil, češ da ni mogočo preprečiti prevratnega vpliva podeželske »inteligencije« na kmečko prebivalstvo. >Ne bomo slušali glasu naroda, je ugovarjal Pobedonoscev, »ampak glas podeželskega lekarnarja, živinozdravnlka in vseh tistih napol izobražencev, ki so prežeti prevratnih naukov in ne sanjajo o ničemer drugem, kot o veliki revoluciji, ne da bi se niti malo zmenili za narodne koristi.« Aleksander III. je sprejel to mnenje. — Pred kakršno koli preureditvijo je bilo treba pomiriti deželo in utrditi gospodarski in politični položaj njenih najbolj zdravih slojev.
Povedali smo že, da je bila doba miru, ki jo je dosegel Aleksander III., zelo varljiva. Njegov naslednik je že takoj v začetku svoja vlade začutil začetek nevarne ofenzive. Prevratna miselnost je mnogo hitreje napredovala kakor skromne notranja preureditve. Polog tega pa smo videli, da je prevratno gibanje postavilo na čelo delavski sloj. Tega ni predvideval noben načrt »zemskih saborov«. Če se je v zahtevah, naslovljenih na carja, še uporabljal ta domač izraz, so se pa vsi zavedali, kako bi se ta z lahkoto mogel spremeniti v narodni zbor in ta v skupščino na federativni podlagi.
»Zemstva« so trdila, da je treba samo njo smatrati kot prave predstavnike dežole. Vendar pa je bilo mnogo razlogov, ki so govorili drugače. Ze od konca 19. stoletja »zemslva« niso več predstavljala toliko posestnikov, kot podeželsko »inteligencijoc, prežeto s socialistično miselnostjo. Stranko posestnikov so popolnoma obvladali podeželski zdravniki, učitelji in različni uradniki. Predvsem učitelji so predstavljali strnjeno fronto borečih se radikalistov. V zadnjih 25 letih so se »zemstva« zelo trudila, da so s čudovito naglico poveča število Šol in lahko so je računalo, da bi bila s takim razvojem v kakih dvajsetih letih vsaj v evropski Rusiji nepismenost popolnoma odpravljena. Toda obenem z izobrazbo je učiteljstvo širilo med narodom prevratno miselnost, kajti velik dol učiteljstva je bil včlanjen v skrajne stranke in so se ga te posluževale v propagandno namene. Od časa do časa je vlada poskušala poseči v to prevratno delovanje. Vsak tak poskus pa je bil ožigosan kot težnja
za omejevanje kulturnega napredka naroda. Za časa Aleksandra III. jo vlada poskušala ustanoviti večje število župnijskih šol, ki naj bi nudile narodu izobrazbo, ki bi sicer po kulturni slopnji ne dosegale ostalih, a ki bi bile mnogo boljšo z nravnega in verskega vidika. Ta poskus pa jo propadel zaradi brezbrižnosti duhovnikov, ki niso bili sposobni, da bi izvedli to nalogo, ki jim jo je vlada poverila. Tudi jo Lil obstoj teh šol ogrožen, ker je vzdrževanje bilo odvisno od že preobremenjenega državnega proračuna; »zemstva« pa so imela mnogo več sredstev. Tako se je polagoma ustvarjal položaj, ki je opoziciji dajal možnost, da je dobila v svojo roke vsa sredstva, ki bi mogla vplivali na narod.
Vse ta razlage so potrebne, da moremo razumeti oklevanjo vlade ob raznih preureditvenih načrtih. Preveč pogostokrat so carja in njegovo svetovalce predstavljali kot nesposobno ljudi, ki so so krčevito oklepali oblasti. Dejansko pa je položaj bil silno težaven za tiste, ki so hoteli obvarovati dežolo premočnih sunkov.
Ca bi ustavna reforma dosegla parlamentarni režim, je bilo jasno, da bi oblast prešla v roko intelektualnemu prolelariatu in novemu meščanstvu, ki se je zvezala z njim. — Skrajna levica lo stranke se je naslonila na delavski sloj, ki sc je komaj začel razvijati in ki so jo vodili agitatorji, ki se niso borili za narodne koristi, ampak za marksistično internacionalo. V vsakem primeru bi meščanstvo nadvladalo kmeta. Za krinko demokracije bi bilo treba žrtvovati ne samo Veleposestnike, ampak vso kmečko ljudstvo žrtvovati malomeščanstvu in delavskemu sloju. Kmečko ljudstvo pn ni predstavljalo samo velikansko večino naroda, pač pa je bilo v očeh narodno stranke tudi edini čuvar stoletnih narodnih izročil, pravega narodnega duha in najlepših kreposti. Prevlado\alo je splošno mnenje, da je treba kmečko ljudstvo pred intelektualci, ki so bili prepojeni z nauki iz zapadno Evrope, obvarovati. Govorilo se je, da je bilo kmečko ljudstvo že do!ga stoletja žrtvovano in prepuščeno izkoriščevanju višjih slojev. Kljub vsemu je ohranilo svojo lojalnost do vladarja, ki jo živ simbol domovine. Zdaj, ko je kmet dobil svoje državljanske pravice, se morata kmet in vladar naslanjati drug na drugega za nadaljevanje velikega narodnega dela. Carska vlada je znala popraviti strašno kriviro tlnČanstva, zalo bo znala tudi ustvariti položaj, ki bo omogo?il gospodarski in socialni razvoj podeželja. Na ton temeljili naj bi Rusija nadaljevala svojo pui p ruti veličastni bodočnosti.
J. O l I v e r C u r w o o d
Kljub naštetim lastnostim dvestoštirideset funtov težkega telesa so bili njegovi možgani tisto, kar je navdajalo ljudi z boječim spoštovanjem. Dirly Fingers je bil učen kot advokat; bil je tem krajem primeren odvetnik, sodnik v gozdovih, pravni strokovnjak v pustinji in ob reki. Kot da bi bili zapisani v njegovih možganih, je poznal vse zakone, vse običaje, vso tradicijo severa še dvesto let nazaj, kljub temu, da ni imel knjig. Nikoli ni nastopil pred sodniki kakor drugi odvetniki in tega so bili nekateri odvetniki v Edmontonu prav veseli, kajti če bi on res nastopal, bi se resno bali njegove konkurence.
Njegovo stebrišče je bilo svetišče pravosodja. Sedeč v svojem naslonjaču in z rokami prekriža-nimi na trebuhu je od jutra do večera dajal svoja mnenja in svoje nasvete. Včasih je ure in ure molčal in edina družba mu je bil pes, velik, debel in len pes, ki je vedno dremal pri njegovih nogah.
Prvi, ki je naslednje jutro prišel obiskat Kenta v celico, je bil oče Layonne. Uro pozneje je oče Layonne stopal proti slavnemu Fingersovemu stebrišču. Dirty Fingers je — morda prvič po mnogih letih — pokazal, da ga je nepričakovani obisk razveselil. Razvnel se mu je jezik in oba moža sta na dolgo in široko govorila o stvareh, ki so jih drugi ljudje komaj poznali. Oče Layonne ni prišel k Fingcrsu slučajno, ampak radi gotove zadeve.
Ko je Dirty Fingers zvedel za kaj gre, je žalostno odkimal, pritisnil roke še bolj na trebuh in izjavil, da ne bo mogel obiskati Kenta. On ni imel navade obiskovati svoje stranke, ki so se zato morale same potruditi k njemu, kajti njemu ni hoja prav nič ugajala. Treba bi bilo prehoditi tretjino ali včasih tudi celo polovico milje in to je bilo nekaj strašnega. Če bi mogli privesti Kenta k njemu,..
Med tem časom je Kent v celici čakal. Udobno je mogel slišati glasove tistih, ki so govorili v Kedstyjevi pisarni, ko so bila njena vrata odprta. Ugotoviti je mogel, da je prišel Kedsty šele po tem, ko je oče Layonne žc bil odšel s svojim naročilom k Fingersu. Spomnil se je, da je Kedsty prišel navadno eno uro prej v pisarno; ni se potrudil premišljevati, zakaj se je nadzornik zakasnil 111 se je omejil na ugotovitev, da fe po nadzorni-kovem prihodu nastalo živahnejše gibanje med pisarno in svetom izven vojašnice. Enkrat jc bil prepričan, da sliši Cardiganov, nato pa Mercerjev glas. Nasmehnil se je; prav gotovo se je zmotil vsaj glede strežnikovega glasu, kajti ta gotovo še nekaj dni ne bo mogel govoriti. Veselilo ga jc, da je bil položaj treh cclic takšen, da je bil skrit pred očmi radovednih obiskovalcev; tudi je bil zadovoljen, da ta čas ni bilo drugih jetnikov. Za načrt, ki mu jc dozoreval v glavi, je bila samota bistvena sestavina, prav tako kot sodelovanje Aleksandra Tapperja Fingersa.
Z veliko skrbjo je torej pričakoval povratek očeta Layonnea, skušajoč razločevati šum korakov, ki so se bližali celici. Kaj pa, če mu včerajšnji docnislek ne bo prinesel zaželenega uspeha?... Kaj če Fingers ne bo hotel sodelovati?...
Skomizgnil je z rameni. Če ga bo Fingers pu-
stil na cedilu, potem bo vse izgubljeno. Podvreči se bo moral juryju. Če pa Fingers sprejme ,,. no, v tem primeru bosta premagana i Kedsty i divizija NI
Več kot desetkrat je slišal odpiranje in zapiranje oddaljenih vrat. Zopet so se odprla, toda sedaj je zaslišal šum, radi katerega je zadovoljno vzkliknil. Dirty Fingers je radi svoje rejenosti in pomanjkanja gibanja bil nadušen in naporno delovanje niegovih pljuč je javilo Kentu njegov prihod. Tudi psa je mučila ista hiba; kadar sta gospodar in pes hodila, sta vedno tekmovala v sopihanju.
»Hvala Bogu, da imava kratko sapo« — je navadno govoril Dirty Fingers. — »Če bi midva imela več sape, bi dalj hodila, a hoditi sc mi res ne ljubi.«
Za Fingersom je šel pes, nato pa oče Layonne in stražnik Pellv. Ta je odprl vrata celice in jih zaprl, potem ko sta vstopila Dirty Fingers in pes. Misijonar je pokimal z glavo in pogledal Kenta z vzpodbujajočim pogledom ter se s stražnikom vrnil v pisarno. Fingers si je sopihajoč otrl z robcem pot s čela in njegov pes Togs je sopihal, kot da bo vsak hip omagal.
»Težavna pot« — je vzdihnil Fingers.
Usedel se je ter se hladil z mahanjem klobuka. Orjak je kljub navidezni malomarnosti skrival zanimanje, ki ni moglo uiti Kentovemu očesu. Gotovo mu je oče Lavonne moral namigniti kaj več o Kentovemu načrtu, da bi laže zvabil Fihgersa na tako »težavno« pot. Mladenič se je usedel na rob postelje in se nasmehnil.
»Niste bili vedno takšni, kajne, Fingers?« — je rekel. Njegov glas je bil tih in resen. — »Pred dvajsetimi leti ne bi tako sopihali, tudi če bi tekli
po strmini navzgor. Eh, v dvajsetih letih se skoro vedno marsikaj izpremeni!«
»Da, včasih« — je vzdihnil Fingers.
»Pred dvajsetimi leti ste bili zelo delaven človek in pogumen bojevnik.«
Kentu se je zdelo, da se je Fingersov obraz rahlo pobarval z rdečico.
»Da, pogumen bojevnik« — je nadaljeval Kent.
_ »V tistih časih lova za zlatom je bilo mnogo
takšnih ljudi. Na svojih potovanjih sem slišal na stotine zgodb iz tistega časa in mnoge izmed njih so mi še sedaj živo v spominu. Ti ljudje se res niso bali smrti. Vi, Fingers, ste bili eden izmed njih. Neko zimo sem slišal vašo zgodbo. Zadržal sem jo zase, ker gotovo niste želeli, da bi se izvedela, sicer bi i o že vi sami komu povedali. Želel sem, da pridete sem, ker hočem govoriti o svojem položaju. Saj veste, kaj imam na izbiro; vrv ali ječo; razumete tudi, da se človek v takšnem položaju obrača na svoje prijatelje. Jaz sicer nimam, več prijateljev, razen očeta Layonnea ... Nikar ne mislite, Fingers, da se hočem vmešavati v vaše skrivnosti; Bog ve, da tega res nočem vmešavati v vaše skrivnosti; Bog ve, da tega res vendar moram govoriti z vami o neki zgodbi, ki se je pripetila pred dolgimi leti. Gotovo niste pozabili in nikoli ne boste mogli pozabiti Bena Tat-mana, kajne?«
Brž ko je Kent izgovoril to ime, ime, ki ga Fingers že približno četrt stoletja ni slišal, se ja zdelo, da je nenavadna moč poživila to veliko in leno orjakovo telo. Zganil se je, kakor da ga je zadel električni udarec. Stisnil je pesti, nehal so-pihati in vprašal z glasom, ki ni bil podoben njegovemu;
»Slišali ste govoriti... o Benu Tatmanu?«
ŠPORT
Nadaljevanje s strani 5.
vanja so se udeležile samo članice športnih družin Hermesa in Tobačne tovarne. Med njimi je bilo največ začetnic, katerim se pozna pomanjkljivost v splošnem obvladanju telesa. Pri skokih v daljino ni bilo videli niti enega dobrega odriva, pri tekih pa je bil korak še kralek in zadržan. Potrebno bo, da se bodo dekleta posvetila resnejšemu in trajnejšemu urjenju, in le tedaj bodo dosegla uspehe, ki bodo odgovarjali izročilu naše ženske atletike. Zlasti se bodo morale posvetili teku, ki pomeni podlago ne samo ža različne proge, temveč tudi za lahkoatleteke skoke.
Pohvaliti pa moramo Pavlo Sedejevo, ki se je kolikor toliko izkazala v skoku v višino. Ni se sicer približala znamkam, ki so jih postavljala nekoč dekleta na dvobojih med Ilirijo in Aleno, vendar kaže rezultat 1.30 m, da se je na tekmovanje resno pripravljala. Izidi v posameznih panogah so bili naslednji:
Skok v višino: 1. Sedej Pavla, Hermes, 1.3(5m. Imela je 6anio eno tovarišico, ki ji je delala družbo, je pa že pri višini enega nielra olmeniogla.
Krogla: 1. Kobav Sanda, Ilernics, 7.12 m.
Trk na 100 m: 1. Kicn Jožica, Hermes, 16.2 sekunde; 2. Zaje Ivanka, Tobačna, 17.3; 3. Džura-bkovič, Tobačna, 18.0.
Trk na 00 m: 1. Sedej, Hermes, 9.2 sek.; Jaz-binšek, Hermes, 0.3 6ek.; 3. Kobav, Hermes, 0.3 sek.
Skok v daljino: 1. Sedej 3.84 m; 2. Jazbinšek 3.81 m; 3. Kobav 3.78 m (vse tri članice Ilcrme6a).
Športni drobiž
Skupni trening ljubljanskih atletov. Lahkoat-lctska zveza sporoča, da bosta v teku tega tedna dva skupna treninga atletov in atletinj pod vodstvom zveznega učitelja. Trening za ženske bo 6. julija od 16.30 do 19.30, za moške pa 7. julija ob istih urah, obakrat na igrišču Hermcsa. Zveza vabi vse člane podrejenih društev, da se udeleže napovedanega treninga, dobrodošli pa bodo tudi tehnični referenti in odborniki lahkoatlctskih sekcij.
O tekaču Lanziju čitamo, da je dobil zaradi nešportnih prestopkov prepoved nastopanja za tri tedne.
Nizozemski sprinterji so vedno hitrejši. Pretekli teden smo poročali o izvrstnih časih, ki so jih dosegli tekači na 100 m; zdaj pa poročajo, da je postavil Osendarp na prireditvi v Amsterdamu že znamkuo 10.5 sek., kar mu daje spričevalo trenutno najhitrejšega tekača v Evropi. Drugi je bil Zwaan z 10.7, tretji pa Berger z 10.8. sek.
Nizozemska atletinja Blankersova se je povzpela v kratkem času med najzmogljivejše tekmovalke na svetu. Pisali smo že, da je preskočila v višino 1.71 m, in da je postavila tudi dobre čase v teku na 100 m. Na zadnji prireditvi v Rotterda-mu se je preizkusila tudi v skoku v daljino in zmagala z lepo mero 5.73 m. Ob isti priložnosti je pretekla 200 m v 24.5 sek. in postavila s tem nov nizozemski ženski rekord.
Nov švedski rekord v jadranju na dolge proge. V okvirju jadralne prireditve v Allcbergu na Švedskem je postavil inž. Gunnar Kalbom nov državni rekord v jadranju na daljavo, ko je »prevozil« 134 km dolgo progo.
21-41
,EU KINO MATICA
FIlm o življenju tn tragičnem koncu slovite pevke preteklega stoletja
»Maria Malibran«
Dtf-
Marta Cebotarl poje arije Iz oper Ros-siniia in Belllnija. Sijajni igralci: Rossano Brazzl, Renato Ciaiente, Tina Lattanzl
PREDSTAVE ob 16.00, 18.30 ln ob 20.30 1
(el
KINO CNIOIV
tt-ii
Pretresljiva usoda mladega kmečkega dekleta — švicarski film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi
»Glas krvi«
V glavni vlogi: Robi Rapp, Petra Marin. PREDSTAVE ob 16.30, 18.30 in ob 20.30 1
,EU KINO STROGA 27"
Visoka pesem tovariške ljubezni v letalskem filmu
»Trije orli«
Letalska visoka šola, akrobacije, zabava, ljubezen, vojna. V glavni vlogi: Leonardo Cortose, Michela Belmonte. PREDSTAVE ob 14, 16, 18 ln ob 20.
Malt oglasi
V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo.
|j_Siiaž&e
istEio:
Gospodična
prednjih let, vajena .bolnikov, z večletnim spričevalom, zmožna vseh gospodinjskih del, perfekt-na kuharica, želi mesta h kaki gospe nit gospodu. Felicjan, Tržaška c. 27.
lKmtlmp§
Doze od Mama mleka
in steklcnlce vseh vrst -kupim po najboljši ceni. B. Guštin, Vodnikov trg 2.
fHIb
ftelemi B
Mizarskega vajenca
sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4501.
Učenko
sprejmem v salon dam-sklh klobukov. Mirni Šarit Ljubljana, Kreditna banka.
Žgano apno
prvovrstno, vsako množino dobavlja lahko takoj po naročilu : Apneiiiea E. Vodlan, Dobrepolje ali Fr. Vodlan, Custova S —-Ljubljana.	(1
ffimli
Mladega psa - volčjaka
kupim. Ponuditi pri Berg-man Josij), Poljanska cesta 85.	(j
Pianino
vzamem v najem proti primerni odškodnini za dobo 3 mesecev. Ponudbe upravo »Slovenca« pod »Glasba« št. 4594. (g
Glascvir
dolg 1.80 m, prodam. — Ljubljana, Vošnjakova ul. 10-1, od 13 do 15.	<g
Slttžto
Dobe:
Dekle
pošteno, kuhanja dlnjskih Naslov
pod št. 4103.
pridno, zmožno in vseh gospo-del sprejmem, upravi »Slov.«
(b
Dekle
pridno, poštenih staršev sprejmem takoj v pomoč v gospodinjstvu in trgovini na deželi. Ivan Zore, Veliki Gaber — St. Vid.
Služkinjo
za gospodarska • dela ln vrt sprejmem. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21.
Pri nekem samoupravnem zavodu v Ljubljani se odda službeno mesto
prevajalke in toSmačtnje italijanskega jezika
Zahteva se popolno znanje italijanskega jezika v govoru in pisavi. Prednost imajo one, ki so vešče stenografije in strojepisja. Starost največ do 40 let. Prošnje, katerim je priložiti vsa potrebna do-kazi'a (o rojstvu, pristojnosti in študijah), je vlo-ž-ti do 10. julija 1.1. na upravo lista pod znučko ,Italijanščina*.	, 4509
Sobe
Oddalo:
Sobo
oddam gospodu. Naslov v upravi »Slov.« pod 4596.
Služkinjo
pridno ln poSteno, 1<1 bo tudi v pomoč v gostilni, iščem za takoj. Poizve se Poljanska cesta št. 68. (b
Kupim:
Ilišo do 5 nadstropij in večje gozdno posestvo, event. kako večje zemlji šče. Višina kupnine ne Igra vloge. Ponudbe: Re-alltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10 (telefon 34-S6 že deluje)
Dotrpel ie in sledil zlati mami v večni mir in pokoj naš dragi in '	skrbni
Davorin Grobelnik
poštni inšpektor
Bograd, Celje, Ljubljana, dne 26. rožnika 1943.
Grobclnikovi
Naša ljuba
Nedica
se je preselila med nebeške krilatce. K preranemu grobu jo bomo sprertiili v torek, dne li. julija 1943. ob pol 3 popoldne z Zal. iz kapele sv. Jakoba k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. julija 1943.
Globoko žalujoči: Sušnik Pavel in Mira. starši; Tatjana, Breda, sestrici
Za vedno nas je zapustil v 61. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Boncelj Ivan
zvaničnil: drž. žel. v polcoiu
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 6. julija 1943, ob pol štirih popoldne z Zal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. julija 1943.
Žalujoči: MARIJA, soproga; RETKA por, FRANZOT, hči — in ostalo sorodstvo.
Tomaž Poklukar
v!
»Ti moj ljubi fant, ničesar mi nisi povedal!«
»Kaj bi ti pravil; sem vedel, da te bo veselilo!«
Letalo ni bilo posebno veliko. Imelo je prostora za največ osem potnikov. Ko so odnesli lestvico, se je Majdi zdelo, kakor da so porušili most, ki ju veže z zemljo. Oprijela se je moževe roke in je v prijetnem strahu čakala, kaj se bo zgodilo.
Tedaj se je zasukal propeler. Letalec je premikal vzvode, zuna j pa se je začela šibiti trava, kakor da bi jo polegal vihar. Z rahlim sunkom so se začeli pomikati po prostranem travniku. Propeler se je spremenil v prozoren kolobar; vlekel je vedno hitreje dokler ni potegnil brzečega bremena v prazen prostor.
Obemn je zaigralo pod prsmi, kakor da bi sc zibala na velikanski gu-galnici.
»Čutiš, kako potiska sedež navzgor?«
»Glej, zdaj smo že nad drevjem!«
»In nad strehami!«
■»Kako lepo! Kako lepo!«
Matevž sedi pri oknu. Z licem se naslanja na steklo in zre v prepad Folašča se ga razpoloženje, da. bi vri
skal. Zdaj se mu zdi, da deli zmagoslavje z deseterimi znanstveniki, ki so izumili tn brnečo stvar, nosečo te vedno više. Bele ceste na zemlji jx)staja-jo podobne ozkim stezicam, hiše drobnim igračam, potoki in reke pa modrikastim žilam, ki se pretakajo po zemeljski skorji.
Kdaj pa kdaj se letalo igraje za-ziblje. Zelena Sinjska dolina ostaja daleč zadaj, in zdaj se približujejo skalnatim grebenom. Z višine so videti naravnost strašni.
Nekaj dežnih kapljic se raf.pljusne na oknu.
Dež!
Kmalu so vsa stekla motna, kajti načelo je liti; ploha pa je trajala samo kratek čas. Letalo se še vedno vzpenja in zdi se. da postaja nagajivo. In pa tam zdrkne navzdol; za hip je knzno, da se ho sesedlo. Morda je splavalo v redkejšo zračno plast ali pa se je vdalo vetru, ki divja z vseh strani.
Majda je zamižala in se še tesneje oklenila Matevža. Ta jo je držal kakor otroka, ki se boji. Želel si je samo vedrega vremena, da bi se nnglednl sveta. za katerega ne ve, če ga bo še kdaj videl.
' Nekje na obzorju je švignila rdeča kača. Bil je prizor, kakor da bi se za hip pretrgalo sivo ozračje in pokazalo razpoko, skozi katero se je zabliskal ognjeni svet. Groma ni bilo slišati;, brnenje stroja jc bilo preglasno.
»Glej, zdaj smo že visoko nad Triglavom!« je vzkliknil Matevž ves navdušen.
Letalo splava v oblake. Nekaj časa se vzpenja skozi belo gmoto. Kazalec na višinomeru se r>omika vedno naprej, zdaj, zdaj bo pokazal višino štiri tisoč metrov.
»Glej, oblake režemo, in vedno više se vzpenjamo,« pripoveduje Matevž v svoji radosti.
Ona pa ga ne razume in je tudi no bi veselilo vedeti, da so se jiovz.pe-li v tako strahotno višino. Misel, da se lahko zgodi zdaj, zdaj nesreča, jo je začela težiti. Prešibko se ji zdi letalo za neizprosno igro z naravo.
Majda zre v letalca, da bi videla, če je v skrbeli, če jc tudi on poshil negotov, Ne, ta je čisto miren in drži krmilo ravnodušno, kakor da bi se dolgočasil. To jo kolikor toliko jiomi-ri. Vendar še' vedno premišljuje o ža-loigrah. ki so se zgodile med nebom in zemljo, čeprav si prizadeva, da bi mislila na kaj drugega.
Kako žalostno bi bilo strmoglaviti v prepad ravno zdaj. ko je začela z novim življenjem! Ah, kako si želi, da bi bila spet doma pod varnim ma-ternim okriljem! Pripovedovala bi ji o sončnih dnevih na morju in o stra-
hu, ki ga je doživela, ko je sedela v letalu. Na svojo mater misli, ne pa na Matevževo. Nenadno se je polasti do-motožje po varnosti domačega ognjišča.
In zdaj so splavali v neskončno svetlobo. Predrli so oblake, in glejte, glejte, že jadrajo nad njimi! Prej 60 trgali megleno ginoto z bliskovito naglico, zdaj pa švigajo nad njo kakor da so jo premagali.
Matevža je presunilo, ko je zagledal bleščeče se *once na jasnem nebu; razkošno je lilo neomadeževano svetlobo na bele oblake tam spodaj. Toda, oblaki niso bili samo beli: svetili so se kakor triglavska snežišča o veliki noči. Bili so podobni mehki, zelo nežni volni, bolj srebrni ko .beli.
Postalo je tako svetlo, da je bilo veliko preveč svetlobe za občutljive človeške oči. Letnlec si je nataknil črne naočnike. Tako je storilo tudi dvoje, troje izkušenih jiotnikov.
Premočena krila letala so bila ovita s tankim slojem slane. Zdelo se je, da je srebrni ptič obstal, in da se vali samo še gmota oblakov pod njim. Samo kratek čas je trajala optična prevara; zdrveli so naprej nrul oblake, ki imajo tu pa tam luknje. Skozi ozke nebesne line se za hip pokaže zemlja Kako prija očem, ki se solzijo zaradi preobilne svetlobe, kako prija srcu, ki je že v teh kratkih minutah začutilo domotožjo po ljubi žemljici! Zdaj šele prav čutita, kako neizmerno visoko sta sc povzpela. Hiše tam spodaj
so podobne točkam, polja in ceste pa pisani pajkovi mreži.
Vedno več zemlje je videti. Že letijo nad dolino, skozi katero se vije ozka reka, j>otem nad gorskimi grebeni s pastirskimi stajami in skalnatimi soteskami. Polagoma se začenja letalo spuščati, kajti približuje se svet, nad katerim je bilo nebo že od jutra vedro. Spet ju ščegeta okrog želodca, ko se kazalec na višinomeru pomika navzdol.
Majde se loteva slabost, staremu športniku Matevžu pa občutek padanja samo prija. Igra ga spominja na oni dan na Lipanci, ko je smučal kakor še nikoli, in ko je v dobrih sto sekundah zdrknil tri sto metrov globoko. Da, takrat je premagal Janeza in se mu oddolžil za poraz na zimukem slavju v Podutiku!
Zemlja se je približala. Spet sta lahko razločila pastirja pri čredah, kmetice v belili oblekah nn polju, vozove na cesti in osamljene popotnike, ki so lezli jiočasi kakor polži.
V dalji so se prikazali obrisi Save. Tam so bila sveža polja, na katerih so se prelivale svetlo zelene barve. Orjaški topoli, o katerih pravijo, da štrlijo v nebo, so bili, gledani z letala, jiodobni pritlikavcem. Vse, kar koli si jc poželelo oko, je lahko zagledalo na zemlji: vasi, ceste, drevorede. vinograde, preproge koruze, detelje ali preorane prsti, mline ob votli, močvirja, pašnike, gozdove, hribe in doline.