-	PoStnlna plačana v gotovini«
St. 17.	V LJubljani, dne 27. aprila 1922.	Leto IV.
Glasilo »Samostojne v kmetijske stranke za Slovenijo'
Izhaja vsak fietptek. Naročnina:
celoletno................. . ... Din 12 -60
poluletno....................Din 6-25
Posamezna številka...............Din 0.50
Kmet, pomagaj ai in avoje stalifiče -sr dpii •vaj ai aam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase.................... Din 0-25
uradne rasglase ................. Din 0 40
reklame......................Din 0-50
Uredništvo in upravniitvo lista ia v Ljubljani na Kongresnem trgu Si. 9 (nasproti dvorca).
Brez
Pretepeno nedeljo se je pripetil ob priliki blagoslovljenja veržejskega mostu razveseljiv in pomemben dogodek, ko se je pri pontifikalni sv. maši, ki jo je daroval prost dr. To-mažič, pel prvič v zgodovini evangelij v slovenskem jeziku. Mislimo, da ni bil zgolj slučaj, da je ravno ta evangelij govoril o veliki potrebi vere, temveč prepričani smo, da je v dejstvu, da govori ravno prvi slovensko peti evangelij Slovencem, da blagor tistim, ki verujejo, čeprav niso videli, naravnost božji nauk. Res je sicer, da slovi naš narod za veren narod, res pa je tudi, da je vsled dela nekaterih ljudi premnogim vera v srcu zamrla in da živi !e še na jezikih. Ne samo vera v Boga in njegov nauk, temveč tudi vera v pravičnost in resnico in vera v narod! Bili bi slepi, če bi to tajili in ugonabljali bi narod, če bi to prikrivali. Vera je padla, strahovito padla in kot kristijam in Slovenci smo v nevarnosti, da se pogubimo, če ne premagamo sedanjega stanja, ki je stanje brez vere. Ni naša naloga dokazovati pogubonosnosti, ki nas čaka, če smo brez žive vere v Boga, zakaj to je delo poklicanih krogov. Naša dolžnost pa je opozarjati na pogubo, ki nam preti v zemeljski sreči, če ne bodo slonela vsa naša dejanja na globoki veri v narod in pravico, in sicer na tako globoki, da bodo vsi neverni Tomaži nemogoči, kajti zapomniti si moramo: vera ni le temeljni kamen za našo duševno srečo, ampak ona je tudi temeljni kamen za naše telesno blagostanje. In če ne bomo verovali, čeprav nismo videli, tedaj nikdar in nikoli ne zgradimo svoje države tako, da nam bo prava mati, in tedaj se nikdar ne rešimo iz sedanjega neznosnega stanja. Vera premika gore, pravi sv. pismo, česar ne pozabimo!
Obrnimo katerokoli stran zgodovine, vedno najdemo isto resnico. Narod, ki ni veroval v sebe in svojo moč, je ali propadel ali pa padel v sužnost. In iz sužnosti se je rešil samo narod, ki je veroval ter iz trdne vere zajemal ono požrtvovalno ljubezen in" ono neugasljivo upanje, da je mogel prestati tudi največje gorje. Dasi so krvaveli Irci stoletja, so vendarle zmagali, ker so verovali. Stoletja so trpeli Srbi ter tudi po Kalvariji Albaniji ostali verni. In zmagali so! Taka je sila vere.
Mi Slovenci take vere ne poznamo. Po krvavo zadušenih puntih smo izgubili vero v sebe ter postali narod hlapcev in dekel. In šele dobrih sto let je, odkar se je pri nas pričela gojiti vera v narod, ki je istovetna z vero v samega sebe. Zato je naravno, da je naša vera še slabotna, posebno še, ko so nas vedno motili drugi, da se nismo niti upali verovati v svoje vstajenje. Šele koncem vojne je narasla in postala naša vera v vstajenje silnejša in splošnej-ša in tedaj smo tudi — vstali.
Toda takrat smo padli takoj v star greh — v nevero. Namesto, da bi z vso dušo in vsemi močmi delali za porast narodne vere, so vstali med nami krivi proroki, oznanje-valci nevere. Šumno in bučno so govorili o vsem, kar je moglo ubijati v narodu vero v sebe izgubili smo vero v narod in izgubili smo Ko-
vere.
roško, kajti za petami sledi neveri nesreča.
In danes smo v razgaru nevere. Velik del inteligence, ki je po svojem znanju naravnost določena za vodnika narodu, je zašla med apostole nevere. Naša univerza, ki bi morala biti žarišče narodne misli in vere, stoji ob strani narodnega življenja ter se ne zaveda svoje naloge. Dijaštvo, nekdaj tako osvežujoč element v narodnem življenju, je dandanes mrtvo in kljub ogromnim državnim podporam čestokrat pro-pagator anacionalne misli.
Še huje pa razsaja nevera v političnem življenju. Povsod je v časti le licitacija navzdol, povsod se slavita samo hujskarija in demagoštvo in nikdo ne pomisli na zle posledice, ki so neizogibne, če bo odvzeta narodu vera v sebe.
Najhujše pa je to, da je na Čelu vse licitacije navzdol ona stranka, ki se lažnivo odeva z imenom katoliške stranke, ona stranka, ki je pravzaprav najbolj poklicana, izvesti klic «sursum corda» (kvišku srca), ne le v cerkvi, temveč tudi v javnem življenju, zakaj šele takrat bo vera uveljavljena tako kakor treba.
Da pa more to kdo storiti, je predpogoj, da je sam veren in da ne nosi vere samo na jeziku. Toda, tovariši, vprašamo Vas, ali je veren tisti, ki sicer oznanjuje Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega, ki pa kljub temu uči sovraštvo do nasprotnikov? Ali je veren tisti, ki razširja umazane cunje, katerim sta laž in kleveta glavna hrana? Ali je veren tisti, ki priseza udanost kralju, kadar je minister, ki pa zagovarja republiko, kadar je v opoziciji? Ali je veren tisti, ki zapušča svojega nekdanjega voditelja v nesreči, ko je sam pri moči, kakor je storil dr. Korošec? Ali je veren tisti, ki neče dati svojemu bližnjemu kruha, ker ni njegov somišljenik, kakor so delali klerikalni starejšine. Ali je veren tisti, ki ve za greh, a molči, ker mu je telesni blagor več kot resnica in pravica? In ali ne delajo danes tega vsi klerikalni kolovodje, ki na izvajanje šusteršičeve knjige molče kakor grob, dasi je knjiga razkrila vnebo-vpijoče grehe?
Po dejanjih jih sodite! Brez vere v srcu so in poznana jim je le vera na jeziku. Zato pa ne vedo, da ubijajo vero, če ne žive po naukih, ki jih oznanjajo, zato ne znajo ceniti tiste globoke in žive vere v srcu, ki je temelj vsega napredka in vse sreče.
Toda tovariši! Čeprav je vsena-okrog nevera, mi si zapomnimo nauk evangelija. Blagor tistim, ki so verovali, čeprav niso videli! Iz vojnih podrtij je nastala naša država, iz stoletnega trpljenja ie izšlo njeno rojstvo. Mi pa bi hoteli že danes, da je vse vzorno, mi pa bi hoteli že danes nebesa! Toda Ie preko trpljenja gre pot v nebesa in bogatin jih uzre le težko!
Posnemajmo one prve krščanske mučenike, ki so s svojo krvjo pove-ličali božji nauki Čeprav niso videli, so vseeno verovali in vzdržali. Mi pa smo videli nastanek države, mi gledamo njeno vstajenje iz posledic vojne — m vendar ne bi verovali! Tudi med prvimi kristijani so bili
slabi ljudje, ki so bili v nečast cerkvi, toda prvi kristijani so znali ločiti slabe ljudi od cerkve same! Isto moramo storiti tudi mi! Ne zamen ju j-mo države s posamezniki! Cerkev je vtelešenje božjega nauka, država pa je vtelešenje narodne misli! Eno kot drugo pa propada brez vere in eno kot drugo je za nas potrebno. Prva
za naš duševni, druga pa za naš telesni blagor!
Tovariši, tovarišice! Bodite zato skale vere, bodite njeni apostoli. Naj hrumi vsenaokoli nevera, mi bomo verovali v naš narod, mi mu bomo klicah tudi v javnem življenju naš sursum corda, ker blagor onim, ki verujejo!
Tovariši, tovarišice!
V nedeljo dne 7. maja ob enajstih dopoldne bo na javnem trgu v Radovljici
velik shod SKS.
Na shodu bodo govorili tovariši: minister Puceij, narodni poslanec Kušar in zastopnik obrtnikov Ogrič.
Udeležite se shoda polnoštevilno!
po bankah v špekulativne namene.
Odtod draginja! Da odpravi to špe-
kulacijo, je odredil finančni minister, da sme opravljati kupčijo z denarjem zgolj Narodna banka. Toda kapitalisti so se temu uprli. In ker Na-
rodna banka na tako obsežen posel ni bila pripravljena, ie moral finančni minister odnehati, čeprav je bila
v tem pogledu zanj vsa dežela. Tar-ko močan je tedaj že kapitalizem!
In ne zadosti tega! Kapitalizem čuti svojo moč in gre pogumno naprej. Na ta način ie bilo mogoče, da so na znanem ljubljanskem shodu milijonarji in vojni dobičkarji protestirali proti vladi ter zahtevali, da se vsa peza davkov vrže na kmetovalce. In ogorčeno so protestirali proti tema, da podpira vlada zadružništvo. Tako zelo se je razpasel že kapitalizem!
Tega ne smemo več trpeti! Z vso odločnostjo moramo iti v boj proti kapitalizmu. Seveda pa ne razumevamo pod kapitalizmom onega pošteno pridobljenega premoženja, ki služi v blagor javnosti in za izbolj-' šanje kmetijstva. Ne! Pred očmi sp nam Ie ono mrtvo premoženje in oni troti, ki na brezsramen način izrabljajo vse človeštvo in zavirajo njegov razvoj.
«V boj proti kapitalizmu« bodi nato naše geslo! Da pa zmagamo, moramo skrbeti tudi za sredstva. Zadruge so naše glavno orožje. Vse zadruge je treba gospodarsko združiti pod vodstvom velikega denarnega zavoda, ki se naj imenuje ma-gari tudi banka — «Kmetska banka*. Nujna potreba je to, kajti le na ta način ne bodo vlagale zadruge več svojega denarja v banke ter le tako se bomo osamosvojili od bank in postali zmožni, da z lastnimi močmi zrušimo kapitalizem. Ker se moramo zavedati, da «brez denarja ni muzike», zato ie treba, da zbiramo denar, da imamo sredstva za boj.
Največji škodljivec kmetijstva je kapitalizem. Njega pa morejo zrušiti le zadruge, oprte na državno moč. Kdor dela proti državi, dela za kapitalizem in je njegov zaveznik. Zaveznik kapitalizma pa je tudi tisti, ki porablja vse svoie moči le za boj proti samostojni stranki kmetovalcev, kajti le kmetovalci so v stanu zlomiti kapitalizem. Ker smo načelni in brezobzirni nasprotniki kapitalizma, zato se bomo borili proti kapitalizmu prav tako kakor proti 'derikalizmu, najmočnejšemu zavezniku kapitalizma.
Tovariši, tovarišice! Boj za Staro pravdo je boj proti kapitalizmu.
organizacijo.
Kapitalizem in kmetijstvo.
Največji škodljivec kmetijstva je kapitalizem. Na vseh koncih in krajih občutimo njegov pogubonosni vpliv in v korenine kmetijstva že seza njegov 6trup. Kapitalizem je kriv, da ce veča beg iz dežele in da zapušča naš kmet rodno zemljo ter hodi tlačanit v ameriške in vestfalske rudnike. Kapitalizem je kriv, da se osredotočuje vse kulturno življenje v mestih, sedežih kapitalizma, in da propada vsled tega kultura podeželja. Kapitalizem je kriv. da se prekomerno razvijajo mesta in da izgublja zaradi tega dežela delovne roke. Kapitalizem je kriv, da se pospešuje povsod le industrija in se popolnoma zanemarja kmetijstvo ter da bo kmalu vsa Evropa en sam velik, črn in grozen dimnik. Ne brez vzroka pravi zato sloveči nemški učenjak Ruhland, da je kapitalizem kriv pogina nekdaj tako mogočnih držav, ker je izpodkopal korenine držav, to je kmetijstvo. Čeprav pa je to stara resnica, ki se je izkazala prav tako v rimskih kakor tudi v onih žalostnih časih, ko je Tahijev in Dra-škovičev kapitalizem uničil našega prvoboritelja Matijo Gubca, in čeprav smo videh tudi med svetovno vojno, da je bil glavni provzročitelj vnebovpijočega klanja samo kapitalizem, vendar se ravno med nami najraje pozablja, da je kapitalizem največji škodljivec kmetijstva. Iz čisto enostavnega razloga! Mi živimo na deželi, kapitalizem pa vlada v mestih- Ker ga nimamo pred očmi, pozabljamo na njegov obstoj ter se spomnimo nanj šele tedaj, kadar nas presilno udari. Toda samega sebe ugonabljamo, če bomo še naprej tako pozabljivi. Zaradi tega je skraj-nji čas, da posvetimo kapitalizmu tisto pažnjo, ki mu jo moramo posvetiti v lastnem in državnem interesu.
Do nagega je bil razkrit med svetovno vojno kapitalizem. Kljub temu pa se dandanes nemoteno širi in razvija tako, kakor še nikoli poprej. Ker sta krščanski in rdeči socializem popolnoma odrekla v boju proti kapitalizmu, zato je sedaj vrsta na kmetovalcih, da vstopijo v boj s kapitalizmom, kajti samo ogromna masa kmetskega ljudstva s svojim produktivnim delom, ki vzdržuje vse prebivalstvo, je v stanu zlomiti slab vpliv kapitalizma. Sredstvo, ki da kmetovalcem zanesljivo moč, da sta-rejo kapitalizem, pa so zadruge. Zadružništvo je naše veliko orožje zmage, zadružništvo je temelj naše gospodarske kakor tudi politične svobode.
To je dobro spoznal že pokojni dr. Krek, ki je razširjal z vso vnemo idejo zadružništva ter stopil še pred svetovno vojno tudi z brati Srbi v stik.
Toda dr. Krek je spoznal še neko drugo veliko resnico. Nikdar in nikoli ne bo zmagalo zadružništvo v
boju s kapitalizmom, če ga ne podpre državna sila. Kapitalizem je že razvit, naše zadružništvo pa je šele v povojih. Če gre s kapitalizmom še državna moč, potem je kapitalizmu lahko zatreti zadružništvo. Vzgledov zato je dovolj. Zategadelj je dejal dr. Krek v svoji oporoki pravilno: «Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje.*
To je bila velika oporoka velikega moža, katero pa so sedaj njegovi majhni nasledniki izdali ter se oprijeli nizke in sramotne hujskarije.
Prvo je država! To je prvi osnovni kamen kmetskega boja proti kapitalizmu. Toda naša država je mlada, njo je treba šele urediti. Vse polno napak in vse polno nepravilnosti je še v njej. Zato država danes še ni kos svoji nalogi, zato jo je treba k temu šele usposobiti. Tudi tega se je zavedal v polni meri dr. Krek, ker je dejal: «Po voini bomo morali biti vsaj toliko časa, da državo uredimo, popolnoma edini,* kajti brez sloge ni mogoče urediti države.
Tudi tej misli so se izneverili oni, ki hočejo veljati za izvršitelje Krekove oporoke, ki bi hoteli zavoljo njegovega dela vladati nad ljudstvom. Kaj bi rekel danes dr. Krek, če bi videl, kako brezvestno se bore nekateri ljudje proti visokemu idealu ujedinjenja? Kaj bi dejal dr. Krek, če bi videl nedelo narodnega predstavništva? Kai bi si mislil dr. Krek, ko bi opazoval tisto dvoletno in brezplodno vladanje slovenske stranke, ki je imela v vladi celo tri ministre? Nobenega dela ni bilo tedaj, temveč bil je samo boj proti združenju slovenskega kmeta. Tako bo zapisano v bukvah naše politične zgodovine. Pri tem nepotrebnem boju pa se je širil kapitalizem ter množil svojo moč, ker njegov edini nasprotnik — kmetovalec — je bil spričo medsebojnega boja brezmo-čen. Zato je zdravi razum srbskega kmeta čisto pravilno označil Protič-Koroščevo vlado z besedami: Naš (srbski) najhujši nasprotnik je kapitalizem, Vaš (slovenski) najhujši pa 'dertfcalizem. In prav je imel.
V znamenju boja za Staro pravdo, to je v znamenju boja proti kapitalizmu, je bila ustanovljena SKS., v znamenju laži in klevet pa hoče kle-rikalizem uničiti SKS. In pri tem boju praznuje kapitalizem svojo zmago.
Vsa dežela je izročena na milost in nemilost kapitalizmu. Banke, ki rasto kot gobe po dežju, imajo v svojih rokah vso industrijo in trgovino in ves obrt. In kako delajo te banke! «Slovenski Narod» je pred kratkim pisal, da je 90 do 95 odstotkov vseh valutnih kupčij sklenjenih
Ker živi država od kmeta, zato Ssodi kmet siiera gospodar! Kmetje dosežemo to ie z
2
Kmetle vse Jugoslavije, breg razlike vere, plemena In narodnosti, združimo se!
Mo 18 agranioreformni upravičenec in kaj mi je treba znati ?
V svojih prvih dveh spisih ojke kratkomalo odgovori, da občina agrarni reformi sem se obregnil ob j ni interesirana ali z drugimi beseda-državno upravo in veleposestnike. S mi, da v občini ni kmetijskih delav-Končno pa se moram spomniti tudi j cev, dninarjev ali malih kmetov. Na-onega, v čigar korist bi se morala j to pride do obravnave glede dolo-agrarna reforma izvesti.	čitve maksimuma, ki naj ostane vele-
Kakor sem prav na kratko in Ie s posestniku v prosto ukoriščanje, in
glede zakupodaje. Ker je županstvo uradno izporočilo, da ni interesentov, obdrži uprava dotičnega vele-posestva vso zemljo ter prodaja poljske in travniške pridelke. Na okrožne agrarne urade in na poslance pa prihajajo iz občine pritožbe, da okrožni uradi nepravilno poslujejo.
2e pri sestavi volilnih imenikov za občinske agrarne odbore igra politika in osebno socialno nazira-nje županstva veliko vlogo. V imenikih naletimo večinoma na pristaše občinskega odbora — same neupra-vičence —, med tem ko se vpisujejo v prve kategorije samo «politično zanesljivi* mali posestniki in kmetijski delavci in le v prav malem številu kmetijski posli. Posledica temu je, da imajo v občinskih agrarnih odborih večino zastopniki trdnih kmetov, obrtnikov, gostilničarjev, katerim niso občinski upravičenci — reveži — dosti mar. Iz odgovorov takih odborov odseva nesocialno nazira-nje predsednikov in tajnikov. Zakupodaje so se vsled tega krivično vršile. Spričo mnogoštevilnih pritožb se je ukazalo, naj se vse zakupodaje pregledajo in revidirajo na licu mesta. Ta ukaz pa je zopet le pesek v oči interesentom, ker za pregled ni dovolj denarnih sredstev na razpolago. Zaradi tega bodo posamezni predsedniki in odborniki še nadalje milostno delili zemljo med one, ki jim prijajo, brez ozira na njih upravičenost. Dogajajo se tudi primeri, da zahtevajo izvestni župani in predsedniki razna plačila za svoje strankarsko delovanje, dasi so njih mesta častna in brezplačna. Je pa tudi mnogo agrarnih odborov, ki so se kar sami izvolili in ki nastopajo in delujejo sedaj pristransko na korist svojih «upravičencev». Ker izvedbo volitev po imenikih tudi politična uprava preveč omalovažuje, zato so tudi agrarni občinski odbori nepravilno sestavljeni.
Nadalje se dobi prav mnogo občinskih uradov in občinskih agrarnih odborov, ki se prav čestokrat ne ravnajo po naredbah in ukazih, temveč preko njih izvajajo agrarno reformo. Če ne gre spričo tega vse v redu, kdo je kriv potem vsemu temu? Agrarni uradi, ki imajo z ozirom na svoj delokrog in svoje delo premalo uradništva in še mnogo manj denarnih sredstev. Mnogo trpi agrarna reforma vsled prepočasnega delovanja občinskih uradov in agrarnih odborov. Kakor se zahteva od okrožnih agrarnih uradov točno in hitro poslovanje, tako naj tudi odbori delujejo hitro. Pravočasno naj se opozarjajo interesenti
na splošno razkril razne napake agrarnih uradov in veleposestnikov, tako tudi ne smem zamolčati krivde
agrarnih interesentov samih, vsled katere se ne morejo izvesti določbe agrarne reforme tako, kakor zahteva to stvar. Prvi in glavni vzrok je nepoznavanje raznih naredb, drugi pa izrabljanje agrarne reforme v strankarske namene po raznih agitatorjih, katerim se slepo verjame, samo če znajo lepo govoriti. Žalibog se je ravno agrarna reforma preveč izrabila kot agitacijsko sredstvo pri volitvah. Razne stranke so obljubljale različne ugodnosti, ena več, druga manj, kakor so pač upale biti napram volilcem odkritosrčne in nepristranske. Navdale so malega kmeta z upora, da postane večji posestnik, če se razkosajo veleposestva in se nato razdele med upravičence. Da, gotovo obstoja del agrarne reforme v tem, da se veleposestnikom do gotove višine odvzame obdelovalno (poljedelsko) zemljo. Popolnoma izključeno pa je, da bi se v Sloveniji, posebno na Kranjskem, moglo zadovoljiti prav vse agrarno-reformne upravičence v navedenem zmislu. Pač pa vsebuje drugi del agrarne reforme, tako zvana kolonizacija, možnost in priliko, da se napravi iz onih kmetijskih slojev, ki bodisi ne posedujejo svoje zemlje ali pa je posedujejo prav malo, kmetijske posestnike. Saj je v to svrho še_ mnogo zemlje na razpolago v južnih delih naše kraljevine. Ker je o tem vrli poslanec SKS., tovariš Mrmolja, že večkrat v ^Kmetijskem listu» pisal, zato za enkrat o tem ne bom razpravljal. Namen temu mojemu spisu je, ugotoviti trenutni položaj in sedanje napake na strani agrarnoreformnih interesentov. Mnogoštevilne prtožbe so me prisilile, da obelodanim vrsto člankov, ki naj odpomorejo nezdravemu razvoju agrarne reforme v Sloveniji. Mi moramo računati s sedanjimi naredba-tni, ki so postale zakon.
Preden si na kratko ogledamo tozadevne odloke in zakone, hočem podati nekaj splošnih pripomb, katerih se mi ne sme šteti v zlo, ker hočem samo dobro. Vem, da graja nikomur ne ugaja, vendar se ji ne smemo izogniti, ako hočemo doseči svoje cilje. V mnogem opravičuje interesente dejstvo: 1.) da nimajo vsi nižji sloji prilike, se o vsem poučiti; 2.) da jih hujskajo ljudje, ki le izgubijo, ako se agrarna reforma korenito in pravično izvede, in 3.) da vlada tudi še splošna nezadovoljnost s sedanjim položajem, katerega pa tudi vsi drugi stanovi kruto občutijo kot posledico morilne vojne,
dninarji, mali posestniki z manj kot 10 orali zemlje, mali kmetijski obrtniki, viničarji kakor vsi nižji uslužbenci in posli na sedanjih velepo-sestvih.
Sedaj, ko vemo, kdo je pri nas predvsem interesiran pri agrarni reformi, si hočemo te upravičence natančneje ogledati, in sicer zgolj z namenom, da jih poučimo. Nato nameravamo poljudno podati vse zakone in naredbe, ki so do sedaj izšle in ki so se tudi razposlale na občinske urade in občinske agrarne odbore. Natisnjene so tudi v «Urad-nem listu*.
Ako se hoče kako stvar izvesti, je treba gotovega načrta in reda, po katerih se morajo vsi prizadeti točno ravnati To velja seveda tudi za agrarno reformo, katere izvedba je zelo težavna. Načrt, kako, kdaj in na kak način je agrarno reformo izvesti, vsebujejo različni dosedanji zakoni, ukazi, odloki kakor tudi različne naredbe. Da se morejo vsa določila res izvršiti, morajo biti znana interesentom: veleposestnikom in agrarnoreformnim upravičencem. Prvi so spričo svoje višje izobrazbe še preveč dobro poučeni, kar napram širšim, manj izobraženim slojem izkoriščajo. Drugače je pri slednjih, ki so manj izobraženi, čeprav ne po lastni krivdi. Le-ti ne prebirajo žali bog časopisov, še manj seveda naredb samih; oni slišijo pač o tem le par besedi s prižnice, pred cerkvijo, v gostilni in na raznih politič-
nih shodih. Iz vsega tega si stvorijo potem nekak za^on, prikrojen njih mišljenju in željam. Slikajo si raj že tu na zemlji, v duhu si dele medse gozde, travnike, njive in vinograde. Ko pa pride do resnične izvedbe zakonov in naredb, se pa znajdejo naenkrat v realnem, resničnem življenju, nepoučeni in nepripravljeni. Začne se zabavljanje čez vlado, urade in uradnike; vzbujati se začno za človeško družbo nespodobne strasti; nevoščljivost, zahrbtno obrekovanje, denunciranje, spletkarjenje in nazadnje še osebno sovraštvo med interesenti so posledica poprej omenjenega. Vsak čut vzajemnosti preneha, če ga ie sploh kaj bilo. Eden drugemu, ki je bolj potreben, ne privošči koščka njivice ali par kupov sena. Med te nezadovoljne interesente se urivajo razni neupravičena in strankarski agitatorji, ki izrabljajo splošno nezadovoljnost v strankarske in osebne namene, seveda ne na korist, temveč v škodo interesentov. Nezadovoljni in nekako pobunjeni se ne ravnajo po zakonih ter v zakup dobljene zemlje ne obdelujejo tako, kakor veleva zakon. Pomanjkanje čuta vzajemnosti in pravičnosti ovira potem brezhibno izvedbo gospodarsko in socialno tako važne agrarne reforme. Treba je torej zadružnega delovanja, čuta vzajemnosti in pouka s strani raznih uradov, odborov in društev, ker le tako utegne doseči agrarna reforma povoljne uspehe.	> -—k—
¥@ržejska slavnost.
katero so zahtevali in podpirali bivši na naredbe in način njih izvedbe mogotci in varuhi slovenskega kme-' ta, kateremu so namenoma odtegovali in zabranjevali dosego višje na-
obrazbe, dobro vedoč, da preneha njih nadvlada v tistem trenutku, ko se slovenski kmet zave, da zna sam s svojo glavo misliti.
Ne mali vzrok nezadovoljnosti z agrarno reformo sta malomarnost in brezbrižnost občinskih nradov, občinskih agrarnih odborov in interesentov samih. Občinski uradi, že z drugim delom preobloženi, smatrajo za nepotrebno, da bi nižje in revnejše sloje opozarjali na važnost in koristi, ki jim jih nudi agrarna reforma. Zanje je največkrat stvar
Narodni praznik je bila pretečena nedelja za Prekmurje in Mursko polje, kajti ta dan se je uresničila davna želja prebivalstva, da sta se namreč obe pokrajini zvezali z lepim mostom. Dasi kričeča gospodarska potreba, so vendar Madžari z vso silo nastopali proti premostitvi Mure. Na vsak način so hoteli preprečiti, da bi spoznali Prekmurci Muro-poljce, in da bi na ta način vstala v njih zavest, da niso osamljeni, temveč imajo preko Mure dobre in zanesljive brate. Naj tudi propade Prekmurje gospodarsko, samo da se izvrši madžarizacija Prekmurja, je bilo geslo Madžarov in zaradi tega se ni smela Mura premostiti.
Toda izvršil se je preobrat in slavni «Magyar Orszag» se je zvalil v prah. Svobodno je postalo Prekmurje in sestavni del naše narodne države. Tedaj pa ie prišel tudi čas, da se izpolni davna želja prebivalstva ter se premosti Mura. Veliko potrebo mostu preko Mure je naša država takoj spoznala ter šla nemudoma na delo za zgradbo mostu. Toda nastajati so začele težkoče za težkočami. Spričo naraščajoče draginje so se prekoračili proračunjeni stroški za zgradbo mostu in delo je moralo počivati. Tedaj so se oprijeli dela za dovolitev potrebnih kreditov poslanci SKS. Kot prvi je potrkal na dveri ministra za javna dela. g. Vukičeviča, tovariš Drofenik. Minister je takoj spoznal, da je do-
ter pravočasno naj se predlagajo ^itey ™st.u Puina tin ^/e "e uradom potrebni izkazi in podatki, ^hteva n.h visoka vsota. Toda bili kajti potem ne bo več zamudnikov smo tedaLravn? v dobi ^neusmiljene-
in nezadovoljnih interesentov in tudi odbori sami bodo imeli manj dela in bodo bolj redno poslovali. Še marsikaj bi se dalo o delovanju vseh odborov napisati, toda povedano naj zadostuje v pouk in svarilo.
Slednjič moram pokrtačiti še tako zvane agrarnoreformne upravičence — interesente same. Kdo je pravzaprav interesent? Naredba ministra za agrarno reformo št. 1459 z dne 1. februarja 1920. jih našteva ter razdeljuje v pet kategorij — oddelkov. Splošno spadajo med vse kate-
opravljena s tem, da na običajen na- gorije samo oni, ki se bodisi izključ
čin razglase razne naredbe, toda še teh ne v celoti, temveč prav na kratko in površno, boječ se. da bi imeli preveč dela, če ljudstvo natančneje pouče o vsem potrebnem. Tudi politično naziranie večine v občinskih odborih igra precejšnjo vlogo. Veliko je pa odvisno tudi od župana samega, kako se vsa določila izvajajo. Primer: Občino, ležečo poleg veleposestva in z nadpolovično večino agrarnoreformnih interesentov, se vpraša, če ie pri dotičnem veleposestvu interesirana. Zupan, pristaš veleposestnikove stranke in mogoče še od veleposestnika podkupljen, ne vpraša niti občinskega odbora za mnenje, temveč pod vplivom voditeljev veleposestniške stran-
no aH vsaj pretežno pečajo s kmetijstvom. Izključeni so torej vsi nastavljene! in uslužbenci raznih uradov in ustanov, ki se ne pečajo s kmetijstvom. Med agrarnoreformne upravičence ne spadajo delavci tvor-nic in železnic, rokodelci, ki si večinoma z rokodelstvom služijo svoj kruh, trgovci in gostilničarji, stalni zidarji in tesarji, uradniki, duhovniki, samostanci in učitelji. Pač pa se prištevajo k interesentom tako zvani mali kmetski obrtniki, katerim je njih obrt postranski zaslužek, glavno delovanje pa kmetijstvo. V Sloveniji pridejo pri izvedbi agrarne reforme vsled malega površja od-višne veleposestniške zemlje v po-šlev zgolj kmetijski posli, kmetijski
ga zmanjševanja proračuna. In zategadelj, kje vzeti potreben denar! Pritisnilo se je na finančnega ministra, ki načeloma ni bil nasproten, toda je izjavil, da nima denarja in da bi moral potem ugoditi enakim željam prebivalstva tudi v drugih pokrajinah. Toda poslanci SKS. niso odnehali, ampak vrtali in vrtali. Finančni minister se je omehčal, toda dvomil je še, če ni most pri Ver-žeju le strankarska zadeva. Tedaj sta šla minister Pucelj in poslanec Drofenik po poslanca drja. Hohnje-ca, ki naj bi potrdil, da je veržejski mest nacionalni interes, in naknadni kredit se je bil dovolil.
Zasluga naših poslancev je veržejski most, kar moramo izrecno konstatirati, kej se klerikalni poslanci niso sramovali, si lastiti te zasluge, čeprav so v opoziciji.
Ko je bil dovoljen kredit, je grad-ba mostu pod vodstvom inženjerja Orla jadrno napredovala in zgradila se je tudi lepa dovozna cesta k mostu. In v nedeljo dne 23. aprila se je izvršila slavnostna otvoritev mostu.
Bil pa je to tudi narodni praznik, kakršnega Veržej še ni zlepa dočakal. Na tisoče naroda se je zbralo ta dan ob mostu in na tisoče ljudstva je praznovalo dan, ko je bila
končana stara krivica in ko je tudi prej tako zapuščenemu Prekmurju zasijalo solnce pravice. Na vseh obrazih sta vladala svečanost in navdušenje, povsod se je videlo, da ni mogla storiti država sebi večje dobrote, kakor da je postavila most. Taka hvaležnost je bila vidna vsepovsod. In pokali so topiči, donele pesmi. Fantje na konjih, dekleta v belih oblačilih, gasilci v svojih uniformah, vse v prazničnem nastroje-nju. Zastave in slavoloki, cvetlice in okrašeni vozovi — povsod praznični znaki. Vse pa je pozdravljalo tako divno pomladno solnce, da je bilo vse prepričano, da je nastala tudi za obmursko prebivalstvo vesela pomlad.
Ob desetih dopoldne so se pričele svečanosti, ko so se pripeljali iz Ormoža zastopniki osrednje vlade in pokrajinske uprave, minister za javna dela g. Vukičevič, minister za kmetijstvo tovariš Pucelj, pokrajinski namestnik g. Hribar in zaslužni branilec naše severne meje g. general Maister.
Kot prvi je oozdravil goste veržejski župan, kateremu se je na kratko zahvalil tovariš minister Pucelj.
Pri slavoloku pred narodno šolo je bil drug sprejem. Kot prva je govorila majhna, a pogumna šolarka Marija Koroša, za njo pa enako lepo gdčna. Tončka Horvat. Obema se je zahvalil v lepem govoru tovariš minister Pucelj. V naravi je pomlad, v Vaših srcih je pomlad, naj nastane tudi enkrat pomlad za prekmursko prebivalstvo! Naj pomeni veržejski most prvi pričetek te pomladi!
Med špalirjem gasilcev in množico naroda so se odpeljali nato gostje proti mostu. Pred mostom je bila postavljena četa vojaštva, ob vstopu na most, pri slavoloku, pa so stale razne deputacije. V imenu Muropoljcev je pozdravil goste gospod Rajko iz Cvena, načelnik okrajnega zastopa v Ljutomeru. Zahvalil se mu je tovariš Pucelj. V imenu gasilcev je govoril g. Janez Stuhee, načelnik gasilne zveze za ljutomerski okraj.
Skozi špalir gasilcev in Orlov so odšli nato gostje čez mest na prekmursko stran, kjer so jih pričakovali odposlanci Prekmurja. Kot prvi je pozdravil župan iz Dekležovja g. Mesarič. Lepo in pogumno je govorila za njim mala Kuhar iz Zahovc. Vsem se je zahvalil tovariš Pucelj. Hoteli so tujci, da bi bila reka Mura jez. ki naj bi ločila Prekmurje od Slovenije. Toda ne jez, temveč vez bodi reka Mura! In da bo to doseženo, se je zgradil veržejski most.
Po končanih pozdravnih govorih so odšli odlični gostje na sredo mostu, kjer je bil postavljen oltar.
Besedo je povzel pokrajinski namestnik g. Hribar in po kratki re-miniscenci na madžarske intrige poda! zgodovino mostu. Most je veljal
okoli šest milijonov kron. Delalo se je pridno in posebna zahvala gre tudi vojaški upravi, ki ie znatno pomagala s svojimi tehničnimi oddelki-
Z zgraditvijo veržejskega mostu je storjen šele prvi korak. Treba je še zvezati Prekmurje z dobrim cestnim omrežjem in nujna je tudi železnica iz Ormoža v Lendavo, ki se prične graditi še letos.
S trikratnim «2ivio»-klicem na kralja, katerega je vse navdušeno ponovilo, je zaključil pokrajinski namestnik svoi govor.
Nato je bral g. prost dr. Tomažič pontifikalno sv. mašo, pri kateri ie ubrano pel zbor gojencev salezijonskega zavoda.
Zabeležiti moramo, da se je pri tej sv. maši pel prvič sv. evangelij v slovenskem jeziku.
Po sv. maši je blagoslovil proši dr. Tomažič most ter podelil vsem blagoslov.
Za tem je imel g. prošt dr. Tomažič zelo lep in vsebinsko bogat cerkveni govor. V srbskohrvaškem jeziku se je zahvalil najprej visoki vladi, da je izpolnila davno željo prebivalstva. Nato pa je poudarjal skrb cerkve za mostove. 2e v starem Rimu so skrbeli za mostove duhovniki, ki so se zato nazivali pontifices (graditelji mostov). Katoliška cerkev je ohranila to tradicijo. V srednjem veku je bil poseben red bratov graditeljev mostov (ordo fratrum pontificum), ki je gradil na južnem Francoskem mostove. Tudi kesneje je ostala cerkev vedno zvesta tej tradiciji in različni spomeniki na mostovih so najlepša priča cerkvene ljubezni do mostov. To je čisto naravno, kajti mest ie simbol cerkve. Kakor spaja most dvoje obrežij, tako je cerkev most, ki vodi v nebesa. Toplo se zahvaljuje zato prošt dr. Tomažič vladi, da je s sprejetjem cerkvenih svečanost' v otvoritveno slavnost mostu spoštovala staro tradicijo cerkve. Nato je pozdravil prošt dr. Tomažič v njih narečju Prekmurce ter jih pozival, naj bodo složni in zvesti državi, ker le tako dosežejo svojo srečo.
Po kratkem in toplem govoru je izročil potem minister za javna deh g. Vukičevič most svojemu namenu.
Topiči so tedaj zagrmeli, pevski zbor pa je zapel «Bože pravde*.
Mest pri Veržeju je bil oddan ljudstvu.
Nato so odšli visoki gostje pred saleziianski zavod, kjer so jih pričakovali voditelji zavoda z gojenci. Sirota Primorec Vendramin je lepo deklamiral pozdravno pesem, zbor pa je zapel pesem «Pozdrav». Predstavniki oblastev, vlade in društev so odšli v zavod, kier so jim priredili Salezijanci gostoljuben banket.
Narodni praznik je bil pretečena nedelja za Obmurie. Naj bi skoraj sledil drug in še večji praznik, ko bo zdrčal železni konj iz Lendave v Ormož. Upamo, da se to kmalu zgodi, ker v g. ministru Vukičevičtt smo dobili dobrega in zanesljivega prijatelja, ki je obljubil storiti vse, kar je v njegovi moči, da bomo mogli praznovati čim prej tudi ta drugi praznik.
Veterinarski svet«
Veterinarski (živinozdravniški) svet, ustanovljen lani pri ministrstvu za kmetijstvo, ki ima nalogo, podajati strokovna mnenja glede živinozdravnj-Skih in živinorejskih vprašanj, se j« sestal dne 20. marca v Beogradu ter zboroval do dne 30. marca pod pred« sodništvom profesorja Evgena Po-daubskega iz Zagreba.
Veterinarski svet je razpravljal o zakonskih načrtih:
1.)	glede odvračanja in zatiranja živalskih kužnih bolezni;
2.)	glede ureditve živinoz&ravniSke službe;
3.)	glede povzdige živinoreje;
4.)	glede veterinarskih fondov, in
5.)	glede pridobivanja, uvažanja in prometa živalskih cepiv.
Prvo sejo veterinarskega sveta ja otvoril minister za kmetiistvo, tovariš Ivan Pucelj, z daljšim govorom, obsezajočim pozdrav zbranih delegatov in navedbo nalog veterinarskega sveta, naglašajoč zlasti važnost sodelovanja veterinarskega sveta pri veterinarski in živinorejski zakonodaji. Is ministrovih besedi je jasno odseval« razumevanje za razpravne predmete is videlo se je, da je trdno odločen vsa načrte tudi čim prej z ^akoni na korist naše poljedelske države uveljavili.
V imenu tovariša ministra P ti c -1 j a je zaključil zborovanje načelnik ministrstva za kmetijstvo A1 e k ? a P o p o v i d, ki se je zahvalil zboroval-
Dsiujmo z vsemi močmi za procvit In razširjenje ,,Kmetijskega lista" S
Izporočafte uredništvu nagega lista vse važnejše dogodke svoiega kraja!
cem za. njih stvarno in uspešno delovanje v prid celokupne ujedinjene domovine.
Zborovanje kmetijskega sveta, vršeče se koncem lanskega leta in ravnokar zavrženo posvetovanje veterinarskega sveta nam izpričujeta, kako lepo se razvija delo v kmetijskem ministrstvu pod spretnim vodstvom ministra Puclja, ki ne posluša samo nasvetov >>vojih referentov-uradnikov, temveč se ozira pri vseh važnih vprašanjih tudi na mnenje v praksi izkušenih strokov lijakov.
Končno bodi še omenjeno, da so so udeležili zborovanja veterinarskega sveta ti-le slovenski živinozdravniki: narodni poslanec tovariš Janko Raja r, vladni svetnik Anton Korošec iz Maribora in višji živinozdrav nik .Josip Šink iz Ljubljane.
Slovenci! Slovenke!
Eliža se čas poroke Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z romunsko kraljičino Marijo. Ta veseli in pomembni dogodek hoče slovensko ženstvo proslaviti z dejanjem t r a j ne vrednosti, o katerem je prepričano, da bo tudi državi in narodu v največjo korist.
Strahotne posledice vojne škodujejo najbolj naši deci in mladini, ki je brez odporne sile napram zablodam sedanjega življenja, ako jih pravočasno ne zajezimo. Zato je sklenilo slovensko ženstvo na svojem zborovanju z dne 2. februarja t. 1., da hoče obvarovati našo mladino pred propastjo in prav to delo pokloniti kot poročni dar naši kraljevski dvojici.
Slovensko ženstvo, združeno v »Narodnem Ženskem Savezu», namerava postaviti zategadelj v Ljubljani »Materinski in d e č j i d o m», ki bo nosil ime naše bodoče kraljice Marije. Temeljni kamen temu; domu, iz katerega bo prihajala tele,smo in duševno zdrava, in krepka mladina, naj bi se postavil na njen poročni dan. Ta dom, zamišljen v slogu najmodernejših zaščitnih naprav za deco in mladino, hoče biti zatočišče in domače ognjišči; osiroteli, zapuščeni, zanemarjeni m 1 a.-d i n i vse Slovenije, obenem pa tudi varno zavetje našim m a t © r a m, lii jih sedaj cesto življenje neusmiljeno preganja. »Materinski in dečji donl» naj bo socialna šola za vse žene, ki se hočejo posvetiti delu za javni blagor. Takšen dar naši kraljevski dvojici bo najboljši in najlepši dokaz, da so nam edinstvo in razmah, obstoj in razvoj naše države najvišji smoter vsega našega delovanja. Bolj dragocenega daru, kakor je delo za blagor države, is i ne moremo misliti.
Zavedamo se, da nas čaka obilno truda, skrbi in dela, preden ustvarimo dom. Toda vse to nas ne plaši, ker se hkratu tudi zavedamo, da nas bo vsa javnost podpirala pri našem, plemenitem in patriotičnem delu.
Ljubljanska mestna občina, na katero smo se obrni]© najprej, nam je naklonila že milijonski dar s tem, ker nam je prepustila brezplačno stavbišče za dom kraljice Marije. Vzgled ljubljanske mestne občine naj bo vzpodbuda vsem ostar lini občinam po Sloveniji, da prispevajo tudi one po svojih močeh k napravi, ki bo ravno občinskemu gospodarstvu in življenju v največjo korist. Vsaka občina je dandanes v največji zadregi, če mora. preskrbeti na dober način svoje mlade občane, kajti sedaj imam« samo majhen »Državni dečji dom-® v Ljubljani, še manjšo dečjo postajo v Mariboru in nekaj privatnih zavodov, ki ne morejo oskrbovati niti enega odstotka one dece, ki je potrebna noge in zaščite. Slovenija pa šteje okoli 7 6.0 0 0 sirot in p o 1 s i r o t, katerih ogromni del je potreben materinske ljubezni in toplega doma. Slovensko ženstvo hoče vsej tej zapuščeni deci posvetiti vso materinsko skrb in ljubezen, da jo obvaruje propada. Vemo, da naš apel na slovenske občine ne bo brezuspešen in da bo vsaka občina prispevala po svojih močeh k napravi, ki jej bo odvzemala veliko skrb.
Slovenske občine! Najlepša prilika ■se Vam nudi, da izkažete svojo uda-nost in zvestobo kralju in državi, ako podpirate naše delo. Vse slovensko občine, ki se bodo odzvale našemu klicu, pa tudi prosimo, naj med svojimi občani zanetijo razumevanje za naše delo, da tudi občani po svojih močeh prispevajo k čim prejšnjemu uresničenju našega načrta. N a m e -sto darov in brzojavk na dan poroke darujte rajši one zneske za «D o m kraljice Marije*!
Obračamo se nadalje na naše banke, naša industrijska in obrtna podjetja, naše veleposestnike in trgovce s prošnjo, naj pomagajo z obilnimi darovi akciji, ki bo nam vsem v ponos ter bo trajno pričala o naši iskrenosti napram kralju in državi.
In ti slovensko ljudstvo, ki si v trpljenju in pomanjkanju dočakalo dan narodnega osvobojenja, ti ne boš zadnje med zadnjimi. Vse naše žene, ki so si bodisi kot matere-gospodinje ali kot ročne in duševne delavke priborile vpogled v žalostno življenje naše osi-
rotele in zapuščene dece, bodo. prve na delu, da se uresniči naša misel. O tem niti najmanj ne dvomimo. In naši možje, ld so v trdnem boju za obstanek dozoreli in spoznali življenje, bodo krepko sodelovali z nami, ker vidijo v vsakdanjem življenju zle pojave nezaščitene dece in mladine. Bratje in sestre, spominjajte se v ob vsaki priliki našega doma ter pokažite z. dejanji, da Va.m je občna blaginja najvišji cilj!
Slovenci in Slovenke! Združimo se vsi, brez razlike spola in stanu in strankarskega, prepričanja, ter poklonimo kraljevski dvojici dar, ki bo pričal vedno o naši odkritosrčnosti in iskreni ljubezni, dar, ki ne bo blestel samo na poročni dan!
Naše občine in vse večje darova-telje hočemo zabeležiti v posebni umetniško izdelani knjigi, ki jo borno poklonili naši kraljevski dvojici.
V L j u b 1 j a n i, dne 13. aprila. 192,2.
Za «Narodni Ženski Savez kralj. SHS.» slovenski del:
Franja Tavčarjeva, podpredsednica.
Minka Govekarjeva, tajnica.
Jugoslovani! Jngoslavanke!
Kakor v drugih krajih, tako smo sklenili tudi v Mariboru, postaviti spomenik dnevu poroke našega, vladarja, Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z Njeno kraljevsko Visokostjo romunska kraljičino Marijo. Ker so časi resni in težki, naj bo tudi spomenik resen odgovarjajoč perečemu vprašanju našega. okraja. Zato nameravamo postaviti v Mariboru veliko otroško bolnico, ki naj, bi varovala pog*ube naš mlad jugoslovanski naraščaj. Bolnica pa naj bi se imenovala po prvi jugoslovanski kraljici Mariji.
Potreba otroške bolnice v Mariboru je velika. Naša bolnica nima posebnega otroškega oddelka, ker so bili pred državnim preobratom iz zdravstvenih ozirov težišča: za naše kraje Gradec, za Prekmurje Budimpešta, za Koroško Celovec. Treba je ustanoviti novo središče, in sicer takšno, ki bo z ozirom na razdaljo vsem prizadetim enako dosegljivo, in to je Maribor. Ker pa država in mesto Maribor ne moreta v sedanjih jako težkih časih zgraditi bolnice, je treba, da sfežemo po samopomoči. S tem bomo najlepše dokazali državi in vladarju, da pravilno pojmujemo dobo, v kateri živimo, in da srno je vredni.
Vojna, z, vsemi svojimi grozotami in zlasti s pomanjkljivo prehrano je rušila že v kali zdravje naše dece ter po^ lagala v nežni otroški organizem začetke težkih organičnih bolezni. Dokazano je, da znaša le na jugoslovanskem ozemlju nekdanje spodnje Štajerske umrljivost otrok do prvega leta 60 odstotkov, med prvim in četrtim letom 26 odstotkov in med četrtim in desetim letom 65 odstotkov. V Mariboru samem znaša letna umrljivost 42 odstotkov. Iz Koroške in Prekmurja nimamo točnih podatkov, a že omenjene številke govore dovolj jasno.
Zato se je sestavil odbor, ki si je nadel nalogo, zgraditi otroško bolnico v Mariboru. Ker pa je to vprašanje tako blizu ženskemu srcu in programu naše organizacije, zato je sklenilo naše društvo, posvetiti s trajnim delom svoje sile tej misli tako dolgo, dokler ne bo stala v Mariboru otroška bolnica. Roko v roki hočemo delati z društvom za zgradbo otroške bolnice v Mariboru ter ga podpirati pri človekoljubnem cilju.
Zategadelj se obračamo do vseh prizadetih in neprizadetih za pomoč. Predvsem prosimo vse organizacijo brez razlike strank in slojev, da se na,m pridružijo. Obračamo se dalje na, občine, da v svojem interesu podpirajo naše delo, na častito duhovščino in učiteljstvo. Pasebe se še obračamo na premožnejše sloje, industrijska podjetja, banke, posojilnice in različne zadruge.
Pomagajte vsi — vsak po svoji moči! Darove bomo objavljali po časopisih. Imena darovalcev in seznamek darov se bodo izročili Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji.
Darove pošiljajte «Posojilnici v Mariboru« z označbo »Sklad otroške bolnice)!', nabiralne pole pa. »Mariborskemu ženskemu društvu®.
Odbor«Mariborskega ženskega društva«.
Horjulj pri Vr niki.
Tovariš urednik! Že dalje časa niste prejeli nobenih novic iz pašalika Sta-novnikovega atka. Toda zaradi tega nikar ne mislite, da. spimo pri nas^spa-nje pravičnega. Ampak nasprotno: prav marljivo se gibljemo, kar dokazuje zadnji «Lažiljub», ki nesramno laže glede razmer v naši občini.
Naši klerikalci, ki jim je celo vsako gospodarsko podjetje politikum, doživljajo blamažo za blamažo. Stanovnikov atek farbajo že desetletja občane z napravo električne razsvetljave ter obljubljajo zanjo tudi znatno državno podporo. Pozabili pa so atek, da ne vlada več vsegamogočni kranjski bog šuste-ršič, s katerim sta se tako dobro razumela, da se je kljuka kar svetila od pritiskanja atkove žuljave roke.
No, za električno napravo, ki je občini res potrebna in tudi izvedljiva, so se zainteresirali nekateri občani, ki atku niso posebno pri srcu, ter vložili načrt za elektrarno. Tedaj pa je bil ogenj v strehi! Bog ne daj, da bi oživotvoril elektrarno kdo drugi kakor Stanovnikov atek! Zaradi tega so zbobnali Stanovnikov atek svoje mameluke, jih gnali na. Vrhniko ter tam legalizirali podpise za ustanovitev električne centrale. Srečno so registrirali zadrugo pri deželnem sodišču in v imenu občine, v kateri imajo atek en glas večine, zahtevali elektrarno zase. Toda, oj biamaža! Kljub vsej brihtnosti pa so pozabili na projekt familije svedrevcev, tako da imajo danes električno zadrugo brez projekta, brez koncesije, brez elektrike, in da. je vsa slava splavala po horjuljiskem potoku. Drugi bodo gradili elektrarno, atek pa ne bodo no>-sili «fane». Oh, kakšna biamaža za gospoda poslanca, da jo tako zavozijo! Toda ne bojte sie, naš atek si znajo pomagati! Naučili so svoje podložne, baje celo veljaka — prvega svetovalca, da po vasi svetohlinsko vzdihuj i: «Hvala Bogi, da nimamo koncesije! Sam Bog nas je varoval. Kje pa bodo dobili drugi toliko denarja za elektrarno?® Sedaj pa recite, če si ne znajo nas atek pomagati! — To je prvo gospodarsko podjetje, v katero so zanesli atek s svojimi zvestimi oprodami politiko.
Drugo gospodarsko podjetje, v katerem je atku politika' glavna, a plemeniti namen postranska stvar, je naše gasilno društvo. To društvo namerava povečati gasilni dom, ker je za. shrambo orodja premajhen. Pri tej priliki pa hoče društvo gasilni dom preurediti tako, da bi služil lahko gledališkim predstavam, od česar bi imelo društvo tudi gmotno korist. Toda zopet so za-grmeli atek: «To se ne sme zgoditi! To bi bila konkurenca našim Orlom!® Večino gasilnega društva tvorijo namreč člani, ki atku in njih privržencem niso posebno pri srcu. In poslali so v boj svojega, reprezentanta, to je župana, da, pričetek istavbe na vsak način zabrani z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Atek so rekli: »Ja-kaša, stavbnega dovoljenja ne smeš dati! Bog ne daj, da bi napravil stavbni ogled! Reci, da je stavbišče občinsko, da je plot občinski, da je ta stavba občinska, da je gasilno društvo občinsko, da je vse občinsko, saj imamo
v	občini en glas večine! Zidati ne smejo, sicer bo to letos naša druga biamaža!® Svojemu Štefkoviču pa so atek naročili, naj agitira po občini in «La~ žiljubu®, da hočejo zidati samostojni sokolski dom, kajti Sokola, se boje naš atek s svojimi privrženci bolj kot hudič križa.
Naš Štefkovič je že ves grbast od samih skrbi za zbiranje klerikalnih laži ter se kar bojimo, da se bo prelomil s svojo umazano cunjo «Novičarjem® vred.
Glede tehtanja, pa pravimo: Ne hodite z maslom na glavi na solnce! Saj Vam je menda še v spominu, kako prijetno je bilo med vojsko zamenjava-nje petroleja za žganje in drugo. Ej, toplo je gori v kmetijski zadrugi! Zato pa, se grejemo tam večer za večerom.
Pa še eno povest bomo povedali, da spozna svet naše lažiljube. K.opali so grob staremu očancu z Ljubgojne. Ker pa je po delu treba okrepčila, zato so se tudi grobokopi zatekli k njemu. Toda, pozabili so, da se nahaja v okrep-čilu alkohol. Domov grede, seveda že ponoči, so začeli grobokopi iznova. zatikati lopate, misleči, da kopljejo zcp ;t grob. Zatikali pa so lopate eden v drugega, Seveda, se zatikanje lopat ni vršilo tiho, kajti alkohol ima svojo moč, in ljudje, ki so hodili kropit, očanca na Ljubgojno, so hiteli na, kraj upitja ter videli medsebojno pretepanje grenko navdahnjenih. A smola je hotela, da je šel radovednost past tudi član gasilnega društva. Vidite, in na tega radovedneža je skoval Štefkovič v svoji bujni domišljiji to, kar lahko citate v zadnjem «Lažiljubu®. In sedaj recite, tovariš urednik, če niso brihtne glavice naši svederci! Kaj ne, lep zgled, kako se da iz resnice napraviti največja, laž! Poudariti je še treba, da io vsi štirje grobokopi zanesljivi atko-
vi	privrženci, ki se bodo Štefkoviču lepo zahvalili, da so po njegovi zaslugi postali svetovno,znani.
Tovariš urednik! Imamo še veliko drugih novic, kako n. pr. naš župan po gostilnah zabavlja čez oblastva in enako, toda za enkrat bodi dovolj, ker vemo, da »Kmetijski list® ni samo za Horjulj!
povedal to, kar so mislili vsi rodoljubi. «Prav ima Srbija, da se brani.® Najvišji predstavniki države in najpreprostejši državljani, mlado in staro, vse, kar čuti plemenitost in patriotizem, se je zbralo ta dan k veličastni manifestaciji.
Drugi dan pa so se poslovili od K romarja v Črnomlju njegovi .stanovski tovariši in Sokoli. Bela, Krajina, vsa Dolenjska, je pohitela v tisočih, da s proslavoi Kromarjevega spomina pove-liča idejo, katere mučenik je bil on. Bil je tako nepopisno lep dan, kakršnih Črnomelj še ni videl.
Ljubljana in Črnpmelj, dežela in mesto, sta se priklonila duhu pokojnega Kromarja, Žalni sprevod je postal manifestacija narodne misli, zakaj iz krvi mučenikov, se dviga vstajenje. Ni bila zaman prelita Tvoja kri, naš narodni mučenik, ker padla je v srca rodoljubov ter vžgala plamen ljubezni do naroda, do domovine! In dosežen je bil triiunf narodne misli, ko sta v bratskem zagrljaju Hrvat, in Slovenec izrekla isto očitno spoved: »Vse za narod, vse za domovino!®
To je Tvoja zmaga, duh Kromarja, to je Tvoje: poveličanje!
Slava Tvojemu spominu!
Darila za tiskovni sklad SKS.
Tovariš Franc Korošec v Ko-priviliku nam je poslal 56 kron.
Na občnem zboru krajevne organizacije SKS. v H o r j u 1 j u se je nabralo 510 kron.
Neimenovanec j,e daroval 40 kron.
Tovariš Jože Fleischbaeher v Pesnici je poslal 50 kroni.
Tovariš Dular v Valti vasi je daroval 80 kron.
Tovariš Anton P a p 1 e r v Vrbni je daroval 50. kron.
Na sestanku zaupnikov SKS. v Kostanjevici se je nabralo 500 kron.
V U r b a n č i č e v i gostilni na Čatežu je bilo nabranih na neki dražbi lesa 100 kron pod geslom: «Ker nismo zlicitirali, smo mnogo profitirali. naj Gospodarsko Bog živi, ker za tiskovni sklad skrbi®!
Skupaj 1386 kron.
Kromarjev pogreb.
Na slovesen način se je, poslovila, v soboto in nedeljo Slovenija od svojega narodnega mučenika Kromarja. Na de-settisoče ljudi je izkazalo Kromarju svojo poslednjo čast — narod se je poklonil duhu mučenika,
S Suhega bajerja, onega žalostnega .spomenika avstrijske tiranije, se je pomikal dne 22. aprila popoldne veličasten sprevod proti ljubljanskemu glavnemu kolodvoru. Z vsemi častmi je pokopal narod ostanke onega moža, ki je dal svoje življenje, ker je jasno
Pokrajinske ?estl
(Občni zbor krajevnega odbora SKS v Komendi) bo v nedeljo dne 3 0. aprila ob treh popoldne pri tovarišu V" o d e t u v K a p 1 i v a s i. Tovariši, udeležite se občnega zbora polnoštevilno"!
(Kraljeva civilna lista.) Zopet so našli naši opozicionalci sladko kost, ki jo glodajo z največjim navdušenjem. Ta kost je kraljeva civilna lista. Ker pa pri tem grdo lažejo, naj povemo mi resnico o kraljevi civilni listi. Kraljeva civilna lista jo proračun za vse izdatke dvora. Laž je, da bi porabljal kralj vseh 24 milijonov dinarjev le zase. S 'temi 24 milijoni dinarjev se plačujejo popravila na dvoru, vise plače uslužbencev, vzdržujejo konji, skratka vsi izdatki dvora se morajo kriti s to vsoto. Laž je dalje — seveda je pisal to klerikalni «Slovenec» — da se izplačuje kraljeva civilna lista v frankih in dinarjih. Civilna lista se izplačuje le v dinarjih. In končno je treba pripomniti tudi nastopno: Ko se je sklepalo o zvišanju civilne liste, se načelno ni temu upiral noben klerikalec, ker je vsak izprevidel, da je nemogoče kriti izdatke dvora z dosedanjo civilno listo v znesku dveh milijonov dinarjev. Klerikalci so bili jezni le zategadelj, ker se jim baje ni dala prilika, da bi dokazali svoj »patriotizem® in da bi tudi oni predlagali zvišanje civilne liste. S hinavščino so hoteli ubiti tako z enim mahom dve muhi. Prikupiti se kralju, češ, zakaj se tudi njim ni dala prilika, predlagati zvišanje, ter prevariti narod, češ, glasovali smo proti civilni listi.
(Čudež se je zgodil.) Naznanjamo vsem tovarišem, da se « Domoljub® z dne 19. aprila niti z eno besedo ne spominja SKS. Zato ni v vsej številki niti ene klevete na naše tovariše. Da ne bi bilo v njem tudi uvodnika »Republika ali monarhija® in modrovanja' o zlem duhu genovske konference, bi bili skoraj celo v prijetnem položaju, da bi priznali, da ni v 16. «Domolju-bovi» številki nobene neresnice. Beležimo z zadoščenjem ta čudež iz klerikalne žurnalistike ter upamo, da ga poizkusi doseči tudi »Slovenski gospodar®.
(Za delavce ali klerikalna farbarija.)
V svojem listu smo že opetovano na-glašali, kako slepe klerikalni listi svoje vernike. V «Slovencu» in «Novem času® pišejo proti živinskemu izvozu, v «Domoljubu» in »Slovenskem gospodarju® pa za prost živinski izvoz. Toda oni ne slepe samo kmeta in meščana, temveč v enaki meri tudi delavca. Tako piše «Novi čas®, to veleimenitno glasilo klerikalnih komunistov o pravici delavcev do štrajka. «Glasnik presve-
liistov ima torej prav in kateri govori resnico? — Malo pojasnila moramo vendarle podati. »Glasnik® bero predvsem župniške kuharice, zaradi česar piše ta list, da pomenja štrajk greh, kajti kaj, bi bilo, če bi kuharice štraj-kale! Taka, je druga stran klerikalne inedajle o ljubezni do delavcev.
(Tudi svoje vrste ponos.) «Murska ■straža® je ponosna, da ponatiskuje njene članke «Sedanjost», najslabši list vse Slovenije, če ne sploh vsega sveta, »Murski straži® želimo še dosti takih uspehov.
(Rekord) je dosegla »Murska straža® s svojim poročilom o našem shodu v Št. Lenartu. Tako se ni zlagal niti «Slovenski gospodar®, ki je sicer v lažeh dobro podkovan list. Upamo, da ponatisne tudi to laž »Sedanjost®.
(Naš odpadnik gospod Žnuderl) seje oglasil v slavni »Jugoslaviji®. Med drugim je zapisal tudi krilate besede, da je vajen, namreč on — gospod Znuderl — le stvarnih debat. Pa ne, da bi obstojale te stvarne debate v prepirih s,pričo soldov, zaradi katerih je izstopil iz SKS. ter prestopil v NSS., kajti na shodu v Pesnici ni bilo slišati od njega niti ene stvarne besede.
(Značilno!) «Jugoslavija» se v uvodniku silno pritožuje, ker se odslej tiskovne pravde ne bodo vršile več pred poroto, temveč pred rednimi sodišči. «Jugoslavija® pravi, da se ubija na ta način tiskovna svoboda. Ni res! Ubija se le anarhija tiska! Skrajnji čas pa je že! tudi, da se s trdo roko zat.re to ogabno klevetanje nasprotnikov, ki se je tako zelo razpaslo po slovenskih listih. Kdor je tako drzen, da s© upa obrekovati, naj svoje obrekovanje tudi pred rednim sodiščem zagovarja! Zelo značilno za moralno kakovost »Jugoslavije® je, da nastopa proti temu, da bj se obrekovalce tudi res kaznovalo. Toda to ni nič čudnega, kajti tožbe trkajo na duri »Jugoslavije®, j (Kmetovalci, zapomnite si,) da klerikalno glasilo «Sedanjost» odobrava v svoji 15. številki zahtevo ljubljanskih trgovcev, naj bi se zvišali davki kmetovalcem. Taka je klerikalna ljubezen do kmeta!
(Griže.) Na velikonočni ponedeljek je priredilo tukajšnje »Dramatično društvo® ljudsko-igro «Divjega. lovca®. V nabito polni dvorani so igralci z razumevanjem svojih vlog nudili občinstvu mnogo užitka. Janez je dovršeno in ponosito nastopal kot divji lovec. Majda, ki je« v ljuba vi in nežni skrbi vzbujala milo sočutje, se je izkazala za dobro igralko. Umevajoč glavno idejo, usodni pohlep po denarju in zemlji, je bil Zavrtnik v precejšnji meri kos svoji vlogi. Gašper je izražal dobro ter s kretnjami podajal bahavost in oblastnost do vaških fantov. Prikuplji-vi Tonček je s polno torbo «veselih in smešnih® nad vse dobro prikazoval priljubljenega vaškega posebneža. Tudi nosilci manjših vlog so v glavnem dobro rešili svojo nalogo. Lep in časten uspeh za kmetske diletante. Le vrlo naprej!
(Sv. Križ pri Kostanjevici.) Naj nam
bo dovoljeno kratko pojasnilo, kako kaplan Komljanc vzgaia svoje katoliške «Orle» in «Orlice»! Tu imamo «Sokola», ki je po svojih dobrih telovadcih znan daleč naokrog, kar pa gospodoma ne ugaia. In začela sta z vso paro delati proti «Sokolu». Zanetila sta prepir in napravila med sosedi najhujše sovraštvo. V «Domoljubu« pa na lažniv način napadata samostoj-neže in «Sokole», seveda brez dokazov. Posrečilo se jima je, da so trije Sokoli prestopili k «Orlom». Pred kratkim je vprašal nekdo takega usko-ka, zakaj je prestopil? Na to mu je vprašanec odgovoril: «V kaplaniji se nam prav dobro godi; en čas pijemo (seveda zastonj), en čas ,teater špila-mo', potem pa se pozabavamo z Orlicami®. Vidni znaki teh zabav se že kažejo in starši jokajo in preklinjajo orlovsko vzgojo. In vse to se godi v «Katoliškem domu®. Doma pa morajo starši opravljati vse delo, ker so vsi otroci pri igrah. — O pretepih med Orli niti ne govorimo, ker so pretepi že nekaj vsakdanjega. Radovedni smo le, če bo tudi sedaj gospod kaplan hujskal, naj «Orel» «Orla» toži, ker mu je zaradi dekleta tekla kri. Mimoi-grede hočemo še omeniti nekoliko gospodarsko delo teh gospodov. Odkar je nadžupan župnik, so občinske naklade narastle kar za 100 %. Pri vsaki občinski seji se tajniku plača zviša, dasiravno je malokdaj v občinski pisarni. Najžalostnejše pa je to, da občina v zadnjem času niti hiše nima za občinske reveže, ki se morajo v najslabšem vremenu potikati po kozolcih ali pa mora občina plačevati zanj© bolnicam velike vsote. Pa kaj jim mar revež! Tem gospodom je glavna stvar politika, za katero razmetavajo milijone, za reveža pa niti ficka nimajo. Kmetovalec! Zapomni si, da boš plačal sedaj 100 odstotkov davka več kakor prej! Samo popravilo šole v Bušeči vasi, ki se je izvršilo protizakonito na župnikovo komando, bo veljalo okoli 100.000 kron, kar niso mačje solze. Kmet, zapomni si enkrat za vselej: kadar bodo iskali pri Tebi glasove, jim
tega srca Jezusovega® pa pravi, da pomenja štrajk greh in da. je proti pokaži vrata za. vselej! Pred volitvami krščanskim načelom. Kateri izmed obeh | Ti obljubljajo nebesa tudi brez spove-
Pridobivajte ,,Kmetijskemu listu" nove naročnike in naročnice!
Ko si sam prečita! »Kmetijski list", ga n® zavrzi, ampak da] ga citat! še drugim!
di, po volitvah pa samo plačuj! Staršem pa svetujemo, naj svojih otrok ne puščajo več v društva, kjer se samo pohujšujejo.
(Iz št. Jurija ob južni železnici.) Na
razne načine si pomagajo ljudje do kruha. Eden kmetuje, drugi izvršuje rokodelstvo, tretji uraduje, četrti šuš-mari, peti pa uganja demagogijo. Tako so so pametni kmetje pogovarjali, ko so šli s shoda- iz Št. "Jurija dne 9ega aprila, katerega je sklical početnik kmetskega gilianja v Sloveniji, naš spoštovani tovariš I. Mrmolja. S poštenim in čistim namenom je prišel v Št. Juri, da bi nam v teh težkih časih povedal kaj tolažilnega, kar pa je preprečil izdajatelj zmešanega lističa »Naša vas* s svojim skrajno sirovim in nasilnim vedenjem. V početkn njegovega rogoviljenja smo mislili, da jo to kak tvorniški delavec; nato pa smo šele zvedeli za njegovo slavno ime ter poni i 1 oval i očeta, ki je toliko lepih denarcev potrosil za fanta, ki se dandanes bavi s tako fantastičnim in neplodnim delom. Kdor rosno misli, ve, da je sedanjih težkih razmer kriva vojna in da prihaja draginja v našo državo večinoma od zunaj. Brezvestni demagogi pa zvračajo vse na vlado in na poslance. In ta Tone Novačan se razume tudi na tako nizko rokodelstvo. Vsi vemo, da so poslanci SKS. več doseg-li za kmeta v enem letu kakor pa klerikalci prej v tridesetih letih, in vemo dalje, d a s © p o svoji moči pošteno trudijo z a naš blagor. Tone Novačan pa vrže nekaj demagoških fraz, s par besedami izbriše poslancem vse velike zasluge, opsuje in opluje vse ministre, vlado, če treba i kralja in-Boga. skratka: ves svet je njemu lopov in ničla, samo en človek je na svetu in samo ta je še pošten in pameten in samo ta je po-klican, rešiti svet iz pogubnega močvirja, in ta nadčlovek je — čujte in strmite! — samo on, gospod Tono Novačan s svojo prifrknjeno «Našo vasjo*! Modri možje so zmajevali z glavo, ko so culi podobne prismoda-rije, nepreudarna množica pa je divje tulila. Taka je Novačanova pot do kruha. On hoče biti naš poslanec. To si je vtepel v svojo nesrečno glavo ter hoče doseči za vsako ceno. Mi pa mu odkrito povemo, da. je na krivi poti, kajti s takim nekvalificiranim nastopanjem ne pride daleč in kmetom tudi ne bo pomagal. Njegovo razdorno delo vodi kmete v nesrečo, neslogo, prepir in, pogubo. Še pametni, trezni in izkušeni ljudje težko kaj dosežejo. In kaj naj Novačanov Tone, ki ni pokazal resnosti še pri prav nobenem delu, pač pa je frčal od službe do službe in se, ko se je vsega naveličal, vrgel na politiko, za katero pa je nesposoben. Našemu Mrmolji se ni zdelo vredno boriti s« proti taki otročariji in bilo mu je jjubše, da se je shod zaključil. — Citali smo dopis o tem shodu v «Naši vasi*. Ker je stvar preneumna, zato ne odgovarjamo, pa je tudi škoda časa in črnila. — Šentjur Sani.
(Globoko pri Brežicah.) Kakor sem pravkar zvedel, krožijo po brežiškem okraju, zlasti v okolici Dobove, vesti, češ, da sem podpisani nekje, izjavil, »da je pravilno, če služijo naši fantje v M a c o d o n i j i, ker se tam vsaj reda n a -u č e.» Ker so te vesti popolnoma iz m i š 1 j e n e in neresnične ter jih razširjajo gotovi ljudje s hudobnim namenom, da bi mi škodovale na ugledu ter me pri občinstvu osovražile, po-zivljem in prosim vsakogar, ki bi slučajno slišal o razširjanju teh govoric, da bi mi to nemudoma naznanil, da mi bo mogoče nastopiti proti obreko-valcem sodnijsko. — Franc K e -11 e ml. s. r.
(Na naslov orožniške komande.) I z Z a v r č pri Ptuju smo prejeli od uglednega občana težke pritožbe priti tamošnjemu orožniku A n d r e j u B a -cu. Ker so pritožbe take, da se jih absolutno ne more in ne sme prezreti, zato pozivljemo orožniško komando, naj odredi nemudoma preiskavo ter preskrbi ali g. Andreju Bacu zadoščenje, če ni kriv, ali pa zadoščenje prebivalstvu, če je pritožba upravičena. Prosimo, da se nam uspeh preiskave izporoči.
(Sv. Bolfenk pri Središču.) Dne
17. aprila smo ustanovili tu »Vinarsko društvo jugoslovanskih vinogradnikov*. Izvolili smo odbor ter pobrali članarino, ki znaša 10 dinarjev za vsakega člana. Vabimo vse vinogradnike tukajšnjega okoliša, naj pristopijo k našemu prekoristnemu društvu, ki nam bo po najnižjili cenah dobavljalo vse, kar potrebujemo, ter poskrbelo tudi za razprodajo naših poljskih pridelkov in vin, česar smo najbolj potrebni. Zato pristopajte, kmetovalci, k «Vinarskemu društvu jugoslovanskih vinogra lni-kov»!
(Listnica uredništva.) Dopisov' «Iz Komende* in »Z Velesovega* ne moremo priobčiti, ker sta preveč osebna in premalo stvarna. Če so nekateri duhovniki žalibog tako slabi v krščanski morali, da se ne sramujejo obrekovati svojih bližnjih, jim mi vseeno ne maramo slediti na njih poti. Morda pa se nam z dobrim vzgledom vendarle posreči. da pripomoremo poštenju in pra-
vi krščanski ljubezni do bližnjega k zmagi.
(Cenjenim dopisnikom.) Vsled pomanjkanja prostora in prekesnega prejema smo morali odložiti celo vrsto dopisov. To v blagohotno vednost cenjenim dopisnikom.
(Genovska konferenca.) Kakor vse kaže, bo genovska konferenca končala čisto drugače, kakor pa so računali njeni očetje. Z velikim pompom so hoteli preslepiti svet o svoji miroljubnosti in nesebičnosti, toda svet je spoznal njih nakane tako, da je sledilo zanje razočaranje za razočaranjem. Najprej so se uprli Rusi, ki nikakor niso hoteli, da bi prejemali od Angležev kako gospodarsko pomoč, da bi popolnoma obubožali. In ker so ponujali Nemci gospodarsko obnovo Rusije ceneje, zato so se združili z Nemci. Pri tem pa je seveda čisto gotovo bila v ozadju tudi politična misel. Antanta je pritisnila Nemce in Ruse tako, da bi se le-ti presneto radi maščevali. Ker se pa tega maščevanja boje Francozi, zato so se uprli rusko-nemški pogodbi ter je ne čejo priznati, čeprav so stavili Rusi in Nemci kompromisne predloge in čeprav so slovesno izjavljali, da ni nemško-ruska pogodba naperjena proti antanti. Toda, Francozi jim niso verjeli, ampak so vztrajali na svojem odklonilnem stališču. Brezusj>ešnost genovske konference jo vedno očividnejša, kar najbolj boli Italijane, ld hočejo z bleskom go novske konference zakriti mizerijo Italije.
(Laški kralj v Genovi.) Pretočene dni je obiskal genovsko konferenco tudi laški kralj. Bile so velikanske slav-nosti, pri katerih so se izrekle visoke besede, toda namen obiska ni bil dosežen. Koles genovske konference tudi laški kralj ni mogel spraviti v tek.
(Čicerin pri laškem kralju.) Laški komunisti so doživeli bridko razoča ranje. Čicerin, vodja ruske komunistične stranke, se je v fraku in klaku poklonil laškemu kralju. In z velikanskim veseljem so ujeli fotografi Čičerina na fotografski plošči ravno v trenutku, ko se je globoko klanjal Njegovemu Veličanstvu, kralju Italije. In ne samo to! čičerin se je celo- osmelil, reči laškemu kralju te-le besede: »Po sprejemu vidimo, da ljubi Vaše Veličanstvo narod kot svojega pravega očeti,* Škoda, da ni ta, komunistični častilec kralja dostavil, da ljubi laškega kralja njegov laški in jugoslovenski narod v Primorju tako zelo, da se lani laški kralj ni niti upal obiskati Gorice in Trsta. Res, lep oče svojega naroda j> laški kralj! Požgani domovi v Primorju tO najlepše pričajo. Stavimo eno proti sto, da tudi nionar-histične besede čičerinove ne bodo spametovale laših komunistov.
(Rapallska pogajanja) se ne premaknejo naprej, kar je tudi edino prav. Italijani so nastopili namreč z no/o perficlnostjo. Rapallska, pogodba obstoji, kakor znano, iz dveh delov. Iz pogodbe same in iz dodatnega pisma grofa Sforze, po katerem pripade nedvomno baroško pristanišče Jugoslaviji. Sedaj pravijo Italijani. <la priznavajo samo pogodbo, ne pa tudi dodatka, češ da je ratificiral laški parlament edinole pogodbo. Da tega sleparskega stališča laške vlade ne more priznati naša vlada, je jasno. Zategadelj se tudi pogajanja ne premaknejo s svojega mesta. Italijanom je to seveda silno neprijetno, ker so se s tem pred vsem svetom razgalili kot vere-iomen narod. Ker je izgledalo, kakor bi hotel dr. Ninčič nekoliko popustiti, se je že govorilo o njegovem odstopu, ajti ves jugoslovenski narod je v tem edin, da pomeni rapallska pogodba višek naših žrtev in da ne moremo odnehati za nobeno ceno.
(Ukaz o apravni razdelitvi države je podpisan.) S tem je končan dolgotrajen in dostikrat nestvaren boj. Država se razdeli upravno na 26 oblasti, in sicer Vojvodina na 2, Bosna na 4, Slovenija na 2, Dalmacija na 2, Črna gora na 1. Hrvatska na 4 in Srbija na 11. Najbolj parceli rana bo torej Srbija, ki pa vsled tega vendarle ne bo umrla.
(Skupščina.) Po kratkem odmoru je pričela skupščina zopet z delom. Med drugim je bila izvoljena parlamentarna komisija zaradi Zečevičeve afere, v katero so bili izvoljeni po trije demokrati in radikalci in po en klerikalec, zem-Ijoradnik in socialist. Preiskava se bo torej pričela, čeprav so klerikalci tako silno lagali, da so poslanci SKS. preprečili preiskavo. Kakor vedno, tako je tudi Zečevičeva afera postala dokument klerikalne lažnivosti.
(Za slovenske sodnike.) Uradniki, ki so najbolj na višku svoie dolžnosti, so brez dvoma slovenski sodniki, čeprav so povojne razmere njih delo tako pomnožile. da ga danes spričo pomanjkanja delovnih moči že komaj zmagujejo. Kljub temu pa se je hotela izvesti prekomerna redukcija slovenskih sodnikov. Poslanci SKS. so se tej nakani odločno uprli. Poslanec Rajar je z vsemi drugimi slovenskimi poslanci vred demonstrativno odšel s seje finančnega odbora, ki je postala zaradi
tega nesklepčna ter je padel tako vladni predlog" v vodo. Drugi dan je sicer finančni odbor kljub odločnemu ugovoru poslanca Rajarja sklenil prekomerno redukcijo slovenskih sodnikov, toda njegov sklep se ne bo uveljavil.
(Klerikalna raca.) Kakor hitro je «Slovenec« zvedel za odločen nastop poslanca Rajarja, že je z debelimi črkami oznanil svojim brumnim bralcem, da izstopi SKS. iz vlade. Nismo sicer oženjeni z vlado in imeli bi tudi dosti vzrokov, posebno strankarskih, da bi šli med opozicionalce. Toda prepričani .smo, da varujemo interese slovaa skega kmeta v vladi najbolje. Nastopili smo za slovenske sodnike, ker jo red v interesu kmetovalca, in v vladi ostanemo prav zaradi tega, da sklep finančnega odbora obvisi v zraku.
(Kcnec slovenskih zemljoradnikov.) Dr. Novačan nadaljuje svojo pot na-vzdol. Iz vzrokov, ki jih bomo pravočasno še objavili, je zapustil zemljorad-niško stranko ter osnoval slovensko republikansko stranko. Ne bo dolgo trajalo, pa, ga bomo videli med radi-čevci. Zakaj to, bomo še tudi enkrat pojasnili. — Z ozirom na nekdanje literarno delo gospoda, drja. Novačana smo mu do sedaj prizanašali, odslej pa ga bomo razgalili, da bo spoznal svet, kakšen je ti",ti apostol, ki bi rad po frazi o republiki postal minister. Ne moremo prizanašati ljudem, ki zavedno varajo ljudstvo, ki nimajo možatosti in moči, da bi ustavili narod na opolzli poti navzdol iz strahu, da izgube svojo popularnost, V politiki je potrebna značajnost, Gorje narodu, če sledi slap botnim in častihlepnim ljudem. Da je oboje, je dokazal dr. Novačan kljub svoji telesni moči.
(Vera je zopet v nevarnosti) je geslo naših klerikalcev. Kadar so v največji •stiski, takrat se vedno zatekajo k temu svojemu preizkušenemu orožju. Šuster-šičeva knjiga je udarila klerikalce tako zelo ter jih tako neusmiljeno ožigosala kot izkoriščevalce ljudstva, da molče, da morajo molčati. Zaradi tega kriče iznova, da je vera v nevarnosti. Kako dolgo še? Zelo se bojimo, da tako dolgo, da bo vera res v nevarnosti, ker spričo njih laži se bo narod obrnil tudi odi vere. Enkrat smo že doživeli Ric-mauje, kar naj si zapomnijo vsaj verni duhovniki!
Kaj bo z novim vinom poleti?
Letnik 1921. je dal povsod tako izborno kapljico, kakršne najbrže
zopet več let ne bomo imeli. Zato je treba vina tega letnika skrbno čuvati, da se jih ohrani zdrava eventualno tudi za prihodnja leta. Posebno velja to za linejša, izbrana vina, sposobna za steklenice, ki imajo čez 11 stopinj alkohola in so še sladka.
Sladka vina vsebujejo namreč nekaj odstotkov še nepovretega naravnega sladkorja, ki se pozimi in dokler ne nastopi gorkejše vreme, prav počasi razkraja, hitreje in popolnoma pa, ko prične vino proti poletju zopet kipeti. Manjše ali večje, krajše ali daljše spomladansko ali poletno kipenje odvisi od topline v kleti, od vsebine sladkorja in od jakosti (vsebine alkohola) dotičnega vina. Čim gorkejša je klet in čim več sladkorja ima vino in čim šibkejše je, temi bolj živahno bo kipelo in tem hitreje tudi pokipelo. V nasprotnem primeru pa traja tako kipenje lahko več tednov.
To poznejše kipenje še sladkega vina naj se nikar ne poizkdša zatreti, marveč še pospešiti, ker drugače tako vino ne more popolnoma dozo-reti in je potem več ali manj vedno kalno in vsled tega nesposobno za steklenice. Tudi navidezno čisto vino se kmalu skali, kakor hitro se ga spravi v gorele prostor ali če se ga pretoči, oziroma če se sod strese. Izjemoma ostanejo taka vina trajno čista, tudi če vsebujejo še nekoliko sladkorja, to pa le prav močna vina z več kot 14 odstotki alkohola. Prevelika množina alkohola zabranjuje namreč kipenje s tem, da uniči kvasile ali kipelne glivice.
Prekipenje še sladkega vina ima tudi to prednost, da postane spričo razkrajajočega se sladkorja še močnejše in rezkejše, ker se razvije ogljikova kislina in še nekaj odstotkov alkohola, in sicer nastane iz enega odstotka sladkorja okoli 0-6 odstotka alkohola. Če je imel mogoče mošt 20 odstotkov sladkorja, ima vino, ko ves sladkor jravre, 12 odstotkov1 alkohola.
Prekipenje se pospeši na ta način, da se vino pretoči sedaj v snažen, ne zažveplan sod. Zlasti je treba pretočiti sedaj vina, ki so mogoče še od jeseni na drožeh. Odstraniti se morajo sesedle se drože še pred
zopetnim kipenjem. da se s kipenjem ne vzdigne vsa nesnaga, ki je v drožeh in ki more celo pokvariti dober vinski okus. Pretočiti se morajo torej sedaj spomladi vsa vina, tudi ona, ki so že jeseni popolnoma po-kipela in ki ne vsebujejo nič več sladkorja. Po izvršefiem pretočenju, in tudi sicer se sodi v tem času, zlasti pa, ko se kleti bolj segrejejo, ne smejo trdno zabijati, marveč se morajo vehe bolj na rahlo natikati, ker kipeče in vsled tega tudi bolj raztezujoče se vino lahko sod raznese, če je veha pretrdo zabita. Bolj kipeča vina naj se opremljajo celo s kipelnimi vehami kakor ob trgatve-nem času.
Popolno prekipenje sladkih vin se lahko pospeši tudi z uporabo umetnih kvasriih glivic, ki se dobe pri kemičnem preizkušališču v Ljubljani. Ako se j>rekipenje sladkih vin za-brani ali nepravilno izvrši in se jih celo še ne pretoči, se izpostavi tako vino nevarnosti, da poleti cikne ali pa da postane vlečljivo kot olje. Prvo je neozdravljivo, drugo pa težko popolnoma popravljivo.
Fr. Gombač v Ljubljani.
iiifeii ii pilili
(Ameriško posojilo.) Ministrski svet je razpravljal o dveh zelo ugodnih ponudbah ameriškega, posojila. Posojilo bi se dalo naši državi v znesku 100 milijonov dolarjev okoli 20 milijard naših kron) ter bi se porabilo deloma za gradbo železnic, deloma pa v druge svrhe. Posojilo bi bilo sedemodstotno, oziroma sedeminpolodstofcno, ter bi "se začelo vračevati šele j>o desetih letih. Naša država bi bila zavezana vzeti del potrebščin za gradbo železnic v Ameriki. V primeru, če bi bile cene ameriškega blaga višje kot. cene nemškega blaga, bi morala, naša država to iz-poročiti Ameriki. Če le-ta no bi hotela izenačiti cen z nemškimi cenami, potem bi mogla naša država kupiti tudi nemško blago. Ponudbi glede posojila sta zelo ugodni ter dokazujeta, da uživa naša država v tujini ugled. Ako se posojilo uresniči, tedaj se gotovo dvigne naša valuta. Ministrski svet je ameriški ponudbi načeloma sprejel. — Dalje so ponudili naši državi tudi bel gijski finančniki posojilo, ki pa, je za nas manj ugodno.
(Ni čisto res!) »Trgovski list* piše, da so zavzeli zagrebški trgovci na svojem protestnem zborovanju popolnoma isto stališče kakor trgovski protestanti na ljubljanskem shodu. To pa ni čisto res. Ljubljanski trgovci so namreč med drugim zahtevali večjo davčno obremenite v km e t a, zagrebški trgovci pa so se previdno temu izognili. Naj si vzamejo ljubljanski protestanti ta nauk k srcu!
(Gozdarsko društvo v likvidaciji) va*-bi vse člane in prijatelje na reden občni zbor, obenem ustanovi zbor podružnice Jugoslovenskega š u -m a r s k e g a udruženja, ki bo dne 4. maja ob 10. uri 30 minut v mariborskem »Narodnem domu*. Dne 5. maja, se napravita izleta v maribor sko okolico in, na Pohorje. Natančnejši podatki so razvidni iz aprilove številke »Šumarskega lista*. — Odbor.
(Zborovanje bizeljskih in dolenjskih vinogradnikov v Brežicah.) Pripravljalni odbor »Glavne zveze jugoslovanskih vinogradnikov* v Mariboru, ki hoče združiti vse jugoslovanske vin<>-gradnike v močno skupno gospodarsko organizacijo ter jih tako rešiti popolne propasti, pozivlje z okrožnicami vse vinogradnike kakor tudi vse podružnice « Kmetijske družbe*, naj si nemudoma ustanove «Krajevna vinarska društva*. A' ta namen bo v soboto dne 6. maja ob desetih predpoldne v
prostorih
P e č n i k a v Breži-
cah z b o r o v an je bizeljskih i n d o 1 e n j s k i h vinogradnikov. Ker se bo sklepalo na tem zborovanju tudi o skupni udeležbi na, letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani, bi bilo želeti, da pošljeta ua zborovanje svoja zastopnika »Kmetijska družba* in vinarski in sadjarski odsek v Mariboru.
(Vrednost denarja.) Naša valuta se je v zadnjem času znatno popravila. Ameriški dolar velja od 210 do 218 kron, češka krona okoli pet naših kron, nemška marka okoli 90 vinarjev, italijanska lira okoli 12 kron in avstrij-" ska krona niti tri vinarje. Upajmo, da tega, izboljšanja valute zopet, ne izrabijo razni špekulanti.
(Pristojbine za uporabo javnih mostnih tehtnic) s,o se na predlog trgovske in obrtniške zbornice določile tako-le: 1.) za drobnico pod 50 kg 2 K; 2.) za tele nad 50 kg 2 K: 3.) za govejo živino ali konja 4 K; 4.) za razno blago do 300 kg teže 3 K: 5.) za, razno blago od 300 kg do 1000 kg 4 K; 6.) za razno blago nad 1000 kg 6 K; 7.) za obložen dvovprežni voz 6 K; 8.) za obložen enovprežui voz 4 K; 9.) za vsak prazni voz 2 K. Tehtanje praznega vo-
za, ki se je že tehtal, ko je bil naložen, da se dožene teža naloženega blaga, je pristojbine prosto. Ta tarifa velja kot maksimalna. Nižje cene pa so dopustne. Da se tehtnične pristojbine odobre, treba predložiti pet izvodov tarife, izmed katerih mora biti eden kolkovan s tridinarskim kolkom, ostali pa s kolkom za pol dinarja.
(Zagrebški živinski sejem z dne 19. aprila.) Živine je bilo na sejmu malo, a dosti italijanskih trgovcev, ki so živahno kupovali. Cene so bile (za kilogram žive teže): volom II. vrste od 36 do 40, III. vrste od 22 do 28 kron; kravam II. vrste od 28 do 36, III. vrste od 16 do 22 kron; prvovrstne živine ni bilo; teletom od 40 do 44, mladi živini od 28 do 36, debelim srem-skim svinjam od 65 do 69, slabim od 58 do 62 kron. Seno od 750 do 1100, detelja od 1100 do 1200, navadna slama 500 kron.
(Dunajski živinski sejem.) Na sejem v St. Marksu z dne 18. t. m. je bilo prignanih 4387 glav goveje živine, in sicer 227 domačih, 3919 madžarskih, 14 jugoslovanskih in 227 rumunskih oved. Za kilogram žive teže se je plačevalo za: vole od 1100 do 1500, bike od 850 do 1200, krave od 800 do 1450 in slabo živino od 470 do 700 avstrijskih kron. (Ena avstrijska krona je manj kot štiri vinarje.)
(Praški živinski trg.) Na trg z dne 13. aprila, je bilo prignanih 518 telet, ki so se prodajala, od 16 do 20 kron za kilogram. Domačih svinj je bilo 1182 po ceni od 18 do 23, izjemoma do 24 krort. Goveje meso je imelo te-le cene: volovsko: sprednje od 14 do 17, zadnjo od 16 do 20; bikovo: od 14 do 17; kravje: sprednje od 13 do 15, zadnje od 14 do 18; meso mladih volov od 13 do 15 čeških kron. V cenah je vračunjen užit. ninsiki davek. Ker je ena, češka krona pet naših kron, je jasno, tla je pri nas meso dokaj cenejše kakor na Češkem.
(Letina na Češkem) ne kaže po poročilu »Venkova* najbolje. Vsled visokega snega in hudega mraza (do — 12°) v mesecu marcu, je skoraj vsa ozimina propadla. Večen dež in le malo solnca ogroža, tudi novo letino. »Venkov* nastopa ostro proti raznim od socialistov izmišljenim vestem o dobri letini ter pravi, da so o izgledih letine zanesljivo ne more govoriti pred mesecem junijem. Socialistične vesti imajo samo namen uplivati na cene " metijskim pridelkom.
(Izvoz lahkih konj.) Ker je že ckI prej dovoljenega kontingenta lahkih konj ostalo še neizvoženih 190, je dovolil minister za kmetijstvo, da se izvozi preko Radgone še 40 konj.
(Žitne cene na Madžarskem) naraščajo vsled vladne preureditve izvoznih določil moke.
(Za izboljšanje našega prometa.) Ministrstvo za promet je dodelilo brod-ski tvornici za vagone 2500 vagonov v popravilo. — Z mednarodno komisijo za nabavo vagonov iz Madžarske se je dosegel popoln sporazum.
(Zadružništvo na Češkem.) Oče češkega zadružništva je zdravnik Kam-pelik. Po nemškem in angleškem vzoru je pričel v šestdesetih letih snovati češke zadruge ter dosegel popoln uspeh. Sedaj imajo češke zadruge samo v hranilnih vlogah zbran kapital v znesku 750 milijonov čeških kron. Celotna češka zadružna organizacija je precej komplicirana ter se deli na sedem oddelkov. Vsi ti oddelki so udru-ženi v osrednji zvezi kmetijskih zadrug, ki šteje samo na češkem 1103 zadruge. V vsej češkoslovaški republiki pa je bilo leta 1920. 10.653 zadrug z okoli 400.000 člani, kar predstavlja preko dva milijona kmetskega prebivalstva. Večina zadrug je kreditnih, katerim slede konsumne in produktivne. V zadnjem času se snujejo posebno zadružne elektrarne. Češko zadružništvo je dandanes zelo močno hi ima kapitala že preko svojih potreb. Skrbimo i mi za svoje zadružništvo!
(Število izgubljenih ladij.) Po angleških uradnih podatkih se je izgubilo leta 1921. 585 ladij s težino 657.554 ton. (Tona je 1000 kilogramov.) Večina teh ladij se je razbila.
(Bolečine v trebuhu.) Navadno so boiečine v trebuhu posledica prehla-jenja ali izkvarjenega želodca. V prvem primeru je dobro oviti čez trebuh gor-ko flanelo ali pa položiti na trebuh go-rak kos opeko. Enako n.e škoduje kozarček domačega žganja, osobito bri-njevca. Če provzroča bolečine pokvarjen želodec, pa je treba vzeti kako čistilno sredstvo, n. j>r. ricinovo olje, ra-barbaro ini sličn.o. Kadar ta preprosta, toda, nenevarna sredstva ne pomagajo, je to znak, da je bolezen težja. Tedaj je najcenejša in najboljša odponioč: iti k zdravniku.
(Zdravilna moč raznih zelišč.) Domača sredstva so v marsičem najboljša sredstva pri zdravljenju. Zategadelj naj navedemo nekatere primere! Kot dobro sredstvo proti boleznim na ledvicah hvalijo š p i n a č o. — Za dober pripomoček proti živčnim boleznim slovi z e len a. — Proti boleznim na jetrih se rabijo p a r a d i ž n a jabolka. — Č o b u 1 a. zelo dobro sredstvo za prebavo, žene na vodo. — Dobro zdravilno sredstvo je tudi česen, ker vzbuja tek in razganja sluz. — Splošno je zelenjava za zdravje neobhodno po-
Pomagajmo zasužnjenim Pratom — podpsrajmo „Jugoslovensko Matico"!
Vsak kmet In vsaka kmetica bodi ud naše politične organizacije I
Miklošičeva cesta št. f®
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
IES3HE
Kapital: K 20.000.000 j SLOVENSKA ESK0MPTNA BANKA I Rezerve okrog K 6,000.000 j
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- . „Tm t s a NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU liJUllLJAnA,
ITT TP A ČiP 1 IZVRŠUJE VSE BAMCHE TRANSAKCIJE ULlbil 01. 1.......NAJSULAMTNEJE --------
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, BEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC. TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
Oopisnikil Pišite kratko. Jasno in stvarno l Izporcsčajte pa nam tudi sgoSJ resnico! Pišite samo na eno stran papirja i
osrednja gospodarska zadruga
K Ljubljani, Rolodvsrsta ulica št. 7
ima vedno v zalogi:
drobno jedilno soi, lepo suho koruzo, kristaini sladkor, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko št. O, pšenično moko za kuho, pšenično moko za kruh, semenski oves, koruzno mokoinzdrob.
Prodam mlin
B tremi kamni. Vodna moč, zelo pripravno sa pogon večjih strojev. Cena ugodna. — J. Kocjan v Brezniku, pošta Dragataš, Dolenjsko.
h poštene rodbine za mizarski obrt 9 hrano in eventualno tudi stano vanjem sprejme MATIjA P*. Ri(Q, mizar v Zgornji Šiški.
AIBREJ OSET, Maribor,
Aleksandrov? cesta št, 57: telefon št. 38,
trgovina z deželnimi pridelki, drvmi. premogom in vinom, se priporoča za nakupovanje in prodajanje po najugodnejših cenah.. — Naslov za brzojavke: Andrej Oset, Ktaribor.
Varstvo in zdravilo
proti
svinjski rdečici, vraničnemu prisadu,
svinjski kugi, perutninski koleri
ki iih proizvaja
Mmiill serom zavad. d. d.
Naslov za brzojavke: Serum, Zagreb. Telefon št. 14—45. Elenička cesta št. 21.
najučinkovitejši strup za miši.
imata, v zalogi v LJubljani:
Isbarna SuSniii, drogerila fldpija.
iz Ia usnja za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini ima v zalogi
IVAN KRAVOS v Mariboru.
g®ss&©, tram®,
dsske in drra
ponudite lesni družbi
,,ILIRI JI" v L5ul3iian!,
Kralja Petra trg št. 8 (pred sodnijo). (cimper)i 8 m girok 12 £ dolg> v zelo
Plaču ejo se najvišje dnevne cene.
dobrem stanju, prodam po ugodni ceni Ivan Leaaršld v Tomišlju št. 23, pošta Ig pri Ljubljani.
PRED OGLEDALOM lahko vsakdo sleherni dan opaža, kako je videti lepši in mlajši, če uporablja lekarnarja Fellerja že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za gojenje lepote, kakor Fellerjevo «Elsa»-po-mado za lice, «Elsa»-tanochina-po-mado za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad s poštnino vred 80 K), «Elsa»-lilijino mlečno milo, najbolj' še «milo lepote* (4 kosi poštnine prosto 120K). Evgen V: Feller. Stubica donja št. 344 (Hrvaško).
Naznanjam, da sva se s kompanjonom A. Osetom razdružila in da vodim nadalje sam vinsko trgovino v Slovenjgradcu, katero sem si kot lastnik večjih vinogradov in kot poznavalec vseli boljših vinorodnih krajev uvedel tako, da lahko o vsakem času svojim cenjenim odjemalcem postrezam z najboljšim blagom. V moji zalogi so ta-le vina: muška-teljc, graševina (rizling), burgundec, traminec, šipon in druga boljša namizna vina iz vseh boljših vinorodnih krajev. V zalogi imam tudi vino v steklenicah (buteljkah).
Kupujem vsa najboljša vina od producentov po najvišjih cenah.
Vsem starim in novim odjemalcem se priporočam ter ostajam z vsem vpoštevanjem
Fran]o Cajnko.
trebna. Ljudje, ki ne uživajo nobene zelenjave, zbole na škorbutu, ki je smrten. Zobje prično izpadati, na nogah otrpne kri, debelo modre pege se pokažejo na nogah in ko pridejo preko boka, nastopi smrt. — Za zelo dobri in zdravi zelenjavi se smatrala, tudi petr-šilj in zilfc.
Književnost.
(Nov občinski volilni red za Slovenijo) je pravkar izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani kot U. snopič zbirke zakonov. Velja 4 Din, po polti 25 par yeč.
(Stribrny Dominik: Simon Gregorčič.) Izdala in založila Tiskovna zadruga. 152 strani. Knjiga je prevod spisa mladega, žalibog že pokojnega Češkega učenjaka. Po kratkem Gregorčičevem življenjepisu podaja podrobno, a vendar poljudno analizo Gregorčičevega pesniškega dela. Iz ■vsega dela odseva ne le temeljito znanje predmeta, ampak tudi velika pisateljeva ljubezen do Gregorčiča in dc našega naroda sploh. Odkar je Cela-kovski pred devetdesetimi leti pisal o Prešernu, nismo še dobili iz češkega peresa s takim znanjem in tako ljubeznijo napisane knjige o slovenskem pisatelju. Mirno lahko rečemo, da niti mi sami nimamo o Gregorčiču tako temeljite razprave kakor je Stribrnyjeva. Kdor med tovariši se hoče seznaniti z Gregorčičem, ki je gotovo eden naših najpopularnejših pesnikov, bo segel po tej knjigi ter si osvežil svojo ljubezen do pesnika slovenskega kmeta. Knjiga, ki velja le 10, oziroma mehko vezana 13 dinarjev, se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. Knjigo toplo priporočamo.
(Engelbert Gangl: Slinga.) Učiteljska tiskarna je založila najnovejše delo našega priznanega pisatelja Gangla: »Sfingo*, dramo v štirih dejanjih. »Ka-kor oni stari egiptovski kip sfinga je naše življenje. Obličje in prsi boginj}, končuje se pa s kremplji in teles >m levinje.* Nebeška lepota in sladkost na eni. peklensko trpljenje in občutna usoda pa na drugi strani. To je glavna misel Ganglove drame. Dejanje v drami je vseskozi napeto, karakterizaeija mestoma zelo dobra, tuintam kake pri-siljenosti, vendar pa vseskozi zanimiva in dobra drama, ki jo priporočamo. Knjiga se naroča v Učiteljski tiskarni v Ljubljani ter velja vezana 13 Din.
(Andrej Rape: Mladini, VII. zvezek.) Založila Učiteljska tiskarna. Cena ve-
zani knjigi 9 dinarjev. Ni sicer to knjiga visoke umetnostne vrednosti, toda iskreno rodoljubje in lepa preprostost jo odlikujeta. Pisana je za našo mladino z vso ljubeznijo, zaradj česar bo gotovo tudi od mladine ljubljena. Za mladino vsekakor zelo priporočljiva knjiga ima pet slik, ki so sicer same na sebi čedne, toda preočito tuje delo.
(Fran Erjavec: Srbske pripovedke.)
Založila Učiteljska tiskarna v Ljubijo ni. Strani 198. Cena vezani knjigi 18 dinarjev. Ker poznamo veliko bogastvo in lepoto srbske narodne poezije, zato pozdravljamo srečno misel Učiteljsko tiskarne, da je izdala za velikonočne praznike v prevodu Fran - Erjavčevo zbirko srbskih narodnih pripovedk. Knjiga obseza 30 pravljic in pripovedk iz Vukovih in drugih zbirk srbskega narodnega blaga ter je namenjena zlasti mladini, ki jih bo čitala gotovo z največjo naslado, saj ji primanjkuje še vedno selo res dobrega čtiva. Upamo, da bo po knjigi, ki jo je založništvo tudi jako okusno zunanje opremilo, vsakdo rad in z veseljem segel.
(Rusija umira gladu.) Kako strašno
je v Rusiji, naj pokažejo nekatera poročila. Profesor Nansen, ki vodi prehranjevalno akcijo v Rusiji, pravi: »Okolica Euzuluka ima 915.405 prebivalcev, med katerimi jih je brez vsake hrane 537.000. V mesecih septembru, oktobru in novembra je umrlo vsled lakote 80.405 ljudi. To število pa tako strahovito narašča, da bosta pomrli do poletja dve tretjini ljudi, če se jim pravočasno ne pomaga. V mostu Buzu-luku pobirajo vsako jutro po ulicah mrtve ljudi. Na pokopališču sem videl grmado, obstoječo iz 80 trupel, po-največ golib otroških. Grobarja sem vprašal, koliko mrtvecev pokopljejo dnevno. Odgovoril mi je, da ne ve, ker jih pokopava kar v masah. Vtisk, ki ga nipravljajo, stotine in stotine otrok, katerih telesa obstoje le iz kosti in kože, je nepoplsljiv in prav tako pogled na obupane matere, ki kriče po hrani. Možje in očetje so popolnoma apatični (brezčutni). Tako izgleda v krajih, kjer so razmere še boljša kakor v ostalih delih samarske gubernijs. In tako je v vsej vzhodni Evropi. Ameri-kanske organizacije Huver in kvekerji delajo silno. Ravno tako Švedi. Toda vsa ta pomoč ne prodre površine. Prebivalstvo prenaša brez vsakega pro-
testa svojo usodo ter se nadeja evropske pomoči, v katero trdno veruje, Vsaka izgubljena minuta pomen ja stotine mrtvih. V imenu človečanstva, v imenu vesti prosim: pomagajte! Pozno je! Toda še je čas!* — Profesor Miih-lens, vodja nemškega rdečega križa, pozivlje s pismom z dne 10. novembra vse ljudi vseh narodov in ver, naj pomagajo Rusom, ki jedo blato, slamo, drevesno skorjo in ki umirajo. Ob Volgi divjajo črne koze, škrlatica, kuga, tifus i. dr. Ljudje umirajo trumoma. Otroci izgledajo kakor okostnjaki. Mrtvece žro podgan?. Polovica prebivalstva umira. Spričo pomanjkanja kuriva se ne more napravljati ognja, kajti gozdovi so daleč, a, konji so vsi poginili. Glavna hrana ljudem je suho listje. Cela plemena morajo neusmiljeno poginiti, če ne dospe skoraj pomoč. — Albert Coterill, šef angleških kvekerjev, pravi, da jedo ljudje zmlete konjske kosti, ki jih mešajo z drevesno skorjo. Po vaseh, kjer je 40 rodbin, jih umre povprečno po 10. \T neki vasi, 4G kilometrov od Buzuluka, je bilo izkazanih smrtnih primerov: v mesecu septembru 150, v mesecu oktobru 100, v mesecu novembru 1500 in v mesecu decembra 3000. Narod umira. — To so vesti, ki so prihajale začetkom letošnjega leta. Med tem pa je lakota še narasla- V zadnjem času so dospele tako grozne vesti, da morajo pretresti do kosti vsakogar, ki se zaveda, da je človek, ustvarjen po božji podobi. Nepristranska poročila pravijo, da so snedle matere v divji blaznosti svoje otroke! Samo v eni vasi je bilo 40 primerov ljudožrstva. Tako daleč je zavedel obup obnemoglo ljudstvo. Tovariši in tovarišice! V imenu človečanstva in imenu vsega dobrega Vam pravimo: Pomagajte ter darujte za bodne matere in hirajoče otroke! Nabirajte prispevke ter jih pošiljajte odboru za pomoč Rusom! Bodite ljudje ter olajšujte strašno gorje!
(Velikanske eksplozije v Bitolju.) Na bitoljskem kolodvoru so bile velike množine streljiva, v katere sta zagnala dva bolgarska k oni Ua k a bombo, ki je provzročila, da je eksplodiralo po vrsti 29 vagonov streljiva. Učinek eksplozije je bil grozovit. Vojaki, stražeči vagine, so bili raztrganj na drobne kosce. Polovica mesta Bitolja je porušena. Ker je nastal močan veter, je bilo vse mesto kmalu v plamenu. 30.000 ljudi je brez strehe. Število vseh žrtev še ni znano. Vrši sc stroga preiskava. Tako skrbe Bolgari za zbližanje z nami.
(Senzacionelen umor v Zagrebu.) Pekovski pomočnik Josip Petrovecki je imel že dolgo ča«a ljubavno razmerje z ženo svojega mojstra, Zofijo Klam-čevo. Zofija je kradla možu denar ter ga dajala ljubčku, nagovarjajoč ga pri tem vedno, naj ubije njenega moža, na kar bosta sama gospodarja. Veliki teden pa je Petrovecki vse skesano priznal svojemu mojstru, ki mu je nato vse odpustil, zagrozil pa, da bo obr.i-čunil z ženo. Na veliko sredo popoldne se je, podal Petrovecki, malo vinjen, na Zofijino stanovanje. Ko ga je pričela Zofija zopet nagovarjati, naj ubije njenega moža, je potegnil Petrovccki nož ter jo zaklal. Nato je odšel domor, pobral vse svoje prihranke — po Zofiji nakradeni denar — ter se javil policiji, kateri jo predal ves denar. Ko so Petroveckega pripeljali pred truplo umorjene ljubice, je dejal, da njo sicer obžaluje, nikakor pa no dejanja samega, ker drugače bi moral umreti njegov dobri mojster Matija.
(Ameriška velemesta.) Po lanskem
ljudskem štetju v Združenih državah severoameriških je bilo tam 64 mest s preko 100.000 prebivalci. Posamezna velemesta imajo prebivalcev: New-York 6,657.477, Chicago (Cikag>) 2,701.705, Philadelphia (Filadelfija) 1,952.250, Detroid (Dctroa) 1,118.137, Boston 1,071.897, St. Louis (Luis) 839.664, Cleveland (Ivlivlend) 512.(551, San Francisco 506.676. Glavno ameriško mesto VVashington (Vošingten) je šele na 15. mestu ter šteje le 1.687.000 prebivalcev. V južni Ameriki je samo eno milijonsko mesto, in sicer Buenos Aires, glavno mesto Argentinije, s 1,687.000 prebivalci.
hitro odprem usta, slišim kakega osla* ld govori*.
(Nedolžen je.) Tat svojemu zagovorniku: »Hvala Vam, gospod doktor, da ste me tako dobro zagovarjali. Ali sem sedaj popolnoma prost?* — Odvetnik: »Seveda! Saj sem vendar dokazal Vašo nedolžnost* — Tat: «Stt-daj pa mi še povejte, ali smem nositi ukradeno suknjo?*
(Hitri računar.) Gost: »Račun, natakar!* — Natakar: »Takoj! Imate juho, meso, prikuho in vino, kar velja, 40 kron.* — Gost: »In še sem lačan.* — Natakar: »Vse skupaj torej 50 kron.*
(Ozdravljen bo.) Mati odrasli hčerki: «Zakaj se tako malo zanimaš za Janka? Ali ti ne ugaja?* — »Všeč bi mi že bil, toda jezi me le to, ker nič ne verjame. Trdi celo. da ni pekla.* —-Mati: »Kar reci mu, naj tebe vzame, pa bo skoraj imel pekel.*
(Otroška usta.) Mati: »Metka, bodi pridna in poljubi gospodično Anko, preden odideš v posteljo!* — Metka: »Poljubiti jo ne maram, ker mi utegne dati klofuto, kakor včeraj ati».
(Vse se izpremeni.) Tako-le je m> droval nek zakonski mož: »Ljubezea je nekaj čudovitega. Ko sem se poročil, sem hotel od same ljubežni ženi* kar enesti. Sedaj pa mi je že žal, ker tega nisem storil.*
(Vojaška.) Kaplar: »S čim se mora boriti pravi vojak?* — Novinec: orožjem!* — Kaplar: »Prismoda! Z navdušenjem vendar!*
Za kratek čas.
(Dobro blago.) Prodajalec je kričal na sejmu: »Možje in žene! Te nogavice so tako trdne, da bodo držale večno. Ce ste kupili nogavice enkrat pri meni, tedaj pridete gotovo vsak teden k meni po nove.*
(Sveže pivo.) Gost: »Fej, kako pivo! Natakar! Kako dolgo pa je že nastavljeno to pivo?* — Natakar: »Res ne vem, gospod! Sem šele štirinajst dni tu*.
(Sijajen odgovor.) Pijanec: «Vi, Čuj-te. ali je to solnce ali luna?* — Neznanec: »Oprostite, ne vem, sem tujec*.
(Dobro se je označil.) Nek govornik, ki so ga na shodu silno motili z (medklici, jc jezen zaklical: »Kakor
Obrtniške vesti.
(Obrtniki Dolenjske!) Obrtniško društvo za Novo mesto in okolico naznanja vsem rednim in podpornim članom, da bo redni mesečni shod v nedeljo dne 30. aprila in ne 30. maja, kakor je bilo pomotoma objavljeno v zadnji številki «Kmetijskega listaš-, in sicer ob pol dveh popoldne. Obrtniki, udeležite se shoda polno-številno, kajti na shodu se bodo obravnavale za obrtnike zelo važne stvari. Udeležite se pa shoda tudi zategadelj, ker je naslednjega dne prvi majnik!
Obrtniki, ustanavljajte prepotrebna obrtniška društva!
Pranje Je težko delo. Olajšaj si ga ln uporabljaj milo z znamko
B
4
m
a ne
Umetna gnojila:
oddaja po najnižjih dnevnih cenah
tvrdka Anton Tonejc in drug
Maribor, Mlinska ulica št. 23, tel. št. 68.
Podtaloge v Krškem, Šmartnem pri Litiji, Višnji gori, Semiču In Straži.
Na vprašanja glede gnojenja dajemo brezplačno pojasnila In navodila,
4»

Slovenske eskomptne banke
Telefon int. št« 3
Ljubljana
Telefon int. it. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje In prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
I
I
>
I
I
I

#
3
pomlad in poletje
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perllno blago, kakor platno, šlfone, cefirje, tiska« nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem - - tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - -
A. & E.SKABERNE
veletrgovina z manufakturnim blagom
i LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. i
Jadranska banka - Beograd.
Delniška glavnica: Din 30,000.000'—. Rezerva: Din 15,000.000'—.
Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo,
Split, Sibenik, Zagreb.
Naslov za brzojavke: JADRANSKA.
Afilliran zavode
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland Street.	New York CIty.
< I

S ♦
»
Trgovska banka, d. d., Ljubljana.
Poziv k subskripciji novih delnic.
Izredni občni zbor Trgovske banke, d. d., Ljubljana, je sklenil dne 25. marca zvišati delniško glavnico
od K 10,000.000'- na K 30,000.000'-
z izdajo
50.000 novih delnic a K 400'- nom. v skupnem znesku K 20,000.000'-
pod nastopnimi pogoji:
1.)	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsake stare delnice eno novo a K 400'— nom. po K 480'— več 5 •/» obresti »d nom. K 400*— od dne 1. febmarja 1922. do dne plačila.
2.)	Vsi oni snbskribenti, ki so že pri prejšnji emisiji subskribirali in znesek vplačali, dobe nove delnice pod istimi pogoji, kakor pod točko 1.).
3.)	Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačilu po tečaju K 550-— več 5 •/« obresti od nom. K 400*— od dne 1. februarja 1922. do dne plačila.
4.)	Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1922. in opremljene s kuponom za leto 1922.
5.)	Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1922.
6.)	Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
7.)	Subskripcija novih delnic se vrši o d dne 3. aprila do dne 3. maja 1922., in sicer :
a)	pri Trgovski banki, d. d., Ljubljana (začasni poslovalnici v Beethovnovi ulici št. 10) in njeni podružnici v Mariboru;
b)	pri Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, r. z. z n. z., Ljubljana.
8.)	Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno Število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bo dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskripciji.
V Ljubljani, dne 25. marca 1922.
Upravni svet Trgovske banke, d. d., Ljubljana.
»
p