V7^AND
^'/uduce..
NO. 216
rr-*i s0ž?-
* $ki
Y^Zrk’f&ln AMGRICAN IN SPIRIT r°rk.	€IGN IN LANGUAGE ONLY
nrmrv
7°oa?
Serving Clncago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franciico, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 8, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Štiri zmagovalne sile bodo ostale v Nemčiji
Novi grobovi
Stefan Bernardic
Na domu svoje hčerke Emme
Zalenka je umrl včeraj zjutraj
ZDA, ZSSR, Vel. Britanija'91 let stari Stefan Bernardic s
in Francija SO se sporazu-. 1811 E. 227 St., rojen v Karlovcu
mele O ohranitvi svojih'na Hrvaškem, od koder je pri-
pravic v Nemčiji in o od-!se]- v ZDA l. 1900, vdovec po 1.
govorncsti za njeno zdru-'1912 umrli ženi Mary> oče Emme
Zalenka, Thomasa, Anne in
Steva, 4-krat stari oče, 7-krat
prastari oče, brat pok. Georgea.
Pokojnik je bil član HBZ št. 99
in HKZ št. 14. Po smrti svoje
žitev.
BERLIN, Nem. — Poslaniki štirih velikih sil, ki so po zmagi nad Hitlerjevo Nemčijo to
razdelile v štiri zasedbene pašo- žene je bn zaposlen pri Grdino-ve in kasneje dovolile nastanek j vih ^ot prodajalec v trgovini s dveh Nemčij, so se na vrsti se-, pohištvom, od leta 1927 pa kot Stankov sporazumeli v imenu; pogrebnik. Postal je prvi hrva-svojih vlad o pravicah, ki jihlgki pogrebni direktor v Ohiu in hočejo ohraniti v Nemčiji, ko je SVoj posel vršil iz Grdinovega se bosta nemški državi med se-1 pogrebnega zavoda do 1. 1964, hoj sporazumeli in uredili svoje ko je šel v pokoj. Pogreb, bo v odnose ter nato postali polno-, soboto zjutraj iz Grdinovega popravni članici ZN.	! grebnega zavoda na Lake Shore
Zavezniki druge svetovne Blvd. na All Souls pokopališče.
vojne, ki so Nemčijo razdelili,	------o-------
so se obvezali, da bodo ohranili Oj eno skupnost in jo zopet
združili. Trenutno s čim takim	-------
oihče ne računa, štiri velike si- Med obema Nemci jama je je pa so se odločile to svojo od-^ bil dosežen sporazum o
Nemčiji sporazumni
govornost obdržati, dokler jo ne hodo izpolnile ali pa spoznale, da ne morejo nič več storiti. V zvezi s tem so si pridržale v Nemčiji tudi določene pravice.
Sporazum o vsem tem je bil dosežen in ga morajo odobriti je še vlade, predno bo objav-jjen. Računajo, da se ibo to zgodilo v “nekaj dneh”, kot so izjavili poslaniki štirih sil tu koncem tedna, ko so svoje delo Zaključili.
Zahodna Nemčija se zavzema za združitev vse Nemčije, pa se koji za Zahodni Berlin, če bi štiri velike sile opustile svoje Pravice v Nemčiji. Vzhodna Nemčija je bila proti ohranitvi Pravic štirih sil, pa je morala kloniti pred stališčem Sovjetske zveze, ki ima na njenih tleh preko 20 divizij svojega voja-alva. Rusi Nemcem še vedno ne zaupajo, pa naj bodo tudi komunisti.
Tajvanu prva skrb obranHev neodvisnosti
Tajpej, Taj. — Visok vladaj uradnik je dejal tujemu po-vpraševalcu: Vprašate, kako se Počutimo? Seveda se trudimo v Prvi vrsti za svojo ohranitev. Nasi hrbti so oib steni.
Tajvan je v mednarodnem Pogledu res v nezaželjeni vlogi. No so sprejeli v ZN L.R. Kitajko, so Tajvan izključili. Ko je vrsta držav priznala L. R. Ki-lujsko in vzpostavila z njo red-ne diplomatske stike, jih je s Tajvanom prekinila. To je sto-Nla tudi Japonska.
V	mednarodnem pogledu o-hranja Tajvan le še Washing-lou, ki vzdržuje z njim redne diplomatske stike in ima z njim judi vojaško obrambno pogodbo, katere veljavnost priznava, ka-lore obveznosti izpolnjuje.
V	notranjem in gospodarskem Pugledu je položaj dosti boljši.
aJvan se je kar postavil na kuge in ne potrebuje več nobe-ke tuje pomoči.
Vremenski prerok pravi;
mm
Večinoma oblačno in milo. upoldne dež, popoldne in na koč postopna razvedritev. Naj-višja temperatura do 50.
bodočih medsebojnih odnosih. Bonn je sporazum odobril.
BERLIN, Nem. — V ponedeljek zvečer so bili uspešno končani razgovori med predstavnikom Zahodne Nemčije E. Bahrom in predstavnikom Vzhodne Nemčije M. Kohlom o ureditvi bodočih odnosov med obema. Razgovori so se začeli spomladi in so nekaj krati obtičali.
Sporazum je bil včeraj predložen obema vladama in Bonn ga je takoj odobril. Isto pričakujejo, da bo storila tudi vlada Vzhodne Nemčije, nakar naj bi stavila zastopnika obeh vlad na dokument v petek začetnice svojih podpisov. Sporazum bo nato predložen v odobritev obema parlamentoma. Zahodni nemški bo šele 19. novembra izvoljen.
Kancler Willy Brandt je izjavil, da bo sporazum takoj, ko bo potrjen, objavil in naj ga ljudstvo odobri ali zavrne pri volitvah 19. novembra. Brand-tova zmaga pri volitvah bo pomenila potrditev sporazuma, njegov poraz tudi poraz sporazuma. Vendar je le malo verjetno, da bi Brandtov poraz pri volitvah pomenil dejansko tudi propad sporazuma. Tudi nemški krščanski demokrati se namreč zavedajo, kaj je v sedanjem času možno doseči in kaj ni.
Po odobritvi sporazuma bosta obe Nemčiji dobili pravico prijave v ZN, kar naj bi bilo poslednje potrdilo njune državnosti in neodvisnosti. Kljub temu bosta obe v svoji suverenosti o-mejeni s pridržanjem posebnih pravic štirih zmagovalk iz druge svetovne vojne na njunih tleh.
NIXON DOSEGEL ENO NAJVEtJIH VOLIVNIH ZMAG, TODA KONGRES JE OSTAL DEMOKRATOM
Preko 25,000 judov letos zapustilo ZSSR
MOSKVA, ZSSR. - Doslej je letos zapustilo Sovjetsko zvezo preko 25,000 judov in se izselilo v Izrael. Pričakujejo, da bo to število do konca letošnjega leta narastlo na okoli 30,000 oseb.
Na tisoče judov še vedno čaka, težko čaka, da bi mogli zapustiti Sovjetsko zvezo. Med tem je precej očitno, da večjemu številu to ne bo možno. Sovjetska zveza ima namen zadržati vsaj vrhovne strokovnjake judovskega porekla, ker smatra, da bi njihov odhod v Izrael ne bil v njenem interesu.
iz slov. naselbin Odgovor ZSSR ugoden
J™°WN Pa. - Tu je	^ ^ od
umrl 86 let stan slovenski rojak | J	jo
John Langerholc Sr. s 518 Kin-den Avenue, upokojeni trgovec
z grocerijo. Trgovino in mesarijo sta z ž§np vodila preko 30 let, dokler nista leta 1960 šla v pokoj. Poročena sta bila 62 let. Pokojnik je bil znan po svojih naprednih nazorih in je bil zaveden in trden Slovenec.
rila ugodno na zahodne predloge o varnostni konferenci in o konferenci za zmanjšanje oboroženih sil v Evropi.
Razgovori s Hanoiem že v bližnjih dnevih
Predstavnik zvezne vlade je deja1, da so pogajanja o končanju vojne v Indokini na pravi poti in se bo učinek kmalu pokazal.
WASHINGTON, D.C. - Razgovori o končanju vojskovanja v Indokini so zastali, ko je šel volivni boj v ZDA h kraju. Predsednik Nixon je poudarjal, da ne bodo ZDA podpisale sporazuma niti dan preje, kot bo gotovo, da je ta tak, da bo o-hranil Južni Vietnam, McGovern pa je trdil, da je Nixon zopet zapravil priložnost vojno končati.
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski poslanik A. Dobrinin je izročil državnemu tajniku v ponedeljek odgovor vlade Sovjetske zveze na zahodne predloge o . pripravljalnih razgovorih za evropsko varnostno in za konferenco o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi. Zdi se, da je Moskva v glavnem na predloge pristala.
Zastopnik državnega tajništva je dejal, da je odgovor u-goden, da pa ne more razkriti njegovih podrobnosti, dokler ne bodo o njem poučene zavezniške vlade. Pripomnil je, da upajo ZDA, da bodo zavezniki kmalu odgovorili na finsko vabilo v Helsinke, kjer naj bi se 22. novembra začeli pripravljalni razgovori za evropsko varnostno konferenco. Razgovori za posebno konferenco o zmanjšanju o-boroženih sil v Srednji Evropi pa se bodo začeli v januarju.
Sovjetska zveza hoče v glavnem evropsko varnostno konferenco, zahodne države pa so pri-
mmms*wn • ........... ■	■
Republikanski predsedniški kandidat Richard M. Nixon je zmagal v 49 državah in dobil 521 vo-livnih mož, demokrat George McGovern le v District of Columbia in v državi Massachusetts s skupno 17 volivnimi možmi. Nixonova, plazu podobna zmaga ni pomagala republikancem v Kongresu. Demokrati bodo imeli v novem Kongresu 2 senatorja več, pa 11 kongresnikov manj. Njihova večina v obeh. zbornicah je ostala trdna.
WASHINGTON, D.C. — Predsedniške volitve včeraj so potekale skoraj točno tako, kot so napovedovali. Republikanski kandidat predsednik Richard M. Nixon je zmagoval v državi za državo od vzhoda proti zahodu, kot je potekal čas za volitve in so bili na razpolago podatki v ključnih volivnih okrajih. Nekaj časa je izgledalo, da bo večina glasov okoli 63G za Nixona, 3crT za McGoverna, ostanek za ostale kandidate. Po nezaključenih podatkih danes zjutraj je imel predsednik R. M. Nixon skupno nekaj nad 61% vseh glasov in je dosegel s tem eno največ-jih zmag v zgodovini predsedniških volitev v naši deželi. Demokratski kandidat je zmagal le v District of Columbia in v državi Massachusetts, kjer mu je veliko pomagal vpliv sen. E. M. Kennedvja.
Richard M. Nixon slavi brez dvoma svojo največjo volivno zmago v vsem življenju. Volivci so mu izkazali zaupanje, za katerega je prosil, podprli njegovo domačo in mednarodno politiko.
kandidata H. Corrigan in Po-' korny zmagala nad svojima republikanskima tekmecema. Posebno veliko upanje so stavili na Ralpha Perka Jr., ki je kandidiral proti H. Corriganu.
!
j Iz Clevelanda in okolice
V Florido—
G. John Okicki iz Euclida je odpotoval za čez zimo v New Smyrna Beach v Floridi, kjer bo prebival v Indiana River Lodge, 1210 So. Riverside Dr. Vesel bo, če se bodo rojaki tam oglasili pri njem. Prijetno zi-movanje!
Upokojencem v Euclidu—
Člani Kluba upokojencev v Euclidu, ki nameravajo na banket Kluba slovenskih upokojencev v Newburghu, naj ne pozabijo, da bo avtobus odpeljal 11. novembra točno ob 5. popoldne izpred SDD na Recher Avenue. Naj bo torej vsakdo o pravem času na mestu!
Zadušnica—
Jutri, v četrtek, ob 8.15 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Šušteršiča ob 17. obletnici smrti.
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima jutri, v četrtek ob pol osmih zvečer sejo v šoli sv. I Vida.
To zmago je treba v prvi vrsti | Ralph Perk Jr. ni uspel, kot tudi
nista uspela njegova mlajša brata, ki sta kandidirala v državno
Hugh A. Corrigan
Sredi teh trditev in očitkov prihaja iz vladnih virov vest, da pravljene iti na to le, če Sovjet-so razgovori na “pravi poti” in ska zveza pristane tudi na kon-da bodo nemara skoro zopet ferenco o omejitvi oboroženih stekli. Predstavnik vlade, ki no-i sil NATO in Varšavske zveze v če biti omenjen, je v svoji raz-1 Srednji Evropi. Moskvi to ni lagi položaja nakazal, da je tre-' povolji, ker ne bi rada umakni-ba skoro pričakovati vrnitev Le la svojih oboroženih sil iz Če-Duc Thoja v Pariz, kjer bo pri-^ke, pa seveda tudi ne iz ostalih ■šlo do novega sestanka z dr. H.1 satelitskih držav.
Kissinger jem. Ta je dejal, da potrebuje za sporazum še en sestanek, ki ne bo trajal “preko štiri dni”.
Trudeau ima glas več
OTTAWA, Kan. — Naknadno štetje v Saskatchewanu je vzelo Da je Hanoi pripravljen na konservativni stranki enega po-
ponoven sestanek s predstavnikom Washingtona, je povedal tudi že preje Xuan Thuy. Poudaril je le, da mora pokazati, da mu je do resnih razgovorov in do stvarnega končanja vojskovanja s podpisom sporazuma.
Druge vesti iz raznih virov ugibljejo, da do podpisa dogovora o končanju vojskovanja ne bo prišlo dosti pred koncem leta.
slanca in ga dalo Novi demor kratski stranki. Tako imajo v novem kanadskem parlamentu liberali 109 poslancev, konservativci 108, novi demokrati 31, social kredit 14 in 2 neodvisni.
Liberalna stranka je tako vsaj relativno najmočnejša in Trudeau je odločen ostati na vladi, dokler ga ne bo novi parlament z nezaupnico odslovil. Pričakujejo, da bo novi parlament sklican nemara še v decembru.
smatrati kot njegovo osebno zmago in ne kot zmago republi
kanske stranke. Vse napovedi o | poslansko zbornico Ohia. dosegi republikanske večine v Kongresu so bile napačne. V Senatu imajo zdaj demokrati celo dva glasova več, kot so jih imeli doslej. V Predstavniškem domu so republikanci res dobili 111 glasov več, toda demokrati imajo še vedno trdno večino. V ! tem pogedu se republikanci ne j morejo kaj prida hvaliti.
Sličen je položaj pm volitvah I v posameznih državah. Demo-■ krati so obdržali 30 guvernerjev, kot so jih imeli doslej, ohranili so večinoma tudi star : odnos v državnih zakonodajah.
V državi Ohio so imeli pred vo-ilitvamu republikanci trdno večino v obeh zbornicah glavne državne skupščine. Sedaj imajo večino v predstavniškem domu demokrat j e, Senat pa je razdeljen točno na polovico.
Demokratski kandidat McGovern je že kmalu zvečer priznal svoj poraz in čestital predsedniku Nixonu k zmagi. V čestitki mu je obljubil podporo v prizadevanju za mir v svetu in za pravičnost doma, svojim podpornikom pa je dejal, da hoče igrati vlogo lojalnega vodnika opozicije s tem, da bo ohranil in branil stališča, ki jih je zavzemal tekom votivnega boja.
Predsednik Nixon je v svojem nagovoru poudaril, da je to zmaga za Ameriko, ki mu nalaga nove dolžnosti. Obljubljal je novo dolgo dobu miru doma in v svetu.
Z njima so obhajali—
i Ko sta nedavno obhajala g. Anton in ga. Dorothy Strniša 65-letnico svoje poroke, so se ju premnogi spomnili z darovi, cvetlicami in čestitkami. Vsem se prisrčno zahvaljujeta, posebno rev. J. Boznarju za darovano sv. mašo.
Boggsa in Begicha
še vedno iščejo
ANCHORAGE, Aljaska. — Kong. H. Boggsa in kong. N. Begicha, ki sta izginila v malem letalu 16. oktobra, še vedno išče-
jo-	__________
ga, ki ga, je porazil bivši šerif McGettrick.
NIXON ZMAGAL TUDI V OKRAJU CUYAHOGA
CLEVELAND, O. — Republikanski kandidat je zmagal s precejšnjo večino v izrazito demokratskem okraju Cuyahoga. Za demokrata McGoverna je volilo preko 95% črnih volivcev, večino je dobil ta tudi med judovskimi volivci, ki tudi skoraj redno volijo demokrate. Beli volivci so na splošno glasovali za Nixona v razmerju skoraj 2:1.
Poskus republikancev dobiti večino v okrajni komisiji je pro-
Šllllllii
Frank R. Pokorny
Vsi demokratski okrajni u-
Francis J. Tally Dohodninski davek v državi Ohio ostane, ker so volivci predlog za ustavno spremembo zavrnili z veliko večino.
Vsi kongresniki v okraju Cu-
radniki so pri volitvah odnesli | yahoga so bili ponovo izvoljeni.
zmago, prav tako tudi oba republikanca avditor G. Voinovich in šerif Kreiger.
G. Voinovich
Demokratje J. Stanton, L. Stokes in C. Vanik niso imeli nobenih posebnih težav, njihove zmage so bile prepričljive, trda pa je šla republikancu Min-shallu, ki mu je bil mladi D. Kucinich močno nevaren in stalno za petami. Minshall je zmagal s pičlo večino okoli 3,000 glasov.
Okraj Cuyahoga je obdržal poleg obeh komišenerjev, Cor-rigana in Pokornyja tudi okrajnega inženirja A. Porter j a, okrajnega tožilca Johna T. Cor-rigana, arhivarja McElroyja, blagajnika Brennana, mrliškega oglednika dr. S. Gerberja, upravnika okrajnih sodišč E. Mas-
gay ja-
V državni senat sta bila izvoljena ponovno demokrata R. M. Mottl in A. Calabrese ter re-
Med sodniškimi kandidati naj; publikanec Mastics, omenimo zlasti zmago Taltyja. I V okraju Lake je bil izvoljen Ponovno so bili izvoljeni vsi za sodnika probate court F.
padel, ko sta oba demokratska; sodniki z izjemo H. R. Whitin- Skok dosedanji javni tožilec.
^ffl Ameriška Domovina
x ii ti i ariTcfi
orviE
fOMNM M UMVAM OWT
1117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 441(13
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 216 Weds., Nov. 8, 1972
Tito čisti svoje partijske vrste
II.
Tito je bil trd komunistični revolucionar, revolucija mu je bila vse, Stalin in Sovjetska zveza vodnika in vzornika. Kot je Stalin odstranjeval vse, ki so bili ali bi kdaj utegnili biti nasprotniki in s tem nevarni komunistični vladi, tako je delal tudi Tito.
Stalin je, kot je sam priznal, pokončal do 16 milijonov ruskih mužjikov-kulakov, kot so jih komunisti imenovali, ker so odklanjali kolektivizacijo svojih kmetij. Ko so oni umirali po prisilnih taboriščih severne Rusije in Sibirije, je Stalin ustanavljal na njihovih kmetijah kolhoze in sovhoze. Tudi Tito je šel na slično pot. Zasegel je, kar je mogel, nasprotnike pa proglašal preko ljudskih sodišč na debelo za “kolaboraterje” s sovražnikom. Že po zmagi je dal pokončati “Slovensko narodno vojsko”, ki so mu jo vrnili Angleži, katerim je izročila orožje ob koncu vojne, hrvaške domobrance in srbske četnike, ki so mu prišli po isti poti v roke.
Komunizem ne pozna usmiljenja, nima sočutja, zanj je samo eno vodilo: korist partije!
Po sovjetskem vzoru je dobila Jugoslavija novo federativno ustavo, po kateri so imele posamezne republike pravico izstopa in odcepitve. V naslednji, popravljeni ustavi so to pravico republikam črtali. Jugoslavija je bila vedno bolj centralistično vodena tako na državni kot na partijski ravni.
Ko so Tita pognali 1. 1948 iz Kominforme in mu je šlo za obstoj, je začel popuščati doma in s obrnil na zahod po podporo in pomoč. Zahod mu je res pomagal, pomagal v obilni meri. Da bi pomoč ohranil, je opustil surovi komunizem stalinistične vrste in mu dal vsaj zaradi sveta nekaj milejšo, civiliziranejšo zunanjost.
Šesti partijski kongres je leta 1952 razglasil, naj partija v bodoče bolj vodi, vzgaja, kot pa vlada s silo in ukazovanjem. Tito je ostal pri umirjenejši obliki komunizma tudi po Stalinovi smrti in po pomiritvi s Stalinovimi nasledniki. Z Moskvo se je zapletal stalno v spore in trenja, pa v mednarodni politiki vedno podpiral njena stališča in koristi. Njegova nevezanost in organiziranje tretjega, nevtralnega bloka, sta bila vedno bližje Moskvi kot Washing-tonu. V Washingtonu se na to niso preveč jezili in so Tita bogato podpirali.
Počasi je Tito spoznal, da je pametno, če se pomiri s Cerkvijo. Najprej se je pobotal s pravoslavno, po smrti kardinala Stepinca pa tudi s katoliško. Z Vatikanom je sklenil in podpisal znani protokol, ki je vsaj za silo uredil odnose med komunistično Jugoslavijo in katoliško cerkvijo v njej.
Ko je postal A. Rankovič Titov določeni naslednik in vodja vseh varnostnih služb, premogočen in preoblasten, ga je Tito odstavil in s tem delno omajal tudi vodilni položaj srbskih tovarišev v partiji. Sledila je priprava reorganizacije države in partije v smislu “socialistične demokracije” in federalizacje. Razvoj je pospešila kriza v češkoslovaški, ko je Tito javno obsodil sovjetski vojaški pohod v Češkoslovaško in njeno zasedbo.
Reorganizacija Jugoslavije v pravo federacijo ali že skoraj konfederacijo naj bi dala jugoslovanskim narodom čim večjo “samoupravo” in s tem ustregla njihovim nacionalnim željam. Lanski amandmani so pomenili velik korak v tej smeri. Tito pri tem ni mislil, da bi naj se tudi komunistična partija razdelila. To se je kljub vsemu dogodilo in v Beogradu so čutili, da postaja osrednja oblast prešibka, četudi so imeli v svoji roki še vedno mošnjo, kar tudi v komunistični državi pomeni dejansko oblast.
Razpadanje državne uprave in partije v šest republik je začelo vznemirjati Moskvo, ki smatra Jugoslavijo za socialistično drž,avo in upa, da jo bo prej ali slej dobila nazaj pod svoj vpliv in nadzor. Tega niti preveč ne skriva. Leonid Brežnjev je bil lansko jesen, ko je Tita uradno obiskal, kar dosti odkrit v tem pogledu. Obljubil je seveda Titu tudi vso pomoč, če bi bilo treba.
Tito je nato nastopil trdo na Hrvaškem in začel vzpostavljati v partiji stari red in disciplino. Pri tem mu je desna roka Slovenec Stane Dolanc. Na Hrvaškem ni dosti odpora, pa je Tito vendar grozil z ljudsko armado, če ne pojde vse po njegovem.
Tuji opazovalci razmer v Jugoslaviji gledajo nasilje, s katerim Tito "uči Hrvate reda in discipline”, z začudenjem in se sprašujejo, koliko je še ostalo liberalizma v Jugoslaviji^ Titovi prijatelji na Zahodu so razočarani, ker se Tito ni držal njihovih napovedi o razvoju Jugoslavije k večji svobodi in demokraciji.
Tito je nastopil trdo tudi proti nepokornim partijcem'
v Srbiji in v Sloveniji. Napovedal je, da bo partijske vrste temeljito očistil vsega gnilega in partiji premalo predanega, ker da je partija tako in tako prevelika.
Trdno povezana, disciplinirana in centralistično vodena Komunistična partija naj bo močna notranja vez za Jugoslavijo, da ustava lahko dovoljuje posameznim republikam vse “suverene” pravice, kot jih je ustava iz leta 1946. Trdna disciplinirana partija je všeč tudi Moskvi, ker varuje z odločno roko socialistični red v Jugoslaviji ter ne daje sovjetskim satelitom nobenega pohujšanja. Tito je z Moskvo v dobrih odnosih in hoče te ohraniti tudi za svoje naslednike.
Tito se je po več kot četrt stoletja vrnil na svoj poče-tek tako v pogledu vloge partije v državi in družbi kot v pogledu svojih odnosov do Moskve. V tem času se je v stikih z Zahodom nekaj ugladil v svojem vedenju in to je v glavnem vse, kar je “sedaj čisto drugače” v Jugoslaviji. Nekaj več je ostalo le še na gospodarskem področju, pa še to nihče ne ve za kako dolgo.
BESEDA IZ NARODA
'JESENSKI DNEVI PRI SV. VIDU’
Cleveland, O. — Župnija sv. Vida prireja vsako leto po dve veliki farni prireditvi: prvo v pozni pomladi ali v zgodnjem poletju, drugo pa jeseni. Pri vsaki skuša zajeti vse farane odnosno kar se da največ od njih.
Ne samo cerkvene marveč tudi zunanje župnijske prireditve služijo v prvi vrsti duhovni povezavi farnega občestva in pa utrjevanju župnijske skupnosti. Zunanje farne prireditve imajo prvenstveno nalogo zbrati glavna sredstva za vzdrževanje farnih ustanov: cerkve in župnišča, šole in konventa, itd. Takšen smoter imata zlasti obe vsakoletni glavni zunanji farni prireditvi, ki jim dajo zdaj tako zdaj drugo ime, da bi bili kar se da za vse privlačni. Prihodnja ima zgornje ime.
Hvala Bogu, farani sv. Vida ljubijo svojo faro. Ponosni so nanjo in radi darujejo za njene potrebe. Samo prav jim je to treba povedati. Sicer je res, da prav vsi niso takšni, velika večina izmed njih pa je zvesta sv. Vidu.
Letošnja jesenska farna prireditev pri Sv. Vidu bo v dneh 18. in 19. novembra tl. Tiste dva dni bo pri Sv. Vidu vse na nogah. Program za oba dneva je že izdelan v vseh podrobnostih. Pripravili so ga najbolj izkušeni farni organizacijski delavci. Treba ga bo le dobro izpeljati. Farani bodo v teh tednih pred prireditvijo o vsem podrobno obveščeni. Tudi te-le vrstice naj jim veljajo za prijazno vabilo.
40-LETNICA BLAGOSLOVITVE SEDANJE CERKVE SV. VIDA
Organizatorji letošnje vidov-ske jesenske prireditve so prišli na lepo in spodbudno misel. Spomnili so se namreč, da je letos minilo 40 let, kar je bila blagoslovljena sedanja župnijska cerkev pri Sv. Vidu. Kot sem zvedel, je sprožil to idejo sem g. župnik Rudolf Praznik. Ko sva govorila o tem, mi je povedal, da je bil takrat - bilo je to 20. novembra 1932 — eden izmed glavnih strežnikov pri blagoslovitvenem obredu. Bil je kadilničar. Imel je 18 let. Danes, ko je po vrstnem redu četrti župnik fare sv. Vida, mu je ta spomin eden izmed najbolj dragih.
Ko sem ob bisernem jubileju fare sv. Vida leta 1968. pisal njeno zgodovino, tega dogodka nisem podrobno opisal. Zato pa bi to rad storil sedaj.
Dne 1. avgusta tl. je minilo 79 let, kar je bila ustanovljena župnija sv. Vida. Bila je to prva slovenska župnija v Clevelandu in v ohajski državi sploh. Njen prvi župnik je bil rajni msgr. Vitus (Vid) Hribar, rojen 29.5. 1870 v Zgornjem Tuhinju nad Kamnikom. Po opravljeni maturi na ljubljanski klasični gimnaziji ga je pripeljal v Cleveland 5. septembra 1890. Slovak Štefan Furdek, župnik pri češki cerkvi Marije Lurške na 55. cesti. Njega je bil poslal takratni
clevelandski škof Gilmour “v stari kraj”, da dobi tam “enega Croata” za slovenske ljudi v Clevelandu.
Vid Hribar je bil posvečen v mašnika 29. jul. 1893 po škofu Horstmannu. Dne 1. avgusta pa je bil že imenovan za ustanovitelja župnije sv. Vida. Poln mladostnega navdušenja je ob dobri volji rojakov to hitro organiziral ter jo tudi opremil z vsem najbolj potrebnim. — Pri Sv. Vidu je ostal župnik vse do 2. avgusta 1907., ko je bil postavljen za župnika pri Sv. Avguštinu v Barbertonu, O. — Umrl je 26.5. 1956. kot vpokojeni župnik pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu.
PRVA CERKEV
PRI SV. VIDU
Svet za prvo cerkev pri Sv. Vidu je bil kupljen 29. jan. 1894. za $6.000. Mladi vidovski žu-pljani so kupili — po nasvetu župnika Furdeka - v ta namen veliko vogalno zemljišče med sedanjo Norwood cesto in Glass avenijo, katero je bilo v onem času nezazidano. Bilo je to navadna “farma” (polje, travnik odn. ledina).
S postavljanjem cerkve na tem prostoru so začeli vidovski farani 1. 1894. Kljub gospodarski stiski, so denar zanjo spravili neverjetno hitro skupaj. Temeljni kamen zanjo je blagoslovil 18. okt. 1894 škof Horstmann. Postavljena je bila v izredno hitrem času. S pročeljem je bila obrnjena na Norwood cesto. Bila je lesena. Dne 4. novembra 1894 jo je blagoslovil msgr. Boff, ki je opravil v njej tudi prvo sv. daritev za Slovence.
Ker pa je ta cerkev postala že v kratkem času premajhna, saj so prihajali naši ljudje takrat naravnost v trumah v Ameriko odn. v Cleveland, so morali kaj kmalu misliti na njeno povečanje. Istočasno s postavitvijo prvega šolskega poslopja pri Sv. Vidu je bila 1. 1902. povečana tudi ta prva cerkev pri Sv. Vidu.
Janez Sever
ih 3§~lei8fici zbora Planina
MAPLE HEIGHTS, O. — Ko je bil Slovenski narodni dom prvič slovesno otvorjen meseca oktobra leta 1937, so šli rojaki na Maple Heights takoj na delo in ustanovili pevski zbor, kateremu so dali ime Planina. Ni vzelo dolgo in zbor se je ponašal z blizu 40 pevci in pevkami. Prvi pevovodja je bil John Zupanc, kateri se je boril z novim zborom, ker pevci so bili večji del novinci, prvič pri zboru, le malo jih je bilo, da so že poprej peli pri zboru.
Da je bil ustanovljen zbor Planina, gre priznanje rojakom Johnu Zupancu, Rudiju Polcu in Vincencu Zimšku, žal so že vsi pokojni. John Zupanc je vodil zbor le za par koncertov, ostal pa je s svojim krasnim baritonom pri zboru, dokler ga ni bolezen pritisnila in ga spravila v prerani grob.
Zbor ni imel dosti sreče z učitelji. Drugi pevovodja je bil Joseph Kogoj, za njim Primož Kogoj in pa splošno poznani Ivan Zorman. Žal so že vsi pokojni. Zbor se šteje prav srečnega, da ima že dolgo izvrstnega vodjo v Franku Vauterju. Ta se neumorno ukvarja z zborom že dolga leta.
Ko so tekla leta, je precej članov začelo opuščati zbor, ker se niso hoteli ukvarjati s petjem, nekaterim pa tudi razmere niso dopuščale, da bi ostali pri zboru. Veliko jih je, žal, odšlo v prerani grob. Zbor se prav pridno pripravlja za to redko proslavo, za koncert, kateri se vrši v nedeljo, 26. novembra, ob 4. uri popoldne v S. N. Domu na Maple Heightsu. Sodelovali bodo tudi mladi Amerikanci slovenskega rodu, da bo kar mogoče v zadovoljstvo poslušalcem. Zelo bi bilo lepo, da bi cenjeno občinstvo za ta redki jubilej napolnilo dvorano.
Mlade pevce bo spremljal na harmoniko izvrstni igralec, 11-letni mladenič Johny Hrovat.
Po koncertu bo zabava s plesom.
Louis Kastelic
ECfuh slov. upokojencev v ftewburghu obhaja HMetnico
MAPLE HEIGHTS, O. — V soboto, 11. novembra, praznuje Klub slovenskih upokojencev newburškega okrožja 10-letnico ustanovitve.
Za to slavnost bomo priredili banket in ples v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Večerjo bodo pričeli deliti ob 5. uri popoldne, nato pa bo sledil ples, za katerega bo igral Ed Buehner orkester.
Deset let ni tako dolga doba, toda pri upokojencih je 10 let že lepo število, veliko jih ne'dočaka tega števila v pokoju.
Kako in kdaj se je z idejo za ustanovitev kluba pričelo, je bilo zapisano v dopisu, ki ga je napisala prva tajnica, sedaj že pokojna Rose Vatovec v Glasu A.D.Z. 13. septembra 1962. Tu je nekaj izčrpkov iz tega dopisa:
“Tudi tukaj v naši newburski naselbini smo se zavzeli za ustanovitev kluba upokojencev; šli smo na delo in pridobili za to lepo zamisel precejšnje število naših rojakov obojega spola.
Dne 29. avgusta se je vršila naša prva seja ob navzočnosti 31 članov. Pogrešali pa smo tudi tistih 28, ki so se vpisali v naš klub, a so bili vsled enega ali drugega vzroka odsotni.
Največ pohvale in priznanja za ustanovitev tega kluba v naši okolici gre vrlemu predsedniku Antonu Pelku. Vsi člani smo mu hvaležni za trud, ki ga je posvetil organiziranju te nove skupine. Veseli nas tudi, da je našla ideja za ustanovitev ‘Klu-bo upokojencev’ splošno odobravanje širom naselbine.
Za to leto smo izvolili sledeči odbor: Anton Pelko, preds.; Anton Škufca, podpreds.; Rose Vatovec, tajnica; Gašper Segu-lin, blagajnik; Jennie Pugely, zapisnikarica; nadzorniki: John Laurenčič, Mike Stradjat in Joseph Rolih. Odbor za pravila: Jennie Zupančič, Anton Zrimšek in Frank Zore.”
Izmed vseh omenjenih odbornikov je samo še Jennie Pugely ostala na svojem mestu, je zapisnikarica skozi vseh deset let obstoja kluba. Čestitam, Jennie! Že preminuli odborniki so: Anton Škufca, Rose Vatovec, Anton Zrimšek in Frank Zore. Vseh članov in članic je preminulo ta čas 55, zadnji je bil Joseph Strekal, ki je preminul tragične smrti zadnji mesec. Naj vsi počivajo v miru in naj jim bo lahka ameriška gruda!
Klub prav lepo napreduje skozi celo dobo 10 let in se je razširil tudi na predmestja Cie-j vedanda Maple Heights, Gar-’
field Heights, I n d e p e ndence,, Parma in še dalje na zapadno stran Clevelanda. Klub sedaj šteje 180 članov in članic. Vsako leto imamo več izletov z bu-som v prosto naravo in piknike, po vsaki seji imamo prigrizek in malo pijače in to vse prosto za člane kluba. Skozi vso to dobo 10 let je klub deloval popolnoma nepristransko v političnih in verskih ozirih in u-pam, da bo tako tudi v bodoče, ker s tem je zasiguran napredek tudi za naprej.
Letošnji uradniki kluba so: Anton Perušek, preds.; Louis Kastelic, podpredsed.; Antonia Stokar, tajnica in blagajničarka; Jennie Pugely, z a p i snikarica; nadzorniki: Andrew Režin st., Anton Gorenc in Mary Sham-rov.
Žal, da vas ne morem povabiti na to našo slavnost, ker so vstopnice že vse razprodane, tistim pa, ki imate vstopnice, kličem: Dobrodošli in na svidenje!
Pozdrav vsem upokojenkam in upokojencem vseh slovenskih klubov širom Amerike.
Anton Perušek
Pesem donela bo na koncerfu Jadrana
CLEVELAND, O. — V Clevelandu se koncertno življenje kar vrsti v naši jesenski sezo ni po zaslugi naših pevskih zborov in naše javnosti. V posebno zadoščenje je to ljubiteljem petja, ki najbolj občutijo melodije naših narodnih popevk.
V nedeljo, 19. novembra, nam bodo prepevali pevci in pevke1 zbora Jadran na svojem jesen-^ skem koncertu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo' Road.
Koncert se začne ob 3.30 popoldne, po koncertu bo družab na domača zabava s plesom, kjer too igral orkester Gil Dobi-da.
Koncertni del programa vsebuje lepo število naših krasnih pesmi raznih skladateljev. vam bodo v mešanem, ženskem in moškem zboru; oktetu, duetih in solospevu. Betty Resnik nam bo zapela, kot le ona zna, v skladnem duetu Florence U-netich in Angela Žabjek, potem Dana Wolf in Frank Tomšič m kot smo izvedeli, nas bo pozabaval na novo sestavljeni oktet.
Vprizorili nam bodo tudi dobro zamišljen prizor “Na vasi , kjer nastopijo fantje in dekleta; bo kot na vrtu pri Figovcu ali Turistu v Ljubljani.
Prizor sta uskladila Florence Unetich in Tony Primc. Asa stvar je prav veselega značaja in bomo brez dvoma to uživali-
Pevski zbor Jadran je po svoji aktivnosti drugi naj starejši pevski zbor v Clevelandu. ^a nam prepeva že 52 let. Zbor sestavljajo sedaj skoro doceleg3 sinovi in hčerke izseljencev.
Pevski zbor Jadrap namerava iti prihodnjega meseca julija ua turo v Slovenijo. S sodelovanjem Slovenske izseljenske ma* tiče v Ljubljani bodo tam P13' redili tri koncerte. Obiskali bodo rojstne kraje svojih staršev, sorodnikov in zanimive kraje, kar bo oživelo in utrdilo narod* no zavest. Izletniška turneja Ja' drana bo od 14. julija do 4. a v* gusta 1973. Za vse podrobnosti izleta berite oglase, ki bodo sledili v listu.
Za veselo razpoloženje pohitimo na koncert, 19. novembr3 v SDD!
Za public, odbor: L. K-
Prodajanje delavcev v tujino
Pred več kot dvema letoma smo na tem mestu opozorili javnost na nezakonito “prodajanje delavcev”. V Sloveniji so lani z vso silo kritizirali podjetja, ki nastopajo v tujini le s svojimi delavci, trdijo pa, da se gredo kooperacijo. Drugod po Jugoslaviji so takrat modro molčali.
Iz meseca v mesec so se začele vrstiti afere, ob katerih je polnil cele strani zlasti nemški lisk. Tako je npr. nenadoma razpadla gradbena firma Terreno v Muenchenu, ki jo je vzdrževalo neko m a k e d o nsko gradbeno podjetje. Delavci so ostali na u-lici brez plač in brez zaščite. Muenchen je postal sploh grobnica mnogih jugoslovanskih gospodarskih avanturistov, ki so nepremišljeno — in v glavnem nekaznovano! — šli iskat zaklade brez vsakršnih predhodnih analiz.
Na pritisk javnega mnenja, političnih krogov, posebej pa še nemških sindikatov, je bil lani poleti sprejet pravilnik o pogojih, pod katerimi smejo jugoslovanska podjetja nastopati z delavci v tujini. Sindikati so začeli veliko preiskavo in dobili so občutek, da so se zadeve vendarle uredile, da so torej jugoslovanska podjetja vsaj v glavnem popravila položaj delavcev, ki jih imajo v tujini. Preko občutkov pa ni prišel nihče, kajti ...
Tako je pač: kjer so krivi vsi, ni kriv nihče. Ko so se pri nas' v Sloveniji izrekli nekateri re-! publiški organi odločno za pre-[ poved pošiljanja delavcev v tu-1 jino nasploh, torej brez izjeme, I so morali naleteti na odločen! odpor gospodarskih krogov, ki! so jim dokazovali in dokazali,! da gre za pomembne vire deviz. ^ ‘^•tka’ že nekako ostala na patu. j j--- - tem so se spretno skrili predvsem tisti, ki so resnični: grešniki, ki zares služijo le na!
delavcih, ki jih zares izkorišč3' jo. Kljub zakonski osnovi se & našel javni tožilec, ki bi ovadil taka podjetja; tako sindikalni; samoupravni kot tudi partijski predstavniki v podjetjih pa s° zagovarjali svojo malho. Ob iz' datni podpori občinskih mož.
Afere se očitno še vedno P0' javljajo. Pred dnevi je srbsk0 javnost presenetilo poročilo ° grobem izkoriščanju delavcev podjetja ‘Morava”. Delavci so se pritožili: obiskujejo nas deleg3' cije poslancev, sindikatov in drugih — nihče pa ne uredi našega položaja. In moral je vmeS poseči celo izvršni svet ter uvesti preiskavo.
V Sloveniji takšnih afer sicer še niso imeli, niso pa izvedli prave preiskave, ki bi ocenil3’ kako kdo dela z delavci in z n-gledom Jugoslavije v tujini. Kadar kaj zaslutijo, pa mahajo P° vseh skupaj in omahnejo, čakajo na afero, da bi konkretno u' krepali?
Lipica dobi pokrito jahalnico
Lipica s svojo kobilarno V°' staja vse bolj obiskano turisti' no središče v sežanski občini' Ljubitelji konj, njihovo števil0 raste iz leta v leto, vedno raj6 prihajajo v ta izredno prijel^ kotiček Krasa. V Lipici bodo Še letos zgradili pokrito jahalni0 s 1200 kvadratnimi metri površine za okrog 900 gledalcev.
Laško pivo teče
%,
Iz pivovarne v Laškem P05 Ijejo vsak dan na tržišče 600,0^ steklenic, napolnjenih z laški111 pivom. Vsem naročilom ne m0 rejo ustreči, ker je povprašeV3' nje preveliko. Proizvodnjo s° pripeljali do konice.
Nedavno je “Pivovarna Laško” povečala svojo letno zrno£' Ijivost na 400,000 hi piva. $e pred petimi leti je znašala nje' na letna proizvodnja le 170,0^ hektolitrov piva.
Jože Grdina
TRAGEDIJA 17. PEŠPOLKA
V JUDENBURGU L1913
Na potu me ni skrbelo nič, kje bom jedel in kje spal, ker sem dovolj poznal gostoljubno rusko dušo, pa bili to1 mužiki ali pa kozaki. Povsod sem bil lepo sprejet, ko sem povedal, kdo sem; zaradi tedanjih revolucionarnih razmer sem se tu pa tam tudi legitimiral. Tako so mi dali prenočišče in večerjo in to pri mizi, kjer je jedla vsa družina; nobene razlike niso poznali. Tu in tam sem tudi delal in so mi pošteno plačali. Denar sem potreboval, ker mi je bil nekoliko pred svojim odhodom ukradel tovariš iz Hrvatske ves denar, potem je pa šel. Na žalost sem to izvedel prekasno, ko je že odšel — domov.
Tako sem hodil po Donu, od Vasi do vasi. Ko sem se naveličal, sem jo ubral nazaj v selo Laščinko ali Bogohranimov. “Ja, kaj nisi šel domov?” me vsi osupli, obenem pa radovedno sprašujejo. — “Nisem šel! Pri vas je bolj prijetno, pa sem se raje Vrnil!” Kar dobro se jim je zdelo in so me še rajši imeli kot Prej ter me imeli kar za svojega. Vsevprek so me vabili v službo. Nisem mogel vsem ustreči. K Petru Mihajloviču sem šel. Bil je možak od pete do glave, pa pošten in dober in prav taka njegova žena in snaha. To se je živelo kot nikjer. Tako se je meni godilo, dočim so tisti, ki so se vrnili domov, v Judenburgu stradali, bili šikaniram, ustrahovani in tepeni od Madžarov, od svojih višjih pa zmerjani. Zares, kako prav je bilo, da sem tistikrat ostal pri dobrih Rusih! Zato sem se sedaj zahvalil Bogu, božjemu Srcu pa Rusom in sem bil kar vesel, da sem sedaj še enkrat videl Rusijo. Če bi se tedaj vrnil domov, kot so se drugi, bi tudi rnene morda že krila črna zemlja.
Potem sem šel na kraj, kjer so padli Dautulovič, Možina, Hafner, Štefanič, Rogelj in Gra-hovina, kjer so odjeknili streli Madžarov. Tu so vojaki 17. pešpolka, kakor poroča “Zgodovina slovenskega naroda” na strani 1116, ko piše o “majski deklaraciji”, vzklikali: “Živela, Jugoslavija!” — Takole piše:
“Novi duh si je dal duška tudi v uporu 17. (kranjskega) pešpolka v Judenburgu, kjer so obsojeni vojaki umirali s klicem: Živela, Jugoslavija!”
Tako so vojaki 17. pešpolka s svojo srčno krvjo podpisali oni znameniti dokument “majske deklaracije”, ki so ga drugi le s peresom, nekateri kar z bojaznijo in še to z oznako pod žezlom habsburške dinastije. Vo- v
imena se danes na žalost nekateri sramujejo. “A, to je delo kralja Aleksandra!” se izgovarjajo; “on je to pogruntal, da Slovence posrbi!” — Kaj še! Kralj Aleksander je dal državi to ime, ker je bila narodna last. Poglejte no slovensko literaturo izpred prve svetovne vojne, pa boste našli to ime. Še več: Slovenski naseljenci v Združenih državah ameriških so pri ustanovitvi druge slovenske bratske organizacije 18. julija 1898 dali ime: “Jugoslovanska katoliška jednota”; kot znak so ji dali presveto Srce Jezusovo. Kako torej morejo nekateri govoričiti, da je to le delo kralja Aleksandra, da posrbi Slovence?! Če je kaj kar so kralju Aleksandru po krivici prisodili, je to prav gotovo. Najlepše priznanje za to pa dajejo vojaki 17. pešpolka, ko so pred smrtjo vzklikali: “Živela, Jugoslavija!” ko še rojena ni bila.
K temu je pa treba omeniti tudi to, da so se baš vojaki 17. pešpolka kot prvi uprli duali-stični monarhiji. Takoj za njimi so se uprli v Murau vojaki 7. lovskega bataljona, istotako Kranjci, kjer je bil kot vodja upora ustreljen Boštjan Olip iz Radovljice. V Radgoni pa se je uprl 97. tržaški pešpolk, kjer so služili Kranjci iz Notranjske. Tu je bilo ustreljenih 9 vojakov. Povsod torej le Kranjci. Nikjer se pa ne bere, da bi se uprl kak štajerski ali pa koroški polk. Kaj čuda, da Kranjska ob ustanovitvi Jugoslavije ni imela borcev, ki bi stopili na plan, kot so Štajerci, ki so rešili Maribor. Lahko, kajti oni niso trošili moči, kot so jo Kranjci, katerih res junaških voditeljev ni bilo več; avstrijska soldateska jih je s pomočjo Madžarov nekaj pobila, druge pa kaznovala s strogim zaporom, kjer so od pomanjkanja pomrli.
Pa kako se jim je mudilo! Poročilo ve povedati, da so se sami Judenburžanje, potem ko sta padla Rogelj in Grahovina, spraševali, kdaj je dobil general tisto brzojavko z Dunaja, ki se je glasila: “Nikogar več Ustreliti!” Ali jo je dobil že dopoldne, ko so sodili, ali šele popoldne, ko sta bila že ustreljena? Vsekakor, šlo je zato: čim več Kranjcev je treba pobiti.
Tako je bila zaključena tragedija nad Kranjci, ki so ■ bili stoletja ponižni podložniki Habsburžanov. Na Moravskem polju so se poleg Štajercev, Korošcev in Goričanov bojevali ob strani Madžarov za Rudolfa Habsburškega, proti tedanjemu češkemu kralju Otokarju H.
Poročilo, zahvala in priporočilo ob 20-lelnici dela na področju slovenskih izseljenskih študij
laki 17. pešpolka so si želeli Ju- j Žal, na napačni strani! Njih me-goslavijo brez habsburškega 1 sto je bilo na strani Otokarja, °kvira. Kako lepo je povedal | katerega načrt je bil ustvariti Pred vstopom na morišče Vrh-' mogočno državo od Krkonošev Mčan Možina, ko je pred seboj ! do Jadrana. Drugače bi se pi-
v duhu gledal Jugoslavijo, in hejal: “žal mi je, da ne bom doživel Jugoslavije!”
Večkrat, zlasti ob obletnici osvobojen j a, pišejo o tem dokumentu, ne povedo pa, da so ga naši vojaki v Judenburgu podpisali s krvjo, medtem ko so ga drugi veljaki podpisali le s peresom. Zato jaz zapišem njim v čast, spomin in ponos: “Hvala
sala zgodovina slovenskega naroda in drugačne bi bile narodne meje, če bi zmagal Otokar; tedaj bi Slovenci res imeli svoje pravice in Slovensko primorje s Trstom bi bilo res slovensko ter ne bi bili nemški tlačani. S svojo pomočjo Rudolfu Habsburškemu so pa žal prišli pod žezlo Habsburžanov. To svojo pretirano naklonjenost so poka-
Čeprav je slovenski duh snoval in ustvarjal po skoraj vseh deželah sveta, smo se Slovenci žal premalo zanimali za študij, dokumentacijo in propagiranje slovenskega dela in podvigov na tujem. Bilo je nekaj častnih izjem doma in po svetu, nikdar pa nismo razvili dovolj širokega raziskovalnega omrežja, ki bi prodrlo v vse konce in kraje sveta.
Na to usodno vrzel je mislila pred 20 leti peščica takrat še mladih idealistov in sklenila, da ne bo le križem rok čakala, kdaj bo kdo drugi začel z delom, ampak se bo sama vrgla v ta študij in delo in skupaj z drugimi garači doprinesla svoj delež k izboljšanju na področju slovenskih izseljenskih študij.
Iz skromnih začetkov pred 20 leti se je razvil močan raziskovalni institut, ki ima danes že nad 50 marljivih sodelavcev v obeh Amerikah, Evropi in Avstraliji. Sloven ian Research Center oj America — A Non-Profit Ethnic Heritage Research Institute je od države priznana raziskovalna ustanova, ki povezuje napore najrazličnejših sodelavcev, od študentov in marljivih gospodinj preko poklicnih profesorjev in raziskovalcev pa tja do dveh rektorjev slovenske krvi. Morda je najboljše znamenje za institut, da ob 20-let-nici prvih skromnih začetkov nimamo časa za kakršno koli predavanja so seznanjala s slo-
obsežnejše delo o slovenskem doprinosu k napredku sveta, kje se je število rednih sodelavcev dvignilo že nad 50 garačev, ki so strateško razkropljeni po vsem svetu in zbirajo gradivo z občudovanj em vredno zavzetostjo, vztrajnostjo in v prepričanju, da bodo njihove žrtve obrodile bogat in trajen sad za vse Slovence. Pregledu in dokumentaciji največjih uspehov iz vseh področij v zajetni angleški knjigi bo, upajmo, sledila še vrsta posameznih monografij, za katere je v glavnem gradivo že zbrano in nam manjka samo še čas za pisanje in sredstva za tisk (npr. sloviti slovenski arhitekti, zdravniki, izumite Iji, športniki itd.).
Predavanja
Slovenski raziskovalni institut je skušal večati slovenski u-gled v svetu tudi z dolgo vrsto predavanj o slovenski kulturi in doprinosu — ne le pri slovenskih društvih, čitalnici in šolah, ampak tudi na vrsti ameriških univerz in konferenc, kot na Ohio State U., University of Maryland, G o d d a r d College (Vermont), University of Texas at El Paso, islandski narodni univerzi v Reykjaviku, Cleveland State U., Washington, D.C., Bowling Green State U., in seveda ponovno tudi na državni univerzi v Kentu. Taka
Vam, tovariši, za Vaš podpis! zali še s tem, da so se šli poleg tajske deklaracije ko ste pred drugih stanov tudi Kranjci po-Puškami Madžarov pozdravljali klonit Rudolfu Habsburškemu to, kar ste želeli in za kar ste v Judenburg, hmrli s klicem: Živela, Jugosla-	(Dalje prihodnjič)
vija!”
Morda bo kdo rekel: “V aktih ° ustrelitvi ni nič omenjeno, da M vzklikali: Živela, Jugoslavi-Ja!” __ Seveda ne, ker je to vojaški zapisnik in Jugoslavije te-^aj tudi še ni bilo nikjer. Tako Se taka stvar kar lepo opusti.
Kar se je opustilo tam, je zapisala zgodovina in ta, ki je to pisal, je vedel, kaj piše.
Živela, Jugoslavija!” so vzklikali pred smrtjo in prav tega
proslavljanje jubilejev, niti za podrobna poročila. Radi pa bi vsaj v naglici preleteli nekaj glavnih mejnikov dela te prepotrebne narodne ustanove in se istočasno toplo zahvalili vsem, ki so nam pri tem delu kakor koli pomagali in nam tudi danes tako učinkovito in požrtvovalno pomagajo.
Publicistično delo
Pred 20 leti smo začeli z zbiranjem tujega tiska o Slovencih. Najpomembnejše odlomke smo objavljali v Akademiku in drugih listih. S pomočjo sodelavcev v Kanadi je nastala prva, angleška knjiga o Sloveniji in slovenski kulturi, ki je bila v kratkem povsem razprodana. Sledile so poleg teze in disertacije o slovenskih izseljencih še knjige Love Moves Mountains; Slovenia’s Role in Yugoslav E-conomy, From Carniola to Carnegie Hall, pod okriljem EU-RAM BOOKS pa še dolga vrsta prevodov slovenskih del v angleščino (Kozjak, Podobe), francoščino (Kozjak, Podobe, Sosedov sin, Tonček s Potoka itd.), nemščino (Pod svobodnim soncem, Kozjak, Tonček, Dekle Ančka itd.), španščino, portugalščino in vrsto drugih jezikov. Po dr. Kolednikovi zaslugi je
vensko prisotnostjo, kulturo in uspehi tuje strokovnjake, vzgojitelje, profesorje, raziskovalce in avtorje.
Informativno delo
Skozi vsa leta je skušal institut pomagati z informacijami tudi društvom, domačim in tujim ustanovam in posameznikom, ki so rabili podatke o slovenskih izseljencih ali o Slovencih na splošno. Med prosilci so bili študentje, ki so pisali “term papers” ali teze, -ugledni ameriški avtorji in novinarji, kot npr. Edith Kermit Roosevelt, vnukinja predsednika Teodorja Roosevelta, pa tudi domači pisci kot dr. Prah v zvezi s svojim člankom v Katoliški enciklopediji. Ko se je dr. Bonutti odločil, da bo on poročal o uspehih clevelandskih Slovencev na televiziji, je pozval institut, naj mu pripravi vsaj dve strani naj-vaižnejših podatkov za to poročilo. Za krajša in daljša poročila pa je dobil institut prošnje tudi od članov zveznega kongresa, Department of State in raznih drugih uradov iz Washing-tona. Zastopnik instituta je bil lani 16. oktobra povabljen na daljši razgovor tudi v Belo hišo, kjer je v arhivu videl obširen članek o delu Slovenian Re-
bil samo Kozjak preveden v 50 | search Centra v Ameriki, ki ga
jezikov, med njimi tudi v kitaj-čino. V zvezi z izidom teh knjig so v uvodnikih in člankih ugodno pisali o Slovencih tudi tuji časopisi, revije in žurnali, v skupni nakladi več milijonov izvodov. Poleg knjig so sodelavci instituta pisali o Slovencih tudi v strokovnih tujih žurnalih I Vrsto Slovencev je priporočil
je napisala glavna urednica lista Euclid News Journal, Dorothy McCracken (Scoop-Journal-Leader, Aug. 7, ,1971). Center je spregovoril o znamenitih Slovencih in njih delih na vrsti slovenskih in ameriških radio oddaj in na Voice of America.
Humphrey največkrat na televizijskem sporedu
NEW YORK, N.Y. — Ko je spored “Meet the Press” pretekli teden obhajal 25-letnico, so dognali, da je bil v tem času sen. H. Humphrey na njem 22-krat, 7-krat manj je bil Henry Cabot Lodge in kot tretji sen. Fulbright 9-krat manj ali skupno 13-ki’at.
in revijah, pa tudi v ostalem periodičnem tisku. Zastopnik slovenskega instituta je bil izvoljen v uredniški odbor treh mednarodnih strokovnih žurna-lov in na mesto drugega podpredsednika organizacije International Social Science Honor Society, kar je, upamo, dokaz, da tujci to delo spoštujejo.
Trenutno je v tisku obsežna
tudi ameriškim novinarjem, ki so petem njih dela opisali v a-meriškem tisku in tako pomagali dvigniti ugled našega naroda. Mirno lahko rečemo, da je na stotine posameznikov in u-stanov dobilo od instituta zaže lene podatke ali napotke o slovenski kulturi in zgodovini, kar so omogočili skrbno urejeni arhivi, referenčno gradivo in ob-
knjiga Slovenian Americans I?x sežna kartoteka.
Greater Cleveland, pri kateri je Po svojih skromnih močeh je več mesecev požrtvovalno sode- ^ institut rad pomagal tudi slo-lovalo doslej že nad 30 oseb in' venskim šolam. Pred osmimi le-bodo njih imena navedena v ti je pomagal ustanoviti, najti knjigi sami. V poseben ponos učiteljice in tekste za slovensko nam je, da se je vkljub različ-jšolo na Waterloo Road, pozneje nim prepričanjem sodelavcev pa še za Mayfield Heights. Za-vse delo razvijalo v najlepši slo- stopnik instituta je imel več gi in medsebojnem spoštovanju. I predavanj za otroke, učitelje in V pripravi je tudi doslej naj-] starše, medtem ko tajnica insti-
tuta poučuje tečaj slovenščine na farni slovenski šoli in drugega pod programom Adult E-ducation. Institut je predložil predlog, naj se slovenskim sobotnim šolam (in drugim etničnim šolam) prizna kredit v slovenščini (in drugih etničnih predmetih) in dobil odgovor od clevelandskega šolskega odbora in od merodajnih organov v Wa-shingtonu, da bodo posvetili predlogu in priloženi dokumentaciji vso pozornost. V posebno zadoščenje vsem sodelavcem je, da so pri svojem delu že vsa leta poudarjali doprinos slovenskih izseljencev Ameriki in tako za več let prehiteli zvezni zakon, ki podčrta, da je prav doprinosu izseljencev treba posvetiti osrednjo pozornost in podatke o doprinosu izseljenskih skupin vključiti v učne knjige. Po zaslugi trdega dela sodelavcev pri institutu smo Slovenci na ta korak zelo dobro_ pripravljeni.
Slovenske študije na kentski univerzi
Kentska univerza je druga naj večja v državi Ohio in se nanjo vozi tudi lepo število študentov iz slovenskih naselbin v Clevelandu, Euclidu, Barberto-nu itd. Ker podeljuje tudi doktorate v sociologiji, zgodovini in pedagogiki, je še posebno primerna za študij izseljenskih skupin. Do nedavnega se ameriške univerze niso dosti zanimale za izseljence, posvečale pa so vsaj zadnja leta veliko pozornosti črncem, ki so znali organizirati močan politični pritisk. Vendar smo imeli izseljensci in še posebej Slovenci v Colum-busu močnega prijatelja v osebi takratnega državnega poslanca Georga Voinovicha, ki je imel vpliven položaj v finančnem odboru in so mu zato raje prisluhnili tudi predsedniki univerz. Na našo prošnjo je Voinovich pozval univerze,' naj posvetijo več pozornosti izseljenskim študijam. Rojaki Jakob Strekal, Tony Petkovšek, Frank Česen, Doris Sadar, Fred Marinko in več drugih so uspešno izpeljali tudi masovno podpisno akcijo, na katero je ugodno odgovoril guverner Gilligan. Tako so se pokazala prva izboljšanja tudi na naših krajevnih univerzah.
Čeprav smo v propagandi daleč zaostajali za drugimi, bo morda prav, da vsaj bežno o-menimo slovenske izseljenske študije na Kentu, saj so se prav tu najbolj pestro razvile. Tečaji Soc. 369 (za nižje letnike) in Soc. 671, ki jih vodi slovenski sociolog, že 5 let obravnavajo tudi delovanje, uspehe in doprinos slovenskih izseljencev in so doslej seznanili na stotine ameriških študentov (med njimi tudi nekaj desetin slovenskih) o slovenskem doprinosu Ameriki. Neodvisen študij o Slovencih za kredit je mažen tudi v tečajih Soc. 395, 698 in 699. Poleg zgornjih tečajev v sociologiji in zgodovini izseljenstva je kentska univerza uvedla tudi tečaj o a-meriški izseljenski literaturi, ki ga poučuje prof. Bernard Jerman in kjer obravnava tudi a-meriško slovensko literaturo. Doktorant Gary Deimling kot asistent v sociologiji analizira obširno gradivo anket Slovenian Research Centra o slovenskih izseljencih, pri čemer brezplačno sodeluje tudi univerzitetni Computer Center. Za naslednji semester je kentska univerza odobrila “academic research grant” za nadaljnji študij slovenskega doprinosa Ameriki, kar je prvi slučaj v zgodovini, ko je vodilna ameriška u-niverza sprejela tak študij o doprinosu Slovencev v svoj uradni raziskovalni program. Ravnatelj slovenskega instituta je član tričlanskega univerzitetnega odbora za razvoj nadaljnih izseljenskih in etničnih študij. V okrilju “Ethnic Heritage Studies” ima kentska univerza tudi posebno slovensko sekcijo, kjer bo poskrbela za vezavo in ohra-
nitev slovenskih izseljenskih knjig, brošur, periodičnega tiska in drugega gradiva, ki bo seveda na razpolago vsem profesorjem, študentom in drugim raziskovalcem. Če bi kdo želel prispevati kako gradivo za to zbirko, naj, prosimo, pokliče 944-7237 ali 672-2562, ali pa gradivo pošlje ali sam pripelje naravnost na naslov: Slovenian Section, Ethnic Heritage Studies, University Library, Kent State University, Kent, Ohio 44242.
Zahvala in priporočilo
Hvaležni smo za lepe uspehe prvih dveh desetletij. Toplo se zahvaljujemo vsem rednim sodelavcem v Ameriki in po svetu, ki so se v to delo tako požrtvovalno in plodno vključili. Vsaka knjiga, ki zraste iz sadov tega dela, bo že na naslovni strani navedla imena najplodnejših sodelovalcev. Čeprav ni vedno šlo povsem gladko, danes skoraj ni pomembnejšega lista v izseljenstvu, na mejah in v domovini, ki bi ne bil objavil kakega dopisa in vabila k zbiranju in sodelovanju. Vsem uredništvom in vsem ravnateljem in napovedovalcem radijskih oddaj se ob tej priliki toplo zahvaljujemo za pomoč in se priporočamo za naklonjenost tudi v bodočnosti. Hvaležni smo iz srca vsem, ki ste nam pošiljali naslove in napotke, izrezke iz časopisov in drugo gradivo o delovanju in uspehih Slovencev in vse lepo prosimo, da se pri tem delu nikdar ne utrudite in tako pomagate oteti pozabi dela svojih sester in bratov izven rodne Slovenije. Vse, ki so čakali, da bo kdo drugi kaj storil, vabimo, da se pridružijo vsem tistim, ki so tudi na tem važnem področju že zdavnaj krepko zavihali rokave. Dnevne drobnarije in vsakdanje malenkosti bodo prešle, toda velika dela in podvigi sinov in hčera slovenske matere bodo ohranjena le, če bomo pri takem zbiranju in vsem ostalem delu vsi krepko sodelovali. Upamo, da bo prav naslednje desetletje izredno plodovito, saj o-gromno gradiva že čaka na objavo in gre le še za vprašanje časa in sredstev.
Vsakogar, ki bi hotel kakor koli pomagati z gradivom, naslovi in drugim delom, vabimo naj se oglasi na naslov:
Slovenian Research Center of America, Inc.
29227 Eddy Road Willoughby Hills, O. 44092 U.S.A. ali pa:
Dr. Edi Gobec Professor of Sociology Kent State University Kent, Ohio 44242 U.S.A.
Waldheim bi rad vpregel ZN v boj
proti zločinstvu
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim je pozval zadnjo nedeljo Združene narode, naj se vključijo v boj proti zločinstvu, katerega nagla rast je prešla že v pravo svetovno krizo.
V posebnem poročilu o tem je predložil posvete pravosodnih in notranjih ministrov držav članic ZN o vprašanjih skupnega boja proti zločinstvu in o najbolj uspešnih načinih tega boja.
Male Help Wantetf
HELP WANTED Assemblers
Openings in plant for light assembly and sub-assembly work on radio speakers. We offer a good starting rate, paid hospitalization, paid vacation, 9 paid holidays and good working conditions. Applications can be made at:
CLEVELAND ELECTRONICS INC.
14500 Darley Ave.
Plant is located off E. 140 and Shoreway.
-(218)
MALI OGLASI
Naprodaj
Enodružinska hiša v Ribnici na Dolenjskem. Poizve se ako kličite 481-0232.
(216)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 4-4, moderna in na novo dekorirana. Kličite po 5. uri 731-9431
(216)
For Sale
30-inch, 4 burner, gold Tappen gas stove, with warming shelf, exhaust, oven, broiler and other features. One year old. Also refrigerator and dryer.
Call 884-1266
(218)
V najem
5-sobno stanovanje, zgoraj, se odda mirnim zakoncem brez otrok. Ogrevanje, na paro, klet, porč. Zelo čisto. Blizu cerkve sv. Vida, na Norwood.
Kličite 431-9783
-(216)
FOR RENT
5 rooms newly decorated, utilities optional, near Immaculate Conception parish on Superior. Call after 5 p.m. — 381-4535
(218)
Služba jib ne briga
WASHINGTON, D.C. - Poštna uprava v ZDA je postala prava sramota, pritožb je vsak dan na kupe, ko poštna uprava obeta izboljšanje in izjavlja, da je do tega že tudi stvarno prišlo. Tisti, ki pošto uporabljajo, kakega zboljšanja doslej še niso odkrili. Vse pritožbe so skoraj brez uspeha.
Glavni poštar Elmer T. Klas-sen je v razgovoru s sodelavcem U.S. News & World Report zadnji teden priznal, da bo morda minilo še eno desetletje in več, predno bo zvezna pošta lahko krila stroške z dohodki, kajti “polovico poštnih uslužbencev se prav nič ne briga” za izboljšanje poštne službe. Sicer je tudi on trdil, da se je dostava pošte v zadnjih 16 mesecih, odkar je pošta posebna vladna korporacija, izboljšala.
Ko je Klassen dognal, da se polovica poštnega uslužbenstva ne briga za boljše upravljanje svoje, službe, bi moral ukreniti vse potrebno, da se bodo ti zato brigali. Kdor se noče, nima v poštni službi kaj iskati!
-----o------
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Pozor!
Kadar prodajate ali kupujete Vaš dom kličite
COSIC REALTY 524-8400
Paul Cosic, Broker
(218)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje zgoraj oddajo v okolici sv. Vida, Nobenih otrok. Kličite po 4. uri popoldne tel. 432-2976.
—(217)
For Sale
Large family home on Lake Shore Blvd., alum, siding, natural woodwork inside, modern kitchen with eating area, large dining room and large living room with fireplace, 3 bedrooms, Beach Club privileges. Only $21,500.
Handyman Special — 6-room home, full basement, 2-car garage, in Grovewood area. Only $14,900.
PERME REALTY UMLS	731-4300
(217)
Apartment for rent
Four rooms with bath, newly decorated. Adults only. Near St. Vitus Church. — Call 361-5887 (3,8,10 nov)
V najem
3-sobno stanovanje in kopalnica, opremljeno ali ne, se odda mirni osebi, v okolici sv. Vida. Kličite 391-2091.



Boleslav Prus:
STRAŽA
II.	Če si gledal na-nje čez streho
Bilo je v mesecu maju. Po hleva, se ti je zdelo, da se čokat obedu se je začela Polževa dru- kmet in par kostanjevcev s po-
iina razhajati vsak po svojih opravkih. Gospodinja je močneje zavezala rdečo ruto na glavi, zadela perilnik perila in hi-iela k reki. Za njo je šel Stanko
vešenimi glavami plazi po nebeški gladini, sto korakov naprej in sto korakov nazaj. Koli-korkrat so prišli na konec posejanega polja se je jezno razpr-
m ogledoval oblake, ki so se mu i šila pred njimi čivkajoča jata
danes zdeli drugačni kakor včeraj. Dekla Lenka je začela pomivati posodo po jedi in pela vedno glasneje: oj! da! da!... čimbolj se je gospodinja oddaljevala. Nazadnje je Andrej ček sunil Lenko, zgrabil psa za rep in presunljivo tenko žvižgaj e stekel z motiko v vrt, kopat grede.
Polž je sedel pri ognjišču. Bil je mož srednje rasti, širokih prs in krepkih ram. Imel je ravnodušen obraz, brke kratko pristrižene, na čelu čop las, in zadaj dolge lase, padajoče na vrat. V prteni srajci se je rdečil pod
vrabcev in letela kakor oblak na nasprotni konec.
Včasih je sedela na strani, vedno kričeč in čudeč se, da zasiplje Polž v zemljo toliko lepega zrna.
“Neumni kmet! neumni kmet!
... kako je neumen ta kmet!.. N so kričali vrabci.
“Aha!” je godrnjal Polž in vihtel bič. “Ko bi vas poslušal, požrešneži, bi kmalu tudi vi poginili za plotom. Zdaj bodo pa še noreli tukaj, ti lenuhi! ...”
Niti veselja ni imel Polž pri svojem delu niti priznanja. Ne samo, da so vrabci z vreščanjem
zemlja okoli. “Sam ješ trikrat i na dan, in mene —- kolikokrat i me krmiš? ... Komaj vsakih 'Josem let. Pa koliko mi daješ? 'Pes bi poginil pri taki hrani. In ! časa ti je žal za-me siroto?.,. Glej — sram me je povedati — z živinskim gnojem skopariš ..,”
Kmet je skrušen povesil glavo.
“Sam spiš, če te žena ne spodi, tudi dvakrat na dan; koliko pa daš meni počitka? Vsakih deset let, pa še takrat me živina tepta. In jaz naj bom s tvojim vlačenjem zadovoljna? Poskusi enkrat in ne daj sena in ne'nastelji kravam v hlevu, počeši jih samo s ščetjo, in videl boš, koliko boš imel mleka! Poginilo ti bo živinče, občina bo poslala živinozdravnika, da ti pobije ostalo živino in niti žid ne bo kupil kož.”
“Oj, za Boga, za Boga! ...” je vzdihoval kmet, spoznavši, da ima zemlja prav. Toda kljub
vratom steklen gumb, vdelan v kritizirali njegovo delo, da sta medenino. Komolec leve roke mu konja - kostnjevca zaničljivo je oprl na desno pest in pušil mahala z repi pod nosom, še pipo; ko so se mu pa oči zaklo- brani nista hoteli iti naprej in pile im mu je še glava klonila sta se mu upirali z vsemi silami naprej, se je popravil na klopi, Gn vsak kamenček, vsaka pest
zemlje mu je na svoj način de-
oprl komolec desne roke na levo 1
pest in zopet pušil pipo.
Izpuščal je siv dim iz pipe
lala zapreke. Vsakih par korakov sta obstala konja, vsa zde-
ter dremal in pljunil včasih na iana> in kadar je Polž zakričal: sredo izbe, ali pa je prekladal Ujhot, otroka! — sta se konja roke po ognjišču. Ko mu je pa res premaknila, toda brani sta pipa začela čvrčati kakor mladjju ZOpet zadrževali in vleku
vrabec, je potolkel parkrat s pipo ob klop, da je iztresel pepel, pa s prstom povrtal po nji. Končno se je vzdignil in zevaj e položil pipo na polico pri ognjišču.
Pogledal je izpod oči na Lenko in skomizgal z rameni. Živahnost dekleta, ki poskakuje pri pomivanju posode, je vzbudila v njem pomilovanje. On že ne bi tako poskočil, kajti on ve, kako so težke roke, noge in glava, kadar se človek dobro utrudi pri delu.
nazaj. Ko odnehata brani, premagani od napora, tedaj pa nagaja zopet kamenje konjema pod kopiti, ali se zapičijo branama zobje, in često se jima tudi kateri odlomi. Tako se mu torej celo zemlja upira, ne-hvaležnica.
“Slabši si od svinje!” se je razjezil kmet. “Ko bi svinjo ravno tako česal s ščetjo kakor tebe z brano, se ne bi samo mirneje obnašala, ampak bi še krulila v zahvalo. Ti pa se neprestano upiraš, kakor bi ti de-
Obul je nerodne čevlje s pod-hai krivico! .” kvarni, oblekel suknjo, se pre-1 Za grajano 2emij0 se je zav_ pasal s trdim jermenom, na zej0 soince in vrglo velikanski glavo dal visoko kapo iz ovče- snop svetiobe na pepelasto po-
vine ter začutil, da so mu roke, noge in ves život še težji. Prišlo mu je na misel, da bi bilo po velikanski skledi kaše in skledi sirnatih cmokov boljše, leči na slamo, kakor pa iti na delo. Toda premagal se je in počasi odšel na dvorišče. V rjavi suknji in črni kapi je bil podoben nizkemu smr ekovemu štoru, ki je na vrhu okajen.
Vrata na skedenj so bila odprta im kakor nalašč je gledalo iz njih par snopov slame, vabečih Polža k počitku. Toda kmet je okrenil glavo in pogledal na enega svojih hribčkov, kjer je bil ravno to jutro vsejal oves. Zdelo' se mu je, da vidi na njivah rumena zrna, hudo prestrašena in zaman skušajoča se skriti pod zemljo pred jato vrabcev, ki so zobali oves.
“Vi bi mi vse do zadnjega snedli,” je godrnjal Polž. S težkimi koraki se je približal lopi in izvlekel iz nje dve brani, ki sta bili kakor mreža za okno, nasajeni s hrastovimi klini. Potem je pripeljal iz hleva svoja konja kostanjevca. Eden je zeval, drugi je vihal nozdrvi in gledal na Polža z zakloplj enimi očmi, govoreč v duhu:
“Ali ne bi raje sam zadremal in nas ne vlačil po gorah? Kaj se nismo včeraj zadosti nago-nili?”	v;
Polž je na tak svet pokimal z glavo. Vpregel je kostanjevca v eno brano, pripel k njej drugo in — počasi so odšli. Šli so mimo zelenega travnička za hlevom, se pomikali počasi po pepelnatem pobočju hriba in nazadnje dosegli vrh.
Ije, na katerem so se tuintam videle temne ali rumenkaste lise.
“Poglej,” je reklo solnce. “Ali vidiš ta črni kos zemlje? Tako črn je bil ves hrib, ko je tvoj oče na njem sejal pšenico. Sedaj pa poglej ta rumeni kos: tu že gleda glina izpod prsti in kmalu ti zavzame celo zemljo.”
“Kaj sem jaz temu kriv?” je odvrnil Polž.
“Ti nisi kriv?” je šepetala
FREE-WHEELING—That’s the style of this scootabout dress in pure cotton knit. A turtleneck top in stoplight red is paired off with a swinging skirt in a multi-colored patch plaid. In Marcrest Knitting Mills’ cotton, it’s a Beaux Age design.
pobitosti se ni nikomur smilil v tern trpljenju. Nasprotno, včasih je potegnil zahodni veter in zapleten med vela rastlinska stebla na meji, mu je šepetal 1 na uho:
“Ne boj se, jaz ti dam, dam!... Napravim ti tak dež, tako ploho, da ti bo še ostalo prst splavila na cesto ali na grajski travnik. Ko bi tudi s svojimi zobmi vlačil, boš vendar imel od leta do leta vedno manj tolažbe. Vse ti naredim nerodovitno.”
Zaman je veter grozil. Ko je živel še rajni oče, stari Polž, se je pridelalo na tej zemlji po deset korcev pšenice na en oral, in danes pa morajo ljudje že za sedem korcev rži biti hvaležni Bogu; kaj bo pa čez dve, tri leta? ...
“To je usoda kmetova!” je 'godrnjal Polž. “Delaj, delaj, pa vedno iz ene bede zlezeš v drugo. Drugače bi jaz gospodaril, ko bi le še dobil eno kravico in
četudi takle travniček!...
Pokazal je z bičem na travnik pri Belici.
“Neumni kmet. Kako je neumen ta kmet!’ so čivkali vrabci.
“Glej, kako ti glina izpodriva prst,” ga je opominjalo solnce.
“Pustiš me stradati, ne daš mi počitka,” je stokala zemlja.
“Norec, ti norec,” sta z gnevom mrmrali zobati, plazeči se brani.
“Hi! hi!...” se je smejal veter med velimi stebli.
“To je usoda!” je šepetal Polž. “Ko bi me graščak, ko bi me nesrečneža, grajski oskrbnik tako zaničeval, ne bi bil žalosten. Toda niti neme stvari že ne privoščijo človeku dobre besede ...”
Zagrebel je prste v lase, da se mu je kapa pomaknila na levo uho, in ostavil je konja, da bi se malo razgledal in bi se mu otožne misli izgubile kje na polju.
EARLY AMERICAN CHARM—The warmth of Early American furnishings and cotton fabrics is what gives this bedroom its charm. Glenmere, an all-cotton fabric from Waverly, features a colorful floral print in yellows and reds. It’s used effectively for bedspread, slip cover, and draperies. A wooden trunk and random-planked flooring add a touch of authenticity to this gracious room. Featured in Easy To Do Decorating.
FOAM ON THE RANGE?—Herbicide-	foam cover protects the enviro^ent from
laden foam with the consistency of shav-	drifting	^f^eHective^ob
ing cream makes a ‘security blanket’	water pollution, and does an elective jo»
around cotton plants in this field at the	of controUmg weeds.
Mississippi Delta Experiment Station. The
ZA LAŽJE RAZUMEVANJE — Dr. Gerald Edelman z Rockefeller University v New Yorku je izdelal model molekule, ki naj bi predočil kemično sestavo antiteles, z raziskavo katerih si je zaslužil polovico Nobelove nagrade za medicino v letošnjem letu. Drugo polovico so podelili dr. Rodneyju R. Parterju v Angliji.
Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najvaselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j več je važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103