Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan a, -50 % na celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. — w se 64 dni 191 © ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^ Perutnina Ptuj -G} maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.poiimaraton.si Politika • Varnosti ni v podjetjih, ampak v lastnih sposobnostih O Strani 6 in 7 Ptuj, petek, 10. aprila 2015 letnik LXVIII • št. 28 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8« 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Ptuj, Podravje • Do kod sežejo plače v zdravstvu tikai PtujSki zdravnik ^ 1 v * Šport Boks • Zavec -Yengoyan; dvoboj, kot ga v Sloveniji še ni bilo O Strani 11 T A* A Košarka • V finalu Lenart in Adecco O Stran 13 Tenis • Nina Potočnik v Firencah do finala O Stran 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si Direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič: »Glede na plače v naši državi bi se lahko strinjal, da je to velik znesek, če pa gledamo, da je najboljša plača zdravnika 11.000 evrov bruto in da je to plačilo za 350 ur dela, brez privatnega življenja, pa slika ni tako enostranska.« O Strani 2 in 3 M ZfJjj/ Foto: Črtomir Goznik 2 Štajerski Aktualno petek • 10. aprila 2015 Ptuj • O (pre)visokih plačah zdravnikov Je 11 tisočakov mesečno za plačo Na lestvici 50 najbolje plačanih javnih uslužbencev v januarju je bilo kar 49 zdravnikov. Najbolje plačan, s plačo kar 11.690 evrov bruto, je prav tako zdravnik iz enake ustanove z 10.966 evri, na tretjem mestu je ljubljanski zdravnik, na četrtem pa ponovno ptujski z 9.652 evri bruto bolnišnica, ki že leta posluje z izgubo, izplačuje tako vrtoglave plače. Na podlagi Ajpesovih podatkov je Ministrstvo za javno upravo sestavilo seznam najbolje plačanih javnih uslužbencev januarja 2015. Med 50 je le eden, ki ni zdravnik, kar se ni zgodilo še nikoli doslej in je presenetilo slovensko javnost. Ob tem pa izstopa tudi podatek, da so med najbolje plačanimi zdravniki specialisti tisti, zaposleni v Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. O tem, kako je možno, da bolnišnica, ki vrsto let posluje s finančno izgubo, izplačuje takšne enormne zneske, smo povprašali direktorja Andreja Levaniča. Na vprašanje, ali ne gre za nelogično nesorazmerje, Levanič pravi: „Morda se tako zdi na prvi pogled in to bi držalo, če bi bile visoke plače posledica nagrad. A v tem primeru ni tako, saj to že sistem onemogoča. Ta situacija je povsem Skupaj je v Bolnišnici dr. Jožeta Potrča zaposlenih 34 zdravnikov specialistov, 18 specializantov in 13 pripravnikov. I Oddelek I Trenutno število zdravnikov I Koliko bi jih potrebovali Anesteziologija 3 8 Radiologija 4 (delata samo 2) 5 Interni 7 10 SKUPAJ 14 23 logična. Bolnišnica Ptuj je ena najbolj kadrovsko podhranje-nih v državi. Bolnišnice, ki so za polovico večje od nas, imajo skoraj 100 odstotkov več zdravnikov. In rezultat tega so take plače. Naši zdravniki morajo tako urno kot po storilnosti delati bistveno več kot drugje. Logično je, da če manj ljudi naredi veliko, jih je treba plačati za to. Plačni sistem, ki ga imamo v javnem sektorju, je jasen, plače, ki jih izplačujemo, so povsem zakonite." Ob tem pojasnjuje, da imajo največje težave na oddelkih intenzivne enote, anesteziologije in rentgenologije. Je to visoka plača? Kljub vsemu pa je plača 11.690 evrov bruto visoka. S tem se je sicer strinjal tudi direktor ptujske bolnišnice, ki pa v isti sapi poudarja, da so razlog za to sistemske anomalije. „Res pa je tudi, da so to zdravniki specialisti, ki so dosegli vrhove, Vir: Bolnišnica Ptuj tako v svojih karierah kot v masi dela. Gre tako rekoč za nenadomestljiv kader. Glede na plače v naši državi bi se lahko strinjal, da je to velik znesek, če pa gledamo, da je najboljša plača zdravnika 11.000 evrov bruto, kar znese manj kot 5.000 evrov neto, in da je to plačilo za 350 ur dela, brez privatnega življenja, pa slika ni tako enostranska. Gotovo imamo v drugih profilih, med ekonomisti, pravniki in tako naprej boljše plače. Pri nas pač gre za transparenten sis- Je 11 tisočakov (glede na trenutno gospodarsko situacijo) mesečno pre zdravnik dela? Uvodnik Zbudimo se! Kot lačni psi smo zagrabili obravnavanje zakona o zakonski zvezi, Oglasili so se tako zagovorniki, predvsem pa nasprotniki sprejetih zakonskih sprememb, ki izenačujejo pravice istospolnih parov s pravicami raznospolnih. Ne pomnim, kdaj je nazadnje več tisoč Slovencev iz vse države tako glasno in angažirano nasprotovalo vladajočim. Šli so celo pred parlament. Niso pa šli pred hram demokracije, ko so se razkrivale umazane afere, s katerimi so nas vladajoči spravili v tako brezupen položaj, niti takrat, ko so politiki višali davke, nižali plače in ne takrat, ko so številni delavci zaradi nenasitnosti lastnikov podjetij ostali brez kruha, tudi dostojanstva. Pod pragom revščine tako živi že okrog 291.000 ljudi. Ta podatek pozna domala vsa Slovenija, s politiki na čelu vred. A dlje kot do godrnjanja nismo prišli. Kot kaže, smo Slovenci na tem področju izjemno tolerantni ali bolje rečeno naivni. Kot lačni psi čakamo na naslednjo kost, jo pošteno oberemo, resnične težave pa skrijemo pod preprogo. Sredi tedna so politiki zopet poskrbeli za vroče jezike. Bojda v parlamentu razmišljajo o odpisu dolgov. Moram priznati, da so me ob tej novici sprva navdali pozitivni občutki, ki so se kaj hitro prevesili v negativne. Ne morem namreč mimo dejstva, daje v naši državi preveč nemoralnežev, ki bi se na ta način znali okoristiti. Zato se bojim, da bi do odpisa dolgov prišlo več goljufov kot pa tistih, ki resnično ne zaslužijo dovolj in ne zmorejo pokriti vseh stroškov. Hkrati se sprašujem, ali bi si morda v tem primeru nekateri plačniki premislili in položnic ne bi več plačevali... Očitno je, da bi se vlada bolj kot z odpisom dolgov morala ukvarjati s tem, da bi bilo ljudi, ki živijo pod pragom revščine in tako ne zmorejo plačevati položnic, čim manj. In bojim se, da gre ponovno za nabiranje političnih točk in le še eno kost več, ki bo vsaj za nekaj časa zamotila nemislečo rajo. Monika Levanič Podravje • Ministru naj se preneha ploskati Program razvoja podeželja - Neposredna plačila pomenijo v kmetijstvu pomemben vir dohodka, s katerim se izboljšuje eko mestu Perutnina Ptuj, sledita ji podjetje Panvita in Kmetijsko gospodarstvo Lendava. V letu 2015 bo izvedena nova dodelitev plačilnih pravic ter uvedene nove sheme podpor: zelena komponenta, plačilo za mlade kmete, proizvodno vezane podpore in shema za male kmete. S potrditvijo Uredbe o shemah neposrednih plačil je v Sloveniji postavljen nov model neposrednih plačil do leta 2020. Neposredna plačila v okviru Skupne kmetijske politike EU so dohodkovne podpore, s katerimi se uravnava ekonomski položaj kmetijstva in usmerja pridelavo v smeri trajnostnega razvoja. Sloveniji je za izvedbo neposrednih plačil za leto 2015 dodeljenih nekaj manj kot 138 milijonov evrov, v naslednjih letih pa se ta sredstva nekoliko znižujejo, in sicer na dobrih 134 milijonov v letih 2019 in 2020. Lobiranje ni tuje niti kmetom znotraj zbornice Ampak kot so izpostavili prisotni na seji sveta Območne enote KGZS Ptuj, bi morala ime- ti Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) večjo besedo pri oblikovanju kmetijske politike, saj ima navsezadnje približno 90.000 članov. »Ukrepi kmetijske politike so pisani na kožo delniškim družbam in velikim kmetijam, vendar bi morala zbornica zastopati interese vseh,« je bilo slišati na svetu. Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je prikimal izrečenim besedam in priznal: »Treba je pomagati tistim, ki so šibkejši, Foto: Mojca Vtič Predsednik KGZS Cvetko Zupančič »Naj kmetje ministru Židanu povedo kako in kaj, ne da mu ploskajo. 56 kmetov je prisotnih na Svetu KGZS. Nihče mu v obraz ne pove, da je program razvoja podeželja namenjen reševanju državnih podjetij na račun hribovskih kmetij. Dokler bo on tako priljubljen, bo tako. Jaz mu povem, kaj ni dobro. Potem se zasmeje, ker ima v ozadju javno podporo.« Neposredna plačila za površine in živali v evrih Leto uredbe 2014 2013 2007 Perutnina Ptuj, d. d 1.272.236 1.243.059 1.370.682 Panvita, d. d 1.209.740 1.190.131 1.251.802 KG Lendava, d. d 859.243 842.876 872.305 Žipo Lenart, d. o. o. 505.048 503.655 552.711 PP - Agro, d. o. o. 492.017 503.302 575.574 Jeruzalem Ormož SAT, d. d. 477.766 477.741 490.782 GO-KO, d. o. o. 463.181 452.322 489.132 Agroemona, d. o. o., Domžale 458.074 460.748 476.322 KŽK, d. o. o. 388.387 399.262 456.163 Kmetijstvo Črnci, d. o. o. 317.149 318.850 325.888 Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 10. aprila 2015 Aktualno Štajerski 3 preveč? zdravnik specialist iz ptujske bolnišnice, sledi mu mesečne plače. Preverili smo, kako je možno, da I Foto: CG ¡več ne glede na to, koliko posamezni tem, v katerem ni nobenih pogodb pod mizo. Protizakonito bi bilo izplačevati zdravnikom nižje plače, kot si jih zaslužijo," pojasnjuje Levanič in dodaja, da je treba razmisliti tudi o tem, da ti ljudje enostavno morajo delati toliko, ker je teh profilov premalo. Po njegovem je treba ljudi, ki so pripravljeni delati zelo dosti, stimulirati in ustrezno plačati. Izpostavlja pa tudi makroekonomsko sliko, za katero so ti ljudje po njegovem mnenju naredili zelo dosti, saj velik del teh 11.000 evrov bruto gre v državno blagajno. Podarja tudi, da se je treba zavedati, da zdravniške plače niso v globalu tako bajne, kot se jih trenutno prikazuje, in da zdravnik s 25 leti delovne dobe, brez dežurstev, prejme okrog 2.000 evrov neto. Koliko zdravnikov imajo in koliko bi jih potrebovali Po besedah direktorja Andreja Levaniča Bolnišnica Ptuj intenzivno dela na zagotavljanju dodatnega kadra. Za normalno delovanje anesteziološkega programa bi potrebovali vsaj sedem do osem anesteziologov, imajo pa le tri. Sicer imajo pet specializantov na tem področju, dva od teh naj bi se zaposlila v doglednem času. Težave so tudi na radiologiji, kjer imajo sicer na plačilnem seznamu štiri radiologe, a od tega eden zaključuje specializacijo in praktično nanj trenutno ne morejo računati, eden pa zaradi zdravstvenih težav dela skrajšan delovni čas, kar pomeni, da le dva zaposlena delata redno na rentgenologiji. Po oceni Levani-ča bi na tem oddelku potrebovali skupaj vsaj pet rentgenologov. Na internem oddelku je zaposlenih sedem zdravnikov, potrebovali bi jih 10 do 12. Levanič poudarja, da so razpisi nenehno objavljeni, a da je težava najti ustrezen kader. Prepričan pa je, da bo v letu ali dveh, ko bo del specializan-tov končal specializacije, stanje boljše. „Bolnišnica intenzivno dela na tem, imamo več spe- cializantov, kot smo jih imeli kadarkoli v zgodovini, in sicer 18," pojasnjuje direktor ptujske Bolnišnice. Pa še pozitivna plat Čeprav se vrsto let soočajo s pomanjkanjem kadra v ptujski bolnišnici, kar je tudi privedlo do teh enormnih plačnih zneskov, pa bo po mnenju Levaniča že v kratkem slika bistveno drugačna. Zdravniki ne bodo treba več delati po 350 ur mesečno, saj bodo vsaj na nekaterih oddelkih dobili pomoč. Dogovo- rili so se že z dvema anestezio-loginjama, ki se bosta v kratkem zaposlili v ptujski bolnišnici, prihajata pa iz okoliških ustanov in sta obe izkušeni. Iz mariborske bolnišnice pa v ptujsko prihajata še zdravnica ginekologinja in zdravnik internist. V tem trenutku pa je v Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj zaposlenih 34 zdravnikov specialistov, 18 specializantov in 13 pripravnikov. In kljub visokim plačam posameznikov Levanič poudarja, ima ptujska bolnišnica med vsemi regionalnimi bolnišnicami najnižjo plačno maso v državi. Je pa tudi najslabše plačana ustanova po programu, kar je velik problem in poglavitni razlog izgub v minulih letih. Letno so na ta račun pridelali 600.000 - 700.000 evrov. „Glav-ni krivec za izgubo v minulih letih so zapadle obveznosti in premalo plačani programi -razliko smo morali kriti sami -ne pa visoke plače zdravnikov," zaključuje Levanič. Dženana Kmetec program reševanja državnih podjetij? nomski položaj kmetijskega gospodarstva. In kdo so največji dobitniki neposrednih plačil za površine in živali? Že od leta 2007 je na prvem vendar pa je interes pri posameznikih blazno velik in nekateri imajo vpliv in lahko svoje uveljavijo tudi z učinkovitim lobiranjem.« Ministra Židana ščiti priljubljenost Prav tako so člani sveta predsedniku KGZS dejali, da naj zbornica ostreje nastopi proti resornemu ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministru Dejanu Židanu; to pomeni, če se zbornica s pre- dlogi ministrstva ne strinja, naj to glasno in jasno tudi pove. »Tako imamo ministra, ki se mu vsepovsod ploska in je zelo priljubljen. Dela pa pozitivne stvari samo za nekatere,« je povedala ena izmed prisotnih. Cvetko Zupančič pa je dodal: »Naj mu kmetje povedo kako in kaj, ne da mu ploskajo. 56 kmetov je prisotnih na Svetu KGZS. Nihče mu v obraz ne pove, da je program razvoja podeželja namenjen reševanju državnih podjetij na račun hribovskih kmetij. Dokler bo on tako pri- ljubljen, bo tako. Jaz mu povem, kaj ni dobro. Potem se zasmeje, ker ima v ozadju javno podporo.« Prav tako pa je bilo na seji slišati, da ministrove izjave ne sledijo ukrepom, ki so udejanjeni: »KGZS bi morala ministrove izjave javno in glasno demantirati in se ga ne bati.« Direktor KGZ Ptuj pa je k tej točki še dodal, da naj se čim več kmetij še letos vključi v KOPOP. »Velika bojazen je, da bo denar že letos porabljen. In četudi dosežemo spremembe, bo na- Shema neposrednih plačil Ovojnica % Nacionalna ovojnica za koledarsko leto 2015 v evrih Shema osnovnega plačila (vključno z nacionalno rezervo) 54 74.512.980 Zelena komponenta 30 41.396.100 Shema za mlade kmete 1 1.379.870 Proizvodno vezane podpore (strna žita, mleko, zelenjava, klavno govedo) 13 17.938.310 Proizvodno vezane podpore (beljakovinske rastline) 2 2.759.740 Skupaj 100 137.987.000 Shema za male kmete (že vključena v shemo osnovnega plačila in druge sheme 10 13.787.700 Foto: Črtomir Goznik slednje leto največji problem vprašanje financiranja,« je povedal. Bolj kot trhla poslanska podpora bodo pomagali podpisi Na seji je zbranim predsednik zbornice Zupančič še predstavil pobudo za spremembo zakonov o dohodnini in Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Vsebino pobude smo v Štajerskem tedniku že podrobneje predstavili. Je pa predsednik KGZS poudaril, da se morajo kmetje aktivirati in zbrati potrebnih 5.000 podpisov. »Imamo podporo poslanskih skupin, vendar ko bo prišla sprememba na mizo, bo ta podpora najverjetneje izpuhtela. Pričakujem pa, da bodo spremembe izglasovane, če jih bodo kmetje podprli s svojimi glasovi, saj poslanci ne bodo glasovali proti volji ljudi. Če pa bomo zdaj klavrno izpadli, potem nas ne bodo več resno jemali,« je povedal Zupančič, ki je prepričan, da bo KGZS potrebno število podpisov zbral do 1. maja. KGZ Ptuj do 7. aprila ni prejel še nobenega izpolnjenega obrazca. Mojca Vtič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 10. aprila 2015 Slovenija, Podravje • V igrah na srečo se letno obrne več kot 100 milijonov Slovenci smo narod hazarde V Zakonu o igrah na srečo je med drugim zapisano, da imajo pri igrah na srečo udeleženci za plačilo določenega zneska enake ločimo klasične in posebne igre na srečo. Klasične igre na srečo so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali V Sloveniji od leta 1972 prireja samostojne klasične igre na srečo Loterija Slovenije, sicer pa so posamezne igre na našem trgu že dlje časa, loto denimo že od leta 1962. V Loteriji Slovenije trenutno prirejajo devet iger na srečo, za vsako izmed njih pa so morali pridobiti koncesijo Vlade RS. Koncesijske dajatve iz naslova prirejanja iger na srečo pa prejmeta Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter Fundacija za financiranje športnih organizacij (FŠO). Med devetimi igrami je najpopularnejši loto V Loteriji Slovenije je najpopularnejša med vsemi igrami na srečo prav igra Loto, ki ima tudi najdaljšo tradicijo in naj- večje število igralcev, pa tudi dobitki so precej visoki - maksimalna sedmica blizu 5 milijonov evrov. Prva mednarodna igra na srečo v državi je Eurojackpot, ki jo prirejajo od leta 2012, vsak petek pa je v skladu za glavni dobitek Jackpot minimalno 10 milijonov evrov. Že dvakrat je bil jackpot vplačan v Sloveniji, srečneža pa sta prejela po 21 in 28 milijonov evrov. Poleg tega pa prirejajo še ekspres loterijo, to je srečka, ki jo odlikuje nizka cena in dolga tradicija. Kviz loterija je srečka, ki se od drugih srečk razlikuje po načinu odkrivanja dobitka. Izredno srečko odlikujejo najvišji dobitki in veliko število dobitkov. Hip igra je spletna igra, ki jo prirejajo od leta 2011 in je v porastu. Igra 3x3 plus 6 je igra z dnevnimi žrebanji, ki so jo lani popolnoma spremenili, v skladu za Najvišja dobitka Lotko 6 in 7 plus vredna po 2,5 milijona evrov Rekordni dobitek Lotko 6 je bil vreden 2.572.857,00 evra in so ga izžrebali 4. februarja 2009. Vplačan je bil v Mariboru. Sledi lotko 6, vreden 1.564.502,59 evra, izžrebali so ga 25. septembra 2013, vplačan je bil v Ljubljani. Na tretjem mestu je lotko 6, vreden 1.221.710,50 evra, izžrebali so ga 25. novembra 2009, vplačan pa je bil v Ljubljani. Rekordni dobitek 7 plus je bil vreden 2.547.078,73 evra, izžrebali so ga 29. avgusta 2012, vplačan pa je bil prek spletnega portala www.eloterija.si. Sledi 7 plus, vreden 1.583.677,39 evra, izžrebali so ga 5. januarja 2014, vplačan je bil v Kopru. Na tretjem mestu pa je 7 plus, vreden 1.403.026,92 evra, izžrebali so ga 25. januarja 2012. Razdelila sta si ga dva igralca, eden je listek vplačal v Mariboru, drugi v Sežani. MiMi € UMiIlIlTil € 3EIÍIÍ1 € ■"ti ÜC Rekordna sedmica vredna 4,8 milijona evrov Rekordna sedmica, ki hkrati predstavlja rekordni dobitek v igrah na srečo v Sloveniji, je bila vredna 4.872.229.44 evra. Izžrebali so jo 29. januarja 2012, vplačana pa je bila v Mariboru. Sledi sedmica, vredna 3.195.599.45 evra, izžrebali so jo 10. julija 2005, razdelila sta si jo dva igralca - oba sta listka vplačala v Ljubljani. Na tretjem mestu je sedmica, vredna 2.995.046,62 evra, izžrebali so jo 25. avgusta 2013, razdelila sta si jo prav tako dva igralca. Oba sta listka vplačala v Mariboru. VREDNOST IZPLAČANIH DOBITKOV Leto Vrednost izplačanih dobitkov 2014* 97.460.294.32 € 2013 50.942.299.84 € 2012 68.760.132.14 € 2011 57.148.132.72 € 2010 55.111.478.39 € 2009 59.251.865.76 € 2008 59.914.637.04 € 2007 46.132.127.81 € 2006 45.504.383.77 € 2005 42.537.707.29 € 2004 40.147.963.90 € glavni dobitek pa je vsak dan 100.000 evrov, pri igri Deteljica gre za tombolo, igra Astro pa je podobna lotu. Lani blizu 6 milijonov dobitkov vrednih 97 milijonov evrov V minulem letu 2014 so v Loteriji Slovenije izplačali 5.814.209 dobitkov v skupni vrednosti 97.460.294 evrov. Vir: Loterija Slovenije * V tem znesku sta zajeta dva dobitka Jackpot, skupaj vredna 49 milijonov evrov, ki so ju izplačali skupaj z drugimi evropskimi prireditelji igre Eurojackpot v lanskem letu. Rekordni dobitek je bil jackpot v igri Eurojackpot, vreden 28.207.474 evrov, listek pa je bil vplačan na bencinskem servisu Petrol v Žalcu. Sledi mu prav tako dobitek Jakcpot, vreden 21.047.335 evrov, ki je bil vplačan na prodajnem mestu Loterije na Grosupljem (vplačan je bil že decembra 2013, izplačan pa v lanskem letu). Na tretjem mestu je bila lani sed-mica, vredna 3.826.931 evrov, ki je bila vplačana prek spletnega portala www.eloterija.si. Podatkov o dobitnikih ne objavljajo Loterija Slovenije skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov in internimi pravilniki družbe objavlja v svojih poročilih le kraj vplačila dobitka, medtem ko podatka o stalnem prebivališču dobitnika ne, zato ta ni nujno vedno enak kraju vplačila. Žal pa ne spremljajo PROMET LOTERIJE SLOVENIJE PO IGRAH | v mio C IGRA 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Loto 102.4 95.9 86.7 92.3 103.5 74.2 Eurojackpot 12.4 17.9 Astro 1.0 0.8 0.6 0.6 0.5 0.3 Srečke 12.5 11.9 10.5 10.1 10.2 10.3 Spletne HIP igre - - - 0.6 1.0 1.3 3x3 1.8 1.4 1.0 0.8 0.6 0.6 Deteljica 0.5 0.4 0.4 0.3 0.2 0.2 PROMET 118.1 110.3 99.2 104.8 128.4 104.7 Vir: Loterija Slovenije DAJATVE LOTERIJE SLOVENIJE | v mio C DAJATEV 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Koncesijska dajatev 25.4 22.9 18.9 21.1 24.7 20.6 5% davek od iger na srečo 2.7 2.6 2.3 2.3 2.9 2.3 10% davek od srečk - - - - - 2.2 Vir: Loterija Slovenije podatkov o tem, koliko denarja je iz naslova davka od dobitkov pri klasičnih igrah na srečo dobila katera od občin. Dobitek 1,3 milijona evrov lani ni bil izplačan Do lanskega leta so v Loteriji Slovenije vse glavne dobitke izplačali, julija lani pa je kljub obsežni iskalni akciji ostal neizplačan dobitek Lotko 6, vreden 1.307.522 evrov. Celotno vrednost so zato 9. novembra lani vrnili v igro Loto, tako da so sklad za glavni dobitek v lotu povečali za 1.307.522 evra. Igre na srečo igra 70 odstotkov Slovencev Podatki tržne raziskave, ki so jo izvedli v začetku lanskega leta, povedo, da igra igre na srečo Loterije Slovenije in Športne loterije kar 70 odstotkov polnoletnih Slovencev. Od tega jih kar 54 odstotkov igra loto, 33 odstotkov pa jih igra eurojackpot in različne srečke. Ena petek • 10. aprila 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 evrov rjev in ženske ne zaostajajo možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka. V osnovi loterije, tombole, loto, športne napovedi, športne stave, srečelovi in podobne igre. Posebne igre na srečo pa so igre, ki jih igrajo na igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre, skladno z mednarodnimi standardi. TOP 10 DOBITKOV DOBITEK VREDNOST IZŽREBANO / VPLAČANO 01 Jackpot 28,2 mio € 2014 / Žalec 02 Jackpot 21 mio € 2013 / Grosuplje 03 Sedmica 4,9 mio € 2012 / Maribor 04 Sedmica 3,8 mio € 2014 / e-loterija 05 Sedmica 3,2 mio € 2005 / Ljubljana & Cerknica 06 Sedmica 3,0 mio € 2013 / Maribor 2x 07 Sedmica 3,0 mio € 2006 / Murska Sobota & Maribor & Ribnica 08 Sedmica 2,8 mio € 2014 / Jesenice 09 7 plus 2,6 mio € 2012 / e-loterija 10 Lotko 6 2,6 mio € 2009 / Maribor Loto igra več žensk kot moških, šolsko izobrazbo. od zadnjih raziskav pa pove, da igra klasične igre na srečo, kot so loto, razne številčne loterije, loterije s takoj znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, športne napovedi in stave ter srečelovi, približno 800.000 Slovencev, starejših od 18 let. Vsak od teh je lani v povprečju stavil okoli 115 evrov. Vsak teden je loto vplačalo povprečno 180.000 igralcev, povprečno vplačilo je znašalo nekaj manj kot 9 evrov, vsak teden pa so na lotu izžrebali v povprečju 150.000 dobitkov. Foto: M. Ozmec več je tistih v srednjih letih kot mlajših, največ pa takih s srednje- Kaj moramo storiti, če želimo loto igrati prek spleta? Za igranje lota prek spleta potrebujete igralni račun. Odprejo vam ga po končanem postopku registracije. Najhitreje opravite postopek registracije z osebnim dokumentom (osebna izkaznica ali potni list), se oglasite na enem izmed specializiranih prodajnih mest Loterije Slovenije (ne velja za BS Petrol in enote Pošte Slovenije). Celoten postopek registracije bo nato izvedel njihov prodajalec, vam odprl igralni račun in vam posredoval začasno geslo. Ob prvem vstopu v spletni portal www.eloterija.si boste začasno geslo sami spremenili in lahko boste začeli igrati loto prek spleta. Če bi registracijo raje opravili kar na daljavo, to storite na spletnem portalu www.eloterija.si v rubriki Registracija. Celoten postopek traja približno 5 minut in je popolnoma enostaven. O končanem postopku vas bomo obvestili z e-pošto in nato boste lahko začeli igrati loto prek spleta. Ženske so večje hazarderke Po podatkih raziskave, ki so jo izvedli na Giedonu, igra loto več žensk kot moških, več je tistih v srednjih letih kot mlajših in največ takih s srednješolsko izobrazbo. Ženske in bolj izobraženi so tudi tisti, ki igrajo zgolj takrat, ko so v igri veliki dobitki, medtem ko so moški in manj izobraženi rednejši igralci iger na srečo. Skoraj 60 odstotkov vseh igralcev me- sečno vplača do 10 evrov, večinoma pa so to ženske in bolj izobraženi. Med tistimi, ki so pripravljeni tvegati več kot 50 evrov mesečno, pa prevladujejo moški in manj izobraženi. Tisti, ki za igre na srečo mesečno zapravijo največ, igrajo torej dnevno ali tedensko, ne ozirajoč se na glavni dobitek. Le slaba polovica vseh vključenih v anketo pa je vedela, da se z delom denarja od iger na srečo financirajo športne ter invalidske in humanitarne organizacije. Lani je Loterija Slovenije Kdaj zastarajo pravice do izplačil dobitkov? Pravica do izplačila dobitka pri igrah Loto, Astro, Deteljica in 3x3 plus 6 zastara v roku 67 dni od posameznega datuma žrebanja, navedenega na potrdilu o vplačilu. Pravica do izplačila dobitka pri igri Eurojackpot zastara v roku 90 dni od datuma žrebanja, navedenega na potrdilu o vplačilu. Pravica do izplačila dobitka pri srečkah Ekspres loterija, Kviz srečka in Izredna srečka zastara v roku 60 dni po zaključku prodaje posamezne serije. obema nakazala dobrih 20 milijonov evrov koncesijskih dajatev, od tega 80 odstotkov FIHO in 20 odstotkov FŠO. Lotko je na drugem mestu Med Slovenci je takoj za lotom najbolj priljubljena igra Lotko, sledijo pa športne stave, ki jih igra tretjina tistih, ki igrajo igre na srečo. Tukaj je tudi ločnica med dvema značilnima skupinama hazarderjev. V prvo spadajo tisti, ki igrajo klasične Vir: Loterija Slovenije loterijske igre, v drugo pa tisti, ki športno stavijo, igrajo prek interneta ali zahajajo v igralnice. Iz prve skupine je povprečen igralec za igre namenil 187 evrov, iz druge skupine pa 369 evrov na leto. Raziskava je še pokazala, da je povprečen igralec v zadnjem letu pri tujih spletnih ponudnikih športnih stav in spletnih igrah vplačal 474 evrov, kar pomeni, da se je v zadnjem letu na ta način v tujino odlilo 70,7 milijona evrov. V športnih stavah prednjačijo moški Za razliko od lota igra športne stave bistveno več moških kot žensk, najbolje zastopane starostne skupine so od 18 do 30 let in od 31 do 45 let, po izobrazbeni strukturi pa prevladujejo ljudje z osnovnošolsko, poklicno in srednješolsko izobrazbo. Tako pri športnih spletnih stavah kot pri drugih igrah na srečo prek spleta, kot je trenutno najbolj priljubljen poker, je največ takih, ki igrajo vsak dan, zato med vsemi igralci iger na srečo porabijo tudi največ denarja. Športne stave so Športni loteriji prinesle skoraj 90 odstotkov vseh prihodkov. Za primerjavo pa le še to: leta 2010 je bilo vplačil več kot 71,8 milijona evrov, od tega so plačali 5,38 milijona evrov koncesijskih dajatev, 80 odstotkov FŠO, ostanek pa FIHO. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Podatki povedo, da igra igre na srečo Loterije Slovenije in Športne loterije kar 70 odstotkov polnoletnih Slovencev. Kje so objavljeni rezultati iger na srečo Loterije Slovenije? Rezultati so objavljeni na: spletni strani www.loteri-ja.si in www.eloterija.si, vseh prodajnih mestih iger na srečo Loterije Slovenije, teletekstu TV Slovenija - stran 627, avtomatskem odzivniku Loterije Slovenije 01-2426-175, Telekomovih telefonskih odzivnikih 090-939862 in 090-03-9826, Lahko pa se tudi naročite na prejemanje rezultatov v obliki e-pošte. 6 Štajerski Politika petek • 10. aprila 2015 Videm • Pogovorni večer poslanke Suzane Lep Šimenko Varnosti ni v podjetjih, ampak v lastnih Poslanka Državnega zbora Suzana Lep Šimenko je konec marca v videmski občinski dvorani pripravila pogovorni večer na temo Gospodarstvo poslanko Romano Tomc in domačo strokovnjakinjo za razvoj človeških virov Andrejo Janc Koderman. Namen tokratnega srečanja je Suzana Lep Šimenko opisala takole: »Zakaj je tema o gospodarstvu tako aktualna? Res, da imamo v naši državi trenutno 2,6-odstotno gospodarsko rast. Toda ali je to res veliko? Sama sem do tega zelo kritična. Prvič, rast res temelji na izvozu, a to ne pomeni, da gre dobro nam, pač pa našim kupcem. Drugo dejstvo je, da temelji ta rast na infrastrukturnih projektih. Ti pa niso najboljši kazalnik, saj je bilo lansko leto čas zaključka enega evropskega finančnega obdobja in čas pospešenega črpanja, poleg tega pa so bile lani lokalne volitve in so se župani posebej potrudili, da so se dokazali z nekimi infrastruktur-nimi projekti. Letos takšne gospodarske rasti ne moremo pričakovati, čeprav bi si jo želeli. Dodatna težava, ki ne vliva optimizma, je naš javni dolg -naša zadolženost. Ta je znašala konec lanskega leta 83 odstotkov bruto domačega proizvoda; govorimo o 22 milijardah evrov. Še v letu 2008 je bila zadolženost 22 %, letos pa smo lahko zelo blizu 100 %. Ta hitri trend je skrb vzbujajoč. Tolikšna za- dolženost pomeni 1,1 milijarde obresti letno. Težava je tudi veliko število brezposelnih - konec februarja jih je bilo 122.500, med njimi 25 % mladih. Zato smo se odločili pripraviti nekoliko širšo debato o tej za nas pereči problematiki.« Črpanje denarja iz EU prepočasno Kakšna je gospodarska situacija v Evropi in katere so trenutno najpomembnejše aktivnosti, je voditelj večera, predsednik občinskega odbora SDS Videm Branko Marinič, vprašal evropsko poslanko. Romana Tomc v evropskem parlamentu deluje v odboru za zaposlovanje in odboru za finance, zato je pravi vir informacij o stanju gospodarstva v EU: »V našem odboru za finance omogočamo vzpostavitev skladov z milijardnimi zneski z namenom, da se začne gospodarstvo še bolj razvijati, da zaposlimo množico brezposelnih mladih. V Sloveniji se je gospodarsko stanje sicer navidezno izboljšalo, a bi moralo biti veliko bolj odvisno od nas samih. Mnogi v Evropi gospodarsko hitreje okrevajo kot mi, res pa je tudi, da so nekatere države v še večjih težavah. Evropski problem je Grčija, velik problem pa je tudi Ukrajina, ki sicer ni v EU, vendar močno vpliva na vse evropsko gospodarstvo. V EU se veliko dela na evropski energetski uniji. Ne smemo namreč pozabiti, da daje EU za uvoz energije milijardo evrov na dan, izjemno je izpostavljena uvozu energije. In največji del je prihaja iz Rusije. Tudi v tej luči je treba gledati spor v zvezi z Ukrajino. Naš cilj mora biti zmanjšati odvisnost od uvoza energije, razpršiti vire energije, ne se vezati samo na eno vrsto.« Ali se v Sloveniji obetajo reforme? Suzana Lep Šimenko: »Z velikim veseljem bi govorila o reformah, a jih ni na vidiku. Če je edina reforma te vlade rebalans, se resnično bojim, kaj nas čaka. Kaj bi bilo treba narediti? Kot ekonomistka vidim rešitve v gospodarstvu. Če bodo podjetja več delala, če bo več delovnih mest, bomo imeli boljše življenje. Ključ vsega je, da pomagamo gospodarstvu, da ga davčno razbremenimo in mu s tem pomagamo pri investiranju ter razbremenimo stroške dela. Sedaj gre kar 43 odstotkov plače za davke in prispevke. Državo bi morali tudi administrativno razbremeniti, saj smo zbirokratizirani do konca. Ali res mora za sprejem občinskih prostorskih načrtov poteči deset let? Potrebni sta reformi okoljske in prostorske zakonodaje. V kar največji meri se moramo posvetiti črpanju denarja iz EU, od koder še zmeraj dobimo več, kot vanjo vlagamo. Iz prejšnjega finančnega obdobja 2007-2013 nam je ostala še neporabljena milijarda, ki jo je treba porabiti do konca leta 2015 ali pa bo denar izgubljen. V novem finančnem obdobju je v kohezijskih skladih 3,25 milijarde. Traja od 2014-2020 - pa še nismo začeli nič črpati. Glede na potek sprejemanja dokumentov napovedujejo začetek črpanja denarja v drugi polovici tega leta - torej leto in pol po začetku sedanjega finančnega obdobja. Na pogovornem večeru, ki sta ga v Vidmu pripravila občinski odbor SDS Janc Koderman in Romana Tomc (sedita v prvi vrsti). Podravje • Število zaposlenih v Policiji Kadrovsko podhranjene policijske postaje Podravja V torkovi številki Štajerskega tednika, 7. aprila, smo objavili članek o številu zaposlenih v Policiji. Pod drobnogled smo vzeli število zaposlenih na policijskih postajah v tem delu Podravja. Z Generalne policijske uprave so nam posredovali podatke o številu zaposlenih in sistemi-ziranih delovnih mestih. Kot so kasneje ugotovili, so v tabeli navedli napačne podatke, in sicer pri podatkih za policijske postaje Ormož, Gorišnica in Pod-lehnik. »Enote imajo namreč tudi podrejene enote (Skupina za varovanje državne meje), ki pa v sistemizirana delovna mesta po pomoti niso bile vštete,« so pojasnili na Generalni policijski upravi. Tako ponovno objavljamo tabelo s popravljenimi podatki, iz katere je razvidno, da so kadrovsko podhranjene vse policijske postaje v tem delu Podravja. MV Foto: Črtomir Goznik Policijska postaja Sistematizirana delovna mesta Število zaposlenih na dan 31. 12. 2014 Lenart 33 30 Ptuj 94 69 Slovenska Bistrica 48 35 Ormož 118 85 Gorišnica 88 56 Podlehnik 69 47 Slovenska Bistrica • Nezdružljivost funkcij Monika Kirbiš Rojs odstopila z mesta predsednice KS Z mesta predsednice Krajevne skupnosti Spodnja Polskava je sredi marca odstopila Monika Kirbiš Rojs. Ne iz krivdnih razlogov, ampak ker obstoječa zakonodaja preprečuje javnim uslužbencem v občinski upravi, da bi lahko sočasno aktivno sodelovali tudi pri vodenju »vaške politike« kot člani svetov krajevnih skupnosti. Kot je dejala Kirbiš Rojsova, ki je vodja oddelka za gospodarstvo na slovenjebistriški občini, pred volitvami v svet krajevne skupnosti zakonodaje ni tako dobro poznala ter da jo občinska volilna komisija na nezdružljivost funkcij ni opozorila. In kako je izvedela, da torej deluje v nasprotju z zakonom? »Na to so me ustno opozorili na občini po zadnjih lokalnih volitvah,« je povedala Kirbiš Rojsova. Tudi na občini pa so očitno za ta konflikt interesov izvedeli šele v tem mandatu, ko so se začela pogajanja vlade z občinami glede varčevalnih ukrepov, saj je tovrstna zakonodaja v veljavi že od 2007 in je torej Kirbiš Rojsova delovala v nasprotju z zakonodajo že v prejšnjem mandatu, ko je bila članica sveta KS, le da tega, kot pravi, ni vedela. »20. 2. 2015 je bil sprejet dopolnjen predlog Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki je dikcijo o nezdružljivosti funkcij še enkrat eksplicitno določil, zato sem se odločila za odstop,« je povedala Monika Kirbiš Rojs. »Odločitev ni bila lahka, ker menim, da smo naše delo v tem mandatu zelo dobro zastavili, vendar žal edina možna. Sprašujem se, kje vidijo politiki, ki so ta zakon sprejeli, konflikt interesov? Prepričana sem, da konflikta interesov nimam,« meni Kirbiš Rojsova. Kot je pojasnila, oddelek, ki ga vodi na občini Slovenska Bistrica, ne financira krajevnih skupnosti h. -w. ak. (h, Vir: Policija Monika Kirbiš Rojs Foto: Mojca Vtič petek • 10. aprila 2015 Politika Štajerski 7 sposobnostih med EU, Slovenijo in lokalno skupnostjo, na katerem je gostila evropsko Foto: Črtomir Goznik in poslanka Suzana Lep Simenko (stoji), sta kot gostji sodelovali Andreja Neprivlačni za tuje investitorje Drugi vidik so tuji investitorji. Bojim se, da je naša država preveč zaprta, tudi pogoji dela so za tujce slabi; predvsem jih motijo visoki stroški dela. Problem je tudi naše pravosodje; tuji investitorji želijo varnost svojega kapitala. Nedavna raziskava je pokazala, da smo po učinkovitosti sodnega sistema na 24. mestu med državami EU, po številu sodnikov na sto tisoč prebivalcev pa smo na prvem mestu. Tepejo nas dolgotrajni postopki, tujci nimajo zaupanja v nas, saj si tuji investitorji želijo politično stabilnost, stabilen bančni sistem, naklonjenost privatizaciji.« Andreja J. Koderman: »Na gospodarsko stanje gledam skozi človeške vire. Večina podjetij je razvoj človeških virov dala na stran, vse premalo se je vlagalo v razvoj ljudi. Tista podjetja, ki tega niso pozabila, so danes uspešna. EU je podpirala to področje z različnimi projekti v okviru sklada za razvoj človeških virov (vseživljenjska karier-na orientacija, mentorstvo). Je pa dejstvo: EU je dala sredstva, a večina slovenskih podjetnikov je pričakovala le denar, ne pa učinkov tega denarja. Lani smo glede tega naredili neko spremembo v pozitivno smer.« Neuspešen boj EU z brezposelnostjo mladih Do brezposelnosti - predvsem brezposelnosti mladih -so bile vse tri sogovornice zelo kritične. Romana Tomc: »Evropska unija je v boju proti brezposelnosti mladih neučinkovita, pa čeprav je pred leti oblikovala poseben sistem 'jamstvo za mlade'. Statistično gledano je brezposelnost mladih pri nas manj problematična kot drugod, na primer v Španiji ali na Portugalskem. Pri nas je med brezposelnimi 10-15 % mladih, v omenjenih dveh državah pa celo 30-40 %. Moramo pa si priznati, da je pri nas brezposelnost mladih umetno zmanjšana z avtomatskim vpisom mladih na fakultete; ker vedo, da ne bodo dobili službe, podaljšajo svoj študijski čas, dejansko pa so brezposelni. Žal je tako, ker gospodarstvo ni zdravo, nihče ne ustvarja novih delovnih mest.« Suzana Lep Šimenko: »V naši državi je 30.800 mladih brezposelnih. Zelo velik problem so tudi volonterska pripravništva, zlasti v javnem sektorju. Rešitve vsaj v kratkem času ni videti, a jo je treba najti, saj si šele z zaposlovanjem mladih za nedoločen čas lahko ti začnejo ustvarjati družine, svoje Andreja Janc Koderman je specializirana za razvoj in vzpostavitev optimalnih kadrovskih procesov v podjetju ter v uvajanju fleksibilne sistemizacije, kompetenč-nih modelov in sodobnih pristopov razvoja kadrov. Je vodja Kadrovske asistence, strokovnjakinja za vzpostavljanje in razvoj vodenja človeških virov. Je zagovornica načela, da je urejeno delovno pravno področje v podjetju odskočna deska za nadaljnji management zaposlenih. Svetuje na področju razvoja kadrovske funkcije v podjetjih in upravljanja s človeškimi viri, delovnopravne zakonodaje, selekcije kadrov, profiliranja zaposlenih ter razvoja in vpeljevanja motivacijskega sistema nagrajevanja. Andreja je diplomirana ekonomistka - specialistka managementa, licencirana svetovalka Profiles International. Februarja 2015 je v indijskem Mumbaju na Svetovnem kongresu za razvoj človeških virov kot prva Slovenka prejela eno najprestižnejših nagrad za področje vodenje in razvijanja talentov (Talent Acquisition Leadership Award), ki jo posameznik lahko prejme za svoje delo. življenje ... Delodajalce bi morali spodbujati k zaposlovanju mladih s subvencijami. Hkrati pa bi bila potrebna še reforma tudi na področju izobraževanja z uvedbo dualnega sistema, da bi delodajalec že v času šolanja spoznal dijaka oziroma študenta.« Andreja J. Koderman: »Ne glede na visoko stopnjo brezposelnosti je še vedno težko dobiti dober kader, saj imajo mladi premalo izkušenj, premalo prakse. Delodajalci ne iščejo samo pridnih ljudi, iščejo zavzete, proaktivne. Veliko delam na selekciji kadrov z različnimi psi-hometričnimi testi. To niso več enostavni postopki, preverja se, koliko je bila oseba pripravljena vložiti v svoj osebni razvoj v času študija tudi zunaj svojih študijskih obveznosti. Verjemite mi: vsakega kandidata preverimo po vseh virih, tudi to, ali je vključen v katera društva, ali je vključen v kakšne projekte. To da delodajalcu pomembno informacijo. Druga stvar je sama zavzetost. V postopku izbire kandidatov na primer postavimo pred kandidata neke izzive, daš mu neko oviro in čakaš, kaj bo storil. In žal se velikokrat zgodi, da nekateri samo sedijo in čakajo. Produktivnost je v Sloveniji zelo nizka - kar je tudi posledica nizke zavzetosti zaposlenih. Večina naših mladih išče v podjetjih varnost. A varnosti v podjetjih ni, varnost je treba poiskati v lastnih sposobnostih.« jš Slovenija • Če župan novinarju ne odgovarja, lahko to občino drago stane Tudi do 20.864 evrov kazni za občine, ki ne odgovarjajo Ko novinarji pišemo hvalospeve o raznih pohvalnih dogodkih, do informacij sploh ni težko priti. Drugačna pa je slika, ko od direktorjev javnih zavodov, županov in drugih funkcionarjev zahtevamo jasne in konkretne številke. Večina jih sicer z mediji sodeluje korektno, so pa tudi izjeme, ki se obnašajo, kot da je javni denar (pa tudi zavodi in občine) v njihovi lasti. Zato smo še enkrat preverili, v kakšnem roku morajo odgovarjati na vprašanja in kakšne so globe. oziroma z njimi nima opravka. »Prav tako ne vodimo postopkov javnih naročil in ne podpisujemo izvajalskih pogodb. Niti slučajno pa pri delovanju v KS nisem imela nobenega zasebnega interesa oz. premoženjske ali nepremoženjske koristi. Ker pa si ne želim, da mi kdorkoli kadarkoli očita kršenje zakonodaje, podajam odstopno izjavo,« je zaključila Kirbiš Rojsova, ki je bila na čelu KS slabega pol leta in v tem času uvedla, da so se člani KS odpovedali sejninam v dobrobit društev. Na ministrstvu za javno upravo pa so dejali, da nezdružljivost funkcij določa zakon, v primerih, ko bi zaradi medsebojnega razmerja med funkcijama prišlo do konflikta interesa (npr. nad-zorovalec - nadzorovani, ali izvršni in predstavniški organ, izvajalska in upravljavska funkcija ipd.). Dodali so, da omenjena določba o nezdružljivosti opravljanja funkcij v občinski upravi in v ožjih delih občine (npr. KS) temelji na razmerju med ravnjo, ki sprejema odločitve (KS), in ravnjo, ki te odločitve izvršuje (občinska uprava). »V konkretnem primeru gre za določbo o nezdružljivosti, ki ni nova in bi zato konkretna oseba, ko se je odločila kandidirati za omenjeno funkcijo, morala vnaprej premisliti, ali se bo po morebitni izvolitvi v svet ožjega dela lahko odpovedala delovnemu razmerju v občinski upravi ali ne,« so še povedali na ministrstvu. Mojca Vtič Ker smo v zadnjih mesecih z enim izmed županov iz Po-dravja imeli velike težave, saj ni želel odgovarjati na nobeno postavljeno vprašanje, smo o tem obvestili informacijskega pooblaščenca. Zanimalo nas je, ali ima župan to pravico in kaj lahko v tem primeru storimo novinarji. Odgovori so več kot jasni: organ (torej tudi občina) mora na vprašanje medija po Zakonu o medijih odgovoriti v roku sedmih delovnih dni. Če bo odgovor delno ali v celoti zavrnil, pa mora pisno obvestiti medij do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja. „Če pa medij postavi zahtevo po dokumentih, se v takšnem primeru uporablja ZDIJZ in je organ dolžan odločiti o zahtevi najkasneje v roku dvajset delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve," je zapisala svetovalka informacijskega pooblaščenca Alenka Žaucer. Ob tem je pojasnila, da so informacije za medije tiste informacije, ki so vezane na delovno področje organa. Organ je torej dolžan odgovarjati le na tista vprašanja, ki so vezana na njegovo delovno področje. Kar je povsem logično. „To pa seveda ne pomeni, da organ na vprašanje izven delovnega področja organa sploh ni dolžan odgovarjati. Organ je vselej zavezan k odgovoru, vendar v takšnem primeru ni dolžan posredovati vsebinskega odgovora, temveč zgolj pojasnilo, da se vprašanje ne nanaša na delovno področje organa, zato nanj ne bo odgovoril," so še pojasnili iz urada informacijskega pooblaščenca. Organ lahko sicer zavrne odgovor na vprašanje, a le v primeru, če zahtevane informacije predstavljajo varstvo osebnih podatkov, če gre za poslovno skrivnost, notranje delovanje organa, sodne postopke itd. In kakšne so globe? Če odgovora na vprašanje medij ne prejme v zgoraj na- vedenem roku, lahko na Informacijskega pooblaščenca vloži pritožbo. Ta pozove organ, da sporoči, zakaj odgovora ni posredoval pravočasno oziroma, da odgovor posreduje prosilcu. Informacijski pooblaščenec ne more naložiti zavezancu/ organu, da posreduje odgovor na vprašanje, temveč zgolj, da mediju posreduje dokument, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje. Če organ mediju na zahtevo za dostop do informacije za medije ne da pisnega odgovora (ali bo na zahtevo odgovoril ali bo odgovor zavrnil najpozneje do konca naslednjega delovnega dne od prejema zahteve ali če mediju ne da resničnih in celovitih informacij v dogovorjenem roku oziroma najpozneje v sedmih dneh po prejemu zahteve ali če mediju nemudoma ne pošlje dodatnih pojasnil o zavrnilnem odgovoru), s tem stori prekršek, ki se lahko kaznuje z globo od 2.086 do 20.864 evrov. Prav tako se z globo 500 evrov kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa, ki stori naveden prekršek. Dženana Kmetec . i 1 •;-j.i [M, >-• ' X J ¿ A i j j.n Ó ¿ ^ ; - . % 'm »r, • i/M ~ " »4i . kTi ¡gja m ]= = & St ■ ■ < ■ t • > ■ » ■ 1 i ■ « ■ 1 > » * ■ • * ■ ■ n • ■ ti ■ u ■ ■ ti ■ ■ w ■ i » « • »- « » ' ' h - ' i» ■ • n • n - II ■ a > »- ■ JT1 NE ODGOVARJAM NA NOVINARSKA VPRAŠANJA!!! V0»«*_ _• Im,- . m»«. . □ ■. J JI m* 1 fft] l/l ttoKun ml ifcn 10 Mb tt Foto: Črtomir Goznik Organ lahko sicer zavrne odgovor na vprašanje, a le v primeru, če zahtevane informacije predstavljajo varstvo osebnih podatkov, če gre za poslovno skrivnost, notranje delovanje organa, sodne postopke itd. 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 10. aprila 2015 Gorišnica • Živahno na kmetiji Majerič Osnovnošolci sadili ptujski luk Kmetija Majerič iz Gorišnice je konec marca odprla vrata učencem iz Osnovne šole Gorišnica in vsem, ki jih zanima geografsko zaščitena čebula ptujski lUk. Sajenje čebule je z nasveti gojenja čebule in česna pospremila Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline. »Z dnevom odprtih vrat na kmetiji Majerič smo želeli ljudem, še posebej mladim, približati, ptujski luk. Tako smo povabili osnovnošolce, da so posadili čebulo na grede, na katerih bodo lahko opazovali rast,« so povedali na kmetiji Majerič. In kakšno vreme si sedaj želijo pridelovalci ptujske rdeče čebule? »Želimo si čim manj ekstremnih razmer. Nas pa je bogec po zasaditvi že nagradil z dvema dnevoma dežja. Sicer pa je naša čebula odpornejša na sušne razmere kot pretirano deževje, kot je bilo lani,« so dejali. Z letošnjim letom pa se tudi končuje dvoletni evropski projekt, s katerim so želeli pridelovalci potrošnike poučiti, kaj je ptujska čebula, kdo jo lahko pridela in pod kakšnim pogoji. Na dnevu odprtih vrat je Miša Pušenjak spregovorila nekaj besed o ptujskem luku, torej geografsko zaščiteni čebuli, obiskovalcem pa je odgovarjala na vprašanja o vzgoji čebule in česna. Tako Pušenja-kova svetuje, da se čebulo in česen raje presadi na njivo kot na vrt, saj so vrti po mnenju specialistke za zelenjadarstvo pregnojeni. Podala je še nekaj nasvetov, kako zavarovati čebulo in česen pred čebulno oziroma česnovo muho: »Posledice napada zmanjšamo ali ublažimo z jesenskim zgodnjim sajenjem ali kasnejšim spomladanskim sajenjem čebule in z odstranjevanjem ter uničevanjem napadenih rastlin in rastlinskih ostankov. Pomemben preventivni ukrep je tudi izogibanje gnojenja površine, na kateri pridelujemo čebulo, s svežim hlevskim gnojem ali gnojevko. Pred začetkom leta muhe lahko posevke zavarujemo s prekrivanjem s protiinsektnimi mrežami (gosto tkane) ali vlakninastimi prekrivkami, ki muhi preprečijo dostop do rastlin in odlaganje jajčec na rastline. Za prekrivanje lahko uporabimo tudi zavese, vendar ne smejo imeti luknjic, večjih od pet milimetrov. Če se da, ne pokrivamo plosko, ampak naredimo ustrezno oporo.« Mojca Vtič Muhasto vreme Višje temperature, neustrezna razporeditev padavin, vetrovne spremembe in drugi procesi v ozračju povzročajo večjo verjetnost za izredne vremenske pojave v obliki neurij, suš in poplav. Tovrstni dogodki največjo škodo naredijo ravno v kmetijstvu, s tem pa posledično vplivajo na količino, kakovost in ceno hrane. * J- bV " * V primeru naravnih nesreč šteje zanesljivost, zaupanje in tradicija. Kmetijska panoga ¡e pomembna za dobrobit družbe, žal pa so kmetovalci ena najbolj ranljivih skupin, dovzetnih za naravne nesreče. Tega se dobro zavedajo v Zavarovalnici Triglav, kjer kmetovalce z različnimi oblikami kmetijskih zavarovanj želijo obvarovati pred posledicami škode, ki jih za seboj pusti nepredvidljivo vreme. Za vse vremenske pojave Kmetovalci lahko svojo proizvodnjo in pridelek obvarujejo z aktivno zaščito (protitočne Promocijsko sporočilo mreže, rastlinjaki, oroševalni in namakalni sistemi) ali z zavarovanjem pred t. i. klasičnimi nevarnostmi, kot so toča, vihar, poplava in spomladanski mraz, ki zaradi uničenega ali zmanjšanega pridelka lahko ogrozijo njihov prihodek. Pri tem jim lahko pomaga tudi Zavarovalnica Triglav z zavarovanjem posevkov in plodov, ki ga sofinancira tudi država. Vsi nosilci kmetijskega gospodarstva lahko kot upravičenci še vedno izkoristijo 20-odstotno sofinanciranje zavarovalne premije s strani države. Pri zavarovanju poljedelskih kultur naj ne pozabijo tudi na dodatno Indeksno zavarovanje pred nevarnostjo pomanjkanja padavin oz. meteorološko sušo, katerega država ne sofinancira, sklepanje pa je časovno omejeno. Široka paleta ugodnosti Pri Zavarovalnici Triglav se kmetovalci lahko odločajo med različnimi možnostmi izbire višine soudeležbe pri škodi (odbitna franšiza) - letošnja novost je možnost zavarovanja poljščin in vinogradov z nižjo odbitno franšizo v višini 10 %. Poleg tega lahko unovčijo številne druge ugodnosti: 15 % popust za nove zavarovance, 15 % popust za mlade prevzemnike kmetij, dodatni popust za imetnike Triglav kompleta in dodatno ugodnost za naslednje zavarovalno leto. Naj kmetovalce nižje sofinanciranje države ne odvrne od razmisleka in pravočasne sklenitve ustreznega kmetijskega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav. Zavarovalna pogodba je namreč edina garancija, ki si jo kmetovalec lahko zagotovi za svoje preživetje in omogoča hkrati najhitrejši način odprave posledic po škodi. petek • 10. aprila 2015 Podravje Štajerski 9 Središče ob Dravi • Pogovor z županom Jurijem Borkom Kanalizacija, vodovod, ceste, optika ... Središče ob Dravi praznuje 61. občinski praznik. Številne prireditve so se začele konec marca, osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj pa bo jutri (sobota) v središki Sokolani. Občina Središče ob Dravi je svojo pot začela leta 2007, ko se je odcepila od takratne skupne občine Ormož. Na minulih lokalnih volitvah so občani že tretji mandat župana zaupali Juriju Borku, ki skupaj z maloštevilnimi sodelavci v občinski upravi uresničuje želje in potrebe občanov. In prav praznovanje občinskega praznika je čas, ko se pogleda opravljeno in se predstavijo načrti za prihodnje. Borko je ob tej priložnosti povedal: »Leto 2014 je bilo zaznamovano z izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Gre za največjo investicijo v zgodovini občine. Do konca minulega leta smo izgradnjo kanalizacije končali v vaseh Grabe in Obrež, decembra pa je bila tudi tehnično prevzeta nova čistilna naprava. Prav tako so se aktivno začeli izvajati priključki na kanalizacijsko omrežje. V lanskem letu smo dokončali tudi drugi del operativnega programa izgradnje vodovoda, in sicer smo v naselju Obrež obnovili približno dva kilometra vodovodnega omrežja.« Investicijsko bogato tudi letošnje leto »Letos bomo gradnjo kanalizacije končali. Sedaj je končan del kanalizacijskega omrežja v Središču. Čistilna naprava poskusno obratuje in pozivam občane, da gospodinjstva priključijo na novo kanalizacijsko omrežje, saj ta naprava potrebuje čim več odpadne vode, da bomo lahko videli njen pravi učinek. Moje sodelavce pa čaka Foto: Miha Šoštarič Župana Središča ob Dravi Jurija Borka skrbi, da bo občinam primanjkovalo sredstev za investicije, če bo socialnih trans-ferjev iz leta v leto več. sedaj največ dela, saj moramo investicijo končati in podati zahtevek za povračilo sredstev. Gradnji kanalizacije sledi še sanacija vseh cest. Pred poletjem načrtujemo zaključek del na kanalizacijskem omrežju, nato pa do pozne jeseni še prepla-stitev cest v naseljih Grabe, Obrež in Središče. Z občinama Ormož in Sveti Tomaž že pripravljamo nov projekt obnove vodovodnega omrežja, česar nam doslej še ni uspelo obnoviti. Ponekod bomo nameščali javno razsvetljavo, v sklopu izgradnje kanalizacije pa je podjetje Teleing namestilo tudi vse potrebno za optično omrežje. Pred leti smo poskrbeli, da so optično omrežje dobili v Go-denincih in Šalovcih, sedaj pa bodo imeli možnost priklopa na to omrežje še v Obrežu, Gra-bah in Središču.« Glede denarja iz državnega proračuna, ki ga je za občine Občina Središče ob Dravi Ob 6i. občinskem prazniku občine Središče ob Dravi vsem občankam in občanom iskreno čestitamo. Župan Jurij Borko, Občinski svet in Občinska uprava vedno manj, pa je župan Borko povedal: »Predlani je bila glava-rina, ki je izredno pomemben prihodek občin, zmanjšana za 11 evrov. Prav tako se je zmanjšala za 11 evrov tudi letos. Sredi leta pa se bo še za dodatnih 25 evrov. Tako bomo prišli na 500 evrov, ki jih prejmemo po prebivalcu. Prav tako se zmanjšujejo sredstva po 23. členu ZFO. S štirih odstotkov na 0,8 odstotka. Gre za znatno zmanjšana sredstva, ki jih občine prejemamo od države. Po drugi strani pa imamo socialnih transfer-jev vedno več. Prišli bomo v situacijo, da nam ob financiranju obveznih proračunskih uporabnikov ne bo nič ostalo za investicije. Ob tem je treba poudariti, da so gospodarski subjekti imeli delo in finančni priliv predvsem na račun investicij v lokalnih skupnostih. Poleg tega pa nam državni birokratski postopki otežujejo vse delo. Dve leti je od takrat, ko smo začeli peljati postopke občinskega podrobnega prostorskega načrta za obrtno cono. Pa še vedno nimamo vseh soglasij, ki nam jih morajo dati državni organi. Občine pogrešamo tudi razpise. Nova finančna perspektiva se je že začela, razpisov pa od nikoder.« Miha Šoštarič Ptuj • TeleKapi tudi v ptujski bolnišnici Tudi na daljavo bodo reševali življenja Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi v Sloveniji umrljivost zaradi možganske kapi lahko zmanjšali kar za 35 odstotkov. Ker je hitro ukrepanje pri tem izjemno pomembno, se je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana porodila ideja o pomoči regionalnim bolnišnicam preko avdio-video povezave. V lanskem letu je bil tako imenovan projekt TeleKapi tudi realiziran, kmalu pa bo vanj vključena tudi ptujska bolnišnica. Vsako minuto, ko zamudimo s tromboličnim zdravljenjem prepoznane akutne ishemične možganske kapi, izgubimo 2 milijona živčnih celic, kar lahko vodi v smrt ali trajno onesposobljenost. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da bi v Sloveniji lahko zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za 35 odstotkov. Projekt TeleKapi je zaživel konec minulega leta. S pomočjo tega in sodobne tehnologije so se možnosti za preživetje pacientov z možgansko kapjo po vsej državi še povečale. Bolnišnicam, ki so že vključene v omenjeni projekt, se bo kmalu pridružila tudi ptujska. Zdravstveni svet je namreč prioritetno obravnaval predlog širitve Republiške mreže TeleKap tudi na Splošno bolnišnico Ptuj. Ministrstvo za zdravje bo iz projekta eZdravje namenilo sredstva za nakup potrebne strojne opreme v višini okrog 25.000 evrov. „S tem bo omogočena takojšnja obravnava pacienta s sumom na možgansko kap, ki jo bo opravil ustrezen specialist, saj bo preko sistem TeleKap vzpostavljena neposredna av-dio-video povezava med ekipo, ki obravnava bolnika v regijski bolnišnici in konzultantom v Republiškem centru TeleKap na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Tako bodo tudi pacienti te regije deležni vrhunske zdravstvene oskrbe ter s tem večjih možnosti za preživetje oz. zgodnejšo rehabilitacijo," so pojasnili na Ministrstvu za zdravje. V UKC Ljubljana je 24 ur na dan pripravljen vaskularni nevrolog, ki se bo po potrebi povezal z zdravnikom v regionalni bolnišnici. Ta bo sprejel in obravnaval bolnika z akutno možgansko kapjo in skupaj z vaskularnim nevrologom vodil preiskavo. Ta bo dajal natančna navodila, preko računalniške videokonference pa bo pregledal tudi vse izvide. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje, je namen Republiške mreže TeleKap, da dobi zdravnik v regionalni bolnišnici strokovno podporo pri obravnavi bolnikov s tipičnimi znaki možganske kapi in bolnikov s klinično sliko, ki odstopa od običajnih predstav o možganski kapi. Kaj to pomeni za Ptuj Da gre za izjemno pomembno pridobitev za Ptuj, pravi tudi direktor Bolnišnice Ptuj Andrej Levanič. Pojasnjuje, da natančnega terminskega plana, kdaj bo projekt stekel v ptujski bolnišnici, ni, predvidoma pa v roku nekaj mesecev. Foto: Splet Hitro ukrepanje v primeru možganske kapi rešuje življenja. Zadovoljen je, da sta stroka in politika prepoznali situacijo, v kateri se je znašla ptujska bolnišnica, ki je lani ponovno edina med regionalnimi bolnišnicami izpadla iz omenjenega projekta. „Uspelo se nam je vključiti v ta projekt, s čimer bo bistveno izboljšana kakovost obravnav za naše paciente. Povezava TeleKap je predvidena za čas, ko ni nevrologa v hiši. Takrat se bo internist s slikovno diagnostiko in z videom povezal z Ljubljano in skupaj bodo v konzultaciji speljali vse potrebne postopke. V ptujski bolnišnici je samo ena nevrologinja, tako da je na razpolago večino rednega delovnega časa. Problematičen je čas dežurstva in njene odsotnosti in na ta način bo tudi to izboljšano," še dodaja Levanič. Glede na statistične podatke se letno v ptujski bolnišnici zdravi okrog 160-180 ljudi z možgansko kapjo. Dženana Kmetec Majšperk • Sanacija plazov Cesta na Ptujski Gori je ponovno v celoti vozna Državna cesta proti Ptuju v kraju Ptujska Gora je med avtobusno postajo in krožiščem po več mesecih ponovno v celoti vozna. Plaz, ki je povzročil udor pločnika, je bil saniran, dela v vrednosti 32.871 evrov je opravilo Cestno podjetje Ptuj. Vendar kot opozarjajo na Direkciji RS za infrastrukturo, so izvedena dela omogočila zgolj voznost cestišča, celostna sanacija vsaj letos ne bo izvedena zaradi pomanjkanja sredstev. Ptujsko cestno podjetje je tako dela začelo marca in sanacijo končalo aprila. V tem času so zgradili armiranobetonski podporni zid, obnovili poškodovano meteorno kanalizacijo, uredili brežino pod zidom, sanirali pločnik ter namestili varovalno ograjo. Sicer pa je bila direkcija že leta 2013 opozorjena na zdrs pločnika. Lani je zaradi močnega deževnega obdobja prišlo do nadaljnjega drsenja, tako da je bil zgrajen pločnik popolnoma neprehoden, plaz pa je ogrožal tudi prevoznost ceste, zato so del ceste zaprli. Letos so tako izvedli nujne ukrepe, za prei- skave, projektno dokumentacijo, odkup zemljišč in gradbena dela ter torej celostno sanacijo pa bi po grobi oceni direkcije potrebovali 450.000 evrov. Foto: Mojca Vtič Del pločnika na Ptujski Gori, ki je bil več mesecev neprehoden zaradi udora. Plaz v Stopercah Na marčevski seji Občine Majšperk je bil omenjen tudi plaz v Stopercah, ki je v domeni občine. Plaz, ki ga bo občina sanirala v aprilu, se je sprožil ob lokalni cesti Stoperce-Pri-dna vas v naselju Kupčinji Vrh. »Pri zdrsu brežine se je cestišče prelomilo in zdrsnilo. Nastal je približno 1,5-metrski posed v dolžini 70 metrov. Premoženja ljudi na srečo ne ogroža neposredno,« je pojasnil Matic Šinkovec z majšperške občinske uprave. Ocenjena vrednost sanacije znaša 19.288 evrov. Mojca Vtič Projekt TeleKap, ki ga je delno financirala Evropska unija, je že končan. Je pa Ministrstvo za zdravje RS z rebalansom 2015 pridobilo dodatna sredstva za projekt eZdravje in del teh sredstev namenilo za nakup dodatne opreme za vključitev Splošne bolnišnice Ptuj v sistem podpore obravnave možganske kapi. 10 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 10. aprila 2015 Slovenska Bistrica • Literarni večer z Mileno Košak Smrt ni konec poti, je le druga oblika bivanja Slovenjebistričanka Milena Košak pravi, da ima čudovito življenje, ki pa ni bilo brez izkušenj. Njeno življenje je zaznamovala smrt triletne hčere Nele. In knjiga Milena Košak Moja pot zaobjema žalovanje, upanje, iskanje smisla in poti v življenju. Knjigo, ki jo je lani izdala v samozaložbi, je 2. aprila predstavila v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. »Duhovna mentorica mi je rekla, naj pišem in sem pisala, vendar knjiga ni moja, jaz sem jo samo zapisala, je osebna in zelo intimna,« je v uvodu povedala Milena Košak. Dodala je, da namen knjige ni sočutje, temveč da preda pomembno sporočilo, in sicer da težke preizkušnje niso izgovor, da ne živiš življenja dalje. Prav tako je Košakova prepričana, da smrt ni konec, je le velika sprememba, druga oblika bivanja. Tako skozi osebno zgodbo Košakova predstavi vse faze žalovanja, vodi po poti zdravljenja, razumevanja žalovanja, duhovnega sveta in razumevanja tistih, ki žalujejo. »Ko čutite vez z nekom, se pogovarjajte« »Čutila sem Nelino prisotnost, obenem sem pa bila mirna. Najprej je začela budilka nenavadno utripati in sva jo z možem vrgla vstran, nato je za- Foto: Mojca Vtič Milena Košak je v knjigi Moja pot zapisala doživljanje izgube triletne hčere Nele. čela utripati vremenska postaja. Postala sem pozorna na zaporedje utripanja. Začela sem brati duhovne knjige in prišla do spoznanja, da je Nelina duša postala svobodna,« je dejala. Košakova je priznala, da je sprva mislila, da njeno doživljanje ni naravno, normalno in se je zatekla po pomoč k psihiatru, vendar je zavrnila zdravljenje s tabletami. »Pogovorila sem se z možem in spoznala, da oba podobno doživljava, ko sem se pogovarjala z drugimi, sem ugotovila, da imajo tudi drugi podobne izkušnje z umrlimi. Neli sem namreč videla v duhu in še sedaj se pogovarjam z njo, jo prosim za pomoč, nasvet. Ko čutite vez z nekom, se pogovarjajte z njim, tudi vam bo pomagalo. Bistvo ni, da se sprašujete, zakaj se je nekaj zgodilo, pomembno je, da se naučite živeti s tem. Ne ostati zamrznjeni v trenutku, najdite pod dalje,« je svetovala zbranim v knjižnici. Ob tem je poudarila, da starš ne sme zanemarjati drugih otrok. »Otrokom dajte vedeti, da je prav, da oni živijo, da so ostali. Tudi otroci imajo vso pravico na svetu, da znova začutijo varnost in da si dovolijo živeti vsak trenutek njihovega življenja točno tako, kot čutijo, brez krivde in občutka, da ne smejo.« Slušateljem je še dejala, naj cenijo življenje, ker da je vredno živeti. Mojca Vtič Ptuj • Osnovnošolci v Burghausnu Osupnila jih je čistoča, presenetil odnos do nezdrave hrane Učenci Osnovne šole Ljudski vrt so konec marca odšli na petdnevno izmenjavo v Burghausen, od koder so prišli polni vtisov. Osupnila jih je predvsem čistoča šole, čeprav v času pouka sploh nimajo čistilke, negativno pa presenetile prehranjevalne navade dijakov, le redki se namreč prehranjujejo z zdravo šolsko prehrano. 25 učencev izbirnega predmeta nemščine OŠ Ljudski vrt se je med 23. in 27. marcem z mentorjem Lukom Žižkom in spremljevalko Vanjo Zebec Drevenšek odpravilo na izmenjavo v Burghausen na šolo Franz Xaver Gruber Mittelschule. Zraven razvijanja veščine komunikacije v nemškem jeziku so učenci doživeli številne dogodivščine. „Ves čas naše izmenjave je vsak udeleženec skozi svoje oči, na podlagi svojega znanja in svojih izkušenj doživljal, sprejemal in vrednotil ter primerjal pokrajino, ljudi, način življenja, šolo in pouk. Ugotavljali smo, da sta si deželi po videzu pokrajine in načinu življenjskih navad ljudi ter problemih, ki jih doživljamo mladi in starejši, zelo podobni. Tudi živahen utrip šolskega življenja in sodobna ureditev učilnic, lepo urejeni domovi ter dragi avtomobili, gostoljubnost so del našega vsakdana," pojasnjuje Žižek. V tem tednu so si nabrali polno vtisov, tako pozitivnih kot negativnih. Najbolj so jih presenetile zelo nezdrave prehranjevalne navade otrok v šoli, ki si, kot pravi Žižek, v neomejeni količini iz avtomata kupujejo sladke gazirane pijače in slad- karije, na pripravljene dostavljene obroke v šolsko jedilnico pa se jih odpravi zelo malo. Kot pozitivno pa so opredelili disciplino in red, pa tudi čistočo na šoli. Žižek pravi: „Osupnila nas je čistoča v šoli, čeprav čistilke v času pouka sploh nimajo, skrb za dvorišča in igrala, kjer se otroci znajo igrati, čeprav nihče ne bdi nad njimi, po vsaki uri pospravljene in čiste učilnice, čeprav noben učitelj tega ni zahteval, lepo urejeno mesto, kjer ni poškodovan niti en koš, svetilka, niti ena klopca." Zaznali so tudi občutek varnosti v ljudeh, ki je po mnenju Žižka nezanemarljiv. Ta se po njegovem kaže navzven tudi z velikim izražanjem empatije za ljudi v stiski, kot strpen odnos do drugačnih, v številnih dobrodelnih akcijah, ki jih izvajajo na šolah, na nivoju mesta, dr- žave. „Solidarnost je vrednota, ki jo Nemci živijo," še poudarja mentor slovenskih otrok v Bur-ghausnu. So pa tudi naši šolarji navdušili gostitelje, in sicer z znanjem tujih jezikov, s kakovostno pripravljenim kulturnim programom, z visokim nivojem poznavanja pojmov, stvari, s svojo samozavestjo in živahnostjo. Dženana Kmetec Foto: arhiv sole Osnovnošolci obiskali s Ptujem pobrateno mesto Burghausen. Tednikova knjigarnica Mala zima Kako je pihal veter! Pa kako je bilo hladno, brrrr. V malih pogovorih je pihalo, vleklo, zavijalo, loputalo z vrati in okni, lomilo vejice in veje, premetavalo je zgubljene časopise in reklamne papirje, trgalo zastave, majalo ograje, jezilo najbolj pogumne kolesarje, cefralo morebitne zgodnje balkonske rastline, mrazilo je prve posevke, zvijalo cvetoče tulipane in narcise, še ptice, vsega hudega vajene, so se nenavadno gnetle v krmilnicah. Kdo ve, kako so spletale gnezdeca, če jih je venomer motil piš hladnega vetra?! Četudi je jasno, da se ni kaj pritoževati čez to, kar nam pošilja nebo, pa priznam, da je bila od tega vetra tudi moja glava prepišna in te minule praznične dni nisem kaj omembe vrednega prebrala; razen avtorske ilustrirane knjige Mala zima. Ta je bila edina, ki me je razveselila s kratkimi, duhovitimi, zelo zabavnimi zgodbicami, pa četudi so namenjene cicibanom. Mala zima je naslov novitete založbe KUD Sodobnost international v prevodu Klemna Piska (1974, pesnik, prevajalec, glasbenik). Originalen naslov se glasi Mažoji žiema. A veste, cenjeni bralci knjigarnice, iz katere države prihaja ta imenitna knjiga v originalu? Njen avtor je Ke-stutis Kasparavičius. Res je, originalni jezik je litvanski in knjiga je izšla s pomočjo Evropske komisije in v sodelovanju s programom Litvanskega kulturnega inštituta. Kestutis Kasparavičius, rojen 1954 v mestu Auksadvaris, je doslej objavil čez šestdeset del za otroke, ki so prevedena v več kot dvaindvajset jezikov (kitajski, španski, portugalski, francoski, italijanski, ruski, poljski, ukrajinski, korejski...) ter je dobitnik številnih nagrad in zaradi dolgega seznama navajam samo nekatere: zlato pero (Beograd, 1990), UNICEF-ova nagrada ilustrator leta (Bologna, 1994), Nagrada odličnosti (Bologna, 2003), nominacija za nagrado Astrid Lindgren (2005, 2006), nominacija za nagrado Hans Christian Andersen (2008, 2010), Ibby honour list (2012). Knjigo Mala zima je avtor posvetil »neznanemu majhnemu hroščku, ki me je, ko sem pisal, opazoval skozi špra-njico v tleh. Pozneje ga ni bilo več na spregled.« in zajema deset zgodbic; po prvi ima vse knjiga tudi naslov, sledijo pa: Polet, Mali parnik, Pobeg, Postelja, Pande, balon, labodi, Beli valček, Tjulnji. Preden se knjiga zares začne, pa avtor nagovori bralce pod naslovom: Besedica ali dve za začetek (str.9). Tako pravi: Kadar pomislimo na zimo, nas navadno zamika, da bi se v hipu zakopali pod toplo odejo, izpod katere bi dihal le nos, ter se zvili v klobčič. Ali se ovili v šal. Toda ta knjiga bolj kot o zimi govori o beli barvi. Marsikdo bi podvomil - le kakšna barva je to? Mar je to sploh barva? Ali nam je res všeč samo to, kar je opazno in barvno? Mar so oblak, mleko, galeb in bele vrtnice manj lepi le zato, ker so beli? A kako lep je vendar bel, nepopisan list papirja.? kadar nanj nekaj napišemo ali narišemo, ni nujno, da postane lepši... In za pokušino in kot vabilo k branju, je tu še začetek zgodbice Polet: Živela je deklica, kije zelo rada letala. Vsi vedo, da navadno letijo ptice, letala, metulji, kačji pastirji, čebele, angeli in puhasta semena regratovih lučk. Tudi košarkarska žoga rada poleti, preden pade v koš, prav tako majhen ploščat kamen, ki ga zalučamo v daljavo tik nad vodno površino, pa rdeči in rumeni listi jesenskih dreves in kopasti oblaki po nebu. Letijo pa tudi misli, toda samo tistih ljudi, ki znajo sanjariti. .. Ja, lepo je sanjariti z dobro knjigo v rokah - tako se je laže požvižgati na veter in vreme in podrta zdrava drevesa na grajskem griču, na razmetane spomenike na starem mestnem pokopališču, na... Liljana Klemenčič Nogomet Bo Gorica končno položila orožje? Stran 12 Tenis Rola v Neaplju le do ene zmage Stran 12 Košarka V finalu PARKL Lenart in Adecco Stran 13 Tenis Nina Potočnik v Firencah do finala Stran 13 Nogomet Dve kontri, dva zadetka, tri točke Stran 14 Šolski šport Napredovali ekipi Videm-Leskovec in Hajdina Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik 39-letni Dejan Zavec bo poskušal še drugič v karieri osvojiti naslov -prvič na domačih tleh. V ozadju je trener Dirk Dzemski. pas svetovnega prvaka, tokrat 30-letni Sasha Yengoyan bo v Mariboru branil pas svetovnega prvaka super velterske kategorije po verziji WBF. Boks • Zavec - Yengoyan, 11. 4., dvorana Tabor Maribor Dvoboj, kot ga v Sloveniji še ni bilo Z najboljšim slovenskim boksarjem vseh časov Deja-nom Zavcem smo na njegovi profesionalni poti doživeli že številne odmevne in kakovostne dvoboje. Večina se jih je končala z njegovimi zmagami, npr. proti Hlatshwayu v Južni Afriki leta 2009, Poljaku Jackiewiczu v Stožicah 2010 ali Argentincu Mirandi v Mariboru 2009. Za nekatere strokovnjake je najboljši odsek dvoboja doslej Dejan pokazal proti Andru Bertu v Biloxiju, a mu je nesrečna poškodba preprečila skok med največje zvezde velterske kategorije. V soboto lahko v Mariboru pričakujemo dvoboj podobnega ranga, saj si bosta nasproti stala zares odlična borca: nekdanji svetovni prvak velterske kategorije po verziji IBF Dejan Zavec in branilec naslova svetovnega prvaka super velterske kategorije po verziji WBF Sasha Yengojan. Prvič iz oči v oči Borca sta se ta teden prvič srečala na t. i. »face offu«, iz oči v oči sta si zrla v mariborskem hotel Habakuk. Dogodek »par exellence« so s svojimi pesmimi pospremili tudi člani pevske zasedbe Perpetuum Jazzile, s katerimi je Dejan pred nekaj leti posnel videospot za priredbo pesmi Titanium. Sprva je nekaj besed o svojem nekdanjem varovancu spregovoril Zavčev drugi trener v karieri Stanislav Milutinovic (prvi je bil Ivan Pučko st., op. a.). Ta je sicer nasprotniku priznal kakovost, a zmago pripisal Štajercu. »Pogrešam čase, vsak trenutek, ko ne morem biti z Dejanom, a usoda je takšna. Tak boksar se zgodi enkrat v karieri ali nikoli. Dobiš nekoga, ki ga učiš, a kar mu poveš, on že ve. Vse, kar sem mu povedal, je veljalo, bil je eden večjih talentov. Z drugimi sem se mučil tudi dve leti ali več, njemu pa je bilo vse takoj jasno. On se je rodil kot boksar in kjerkoli bi bil, kar bi delal, bi bil vsekakor boksar,« je o Zavcu dejal Milutinovic in dodal: »Če ne bi nasproti stal Zavec, bi bile stave končane, tako pa je favorit Yengoyan, zmagal pa bo Zavec.« Ni višji za 11 centimetrov ... Armenec ima v svoji uradni biografiji zapisano višino 183 cm, kar je 11 več od Dejana, a se je na soočenju izkazalo, da razlika vendarle ni tako velika. Belgijec z ar- menskimi koreninami se s tem ne obremenjuje. »To je samo nepomemben podatek, vse pomembno bo potekalo v ringu. V Mariboru se sicer zelo dobro počutim, zato hvala vsem. Prišel sem obdr-žat naslov in prepričan sem, da ga bom odnesel domov. V soboto boste videli spek-takularno borbo,« je povedal Yengoyan. Podobnega mnenja je bil tudi Dejan, ki se je o tekmeče- vi višini že pozanimal. »Moji 'ogledniki' so mi že pred tem soočenjem sporočili, da razlika v višini ni tako velika. Pred dvobojem sicer razmišljam o marsičem, najbolj o treningu in poti do zmage. O tem, kaj je treba postoriti. Naredili smo vse, da znova pridem na vrh, ne oziram se na leta, grem po nov naslov. Podoži-vljam trenutek, ko sem imel pred 11 leti prvi profesionalni dvoboj na najvišji ravni. V tem času smo rasli vsi skupaj in to, kar se dogaja danes in kar se bo zgodilo v soboto, česa takega si nisem upal niti sanjati,« je dejal Zavec. Obljublja, da občinstvo ne bo razočarano. »Zahvalil se bom z izjemno borbo, Sasha je kakovosten borec in vem, da bova ponudila najkakovostnejšo borbo do zdaj. Vse poti vodijo na vrh, naredil bom vse, kar pričakujete in pričakujem sam, da bo moje trdo delo poplačano,« je še dejal Zavec. Mladost ali hitrost? Po torkovem uradnem soočenju sta borca pesti fotografom v sredo nastavila še v Europarku, nakupovalnem središču Maribora. Prvi je ogrevanje in trening opravil Yengoyan, nato je sledil še trening slovenskega šampio-na. Javni trening se je zaradi številnih nastopov mlajših ljubiteljev borilnih športov in posebnega šov programa precej zavlekel, vseeno pa so številni obiskovalci lahko dobili prve vtise o obeh borcih. Zavec, ki je prej boksal v velterski kategoriji (do 66,678 kg) in moral zmeraj zbijati kar precej kilogramov, ima zdaj ob treh kilogramih višji kategoriji (do 69,853 kg) precej manevrskega prostora, poleg tega se v novi kategoriji zelo dobro počuti. »V tej kategoriji ne rabim izgubljati tistih zadnjih petih kilogramov, ki so bili izjemno mukotrpni. Če bi zdajle stopil na tehtnico, bi mi najverjetneje pokazala le 300 ali največ 500 gramov viška, zato so zdaj kilogrami čisto postranska stvar. Smo se pa na borca dobro pripravili. V ringu bo po mojem mnenju odločala hitrost, za katero pa sem prepričan, da je na moji strani,« je po treningu povedal Dejan. Nasproti temu je svoje mnenje o možnostih za zmago ponudil tudi Yengojan, ki stavi na svojo mladost (od Dejana je mlajši 9 let, op. a.): »V zadnjih rundah bom zaradi tega zagotovo v prednosti, saj bo tekmec bolj izčrpan. To nameravam izkoristiti. Belgijec je ponudil tudi zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj je pristal na to, da naslov brani v Sloveniji: »Zavec je zelo poznano in spoštovano ime v svetu boksa, zato nisem okleval niti za trenutek. To je izjemna možnost za preboj v ZDA in za še večje dvoboje.« Uradno tehtanje v hotelu Primus Borca bosta uradno tehtanje pred dvobojem opravila v petek ob 16.00 v hotelu Primus na Ptuju. V soboto pa vse poti vodijo v Maribor: Dejan svojih navijačev pač nikoli ne razočara, oni pa mu to vračajo z neomajno in brezpogojno podporo. V Sloveniji je bila ta kombinacija doslej še vedno uspešna! Jože Mohorič Prenos na TV SLO 2 ob 21.50 Dvoboj Zavec - Yengoyan bo v neposrednem prenosu od 21.50 naprej prenašala TV Slovenija na svojem 2. programu. Celoten večer različnih borilnih športov se bo sicer začel ob 19.00, med drugim bodo lahko gledalci spremljali borbe v različnih tehnikah kikboksa. V eni od njih se bo Mariborčan Gregor Stračanek meril za naslov evropskega prvaka. Med posebnimi podporniki projekta je tudi Olimpijski komite Slovenije. ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. 4jf ŠPORTNE NOVICE ' vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04;3 www.radio-ptuj.si T 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 10. aprila 2015 Nogomet • 1. SNL Bo Gorica končno položila orožje? Po tem, ko so pretekli konec tedna ponovno neuspešno napadli Stožice, bodo ta petek Zavrčani gostili ekipo Gorice. Zmaji ostajajo za bele nepremagljivi v Ljubljani, Gorica pa je sploh edina ekipa lige, ki je Zavrč med prvoliga-ši še ni ugnal. Statistika Halo-žanov s Primorci je porazna, saj so Goričani kar petkrat slavili, beli pa so do sedaj izvlekli le en piškav remi. Seveda varovanci Ivici Solo-muna verjamejo, da bo poslej drugače in da se bo tehtnica končno pričela prevešati na stran Zavrča. Lestvica pove veliko, vendar ne vsega. Goričani za Zavrčani zaostajajo kar za 15 točk, dosegajo slabe rezultate, toda njihove igre so daleč od slabih. To nam je potrdil tudi pomočnik trenerja v Za-vrču Miran Emeršič: »Gorico sem si spomladi že ogledal in moram reči, da gre za zelo dobro ekipo. Situacija na lestvici niti slučajno ne odraža 1. SNL REZULTAT ZAOSTALE TEKME 3. KROGA: Olimpija Ljubljana - Maribor 0:0. Foto: Črtomir Goznik Bojan Dukič (Zavrč) tokrat zaradi lažje poškodbe verjetno ne bo pomagal obrambni vrsti Zavrča. 1. MARIBOR 26 17 5 4 48:23 56 2. DOMŽALE 26 16 4 6 32:13 52 3. CELJE 26 14 9 3 39:14 51 4. OLIMPIJA 26 13 8 5 45:19 47 5.ZAVRČ 26 12 2 12 26:37 38 6. LUKA KOPER 26 10 2 14 27:41 32 7. RUDAR 26 7 9 10 29:29 30 8. GORICA 26 6 5 15 25:36 23 9. KRKA 26 6 5 15 27:41 23 10. RADOMLJE 26 3 3 20 13:58 12 dejanskega stanja, saj Primorci igrajo dober nogomet. Ob nezavidljivem finančnem stanju je verjetno le splet okoliščin kriv, da ne dosegajo boljših izidov. Seveda upam, da se Gorici ne bo 'odprlo' ravno proti nam.« Primorci bodo v Zavrču nastopili neobremenjeni, ekipa je zbir izkušenj in mladosti, zato bodo še kako nevarni. Beli se na goste ne ozirajo preveč, kajti sami imajo svoje skrbi. Te so v prvi vrsti povezane s porazom v Ljubljani, kjer je verjetno odpeljal še zadnji vlak za morebitno uvrstitev v Evropo. Ker je na drugi strani obstanek med prvoligaši že zagotovljen, lahko v moštvu pričakujemo določene rošade. Poškodovan je steber obrambe Bojan Dukič, ki ga muči »aduktor«, bolan pa je vezist Dejan Polič. Sploh za prvega je malo verjetno, da bo v petek igral. Tako bo tekma z Gorico lepa priložnost za igralce, ki so doslej igrali manj, da pokažejo, da so vredni dresa haloškega prvoligaša. Pred tekmo s Primorci, ki bo v petek ob 20. uri, v uspeh verjame tudi Miran Emeršič: »Verjamem, da je pred nami nova težka tekma, vendar pa igramo doma pred svojo publiko in verjamem v uspeh. Zanj bo treba igrati agresivno v obrambi, v napadu pa izkoristiti priložnosti, ki se bodo nedvomno ponudile. Resnično si želim, da bi končno zmagali proti Gorici, obenem pa dokazali, da še nismo za odpis glede evropskih tekmovanj.« tp 1. SNL, 27. krog: Zavrč - Gorica, v petek, 10. aprila, ob 20.00 v Zavrču Nogomet • 2. SNL Kidričani v tretje le preko Šenčurja? V 2. ligi so uvodni štirje spomladanski krogi nakazali, da bomo do konca prvenstva spremljali izenačeno in negotovo borbo za mesta, ki vodijo v 1. ligo. Po nekoliko slabšem uvodu so vodilni Krčani nanizali dve zaporedni zmagi, kar jim je ob spodrsljajih tekmecev pomagalo ohraniti lepo prednost. Konec tedna sta pomembni zmagi zabeležili ekipi Roltek Doba in Ankarana, Aluminij lahko žaluje za dvema točkama z Dravi-njo, še slabše pa so jo odnesli Kranjčani, ki so doma klonili proti Šenčurju. Prav Šenčur je naslednji tekmec Kidričanov, obe ekipi pa sta z 10 osvojenimi točkami (poleg Ankarana) najuspešnejši ekipi spomladanskega dela prvenstva. Trener Darko Pavlin je s svojo ekipo med drugim dvakrat premagal Triglav, podobno statistiko pa ima tudi proti Aluminiju. 4. krog: Šenčur - Aluminij 1:0 (0:0); strelec: Ljubi-jankič; 13. krog: Aluminij - Šenčur 0:1 (0:1); strelec: Ko-kalj. V ekipi Šenčurja velja izpostaviti nevarni napadalni dvo-jec Emir Ljubijankič - Enes Rujovič; slednji je kot novinec v dresu gorenjske ekipe spomladi zadel trikrat. Ekipa Šenčurja je glede na jesenski del slabša za Janeza Aljančiča, a se to za zdaj pri rezultatih ne pozna. Na drugi strani veseli dobra forma kidriče-vskega napadalnega dvojca Marko Nunič - Žiga Škoflek; prvi je spomladi zabil 5, drugi pa 4 zadetke. V ekipo se po odsluženi kazni vrača Leon Leuštek, ki bo zagotovo okrepil trdnost obrambe. Bo vse skupaj dovolj za prvo zmago v sezoni proti Šenčurju? JM 2. SNL, 20. krog: Šenčur - Aluminij, v soboto, 11. aprila, ob 19.00 v Šenčurju Tenis Rola v Neaplju le do ene zmage Blaž Rola (104.) se je po odigranem turnirju v Izraelu odpravil na jug Italije, kjer je igral na challenger turnirju z nagradnim skladom 106.000 evrov. Blaž je tokrat odigral prvi turnir na peščeni podlagi, prehod pa mu ni najbolje uspel. Med posamezniki je v 1. krogu izgubil 3:6, 1:6 proti domačemu povabljencu, 19-letnemu Gianluigiju Quin-ziju (389.). Rola je bil tokrat prijavljen tudi med dvojicami, kjer je združil moči s Hrvatom Di-nom Marčanom. V 1. krogu sta bila uspešna, saj sta 6:4, 6:2 ugnala 4. nosilca, Italijana Potita Staraca in Romuna Adriana Ungurja. V sredo sta bila v četrtfinalu njuna tekmeca Tajvanec Hsin-Han Lee in Italijan Alessandro Motti. Srečanje je bilo izjemno izenačeno, saj je v 1. nizu odločil en sam break. V drugem jih je bilo nekaj več (dva za dvojico Rola-Marčan, en za Lee-Motti), prišlo pa je do izenačenja v nizih. Odločal je tretji »master tie break«, ki sta ga bolje začela izkušenejša in višje rangirana Lee in Mot-ta (26 in 36 let) ter povedla 0:3. Rola in Marčan sta se vrnila in prišla do vodstva 8:7. Naslednje tri točke sta znova dobila tekmeca, ki sta se tako veselila uvrstitve v polfinale - 5:7, 6:3, 8:10. JM Vpis v TK Terme Ptuj Teniški klub Terme Ptuj vabi v svoje vrste vse mlade, ki bi se želeli pod vodstvom priznanih trenerjev pobliže spoznati s teniško igro. Informacije: 040 304 897 - Luka. Rokomet • NLB leasing liga V Škofji Loki brez Čudiča, priložnost za Kolmančiča Kratek premor med velikonočnimi prazniki so roko-metaši Jeruzalema izkoristili za polnjenje baterij pred zadnjimi štirimi tekmami (Ško-fja Loka, Slovan, Sviš Ivančna Gorica, Ribnica). »Prejšnji teden je večino treningov ekipa opravila s trenerjem za fizično pripravo Darkom Kneževičem, ta teden pa smo izkoristili za pripravo na tekmo proti Škofji Loki. Treningi so bili odlično obiskani in na razpolago so bile popolne tri sedmerice. Zaradi poškodbe je po posebnem programu treniral Bojan Čudič, ki ne bo zaigral na naslednji tekmi. Zato bo priložnost za mi-nutažo na poziciji srednjega zunanjega dobil 17-letni Miha Kolmančič. Naš cilj v zadnjih štirih krogih ostaja vsaj polovični izkupiček in verjamem, da nam bo uspelo izpolniti še ta zadnji zadani cilj,« nam je pred naslednjo tekmo zaupal trener Saša Prapotnik. Čeprav gre sezona h koncu in po navadi so za trenerje ter igralce najbolj mučni zadnji meseci v sezoni, je slika v Ormožu popolnoma drugačna. Odlično vzdušje, marljivo delo na treningih, kjer izkušeni igralci s pridom prenašajo svoje znanje na mlade perspektivne rokometaše, bo v prihodnosti zagotovo obrodilo sadove. Že zdaj lahko rečemo, da je za Ormožani dobra sezona, brez večjih pretresov na vseh področjih in takih sezon bi si v malem mestu ob Dravi želeli še v prihodnje. Tekma v Škofji Loki je na sporedu v soboto, 11. aprila, ob 20.00. uk Futsal • Finale U-21 Na vse ali nič V nedeljo, 12. aprila, se bo s povratno tekmo velikega finala končalo državno prvenstvo v futsalu za mladince do 21. leta starosti. Na tej tekmi bomo dobili odgovor na vprašanje, ali bo prvak Tomaž prvič ali Sevnica tretjič zapored. Pred povratno tekmo so Sevničani v vlogi favorita, saj imajo lepo prednost s prve tekme (6:2). Če bo varovancem Marjana Mag-diča in Mateja Gajserja uspelo preprečiti zadetke tekmecev iz kotov, avtov in protinapadov, bodo možno- sti za uspeh vsaj nekaj večje. Da so Sevničani premagljivi, so Tomaževčani pokazali že v januarju, ko so pri Veliki Nedelji tekmeca ugnali s 4:1. Tekma na Hardeku se bo začela ob 16.00. Pred tekmo leta v trdnjavi Hardek je trener Marjan Magdič povedal: »Praznike smo izkoristili za treninge, kjer smo odpravljali napake, ki so se nam dogajale v Sevnici. Nasprotnik je od nas precej bolj izkušen, saj sev-niški fantje že igrajo v 1. SFL. Domen Krnc je z desetimi zadetki celo najboljši strelec sevniške članske ekipe, ki je sezono končala na 6. mestu 1. SFL. S fanti smo odločeni dati vse od sebe in se s pomočjo naše publike dostojno posloviti od čudovite sezone. Sevnica je favorit, ampak če nam bo ponudila le trohico upanja v uspeh, bomo to izkoristili. Zaigrali bomo na vse ali nič.« Glede izkušenosti je ta povsem na strani Sevnice, saj so sevniški fantje povprečne starosti 19,81, tomaževski pa 18,30 leta. V nedeljo, 12. aprila, okrog 17.30 bomo izvedeli, kdo bo novi državni prvak. Upamo, da bomo v naslednji številki Štajerskega tednika poročali o »čudežu« v trdnjavi na Hardeku. uk Ekipa KMN Tomaž Picerija Ozmec U-21 bo v nedeljo skušala osvojiti naslov državnih prvakov. petek m 10. aprila 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tenis Košarka m PARKL 2014/15 - končnica Nina v Firencah do finala Slovenke so v Italiji zabeležile lep ekipni uspeh, najvišje se je prebila Nina Potočnik (druga z leve, ob njej trener Goran Djurdjevič). Mladi igralci in igralke so bili pretekli teden zelo aktivni na mednarodnih mladinskih ITF-turnirjih. 18-letna Nina Potočnik (Galtena) je bila v Firencah 1. nosilka (65. na ITF) na turnirju 2. ranga. Status je zelo dobro potrdila, saj se je uvrstila v finale. Nina je uvodne tri dvoboje dobila brez posebnega naprezanja, saj je tekmicam vse skupaj prepustila le sedem iger. V polfinalu se je v slovenskem obračunu merila s 14-letno Kajo Juvan, obe pa sta prikazali zelo dobro igro. Uspešnejša je bila izkušenej- ša Nina, ki je slavila v dveh nizih. Finalni obračun ji je za tekmico namenil 15-letno Ukrajinko Katarino Zavat-sko (ta je v polfinalu izločila 2. nosilko, Manco Pislak iz Slovenije). Nina je dvoboj odlično odprla in si priigrala prednost niza, a se je odlična Ukrajinka - ena najboljših igralk na svetu v svoji generaciji - pobrala in izenačila na 1:1. Odločal je tretji niz, v katerem je bila mlajša tekmica boljša za en break. Rezultat iz Italije bo Nini prinesel izboljšanje uvrstitve na mladinski ITF-lestvici. JM Mladinski ITF-turnir 2. ranga, Italija, posameznice: 1. krog: Potočnik (1.) - Bayerlova (Češka) 6:0, 6:0; 2. krog: Potočnik (1.) - Stefanini (Italija) 6:0, 2:2 prek.; četrtfinale: Potočnik (1.) - Udvardy (Madžarska) 6:3, 6:2; polfinale: Potočnik (1.) - Juvan (Slovenija) 6:3, 6:3; finale: Potočnik (1.) - Katarina Zavatska (Ukrajina) 6:4, 1:6, 4:6. Atletika • AK Ptuj Vstopajo v novo obdobje V sejni sobi športne dvorane Mladika je bil redni zbor članov Atletskega kluba Ptuj, na katerem je bilo na dnevnem redu osem točk. Ob poročilih za leto 2014 in načrtih za leto 2015 so bili izvoljeni tudi novi organi kluba: upravni odbor, nadzorni odbor, disciplinska komisija in strokovni svet. V upravnem odboru je prišlo do določenih sprememb, člani so sedaj predsednik dr. Aleksander Lorenčič, podpredsednik Aleš Bezjak, Mojca Gramc, David Hameršak, Rok Panikvar, Robert Prelog in Borut Kostanjevec. Drugi mandat v vlogi predsednika AK Ptuj je prevzel Aleksander Lorenčič, ki je o delu v klubu, željah in prvem mandatu povedal: »Sam lahko rečem, da so bila pretekla štiri leta uspešna. Določeni segmenti bi lahko bili uspešnej- ši, predvsem kar se tiče iskanja glavnega sponzorja kluba, kar bo ena mojih glavnih nalog oziroma nalog članov upravnega odbora v tem novem štiriletnem obdobju. Na drugi strani pa moram reči, da smo bili zelo uspešni na različnih tekmovanjih. Izstopajoče je leto 2014, saj so naši tekmovalci skupno osvojili kar 75 medalj, kar predstavlja velik uspeh za našo atletsko sredino. Ob tem bi rad poudaril, da smo ves čas dobro delali z mladimi v atletski šoli in to delo tudi predstavlja del prihodnosti našega kluba.« Na občnem zboru so podelili tudi tri posebna priznanja, ki so jih prejeli Franc Ivančič, Marija Pralija in Milan Cimerman (na fotografiji spodaj), ki že desetletja na različne načine pomagajo AK Ptuj. David Breznik V finalu Lenart in Adecco V soboto je v športni dvorani Gimnazije Ptuj potekal prvi zaključni večer košarkarske lige PAR-KL. Na odlično organizirani prireditvi so lahko številni gledalci videli tri zanimive tekme: eno za obstanek/napredovanje v 1. ligo in dve polfinalni za naslov prvaka. V 1. tekmi za obstanek oz. napredovanje v 1. ligo sta se merili ekipi KK Ptuj (predzadnji v 1. ligi) in KK Pra-gersko (drugouvrščeni v 2. ligi). Boljšo predstavo so pokazali gostje, ki so si pred povratno tekmo priigrali lepo prednost (zmaga s 13 točkami razlike). V prvem polfinalnem obračunu sta se pomerili ekipi KK Čiro Starše (2. v rednem delu) in KK Ajdas Lenart (3.). Obračun izenačenih ekip je v končnici dobila izkušenejša ekipa iz Lenarta, čeprav je v rednem delu s Staršani izgubila doma in v gosteh. Še bolj napeto je bilo v drugem polfinalu, v katerem sta se merili mariborski ekipi KK Adecco Maribor (1.) in MCAPRO Rams (4). V zelo kakovostni tekmi so imeli ramsovci pred zadnjo četrtino 9 točk prednosti, a so se igralci Adecca vrnili in končnico zaradi »daljše klopi« odločili v svoj prid. V finalu bodo Adeccovci Foto: Črtomir Goznik V tekmi za obstanek med KK Ptuj in KK Pragersko so bili boljši gostje iz Pragerskega. nastopili tretjič zapored, Le-nartčani pa prvič. V rednem delu in pokalnem obračunu so bili v vseh treh tekmah uspešnejši Mariborčani, a finale je vendarle tekma zase ... Organizatorji in vodstvo lige so za zadnji dan v soboto, 11. aprila, pripravili številne podelitve medalj in pokalov, krona pa bo finalni nastop med ekipama Adecco Maribor in Ajdas Lenart. Iz 1. lige je sicer izpadla zadnjeuvrščena ekipa ŠD Kidričevo, v 1. ligo pa je neposredno napredovala zmago- Tekma za obstanek/ napredovanje v 1. ligo: KK Ptuj - KK Pragersko 67:80. Polfinale: KK Čiro Starše - KK Ajdas Lenart 62:67, KK Adecco Maribor - MCAPRO Rams 73:72. valka 2. lige, ekipa Rogaška rekreativci. JM Spored finala (sobota, 11. aprila): ob 14.00, tekma za obstanek: KK Pragersko - KK Ptuj ob 16.30, tekma za 3. mesto: Čiro Starše - MCAPRO Rams ob 19.00: tekma za 1. mesto: KK Adecco MB - KK Lenart Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Uspešen vikend budi upe tudi za Pokal Poli Praznični konec tedna so bili sila aktivni tudi v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj. Mlajši mladinci so v petek in soboto nastopali v Poreču, kategorije dečkov pa v Vara-ždinu. Skupaj so dosegli kar nekaj vidnih rezultatov, kar je seveda odličen obet pred prvim vrhuncem sezone. V nedeljo, 12. 4., bodo namreč najboljši mladi kolesarji iz Slovenije in tujine pedale vrteli na Ptuju na dirki Pokal Poli 2015. Za mlajše mladince je v petek in soboto v Poreču potekala mednarodna etapna dirka, ki je štela za kvalifikacije za olimpijado mladih v Gruziji julija. Za KK Perutnina Ptuj so nastopili Luka Sa-gadin, Jernej Paj, Marko Hozjan, Nace Malovič, Jan Medved in Tilen Žagar. V petek je kolesarje čakal gorski prolog, ki ga je najbolje končal Sagadin, ki je zasedel izvrstno 3. mesto. Sobotno etapo v okolici Poreča - dolgo 70 km - je zaznamovalo slabo vreme, ki je močno krojilo dirko. V skoraj zimskih razmerah, vetru in dežju je veliko kolesarjev odstopilo zaradi podhladitve. Sagadin je s svojo ekipo vztrajal do konca in spet zasedel odlično 3. mesto. Ta rezultat ga je na 3. mesto uvrstil tudi v generalni razvrstitvi. Dober rezultat je uspel tudi Hozjanu in Paju, ki sta bila 10. in 15. Foto: Marjan Kelner Skupinska slika kolesarjev KK Perutnina Ptuj - dečki C - v sredini je zmagovalec Žan Žnidar. Dečki so na velikonočni ponedeljek nastopili na 59. VN Varaždinske županije. Nastopili so vsi hrvaški klubi ter iz Slovenije Perutnina Ptuj in Lenart, dirka pa je štela za hrvaški pokal. Zaradi močnega severnega vetra so bile razmere zelo težke, kar pa kolesarjev Perutnine Ptuj ni zmotilo, saj so pri dečkih C zasedli prva štiri mesta. Slavil je Žan Žnidar pred Aljažem Poropatom, Andrejem Majnikom in Vidom Jeromlom. Tudi pri dečkih B je slavil član PP. To je bil Enej Klasinc pred Mi- hom Muršcem, 5. pa je bil Filip Teo Vidovič. Podobno je bilo v najstarejši kategoriji dečkov, kjer je slavil Aljaž Ljubec, njegov uspeh pa je s 5. mestom dopolnil Gašper Polanec. tp V nedeljo vsi na Ptuj Pokal Poli, tradicionalna preizkušnja za mlajše kategorije in letos tudi amaterske kolesarje, bo tokrat na Ptuju prvič potekal že v aprilu. To bo prvi izmed vrhuncev sezone, na Ptuju pa kolesarje čaka zdaj že vsem dobro znana, a sila razgibana krožna dirka (krog je dolg 8,2 km). V organizaciji KK Perutnina Ptuj bodo v najstarejšem slovenskem mestu pedale vrteli starejši mladinci, mlajši mladinci, kategorije dečkov amaterji in dekleta. Start prve dirke bo ob 9. uri, glede na napovedano lepo in toplo vreme pa se pričakuje tudi lep obisk. Mladi ptujski kolesarji so si z letošnjimi dozdajšnjimi izidi nedvomno zaslužili bučno podporo ob progi. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 10. aprila 2015 Nogomet • 3. SNL sever, Superliga Dve kontri, dva zadetka, tri točke 3. SNL sever: Vodilni trojki le ena sama točka Saj ni res, pa je, bi lahko dejali ob nekaterih doseženih rezultatih 16. kroga 3. lige sever. Vodilni Maribor B si je privoščil manjšo blamažo proti Šentjur-čanom, Drava ni mogla streti odpora Ravenčanov, Podvin-čani pa so doma klonili proti Radeljčanom. Tako je vodilna trojka namesto pričakovanih devetih točk vpisala le eno. To potrjuje tezo, da je nogomet še vedno sila nepredvidljiva igra, v kateri so se v tem krogu zmag veselili Šmarje pri Jelšah, Aj-DAS Lenart in Korotan Prevalje. REZULTATI 16. KROGA: Drava Ptuj - Fužinar Noži Ravne 1:1 (0:1). Podvinci Betonarna Kuhar - Radlje 0:2 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius 1:0 (0:0), Malečnik - AjDAS Lenart 1:2 (1:2), Korotan Prevalje - AHA Emmi Bistrica 1:0 (0:0), Maribor B - Fosilum Šentjur 0:3 (0:1); Tekma Šampion - Koroška Dravograd je bila prestavljena na 13. maj. 1. MARIBOR 16 14 0 2 57:20 42 2. DRAVA PTUJ 16 11 3 2 48:21 36 3. PODVINCI KUHAR 16 9 2 5 31:21 29 4. FOSIL. ŠENTJUR 16 8 1 7 29:31 25 5. ŠAMPION 15 8 0 7 39:31 24 6. FUŽINAR RAVNE 16 5 8 3 26:21 23 7. ŠMARJE PRI JEL. 16 7 2 7 27:24 23 8. KOR. DRAVOGRAD 15 6 4 5 26:21 22 9. KOROT. PREVALJE 16 7 1 8 25:27 22 10. RADLJE 16 6 3 7 32:28 21 11. MONS CLAUDIUS 16 6 1 9 18:43 19 12. AjDAS LENART 16 6 0 10 17:29 18 13. MALEČNIK 16 3 1 11 22:47 10 14. A. E. BISTRICA 16 2 0 15 10:43 6 PODVINCI BETONARNA KUHAR - RADLJE 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Karničnik (27.), 0:2 Sredenšek (87.) PODVINCI BETONARNA KU- 9 > iMIM ■ i ■ a Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev so kljub premoči v igri proti Radeljčanom ostali brez točk. HAR: Klasinc, Frangež, Bru-men (od 83. Svenšek), Naric, Lah, Belšak, Sagadin, Osterc, Zagoršek, Podbrežnik, Toplak (od 62. Požegar). Trener: Miran Ljubec. Nogometaši Podvincev so očitno »prelahko« vzeli srečanje z Radljami, ki so skozi vseh 90 minut igrali sila defenzivno in so bili nevarni le iz protinapadov. Iz dveh so dosegli tudi dva zadetka in se nepričakovano veselili zmage. Domači igralci se tokrat niso najbolje znašli proti trdim in nepopustljivim gostom ter so kljub veliki premoči v posesti žoge le nekajkrat prišli v dobro situacijo za zaključni strel. V prvem polčasu je Toplak zadel vratnico, Belšak je streljal za las mimo vrat, medtem ko je nevarno z glavo streljal tudi Lah. Nogometaši Radelj so ves čas čakali na protinapade, svojo priložnost v 27. minuti so tudi izkoristili. Prvi strel go- stov je sicer vratar Klasinc še obranil, a se je žoga odbila do Karničnika, ki jo je pospravil v gol - 0:1. Tudi v nadaljevanju se situacija na igrišču ni spremenila, saj so Podvinčani napadali, Radeljčani pa so se silovito branili. Posest žoge je bila izrazito na domači strani, a so bili varovanci Mirana Ljubca še najbolj nevarni iz standardnih situacij - prekinitev. Kljub igralcu manj - pri Podvincih je bil izključen Zagoršek - so šli v popolno tveganje in so puščali veliko prostora v obrambi. Radeljčani so to izkoristili še za en nasprotni napad, v katerem je z odmerjenim strelom s kakšnih 16 metrov končni izid 0:2 postavil Sredenšek. David Breznik Superliga: Stojnci iz Ormoža z zmago REZULTATI 14. KROGA: Hajdina - Apače 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Pulko (10.), 1:1 Štumberger (15., iz 11-m); Bukovci - Cirkulane 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Belšak (41.), 1:1 Habrun (77.); Carrera Optyl Ormož - Stojnci 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Priher (42.), 0:2 Kokot (89.); Središče ob Dravi - Gerečja vas 0:2 (0:2); strelca: 0:1 To-minc (20.), 0:2 Leben (45.); Videm - Boč Poljčane 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Muric (5.), 2:0 Škvaric (18.). 1. VIDEM 14 11 0 3 39:14 33 2. GEREČJA VAS 14 10 2 2 44:10 32 3. C. O. ORMOŽ 14 10 1 3 39:16 31 4. STOJNCI 14 9 2 3 34:9 29 5. SREDIŠČE 14 6 2 6 28:37 20 6. HAJDINA 14 4 3 7 18:27 15 7. APAČE 14 4 1 9 19:46 13 8. CIRKULANE 14 3 3 8 16:24 12 9. BUKOVCI 14 2 3 9 19:37 9 10. BOČ POLJČANE 14 2 1 11 14:50 7 tp Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Uspešen vstop v novo kasaško sezono Kasaški klub Ljutomer je s tradicionalno uvodno konjeniško prireditvijo na velikonočni ponedeljek uspešno vstopil v novo kasaško sezono. Na ljutomerskem hipodromu se je v vetrovnem vremenu zbralo okoli 400 gledalcev, ki so spremljali šest točk sporeda, v katerem se je pomerilo 47 konj iz sedmih slovenskih klubov (Stožice Ljubljana, Komenda, Posavje Krško, Slov. gorice Lenart, Šentjernej, Ljutomer). Gostitelji so z najštevilnejšim zastopstvom prvi tekmovalni dan končali zelo uspešno, saj so zmagali kar v petih dirkah. Začetek je bil več kot spodbuden s številnimi dobrimi kilometrskimi dosežki in postavljenimi osebnimi rekordi. V osrednji rejski dirki avtohtone pasme Ljutomerski kasač je bilo prijavljenih deset kasačev, žal sta zaradi poškodbe odpadla dva (Filipana Goal in Dante MS), izkazal pa se je 7-letni žrebec Florko v družinski navezi Darka in Boruta Sodca s suvereno predstavo, saj je bil najhitrejši Florko je bil zmagovalec rejske dirke Ljutomerski kasač. na startu in v cilju. Naslednje kasaške dirke bodo 19. aprila v Ljubljani. REZULTATI: 1. dirka za 3- do 14-l. kasače, brez zaslužka 1600 me- trov: 1. Delux MS (Mi. Slavič) 1:20,8, 2. Insa (Ma. Slavič) 1:20,9, 3. Home by Ten (Ser-šen, vsi Ljutomer) 1:21,2. 2. dirka za 3- do 14-l. kasače, zaslužek do 2000 EUR, 1600 metrov: 1. Luther King (Jo. Sa- gaj ml.) 1:18,8, 2. Ela (Vajs, oba Ljutomer) 1:18,9, 3. Morana Peška (A. Gorenc, Stožice) 1:19,6. 3. dirka za 3- do 14- 1. kasače, zaslužek do 4000 EUR, 1600 metrov: 1. Dream Teacher (P. Zadel ml.) 1:18,3, 2. Tars Stars (Ja. Sagaj, oba Ljutomer) 1:18,3, 3. Ginger-snap (M. Gorenc, Šentjernej) 1:19,9. 4. dirka za 3- do 14-l. kasače, zaslužek do 8000 EUR, 1600 metrov: 1. Jurko (Arnol, Komenda) 1:16,7, 2. Sanger MS (Mi. Slavič, Ljutomer) 1:16,9, 3. Morfej Peški (A. Gorenc, Stožice) 1:16,9. 5. dirka za 5- do 10-l. kasače, rejska dirka Ljutomerski kasač, 2100 metrov: 1. Florko (D. Sodec ) 1:18,8, 2. Lady Luna (Hanžekovič) 1:19,2, 3. Rosso (Cimerman, vsi Ljutomer) 1:19,3. 6. dirka za 3- do 14-l. kasače, start iz obrata na 2140 do 2160 metrov: 1. Jasa GL (Zorko) 1:19,1 (2140 metrov), 2. Vic Attack (Jo. Sagaj ml.) 1:18,5 (2160 metrov), 3. Orsoinpiedi (Šadl, vsi Ljutomer) 1:18,7 (2160 metrov). NŠ Foto: NS Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 27. KROGA - PETEK ob 18.00: Celje - Rudar; PETEK ob 20.00: Zavrč - Gorica; SOBOTA ob 16.00: Luka Koper -Maribor; SOBOTA ob 20.05: Domžale - Olimpija; NEDELJA ob 16.00: Krka - Kalcer Radomlje. 2. SNL PARI 20. KROG - SOBOTA ob 16.30: Ankaran Hrvatini -Šmartno 1928, TKK Tolmin - Roltek Dob, Farmtech Veržej - Triglav Kranj, Dravinja Kostroj - Krško; SOBOTA ob 19.00: Šenčur - Aluminij. 3. SNL SEVER PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Mons Claudius - Drava Ptuj, Koroška Dravograd - Podvinci Betonarna Kuhar, AHA Emmi Bistrica - Maribor B, AjDAS Lenart - Šmarje pri Jelšah, Fužinar Noži Ravne - Radlje; NEDELJA ob 16.00: Šampion -Korotan Prevalje; Fosilum Šentjur - Malečnik. SUPER LIGA PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Hajdina - Videm, Apače - Bukovci, Cirkulane - Carrera Optyl Ormož, Gerečja vas - Boč Poljčane; NEDELJA ob 16.00: Stojnci - Središče. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Lovrenc, Leskovec - Podlehnik; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 16.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Markovci, Gorišnica - Tržec. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Pragersko 75 - Haj-doše, Polskava avtoprevozništvo Grobelnik - Grajena, Rogoz-nica - Oplotnica, Majšperk - Makole. Rokomet • 1. A DRL (m) 23. KROG: Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 20.00) 1. B DRL (m) 22. KROG: Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl (SOBOTA ob 19.00); Mokerc Ig - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.30); Črnomelj - Drava Ptuj (SOBOTA ob 20.00) 1. B DRL (ž) 2. KROG KONČNICE od 1. do 4. mesta: Tenzor DP Logik Ptuj - Brežice (SOBOTA ob 16.30) Boks • Zavec - Yengoyan v Mariboru Dejan Zavec se bo v soboto okrog 22. ure v mariborski športni dvorani Tabor boril za naslov svetovnega prvaka po verziji WBF supervelterski kategoriji. Naš šampion se bo pomeril z Belgijecem armenskih korenin Sashom Yengoyanom. Judo • 28. Pokal Ptuja Judo klub Drava Ptuj bo v soboto v športni dvorani Center izvedel 28. Pokal Ptuja v judu. To mednarodno prvenstvo se začne za mladinsko kategorijo ob 10. uri, finalni obračuni so predvideni ob 12.30. Ob 13.30 se začne tekmovanje v mlajši članski kategoriji, finalni obračuni so predvideni ob 16. uri. Kolesarstvo • Pokal Poli Kolesarski klub Perutnina Ptuj v nedeljo organizira Pokal Poli 2015. Na krožni vožnji s startom in ciljem na Volkmerjevi cesti bodo od 9. ure naprej tekmovali dečki C., B. in A., deklice C., B. in A., mlajše mladinke, starejše mladinke, članice, mlajši mladinci, mladinci in amaterji. Košarka • PARKL - končnica V soboto bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj v organizaciji KK Ptuj potekal finalni dan PARKL Peak 2015. Ob 14.00 se bosta na povratni tekmi za nastopanje v prvi PARKL Peak ligi pomerili ekipi KK Pragersko in KK Ptuj. Ob 16.30 bo tekma za 3. mesto med KK Starše Čiro in MCAPRO - RAMS, ob 19. uri pa bo še tekma za 1. mesto med KK Ajdas Lenart in KK Adecco Maribor. Futsal • Finale U-21 FINALE, POVRATNA TEKMA: Tomaž Picerija Ozmec - Potočje projektiranje Sevnica (NEDELJA, 12. 4., ob 16.00 na Harde-ku) - prva tekma se je končala z zmago ekipe Sevnice 6:2). FINALE U-13 FINALE, 1. tekma: FC Ptuj - ŠD Extrem A (NEDELJA, 12. 4., ob 15.00 v dvorani Center) David Breznik petek m 10. aprila 2015 Šport, šport mladih Štajerski 15 Šolski šport • Odbojka Napredovali ekipi OŠ Videm-Leskovec in OŠ Hajdina Nogomet • Mlajše kategorije Konec marca in v začetku aprila je v Cirkovcah potekalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učenke letnika 2002 in mlajše. Izmed pet nastopajočih ekip so se štiri uvrstile na finalni turnir. V tesnih in napetih obračunih izenačenih ekip je 1. mesto osvojila ekipa OŠ Videm-Leskovec s tremi zmagami, druge ekipe so dosegle po eno zmago in dva poraza. Daljšo so potegnile članice ekipe OŠ Hajdina, ki so si zagotovile napredovanje na območno tekmovanje. Rezultati finala: Cirkovce - Breg 2:1, Breg -Videm-Leskovec 1:2, Hajdina -Breg 1:2, Hajdina - Videm-Le-skovec 1:2, Cirkovce - Hajdina 1:2, Videm-Leskovec - Cirkov-ce 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Videm-Leskovec 2. OŠ Hajdina 3. OŠ Breg 4. OŠ Cirkovce 5. OŠ Ljudski vrt JM ... OS Hajdina sta se uvrstili na območno tekmovanje. Športna zveza Ljutomer Miro Steržaj častni član Člani skupščine Športne zveze (ŠZ) Ljutomer so na rednem letnem zboru pregledali delovanje v preteklem letu in sprejeli programske smernice za 2015. V skladu s strategijo razvoja športa in usmeritvami, sprejetimi na lanski seji skupščine, se je predsedstvo ŠZ opredelilo o pobudi, da se v skladu s kriteriji izberejo Prleški športni junaki, ki se bodo trajno name- 1. SML REZULTATI 22. KROGA: Koper - Bravo Publikum 3:1 (0:1), Šampion - Maribor Branik 0:2 (0:1), Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje 5:2 (3:0), Interblock - Domžale 4:2 (2:1), Krško - Ilirija Extra-Lux 0:3 (0:1), NOGA Triglav - Krka 2:1 (0:1), Aluminij - VOC Celje 3:0 (1:0), Elta Izola - Gorica 1:3 (0:3). 1. DOMŽALE 2. KOPER 3. GORICA 4. MARIBOR B. 5. INTERBLOCK 6. ALUMINIJ 7. B. PUBLIKUM 8. VOC CELJE 9. OLIMPIJA LJ. 10. ŠAMPION 11. ILIRIJA EXTRA 12. RUDAR VEL. 13. KRŠKO 14. KRKA 15. N. TRIGLAV 16. ELTA IZOLA ALUMINIJ - VOC CELJE 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Rogina (40.), 2:0 Petrovič (54.), 3:0 Rogina (88.) ALUMINIJ: Pungartnik, Novak, Pucko, Zorec, Zdovc, Petrovič, Pintarič, Brodnjak, Križan, Rogina, Morina. Trener: Bojan Špehonja 1. SKL REZULTATI 22. KROGA: Aluminij - Celje 1:1 (0:1), Koper - Bravo Publikum 0:1 (0:0), Šampion - Maribor Branik 1:3 (1:1), Olimpija Ljubljana -Rudar Velenje 6:2 (3:2), Interblock - Domžale 2:3 (1:1), Elta Izola - Gorica 0:3 (0:1), Krško - Ilirija Extra-Lux 1:0 (1:0), NOGA Triglav - Krka 1:1 (0:1). 1. MARIBOR BR. 22 17 2 3 69:24 53 2. DOMŽALE 22 17 1 4 61:19 52 3. NOGA TRIGLAV 22 14 5 3 50:26 47 4. B. PUBLIKUM 22 14 1 7 37:17 43 22 16 5 1 64:21 53 22 15 2 5 70:31 47 22 14 3 5 71:27 45 22 13 5 4 40:26 44 22 14 1 7 46:28 43 22 13 1 8 50:36 40 22 12 2 8 39:24 38 22 9 6 7 48:41 33 22 9 5 8 48:37 32 22 10 1 11 32:43 31 22 6 2 14 29:41 20 22 6 1 15 28:55 19 22 4 6 12 34:64 18 22 4 5 13 25:46 17 22 4 3 15 17:49 15 22 2 2 18 23:95 8 _ Foto: Črtomir Goznik V lokalnem derbiju Lige U-15 vzhod je ekipa Aluminija (rdeči dresi) ugnala ekipo Drave. 5. ALUMINIJ 22 13 3 6 48:24 42 6. OLIMPIJA LJ. 22 12 4 6 44:26 40 7. KRŠKO 22 12 3 7 32:24 39 8. KOPER 22 9 4 9 26:26 31 9. GORICA 22 9 2 11 43:34 29 10. CELJE 22 7 6 9 27:30 27 11. INTERBLOCK 22 8 2 12 28:48 26 12. KRKA 22 6 3 13 26:40 21 13. ILIRIJA EXTRA 22 4 4 14 14:46 16 14. RUDAR V. 22 5 1 16 21:56 16 15. ŠAMPION 22 4 3 15 21:54 15 16. ELTA IZOLA 22 3 0 19 17:70 9 ALUMINIJ - CELJE 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Kovač (21.), 1:1 Ploj (74.) ALUMINIJ: Hrastnik, Kučič, Mesarič, Bajraktaraj, Pivec, Lončarič, Bračko, Vajda (od 57. Klinc), Perger (od 60. J. Elšnik), Ploj, Milič. Trener: Boštjan Ze-mljič Liga U-15 vzhod REZULTATI 19. KROGA: Drava Ptuj - Aluminij 0:6 (0:3), Šampion - Aha Emmi Bistrica 0:1 (0:0), Maribor Branik - Ko-rotan Prevalje 8:0 (3:0), Farmtech Veržej - Krško 0:4 (0:1), Rudar Velenje - Dravinja 2:0 (1:0), Žalec - Pobrežje Maribor 3:0 (0:0), Robert Koren Dravograd - Celje 0:4 (0:2). 1. MARIBOR BR. 19 18 1 0 90:7 55 2. CELJE 19 13 3 3 44:17 42 3. ALUMINIJ 19 13 1 5 72:19 40 4. KRŠKO 19 11 5 3 46:13 38 5. DRAVOGRAD 19 11 2 6 40:24 35 6. RUDAR V. 19 8 4 7 37:21 28 7. FARMT. VERŽEJ 19 8 2 9 40:53 26 8. DRAVINJA 19 7 4 8 33:49 25 9. A. E. BISTRICA 19 4 9 6 18:20 21 10. ŽALEC 19 5 5 9 17:37 20 11. DRAVA PTUJ 18 5 3 10 22:38 18 12. ŠAMPION 19 5 2 12 23:51 17 13. POBREŽJE MB 19 2 2 15 25:68 8 14. K. PREVALJE 18 0 1 17 12:102 1 DRAVA PTUJ - ALUMINIJ 0:6 (0:3) STRELCI: 0:1 Mrkaljevic (23.), 0:2 Mrkaljevic (30.), 0:3 Prelec (35.), 0:4 Prelec (55.), 0:5 Karlovčec (62.), 0:6 Mrkaljevic (70.). DRAVA PTUJ: Lovrec, Dre-venšek, Cvikl, Magdič, Šegula, Bojnec, Rogina (od 66. Gonza), Šalamun, Koren (od 62. R. Vi-dovič), Lovenjak, P. Vidovič (od 43. Matjašič). Trener: Gregor Beranič. ALUMINIJ: Milic, Džankič (od 53. Svenšek), Očko, Kova-čec, Geršak (od 64. Petrovič), Flajšman (od 48. Štorek), Mesarič (od 46. Karlovčec), Pola-nec (od 62. Jauk), Prelec, Ovčar, Mrkaljevic, Trener: Borut Kolar. 2. SML, 2. SKL REZULTATI 17. KROGA: MLADINCI: Pohorje - Drava 0:0; KADETI: Pohorje - Drava 0:7 (0:3). SKUPNA LESTVICA: 1. FARMT. VERŽEJ 34 26 4 4 97:20 82 2. DRAVINJA 34 24 7 3 106:39 79 3. NŠ MURA 34 24 2 8 99:38 74 4. DRAVA PTUJ 34 23 4 7 129:37 73 5. NŠ R. KOREN 34 16 5 13 67:40 53 6. GUMMI MIRAL 34 15 5 14 57:57 50 7. MALEČNIK 32 14 7 11 63:60 49 8. ŠMARTNO 1928 34 14 4 16 48:57 46 9. A. E. BISTRICA 34 13 3 18 62:84 42 10. NAFTA 1903 34 12 2 20 48:84 38 11. POHORJE 32 9 4 19 39:80 31 12. KOVINAR MB 34 8 3 23 36:123 27 13. ŽELEZNIČAR 34 3 9 22 34:86 18 14. MIKLAVŽ/D. 34 3 5 26 38:118 14 JM Nogomet • Turnir U-11 Miro Steržaj z listino častnega predsednika ŠZ Ljutomer stili v avli športne dvorane ŠIC ali v drugem primernem objektu ljutomerskega športno-re-kreativnega centra. Sprejeti kriteriji so zajemali prejemnike Bloudkovih priznanj, udeležence olimpijskih iger (OI) in naj športnike Slovenije (Jugoslavije). V izboru so - prejemniki Bloudkovih plaket oziroma nagrad: Miro Steržaj (1965 in 1968), Ljerka Zemljič (1966), Tone Žnidarič (1968), Konjeniški klub Ljutomer (1977), Ivan Peršak (1982), Jože Šumak (1988), Tone Ficko (2014); udeleženca OI: Branko Bede-kovič (Sydney 2000, rokomet) in Urška Potočnik (mladinske OI Singapur 2010, judo); športnica Jugoslavije: Milica Zemljič Šumak (atletika, 1951). Na skupščini je bil za častnega predsednika ŠZ imenovan Miro Steržaj, ustanovni član in prvi predsednik takratne športne organizacije v Ljutomeru (1962), sicer legendarni kegljač svetovnega formata, športnik stoletja ŠZ Ljutomer in častni občan občine Ljutomer. NŠ Dravi turnir v Kopru V Kopru je bil odigran tridnevni 3. Velikonočni turnir Sport Tourism Portorož za kategorijo U-11. Na njem sta uspešno nastopali ekipi Drave in Aluminija. Na Bonifiki je igralo 19 ekip iz BiH in Slovenije. Ptujčani so na poti do finala v svoji pred-tekmovalni skupini zabeležili štiri zmage, saj so premagali FC Koper 2, FK Borac Banja Luka 1, NK Ajdovščina in NK Portorož Piran 2. V skupini 2 je bila podobno uspešna ekipa iz Kidričevega, kije premagala NK Portorož Piran 1, FC Koper 1, FK Borac Banja Luka 2 in NK Bravo. Tako sta štajerski ekipi igrali finale. Finale: NŠ DRAVA - NK ALUMINIJ 0:0 (3:2, po kazenskih strelih) Iz vrst Drave prihajata najboljši vratar (Miha Petrovič) in igralec turnirja (Klemen Mlakar), najboljši strelec je bil Žan Lavrič (NK Bravo), nagrado za najboljšega trenerja pa je dobil Damjan Metličar (NK Aluminij). DB Ekipa Drave U-11 je zmagala na turnirju v Kopru. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ___________"3*8______ NAROCU.NICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Foto: Nš 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 10. aprila 2015 Od tod in tam Foto: Damjan Simenko Juršinci •:• V sobotni spomladanski čistilni akciji se je kar 420 udeležencev lotilo čiščenja obcestnih jarkov in robov cestišč. Zbrali so okrog 1.040 kg mešanih komunalnih odpadkov. »Sodelovalo je približno 420 udeležencev, od tega 200 šolskih otrok, pa tudi zaposleni iz OŠ Juršinci. Pobirali so odpadke, odvržene ob cestah (papir, plastična in pločevinska embalaža ter ostali odvrženi odpadki),« so sporočili z občine in dodali, da na večja odlagališča niso naleteli. Po čistilni akciji so na predlog Čebelarskega društva Juršinci posadili še okrog 50 sadik lip, ki tako že krasijo sam center Juršincev. »Odločitev za lipe je izhajala iz praktičnega razloga, kajti lipa je izrazito medovito drevo in v občini je veliko čebelarjev. Lipa nosi tudi sporočilo vrednost, ker je simbol slovenstva, hkrati pa tudi simbol človeške povezanosti z naravo in nas spominja na osnovne vrednote v življenju. Sadike je financirala občina, strošek je bil 70 evrov,« so še sporočili z občine. ML Foto: jš Leskovec •• V turističnem domu Turističnega društva Klo-potec Leskovec je njihov aktiv žena za velikonočne praznike pripravil razstavo pirhov, zajčkov, piščančkov, pomladanskih aranžmajev in vezenin - skratka vsega, s čimer gospodinje že od nekdaj polepšajo praznike. Kot je povedala predsednica TD Leskovec Ida Vindiš Belšak, so se njihovemu vabilu na razstavo poleg številnih domačih članic odzvala tudi društva iz domače občine in od drugod: Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas, Društvo žensk Pobrežje, Aktiv žena Dolena, učenci OŠ Videm in Leskovec, videmski vrtec Sonček in Društvo upokojencev Gorišnica - sekcija Cvetje v jeseni. Odprtja razstave so se udeležili župan in občinska svetnika, domačini in gostje od drugod - tudi gorišniški upokojenci, blagoslovil pa jo je domači župnik Edi Vajda. Razstava, s katero so predvsem ustvarjalke različnih poslikanih pirhov dokazale, da njihova domišljija res nima meja, je bila na ogled do nedelje zvečer. Sela ••• V množici prazničnih dogodkov, ki so se zvrstili minuli konec tedna, je bila zanimiva tudi razstava na Selih v občini Videm. Članice Aktiva žena Sela - okrog 15 jih šteje društvo, ki ga vodi Tilika Vidovič - so praznične velikonočne dneve polepšale tudi s svojimi izdelki. Razstavile so jih v selskem župnijskem domu, nastajali pa so pod mentorstvom neumorne Milene Sitar, ki ji nikoli ne zmanjka zanimivih zamisli. Gospa Milena je pred leti prišla na Sela iz Savinjske doline in s svojimi idejami, kaj vse lahko ustvarijo domiselne ženske roke, navdušila domačinke, tako da ustvarijo neštete privlačne izdelke. Tokratni so bili velikonočno obarvani: pirhi na sto in en način, ptički, pomladno cvetje in drugo okrasje, pa še kakšna potica se je znašla vmes. Mamam, babicam in tetam so se na razstavi s svojimi izdelki pridružili tudi šolarji in vrtičkarji s Sel. Nad razstavo so bili obiskovalci, ki so se zvrstili od četrtke do ponedeljka, navdušeni in presenečeni, ker v njihovem kraju živijo tako ustvarjalne ženske. Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Ukinjena linija ponovno vzpo Arriva brezplačno po otr V začetku meseca je šolski avtobus ponovno zapeljal v naselje Rjavci do obračališča Javšovec, njimi tudi otroke bivšega župana Francija Krepša. Kot je pojasnila županja Darja Vudler, so se zov (Arriva Slovenija) dogovorili, da bo ukinjeno linijo do konca leta izvajal brezplačno. Po tem, ko so nekateri starši otrok grozili z izpisom otrok iz podružnične šole Vitomarci, ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vito-marci Mirko Žmavc pa opozarjal, da bi to lahko privedlo do novih kombiniranih oddelkov in celo odpuščanj, je občina Sveti Andraž skupaj z vodstvom OŠ Cerkvenjak-Vitomar-ci in izvajalcem šolskih avtobusnih prevozov le našla začasno rešitev. Kot je namreč pojasnila županja Darja Vudler, so se do- Spomnimo, da je bila sedaj že ponovno vzpostavljena šolska linija, ki je sprožila številna nesoglasja, ukinjena z novim letom, ko je v veljavo stopila nova pogodba z avtobusnim prevoznikom. Kot je takrat hitela pojasnjevati županja, je razpis, v katerem omenjena linija ni bila predvidena, lani jeseni objavil nekdanji župan Franci Krepša. v v govorili, da bo Arriva Slovenija linijo Hvaletinci-Javšovec-Gi-do konca šolskega leta brez- bina (odsek Rjavci). »Občina je plačno izvajala ukinjeno šolsko dala soglasje,« je pri tem dodala Vudlerjeva. Starši o izpisu otrok ne razmišljajo več Da je avtobus z začetkom tega meseca ponovno začel pobirati otroke na obračališču Javšovec, je potrdila tudi ena izmed mam otrok, ki sicer ni želela biti imenovana: »Veseli smo starši, predvsem pa so veseli otroci, da je ta zadeva končno dobila posluh in epilog ter je ugodno rešena v korist, predvsem pa varnost naših otrok. Končno so nekatere osebe doumele, da je varnost naših najmlajših, otrok najpomembnejša. Ne vem pa, zakaj je bilo potrebnih tri mesece prepričevanj in dokazovanj, zakaj je ukinjena linija dobra, pomembna in varna. Upam, da ta ponovna uvedba linije ni spet samo začasna in bomo morali spet in znova razpravljati in dokazovati o obstoju te linije prevoza otrok. Opcija izpisa otrok ostaja, ker pa se je zadeva pozitivno rešila in uredila, o tem sedaj ne razmišljamo. Največ zaslug in velika zahvala gre tu predvsem ravnatelju Žmavcu, ki je imel posluh za nas starše in se je zelo trudil, sodeloval in nam pomagal rešiti nastalo situacijo in problem s prevozom.« Bo tudi z novim šolskim letom linija ostala? Kljub temu pa je županja še vedno prepričana, da razloga za ohranitev ponovno vzpostavljene linije ni. »Moje mnenje sicer ostaja nespremenjeno. Torej mislim, da ni potrebe po tej liniji, ker ne gre za nevarno pot. Občina pa zagotavlja, kar mora,« je povedala županja in še dodala, da se bodo pred začetkom novega šolskega leta zadeve lotili celovito: »Pri nas namreč nikoli ni deloval svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nimamo varnostnega sosveta, kar imajo vse občine, prav tako nimamo varnostnega načrta poti otrok v šolo, tako da nimamo nobenih dokumentov. Sedaj moramo najprej to urediti in najti argu- Fotografija je simbolična mente, kje so nevarne poti. Z novim šolskim letom bomo šli v nov razpis. Svet za preventivo je že začel delovati, ustanoviti moramo še varnostni sosvet ter izdelati načrt varne poti v šolo, da bomo imeli neko podlago in bo torej veljalo enako za vse. Tudi starše je treba vprašati, kdo sploh je zainteresiran za šolski prevoz. Ker lahko se zgodi, da boš hodil po nekoga, pa ne bo nihče stopil gor. Tako da bomo pred naslednjim šolskim letom k zadevi pristopili celoviteje in pravočasno, ne tik pred zdajci.« Sv.Trojica v Slov. goricah • Razstava na ogled še do konca tedna Več kot 200 razstavljenih eksponatov Tudi letošnja, že četrta razstava pirhov v samostanski kleti pri Sveti Trojici v Slov. goricah je znova navdušila. Razstavljenih je namreč več kot 200 velikonočnih pisanic in okrasnih aranžmajev, razstava pa je na ogled še do nedelje. Razstava pirhov pri Sveti Trojici je gotovo ena izmed večjih in najzanimivejših tovrstnih razstav v slovenskem prostoru. To so potrdili tudi letos. V samostanski kleti je namreč 60 razstavljavcev (predvsem domačinov) razstavilo okrog 200 razstavnih eksponatov - velikonočnih pisanic in okrasnih aranžmajev. »Razstava se iz leta v leto veča, saj je praktično 400 m2 razstavne površine polno zasedene z zelo bogato in raznoliko razstavo pirhov in drugih izdelkov na temo velike noči, na kateri poleg naselij, različnih društev in učencev OŠ Sveta Trojica sodelujejo tudi številni umetniki. Iz leta v leto se dviguje kakovost razstave, predvsem pa se lahko pohvalimo z raznolikostjo izdelkov in uporabljenih materialov,« je povedal referent III za gospo- darske javne službe Občine Sveta Trojica v Slov. goricah Jože Žel in še dodal: »Ko smo začeli snovati prvo razstavo, si nismo niti približno predstavljali, kaj vse so ljudje, predvsem krajani naselij Sv. Trojice, sposobni izdelati.« Razstava v samostanski kleti bo na ogled vse do 12. aprila, ko bo v popoldanskih urah potekala še zaključna prireditev, na kateri bodo podelili zahvale razstavljavcem. Monika Levanič Foto: Arhiv občine Bogato razstavo, ki so jo izdelali domačini in drugi umetniki, si je mogoče ogledati še do nedelje. Gorišnica • Na tržnici Vsako soboto V občini Gorišnica so na pobudo sti in pridelkov. Na prvi tržni dan so pripravili posebno slovesnost, na kateri se je najprej predstavila otroška folklorna skupina Vrtca Gorišnica. Osnovnošolca Julija Sok in Blaž Vozlič sta nastopila v skeču. Zaigrali so člani Tam-buraškega orkestra in zaplesali folkloristi Prosvetnega društva Ruda Severja Gorišnica, predstavili so se tudi plesalci plesne šole Moreno. V zabavnem delu so nato nastopili še člani har-monikarskega orkestra Modras ter Barbara Prelog in Živa Bez-jak. V imenu občine Gorišnica je navzoče na prireditvi pozdravil predsednik občinskega odbora za kmetijstvo in občinski svetnik Ivan Pintarič. In kakšna je bila ponudba na stojnicah? Branjevke in branjevci so ponujali doma pridelano zelenjavo, mleko in mlečne izdelke (sir, jogurt, si- petek • 10. aprila 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 stavljena oke kjer je pobral deset šoloobveznih otrok, med namreč z izvajalcem avtobusnih šolskih prevo- Foto: Črtomir Goznik Arriva: Finančnega učinka spremembe izvajanja linij ne moremo komentirati Sicer pa smo se obrnili tudi na izvajalca šolskih avtobusnih prevozov Arrivo Slovenija. Želeli smo preveriti, ali izvajalec brezplačno vozi po omenjeni liniji Hvaletinci-Javšovec-Gi-bina (odsek Rjavci) ter še izvedeti, kaj je privedlo do takšne odločitve. » Na podlagi pobud iz Osnovne šole Cerkvenjak-Vi-tomarci, podružnična šola Vi-tomarci in Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah smo spremenili obratovanje linij šolskih prevozov. Sprememba linij je bila uvedena s 1. 4. 2015 in je veljavna do konca šolskega leta 2014/2015. Do naslednjega šolskega leta se bo pripravil nov predlog obratovanja linij. Finančnega učinka spremembe izvajanja linij kot del poslovne skrivnosti na tem mestu ne moremo komentirati,« so odgovorili. Monika Levanič Ptuj • Gledališče pred novo premiero Ne daj se, Kim V Mestnem gledališču Ptuj so pred novo premiero: nocoj ob 19.30 bodo na oder stopili mlada Kim in njena družina v sivi komediji Ne daj se, Kim. Zakaj »siva komedija«? Ker je zgodba v njej, ki bi lahko bila težka in mračna, začinjena z obiljem čudaškega, obešenjaškega humorja. Na ta način je zelo življenjska, saj življenje samo po sebi ni nikoli samo svetlo ali samo temno. Ni črna komedija, saj je vseeno v njej preveč pozitivnega, pa tudi ne samo komedija, saj je v njej preveč resnih tem ter vprašanj, pa tudi globokih in ganljivih trenutkov. Presmešna je, da bi bila drama, presvetla, da bi bila tragedija, so ustvarjalci zapisali v gledališki list. In kdo so ustvarjalci tokratne predstave? Režiser (in hkrati prevajalec) besedila Davida Lin-dsay-Abeirea Ne daj se, Kim je Peter Srpčič, kostumografka Stanka Vauda Benčevič, scenograf Dušan Fišer, za glasbo Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference pred nocojšnjo predstavo: (od leve) Peter Srpčič, Jure Ivanušič, Vesna Vonči-na, Lovro Finžgar, Anica Kumer, Barbara Žefran, Simon Šerbinek in (zadaj) Stanka Vauda Benčevič Mrtvo mesto in direktorjevi špageti Naslednje vrstice za razumevanje predstave niso pomembne, prispevajo pa k razumevanju Ptuja. Mesta, ki bi se rado šlo turizma, pa se spotakne na vsakem koraku. Ko so ustvarjalci predstave konec tedna po napornih vajah želeli nekaj pojesti, so ugotovili, da nimajo kam iti. Bil je praznični konec tedna, in če je praznik, naj bo praznik za vse. Tudi za ptujske gostince. Le kaj si tu neki igralci izmišljajo lakoto za praznike, ko se mize šibijo pod težo šunke in potic! Pa so prišle prav kuharske spretnosti direktorja ptujskega gledališča -in na tiskovni konferenci ni bil nihče videti sestradan. Tisti, ki bi morali biti osramočeni zaradi še enega ptujskega turističnega dosežka, pa so bili kje drugje ... Jože Šmigoc je poskrbel Tomi Valenko, lektor je Simon Šerbinek, igrajo pa Anica Kumer, Jure Ivanušič, Barbara Žefran, Vesna Vončina in Lovro Finžgar. Glede vsebine so bili na tokratni tiskovni konferenci nekoliko skrivnostni, pa vendar nam je uspelo izvedeti, da bomo na odru spoznali mlado Kim, ki boleha za progerijo (boleznijo hitrega staranja) in je pri 16 letih videti kot starka, ter njeno družino - očeta, (nosečo) mater, mamino sestro in Kiminega sošolca. »Peter Srpčič je zbral igralce izjemno različnih lastnosti - po starosti, osebnih karakterjih, igralskem izrazu - in imel je težko nalogo, a izredno srečno roko. Študij smo začeli vsak s svojega gledišča na ta odlični tekst. Zase lahko rečem, da v vsej svoji igralski 'kilometrini' še nisem delala tako zanimive vloge. Če se pred igralko najde izziv, da mora v svojem 70-le-tnem telesu nositi in pripovedovati z jezikom 16-letnice, upornice, tinejdžerke s pezo bolezni, potem je to res izziv za igralca, ogromno materiala za razmišljanje: o življenju, odnosih, današnjem času, o hendike-piranih otrocih. V študij vloge nisem stopila samozavestno, kot bi človek pričakoval, ampak s posebnim strahom, ki pa je bil obenem izziv,« je povedala igralka naslovne vloge Anica Kumer. Vabljeni nocoj in na ponovitve predstave 13., 15. in 18. aprila ob 19.30. jš ponudba lokalnih pridelkov tržni dan ranke NSi pred dnevi priredili prvi tržni dan s ponudbo lokalne hrane rotko, skuto, sireke, kislo smetano, mladi sir), jajca, domače olje, med in drugo ... Z izdelki ročnih del so se predstavili uporabniki VDC Sožitje Ptuj, poskrbljeno je bilo tudi za ani- macijo najmlajših (ustvarjalne delavnice). Naslednji tržni dan bo jutri med 8. in 11. uro ter nato vsako soboto ob istem času. MZ Tako je na prvi tržni dan živela tržnica v Gorišnici. Kidričevo • Humanitarna pomoč občine in mesnin Fingušt Velikonočni darilni paketi za trideset družin Mesnine Štajerske Jožeta Fingušta iz Gaja pri Pragerskem so v sodelovanju z občino Kidričevo letos že tretje leto zapored osrečile 30 socialno ogroženih družin in jim pred velikonočnimi prazniki podarile pakete z mesnimi dobrotami. Kot je ob izročitvi velikonočnih paketov v četrtek, 2. aprila, v prostorih dvorca Sternthal poudaril župan občine Kidričevo Anton Le-skovar, je izbor prejemnikov paketov tudi letos pripravil humanitarni odbor občine Kidričevo, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh humanitarnih organizacij. Občina Kidričevo s tem želi dokazati, da želijo biti odgovorni do vseh občanov, tudi do tistih, ki si zaradi neugodnih socialnih razmer ne morejo privoščiti toliko kot drugi. Direktor Mesnin Štajerske Jože Fingušt pa je pojasnil, da segajo začetki družinskega podjetja Fingušt v leto 1988, ko so začeli poslovati s prvo mesnico, danes pa je to podjetje za proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov, ki ima že šest lastnih mesnic in zaposluje okoli 35 delavcev: »Ker se zavedamo, kako pomembna je pomoč ob pravem času, se redno udeležujemo različnih humanitarnih akcij, odločitev Foto: M. Ozmec Direktor Mesnin Štajerske Jože Fingušt je skupaj z občino Kidričevo z velikonočnimi darilnimi paketi letos osrečil 30 najbolj potrebnih družin. za to akcijo v občini Kidričevo, s katero poslovno dobro sodelujemo že več let, pa je padla pred tremi leti, ko sem v času 'veselega decembra' s kočijo na konjsko vprego za Božičkove cekine vozil otroke po praznično okrašenem naselju. Z nakupom Božičkovih cekinov smo zbrali polovico potrebnih sredstev, ki jih je občina oplemenitila z drugo polovico, tako da vsako leto ob velikonočnih praznikih z darilnimi paketi osrečimo najbolj potrebne.« Letos so z velikonočnimi paketi, v katerih so bile dimljena šunka, klobase in jajčka, razveselili 30 družin ali posameznikov iz širšega območja občine Kidričevo. V imenu vseh prejemnikov se obema donatorjema za dobrodelnost iskreno zahvaljujemo. -OM Foto: MZ 18 Štajerski Za zdravje petek • 10. aprila 2015 Zdravstveni nasveti Alternativna medicina Vdihnite in recite življenju da Se spomnite, kdaj ste se nazadnje počutili res žive? Kaj je ta življenjska energija in od kod prihaja? Foto: MG Na tako zapletena vprašanja najlažje odgovorimo s primerjavo. Zdrav organizem s polno življenjsko energijo lahko primerjamo z gorskim jezerom, v katerega priteka zmeraj nova, sveža voda in na drugi strani tudi odteka. Takrat, ko je organizem oslabel ali celo bolan, pa ga smemo enačiti z močvirjem, kjer voda zastaja in se od mirovanja zasmraja. Pomembno je torej pretakanje. Poleg tega pa je za idealno stanje organizma pomembno, da so elementi sistema med seboj v ravnotežju. Pravimo, da imajo ljudje z veliko življenjske energije »življenjsko silo«. Pod besedo »sila« razumemo precejšnje število pojavov. Omenim naj gravitacijo, elektriko, magnetizem, privlačnost, skratka neko fizikalno delovanje. Življenjska sila na svoj način proizvaja, obnavlja in ohranja vse oblike organskega sveta in hkrati prežema vse živo. Dozdeva se, da so ji nekatere oblike energije bližje. Tako je sočasno najbolj podobna toploti in elektriki. Že veliko pred znanstvenim odkritjem elektrike so jogiji odkrili, da atmosfera vibrira in da so te vibracije poglavitni izvor vseh energij v človeškem telesu. Atmosfera, ki predstavlja naše življenjsko okolje, je elektrostatično polje in ima pozitiven naboj, medtem ko naj bi bila zemlja negativno naelektrena. Podobno Kitajci govorijo o pozitivni jang energiji, ki po njihovem vedenju izvira iz sonca in zvezd, in negativni jin energiji, ki domuje na zemlji. Jang je torej vse, kar je čisto in lahko in plava v zraku. Je zgoraj in iz nje je nebo. Nasprotno je jin gost in težek. Predstavlja to, kar je dobilo obliko in se ustvarja v zemlji. Vsi vemo, da se naša atmosfera spreminja glede na kraj in glede na različne časovne enote, ki pomenijo različne dele dneva ali širše - letnega časa. Na atmosfero vplivajo vsa dogajanja v vesolju in so na zemlji vidni kot vremenski pojavi. Ne preseneča nas, ko pri poročilih poslušamo napoved vpliva vremena na počutje in jih občutljivi ljudje tudi pričakujejo. Vprašajte svojo staro mamo, gotovo zna napovedati spremembo vremena. V atmosferi imamo dve vrsti negativnih ionov- anionov. Prvi so majhni in električno zelo aktivni, drugi so veliki ter počasni. V glavnem lahko ugotovimo, da se s prahom, meglo in dimom v onesnaženem zraku mali aktivni ioni ulovijo na nečistoče in se njihova koncentracija zelo zmanjša. Istočasno se prilagodi tudi naše počutje. Za dobro počutje potrebujemo večje število malih ionov. Zato nam tako dobro dene čist podeželski, gozdni ali morda gorski zrak. Poglavitni vir za poživljajoče anione so elektromagnetna sevanja, ki izvirajo iz sonca. Drugi vir so kozmični žarki iz vesolja, ki so prisotni tudi v nočnem času. Velike tekoče in tudi mirne izhlapevajoče vodne površine proizvajajo dobre ione. Na obali in na odprtem morju se nevede kopljemo v obilju nega- tivnih ionov in zatorej v dobrem počutju. Ker je vsake dobre reči hitro tudi preveč, lahko pride, še posebej pri nekaterih občutljivih osebah, do razdražljivosti ali celo nespečnosti. Tako reakcijo pričakujemo predvsem pri otrocih, starejših oziroma bolnih. Zato se po prvih obiskih morja z majhnimi otroki pravočasno vrnite domov, da se lahko pred spanjem umirijo. Izraz Prana, ki ni ne kisik, ne dušik, ne katerakoli druga kemijska sestavina iz zraka, označuje prav življenjsko energijo. Nekdaj, ko je človek živel v tesnem stiku z naravo, je tudi Prano prejemal iz narave. Naš energetski sistem se je usklajeval po naravni poti, na primer s hojo po zemlji, rosni travi ali vdihovanjem ioniziranega zraka ob obali jezer in rek. Prana terapija ni le pot do več energije in harmonije, temveč odpira tudi širše zavedanje. Zato po njej ne posegajo le ljudje s fizičnimi, temveč tudi različnimi psihičnimi ali čustvenimi neravnovesji v energetskem sistemu, ki se lahko kažejo kot pomanjkanje volje do življenja, slaba samopodoba, utrujenost, tesnoba, strah, hiperaktivnost, debelost/anoreksija, bolečine. Poskusite s posebno tehniko dihanja, imenovano PRANAJA-MA tudi vi, lahko vas preseneti. Neda Toplek, mag. farm., Koncesionarka in vodja lekarne Tačke in repki . Ali znajo psi in muce žalovati? Zelo pogosto vprašanje, ki se zastavlja lastnikom psov in muc, je, ali njihove živali znajo občutiti žalost ob izgubi gospodarja ali gospodarice oziroma kogarkoli iz ožjega kroga njihove družine oziroma krdela? Tu mislim tudi na izgubo pasjega ali mačjega prijatelja, pri živalih, kjer jih živi več skupaj. Velikokrat slišim in berem razne komentarje ljudi, ki nimajo in nikoli niso imeli živali in trdijo, da živali ne morejo izkazovati čustev, da ne znajo razmišljati in podobno. Z malimi živalmi se intenzivno ukvarjam več kot 20 let in tudi sam sem lastnik štirih psov in dveh mačk, s katerimi živimo v tesnem stiku in se z zgoraj omenjeno trditvijo nikakor ne morem strinjati. Danes se bom omejil samo na razlago doživljanja žalosti pri mucah in psih. Najpogosteje se dogaja, da so lastniki zelo žalostni ob izgubi svojega ljubljenčka. Dogaja pa se tudi, da žival ostane brez svojega gospodarja, bodisi, da je umrl, je šel v dom za onemogle ali kaj drugega, kar je pripeljalo do ločitve gospodarja in živali. Vedeti je treba, da so živali brezpogojno vdane svojemu lastniku, gospodarju in tudi drugim družinskim članom. Ostali družinski člani pripovedujejo, da se psi in mačke ob izgubi lastnika vedejo povsem drugače kakor sicer. Pojavi se neješčnost, pri mucah tudi pogosto nervoza in beganje po stanovanju sem ter tja, muce pogosto nehajo presti in tudi umivati se prenehajo. Kužke prav tako pesti neješč-nost, velika otožnost, potrtost, poležavanje in reagiranje ob vsakem šumu, ki bi lahko nakazoval, da se je lastnik vrnil. Ker se to ne zgodi, sledi veliko razočaranje v pasjih očeh in seveda v njihovem obnašanju. Tisti, ki poznamo mimiko pasjih obrazov, vemo, da žival trpi in je žalostna. Oči pogosto povedo več, kot si lahko predstavljamo. Po- trebno je kar precej truda družinskih članov, da se življenje take živali povrne na običajne tire, pa še takrat ostane zelo dolgo tisto čakanje in pričakovanje živali, da se lastnik vrne. Podobno se dogaja tudi pri živalih, ki živijo v krdelu z več živalmi in pride do smrti ene izmed njih. Iz lastnih izkušenj lahko napišem, da sem imel tako situacijo, ko mi je lani brezobzirni voznik v Gorišnici na lokalni cesti v križišču povozil psičko in peljal preko nje, ne da bi zmanjšal hitrost ali ustavil vozilo. Pridivjal in oddivjal je. Kljub intenzivnemu ukvarjanju s preostalimi kužki so bili žalostni več kot 2 meseca. Iz razigranih živali so postali otožni kuž-ki, ki so večino dneva prespali, zelo težko jih je bilo stimulirati k telesni aktivnosti, k igri med seboj pa nemogoče. Komaj po dveh mesecih so se stvari začele premikati na bolje in razpoloženje se je počasi, zelo počasi vračalo v preostale živali. Marsikdo bi mislil, da so zboleli, vendar bili so zdravi, ampak so žalovali za svojo družico, ki jim jo je povozil avto. Da je žalovanje prisotno pri živalih, vemo ljubitelji in lastniki živali. Pokaže se na specifičen način, ki ga ne moremo posplošiti na vse, saj je odvisno od socializacije živali in tesnega stika z lastnikom oziroma drugimi živalmi iz krdela. Naj se sliši še tako neverjetno, lahko mirno napišem, da lahko najdemo tudi solze v očesu žalujoče živali. Čustvo žalosti je vsekakor prisotno tudi v živalskem svetu. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: Osebni arhiv Imunski sistem in prehranska dopolnila Kako so vitamini in minerali povezani z imunskim sistemom (3.) Ko zbolimo ali ko nas obdajajo bolni (doma, na delovnem mestu), lahko poleg vseh ukrepov (prehrana, počitek, rekreacija na prostem, prezračevanje prostorov, higiena ...) posežemo tudi po prehranskih dopolnilih. Če omenim nekatera: - ameriški slamnik ima pomemben učinek na imunski sistem. Dokazali so, da poveča delovanje celic, ki skrbijo za imunski odziv, zato deluje prosti bakterijam, glivicam in nekaterim virusom. Uporablja se do 10 dni in pred naslednjo uporabo mora miniti 14 dni; - zanimiv je izdelek, ki je kombinacija aminokislin, vitaminov in mineralov v zelo visokih odmerkih. Če si pripravimo napitek res takoj, ko začutimo prve znake bolezni, lahko to celo preprečimo. Enako učinkovit je ta napitek pri stanjih velike izčrpanosti in ob večjem psihofizičnem naporu. Ker je vsebnost vitaminov nad dnevno priporočenimi, se uporablja od 3 do največ 10 dni; - vitamin C, ki s svojim antioksidativnim delovanjem ščiti celice, hkrati pa sodeluje pri odzivu telesa na okužbo in na stres; - beta glukani stimulirajo celice imunskega sistema v črevesu. V visokih odmerkih in kratek čas (5 dni) jih uporabimo ob prvih znakih bolezni, v nižjih odmerkih jih lahko uporabljamo preventivno, saj takrat delujejo imunomodulatorno. Beta glukani spadajo med polisaharide (sestavljene sladkorje). Beta glukani, pridobljeni iz kvasovk, stimulirajo imunski sistem. To so pretežno netopne vlaknine, zato delujejo v črevesju in se ne absorbirajo v telo. Izdelku sta dodana vitamin C in cink - oba podpirata delovanje beta glukanov; - črni bezeg regulira obrambne sposobnosti pri zdravih in pri bolnih osebah. Številne študije dokazujejo pozitivne učinke ekstrakta črnega bezga na kardiovaskularni sistem, diabetes in debelost, zaščito pred UV-žarki, odvajalni in diuretični učinek ter protitumorno delovanje. Največ dokazov pa obstaja za antivirusno delovanje. Antocianidini črnega bezga preprečijo vstop virusov v celice, s čimer je onemogočeno njihovo razmnoževanje; - medicinske gobe imajo večplastno delovanje. Pri nas je najbolj poznana ganodrema lucidum ali pritlikava ploščenka, ki je na trgu kot pre-hransko dopolnilo v obliki kapsul, ki vsebujejo spore, in oljnih kapsul. Kapsule spor se priporočajo za ohranjanje naravne odpornosti in pri zmanjšani odpornosti, oljne kapsule pa kot podporno zdravljenje pri sodobnih boleznih (holesterol, visok tlak, sladkorna bolezen), za krepitev imunskega sistema in lajšanje neželenih učinkov zdravil. Priporočljiva je sočasna uporaba C-vitamina in zaužitje pol ure pred obrokom. Pri nas poznamo še gobo šitake, ki aktivira imunski sistem. Med imunomodulatorji najdemo izjemno različne snovi. Naj omeni nekaj najpogostejših: vitamini in minerali, matični mleček, kolostrum, nekatere medicinske gobe in beta glukani. - Najprej je treba izpostaviti vitamine in minerale, saj so nujno potrebni za delovanje številnih procesov v našem telesu, med ostalim tudi pri delovanju imunskega sistema. Med vitamini so za dobro kondicijo imunskega sistema pomembni zlasti antioksidanti. - Med antioksidante pa poleg vitaminov štejemo še številne druge snovi. Antioksidanti so po definiciji snovi, ki nevtralizirajo za celice nevarne proste radikale. Nastanek prostih radikalov sprožijo kajenje, alkohol, onesnažen zrak, sevanja, stres in tudi bolezni. Najbolj znani in učinkoviti antioksidanti so vitamin C, vitamin E, betakaroten, med minerali cink in selen, koencim Q10. Močni antioksidanti so tudi piknogenol (izvleček iz skorje borovih dreves), belinal (izvleček iz lesa bele jelke) in resveratrol (črno grozdje). To so novejša odkritja. - Resveratrol pridobivajo iz črnega grozdja in je v določenih prehranskih dopolnilih samostojen, v drugih pa v kombinaciji za vitamini in minerali, ki pozitivno vplivajo na imunski sistem in splošno dobro počutje. - Pikongenol in belinal sta zmesi polifenolov, ki sodijo med najmočnejše antioksidante. Njihovo delovanje proučujejo tudi na Fakulteti za farmacijo. Izdelki, ki vsebujejo piknogenol in belinal, so rezultat slovenskega znanja. Dodatek vitamina C še dodatno podpira delovanje polifenolov. - Beta glukani stimulirajo imunski sistem z večjim številom obrambnih celic v črevesju, omogočajo organizmu boljšo pripravljenost na vdore tujkov (virusi, bakterije, glive) v telo in njihovo odstranjevanje. Na trgu ga najdemo v obliki tablet in tekočine, ki je primerna za uporabo pri otrocih. Svetuje se sočasno uživanje vitamina C in toplega napitka pol ure pred jedjo. - Kolostrum je izloček mlečnih žlez v prvih dneh po rojstvu sesalca. Je prva hrana, ki jo zaužije novorojenec. Znano dejstvo je, da je prvo materino mleko pri dojenčkih visoko kakovostno hranilo .Vsebuje več kot 90 učinkovin. Najpomembnejše so: imunski faktorji (protitelesa ali imunoglobulini, citokini ...), odgovorni za imunski sistem, rastni faktorji ki regulirajo procese na celičnem nivoju, veliko število vitaminov in mineralov, aminokisline in še mnoge druge. Kolostrum, ki je v prehranskih dopolnilih, je v 100-odstotni naravni uprašeni obliki, praviloma brez dodatkov in v obliki žvečljivih tablet. Kolostrum je primeren za otroke in odrasle, tudi za tiste, ki imajo celiakijo. Pri osebah, ki imajo intoleranco na laktozo, se uporaba odsvetuje. - Matični mleček je v različnih oblikah. Najbolj znan je v obliki mini stekleničk, katerih vsebino naenkrat popijemo. Imamo tudi čisti matični mleček in v obliki kapsul. Matičnemu mlečku v ampulah je dodan vitamin C. Matični mleček je primeren tudi za otroke. Čeprav gre pri vseh naštetih izdelkih za prehranska dopolnila, se o uporabi posvetujte s svojim farmacevtom. Samo pravilna uporaba bo prinesla želene učinke na imunski sistem in dobro počutje. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. I Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek • 10. aprila 2015 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC EVA TERCELJ VRSTA GLEDALIŠKE IGRE NAS SPIDVEJIST (MARKO) MORALNA FILOZOFIJA, NARAVOSLOVJE NASELJE V USTJU REKE RIŽANE VZDEVEK GOETHE-JEVE MATERE V BOLIVIJSKI POLITIK MORALES ti 7 l El^fi®" fe. 1 9 V0 WM ™ gauffer ITALIJANSKI POLITIK (PIETRO) IZVIRNA STVARITEV BRALNO- PISNI POMNILNIK ZNANA ANGLEŠKA UNIVERZA NASTAJANJE GLASU MANJŠI TRAM, TRAMIČ IZBRANO BRANJE DESNI PRITOK VISLE NAŠ POLITIK NEMŠKI AVTO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PEVEC BARITONA ENOČLENSKA OPERACIJA ZAVITJE MORALEN ČLOVEK MODEL NISSANA RASTLINA VETRNICA PRODAJALEC OLJA VRSTA MESTO NA FRANCOSKI RIVIERI CASLAV GRUBIČ RAVLJENOVA PRIPOVED JEZERO V TIBETU OČESNA ŠARENICA SORTA SLIV UD, EKSTREMITE-TA ALPSKA CVETICA BELOROKI GIBON RIMSKA 101 KRALJ V TEBAH ITALIJANSKI VIOLONČE- LIST (ANTONIO) VEČ LATOV, LATOVJE IGRALKA (BOJANA) MODEL FORDA 100 m AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC BALDWIN FILM MATJAŽA KLOPČIČA IZ 1979 POLOPICA Z MADAGASKARJA HRVAŠKI SLIKAR (JOSIP) SODNK NA STARTU TRAVNIŠKA RASTLINA UGANKARSKI SLOVARČEK: ABENOJAR = špansko mesto zahodno od Ciudad Reala, AGEN = sorta sliv, AJE AJE jezero v Tibetu, NARAT = slovenski spidvejdist (Marko), ROCA = hrvaški slikar (Josip). polopica z Madagaskarja, FONACIJA = nastajanje glasu, IGLIC = slovenska gledališka igralka (Bojana), NAM = ■»vmvd 'aaiavis Vooa '3rv arv 'vmv»si '33iv 31191 '3flV1 '0d9INVr '13 'V3IN1ia 'VNI3N0»0 'IAIVN 'VNfOA VNd3 'ZIN 'VNOIAI3NV '0dV9IJ '»113 'dOMJ3dO 'ISINOlIdVa 'U3d» NVAI 'V1»31VNV '13NV1N3S 'V»VS V»ld3 T31VIAI 'V03NS :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Iščete svoj stil ^ S pridihom zelene in cvetoče pomladi Irena Šneider je doma v Grajeni, septembra letos bo dopolnila 44 let, po osnovni izobrazbi tekstilno-obutvena konfekcionarka, ki pa ne dela v svojem poklicu, temveč v zasebnem podjetju skupaj z možem, kjer skrbi za administracijo. V prostem času se največ posveča družini, ima 15-letno hčerko. Rada kolesari, ureja okolico, še posebej dobro pa se počuti v naravi. Tudi ona se je za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil bolj ali manj prijavila iz radovednosti, ker si je zaželela spremembo. Škoda je, da smo jo po žrebu poklicali z zamudo, ker si je tik pred povabilom v akcijo spremenila pričesko, ostrigla dolge lase, tako bi bila lahko sprememba še očitnejša. V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Ireni ugotovili suho občutljivo kožo. To so površinsko očistili, s pilin-gom odstranili odmrle celice ter na ta način izboljšali strukturo kože in njen tonus. Uredili so ji tudi obrvi. Po nasvetih kozmetičarke bo kožo negovala tudi doma, s pravilno prehrano, gibanjem in zadostno količino vode pa bo lahko ob pravilni negi po naravni poti sama naredila največ za lepoto svojega obraza. Ni iz trte izvito, da je obraz neke vrste okno naše duše, našega počutja in zadovoljstva. V Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je frizerka Sabina Vajda že ostrižene lase oz. Irenino „mlado"pričesko popestrila s čokoladnimi prameni po vrhu. Posušila jih je s fenom in krtačo. Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z nanosom pudra, s katerim je prekrila celoten obraz. Veke je poudarila v zelenih in bež tonih, spodnji in zgornji del pa obrobila s črno. S črno maskaro je poudarila trepalnice, na ličnice pa nanesla oranžno-rdeče tone. Foto: Črtomir Goznik Irena prej ... Ustnice je obrobila in poudarila v svetlečem rožnatem tonu. „Današnjo kandidatko v akciji Iščete svoj stil sem se odločila obleči v črno-belo kombinacijo z zelenimi detajli. V trgovini Modiana sem med oblačili iskala nekaj takšnega, kar bi nas vse skupaj čim prej popeljalo v toplo pomlad. Trava nas že razvaja s svojo lepo zeleno barvo, pa naj se le-ta najde tudi na naših oblačilih. Tokrat sem izbrala zeleno barvo kot detajl, in sicer s šalom v kombinaciji črne, zelene in bele barve, z nepogrešljivim cvetličnim vzorcem. K temu sem izbrala še po obliki zelo enostavno, vendar Foto: Črtomir Goznik ... in pozneje Foto: Črtomir Goznik Irena v pomladnem izboru iz Modiane, čevlji so iz Alpine. barvno zelo mamljivo zeleno torbico. K tem dodatkom sem poiskala še športno-elegantni model ozko krojenih hlač v črni barvi ter belo bluzo. Bluza je za razliko od klasične srajčne bluze tokrat zanimivega širšega kroja in pada preko hlač. Glede na mesec april in njegovo spremenljivo vreme ni odveč tudi kakšen kos oblačila, ki nas bo ščitil v hladnejših jutrih in večerih. Torej ne bo odveč, da se v naši omari najde še kakšen plašč, ki ga lahko kombiniramo tako k hlačam kot obleki in krilu. Tudi tega imajo v ptujski Modiani. K izbranim oblačilom sem v prodajalni Alpina izbrala balerinke v črno beli kombinaciji, z zanimivim detajlom v obliki cveta, ki smo ga zaznali že na šalu. Cveti narava, naj zacveti tudi Irena," je Irenino preobrazbo opisala stilistka Sanja Ve-ličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic se je Irena odločila za nego telesa. V sklopu teh neg je pomembno, da si ljudje privoščijo oddih, ki jih razbremeni vsakdanjih skrbi in jim da novih moči. Profesionalni izdelki za nego telesa Gerard's pričarajo wellness doživetje ter negujejo telo in duha. Po njih je počutje odlično, pozitivno pa se odražajo tudi na videzu. Od negovalnih postopkov se v salonih opravljajo piling telesa z mareličnimi pečkami in aromatičnimi olji, ki se z nežno masažo vtrejo v telo, koži vrnejo prožnost in jo naredijo prijetno mehko; vitaminska nega telesa, to je intenzivna nega telesa proti staranju kože, ki vključuje peeling telesa in oblogo z vitaminsko kremo za telo proti staranju. Kozmetični studiji nudijo še različne obloge telesa - blatno oblogo, toplotno terapijo za razstrupljanje telesa, ki je priporočljiva pri proticelulitnih tretmajih in revmatičnih obolenjih, oblogo iz alg, ki pospešuje odstranjevanje strupenih snovi iz telesa in hkrati kožo navlaži ter nahrani, in čokoladno oblogo, ki neguje in hrani kožo ter povečuje njeno elastičnost, je povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA inosKo m sensKo Slomškova 22 10 % popust v aprilu š 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 10. aprila 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (1.) OVEN J (Il. S. - IQ. 4.) Kam? V Irak? Zadnja leta smo z vseh strani 'bombardirani' z verskimi spopadi, o terorističnih skupinah, o samomorilnih napadih in podobno, tako da je večina ljudi začela informacije, predvsem o muslimanih, posploševati že do te mere, da enostavno ne vedo, kdo spada kam - vedo pač, da so vsi isti. In ko sem znancem omenil, da bi pa morda to zimo obiskal Iran oz. po starem Perzijo, ki je tudi muslimanska država in na udaru mednarodne skupnosti, je bila reakcija približno ista, kot če bi na svetovnem prvenstvu v nogometu v finalu za-streljal zadnjo enajstmetrovko. Še preden sem sploh naprosil papirje na njihovi ambasadi, se je že šušljalo naokrog, da grem v Irak oz. tja, kjer borci Islamske države krvavo obračunavajo z neverniki, jih ugrabljajo in podobno. Ker bi bilo kakšno prepričevanje v nasprotno seveda brezpredmetno, sem taistim dvomljivcem zabičal le, da če bo res potrebno zbirati kakšne prispevke za mojo odkupnino, me naj kar pustijo tam doli v puščavi, denar pa naj zberejo raje za novo telovadnico ali za nove cerkvene orgle, da bo nekaj haska. Odpravil sem se torej proti Perziji - v Iran. Za pot sem si omislil tudi družbo, kar sicer ni moja navada, vendar je bil moj kolega Oto že nekaj časa brez službe, in ker sva se že precejkrat pogovarjala o podobni varianti, mi je bil kljub njegovem pregovornem prinašanju nesreče kar primeren tovariš. Pa še tak flegmatik je, da bi ga brez slabe vesti lahko porinil naprej za talca, če bi naju res kje zasačili kakšni nepridipravi ... Postopek za vizo je kar dolgotrajen in je osebje na konzulatu treba kar nekajkrat pocukati za rokav, a ko sva sedela na letalu, je bilo to vse pozabljeno. Pred potovanjem je bilo treba poskrbeti za nekaj drugače neobičajnih stvari. Pustimo pakiranje, ki je itak del vsake tovrstne mobilizacije, ampak najprej je bilo treba oceniti celoten proračun in ga v celoti vzeti s seboj v gotovini, saj v Iranu kljub poplavi bank zaradi zaprtega finančnega sistema in mednarodnih sankcij preprosto ne moreš dvigovati svojega denarja in ti ga tudi nihče ne more poslati po nika- Foto: Dani Zorko Po začetnem navdušenju ugotoviš, da na letališčih prodajajo zgolj 'kislico'. kršni nam običajni poti. Manj stresno pa je bilo opravilo ma-skiranja domače slivove kapljice, ki seveda ne gre poleg kot turist, ampak v zdravstvene in promocijske namene. Vnos alkohola je menda tudi za nemu-slimane strogo prepovedan, tako kot še kar nekaj stvari, zato nisem hotel tvegati srečanja s policisti že na meji. Po prestopu v turškem Is-tanbulu sva nekaj pred peto zjutraj pristala v Teheranu, glavnem mestu Irana. Najprej sva se namenila zamenjati nekaj denarja, nato pa naj bi šla do nekega najinega bodočega znanca Naderja, pri katerem sva si preko znancev uredila prenočišče. Nisva še si uspela oprtati nahrbtnika, že je bil pri Foto: Dani Zorko Ločevanje smeti po turško-običajne smeti in okolju nevarni odpadki nama nek možakar, ki naju je v solidni angleščini pobaral, če nama kaj pomaga in podobno. Iz preteklih izkušenj sva bila navajena, da si kot turist potem vedno potegnil kratko, če te je nekdo že v prvih dveh minutah ogovoril, vendar pa v Iranu veljajo neka druga pravila in se obiskovalcev naj ne bi 'obiralo'. Vseeno sva bila previdna. Možak nama je pomagal do menjalnice, takoj pa nama je našel tudi taksista, ki naj bi naju peljal. Hm, Balkanci moramo malo barantati, a se je možak kar obrnil vstran. Hotela sva najti kak javni prevoz v mesto, zato sva nekje staknila tudi informacijski pult in najin taksist je bil spet za nama. Pa vprašam deklico za pultom, če je kak javni prevoz - ona pogleda taksista in mi odkima. Pa jo vprašam, koliko stane taksi v mesto - ona spet pogleda taksista, ki ji nekaj reče in mi ona pove isto. Bilo mi je dovolj in ji zabrusim, naj mi pove pač tisto, kar je res, ne pa, da ji nekdo prigovarja . In deklica bruhne v jok. Evo, zdaj pa imaš, sem si mislil. Komaj sem jo pomiril, revo ubogo, ampak za vogalom sem pa nahrulil taksista, da je kar odmevalo. Javnega prevoza res menda nimajo, sva se pa zunaj s taksijem dogovorila za dobro ceno. Dobra stvar je bila ta, da sva imela naslov bivališča napisan v perzijski pisavi, ker enostavno večina pobov tam drugo ne zna. O pisavi bom več omenil še v naslednjih prispevkih, moram pa poudariti tudi to, da si nisva bila čisto na jasnem z njihovim denarjem. Uradna njihova valuta se imenuje rial, uporabljajo pa tudi njihovo 'staro' valuto z imenom toman, ki je desetkrat nižja od riala. Z njo se simbolično upirajo oblasti, hkrati pa zmedejo obiskovalce, saj nikoli ne veš, v kateri valuti ti zdaj predstavlja neko zadevo. Veljalo naju je precej časa, da sva končno usvojila sistem z dvojno valuto. ponosnt. Ujeti boste v primež preteklosti. Zadeve se ne bodo premaknile toliko časa, dokler ne boste poiskali rešitve. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. Bodite premišljeni in pomembne podatke preverite večkrat - tako ne bo prišlo do zmote. V ljubezni bo čas za prijetnosti in romantiko. ^^ BIK (21.4. - 20.5.) Razmislili boste o ti- ' stem, na kar ste lahko Čas bo v osnovi namenjen kreativnosti in ustvarjalni energiji. Sledili boste svojim sanjam in naredili tudi prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezenska sreča bo bolj namenjena samskim. Nekaj previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) AJ h. Popaziti boste morali na svoje zdravje. Topo-meni, da se morate bolj zavzeto lotiti zdravega načina življenja. Obdobje bo neugodno za nove začetke in prijeme. Preteklost vam bo bogata učiteljica. Zaupnika in učitelja boste našli v srčnem izvoljencu. Odprli boste svoje srce in zaupali. RAK (21.6. - 22.7.) CA Ojačalo se bo notranje hrepenenje. Pričakovati je obdobje ustvarjalnosti in darežlji-vost. Na delovnem mestu se boste lotili opravil, s katerimi ste odlašali. Odkrili boste določene zanimivosti. Teden, ki je pred vami, je namenjen TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Naredili boste prerez in tako ugotovili, kaj boste morali še spremeniti. Vsekakor vam bo blizu svet duhovnosti in ezoterič-nih zakonitosti. V ljubezni boste hrepeneli po pogovoru. Odzovite se klicu narave. Sledi čas službenih projektov in dogovarjanj. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Sprostili se boste v okrilju doma. Življenje vam bo ponudilo dovolj možnosti za sprostitev. Na delovnem mestu boste ujeti v obveznosti in dokončati boste morali zastavljene projekte. Zanimivo in poučno bo v ljubezni. Zdi se, da boste v tem obdobju nekoliko bolj občutljivi na kritiko. vorom. Blesteli boste! LEV f (23.7. - 22.8.) Pričakovati je čas, v M katerem boste delali analizo. Odločali se boste na premišljen način. Seveda boste iskali odgovore na svoja vprašanja. Ugodno bo, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist na delovnem mestu. Bodite zelo pozorni na smerokaze življenja. A DEVICA * (23.8. - 22.9.) Dobre iztočnice vas čakajo v pogledu denarja. Znali boste analizirati stvari in jih dajali po predalčkih. Vaši prijatelji, znanci in bližnji bodo deležni prijetnih in vzpodbudnih nasvetov. Naredili boste tiste zadeve v komunikaciji, s katerimi ste odlašali. Življenjska energija bo nihala. ribi (l9. I. - IQ. S.) Filmski kotiček V ki nocentri h C i n e p l exx Hitri in drzni 7 Vsebina: Saj vemo, da ni pomembna. No, ampak vseeno: avti, avti, avti, dirke, eksplozije, ženske zadnjice, avti, eksplozije, ženske zadnjice, avti, avti, družina. Franšiza Hitri in drzni so najbrž unikum v novejši holivudski zgodovini. Hollywood, ki je zadnji dve desetletji tako zelo lačen neskončnih franšiz, je med književnimi, ki jih pridno preslikava na veliko platno po možnosti s čim več deli, nekako naletel na franšizo, ki ne temelji na nobenem drugem delu (če odmislimo istoimensko nizkoproračunsko akcijado legendarnega Rogerja Cormana iz leta 1955). Po vseh pravilih igre bi se morala serija do svojega sedmnega dela že popolnoma Izpeti, a začuda doživlja usodo Pratchettove knjižne serije o Ploščatem svetu: Iz dela v del postaja boljša. Zadeva je toliko bolj presenetljiva, ker so bila tri nadaljevanja po sicer izvrstnem prvem delu bolj ali manj mlačna voda, ki niso ravno navdušila. Smiselna poteza studiev bi bila, da bi zaradi tega franšizo že zdavnaj ukinili. A začuda so vztrajali in serija je s svojim petim delom končno našla tisto svojo pravo identiteto in hkrati utečeno ekipo, ki je ustvarila ne le zgolj na smrt zabavne risanke, temveč tudi zametke gibalne količine, ki jih je še boljši in še bolj enak šesti del zgolj nadgradil. Zato ni čudno, da je sedmi čez otvoritveni vikend pobral nesramnih 384 milijonov dolarjev po vsem svetu. Momentum franšize je bil zaradi zadnjih dveh delov enostavno prevelik, da bi se ga dalo ustaviti. Zastavlja pa se vprašanje, ali so avtorji merila akcijskega filma zopet postavili stopničko višje, kot od te franšize nekako že pričakujemo. Da, film v okviru svoje franšize in žanra nikakor ne razočara in sodeč po skoraj polnih dvoranah celo v Sloveniji, očitno postaja bencinski film ene generacije. Menjava režiserja se je po štirih filmih Izkazala za tvegano, toda uspešno potezno. Malezljec James Wan je pred 15 leti zaslovel kot avtor serije grozljivk Žaga in nato še dodatno prevetril žanr grozljivk s filmi Priklicano zlo (Conjuring) in Zakleti (Insidious) in si doslej v svojem ustvarjalnem opusu dovolil le en izlet Izven grozljivk, zgodbo o maščevanju Death Sentence (Smrtna kazen, Furious 7 Igrajo: Vin Diesel, Paul Walker, Dwayne Johnson, Michelle Rodriguez, Jordana Brewster, Tyrese Gibson, Chris »Ludacris« Bridges, Elsa Pataky, Lucase Black, Jason Statham Režija: James Wan Scenarij: Chris Morgan in Gary Scott Thompson Žanr: akcijski film Dolžina: 137 minut Leto: 2015 Država: ZDA, Kitajska Foto: Cineplexx 2007). Hitri in drzni 7 so njegov drugi tovrsten izlet in zadovoljno lahko ugotovimo, da je našel idealen film za svojo dinamično in frenetično kamero in še bolj divjo montažo, ki kljub izjemno kratkim rezom doseže nemogoče, namreč to, da gledalci vseeno lahko jasno in zlahka razumemo fiziko akcijskih prizorov. Po navadi se filmi ne znajo končati pravočasno, toda v tem primeru je razvlečen konec več kot primeren, saj se ekipa na izjemno ganljiv način poslovi od soigralca Paula Walkerja, ki je na sovoznikovem sedežu umrl sredi snemanja filma (in to, ironično, v prometni nesreči zaradi nočnega divjanja po mestu). Jasno je, da franšize kljub sloganu 'Še zadnja vožnja' niti približno ni konec. Osmi del je že v delu, in če je soditi po zadnjih treh filmih, bo enostavno fantastičen. Matej Frece H O STRELEC (23.11. - 21.12.) Nadvse pomembno bo, da boste svojo energijo znali usmeriti. Določite si zastavljene naloge in od omenjenega ne odstopajte. Vsekakor boste potrebovali dovolj priložnosti in kreativnosti v ljubezni. Služba: čeprav bo naporno, boste dosegli tisto, kar vam je blizu. Beseda ni R O KOZOROG (22.12. - 20.1.) Imeli boste polne roke dela in delavnih obveznosti. Raziskovali boste novosti in sledili svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi nove poti in priložnosti. Nakazano je, da boste oddajali ma-gnetično energijo in s tem privabljali ljudi, ki vam lahko pomagajo. Romantika bo ključ uspeha v ljubezni. VODNAR (21.1. -18.2.) ' Obiskala vas bo vila sre- če. Daleč v ospredju bo trma. Pravilno bo, da boste povedali svoje mnenje in vendarle si boste morali pred tem postaviti meje. Cveteli boste v ljubezni in svoje občutke izražali kreativno. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo učitelji. S K O P RIBI Ljubezen prinaša posebna sporočila. Odločno boste stopili naprej po svoji poti. Na delovnem mestu ne boste smeli spregledati smerokazov. Sreča bo ta, da vam bo dobro služila intuicija. Raziskovali boste duhovna obzorja in sledili ezoterični resnici. Tišina bo dobra. petek • 10. aprila 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 AKCIJSKA PONUDBA V MESNICAH J@lETA FONGUŠTA TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN GOVEJA OBRANA REBRA 1,96€/KG ( nad 25 cdobite PREKAJENE SVINJSKE MESNATE KOSTI SAMO 0,98C/KG je darilce. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Terme Ptuj SAW HOTELS & RESORTS Zabavni vi kend v K vlubu Gemina XII I. Svečani zaključek 11. sezone Primusovih vinskih zgodb Posebna gostja večera: Nuša Derenda 17.4. ob 20.00 Vstopnica za vinsko kulinarični večer : 35 €/oseba Za imetnike vinskega abonmaja: 30 €/oseba Klubska zabava z glasbo 80-ih in 90-ih 18.4. od 20.30 dalje Zaplešite na odlično glasbo v edinstvenem ambientu Kluba Gemina XIII. in srečajte še koga iz svoje generacije. Pripravljamo tudi posebno gostinsko ponudbo v duhu tega obdobja. m m Radio (v)eter: Andrej Šifrer 19.4. ob 20.00 Pridružite se javni radijski oddaji Radia Ptuj in bolje spoznajte Andreja Šifrerja. VSTOP PROST! Informacije in rezervacije: recepcija Grand Hotela Primus 02/ 7494 506 Cena vključuje: Polet Maribor-Antalya-Maribor, letališke pristojbine, asistenco na letališču Maribor, slovenskega predstavnika v Turčiji, avtobusni transfer od letališča do hotela in nazaj, nastanitev na bazi all inclusive v hotelu Justiniano Park Conti 5*, turistično takso, nezgodno zavarovanje zavarovalnice Triglav, zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco Coris, brezplačno parkiranje na letal išču Maribor ter vse stroške organizacije in prodaje Turistična agencija Intelekta, Nova dimenzija turizma, že od leta 1989, Tel: 02/536 19 60, www.intelekta.com JfateleJtčr VELIKA SPOMLADANSKA ZABAVA Prebujam se vpomlad zRadio-Tednikom Ptuj vsodelovanju z JAVNIMI SLUŽBAMI PTUJ Pod šotorom na ptujski tržnici, 24. aprila 2015, ob 20. uri Z nami se bodo prebujali t KLAPA«Kampa ačka Veselimo se druženja z vami! . ,_____ ____jji*5*€^(9,5% DDV v znesku 0,43 €jev ceni) ^a^žn^j^certa 7 € (9,5% DDV v znesku 0,61 €jev ceni) Cena vstopnice: • v predprodaji*5"€V5% ddv v znesku 0,43 €jev ceni) Vabljeni vsi, ki vas veseli zabava v sproščenem vzdušju! www.tednik.si tednik@tednik.si VSTOP PROST! 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 7. aprila 2015 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L Znamka Letnik Oprema Barva renault cli01.2 tce rip curl 2008 4.990,00« serv. knjiga kov. črna renault megane 1.616vteam coupe 2007 4.400,00 € 64.000 prev. kov. srebrna opel astra 1.7 cdti classic 2006 2.990,00« prvi last. kov. srebrna citroen xsara picass01.616v elegance 2007 4.800,00« prvi last. kov. peščena citroen xsara picass01.61 sx 2002 1.890,00« avt. klima kov. siva opel meriva 1.416v nj0t 2008 5.390,00« prvi last. kov. zlata peugeot 3071.616v 2003 2.350,00« prvi last. kov. zlata renault cli01.216v exception 2006 3.350,00« prvi last. kov. siva renault cli01.216v storia elan 2008 3.450,00« prvi last. kov. siva peugeot 206+ 1.41 style 2011 4.700,00« serv. knjiga kov. sv. modra renault vel satis 2.0 dci expression 2007 4.850,00« avt. klima kov. siva renault megane 1.5 dci dyn.conf. 2005 3.350,00« serv. knjiga kov. modra volvo c70 2.4 05 avtsummum 2007 12.500,00« serv. knjiga kov. sv. modra ford focus c-max 1.8tdci trend 2005 4.850,00« serv. knjiga kov. t. modra renault clio u16v avt. elan 2009 5.390,00« 58.000 prev. k0v.b0rd0 renaultespace2.2 dci privilege avt. 2006 5.900,00« serv. knjiga kov. Črna ford s-max2.01dci trend 2006 7.350,00« prvi last. kov. črna citroen gill 2.0 hoi tedence 2011 10.600,00« serv. knjiga kov. srebrna citroen exclu. 7 sed. c4 picass01.6 hdi avt. grand 2009 8.550,00« prvi last. KOV. ZLATA renault sedan megane 1.5 dci dynamique plus 2009 5.350,00« 79.000 prev. kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. a^i? AVTOHlSA petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA BMW520D 07 /2010 18.499 BELA 1M.NAR. SERVIS, SERV.KI UGA FORD CMAX l,G IDO 05 /2811 8.980 T. MODRA IM., NAR. SERVIS, SERV. KI HIGA, FORD KUGA 2,013 TITANIUM 05 IM 11.499 ČRNA 1M.NAR. SERVIS, SERV.KI UGA BMW 1160 07 /2012 15.499 T. MODRA IM, NÄVI, NAR. SERVIS, S ERV.ffl MEN C31,4 UDI 06 /2011 6.500 BELA IM, NAR. SERVIS, SERV.KI UGA FORDSMAX 1,6 TDQ 06 /2012 11.999 BELA 1M.NAR. SERVIS, SERV.KI UGA MERCEDES E220 05 /2010 18.999 T. MODRA 1M.NAR. SERVIS, SERV. KI UGA PEUGEOT 5008 PREMIUM 1,6 HDI 09 /2011 9.999 ČRNA 1M.NAR. SERVIS, SERV.KI UGA TOYOTA VERS01,41 03 /2011 9.399 SV. MODRA 1M.NAR. SERVIS, SERV. KI UGA PEUGEOT 508 SW 1,6 HOI 09 /2011 9.999 ČRNA 1M.NAR. SERVIS, SERV.KI UGA VW PASSAT SW 1,6 HOI CONFORTUNE 08 /2011 11.999 SREBRNA 1M.NAR. SERVIS, SERV. KI UGA VW PASSAT SW 2,0 TDI 03 /2011 12.499 SREBRNA 1M.NAR. SERVIS, SERV.KI UGA RENAULTTWINGO SCE 70 EXPRESSION 10 /2014 8.400 MODRA TESTflO VOZILO. 4 ZIMSKE GUME SMART FORTWO C00PE45 PURE 05 /2008 4.500 ČRNA 1M.NAR. SERVIS, SERV.KI UGA WOLKSWAGEN TOURAN 1,6 TTDI 01 /2011 10.999 ČRNA 1M,NAR. SERVIS, SERV.KI UGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 10.4. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica. por. 9:50 Info kanal 0:35 Modro, pon. 1:00 Glasba za vse, B. oddaja, pon. 1:30 Pregled tedna. pon. 2:00 Ptuiska kronika, pon. 2:20 Reo TV Ormož 3:20 Info kanal 7:35 Kuhinjica 8:00 Ptujska kronika 8:20 Povabilo na kavo: mag. Vlasta Stojak, pon 19:05 Dejan Zavec vs. Ferenc Haffner 19:25 Glasbena 8 (slo), 40. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Povabilo na kavo: Rudi Kirar, pon ~"" Cista umetnost, 43. oddaja, pon. 15 let S00 občin Sp. Podravja, pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 12.4. Sobota 11.4 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:15 Kuhinjica, pon. 9:50 Sola, da se ti zrola: Narečni žepek in kiksi I 10:30 Modra, pon. 11:00 Pomurski tednik, pon 12:00 Pregled tedna 12:20 Infokanal 10:25 Kuhinjica 17:45 Glasbeni predah 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Glasba za vse, 1. oddaja 18:50 Železniški narK v Mesfe 19:00 Sekvenca J6. oddaja 9:15 Kuhinjica, pon. 9:50 Glas iz zamejstva: Stiki s Slovenijo, pon. 10:15 Sola, da se ti zrola: Narečni žepek in kiksi I 0:55 Modro 1:20 Info kanal 2:00 Pregjed tedna, pon. 2:20 Gostilna >Pr Francet« 3:25 Info kanal 7:15 Kuhiniica 8:00 Ptujslia kronika, pon. 8:20 Povabilo na kavo: Rudi Kirar, pon. 9:00 Sekvenca, 10. oddaja; pon. 9:20 Glasbena 8 (slo), 4B. oddaja, pon. 9:55 Glasbeni oredah 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Pogovor z Markom Orebničem, pon. 20:50 Otroci pojejo slovenske pesmi 2. del, pon. 22:00 Info kanal Ponedeljek 13.4. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica. pon. 0:05 Info kanal 1:00 Modro, pon. 1:25 Rez vinske trte na ptujskem gradu, 1:40 Glasbeni predah 2:00 Ptujska kronika, pon. 2:20 Info kanal 7:35 Kuhinjica 8:00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, pon. 8:20 Glasba za vse, 7. oddaja, pon. 8:50 Pomurski tednik 19:25 Glasbena MlCi^H 'nom urhii nnn 3:50 GUM JHOdah nem vrhu, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. J. oddaja, pon. 19=55 Cista umetnost, '43. oddaja, pon. 20:25 Boris Pahor o kulturi Ijuheznuion. 21:15 Koncert Kluba Soroptimist 2015, pon. 23:05 Info kanal 20:20 Zeleno, 3. oddaia 20:50 Mura- Drava, 31. oddaja Ijuueznuion. ¡mist MLnoi www.petv.tv Spremljate nas lahki tadi la T2 in SI0LTV PTUJSKA TELEVIZIJA WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@williams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z OlA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORlSC 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ■:M=IWIdJII! moVJ I Mtlil 3 M urn O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA IWH LETNIK CENA, OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6 AVANT 1.9 TD1130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 13.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.UST, VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1.UST, ODLIČEN VEČ BARV BMW 3ER 2.0D T0URING NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST., TOP OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1 .LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILfNIUM 2010 8.990 1 .LAST., NAVIG. KOV. MODRA FORD C MAX 1.6TDCI 2008 6.490 1.LAST., KOT NOV VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.UST., TOP OPREMA KOV. ČRNA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LAST., AVTOM. KOV. ZLATA 0PELMR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST, KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO RAMILY 2008 4.490 2.LAST, KOV. ZLATA ŠKODA 0CTAVIA 2.0 TDI RS 170KM 2009 8.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1.LAST.,K0TN0V BELA VWTRANSPOHTER 1.9TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1 .LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ 08:00 Gorišnlca - Iz naših krajev 10:00 30. let Završkih fantov 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka In Majolka 13:00 Ujemi sanje 1B:QO Oddaja Iz Slovenskih Goric 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 108:00 Otroški program | 09:00 Materinski dan v Skorbi in v Slovenija Vasi 11:00 Območno srečanje OFS: 2. del 13:00 Območno srečanje OFS; 1. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Revija OPZ; 2. del 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Materinskr dan v Trničah 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani SIP Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 09:25 09:50 10:50 18:00 20:00 21:00 23:30 Materinski dan v vrtcu Markovci Oddaja iz Slovenskih Goric Ptujska kronika Video strani Glasbena oddaja ŠKL Ptujska Kronika Kronika iz občine Markovci Ujemi sanje, Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Videm - Pasijon na prostem ŠKL Polka In majolka Ptujska kronika Območno srečanje OFS: 2. del Kronika iz občine Markovci Materinski dan v vrtcu Markovci Video strani Na podlagi 22. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12 in 47/13-ZDU-1 G) in 35. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14), Občina Dornava objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STVARNEGA PREMOŽENJA V LASTI OBČINE DORNAVA Predmet prodaje so: nepremičnine - stanovanja, vsa vpisana kot etažna lastnina, in sicer v stanovanjskem objektu, na parceli št. 775/1, k. o. Dornava, številka stavbe 394, na naslovu Dornava 125 in parkirna mesta na parc. št. 775/11, 775/12 in 775/13, vse k. o. Dornava. Predmet prodaje so: • enosobno stanovanje, prosto, del stavbe št. 4, stanovanje 4.E v pritličju, v skupni izmeri 47,63 m2 za izhodiščno ceno 42.030, 00 EUR; • garsonjera, prosto, del stavbe št. 6, stanovanje 6.E v pritličju, v skupni izmeri 35,25 m2, za izhodiščno ceno 32.950,00 EUR; • parkirišče parc. št. 775/11, k. o. Dornava, za izhodiščno ceno 2.620,00 EUR; • parkirišče parc. št. 775/12, 2.620,00 EUR; • parkirišče parc. št. 775/13, 2.620,00 EUR; Celotno besedilo Poziva k oddaji ponudb je objavljeno na spletni strani občine Dornava (www.dornava.si). Vloge morajo prispeti na Občino Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava, do vključno 6. 5. 2015 do 12. ure. Rajko Janžekovič, župan občine Dornava Dornava, za izhodiščno ceno Dornava, za izhodiščno ceno Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Izumitelj Janez Puh - dokumentarni film; Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož hrani najbogatejšo zbirko historičnih glasbil v Sloveniji; Revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike; Ples račk mlakaric, v ritmu valčka, Na lepi modri Donavi; Zaigrale nam bodo ljudske muzikantke Vesele Polanke; Glasbena oddaja Naj viža, produkcije VTV Velenje; Nastopa glasbena skupina Gadi in ansambel Roka Žlindre. Mali oglasi KMETIJSTVO PRODAM svinjo, težko 150 kg, domače reje, tel. 02 766 26 71. PRODAM obnovljeno kosilnico Gorenje Muta in frezo za obdelavo zemlje, okrogli priklop. Tel. 051 376 732. PRODAM prašiče nad 30 kg. Tel. 031 221 750. PURANE in purice, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek Starše 23. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM 3 rjave koze dojnice. Telefon 031 658 799. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. noj vzgojUOfj Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojltelj/-lca? Ali pomočnik/-ca vzgojltelja/-lce? Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj. Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Prav tako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali. www.tednik.si Naslov vrtca: Vaše ime in priimek: Vaš naslov: i www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 10. aprila 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Končani dnevi tvojega trpljenja, smrt je bila močnejša od življenja. SPOMIN 4. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica Jožica Fijačko IZ PARADIŽA 20 A Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je spominjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Vinograd bo čakal, češnje zacvetele, smokve obrodile in ptički bodo peli - tebe pa ni in te ne bo, z neba nas gledaš na zemljo. Ko deliš ljubezen, deliš svoje življenje ... in nikdar ne umreš ... le preseliš se in v srcih živiš naprej. ZAHVALA ob nenadomestljivi in boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, dedka, sina, brata, tasta, prijatelja ... Milana Žumbarja S PRISTAVE 21 B, CIRKULANE 19. 4. 1957 t 29. 3. 2015 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem, skratka vsem za topel stisk dlani, besede tolažbe in nesebično podporo v težkih trenutkih neizmerne bolečine. Hvala vsem, ki ste našega Milana v tako velikem številu pospremili k njegovemu mnogo preranemu poslednjemu počitku. Hvala za sveče in cvetje, maše in druge darove. Hvala vodstvu in zaposlenim Taluma Kidričevo za tolažbo in podporo. Hvala g. Miru Lesjaku za oris življenjske poti, g. Marku Drobniču, predsedniku uprave podjetja Talum, d. d., za ganljive besede slovesa od dolgoletnega sodelavca, g. dekanu Emilu Drevu za darovano sveto mašo in za opravljen krščanski pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Barbara za peto sveto mašo, Moškemu pevskemu zboru Talum Kidričevo, Pihalnemu orkestru Talum Kidričevo in g. Silvu Potočniku ter njegovim prijateljem pevcem za odigrane in odpete žalo-stinke kot tudi nosilcem simbolov. Hvala Občini Cirkulane, KO SD Cirkulane, Društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Društvu za oživitev gradu Borl, Turističnemu, Športnemu in Kulturnemu društvu Cirkulane, sodelavcem podjetij Silkem, d. o. o., in Doma starejših občanov Tezno ter vsem sodelavcem izven Taluma, ki so ga pospremili na zadnji poti. Hvala za pomoč Jelki, Veri, Veseljku in Dragu. Še posebej se zahvaljujemo članom PGD Stoperce, ki so nam v trenutkih nesreče prvi priskočili na pomoč in nam nudili podporo. Iz srca HVALA vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi Mali oglasi KMETIJSTVO V NAJEM dam vinograd (žični nasad) v Velikem Vrhu, Franc Petrovič, Veliki Vrh 86, Cirkulane, tel. 761 15 91. KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju, kultivator in frezo ter ostale priključke. Tel. 041 923 197. PRAŠIČE mesnate pasme, težke okrog 150 kg, ugodno prodam, cena 1,55 €/kg, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 031 743 951. PRODAM traktor Ursus 335, letnik 1973. Tel. 041 326 968. PRODAM koruzo in ječmen. Tel. 040 571 404. MEŠANI gozd 1,67 ha v Bratislavcih, prodam. Tel. 031 377 668. PRODAM bikca, rjavega, starega 14 dni. Tel. 041 599 567. KUPIM 10 pujskov, težkih 25 kg, rotacijsko koso SIP 165 na štiri diske in štiridelne klinaste brane. Tel. 041 261 676. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM avtoprikolico 2,10 x 1,5 m, nemške izdelave. Telefon 757 1 1 31. STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in za upokojence, enostaven postopek, odobrimo in izplačamo v eni uri, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (nasproti glavne avtobusne postaje). Tel: 02 25 27 363, GSM: 051 70 10 20. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. 11SU roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si Ni res, da si odšla - nikoli ne boš. Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljala v tišini. Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš. V SPOMIN Suzana Janžekovič DORNAVA 81 Mineva peto leto tihe žalosti in bolečine. Vedno boš ostala v naših mislih, v naših srcih in del nas. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji poklonite lepo misel, prižigate sveče in polagate cvetje. Neizmerno te pogrešamo. Tvoji najdražji PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. HVALA TI, MATI... Delo, skrb in ljubezen izpolnjevalo tvoje je življenje. Čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš ... ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in sestre Marije Pignar IZ GAJEVCEV 35 se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in tolažili, vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše in darove, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala gre domačemu župniku in njenemu bratrancu patru Tarziciju za obiske na domu in opravljen obred, govornikom in vsem vam, ki ste nam bili v teh težkih dneh v oporo. Tvoji najdražji Aleš Cajnko 1980-2015 Prijatelju v slovo Ob tako nenadnem slovesu prijatelja je težko najti prave besede. Teh pravzaprav ni. So le besede tolažbe in spomina. Brez slovesa nas je zapustil Aleš Cajnko, nekdanji vodja sekcije Koranti Rogoznica v Kulturnem društvu Rogoznica in član izvršnega odbora društva. Časa ni mogoče zavrteti nazaj. Časa pomladnih dni, kijih je Aleš v korantovi opravi tolikokrat klical in z zvonci odganjal zle duhove, zimske meglice, mraz in klical dobro letino od hiše do hiše, dni, ki bodo spet prišli, le Aleša nebo več. Z zimo, ki jo je odgnal, je odšel na zadnjo pot tudi on. Aleš Cajnko je bil član sekcije Koranti Rogoznica že od mladih nog. V skupino ga je skupaj z bratom, že pred vstopom v osnovno šolo, pripeljal oče. Ves ta čas se je aktivno udeleževal dela sekcije Koranti in ohranjal pustno izročilo svojega okolja. Leta 2006 je postal namestnik vodje sekcije Koranti. Ves čas je skrbel za administrativno in tehnično vodenje skupine. Leta 2010 je bil izvoljen za vodjo sekcije. Pod njegovim vodstvom je sekcija napredovala na vseh področjih in hkrati pridobivala na prepoznavnosti. Po koncu mandata vodje sekcije je še naprej ostal član izvršnega odbora in s svojimi izkušnjami pomagal tako sekciji Koranti kot ostalim sekcijam društva. Aleš je bil tisti fant, ki nikomur ni odrekel pomoči, ki ni znal reči ne, ne morem, nimam časa, lotil se je dela povsod tam, kjer je bilo to potrebno. Najraje pa je bil korant, pa ne samo takrat, ko je oblekel kožuh, si nadel masko, pripel zvonce in dvignil ježevko, ne samo v času okrog pusta. Aleš je koranta nosil v sebi in si kot tak vseskozi prizadeval za njegovo ohranitev in ohranitev običajev, povezanih z njim. Dragi Aleš. Skupaj smo preživeli nepozabne trenutke in se imeli neskončno lepo. Zapustil si nas tako nenadoma. Še toliko bi morali doživeti skupaj, pa si premlad za vedno odšel od nas. Na svidenje, nekje, nekoč. Koranti Rogoznica Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti od nas ne boš odšel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in svaka Alojza Ciglarja IZ KICARJA 34 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, partnerja in vnuka Aleša Cajnka IZ NOVE VASI PRI PTUJU 100 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge darove ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem SŽ-Vit Ptuj in Maksimus, d. o. o. Zahvaljujemo se tudi KUD Rogoznica, posebej Korantom Rogoznica za pripravljeno žalno sejo in vso pomoč, ki so jo nudili. Hvala gospodu župniku Milanu Kvasu za opravljen obred in molitev, pevskemu zboru KUD Rogoznica za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Nadi Kotar za poslovilne besede in Javnim službam za pogrebne storitve. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je le praznina. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame Ivanke Berlak IZ ŽUPETINCEV 31 2.5. 1962 12.4.2015 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetij Zenit, Pri ovinku in Sodexo, ki ste nam pomagali in stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče, denarne prispevke, za svete maše ter našo mamo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Janku Babiču za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pogrebnemu podjetju Almaja, obema govornicama za besede slovesa ter gospe Mariji Fras za vse molitve. Zahvala gre tudi vsem sošolcem, društvom ter občini Sv. Andraž. Hvala tudi vsem, ki vas v zahvali nismo posebej imenovali, pa ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih in neutolažljivih trenutkih. Žalujoči: mož Franc, sinovi Borut z Melanie, Matej s Tejo, Vojko s Polono, hčerka Nika in brat Slavko Tvoje rožice cvetijo, ptički veselo žvrgolijo, vendar nam nič ne more omiliti naše bolečine. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre, tete Anice Horvat IZ APAČ 84 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in nam stali ob strani ter jo pospremili k večnemu počitku. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Hedviki za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena HVALA. Mama, minila je sreča z dobroto tvojega srca. Hvala za vse, kar si nam dala. Tvoji najdražji fÄ VA. Spodnje Podravje • Naša opozorila o spornem zaračunavanju so bila na mestu Sodišče: »Del stroškov na položnici so obračunavali neupravičeno. « Nepravilnosti pri obračunavanju storitve ravnanja s komunalnimi odpadki, na katere smo v Štajerskem tedniku opozarjali že novembra 2013, dobivajo epilog tudi v sodnih dvoranah. Mariborsko višje sodišče je pritrdilo odločitvi ptujskega okrajnega. Sodišče je odločilo, da je Čisto mesto Ptuj ceno za izvajanje gospodarske javne službe (GJS) zaračunavalo v nasprotju s predpisi, pri tem pa stroške objektov za ravnanje z odpadki zaračunavalo dvojno. Stroški infrastrukture (odlagališča) bi morali biti uporabnikom na položnici zaračunani v postavki storitve odlaganja in ne v posebni postavki, kot je to bila praksa v 17 občinah Spodnjega Po-dravja. Ker sta bili na položnici obe postavki - odlaganje in investicija - sodišče ugotavlja, da so bili stroški objektov za ravnanje z odpadki uporabnikom zaračunani dvojno. Pravdni postopek pred ptujskim okrajnim sodiščem se je začel konec leta 2013. Paodjetje Čisto mesto Ptuj je sprožilo tožbo proti Gorazdu Ladineku, ki zneska na položnici Čistega mesta ni poravnaval v celoti. Ladinek si je od skupnega zneska odbil znesek postavke »Investicija Cero« in račun poravnal po svojem izračunu. Postavke na položnici, ki so po njegovi presoji v predpisih imele podlago, je seštel in plačal. Vrednosti postavke »Investicija Cero«, ki pa je bila brez ustrezne zakonske podlage, pa ni plačeval. Ker Ladi-nek zneska, zaračunanega na položnici, ni plačeval v celoti, je izvajalec GJS, podjetje Čisto mesto Ptuj preko Okrajnega sodišča v Ljubljani poskusil »dolg« izterjati z izvršbo. Na sklep o izvršbi se je Ladinek pritožil in terjatev v celoti izpodbijal. V obrazložitvi ugovora je navedel, da terjatev ne obstaja, saj da je bila postavka »Investicija Cero« na položnici zaračunana neupravičeno, Katera postavka na položnici je bila brez pravne podlage Nazi v Količina EM Cena brez DDV Cena z DDV DDVŽ Vrednost brez DDV Vrednost z DDV Ravnanje z odpadki (4os) (zbiranje, odvoz, obdelava, odlaganje) 1.00 MES 7.3998 8,1028 9.50 ž 7,40 8,10 Investicija CERO (4os) 1.00 MES 6,2026 6,7916 9.50 % 6,20 6,79 okoljska dajatev (4os) 1.00 MES 0,9514 1,0418 9.50 1 0.95 1,04 Obračun DDV: Naziv Osnova DDV 9,50% 14.55 DDV 1,38 Vrednost brez DDV: DDV : ZA PLAČILO (Elffl) : 14.55 1,38 15.93 Na izpisu položnice smo z zeleno barvo označili postavko, ki je po odločitvi sodišča uporabnikom ne bi smeli obračunavati, ker je bila infrastruktura za odlaganje (označeno rumeno) že zaračunana. Sodišče meni, da je biia ista stvar uporabnikom zaračunana dvakrat. "Grešnik", ki je to obračunaval, pa ni bilo samo podjetje Čisto mesto, temveč tudi Javne službe Ptuj. brez zakonske podlage. Okrajno sodišče v Ljubljani je Ladineku ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo. Pravda med Čistim mestom in Ladinekom se je nadaljevala na ptujskem okrajnem sodišču. Slednje je 23. maja lani razsodilo v prid Ladineku: da se sklep o izvršbi razveljavi in da se tožbeni zahtevek Čistega mesta Ptuj zavrne. Čisto mesto se je na razsodbo pritožilo, Višje sodišče v Mariboru je januarja letos odločitev ptujskega sodišča potrdilo. Ptujske smeti so zelo akutna zgodba Strukturo cene so sicer igralci v tem poslu (oba izvajalca GJS Čisto mesto in Javne službe) ter 17 občin Sp. Podravja lani aprila popravili in od takrat naprej sporne postavke »Investicija Cero« na položnicah več ne zaračunavajo. Z ukinitvijo te postavke je usahnil tudi del vira za financiranje »Proračunskega sklada Cero Gajke«, ki je del proračuna MO Ptuj. V proračunskem skladu se je letno (prav iz sporne postavke na položnici) zbralo po več milijonov evrov. V proračunskem skladu naj bi se zbiral tudi denar za nadgradnjo odlagališča ali pa za njegovo morebitno zaprtje. Ne eno in ne drugo ne predstavlja majhnega finančnega vložka. Zato je vprašanje, od kod se bodo zagotavljala sredstva za zaprtje odlagališča, več kot na mestu. Glede na to, da se možnosti novogradnje vse bolj odmikajo, saj Cero Gajke še da- nes nima veljavnega pravnomočnega IPPS okoljevarstve-nega dovoljenja. Poleg tega za gradnjo tudi ni denarja. Voz z evropskim kohezijskim denarjem za tovrstne namene pa je že zdavnaj odpeljal mimo. Na koga vse je s prstom pokazal Čelan Za komentar o nastali situaciji smo zaprosili tudi nekdanjega ptujskega župana Štefana Čelana. Med drugim je zapisal: »V primeru izvajanja obvezne GJS ravnanja s komunalnimi odpadki gre za največji primer nesposobnosti in neumnosti, ki jih je od nastanka samostojne države sproducirala državna birokracija. Če prav razumem sodbo, se sodišča niso ukvarjala z vsebino, ampak zgolj s suhoparnim prebiranjem členov. Navajanje, da gre za dvojno zaračunavanje investicije, je blago rečeno nepoznavanje vsebine. Znesek investicije po mojem vedenju ni bil nikoli nikomur dvakrat zaračunan. Potencialne nepravilnosti, ki jih je morebiti izvajalo zasebno podjetje mimo vednosti občin in jih je sodišče odkrilo, meni niso poznane. To področje popolnoma obvladujejo zasebniki, ki so skozi dosedanje obdobje spreminjali predpise sebi v korist. Vsi masni in denarni tokovi, ki prinašajo dobičke, se stekajo preko zasebnih podjetij v zasebne žepe. Zaplet, ki ga navajate, sega v leto 1998, ko so se začele aktivnosti za gradnjo nove deponije. Takratni ideologi na čelu podjetij Ekoles (Vilko Pešec), Čisto mesto (Andrija Koter), Saubermacher (Rott) in župani občin Spodnjega Podravja z županom Miroslavom Lucijem v MO Ptuj so skovali načrt za gradnjo in upravljanje nove deponije CERO Gajke. Pri tem jim je močno pomagala država z vodenjem postopka prostorske umestitve. V letu 2002 je bila deponija zgrajena, pogodbe s krajani podpisane in način plačevanja položnic določen. Sam sem vsa ta že izvršena dejstva prejel na mizo in sem jih moral izvajati v skladu s podpisanimi pogodbami in dogovori s krajani in drugimi občinami.« v_/ Neprostovoljni samoprispevek? In še na eno nejasnost je vnovič vredno opozoriti. Center za ravnanje z odpadki Cero Gajke se je gradil iz več finančnih virov: evropskega in državnega proračuna, proračunov občin Sp. Podravja ter s prispevkom uporabnikov (obračuni na položnicah). Center smo gradili vsi, njegova lastnica je danes samo MO Ptuj. Postavka na položnici »Investicija Cero« pa bi tako lahko pomenila celo neprostovoljni samoprispevek občanov k izgradnji Cero Gajke. Zakaj neprostovoljni? »Samoprispevek se lahko uvede po prej opravljenem referendumu, na katerem se za njegovo uvedbo izreče večina glasovalnih upravičencev,« pravi zakonsko določilo. Občanov 17 občin Spodnjega Podravja nihče nikoli ni povprašal, ali se strinjajo s sofinanciranjem izgradnje odlagališča. Enostavno preprosto se jim je ta tako imenovani neprostovoljni samoprispevek dodalo na položnico. Spomnimo še to, da ta prispevek ni bil zanemarljivo nizek. Štiričlansko gospodinjstvo je mesečno za postavko »Investicija Cero« plačevalo skoraj sedem evrov (z DDV). Mojca Zemljarič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO I\/iI 'ORS, , Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, pomladna ponudba v pomaranči Vabljeni na jedi s pridihom pomladi (čemaž, šparglji, regrat...). Napoved vremena za Slovenijo Slana v aprilu je bolj nevarna 3/19 kot poletna toča in suša soparna. vabljeni. Danes bo jasno. Ponekod bo zapihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C. Napoved za sosednje pokrajine V sosednjih pokrajinah bo danes in jutri precej jasno, le v krajih jugovzhodno od nas bo danes občasno zmerno oblačno. Obeti V soboto bo sončno in še nekoliko topleje. Pihal bo jugoza-hodnik. V nedeljo bo spremenljivo oblačno, predvsem popoldne bodo nastajale plohe in posamezne nevihte. Foto: MZ