Pt poiti prejeman:
za
ielo leto naprej 26 K —
pol leta detrt „ mesec
13, 2,
50, 20,
V upravništvu prejeman.
/.a
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10„-T četrt „ , 6„ -„ «esec , 1 „ 76 ,
Za pošiljanje na dem 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne viačajo, uefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 217.
V Ljubljani, v soboto 22. septembra 1900.
Letnik XXVIII.
O dobrem in slabem tisku.
Govoril na II. slov. Joat. shodu dr. Viljem Sch\veitzer.
Presvetli gospodje škofje! Slavni shod!
Slavni zgodovinar "VVeiss, pišoč o Janezu Gutenbergu, izumitelju tiska, in njegovi iznajdbi, pravi: »Nova iznajdba imela je elementarno naravo, kakor n. pr. ogenj, ki deluje dobrodejno ali pa tudi škodljivo." In res, danes, ko je minulo že 500 let od rojstva Gutenbergovega, pritrditi moramo temu Weissovemu izreku popolnoma. Gutenberga gotovo ne zadene krivda, da je tako prišlo. Zvest katoličan, posvetil je, kakor nam kaže zgodovina, svojo umetnost Bogu in katoliški cerkvi.Toda kmalu po njegovi smrti polotila se je herezija, kriva vera, njegove umetnosti in krivi proroki-širili so potom tiska svoje cerkvi sovražne nauke bolj, kakor bi jih mogli širiti z govorom. In žal, da je med naš narod tisek priti moral po tem potu! (Klici: Žali-bog!)
S tem pa sem tudi že označil pojem dobrega in slabega tiska. Odgovor na vprašanje, kateri tisek je dober in kateri slab, je za katoličana lahek. Namen človeka na zemlji je po nauku katoliške vere, služiti Bogu in izveličati neumrjočo svojo dušo. Dobrotljivi Bog pa je v svoji neskončni ljubezni dal slabemu in omahljivemu človeku zvesto in zanesljivo voditeljico na zemeljski poti, skrbno mater, katoliško cerkev. (Pritrjevanje.) Za katoličana je torej odgovor na vprašanje, kaj je dober in kaj je slab tisek, kakor sem že rekel, zelo lahek. Tisek, ki služi vzvišenemu namenu človekovemu, tisek, ki združen z zvesto voditeljico človeškega rodu, s katoliško cerkvijo, kaže človeštvu pravo pet in mu jo olajšuje, tisti tisek je dober. (Odobravanje.) Tisek pa, ki ne služi temu namenu, mu morda celo nasprotuje, imenovati mora katoličan slabega, pa imej knjiga še tako učeno vsebino ali dovršeno obliko, pa bodi časopis še tako zanimiv. (Splošno odobravanje.)
Žal, da imamo danes, v času, ko je dosegla tehnika tiska nečuveno popolnost, katoličani, kadar razpravljamo o tisku, malo prilike hvaliti tisek, pač pa tako obilo gradiva za grajo! (Klici: Res je!)
Statistiki, to so, kakor je znano, možje, ki hočejo vse izraziti v številkah, ki znajo
natanko izračunati, koliko las ima človek na glavi, in koliko kapelj dežja je danes palo na to streho, (veselost) Statistiki opravijo, da pride na vsakega prebivalca na Nemškem tiskanega papirja 4 kilograme, v Avstriji pa 400 gramov.
Ne bom se spuščal v preiskavo vprašanja, ali je zatorej na Nemškem tista luč prosvete, ki se prižiga s tiskovnim papirjem, kaj bolj svetla, kakor pri nas v Avstriji. (Veselost.) Ali nekaj bi rad povdarjal.
Statistika je novejša veda in kot taka indiferentna, ker to je danes moderno. (Veselost.) Zatorej ne računa dalje, koliko je med temi 4 kilogrami in med temi 400 grami slabega tiska, koliko škodljivega tiska, koliko duševne makulature. Ako bi Statistika napravila ta račun, zgrozili bi se, toliko je slabega tiska v rokah ljudstva! (Klici: Res je, žalibog!)
Vednost in umetnost podpirata v veliki meri protiverski tisek.
In vender je nedoumno, kako more vednost podpirati protiverski tisek, saj je namen vednosti resnica, resnica pa je On, ki je sam o sebi rekel: ,.Jaz sem resnica in življenje!" (Odobravanje in ploskanje.) In vender je nedoumno, kako more umetnost podpirati protiverski tisek, saj je namen umetnosti lepota, prouzročitelj, vzgled in ko-nečni cilj lepote pa je Bog. (Odobravanje.) Realizma hočejo in verizma naši pisatelji in vender ne iščejo obojega tam, kjer bi oboje našli, v krščanstvu. Ali je mar kaj bolj realnega, kot krščanstvo, na katerem sloni cela naša izomika, ali je kaj bolj resničnega od krščanstva, ki je od Boga samega razodeta resnica! (Odobravanje in ploskanje.) Toda naši pisatelji iščejo, žal, resnice pri Buddhi ali celo Epikuru, ne pa v krščanstvu! (Klici: Žalibog!)
In naše časopisje? Tukaj sem se dotaknil rak-rane na našem narodnem životu. (Klici: Res je!)
Časnikarstvo, nc kot golo novičarstvo, marveč kot moč, ki mogočno in čestokrat odločilno poseza v javno življenje, rodilo se je v viharnih časih. Najprvo je poseglo namreč časnikarstvo odločilno v javne posle za časa francoske revolucije, koncem 18. veka. Toda to posezanje v javne posle vršilo se je že takrat na tak način, da je imenoval
Chabot, sicer divji revolucijonar, časnikarje „otrovalce, zastrupovalce javnega mnenja." (Klici: Tudi danes je dosti takih!)
Kako vzvišen je namen dobrega čas-ništva! Leon XIII. izvrstno označuje dobre časnike rekoč: „Dober katoliški časnik je nepretrgan misijon." Z misijonarji primerja sv. oče torej dobre časnikarje, in res so misijonarji, namreč oznanovalci resnice, bra-nitelji vere in cerkve, širitelji prave omike! (Odobravanje.) Jeden novejših apologetov je v očigled važnosti časnikarstva trdil, da bi bil veliki apostol narodov, sv. Pavel, da bi živel danes, postal žurnalist. Ta izrek morda v takej splošnosti, kakor jc izrečen, ne velja, ker samo žurnalist bi ta vsestranski duševni velikan ne bil postal, pač pa bi bil poleg drugih potov v razširjanje in obrambo katoliške vere brez dvoma nastopil tudi pot časnikarstva, ker danes bojujeta se pekel in nebo s tiskovnimi črkami na papirju. (Pohvala.)
Ako je tako vzvišen poklic časnikarski, kaj hočemo reči k početju onih, ki ta poklic ponižujejo, ga zlorabljajo, da trgajo iz src bralcev vero, da bude cclo sovraštvo proti veri in cerkvi, da bude v srcih bralcev črne, nizke strasti?! Ali niso to otrovalci javnega mnenja, grobokopi telesnega in duševnega blagra narodov? (Odobravanje in ploskanje.) Kajti narod brez vere, je ladija brez krmila in krmarja v divjih viharjih naše dobe. (Ploskanje.) Kaka osoda čaka take ladije ? Valovi jo razbijejo ob čereh in pečeh, pogin ji je gotov! (Ploskanje.)
Žalibog, da zadene referenta o tisku na slovenskem katoliškem shodu naloga, govoriti tudi o protiverskem časništvu slovenskem. Samo kdor je hudoben ali pa udarjen z neozdravljivo duševno slepoto, more trditi, da med Slovenci ni protiverskega časništva. (Pritrjevanje.) Že pred desetletji čutili so krščansko misleči možje potrebo, ustanoviti slo-vensk list z izrecno katoliško tendenco, dokaza dovolj, da je že pred desetletji začelo se med nami širiti protiversko ali brezver-sko časopisje. In leta 1873. ustanovil se je res „Slovenec", kot branitelj vere in narodnosti med Slovenci, (klici: Živio »Slovenec!" — Ploskanje) ustanovil se je po inicijativi Bogu, narodu in cesarju z nevenljivo zvestobo udanega očeta slovenskega naroda,
dr. Janeza Bleivveisa, čegar spomin bo živel med Slovenci do konca dnij. (Viharni klici: Slava Bleivveisu! Ploskanje.)
In dandanes, kdo more tajiti, da so časniki, ki žal nosijo slovensko ime, kateri grde vse, kar je katoličanu svetega?! Kako pišejo o Bogu, kako o njegovi sveti cerkvi, kako o nje vidnem poglavarju, rimskem papežu, kako o njenih Škotih in mašnikih?! (Klici: Sramota jim!) Bivanje osebnega Boga, to jim je odprto vrašanje. In vender beremo v sv. pismu, kako sc je Bog človeškemu rodu razodel. Toda tu se postavijo racijo-nalisti na stališče nevernega Tomaža in pravijo: Cesar ne vidimo z lastnimi očmi in ne slišimo na lastna ušesa, tega ne verujemo. Ja, ali naj bi gospod Bog, ko se je hotel razodeti, poslal gospodom racijonalistom posebna tiskana vabila? (Viharna veselost in ploskanje. Klici: Saj bi še potlej ne prišli!) Božja ustanovitev cerkve, to jim jc nedo-gnana zgodovinska podmena. »Obžalujemo", pravijo, »toda nas ni bilo zraven in Kristusa nismo sami videli, nismo mu bili predstavljeni." (Občna veselost.) Tistim pa, ki so bili zraven, ki so Gospoda poznali osebno, ga videli od obličja do obličja, in ki so vse, kar so videli in slišali, nam zapisano zapustili, tistim pa nočejo verjeti! (Pritrjevanje.)
In vender verujejo zgodovinarjem, da je živel n. pr. Aleksander Veliki in vršil slavne svoje čine, dasi sami niso bili zraven. (Ploskanje in veselost.)
Kako pišejo o vidnem poglavarju katoliške cerkve, o rimskem papežu ? Na prestolu svetega Petra sedi starček, katerega velikemu duhu se klanja ves izobraženi svet, nc samo katoličani, marveč tudi drugoverci. Med malim slovenskim narodom, med narodom, ki jc od vseh strani obdan od sovražnikov in nevarnosti, ki torej tako zelo potrebuje pomoči Božje, da se reši, med tem narodom imel je časopis žalostni pogum, da je vrgel papežu v obraz psovko: Jzvržek človeštva!" (Vseobčno ogorčenje in klici: Sramota!)
Kako pišejo slovenski listi o škofih? Predpisujejo jim, kako naj vladajo svoje vladikovine, katere duhovne naj nastavljajo in kam. In vender je Odrešenik dal oblast apostolom in njihovim naslednikom, ne pa liberalnim žurnalistom. (Občno pritrjevanje in
LISTEK,
Misli Prostomira Svobodnjakoviča o napadih na katoliški shod.
Dober naprednjak sem, ali če bode šla stvar tako dalje, kakor se je sedaj začela, bo naposled najbolje, da se kam skrijem in živi duši ne pokažem svoje politične barve. Kar »Slov. Narod« sedaj piše o slovenskem katoliškem shodu, to mora vzbujati občno veselost, in sicer ne samo pri klerikalcih. In to je hudo. Hudo je, gledati obraze onih, ki berejo ta list za inteligenco. Obrazi se začnejo naenkrat širiti, oči se svetijo in usta dobijo poteze, ki naznanjajo, da se bode do-tičnik pri tej priči spustil v krohot. Prav nepotrebno je, klerikalcem napravljati veselje, za katero se jim še truditi ni treba.
Shod je bil, kakor trdi »Slov. Narod«, slabo obiskan in brez pomena. Zakaj pa potem »Narod« že cele tedne piše o njem, za-kai priobčuje o njem članek za člankom, notico za notico? To se dela le takrat, ke-
dar ss hoče zmanjšati pomen kakega zelo pomenljivega pojava.
O pojavih brez vsacega pomena se ne piše toliko, in ako je celo »Narod« sam o Tavčarjevem govoru v Vipavi pisal ubogo malo. O slovenskem katoliškem shodu pa preliva toliko tinte, tako da se nehote še nam izvenljubljanskim naprednjakom, ki velike udeležbe pri katoliškem shodu nismo mogli videti, in za katere so namenjena »Narodova« poročila, vzbujajo razni dvomi. Zakaj sedaj tak hrup ?
Celo hrvatski katoliški shod, čez katerega je »Narod« že hudo zabavljal, je začel sedaj hvaliti in njegove govornike povzdigovati, samo da bi zmanjšal pomen slov. katoliškega shoda. To me še najbolj jezi, ker je še premalo časa preteklo, da bi mogli ljudje žo pozabiti zabavljanje »Narodovo« čez hrvatski katoliški shod.
Meni je le žal, da niso vodstva slovenskega katoliškega shoda vzeli v roke naši ljudje. Ali mar niso za to sposobni? Ali se ne hodijo uklanjat na Ponikvo katoliškemu škofu Slomšeku ? Če so potem po naših listih pisali, da je bil Slomšek prav za prav
tudi eden izmed tistih klerikalcev, je bilo to že po dotični slavnosti in torej ni motilo navdušenja zborovalcev na Ponikvi. Ali se no hodijo klanjat katoliškemu škofu v Dja-kovo ?
Ako so na banketu liberalnih slovenskih akademikov govorili, da se preveč pri nas povclarja katoličanstvo, premalo pa krščanstvo, kakor bi bila to dva različna pojma, jo bilo to še pred djakovsko slavnostjo, čas pa človeka večkrat, kakor skušnja kaže, nauči, da izrečeno mnenje ni vselej pravo. Potem pa djakovskega katoliškega škofa takrat ni bilo na banketu akademikov, torej se ni mogel čutiti osebno zadetim.
Jasno je torej, kakor beli dan, da bi mi čisto drugačen sijaj dali shodu, kot pa so ga dali tisti, ki so sedaj imeli vodstvo« shoda v rokah in katere imenujo »Narod« »špekulante in rabuliste«, ki po »Narodovi« trditvi govore, kakor jim kaže, kar se pri naših možeh ne zgodi nikdar.
Zato pa tudi naši možje no bodejo prišli v pekel, kar »Narod« prorokujo gg. Šusteršič, Vencajz in Schvveitzer, o katerih pravi, da jih »mora hudič vzeti s kostmi in
kožo vred«. Ta izrek »Narodov« me je že dosti jezil, ker od vseh strani me dražijo, češ, ali smo res v taki zvezi s hudičem, da nam celo razodeva, koga bo vzel, in da je potlej prav, če klerikalci svare ljudi pred nami. Sicer me pa jezi, da »Narod« v isti sapi napada imenovane gospode in pa ljubljanskega škola, kajti, kakor poznam te na-padane može, jih celo veseli, da jih liberalci napadajo takrat, kedar napadajo tudi škofa, ker so raji v družbi svojega škofa, in če jih tudi »Narod« napada, nego v družbi liberalnih matadorjev, če bi jih potem tudi »Narod« hvalil.
Z žalostjo pa moram priznati, da so časi, ko so se ljudje bali »Narodovih« napadov, enkrat za vselej minuli. Delavci in kmetje, duhovni, akadomična mladina in drugi posvetni izobraženci, katero je že »Narod« napadal v zadnjih letih, so se tem napadom le smejali.
Ako se pa ljudje smejejo, potem bi bilo bolje, da se dotični napad nikoli natisnil ni.
Zato me sila jezi, da »Narod« napada katoliški shod.
ploskanje.) Ti liberalni časniki hvalijo herezijo in imenujejo ono žalostno dobo, ko je tema krive vere obsenčila tudi našo milo domovino, svitlo dobo naše zgodovine. (Klici: Žalostno!) O tem pa, kako ometa vajo z blatom mašniško obleko, kako strgajo na kupec vse blato laži iz protikatoliških nemških listov, da s tako dušno hrano pitajo svoje občinstvo, o tem pa raje molčim. (Odobravanje in ploskanje.)
Toda ti listi nosijo pečat protiverstva tako jasno na čelu, da jih zaveden katoličan lahko spozna, kar seveda nikakor ne zmanjšuje njihove nevarnosti, osobito, ako jih dobi v roke nerazsodna mladina. (Splošno pritrjevanje.)
Neizmerno nevarni pa so tisti takozvani indiferentni listi, ki niso ne krop ne voda, listi, ki pod krinko objektivnosti skrivajo svoje protiverske težnje in tako preslepe marsikoga, ki bi se sicer preslepiti ne dal. Ti listi nam katoličanom vedno pravijo, da smo prehudi in prebojeviti (Občen smeh) vedno in vedno nam kličejo nasproti tisti znani izrek ki ga pripisujejo sv. Avguštinu: In neces-sariis unitas, in dubiis libertas, in om-nibus autem charitas, v potrebnih rečeh edinstvo, v dvomljivih prostost, v vseh pa ljubezen. Tako in toliko zlorabljal, kot ta rek, se morda še ni nobeden! (Pritrjevanje.) Tudi mi smo za ta rek. Tudi mi smo za charitas in omnibus, za ljubezen v vsem, ker ne sovražimo njega, ki je zmoti vdan, marveč zmoto. (Ploskanje.) Oči pa ne smemo zapreti, če preti veri nevarnost, narodu pohujšanje, ker pisano stoji, da gorje mu, od katerega prihaja pohujšanje, bolje bi bilo, da se mu je obesil mlinski kamen na vrat in da se je potopil v globočino morja. (Splošno pritrjevanje in ploskanje.) Tudi mi smo za to: in dubiis libertas, v dvomljivem prostost, toda dvomljivo ne sme biti bivanje osebnega Boga, dvomljiva ne sme biti božja ustanovitev katoliške cerkve, dvomljiva ne sme biti oblast papeža in škofov in svetost maš-niškega poklica! (Vseobče odobravanje in ploskanje.) To nam ni dubium, to nam ni dvomljivo, to jc nam necessarium, to je nam potrebno, (ploskanje) in toliko smo odločni, da tukaj pravimo: in necessariis unitas, edinost v potrebnem! (Odobravanje.) Toda ra-cijonalistiški gospodi ni nič necessarium, nič potrebno, vse pa dubium, vse dvomljivo, in charitas, ljubezen, zahtevajo tudi za zmoto. Varujte se torej takih listov, varujte se tistih, ki hodijo k Vam, odeti v ovčjo kožo, pa so grabežljivi volkovi! (Odobravanje in ploskanje.)
Konečno hočem še navesti, kaj pravi o slabem tisku veliki slov. škof Ant. Martin Slomšek. (Klici: Slava Slomšeku!) „Pred Slomšekom se mora vsak ukloniti" slišati je bilo na Ponikvi iz liberalnih ust. Bomo videli, kako se mu klanjajo. Kaj pravi torej Slomšek o slabem tisku ? Dovolite, da Vam
prečitam ta pomenljivi izrek. (Govornik bere:) „Vse nam kaže", tako pravi Slomšek, „kako škodljive in zapeljive so take (slabe) bukve in lažnjive novine, in kakov naglavni greh ima, kdor se jih ne varuje, jih prodaja ali posojuje, jih sam bere ali pa svojim ljudem brati da. Peklu služi, kdor jih ne pokonča, kadar bi lahko." (Občno odobravanje in ploskanje.) Resne besede v ustih katoliškega slovenskega škofa! ,Peklu služi, kdor jih ne pokonča, kadar bi lahko!" In ko se je slovensk vladika, ki iz srca ljubi svojo čredo in ves slovenski narod, (Ploskanje) pred nedavno ravnal po teh besedah Slomšekovih, ko je upošteval izrek Slomšekov, da peklu služi, kdor ne pokonča slabih knjig, kadar bi lahko, kako so ga takrat blatili tisti, kateri se baje tudi klanjajo Slomšeku, kak krik in vik bil je po liberalnih in in-diferentnih listih! (Klici: Sramota!) Tak je liberalizem v besedah in tak v dejanji! (Ve-selost.)
Hitim h koncu. Slabe knjige in slabi časniki širijo se med nami Slovenci, to je resnica, ki se tajiti ne da. Vprašanje je le, kako odpomoči. Tu velja samo eno: Pesnik pravi, da neozdravljivo rano treba odstraniti, odrezati z nožem. (Ploskanje.) Tu velja torej samo: Zapirajte pot med narod slabim knjigam in časnikom! (Odobravanje in ploskanje.) Širite dobre knjige in liste! Širite jih, saj jih, hvala Bogu, imamo! Imamo časnike z izrecno katoliškim značajem, izrekam jim tu v ime katoliškega shoda zahvalo za delovanje v prid naroda! (Burno odobravanje.) Saj imamo vzgledno družbo sv. Mohorja! (Viharno odobravanje.) Širite torej dobre knjige in liste, branite pa med narod slabim knjigam in časnikom! (Odobravanje.)
Ta poziv velja vsakemu Slovencu. V prvi vrsti pa se obračam na Vas, slovenski duhovniki. Res je, da stojite že itak v prvih vrstah bojevnikov za dobro stvar in ne potrebujete še bodrila. Toda enega bi Vas prosil: Ne strašijo naj Vas vsi zlobni osebni napadi, in napadi na Vaš stan. Vaše delo je delo za srečno bodočnost našega naroda in lahko rečem, da z Vami stoji in pade narod slovenski! (Burno odobravanje.) Obračam se nadalje na naše ženstvo, ki je v tako lepem številu zastopano na tem shodu. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Širite kot matere in žene, kot vzgojiteljice naroda dobre knjige in liste, zapirajte pot med narod slabim! (Občno odobravanje.)
Obračam sc na Vas, slovenski učitelji in slovenske učiteljice, ki ste z ustanovitvijo Slomšekove zveze pokazali, da Vam je pri srcu katoliška vzgoja našega ljudstva. (Burno odobravanje. Klici: Živela Slomšekova zveza!) Čuvajte kot poklicani čuvarji naš narod slabih knjig in listov! (Pritrjevanje.)
Naposled obračam se do naše akade-mične mladine, kije prvič zastopana na slov. kat. shodu po akad. društvu „Danici", tem
lepem sadu I. kat. shoda. (Burno odobravanje. Zborovalci navdušeno pozdravljajo „Danico".) Naloga njena je, boriti se za resnico in pravico. (Splošno odobravanje.) Tudi nasprotniki morali nas bodejo spoštovati, ako se vstrajno bojujemo za sveto stvar! (Pritrjevanje.) Napoleon I. imenoval je častništvo velesilo. Toda tega imena ni dal morda kakemu korumpiranemu časniku, kakoršnih je imel v svoje namene veliko, marveč nadel je ta častni priimek za svobodo narodov borečemu se „Rheinischer Merkur", ki ga je izdajal Gorres, katerega katoliški Nemci štejejo med prve svoje voditelje. (Splošno odobravanje.)
Ako stori vsak svojo dolžnost, potem mora biti konečno zmaga naša, (odobravanje) kajti v enem smo na bol jem, kot naši nasprotniki: Odrešenik namreč ni liberalizmu, pač pa katoliški cerkvi slovesno obljubil, da portae inferi non praevalebunt adversus eam, da moči pekla je ne bodejo premagale! (Burno odobravanje in ploskanje.)
Kmetsko vprašanje.
(Govor gosp. vodje Fr. Povšeta ua II. sloven. katol.
sbodu.)
(Konec.)
Dvoje more nas rešiti. Eno ima storiti država, oziroma vlada, drugo pa mi sami.
Država mora skrbeti za naš stan, da nam omogoči našo produkcijo ter vspešno prodajo pridelkov. Država mora ščititi naše pridelke, da jim omogočuje izvoz ali vsaj zagotovi domači trg, da jih obrani ptujega blaga. Državna vlada sklepa s sosednimi državami trgovinske pogodbe in v tem mora drugače postopati, če hoče, da reši naše kmetijstvo propada. V to ne preostaje dru gega, nego da v varstvo naše produkcije naloži ptujemu blagu carino ali eolnino toliko, da ne more izpodrivati domačih pri delkov na domačih trgih. Amerika, ki slovi ko svobodoljubna država, se nič ne zmeni za to, da v varstvo svoje industrije zabra njuje industrijskemu blagu vstop v Ameriko po izredno visoki carini. Mi pa ji na stežaj puščamo vhod prost v naše pokrajine! (Tako je!)
Doslej smo v tem pogledu bili Avstrijci neverjetno popustljivi. Naj omenjam le zloglasne pogodbe z Italijo, kateri smo proti silno nizki carini dovolili uvažati k nam njeno vino, katero je zadalo naši pošteni vinski produkciji hud udarec, ker znaša uvoz italijanskega vina od leta 189-3 naprej vrednost nad 150 milijonov kron! Za toliko nastala je našemu blagu konkurenca! Istotako more po dogovorjeni trgovinski nagodbi južno sadje iz Italije v našo državo prihajati carine prosto, kar tudi našemu sadjarstvu nikakor ni v korist, ker sedaj prihaja osemkrat toliko italijanskega sadja k nam, kakor poprej.
Skrb mora biti naši državni upravi, da živinorejcem zajamči trajen in siguren iz-
voz. Koliko koncesij smo dali Nemčiji v nadi, da bo ona nam dober kupec naše pitane živine, a kako malo se drži dogovora in vedno zapira svoje meje naši živini baje zato, da po njej preti živinoreji v Nemčiji okuženje. Neopravičen strah, ki jim pomaga, da nas potisnejo nazaj! Znašal je naš izvoz živine pred leti blizu 100 mil. goldinarjev vrednosti, sedaj komaj 30 milijonov! Ni čuda, da je cena živini padla.
Rekel sem, da si pa moramo tudi sami pomagati. Posamezen ne zmore nič. Če za kateri stan, velja za kmetski stan, da v družbi edino more biti dovolj močan. Vsi stanovi se organizujejo, le kmetskemu stanu ne privoščijo st inovske organizacije, katero je sam vladar v svojem prestolnem govoru 1. 1891 priznal kot neobhodno potrebno, da si opomore kmetski stan v svojem težkem stanju. Vzlic temu, da je tam vladar naročil cesarski vladi, da izdela postavo za stanovsko kmetijsko organizacijo, in je ta izročila tak načrt državnemu zboru v posvet in odobre-nje, je preteklo lepih dolgih devet let, ne da bi prišlo v zbornici do razprave o tem toliko važnem in prepotrebnem načrtu. Lju-beznjivi nasprotniki, ki so boje krepko or-ganizovanega kmetskega stanu, in mogotci, veliki posestniki, umeli so zaprečiti in za-vleči to razpravo. (Žalostno!)
In če se posamezniki lotijo dela v tem smislu, jim nasprotniki na vse načine ovirajo to domoljubno delovanje.
Eno mora za nas prijatelje kmetskega stanu veljati, in to je, da ne mirujemo po-pred, dokler ne dosežemo vsestranske stanovske organizacije kmetskega stanu. (Tako je !) Povdarjam stanovske, ker kmetski stan ne potrebuje nikakih jerobov, kakor se mu hočejo vsiliti naši liberalni gospodje, da bi oni odločevali o osodi njegovi in potrebah ter sredstvih, katera mora doseči v dosego boljših razmer. Tu moramo jim za-klicati : Proč z vašo posegljivo roko ! Kmet-ske zadruge kmetovalcem! (Burno odobravanje !)
V ozkem spojenju našli bodo kmetovalci svojo moč in tu bodi nam v zgled ravnanje kmetovalcev v Ameriki. Pr <d 30 leti bili so razcepljeni in slabo se jim je godilo. Toda ko so so združili in umtili varovati svoj interes, postali so v javnih za-stopih močni in odločevali so ter vlado prisilili, da je bila jim poslušna, ter da je skrbela za vepešni izvoz ameriških kmetijskih pridelkov s prometnimi sredstvi, kakor sem že kratko navedel.
Amtrikanci pa so tudi potom zakono-dajstva skrbeli za kmetske domove, da so jih varovali pred poginom. In mi, ki imamo toliko trpeti po svetovni konkurenci, naj molčimo in nemo čakamo poloma ! (Ne !) Predraga nam je očetnjava, presvet nam je naših pradedov dom ! (Živahno odobravanje !) Mi hočemo pogumno poseči v javnost in če
O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
Rusi in Poljaki nas bi torej ne razumeli, če bi elali, kakor zahtevajo Perušek in drugi zagovorniki „čistegau izgovora. Še odločnejše zanikuje mogočnost ložega razumevanja z elanjemJ. Baudouin de Courtenay, ki gaje Škrabec nalašč poprašal o tem. Odgovoril mu je v dolgem pismu („Cvetje z vertov sv. Frančiška" XVII. 12), iz katerega posnemam te-le stavke: ,,Večini Slovanov (Rusom in Poljakom) bolj ustreza, to je, zdi se bolje 'slovansko', ako se izgovarja vaw, vowk (vouk).. nego ako se izgovarja val, volk (s češkonemškim /). — Med Rusi (Velikorusi) ni v tem oziru (t. j. v izrekanju 1-*) nobenega razločka med ,gospodo' in 'prostim ljudstvom'. Smešno bi se zdelo, če bi kak gospodičič, zaradi svojega 'gospostva', začel izrekati / (•»■) na mesti 1 (-v*).« Isto velja o poljski, malo-ruski in slovaški gospodi. Baudouin (ruski Poljak) pravi, da mu je elanje med Slovenci zmirom bilo „zoperno in delalo" nanj ,.vtis navlaščnega kvarjenja jezika". Zanj „ima to neki 'dekandetistični' značaj" in ne „da sc vendar ovreči, da tisti jezični de kad en ti delajo mnogo škode in motijo naravne pojme." „Prava slovenska izreka tirja, da se v takih slučajih izgovarja m («0 in nič druzega kakor m." Takoj. Baudouin.
Kar se torej tiče razloga, da bfnas drugi Slovani lože razumeli, ako izrekamo končni in predsoglasniški l čisto, je pač bolje, ako gospodje zagovorniki elanja prav previdno molčč. Velike veče vrednosti je za nas, ako nas lože
razume 90 milijonov Slovanov, kakor pa da bi mi morali svojo izreko pačiti na ljubo 10 milijonom. Kedor kaj takega zahteva, tega obzorje pač „ne seže preko medja domaceg narječja" in tak tudi ni „čovjek široka pogleda", da rabim besede I. Milčetica, ki to terja. Ravno zagovorniki stare izreke vemo, kaj in kje je skupnost, in vračamo gospodu Ilešiču njegov nauk (str. 7.), v katerem nam kliče: „Seveda se je človeku odreči nekoliko posebnostim svojega narečja (t. j.njemu elanja), čez ozko obzorje otroške dobe z moško daljnovidnostjo pogledati tje, kjer stoji visoko nad posameznikom — pritlikavcem, nad strankami veličastno mogočna skupnost: o vi vsi, ki ne morete sleči prirojene svoje medvedove (?) kože, da vas prevzame nje (t. j. skupnosti, pa ne medveje kože!) divni žar!"
Še en razlog je bil naveden za elanje, namreč ozir na šolo: „Zakaj bi morali baš pri /u mučiti učence z naukom, da se naj ne izgovarja, kakor se piše?" (Ilešič, Seveda bralec 7). Ta razlog se mi zdi nekoliko posiljen; z isto pravico bi učenec rekel: „Zakaj mora ravno to in to pravilo imeti izjemo, ki mi dela mnogo sitnosti? Vrag vzemi vse te slovničarje, ki so jo mladini na muko postavili v slovnico!" Učencem na ljubo vendar ne sme biti dovoljeno, da bi se učilo po šolah kaj napačnega, neresničnega, ali da bi se izpuščal kak bistveni nauk! Če se večina slovenskih učencev mora posebe navajati na to, da prav rabi tudi Ij in v, ki ga v narečju navadno izreka l ali jI in u (w), in če sme slovnica to učiti, zakaj bi ne smela tudi imeti pravila o izrekanju /-a? Brez izjem vendar ni noben pravopis, niti ne najbolj jasni italijanski in srbski. —
Vsi razlogi, kar so jih naveli zagovorniki elanja: blagoglasnost ali lepoglasje — imenuje se to tudi 'estetič-
nost' ali 'finesa' — dalje »približevanje drugim Slovanom", „prihrana pri delu" — vsi stoje torej na slabih nogah in ne morejo podpreti elanja, kateremu se protivi zlasti »posestno stanje" zgodovinskega razvoja in pretežna večina naroda. Leveč je torej prav storil, da se je potegnil za staro izreko in da ga ni zmotila izreka" drobekene manjšine, katero imenuje gospod Ilešič po krivici, četudi poetično, ,.borne ostanke krepke ladje, ki so jo valovi zagnali na obrežje", — po krivici zato, ker se je ta l razvil šele v novejšem času po delovanju analogije in ne po fizijologičnem potu, ter ni bil nikedar splošen, nikedar naroden, nikedar obče slovanski!
Vendar moramo priznati, da je tudi to pravilo, ki je pred 200 leti gotovo bilo splošno v odločilnem delu našega naroda, moč analogije na različnih krajih prevrtala in s tem provzročila več izjem, ki so dandanes izpodrinile prvotno izreko. Zgodilo se je pri nas isto, kar pri Hrvatih ali Srbih, ki morajo v svojih pravopisnih naukih in slovnicah take izjeme posebe navajati. Leveč je te nove prestopke svojega sicer dobrega pravila popolnoma pustil v nemar, dasi jih večinoma navaja Pleteršnik. Samo zdi se mi, da je tudi ta še obdržal včasi stari izgovor, ko je, kolikor jaz vem, že slišati novega s srednjim /-»m, iz-vzemši morda v kakem posameznem narečju. Ker ni več mogoče, ko začne analogija tako čvrsto delovati kakor tukaj, rešiti pogube stari izgovor ali ga ceW obuditi v novo življenje, je pač najbolje, da računimo z danimi faktorji in jih vpoštevamo, t. j. da mi prav tako kakor Hrvati ali Srbi postavimo v pravopis in slovnico tiste primere, ki so pravilo prodrli in se mu nečejo več vkla-njati.
se vsi združimo v deželi in državi, uverjen sem, da bo vlada vpoštevala nas in bolje skrbela za to stan, ki je državi tudi trdna opora. Država in ž njo razni stanovi bodo kmalo sila potrebovali kmetskega stanu v obrambo družbinskega reda. Saj soc. dem. vie stega svoje roke po kmetskem stanu, kakor nam to spričujejo najnovejše razprave mejnarodnega soc. shoda v Gradcu, na katerem je voditelj soc.-dem. Vollmar v Nemčiji izrekel pomenljive besede, da zaman je soc. dem. napor, dokler ne pridobe ia se kmetskega stanu. (Tako je !) Soc -dem. morda more vsaj deloma doseči svoj cilj, a vzdržati naše politiške moči ne bomo mogli brez kmetskega stanu ! (Odobravanje !)
In drugi voditelj soc.-dem. Liebknccht je priznal, da najmočnejša ovira proti razširjenju soc. dem. obstoji v neomahljivi ljubezni kmetskega stanu do doma in vere njegovih pradedov. In že se je bilo bati, naglašal je Liebknecht, da se vsi naši poskusi razbijejo na tej oviri; prišla pa je od drugod pomoč, in to je konkurenca Amerike, ki je s svojim žitom provzročila krizo v kmetijskem gospodarstvu, in le tej konkurenci se imamo zahvaliti, da propada kmet-Bki stan, in z domu pognani kmetje bodo naši stranki dober prirastek.
Socijalizem torej vidi le v propadu kmetskega stanu sigurno poroštvo svojih namer. In kaj porečemo mi k temu, kaj reko oni krogi, ki so v prvi vrsti poklicani v obrambo človeškega družbinskega reda ? Ali tudi čini anarhistov ne bodo zdramili čuvajev javnega reda? (Živahno odobrav.)
Mi Slovenci, ki smo podedovali od svojih pradedov nam milo in drago očetnjavo, in katero hočemo svojim sinovom izročiti nepokvarjeno, hočemo misliti in iti na samo-bran, združeni v kmetski stanovski organizaciji delovati za zboljšanje našega stanja ter skrbeti, da ostani ta zemlja vedno naša, da bodi last poštenega slovenskega oratarja, ki bo zvest Bogu in domovini svoji ter vsikdar pel pesen blagega Blaža Potočnika :
Kedor ima srce, zna za dom solze,
Za slovenske domovine raj.
Z|.,»jo rad živi, za njo hrepeni,
Njor le njo bo ljubil vekomaj ! (Burni "cživio !)
Podajmo si roke v delo, da bo sad tega shoda dovršena stanovska kmetska organi zacija, o kateri bo mogoče na III. shodu po ročati, da je ž njo temelj boljše bodočnosti kmeta trpina ustvarjen. (Dolgotrajno živahno odobravanje.)
Poročilo iz odsekov.
Tiskovni odsek.
(Dalje.)
c) Časnikarstvo. Poroča g. dekan A. K o b 1 a r.
Poročevalec se spominja najpreje Gu tenbergove petstoletnice in kaže na veliki razvitek tiska. Gutenberg pač ni mislil, da bode tisek napravil toliko škode. Zato treba iskati sredstev, da se dobri tisek pospešuje, slabi zabranjuje. Že I. kat. shod je sklepal o tem, II. ima pričeto delo nadaljevati. V mnogočem smo že prišli naprej, a treba bo še veliko dela. Mehovi pekla delajo z vso silo, istotako moramo mi z vso močjo se braniti.
Imamo tri vrBte časnikov : 1. Odločno nam nasprotne; to zatirajmo. 2. Indilerentne ; te pustimo pri miru, morda se poboljšajo. 3. Dobre, te z vso močjo podpirajmo! — Trdo pot imajo dobri časniki, zato jim treba zaslombe! Učimo sc od nasprotnikov, ki svoje ljudi vedno odločno podpirajo in branijo. Tudi nam treba organizacije, ki poskrbi za to, da se pride napadencem vedno na pomoč, da isti vstrajajo na svojem mestu.
Naše časnikarstvo potrebuje podpore; za to pa je treba združitve, dela, požrtvovalnosti, gmotne in duševne. Mnogo potrosijo nasprotniki za svoje liste, isto moramo storiti tudi mi. Liste treba priporočati, razširjati, dajati jim potrebnih informacij. Le s tem bodemo liste zboljšali in ljudstvu so bode bolj ustreglo. Iz središča, iz Ljubljane naj pride impuls v razne kraje po odboru, ki jo nasvetovan v resoluciji in ki naj takoj prične delovati.
V odbor se povabijo zastopniki slovenskih časnikov, ki še niso odstopili od kr-
ščanske misli, in nekateri odločni politiki iz raznih slovenskih dežel. Duša temu odboru naj bodo trije gospodje v Ljubljani. Nasvet o zvezi, katero nasvetuje resolucija, je že na prvem katoliškem shodu priporočal — gospod Gabršček. (!) Žal, da jo ta zašel s svojo »Sočo« v »Narodovo« strujo, v vrsto tistih, ki trde, da so trdni katoličani, a iz ganjajo krščansko misel iz javnega življenja. To jo kardinalno vprašanje, okoli katerega se sučo ves naš boj z liberalci. Mi trdimo, da ima Kristus prav, ki je rekel: »Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom jaz spoznal pred svojim očetom,« liberalci govore, da se katoličan mora skriti, kadar opravlja svoje verske dolžnosti. Zaradi tega je boj in bo boj tudi v našem časopisju, dokler si ne priborimo pravice, da imej krščanstvo svoje mesto v javnosti. (Odobravanje )
Posvetovanje se na to prekine do ljA3. ure, ob kateri se nadaljuje podrobna raz prava. Po nasvetu poročevalca sc prenaredi naslov resolucije ter .se postavi namesto: »časnikarski« — »tiskovni« odsek in odd. c) namesto »tisek« — »časnikarstvo«.
G. urednik Žundalek naglaša važ nost stalnih dopisnikov, zlasti po večjih mestih, navaja nekaj izgledov s Češkega ter podaja več praktičnih nasvetov.
G. administrator F i n ž g a r govori istotako o podpiranju časnikov in kaže na nekaterih izgledih, kako so dostikrat kat. tisek tudi po merodajnih krogih dosti ne podpira. Zlasti vpraša, ali naj se odgovarja »Narodu« ali ne, »listu, da z gnojnimi vilami ni za prijeti«.
Tajnik g. Rozman naglaša potrebo in vrednost zlasti kratkih, zanimivih in ak-tuelnih poročil. Manjka dostikrat in mnogo kod le dobre volje, da listom ne dopisujejo oni faktorji, ki so v to po zmožnostih in dolžnosti najprej poklicani. — Glede kritike treba povdarjati to: katoliški listi se ravno po svojih somišljenikih sodijo dostikrat preojstro, da, naravnost krivično, dočim so nasprotniki sodijo z najmilejšo mero ! Tudi v tem treba poboljšanja, zlasti pa, da vsak domoljub gmotno in duševno podpira slovenske dobre liste.
G. prof. dr. Marinko poudarja, da je treba nasvetovani odbor čim preje osnovati in so dela resno poprijeti. — G. dekan K o -bi ar govori, kako potrebno je dajati informacijo posameznim osebam, ki so po listih napadene. — Resolucije se sprejmo nespremenjene in v pripravljalni odbor se izvolijo gg. kan. A. Kalan, dr. Evg. Lampe in svetnik Vencajz.
č) Farne knjižnice. Poroča gosp. prefekt dr. Gruden.
Knjig in časnikov produciramo Slovenci že precej, a dosti ne gledamo na to, da postanejo tudi last naroda, da pridejo v najširše sloje. Temu naj opomorejo farno knjižnice. Mnogokod so potrebna dobra bralna društva, drugod zadostujejo bralni krožki. S praktičnimi vzgledi kaže govornik, kako naj se krožki uravnajo. Zlasti potreben nam je tudi seznamek vseh dobrih slov. knjig.
G. F i n ž g a r kaže, kako se mnogokrat z malim trudom more ustreči želji ljudstva po dobrem berilu. — G. dr. Marinko povdarja, da treba poskrbeti za to, da se resolucija tudi dejansko uresniči. — Resolucija se nespremenjena sprejme. (Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. septembra.
Katoliška ljudska stranka in pa nemška »gemeinbiirgschaft«. Oficijelno glasilo katoliške ljudske stranke je sedaj izreklo jasno sodbo nad pretirano zahtevo radikalnih kolovodij. Naravnost nesmisel je, pravi ta list, da bi ta »gemeinbiirgschaft« mogla zase reklamirati vodivno ulogo v parlamentu, ker 1. niso v njej vse nemške stranke in ker je drugič poleg vseh osem milijonov Nemcev v Avstriji 16 milijonov Nenemcev. Da bi te mogli odbiti od vodstva , je naravnost nemogoče. S takimi ljudmi torej ne maramo nikake skupnosti, posebno pa šo vsled tega, ker so večinoma sami prijatelji obstrukcije in nje prvi pro vzročitelji. — Geslo naše je torej sledeče: Ustvaritev delavnega parlamenta in proč s
češko, pa tudi z nemško obstrukeijo! Stranke, ki so se posluževale takega orožja in imajo to orožje šo sedaj v rokah, se ne morejo prištevati onim, ki hočejo ohraniti parlament. — Te odločne besede kažejo, da dr. Ebenhoch ni govoril v ime stranke.
Koloman Tinta o razmerah v Avstriji. Predvčeraj dopoldne se je prikazal pred svojimi volivci v Velikem Varadinu Koloman Tisza. Govoril je najprej o razmerah na Ogerskem ter seveda hvalil sedanjo Szellovo politiko, potem pa je prešel na raz mere v naši Avstriji, o katerih je rekel mej drugim to-le: O lazmerah v Avstriji moram govoriti z največjo previdnostjo, mislim pa, da ni mislečega človeka, ki ne bo z gotovo skrbjo opazoval dogodkov v Avstriji. Prepričan sem, da jih v naši deželi ni mnogo, ki bi ne želeli, da se razmere v Avstriji čim prej urede v smislu ustavnih načel. Upam, da se to v kratkem zgodi, toda gotovega poroštva za to danes nihče ne more dati. Tudi o tem, kaj so zgodi pri nas, je danes še prezgodaj govoriti, ker ne vemo, kako se rešijo v Avstriji iz sedanjih razmer. Mogoče, da se zgodi ravno obratno, kar mi želimo.
V	dveh točkah sem pa popolno na jasnem.
V	vsakem slučaju smo dolžni izpolniti dolžnosti, ki nam jih nalaga pragmatična sankcija. Druga točka so pa gospodarska vpra šanja. Kakor naglo se ustale avstrijske razmere, bomo odločili, kaj naj se zgodi. Izjavljamo pa lahko žo danes, da nam Avstrija ne bo sama predpisovala potov. Mogoče se potem odloči večina v naši deželi za samostojno carinsko ozemlje (klici: Tako je!) Avstrije sicer ne smemo pahniti od sebe, a tudi preveč vezati se ne smemo na njo. — Tieza je govoril kot pristni Mažar, ki je prijatelj dualizma, dokler je v neizmerno korist mažarske polovice, ki bi pa rad odstranil vse, kar bi bilo le količkaj v prid naši polovici. Da se to ne zgodi, zato morajo poskrbeti zastopniki Avstrije.
Tiszov govor — opomin avstrijskim volivcem. Koloman Tisza, jeden od-ločivnih voditeljev mažarske politike, je v svojem zadnjem govoru zapretil Avstriji, da bodo Mažari sami uravnali razmerje mej obema polovicama, ako se v dunajski parlament ne vrnejo normalne razmere. To je sicer res in se to tudi že sedaj dogaja, toda naravnost predrzno je, da glasilo avstrijskih židov izigrava Tiszove besede proti Mlado-čehom, češ, da je le od njih odvisno, kako bodo Mažari postopali napram Avstriji. Razmere, radi katerih je češki klub pričel z obstrukeijo in ž njo onemogočil parlamentarno delo, so provzročili ravno nemško-židovski politiki, ki so pričeli že z obstrukeijo, predno se je Čehom sploh sanjalo o nji. Tem naj torej Židinja predoči neugodne posledice boja v^M-lamentu, pa bo mirna Bosna. Obstruk-cijifnevarni parlamentarnemu prepotrebnemu delu, naj store konec tisti, ki so jej dali povod, pa se ne izpolnijo prerokbe Kolo-mana Tisze.
Milanovo gospodarstvo v Srbiji. Neki ogerski nevladni liut je objavil pred kratkim par zanimivih podrobnostij za časa Milanovega paševanja v Belgradu, ki so se odkrile po odstopu Gjorgjevičevega kabineta. List je s številkami dokazoval, kako so Mi-lanovci sušili državno blagajno in razne ionde ter svoje strogo zasebne stroške pokrivali iz državnega denarja. Svote so potrjevali do-tčniki jednostavno na vizitkah. Na ta način so neizmerno oškodovali državne blagajne. Največji delež pa jo odpadel na Milana samega. To sporočilo pa seveda razkralju, ki biva sedaj na Dunaju, ni všeč in po nekem sotrudniku židovske »N. Fr. Presse«, ki ga je sam povabil k sebi, pošilja v svet izjavo, da je poročilo, v kolikor se tiče njegove osebe, povsem neresnično. Razun po skupščini dovoljene apanaže v znesku 360.000 frankov in plače aktivnega generala Milan baje ni ničesar dobil iz državno blagajne in je generalsko plačo še celo vso podaril ubogim bolnim častnikom. — Kdove, veruje li »N. Fr. Presse« tej Milanovi trditvi?
XX settembre se je letos kaj kla-verno obnesel v Rimu. Ob 301etnici oropanja Rima bo doživeli oboževalci Garibaldija in najzagrizeneji sovražniki katoličanstva in papeštva, da niti kralja niso imeli v svoji sredi. Umaknil se jim jo nekam na letovišče
in se jih spomnil samo z malobesedno brzojavko, v kateri se pa spominja le obeh zadnjih kraljev, katerih ostanki počivajo v večnem mestu, z željo, naj bi bila neraz-družljiva osoda domovino z ono glavnega mesta. Niti z najmanjšo besedo pa ni podal »tolažila« slaviteljem, ki so ga tako željno pričakovali. Ves liberalni svet se z začudenjem povprašuje, je li morda ozir na papeža Leona vzrok, da se je kralj Viktor Emanuel III. umaknil slavlju? Seveda si potem niti »neumorni« župan rimskega mesta ni prav upal poseči nekoliko višje v svojem nagovoru ter je govoril le o slavi italijanske zastave in slovesni zvezi mej kraljem in narodom. Vse se je omejilo na polaganje vencev v Panteonu, množica je pa v dežju tavala po mestnih ulicah, ki so bile brez »potrebnega« življenja.
Francoska momurica, kateri nače-luje minister Lanessan, mož, ki ima dvomljivo zaslugo, da je veliki petek prepovedal dosedaj navadno razobešanje žalne zastave, je dobila novo povelje od tega moža, ki kaže, da se resno trudi, odpraviti VBak verski čut v armadi. Minister je namreč zapovedal, da se morajo častniki v dnevnih poročilih omejiti le na strogo službene zadeve ter se ogibati vsakih političnih in verskih vprašanj, da se ne zmanjša avtoriteta ter spoštovanje discipline. — Dreylusovcu je trn v peti v armadi tako ukoreninjeno povdarjanje spoštovanja do domovine, časti in vere, in si misli : Pomagaj, kar more v dosego gotovega namena.
Politični banket v Parizu V nedeljo priredi \ValdecK Rousseau ovo ministerstvo velikansk banket, na katerega bo povabljeni župani cele Francije. S tem banketom hoče vlada nekako zaključiti pariško svetovno razstavo. Tak banket jo priredila tedanja vlada tudi v letu 1889, ki so je pa razlikoval od letošnjega v tem, da se je tedaj odzvalo povabilu le okoli 10.000 županov, sedaj se pa po poročilu židovsko liberalnih listov nadjajo blizu 30.000 udeležencev, in bi se torej po tem računu z malo izjemami odzvali povabilu vsi francoski župani. Toda konečni račun se bo pokazal šo lo v nedeljo, pomenljiveja je pri tem druga okolnost. Nameravani vladni banket bo imel povse republikanski značaj in temu se bo v nedeljo napivalo na vseh koncih tuilerijskega vrta. No, zadnjo volitve v Irancoske obč. zastope so pa pokazale, da temu ni tako, in mej drugimi je dobilo glavno mesto Pariz proti-republikanski zastop. In to je hotel predsednik pariškega mestnega zastopa, Grebauval, pokazati s tem, da jo za prihodnji ponedeljek nameraval prirediti banket pariškega mesta, h kateremu je povabil vse jednakomisleče francoske župane ter tudi zastopnike evropskih glavnih mest. Povabilu se je odzvalo ogromno število županov ter tudi dunajski župan dr. Lueger, petroburški župan ter celo londonski lord mayor. K temu banketu je Grebauval povabil tudi predsednika Loubeta, ni pa povabil — vlade. To je bilo ministerstvu preveč in ker se je balo, da bi morda mestni banket izpadel Bi-jajneje, nego vladni, ga je te ni kratkomalo prepovedalo, rekoč, da mestno zastopstvo ne sme prirejati takih pojedin. Gostili se bodo torej v nedeljo samo vladinovci seveda na državne stroške, pojedina v ponedeljek pa izostane. Vlada je pokazala s tem vso svojo slabost, bije jej zadnja ura in najmanjši politični vihar v parlamentu jo bo pometel s pozorišča. Seveda vlada zbog te prepovedi nepopisno veselje v Izraelu, posebno še vsled tega, ker dr. Lueger ne pojde v Pariz.
Angleške parlamentarne volitve se vrše, kot smo že omenili, v prvi polovici oktobra in sicer proti dosedanjemu običaju celih štirinajst dnij, ker ne bodo v vseh okrajih razpisane istodobno. Za mesta se vrše od 2. do 5. oktobra, za grofovine pa od 4. do 15. oktobra. Naznanjenih je tudi že več velikih volivskih shodov; vodja liberalcev Campbell Bannerman bo govoril 26. t. m. v Stirlingu Chamberlain in vojvoda devon-shirski 3. oktobra; isti dan bo govoril tudi zakladni minister. Unionisti so za trdno prepričani, da dobe večino, kakoršno so imeli v letu 1895. in da bo potrebna prememba v kabinetu. Chamberlain je žc tudi povedal vzrok razpustu sedanjega parlamenta. V po-
seDnem pismu je naznanil svojim volivcem, da je treba uravnati južno-afriške razmere. Ali jih s sedanjim parlamentom ni mogoče?
Cerkveni letopis.
Govor premilostljivega kneza in škofa dr. Mihaela Napotnik pri javni seji tretje škofijske sinode lavantinske 4. sept 1900
(Konec.)
Duhovnik, ki čuti s sv. Cerkvo, on torej ne trpi, da bi njegov sodrug v sveti službi z nesramnostjo, nečistostjo, nezmernostjo in drugimi takimi pregrehami pohujševal vernike ter spravljal duhovščino v sramoto; ampak ravno nasprotno, 011 ne štedi ne prošenj, ne opominov, ne groženj, da reši tega največjega zla Cerkev, verno ljudstvo in svečeniški stan. Pohujšanje enega duhovnika namreč podere več, nego more postaviti dolgotrajni trud obilo dušnih pastirjev.
Duhovniku, polnemu duha sv. Cerkve, ničesar ni toliko na srcu, nego izveličanje duš, za katere je dal Kristus svojo kri v odrešenje. Zato tudi sam živi in mre za vzve-ličanje duš. Smatra se služabnika Kristusovega, ki je poslan in postavljen, da vse svoje moči, svojo pamet in svojo voljo, svoje zdravje in svojo jakost, da, celo življenje svoje daruje za čredo Kristusovo. On ne beži, ne pred delom, ne pred potom, se ne boji ne truda, ne bedenja, ne gladu in žeje, ne mrazu in vročine, ne straši se ne pred boleznijo, ne pred smrtjo, da le reši neumr-joče duše in Kristusu nabere novih učencev. Saj pravi sv. Pavel: „Ničesar vsega tega se ne bojim, tudi ne smatram življenja svojega dražjega kakor sebe, da le dokončam svoj tek in službo besede, katero sem prejel od Gospoda Jezusa, da pričujem evangelij milosti božje." (Dj. ap. 20, 24.)
Nevtrudno deluje v vinogradu Gospodovem. (Is. 58, 1.) Hvali spoved, povzdiguje prejem presv. Zakramenta po enkrat v letu, mnogo bolj po enkrat vsak mesec, a še bolj po enkrat vsakih osem dnij pod navadnimi pogoji, hvali pogosto navzočnost pri sv. maši, hvali pravo cerkveno petje, hvali molitve in pobožnosti od Cerkve uvedene in potrjene. Hvali evangeljske svete: pokorščine, uboštva in čistosti. Časti ostanke svetnikov, hvali obiskovanje sv. križevega pota, romanja, hvali sv. odpustke, poveličuje sv. leto, svete misijone, duhovne vaje, sv. bratovščine in vse od sv. Cerkve potrjene in priporočane družbe. On hvali postave o postu in pritr-ganju, on priporočuje lepšanje, posebno še zidanje cerkva, časti sam sv. podobe in napeljuje tudi druge, da častijo to, kar predstavljajo sv. podobe. Hvali in brani vse cerkvene postave, jim nikdar ne nasprotuje, ker je prepričan, da v sv. Cerkvi kraljuje Gospod, ki je dal na gori Sinaji svojih deset zapovedij.
Da £ kratkimi besedami vse povem, rečem: Duhovnik, ki čuti s sv. Cerkvo, sam živi sveto in uči tudi druge sveto živeti.
3. Tretje znamenje cerkve, s katerim se mora duhovnik strinjati, je vesoljnost ali katolištvo njeno. Dušni pastir, ki res čuti s sv. Cerkvo, deluje katoliško ali vesoljno. Vsako njivo Gospodovo, ki mu jo je izročila božja previdnost po postavnih predstojnikih, obdeluje po vseh svojih močeh. V vseh rečeh se trudi, ,.opravlja delo evangelista, izpolnjuje svojo službo." (II. Tim. 4. 5) Krščansko vero, ki Bogu daje pravo in vredno čast, pospešuje z vsemi svojimi močmi, iz nje prejema on dušno trdnost in srčnost ter si izvaja stalna načela za svoje delovanje v kakoršnih koli okoliščinah raznih rečij, časov in oseb. Po nespremenljivih načelih sv. vere presoja on vse pozemeljske in posvetne stvari.
On se joče, se veseli s sv. Cerkvo, ž njo trpi, ž njo se osrčuje, ž njo deluje in se trudi, da se ona razširja in povišuje po vesoljnem svetu.
On očitno spoznava večno resnico, da je sv. Cerkev postavljena za vse kraje, za vse čase in za vse ljudi; zato ničesar ne nasprotuje bolj njegovemu duhu, nego ona ločitev, oni separatizem, ki vsakega navezuje le na svoje reči; on sovraži strankarstvo ali partikularizem, o katerem piše sv. apostol Pavel Korinčanom: „Ko sem bil prost od vseh, sem se storil sužnjega vsem, da jih več pridobim. Judom sem postal kakor Jud, da pridobim Jude; njim, ki so pod postavo, kakor da bi bil pod postavo (dasiravno nisem
bil pod postavo), da pridobim one, ki so pod postavo; onim, ki so bili brez postave, kakor da bi bil brez postave, (dasiravno nisem brez postave božje, ampak pod postavo Kristusovo), da pridobim one, ki so bili brez postave. Slabim sem postal slab, da pridobim slabe. Vsem sem postal vse, da bi vse vzve-ličal." (I. Kor. 9, 19—22).
Častiti sobratje v Gospodu! Po milosti Jezusa Kristusa bili smo pri sv. krstu prerojeni, pri mašniškem posvečenji pa smo prejeli svečeništvo. Milost pa je nad naravo. Ne dajmo se torej voditi naravi, ampak duhu, kakor se spodobi onim, katere je postavil Bog, da se po njih svet prerodi v duhu, kakor pravi o tem sv. Pavel: „Ko je pa do-padlo njemu, ki me je odločil od telesa moje matere in me poklical po svoji milosti, mi razodeti svojega Sina, da bi ga oznanjeval med narodi, ker se več nisem posvetoval z mesom in krvjo in nisem prišel v Jeruzalem k njim, ki so bili pred menoj apostoli, ampak sem odšel v Arabijo." (Gal. I. 15.—17.)
Naj zmaga torej tudi v nas milost naravo, in nad občutki mesa naj obhaja zmagoslavje duh Jezusa Kristusa. Skrbimo, da se v vseh rečeh slavi Bog po Jezusu Kristusu, kateremu naj bo čast in gospodstvo na vekov veke." (I. Petr. 4, 11.)
4. Četrta lastnost ali znamenje Cerkve s katero naj čuti njen služabnik, je a p o stolstvo. Duhovnik, ki v resnici čuti s Cerkvo apostolsko, je poln duha apostolskega; on goreče posnema apostole po poštenosti in svetosti življenja, je poln apostolske gorečnosti in izvršuje apostolska dela. On se ne vtrudi, deliti svetih zakramentov, oznanjevati evangelij, spovedovati, bolnike previdovati, vzgajati mladino; on vedno premišljuje, kako bi lahko poučil nevedne, kako zavrnil one, ki so se zmotili, kako bi ogrel za nebeške reči mlačne, kako bi spravil s križem sovražnike sv. križa. S sv. Pavlom govori: „Kdo oslabi, in bi jaz ne oslabel? Kdo se pohujša, in bi mene to ne peklo?" (II. Kor. 11, 29) Bog me varuj, da bi se hvalil s čem drugim, nego s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po katerem jc meni svet križan in jaz svetu." (Gal. 6, 14.)
Leta 1851. je razsajala huda kolera na otoku Re, ki leži na zahodni strani francoske dežele. Duhovniki škofije La Rochelle — vseh skupaj 300 — so bili tisti čas zbrani na duhovnih vajah v duhovskem semenišču. Ko pridejo škof v cerkev, nagovorijo zbrane s sledečimi besedami: „Predragi! Vsi veste kaka nesreča je zadela del moje škofije! Deseti del vaših sobratov na otoku je že pobrala kolera — ostali pa pešajo in prosijo pomoči. Ker tamkaj preti vsakemu nagla smrt, nečem nikogar siliti, da bi se tjakaj podal; kdor pa hoče radovoljno iti k onim na koleri bolanim ljudem, naj vstane!"
In glej, vseh tristo duhovnikov seje takoj vzdignilo. Škof, nad to požrtvovalnostjo do srca ganjen, se ni mogel vzdržati solz. Kaj ne, da ? Vsi tisti duhovniki so. bili apostolski pastirji, vedno pripravljeni, dati življenje za svoje ovčice.
Častiti duhovniki! Dosedaj sem Vam slikal duhovnika, resnično čutečega z Cerkvo; stavil sem vam ga v vzgled, da ga posnemate. „Vtisnite si te besede v vaša srca in v vaše duše!" (Deut. 11, 18.)
Sicer pa vesel in rad pripoznam, da ste v obče polni duha in mislij sv. Cerkve, da tudi delujete v tem duhu. Vi ljubite lepoto hiše božje in skrbite za to, da so cerkve vaše vredne Najvišjega. Niste štedili truda ne lastnih stroškov, vi ste srca vaše čede vžgali z ljubeznijo do svetišč, in ste — kar bi človek komaj verjel in si upal pričakovati — dovršili glede olepšanja templjev božjih. Pastir in škof vaših duš, Jezus Kristus, naj bo vam in vašim ovčicam najdobrotljivejši plačnik.
Nadalje delujete z apostolsko gorečnostjo v spovednici, na leči, pri razlaganji krščanskega nauka ali s katehezo v cerkvi kakor v šoli. Ko sem bil na kanoničnih vizi-tacijah svedok vašega pastirskega delovanja, ko sem videl, da so duhovniki v svoji službi tudi življenje v nevarnost stavilif, ko sem poslušal župljane, ki so me rotili, naj jim ne jemljem njihovega dobrega pastirja, poveličeval sem Gospoda in se veselil v Bogu, mojem Zveličarju, poln upanja, da bodo Cerkvi napočili boljši časi in ljubljeni do-
movini lepši dnevi ter da bodo osramočeni nasprotniki altarja in prestola.
Nadalje se odlikujete po svoji dobrot-ljivosti, katere sem dovolj med vami sam našel, in kojo so tudi vaši udani verniki vpričo mene močno hvalili. Slišal sem, da je ta ali oni dušni pastir revežem in bolnikom dajal obleke in jih krepčal z jedjo in pijačo, poslano jim iz župnišča. To ravnanje je podobno in tudi toliko vredno kot dar one vdove, katera je prinesla zadnji vinar v čast božjo.
Zarad pomanjkanja časa neham nadalje pripovedovati o teh vaših dobrih delih. Podvizam se, končati ta svoj govor, katerega sem posvetil srečnemu začetku našega škofijskega shoda ali sinode.
Častiti gospodje! Dasiravno je že na-rastla vrsta let, odkar obdelujemo vinograd Gospodov — jaz sam že delam petindvajset let, drugi pa še mnogo več — vendar smo šele malo storili, in naša naloga je, da dovršimo še večje reči, da še več snopja naberemo za nebeške žitnice, da dobimo po-slednjič plačilo, katero je pripravil Bog svojim dobrim služabnikom. (Luk. 6, 23.)
Toda glejte! Naše moči so že večinoma oslabele, približala se nam je starost — priča temu je naše lice, ki se je že postaralo in je od mnogih gub razorano. To pač potrjuje besedo božjo: „V potu svojega obraza boš jedel kruh" (Gen. 3, 19), in treba nam je vsak trenotek biti pripravljenim, da damo, kedar pride Gospod, odgovor od našega hiše-vanja. (Luk. 16, 2.) Služba svečenikova nalaga velike dolžnosti, posebno v naših dneh, zakaj biti moramo luč, postavljena na svečnik (Matth. 5, 15. 16.), sol moramo biti, nepokvarjena sol (Matth. 5, 13), imeti moramo ledja prepasana s pasom sv. vere (Luk. 12, 35). Bojevati nam je boje Gospodove, in mi smo prvi bojevniki, naša prsa nastavljena so prvim puščicam. Tako važne so dolžnosti naše, mi pa smo slabi in vtrujeni, želeči si počitka, in sicer večnega počitka, ki nas bode došel, prej morda, nego sami mislimo.
Zato pa si prosimo pomoči od Gospoda, ki je naša hrabrost. Pomoči si prosimo od vsmiljene, dobrotljive in sladke Device Marije. Varstva si prosimo od sv. Mihaela, nad-angelja, kneza nebeške vojske, od sv. Andreja, zaščitnika naše škofije in od vseh svetnikov ter svetnic božjih.
Opiraje se na te trdne stebre, hočemo delati v duhu sv. Cerkve, delati za Boga, delati zaradi Boga. »Rasti hočemo v milosti in spoznanji Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa. Njemu bodi čast zdaj in vse veke. Amen." (II. Petr. 3, 18.)
Birmovanje v cirkniški dekaniji.
Naš presvetli vladika Anton Bonaven-tura obiskuje te dni cirkniško dekanijo. Pre jeli smo ta-le poročila:
Rakek Dne 15. t. 111. popoldan se je pripeljal na naš kolodvor presvetli g. knezo-škof. Pričakovala ga je v obilnem številu zastopana duhovščina cirkniške dekanije, šolska mladina in zastopniki rakovske občine. Vsa vas je bila v zastavah, več slavolokov je bilo postavljenih na čast visokemu gostu, ljudstvo je navdušeno pozdravljalo svojega nadpastirja. Presvetli je obiskal tu-kajšno dvorazrednico; z uspehi je bil prav zadovoljen. Pripomnimo še, da je cirkniški oče župan kot načelnik cestnega odbora Ra-kovcem zapovedal, da morajo podreti slavoloke, prirejene ob okrajni cesti. Zavedni va-ščani se niso mogli načuditi visoki oliki »inteligentnega« g. Pogačnika.
Cirknica. Nedelja 16. t. m. je bil za verno cerkniško ljudstvo dan veselja in ra dosti; saj je ta dan bival v našem trgu premilostni g. knezoškof, ki je z ognjevito besedo bodril svoje vernike k pravemu krščanskemu življenju in 500 otrokom podelil zakrament sv. birme. Ob krasnem govoru je bilo ljudstvo ginjeno do solz; prijaznost in ljubeznivost, ki jo je kazal presvetli g. knezoškof napram zbranim vernikom, je očarala vse. Navdušenost za ljubljenega nadpastirja se ne da popisati.
Čeprav je Cirknica križem slovenske domovine razvpita kot liberalna, mora pač vsakdo priznati, da tukajšnje ljudstvo samo na sebi je dobro, pošteno in verno. Žal, da je v gmotnem oziru preveč odvisno od liberalnih mož. Sedem takih vlada celo cirkniško občino. Kakor ob druzih prilikah,
tako so tudi ob tej slovesnosti pokazali svoj brezmejni terorizem.
Naš dični oče župan g. Alojzij Pogačnik, najponižnejši sluga liberalne misli, je poklical k sebi svoje zveste privržence in v tej »občinski seji« so slovesno sklonili, da »se občina Cirknica ne udeleži škofovega sprejema«, marveč se njegov prihod v cirkniško občino po vseh paragrafih liberalne olike in omike popolnoma ignorira. Pa še ne dovolj. Pošteni cirkniški gospodarji so visokemu gostu v pozdrav začeli izobešati zastave. Takoj pokliče naš vrli župan k sebi »svojega« občinskega slugo in mu naroči, naj v njegovem imenu gospodarjem ukaže poskriti zastave. In res se je dobilo zlasti med trgovci nekaj takih pokornih sinov, ki so na županov očetovski opomin poskrili žo razobešene zastave.
C kr. uradniki sodnije in davkarije, vsa šolska mladina in mnogo vernega ljudstva je ob prihodu pozdravljalo svojega vla-diko. Samo zastopniki občine so se odlikovali po svoji odsotnosti. Kaj pa je napotilo cirkniške občinske očete do takega obnašanja? Nič druzega ne, kakor gola skrb za občino. Zabili so namreč takrat, ko so v Martinjaku iskali studenca za cirkniški vodovod, okrogih 1600 K, ki jih bo morala plačati občina. Ta nedostatek občinske blagajne je bil torej »pravi in jedini« vzrok skrbi naših »očetov«, ki so se bali, da bi se že itak slabo finančno stanje občine še ne poslabšalo, če se škofu dovoli slavnosten sprejem.
Ljudstvo je ob tej priložnosti spoznalo visoko religijoznost svojih občinskih odbornikov in bo iz tega izvajalo praktične posledice ob prihodnjih občinskih volitvah. — j Mimogrede si je premilostni ogledal tudi podružnici v Dolenjivasi in na Jezeru, kjer je bil povsodi jako navdušeno sprejet od podobčinskih odbornikov, ključarjev in ogromne množice ljudstva.
Begunje nad Cirknico. Še nikdar, odkar svet stoji, ni bilo pri nas birme in kanonične vizitacije. Razume se, da se je torej begunjska občina kar najprazničneje pripravila na dostojen sprejem svojega višjega pastirja, za kar gre posebna čast gg. ekspozitu Alojziju Rudolfu, županu Andr. Debevcu, »klerikalnemu očetu«, in pa Antonu Bonaču, trgovcu in obč. odborniku. Zastave so plapolale raz vseh hiš, cela vas je bila okrašena kakor za sprejem cesarjev. Med mogočnim streljanjem topičev in veselim potrkavanjem zvonov se je naš ljubljeni Anton Bonaventura pripeljal v našo sredo. Solze veselja in radosti so lesketale tudi v očeh odraščenih, ko je goreči višji pastir vernemu ljudstvu podelil svoj apostolski blagoslov.
Pač nikjer še ni bil presvetli g. knezoškof sprejet tako slovesno, nikjer še ni bilo verno ljudstvo tako veselo in ginjeno vsled njegovega prihoda, kakor ravno v naši skromni vasi. To je bil dan, ki ga je naredil Gospod, dan veselja za »Meniševce« stare in mlade, dan, katerega nihče ne pozabi do konca svojega življenja. Dal Bog presvetlemu vladiki in nam doživeti še veliko tako veselih dnij!
Državnozborske volitve.
Poziv sa volilce splošne (pete) ku-rije.
Včeraj se je v Ljubljani plakatiral razglas deželnega predsedstva o razpisu volitev.
Zajedno se v tem razglasu vsi državljani moškega spola, ki niso vpisani v o b-č i n s k e volilne imenike, pa zahtevajo volilno pravico v splošni kuriji, poživljajo, da najpozneje v 8 dneh od dne razglasa volilnega razpisa v občini, naznanijo in dokažejo svojo volilno pravico pri občinskem uradu svojega bivališča.
Poživljamo vse somišljenike, naj se navedenemu oklicu pravočasno odzovejo. Zlasti so naprošenl voditelji delavskih organizacij in gospodarji moških uslužbencev z vso od ločnostjo skrbeti za to, da noben volilni opravičenec ne opusti zgiasiti se na magistratu in zahtevati svojo pravico.
Kdo sme zahtevati volilno pravico v splošni kuriji? Vsak avstrijski državljan moškega spola, ki je spol-nil 24. leto in ki v občini najmanj 6 mesecev stalno prebiva.
V občinsko volilne imeniko so vpi sani samo občinski volilci, t j. razun uradnikov, učiteljev, doktorjev, samo davkoplačevalci; kedor torej ne p 1 a čuje nič davka, ali kdor sploh pri zacl njih občinskih volitvah ni bil so občinski vo-lilec, se mora zglasiti v označenem osemdnevnem roku na magistratu in zahtevati svojo pravico.
Dokazila, ki so rabijo v dokaz volilne pravice v splošni kuriji, so koleka prosta. Služilo bodejo v ta namen zlasti sledeče listino: krstni list, delavsko in poselske knjižice, vojaška izkazila itd.
Kedor potrebuje kaj poduka, naj se oglasi v delavski pisarni v »Kato liškem domu« o d 7.-9. ure zvečer.
Sedaj se prične plakatiranje volilnoga razpisa po vseh občinah v deželi.
Gg. zaupn.ki naj natančno na lo pazijo in prouzročijo v vsaki občini pravočasen odziv volilcev pete kurijo na zgorajsnji poziv deželnega predsedstva.
Osemdnevni rok teče od tistega dne dalje, ko se je volilni razpis deželnega predsedstva v dotični občini plakatiral.
Zglasiti se je v domačem občinskem uradu.
Torej pozor somišljeniki! Vigilantibus jura!
Osrednji volilni odbor.
Priloga S317. ž tov. „Sloveiica" dn6 33. septembra 1900.
TerimiHki koU>«I»r.
Nedelja, 23 septembra: 16. pobink., Tekla dev.; evang.: Jezus ozdravi vodenič-nega. Luk. 14. — Ponedeljek, 24. septembra: Marija Dev. reš. jetnikov. — Torek, 25. soptembra: Marija de Sok. — Sreda, 26. septembra: Ciprijan m., Gerard šk. — Četrtek, 27. septembra : Kozma in Damijan mm. — Petek, 28. septembra: Vencelj kralj — Sobota, 29. septembra: Mihael nadangelj. — Solnce izide 25. septembra ob 5. uri 57 minut, zaide pa ob 5. uri 46 minut. — Lunin spremin: Mlaj 23. septembra ob 8. uri 55 min. zvečer. — Musicasacra v nedeljo 23. septembra: V stolni cerkvi velika maša ob deseti uri: Mašo v čast najsvetejšemu imenu Jezusovemu, zložil Robert Kravučke, graduale dr. Fr. Witt, offertorium Robert Mu-siol. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Nedeljsko mašo št. 3 v B-duru, zložil Fran Schopf, graduale »Time-bunt gentes« A. Foerster, ofertorij »Exaudi nos, Domine«, M. Brosig.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. septembra.
Drža vnozborske volitve. Vodstvo katoliškonarodne stranke jesklc-nilo v včerajšnji seji, da se kon stituira kot centralni volilni odbor, da naprosi vse dosedanje katoliško-narodne poslance, naj zopet kandidirajo, in da se stranka udeleži volilne borbe tudi v mestih in trgih.
Dr. Frančišek Lampe Od vseh stranij nam dohajajo vprašanja, kako je z boleznijo kanonika dr. Fr. Lampeta, iz katerih se vidi, kako priljubljen je povsod. Danes se mu je stanje zopet zelo poslabšalo, tako da je sam prosil, naj objavimo v »Slovencu« njegovo prošnjo, da bi vsi prijatelji in znanci molili zanj. Njegove posle je prevzel dr. Evgen Lampe, ki sedaj stalno biva v .Marijanišču«. Nanj se naj pošljejo vsa pisma, zadevajoča »Marijanišče« in »Dom in Svet«.
Osebne vesti. Profesor na nižji gimnaziji v Kočevju, M a y r, je premeščen na drž. gimnazijo v Trstu; suplent v Stfibru na Češkem, Seitz, pride za prov. učitelja na gimnazijo v Kočevju — Na pariški razstavi so bili učitelji s Kranjskega: I. Bele, I Dimnik, Fr. Gale, A. Luznik, Fr. Ro-jina in L. Stiasny. — V okr. sol. svet radovljiški sta kot zastopnika učiteljstva izvoljena nadučitelja A. Grčar in V. Zavrl.
Z imenom na dan! »Narod« piše, da je neki duhovnik, ko je slišal govore II. slov. kat. shoda, »demonstrativno zapustil shod, rekši: „Če tak človek govori o Kristusu, jc to tako, kakor če govori mešetar
o poštenju pri konjski kupčiji." Ker jc po »Narodovi" trditvi dotičnik »demonstrativno" zapustil shod, in torej, če bi bilo res, kar piše »Narod", svoje osebe ni skrival, poziv-ljemo „ Narod", da pove ime dotičnika, ker sicer bi morali misliti, da si je list to zgodbico prosto izmislil. To bi pa ne bilo lepo od lista, ki toliko govori o katoliških špekulantih.
Popravek nam je poslal g. Alojzij T s c h e r n e (!) Popravek so glasi: Z ozirom na notico -zaprta tovarna«, priobčeno v 214. štev. »Slovenca«, prosim na podlagi tiskovnega zakona, da sprejmete naslednji popravek : Ni res. da delavci v sredo niso mogli na delo, ker je bila tovarna zaprta ; res je marveč, da je tovarna vedno zaprta, in da mora vsakdo pozvoniti, kdor hoče, da se mu odpre; a v sredo zjutraj ni nikdo pozvonil. Nadalje ni res, da bolniška blag. leta in leta ni bila v redu ; res jo marveč, da se je še pri lanskem občnem zboru v navzočnosti oblastvenega zastopnika konšta-tovalo, da je blagajna popolnoma v redu. Konečno tudi ni res, da je dal gospodar tovarno rajši zapreti, nego, da bi bil razmo-trival težnje in pritožbe svojih delavcev; res je marveč, da je dobiček, kateri donaša tovarna, tako minimalen, da gospodar pri najboljši volji ne moro zvikšati plače svojim delavcem. — V Ljubljani, dne 21. septemb. 1900. Al. Tscherne. — Opomba uredništva Izvedeli smo, da v tem popravku ni nobena beseda resnična. Dolgo let je bila tovarna delavcem pri nastopu dela od tri četrt na 6 do 10 min. čez 6. uro zjutraj odprta, v sredo je bila zaprta in se ni odprla čakajočim delavcem tudi tedaj ne, ko je čuvaj pogledal preko ograje. Tovarna se je odprla mizarju, delavcem pa zaprla, ker je imel čuvaj, kakor čujemo, za to nalog. Kako je bila bolniška blagajna v redu, °o tem prinaša današnji »Slov. List« gorostasne stvari. Tudi je res, da je uradni zastopnik napram delavccm konstatoval, da blagajna ni v redu. G Tschernctu ste odprti samo dve poti — sanirati razmere v tovarni, ali tovarno zapreti. Če tudi dobi nove delavce, kršč.-soc. organizacija bo skrbela, da gosp! Tscherne tudi napram novim delavcem ne bo vzdržal dosedanjih kričečih tovarniških razmer. Končno bodi omenjeno še, da noben občni zbor bolniške blagajne ni bil postaven, ker ni bil poziv za občni zbor nikdar nabit^v delavskih prostorih.
Strajk v tovarni za užigalice Hi-gijeniške razmere v tej tovarni so uprav sramota za sedanji moderni čas in jim je težko najti primera na evropejskem konti nentu. Merodajni krogi in občinstvo naj zvedo, da dosedaj tovarna, dasi je delo v njej radi fosfora skrajno nevarno, nima nabitega nikakega »tovarniškega reda«, dasi je to žc zahteval obrtni nadzornik. Znano je, da je fosfor hud strup, čegar žrtva jo bilo že dokaj delavcev, ki so imeli ž njim opraviti. Provzroča namreč razpad kosti, zlasti spodnjih in zgornjih čeljusti, zloglasno »fos-fornato nekrozo«. Da se delavci pred tem zavarujejo, je treba najvestnejših sanitarnih odredb, katerih v tovarni gosp. Tscherneta zaman iščemo. Delavci in delavke ne nosijo varnostnih gobic pred usti in nosom (Sicher-heitsschvviimme); hrana se uživa v tovarni celo mej delom. Delavka Mina Pajk si je šla zob dret in je šla za teden dni že na delo, dasi bi morala postavno štiri tedne biti izven dela radi nevarnosti fosfornatega za-strupljenja. Kdo je temu kriv? Delavka Jo sipina Simčič je šla 14 dni po porodu že v delo, dasi bi se jo z ozirom na opasno delo v tem času absolutno še ne smelo pustiti k delu Po čegavi krivdi? Toliko za danes Če bi nas pa gospod Tscherne zopet počastil s kakim popravkom, pa izjavljamo, da zasluži izjava njegovih 24 do kosti izmozganih delavcev in delavk več verjetnosti, nego ozko-srčni podjetnik tovarnar
Mežnarji na katoliškem shodu.
»Narod« je v svojih »podrobnostih« pisal, da so bih na katoliškem shodu poleg du hovntkov sami mežnarji. Pregledali smo zapisnik udeležencev. V tem zapisnik smo mej približno 4000 udeleženci našteli samo 16 cerkovnikov. Tako točne so »Narodove« »podrobnosti«! Kdor ne veruje, se lahko v našem vredništvu osebno prepriča.
Kako je nadzorstvo ljubljanskega magistrata. Predvčeraj se je vršil shod tukajšnjega »Slovenskega katoliškoga delavskega društva«, ki se jo bavil s stavko v tovarni za izdelovanje užigalic. Razni govorniki so slikali nečuvene razmero v ondotni bolniški blagajni in povdarjali, da je za vso zmedo vedel ljubljanski magistrat kot nad-zorovalna oblast, a da ni porabil svoje oblasti in ni napravil reda. Ob velikem ogor čenju napram takemu postopanju se je soglasno sprejela naslednja resolucija: »Ker je o neredu, ki se je vršil v delovršbeni bolniški blagajni tvrdke Čeme, kjer so se zlasti kršili §§3, 5, 7, 9, U, 12, 13, 14,20 21-22, 23, 24, 25, 26, 27, 29 in 30, vedela nadzorovalna oblast, ki pa teh razmer ni sanirala, iz česar sledi, da ni pokazala dovolj eneržije v varstvo zakona, se prosi visoka c- kr. deželna vlada za Kranjsko odreditve: Mestnemu magistratu ljubljanskemu so odvzame državno nadzorstvo nad v Ljubljani temeljem zakona iz leta 1888 glede zavarovanja delavcev za slučaj bolezni obstoječimi blagajnami, in isto naj izvršuje visoka c. kr. deželna vlada po svojih organih « Delavci so o nerodnostih, ki so se godile v tovarni za žvepljenke, sestavili spomenico ter jo izročili na pristojnih mestih. Dolžnost poklicanih faktorjev je, da sosebno zadevi glede bolniške blagajne posvete natančno preiskavo
Iz Novega mesta, 21. septembra. Vrlo čestitega gosta smo imeli v svoji sredi pretečena dva dneva. Prišel je namreč k nam v sredo večer odlični naš kranjski rojak, St. Cloudski škof Jakob Trobec, obiskat našega mil. gospoda prošta dr. Elberta. Se šli so se ob tej priliki v kapitoljnu tudi nekateri dolenjski duhovniki, sošolci premilost-nega gospoda škofa, poklonit se mu, pozdravit ga. Včeraj je premilostni po sveti maši, h kateri je prišlo prav mnogo občinstva, šel ogledat si zavod šolskih sester v Šmihelu, potem pa samostan usmiljenih bratov v Kandiji, kjer se je prav dolgo mudil. Od sobe do sobe je šel, preljubeznjivo sc pogovarjajoč z bolniki in jih tolažil. Vzlasti je bil vesel, ko je med bolniki našel desetletnega dečka, ki je prav gladko govoril angleško; deček je bil rojen v Ameriki, pa je pred kratkim s svojimi slovenskimi stariši prišel na Dolenjsko. Samostana in njega uprave premilostni ni mogel dovolj prehva-liti, tako mu je bilo vse všeč. Danes pa je obhajal premilostni pri nas lep spominski dan: triletnico svojega škofovskega posve-čenja. Obhajal jo je lopo. V kapiteljski cerkvi jo imel pontifikalno sveto mašo, pri kateri sta mu asistirala tudi dva sošolca in h kateri se je zopet zbralo prav mnogo tudi odličnega občinstva, kateremu se je škof s svojo ljubeznivostjo hitro prikupil. Ko se je danes ob '/,12 uri dopoludne odpeljal od nas, smo vsi iz srca želeli: Bog vodi, Bog ohrani šo dolgo trga dičnega našega rojaka!
Umrl je včeraj zvečer v Gameljnih pod Šmarno goro bogoslovec gospod Janez Juvan. Bil jc zelo nadarjen, pa tudi priden, pobožen in blag mladenič. Po dovršeni osmi šoli (leta 1897) so ga poslali v Rim, da bi tam študiral modroslovje in bogoslovje. Letos meseca julija je končal modro-slo vne študije in dostil tudi doktorski izpit Že iz mladega je bil rahlega zdravja, neumorno duševno delo ga je še bolj oslabilo, napor zadnjega leta pa mu je zadal smrtno bol. zon. Telesno potrt se je vrnil meseca julija iz Rima. Upal je, da si še opomore, pa Bog je hotel drugače. — Pogreb bode v ponedeljek 24. t. m., zjutraj ob tri četrt na devet v Smartnem pod Šmarno goro.
Iz Maribora se nam piše : V prvi razred slovensko paralelke na našem gim naziju je sprejetih letos 73 dijakov. Toda čujte in strmite, tudi letos se ti dijaki niso razdelili v dva oddelka, Čeprav to zakon zahteva. Tako veliko število nam ubija našo profesorje, a tudi našo dijake. Profesorji, ki imajo korekture, so preobloženi in večinoma že zavoljo prenapetega dela, ki so ga imeli dosedaj v slovenskih paralelkah, bolehajo. A tudi za dijake same je to slabo, kajti profesor se pri najboljši volji ne more pečati ž njimi, kakor bi hotel, ne more jih izprašo vati, kolikokrat bi hotel in kakor natančno bi hotel. Čas ga sili naprej. Dijak, ki je na-
darjen, a ima slučajno nesrečo, jo izgub Ijen. A tudi pridnost jim zmanjšuje ter jih odgaja naravnost k špekulaciji To vse pa pripušča deželni šolski s\et, kor ve, da se krivica godi lo slovenski mladini. Ravna teljstvo bi moralo imeti več eneržije, da bi so odločno potegnilo za zdravo razmere na svojem zavodu.
Umrla je v Mariboru v zavodu čč. šolskih sester s. Monika Hočevar, rojena v Repnjem na Kranjskem. Pogreb jc bil dno 21. t. m. N. v m. p.!
Na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani sc bodo vršili zrelostni izpiti v četrtek, 27. septembra, od 8. ure naprej.
V Kranjski Gori jo bil minolo nedeljo jako dobro obiskan shod, na katerem je govoril dr. I. K rok. Več prihodnjič.
O državnozborskih volitvah v Trstu se nam poroča : Zabeležili sto žo govorico, da »Prcgivssova« stranka ne misli lotos postaviti svojih kandidatov. Ta vest sc potrjuje v toliko, da progres:,vci res no bodo kandidirali, pač pa tista frakcija »progressa«, ki so jo lani ločila od stranko pod hinavsko tvrdko »Dcmocratica«. Da pa med »pro-gresom« v ožjem smislu in med »demokrati« v odločilnih trenotkih ni prav nobenega razločka, to se je pokazalo o zadnji volitvi župana. Za kandidate »demokratov« bode torej tudi o državnozborskih volitvah glasoval ves »Progresso« kakor en mož. Združeni socijalisti — tudi slovenski — nameravajo v peto kurijo kandidirati kazen, branitelja Rih Lamberja, lastnika ,neodvisno'-soc. lista »Avanli«. Zmagal težko da bi, a lahko pa pride do ožje volitve med njim in progrosso dem. kandidatom. O tej priliki naj navedemo približne rezultate zadnjih volitev v peto kurijo. Progresso jo imel okolo 13 tisoč, Slovenci okoli G.000 in socijalisti okolo 4000 glasov. Nižjim slojem imponira Cam-berjevo brezobzirno postopanje proti pro-gressovcem, katerim je afera d'Angeli zadala hud udarec. Na drugi strani pa jo Camber posvečen v ču.lne, zelo čudne manipulacijo v blagajni mestno plinarne, in mož, kolikor ga poznamo mi, ne bodo molčal. Ni toroj izključeno, da udobi skoro šc enkrat toliko glasov kakor zadnjič Učekar. Odločevali bodo v slučaju ožje volitve vsekako slovenski glasovi. Glede IV. kurijo smo dognali, da misli rogoviliti zopet vladni subjekt Burg staller. Zmagal ne bo, to je gotova stvar. Vzel bo nam kvečjemu nekaj slovenskih glasov v okolici in tudi progressovcem-de-mokratom nekoliko cikorijaških v okolici in v mestu. Kaj namerava mož s svojo kandidaturo, nam je neumevno. Ali ga vodi lo želja, da škodi Slovencem, ali pa hoče samo, da se o njem govori in piše ?
S Proseka pri Trstu nam poročajo: Tc dni sc ima skozi Prosck peljati Njegovo Veličanstvo v Gorico k slavlju o priliki 400-letnicc združenja Goriške s habsburško hišo. Znano je, kaka navodila so dobili goriški župani za ta slučaj od okrajnega glavarstva. Vsak pojav slovenstva je strogo prepovedan: nobena slovenska zastava nc sme te dni vihrati na Goriškem. Drugačega mnenja pa jc tržaško namestništvo. To je poslalo k nekemu uglednemu Prosečanu posebnega odposlanca v osebi dra. Fabrizzija ter sondiralo, ali pojde o tej priložnosti pevsko društvo „Hajdrih" na kolodvor, da bi tam zapelo nekoliko slovenskih pesmi. Slovenske trobojnice in vse, kar si morete želeti, bi bilo za ta slučaj dovoljeno. To je pač značilno za primorske razmere. Ali Goriško nc spada tudi pod tržaško namestništvo ?
C kr. rudniška ljudska šola v Idriji. Vpisalo so jo 493 učencev in 421 učenk. Nekaj otrok ni bilo možno sprejeti vendar jc še vedno v I. deškem razredu 107 učeneov, v III. dekliškem 92 učenk in v V deškem 96 učencev. Da bi bilo upati kaj uspehov ob tolikem številu, jo nemogoče. Doslej smo imeli vsporodnici v II. in IV. deškem razredu, tudi v I. in V. deškem sta letos neobhodno potrebni. Da bi obveljal poldnevni pouk, kateri >! jc menda uvedel, pri nas ni primerno; saj že sedaj dosti mladeničev brez dola pohaja — od slej naj pa še šola to podpira. Sicer pa to ogromno število tudi kaže, da bi bila v
Idriji vendar še kaka druga šola — naj si bo gimnazija ali meščanska šola — na me stu. Ravno nadarjeni učenci so obsojeni k lenobi, ako prezgodaj — že z 10. letom — pridejo v V razred.
Slomšek - Serajnikova slavnost S Koroškega se nam piše: Slavnost, ki jo je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda za Pokrče in okolico v spomin stoletnice rojstva knezoškofa A. M. Slo m š e k -a in v proslavo njegovega edinega še živečega učenca, mil. g. prošta L. S e r a j n i k -a, se je vršila pri Krajcarju ob najlepšem vremenu prav sijajno. Udeležba je bila jako dobra. Prišli so naši Slovenci in Slovenke iz domače, pa tudi iz vseh sosednih župnij. Iz Celovca je prihitelo lepo število rodoljubov, poleg teh smo videli mnogo odličnih rojakov tudi iz oddaljenih krajev. S posebnim veseljem pa smo pozdravili drage nam goste iz bele Ljubljane in zelene Š t a j c r-s k e. Udeležba toliko odličnih domoljubov je dala slavnosti poseben sijaj in pomen. — Prišli so pa na shod — čujte! — tudi socijalni demokratje iz Velikovca. Ko se jim je naznanilo, da se tu ne vrši političen shod in da razun povabljenih gostov ne sme nihče govoriti, so odšli še pred pričetkom zborovanja. — Pred slavnostjo je bil podružnični občni zbor, ki je potrdil poročilo o podružničnem delovanju in zopet izvolil dosedanji odbor. — Slavnosti je predsedoval g. poslovodja Legat, ki je v prisrčnih besedah pozdravil v tako častnem številu došle rojake in kazal na veliki pomen naše slavnosti. Ko je prišel mil. g. prošt Serajnik v našo sredo, ga je zbrana množica prisrčno sprejela in pozdravila. — V slavnostnem govoru je tajnik Rozman kazal, koliko neminljivih zaslug si je pridobil naš Slomšek za Slovence, in poudarjal, kako je gospod prošt Serajnik v vsem in povsod pokazal, da je vreden učenec velikega in odličnega svojega učitelja! Govornik je končal z iskreno željo, da nam Bog blagega in vzornega našega starosto ohrani še prav mnogo, mnogo let! — Nastopili so na shodu vrli tamburaši iz Središča na Štajerskem! Svirali so, in kako svirali! Vrli slovenski fantje v svoji narodni noši svirali so vstrajno, ubrano, lepo, tako, da so poslušalce, katerih večina tamburic dotlej ni videla, kar očarali. Komad je sledil komadu, a poslušalci so vstrajali vkljub hudi gnječi (zborovalni prostor je bil mnogo premajhen) in vročini na svojem mestu. Mila slovanska godba je napravila na vse globok utis. Hvala gg. tamburašem, ki se niso ustrašili dolge poti, da so nam podali ta izvanredni užitek! — Sledilo je več govorov. G. Gra-fenauer je govoril krepko in požrtvovalno o uredbi naših šol. Dalje so prijeli za besedo gg. Št. B a y e r, Fr. T r e i b e r in konečno tudi g. prošt Serajnik, ki nam je v iskrenih, prelepih, navdušenih besedah kazal, kako lepa je naša materina beseda, da uživa ugled tudi pri nepristranskih tujcih, da se držimo vedno naukov Slomšekovih in ostanimo zvesti veri svoji in besedi ma-terni! Ganljivo je bilo gledati 921etnega star-čeka, ko je navdušeno, da, ognjevito in z globokim prepričanjem govoril in pokladal nam mlajšim na srce, da hranimo zvesto in branimo hrabro svetinjo, zapuščeno nam od očetov: vero in narodnost! Take besede morajo seči do srca vsakomur! — Ob prijetni zabavi, katero je posebno povzdignil tudi »komični prizor", ostali smo zbrani še precej časa okrog svojega častitljivega staroste! Ločili smo se z zavestjo, da smo na vreden način obhajali spomin Slomšekov in proslavljali njegovega učenca prošta Serajnika!
Bohinjska železnica. Piše sc nam: Veliko se je govorilo in pisalo o bohinjski železnici. Sedaj je stvar vendar prišla v tir. Dne 20. sept. je naznanjevalo gromenje topičev, da so pričeli s predorom skozi Črno prst. Prišlo pa je z inženerjem le 20 delavcev Ako Sii prične državni zbor in dovoli potrebni denar, potem pride do 500 delavcev
Ušel je v noči od 16. do 17. septembra iz ječe radovljiške Miško Milečki. Bil jc zaprt v prvem nadstropju in ker je bil sam, je porabil priložnost in čas, pa je prekopal skoraj meter debel zid z železom, ki ga je odlomil od železne postelje. Privezal je par rjuh prav previdno na železno posteljo, da sc spusti po zidu; ali to skoraj
treba ni bilo, ker je streha zidu na dvorišču samo en meter pod izkopano luknjo, ter je tako lahko prišel na sosednje dvorišče in ubežal. Ubežnik pa ni dolgo užival prostosti in pregleduje sedaj zid loških ječ. Kakor se pa sliši, mu je pravo ime Franc Preželj in govori sc celo, da je morilec in^da je pred tremi leti ubežal iz ječe na Štajerskem.
Častno diplomo je včeraj odbor trgovskega bolniškega in podpornega društva pod vodstvom g. E. Mayerja izročil svojemu častnemu članu g. Mat. Treunu.
Zveza slovenskih kolesarjev ima jutri ob 10. uri dop. v paviljonu »Narodnega doma« svoj redni občni zbor. Člani so na prošeni. da pridejo točno ob 10. uri.
Kletarski tečaji. G. B. S k a 1 i c k y, tehnični vodja državnih vinarskih zadev na Kranjskem, namerava tekom letošnje zime prirediti dva ali tri kletarske tečaje v državni vzorni kleti v Rudolfovem. Vsak tečaj, h kateremu bode pripuščeno le 15 do 20 vinogradnikov, trajal bode dva ali tri dni. Podučevalo se bode v vseh strokah umnega kletarstva in sicer teoretično in praktično v državni kleti, kjer bode tudi pokuševanje raznovrstnih vin iz novih državnih nasadov. Kdor se misli enega teh tečajev udeležiti, naznani naj g. Skalickemu vsaj do 1. novembra in pove, kateri mesec bi se najraje tečaja vdeležil. Prvi tečaj bode meseca decembra, drugi januarja, tretji februarja. Program in vabilo dobijo vdeleženci do 10. tega meseca, v katerem se bode tečaj vršil.
Trte iz državnih trtnic na Kranjskem. Minolo spomlad so v drž. trtnicah na Kranjskem pridelali 576.800 ključev in 163.000 korenjakov. Ker ta množina ni zadoščala, je poljedelsko ministerstvo poslalo še 592.000 ključev in 403 100 korenjakov. Razdeljenih je bilo 479.800 ključev in 519.300 korenjakov, in sicer 309 1000 ključev in 198.500 korenjakov proti plačilu, 170.700 ključev in 320 350 korenjakov brezplačno. Izkupilo je znašalo 4854 K 35 h.
Ljubljanske novice. Ukradeno sadje. Danes je pripeljala od sv. Lenarta Marija Lenaršič z ročnim vozičkom v Ljubljano sadja za 16 K. Voz je pustila s sadjem za vodo, od koder ga ji je nekdo odpeljal. — Tatvina „pri figabirtu." Odprto okno je pustila natakarica pri »Figovcu". To priložnost porabil je tat, šel v sobo in ukradel šatuljo viržink. Gostilničar je oškodovan za 12 K. — A r e t o v a 1 je stražnik Uršo Korošec, ko se je sprehajala po drevoredu, kamor radi slabe svoje moralnosti ne sme. — Strah pred šolo je imel 10 let star deček Franc Žagar, ter je pobegnil. Pogrešajo ga že teden dni. Od drugih strani čujemo glasove, ki se čudijo, da tako pogosto zginjajo mladi fantje, ne da bi se o njih kaj več čulo Ne bilo bi napačno paziti malo bolj na ljubljanske — Žide! — Za zgradbo FrancJožefovega mostu bodo potrebovali skupno 1400 pilotov, predno prično z zidanjem. Zabijajo se z betoma, ki tehtata 500 oziroma 800 kg. —• Konj s p 1 a š i 1 se je včeraj dopoludne na sv. Petra nasipu Mariji Hlebš iz Za-dobrove in dirjal proti vojašnici. Ustavil se je, ko se je voz prekucnil. — Ž g a -n j a r č e k umrl je na skednju pri gostilničarju Novaku v Vodmatu. Dobili so ga mrtvega na skednju. Ime mu je Andrej M o š k e r c, zidar z Dobrunj. — Tepež v Bizaviku. Z ozirom na notico v »Slovencu" z dne 17. t. m. bodi povedano, da oni Bricelj, ki se je stepel v Bizaviku s fanti, ni identičen s pleskarjem Andrejem ali Tomažem Bricljem marveč je kmetski fant. — Nesreča na državnem kolodvoru. Povozil je oseben vlak danes opoludne na državnem kolodvoru delovodjo V e r b i č a. Odtrgalo mu je nogo.
Nižja gimnazija v Kočevju šteje letos 124 učencev.
Od raznih strani. Proti S t e i n -
w e n d e r j u bodo nemški radikalci na Koroškem ostro nastopili. Steinwenderjev protikandidat bode beljaški zdravnik dr. Hock. — Krščanski socijalci na Češkem stopijo v volilni boj. Celo v Pragi postavijo svojega kandidata za peto skupino. Tudi nemški krščanski socijalci na Češkem razvijajo živahno delovanje, ter so sosebno opasni Schonererju in lrotu. — Utop-
ljenca so našli v Stari vodi, občina Devica Marija v Polju, 521etnega Valentina Mahkovca, doma iz Trebelovega. — Usmrti 1 se je železniški čuvaj Polanec iz Središča. Položil je glavo pod vlak, ki mu jo je odtrgal. Vzrok samomora so domače razprtije. — Južna železnica je za prihodnje leto postavila v proračun nad 14 milijonov kron. Na Štajarskem namerava napraviti nova postajališča in nekatere postaje razširiti. — Na nemško slovenski gimnaziji v Celju se je v I. razred prijavilo 70 učencev. Sprejetih je bilo 60. — Slovensko stenografsko društvo, ki bode imelo svoj sedež v Celju, je od vlade dobilo potrjena pravila.
Zdravje v Ljubljani. Od 9. do 15. septembra je bilo 15 novorojencev, 1 mrtvorojen, 12 jih je umrlo in sicer : 1 za dušljivim kašljem. 1 za jeliko, 1 vsled mrtvouda, 9 za različnimi boleznimi, med njimi je bilo 5 tujcev, 6 iz zavodov. Za infekoijoznimi boleznimi so oboleli, in siecr : 1 za škrlatico, 2 za ti-luzom, 1 za oslovskim kašljem, 3 za vratico in 1 za ušenom.
Visoka starost. Te dni je v soseski Vrhpolje pri Moravčah umrla ženska v 92 etu svoje starosti
Svinja odgriznila je na V.tani pri sv. Bolfenku 6 mesecev staremu detetu po-sestnice Plohi obe roki. Plohi je pustila doma dete brez nadzorstva v zibeli.
Sejmi po Slovenskem od 24 do 29. septembra. Na Kranjskem: 24. v Senožečah, Višnji gori in Bučki; 25. v Črnomlju ; 27. v Podbukovju in Borovnici; 29. v Drnovem, na Dovjem, v Rovtah, Škofji _<oki, na Grosupljem, v Mirni peči, Mengšu, ^ovi vasi na Blokah in v Zaverših. — Na slovenskem Štajerskem: 24. v Št. Juriju oh južni žel.; 27 pri Sv. Urbanu pri 3tujem; 29. pri Sv. Barbari, pri Sv. Lovrencu, Marenbergu. Lmureku, Šaštanju, Ver žeju, Vildonu in Pilštanju. — Na Koroškem: 24. v Šmihelu pri Pliberku in v Ukvah; 29. v Greilenburgu, Pusamici, Re-dendolu, Rožecu in Št Pavlu. — Na Primorskem: 25. na Bali; 26. v Slivji in Di vači; 27. v Gorici; 29. v Cevdatu, na Bukovi in v Bovcu.
Društva.
(Dijaška kuhinja v Kranju) je izdala tiskano poročilo o svojem delovanju v minulem šolskem letu. Prehranjevalo se je Pekom-šol. leta 107, na koncu leta šo 75 dijakov. Od teh je vspevalo z odliko 25, vsi drugi so dobro napredovali. Brezplačno so dobivali hrano le skrajno ubožni in odlični dijaki. Izdalo se je 187Ž5 kosil, 15861 ve-čerij, skupaj 34586 obedov. Podpiranih je bilo 27 dijakov iz škofjeloškega, 22 iz radovljiškega, 15 iz kamniškega, 12 iz kranjskega, 9 iz brdskega, 5 iz tržiškega, 3 iz kranjsko gorskega, po 1 iz ljubljanskega, vrhniškega in krškega sodnega okraja, dalje 7 iz Štajerske, 3 iz Goriške, 1 iz Koroške. Dohodki so znesli 6507-42 kron, izdatki 6156 61 kron. Premoženje je dne 31. julija znašalo 14805-52 kron, razpoložnina 2038.52 kron. Vsi pre jemki od 1. s :pt. 1894 do 31. julija t. 1. so znašali 41221-97 kron, izdatki 24877-98 kron. Odbor se zahvaljuje vsem dobrotnikom in prosi nadaljne naklonjenosti.
(Cecilijino društvo) za lavan-tinsko škofijo priredi povodom 70-letnice cesarjeve svoj občni zbor prav sijajno in sicer s sledečim sporedom: Dne 3. oktobra ob pol 8. zvečer oratorij: „Sv. Cecilija" za mešani zbor, soli se spremljevanjem klavirja, zložil M. Haller v Regensburgu. 7. oktobra ob 9. uri pontifikalna sv. maša, ob enem cesarska maša, kojo bodo darovali prem. in prevzv. g. knezoškof. Ob 11. uri dopoludne slavnostno zborovanje. Popoldne ob pol 3. uri zborovanje udov, volitev odbora, razni nasveti. Ob 4. uri popoldne v prelepi novi Marijini cerkvi čč. oo. frančiškanov predavanje odličnih cerkvenih skladb. Natančneji program bode se v eni prihodnjih številk objavil. Opozarjamo vse preč. gg. duhovnike, gg. učitelje in organiste, da se mnogoštevilno tega zborovanja udeležijo, za katero se priprave prav marljivo delajo.
Narodno go.spoclar.stv«.
Cesarska naredba glede praš čje kuge.
Kakor je našim bralcem znano, zborovala je posebna e n k e t a dne 3. julija t. 1. v notranjem ministerstvu. Ta enketa je pojasnila vladi, v koliko so pritožbe proti cesarski naredbi z dne 2. maja 1899. ustanovljene in v koliko res škodljive živinoreji osobito prašičorejijki jc v nekaterih deželah velikega narodno - gospodarskega pomena.
Vspeh te enkete je prav povoljen, ravnokar proglašena nova cesarska naredba z dne 15. t. m. razveljavlja oziroma izpre-menja §. §. 1. 3. in 4. navedene prve naredbe.
Po novi naredbi more politična oblast, osobito če gre za lepe plemenske živali, dovoliti, da se živali, če tudi prihajajo iz sumljivih krajev, ne pobijejo, ampak pod nadzorstvom oblasti in živinozdravnika zapre') v odločeni hlev, kjer morajo ostati štirideset dni.
S tem je velika dobrota storjena, ker po dosedanji naredbi so brez vsakega ozira najlepše živali dali pobiti, akoravno se je po-gostoma pokazalo, da niso bile okužene.
Tudi dovoljuje nova naredba, da okrajna politiška oblast ne sme dati pobiti prašičev, dokler ni rešen od ministerstva vloženi re-kurz. Po §§. 3. določujejo se odškodnine in sicer za pobite pitane prašiče izplača se 95 procentov vrednosti; za rejne prašiče pa določi ceno politiška oblast porazumno s kmetijskim strokovnim zastopom. To je velike vrednosti, da cene določujejo zvedeni živinorejci.
Za plemenske prašiče, če se pobijejo, pa se poleg tržne vrednosti, povrne še 25 procentov počez kot povračilo višje vrednosti teh živali kot plemenskih.
Po §. 4. se odškodujejo pobiti prašiči, ki so bili kužno-bolni, s polovico vrednosti.
S tem bodo naši prašičerej ci obvarovani marsikatere sitnosti in zgube, kar pa jc bilo tudi absolutno potrebno, ker naredba iz leta 1899. je bila skrajno trda in gospodarjem nevarna. Ta naredba stopi v 8 dneh v veljavo.	Povše.
Telefonska in brzojavna poročila.
Line, 22. sept. Bivši drž. poslanec dr. pl. Pessler je včeraj umrl.
Praga, 22. sept. Oeški agrarci so z mladočeškim odborom sklenili kompromis. Miadočehi prepuste agrarcem v kmečkih občinah devet mandatov.
Praga, 22. sept. Tabor v Sobieslavi, ki je bil 22. avgusta prepovedan, se vrši 80. t. m. Glavni govornik bode dr. Herold.
Brno, 22. sept. češka kat.-ljudska stranka postavi svoje kandidate za drž. zbor. Staro- in Miadočehi so sklenili kompromis.
Most, 22. sept. Trupla ponesrečenih delavcev so danes dopoldne pokopali v 34 krstah. Osem ranjencev, mej temi okrajni vodja Dik in nadzorstveni uradnik, še živi. 43 delavcev so našli mrtvih, 10 jih še pogrešajo.
Most, 22. septem. Razun jednega so umrli vsi ranjenci. Skupno je torej umrlo 50 delavcev.
Lvov, 22. septembra. Vo 1 i t v e v Galiciji se vrše po poročilu tukajšnjih listov 13. decembra za splošno, 17. decembra za kmečko, 20. za mestno skupino, za trgovinske zbornice ll.ja-varija, za veleposestvo 15. januvarija.
Zofija, 22. sept. K.iez je vsprejel Načevičevo ostavko in imenoval odvetnika Titorova trgovinskim in poljedelskim ministrom.
Belgrad, 22. septembra. Sultan je podelil kraljici Dragi šefakat-red v bri-ljantih.
Berolin, 22. sept. Soc.-dem. strankarski shod je s 163 proti 66 glasovom vsprejel Beblov predlog, naj se stranka udeleži pruskih deželnozborskih volitev in brez vodstvenega dovoljenja ne sklepa nikakih kompromisov z meščanskimi strankami.
Rim, 22. sept. „Italie" izjavlja z ozirom na slavnost 20. septembra, da je kralj Viktor Emanuel zato ostavil Rim, ker bi se njegova prisotnost smatrala za demonstracijo proti svetemu letu. Sicer je bil pa tudi Umberto le jedenkrat ta dan v Rimu.
Rim, 22. sept. Predsednik Kruger se je v posebnem pismu zahvalil papežu za simpatije napram Burom in ga prosil molitve za odvrnitev sedanje nesreče.
London, 21. septembra. Roberts poroča iz Nelspruita: Buri so se umaknili v Komati-Poort; 700 mož je pre-
koračilo portugalsko mejo, ostali so se razkropili, ko so razdejali topove. Burska armada je razpršena (?), ostalo je e nekoliko ranjencev. — Portugalci so snovali poseben odbor, ki bo preskrbe Bure z živežem.
Washington, 22. septembra. Ge-leral Mac Artur poroča iz Manile, da e 19. t. m. ameriška armada napadla 300 vstašev, a se je po vročen boju norala umakniti z izgubo 24 (!) mož. ^staši imajo 10 ubitih in 20 ranjenih er so se umaknili nazaj.
Vojska na Kitajskem.
Dunaj, 22. septembra. Iz Taku poročajo: Poročnik Šusteršič je s tremi jadeti in 45 možmi v zvezi z Nemci n Rusi 20. t. m. zasedel Peitang. Av-Jtrijska zastava vihra poleg drugih nad Slavnimi vrati. Kadet Pa p je ubit, ka let Luk a s in 18 mož težko ranjenih
Berolin, 22. septembra. Avstro-ogerska, italijanska in francoska vlada so pritrdile Bulowemu predlogu.
Bruselj, 22. sept. Iz diplomatiških irogov v Shanghaju poročajo, da bo Nemčija ob dohodu Walderseeja pozvala kitajski dvor, naj se vrne v Pekin. Ako se tej zahtevi ne ustreže, bodo Nemčija, Eusija in Francija odposlale na-daljne čete in okupirale gotove pokrajine.
London, 22. septembra. „Daily Mail" poroča iz Pekina: Princ Čing izjavlja, da cesarica hrepeni po miru (!) in je voljna odpovedati so na korist cesarju, ako se s tem strinjajo podkralji.
P- n. gg. duhovnikom - rimskim romarjem na znanje!
Prelepa misel, ki se je ob povratku v domovino izražala od vseh stranij, da bi zlasti duhovniki-romarji presvetlemu knezoškofu Antonu Bonaventuri, ki je bil duša vsega romanja, a tudi sluga vsacega najbolj pri-prostega romarja, podali trajen spomin na znamenito romanje Slovencev v sv. letu 1900, se ie dne 13. t. m. pred evharistiškim shodom uresničila. Deputacija gg. Frančiška D o v g a n, prošta v Metliki, dekana Janeza Novak, svetnika Simona Žužek, župnika v Vodicah in M a t i j e M r a k, župnika na Boh. Beli, se je podala k presvetlemu ter mu izročila spominski album, kakor tudi 200 K za šolske zavode. Izrekla se je presvetlemu še enkrat v ime vseh romarjev zahvala za ves trud, vso požrtvovalnost in očetovsko skrb, katero je presvetli v toliki meri izkazoval v tujini vsakemu po-samnemu romarju, ter prošnjo, naj v znak iskrene hvaležnosti in neomejene udanosti v trajen spomin blagovoljno sprejme pričujoči album, kateri mu bodi ob enem dokaz da se ga hvaležni romarji hočejo vedno spominjati v svojih molitvah. - Presvetli je z velikim veseljem in z zagotovilom, da mu bode album vedno drag spomin na romanje blagovoljno sprejel knjigo in prosil deputa-«ijo, naj vsem romarjem izrazi njegovo zahvalo ter jih zagotovi njegove naklonjenosti. — Ko podpisanca tem potom izpolnjujeta željo presvetlega, štejeta si pa tudi v dolžnost, da se v ime odbora duhovnikov-ro-marjev radovljiške dekanije zahvaljujeta vsem p. n. gospodom, ki so na nju poziv z dne 16. maja t. 1. tako drage volje poslali svoje slike kakor tudi znatne doneske, da se e pri tej priliki zopet postavil jeden kamen za škofove zavode. - Zahvala velja tudi neimenovanemu gospodu iz Ljubljane, ki sicer slike m poslal, pa je s svojim doneskom za zavode prekosil vse druge.
Naj vez bratovske ljubezni, ki nas je slovenske duhovnike tako iz Koroške Šta jerske, Primorske in Kranjske oklepala ko smo potovali po svetih krajih, tudi v' pri-hodnje nepretrgana ostane!
Z bratskim pozdravom!
Radovljica Boh. Bela 14. sept. 1900.
V ime odbora: Matija Mrak,	Jane2 Novak.
tajnik.
Umrli so:
t™ u0, s?Ptembra- ton Marinko, črkostavec 29 I
uradnika afn°% n Jet*\ ~ Mladen Dotnar zaseb uradnika sin, 3 mes. Cerkvene ulice 21, Luea teredit.
Meteorologijo porodilo.
Ti8ina nad morjem 306-2m, gradnji zračni tlak 736-0 mm
I
Cm opazovanja
Stanje
barometra v vim.
Temperatura
P« Celzija
Vetreri
Nebo
|1. u:
m
22
9 zveč.
7. zjutr. 2. popol
wr
743 3 | 743 1
17 2 i si jug del. oblač.' 14 9 I brezvetr. I "oblač. 0 0 21'6| si. jug 'pol oblač. I
Srednja včerajšnja temperatura 18 3 normale: 14 1«
Cisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna
Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. Milan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno oobrog in pristnog medlolnskog rlbjog olja, katerog že die časa samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 1 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno poŠto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva oesta St. 1., poleg mesarskega mosta.
Važno za banke, hranilnice, posojilnice, trgovce in zasebnike.
Na shodu nemških kemikov v Hanovru je poročal dr. Goldschmidt o nekem novem načinu, s pomočjo aluminija provzročiti silno veliko vročino. Po mešanju kovinskih oksidov in aluminija je iznašel dr. Goldschmidt tako zvani „Thermit", s katerim se urno napravi neka izredno vroča ognjeno — te-coča tvarina. Ce se te tvarine nekoliko vlije na kos železa, se raztopi železo, kakor sneg v vroči vodi. Tudi blagajne, pred tatovi in ognjem varne, pred „Thermitom" niso varne-ta preje najtrše železne plošče. Dr. Goldschmidt je to novo ravnanje skazoval navzočim kemikom v tehniki na leseni mizi. V dveh, treh minutah je dosegel več ko 3000° gorkote. S to iznajdbo je nastalo novo znanje, aluminij - termija; a nastala je tudi nova nevarnost železnim blagajnam, kajti mirno brez zgledovanja je v 2 do 3 minu-tak mogoče potom nove iznajdbe najmočnejšo železno ploščo raztopiti in tako steno blagajne prevotliti. Ta iznajdba napravlja bankam velike skrbi, kajti železne blagajne niso več varne pred vlomom. Vsi večji zavodi zavarujejo sedaj svoje blagajne in njih vrednostne zaloge proti tatinskemu vlomu Družbe pa, katere se bavijo s takim zava rovanjem, so zaradi te nove iznajdbe v veliki zadregi, kajti prirastla jim je nova prej nepoznana nevarnost. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu (glavni zastop v Ljubljani, Gradišče št. 4), ki goji tudi zavarovanje proti vlomu, izjavlja da brez vecega vplačila poravnava tudi škodo po rabi „Thermit - a storjeno. 493 (3_3)

< u<. gjSj tij; tij iti- jg
ANT. PRESKER
krojsč v Ljubljani, Sv. Poti-n. cesta At.<)
se priporoča preč. duhovščiui v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
,z trpežnega in solidnega blatra po nizkih celtuh.
Opezaria na veliko srojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 60
JPlinati osečki > s"?ženJe paketnih tai
BRATA EBPBT „ v, 0 ' t Se Pri 1 v r d k >
Vn.	v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti pov/etju. 228 24 11—4
Kdor želi belega ali črnega, sladkega ali trdega istrskega terana 822 4-4
»r Grozdja
za mastiti, po krajevnih cenah kupiti, naj se obrne »a	C. Zala\nik v Pulj.
Jan. Dogan-a
mizarski pohištveni obrt
m 536 16 v I-jiibljani
M na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
vsakovrstnega likanoga || in politiranega
pohištva.
Naročila se točno Izvršujejo.
- Cen,lu,k S l,0<lwb,iml zastonj iu franko.
Sprejmem takoj pridnega, krepkega dečka starega 14 do 18 let, kot
učenca
za mesarski obrt. Ljubo bi mi bilo, ako bi imel že kaj pojma o tem obrtu..
Ponudbe naj se glasč na upravništvo »Slovenca«, ali pa naj doličnik tamkaj poizve moj naslov ter se potem osebno do mene obrne.	884 S-2
v
Čedno pritlično stanovanje
obstoječe iz treh sob, prednje sobe, kuhinje in drugega potrebnega je oddati s 1. novembrom t 1. Stanarina 250 gld. Lega prijetna in zračna.	841 3—1
Več pove upravništvo »Slovenca«.
Dvonadstropna hiša
v Ljubljani
z dvoriščem in vrtom, pripravnim za novo stavbišče, proda se iz proste roke. Hiša leži na lepem prostoru, ima odprt razgled na vse
strani.
Nr ~ .	825 3—3
Natančneje podatke dajč gosp. dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani.
Učitelj na glasovirju.
Kje, pove upravništvo »Slovenca« 843 3-1
Raba tega v zanaašek vžganega znamenja in rudeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiessUablslce Kisle vois.
10-38
Izvirek. Giesshiibl Sauerbrunn,
«lez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih »arih. Prospekti zastonj in franko
86 dobiva v V8eh lekarnah, večjih vinom J Pr°dajalmeah in tr^inah * jestviAa.nl li.
v Ljubjanif4 Pfi Miha" Kas,ner iu in Peter Lassnlk-u
lahka, polkrita, za dva konja je prav v ceno na prodaj.
Garich, sedlar 8123-3 v Ljubljani, Rimska cesta.
Gospa A.: „Kjc kupujete jesih? Vaša salata ima vedno izvrsten ukus!"
Gospa B.: Jaz izdelanega jesiha sploh ne kupujem, ampak napravljam si ga sama s tem, da vode prilijem znanemu jesihovemu cvetu „Vinaeet". Na ta način imam vedno svež in dober kis, med tem ko je kupljen gotov jesih mnogokrat spriden, ali pa se pri meni spridi. Tudi ceneje izhajam tako, kajti liter mojega kisa stane me le 15 h. ta cvet dobite v vseh prodajalnicah deli-kates-, dišav- in kolonijalnega blaga za krono '/4 litrsko steklenico, litrsko pa za 3 krone.
A zahtevati morate pristni cvet „Vi-nacet".
v L j u b 1 j a n i je dobiti pri J. Buz-zoliniju in J. C. Praunseisu. 625 3-3
Kdor ima naprodaj J
deželnih pridelkov;
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
kakor: fižol, krompir itd, naj so obrne zaupno na podpisano tvrdko, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-koršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
v Trstu 792 (20-7) Ulica Torrente št. 30, 32, pooblaščena Javna tehtnloa In trgovina s prašiči ln domačimi pridelki.
i
zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14,
se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovnim, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera	90 u
zidarska dela.
Prodaja tudi iz lastne opekarne
opeko vseh vrst.
Službo išče
spreten orglavec, ki bi sprejel tudi cer-kveništvo ali tajništvo. Nastopil bi o novem
v * -	807 3-3
^Večpove upravništvo „ Slovenca«.
SOr* Proda se Igfi
iBi M §§ a.
iz proste roke v Spod. Vodmatu št. 4.
Več poizve se ravno tam. 835 2—2
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti da sem v svojo
opekarno
uvel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
* £ opeko za stavbe, * * zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Daeh-
*	^ * pressziegel) itd. itd. * *
Za trdnost opeke zoper vremenske vplire prevzemam posebno Jamstvo.	1
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom m drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke oene.	676 10
Ludovik Herzmann,
opekarna s parno silo, v Ljubljani, TržaSka cesta.
Bj**************S
*	Bratje VrsaloTic *
^ Novoselo (Selca) Brač, Dalmacija
prodajajo po povoljnih cenah
lastni pridelek K
v steklenicah in sodih, kakor:
izvrstna namizna, bela, raeč- $ kasta (kakor cviček), črna, de- A sertna vina in prošek, vulgava )K
glasovno Bračko vino, in crljenjak. Sladka bela in črna vina od X septembra do grudna. 804 io-4 G?
kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta štev 26
priporoča svojo največjo zalogo
nagrofenlli spomenikov
binrr-Sloseširdrif;0T':;i"r«'em srr-^in ^^ p— ^ -ako.
ličnih cerkvenih un^tno kamnoseških del kako° altariev^tih "Tu" d"h°VSČ"" na 'delovanje raz-in kropilnih kamnov in podobTv"aki velikosti £ 2 '^.^"^eljnov prižnic, obhajilnikov, krstnih potrebne načrte in proračune	marmorJa alt PeSčen.ka Ud. in izgotovi tudi brezplačno


Zaradi smrti
raptaja
zaloge urin zlatnine
pod tržno ceno
prt	820 3-2
Viljem Rudholzerja dedičih
V Ljubljani,
Jurčičev (Prešernov) trg št. 3.
# mmmmm #
Naznanilo.
Dediči trgovca g Ant Schusterja
naznanjajo uljudno slav. občins'\u, da bode
manufaklurna trgovina
pod tvrdko
Anton Scliuster
nespremenjeno dalje poslovala
Proseč nadaljnje naklonjenosti in mnogo-brojnega obiska se priporočajo
A. Schusterjevi dediči.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * * tinkturo
lekarnarja Plccoll
v lijubljani
dvornega založnika Nj S>etostipa peta
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in HI.	več stekleničk. 591 50—13
kot želodec Urepkujoče in tek vzbujajoče, d.iije kot pre-bavljenje m telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki tipii na navad lem telesnem za-nrtju.
Domača umetnost!
833 2-2
^ g^jS ^ .vv^:,	(o^čI tč^b	5 <5^ g^c (? v c' .-vv^.
C. In kr. priv. umlvalna voda za konje. Cena steklenici 2 K. 80 h.
je tekočina, že 40 let v rabi po dvornih, vojaških in civilnih konjskih hlevih, s katero se krepčajo
konji po velikem trudu, ali če si zvinijo no(jo, če jim odrevene kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav v I.	Avstro-Ogerski.	630 20-4
Glavna zaloga
Franc Jan. K^vizda,
c. in kr. avstr.-oger . kr. rumun. in knežji bulgarski dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
60 52-37 v hiši gospe Wessnen-jeve
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soh
od katnena, f/lpsa ali lesa itd.
Oltarna skupine
iz različnega ma-terijala.
Priznano umetniško <]urm'uu delil!
Priznalna pisma so na razpolago.
Domača 'ZZl tvrdka!
t:'-'- .J... j
S V E TO S LAV NA.
krepcevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.
* VINCENC C AMERNIK kamnoseški mojster $
v Ljubljani, Slonišekove ulice 17 (nasproti elektrarne).
$ Izborna zaloga grobnih spomenikov $
/K	vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov.
^ Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del.
Stavbena dela.	465 25-20
= Priznniiu solidna dela, točna postrežba.
M
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
n
t A
P
BIH
lic
V Spodnjem Logatcu, nasproti kolodvoru, v jako ugodi legi, daje se v najem od 1 oktobra 1.1. naprei
prodajalnica
s skladiščem in k tej spadajoče stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje.
Natančneje poizvč se pri A. Seri ni V Logatci.	797 (4-3)
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
„Vsgcja in mika i inir srecs"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefa Valenčiču na Dunaju, III., Steingasse 9, I. Stook, Th. 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.	1000 31
za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 259 52-42
Dobiva se povsod.
927 (36-36)
Najboljše in najcenejše sredtšvo za čiščenje zob.
^m^Mm
prej Ferdinand TJilina in Kameli
Židovske ulice štev. 1
priporoča z** Jesenski čas ln zimo
— ^ V «
** w>
najboljše in sicer: fine glace, usnjene za pranje, gorke zimske iz suknja in kožuhovine po znižani ceni. — Velika zaloga rokovic za vojake, lastni izdelek.
Vedno najnovejše kravate in ovratnike za gospodo, manšete, predpasniki itd. Kovčeki, ročne torbloe ln različno drugo.
FozOr! Vse imenovano prodajam po cenilnl vrednosti.	824 3—2
žt£~ Rokovice sprejemam za snaženje in umivanje.
se članom minolega I. odseka, po sklepu občnega zbora z dne 17. septembra 1900. izplačujejo od danes naprej do 1. decembra 1900 ob navadnih uradnih urah (od 9. do 12. ure dopoldne) izvzemši nedelje in praznike.
Vs.tk član inora prinesti seboj svojo deležno knjižico.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1900.
831 2-2
Ravnateljstvo.
Na debelo. — Na drobno.
Postrežba točna. — Cene nizke.
Peter Majdič
trgovina z železnino „MERKUR" Celje, Graška cesta št. 12
priporoča svoje lahko tekoče slamoreznice najboljših sestavov, kakor tudi izvrstne slamorezne kose; dalje svojo ve iko zalogo izdelkov iz ka-menščine, kakor: cevi za kanalizacije in stranišča, nastavke za dimnike v vsakovrstnih oblikah, cementa, stavbenih in pohištvenih okovov, kuhinjske priprave, štedilnikov in pečij od najpriprostejše do najfinejše izpeljave.
Gospodozn poljedelcem priporočati! kot najizdatnejše umetno gnojilo Tomaževo fosfatno moko po tovarniški ceni.
Velika izber železnih nagrobnih križev.
Slavno občinstvo vabim najuljudueje, si pri priliki ogledati mojo trgovino iu zalogo.	836 3-2
m

%
L
Jtj
m


Št. 28.645.
809 3-3
Kontrolni shod c. kr. deželnih brambovcev in nadomestnih brambovcev bode letos v Ljubljani
dne 2. oktobru ob 9. uri dopoldne
v domobranski vojašnici.
K temu shodu priti je vsem v Ljubljani bivajočim brambovskiin nadomestnikom, kš n;so 1( tos niti kot novinci izurjeni, niti k orožnim vajam poklicani bili. Naknadni kontrolni shod bode
dne 20. novembra t. 1. ob f). uri dopoldne
tudi v domobranski vojašnici.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 1. septembra 1900.
Puškar
v Ljubljani
priporoča za d o X> o lova ter pošilja
iS" pitii ik
vse dru§e lovske potrebščine
▼ V** . \
katerih ima veliko zalogo.
*********** *****
. dr # ^

o® f
ov
»F trocenie piiike
»^St^	vsakemu najbolje plporočajo. - Ker
tudi v svojo stroko spadajoče naroči> £ SgZSg, so^^^Tle^Ser^^
Pran Sevčik, puškar v IJubljani, Židovske ulice.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejse trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale.
lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji - Prevzema
" ' vezen e prenovljenje sture obleke ln vsa popravila. - I/.deluje ročno ln poSteno po nujulžj ccnl bandera in vso drug« obleko.	"-<J">zji ctm
Preiastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih oura i na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tirdk dru-stev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in mini/in ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najLnjše n S Najodhunejsiui spostovanjam se priporoča 502 52-17
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v LJubljani, Wolfovo ulloe 4,
IHHHHHlHiHJMBBl
[šini	i S S
n i s i in zobotehnični atelje
_Spitalskc ulice št. 7, I. nadstr.
Zobozdravnik
mni nI?s W■ 1110 UMI
špecijalist za zlate in porcelanaste plombe,
bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu
Dorotheenstrasse,	'
naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob i dušikovim oksidulom (Lustgas oder Laehgas) in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo.
Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih kron zlatih spon in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozdravnica in' zobo tennicna dela
7ol 5
Zavod za slikanje na steklu
so
izdeluje slikana okna za cerkve in hiše
v raznih slogih.
Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu ie izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj 'po 4 5 m visoka in 1;5 m široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost V
P Se"n8 leite <>X semnek™daril^ °»erJia okSTo g^ inaite in g ejte! Jako sem zadovoljen m priporočam moistra zlasti onim
gospodom, k, bi rad, kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razSoCo Zupm urad Poličane ob južni železnici, dnč 29. marca 1899.
Jan- Lenart, duh. svčtnik, župnik. P; h(lvar'1 mu'\h izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu ie za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoi^ oke^ s slikam, sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi druS slikar" jam. ozaljšane. Vse ,e izvršil jako umetniško in v popo n^zad^vo nos Ker tudi cene niso previsoke, zalo umetnika toplo priporočim vsem cer kvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna
Farni urad Lučine na Kranjskem, dnž 19. oktobra 1899. „, ., .	Anton Dolinar, župnik.
Vljudno ^e priporočammaln	dUh°VŽeini razp°la8° * ***
471 20~17	Ed. Stuhl.
1
in bo^^t^a^l l^VnVLT °d ^	-'^^erstva za uk
mali, srednji in veliki
katekizem ali krščanski nauk
m/l? f.	se dobiva pri knjigolržcih aa drobno
za to,	IJ U,bi,rSb0' je poskrbelo
tudi ge. katehetom ki bi kalkL™ 1/ , vel kih ugodnoitlj, ampak da ho dajalo liamelka za ubTžneučenci	PilJ	vsakl" 10 lztisov P« 3 lztlse
prilepljeVn'Polen mLuc'^T^'li.suL^LV'^/''k^teh^"fJ' T*0- znolrai na platnicah pošiljatve.	*««IM» zu ubožue ucence zastonj. Plačati jim bo samo troške
prodaj^^f^J^^^^^^^; -.-jih množinah daje na Seljo^«,™-
m
m
a®
I
li
Josip Kastelic,
krojaški mojster, v Tjjubljaul, Vodnikov trg »t.
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
€» 1® I €k JUt «3 ,
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem birete, olngulum in vsakovrstne šemlaete kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenim, naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel da zvr.s i m vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
krojač drelavro7v\SrTSjerj° d°br°
obleke za gospode in dečke
U^j	P° nainovei3em kr°ju. natančno po meri.	86 34
Zunanja naročila točna. — Cene primarno nizke.




■09
■09

09
Delavnica kleparskih, kljnčarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih 444444444444 in galanterijskih del.
V
St. Vid nad Ljubljano
izdeluje m ima v zalogi cerkvene sve tilnice ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, iz tompaka
40, 50 gld,; obhajilne svetilnice
iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl., pušice z zvončki za pobiranje
28, 32 gld., miloščine, iz k o s i t a r j a po gld. 1 50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje.
688 (8-5)
• Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. - Skritevjo ******** zvonikov prevzema objednem tesarska dela.
9W~,
90:
9m
90i::
9m
A«.;.
90:r
9m


m
m

C. kr. priv. zavarovalna družba
»AVSTRIJSKI PHONir
na Dunaju.
C, kr. priv, zavarovalna družba za življenje
JJ
na Dunaju.
Uplačana glavnica
K 6,000.000 —. I l plačana glavnica Premijska in od-	jPremijska in odškod-
škodninska re-	ninska reserva .
sen a . . K 2,500.000-. 11 Zavarovalno stanje
Premijski dohodki
K 2,400.000—.
K 25,940.000'—. ; K 112,000.000—. K 4,700.000—.
Zavarovanje poslopij in vsako vrstnih premičnin proti požar-1
nim škodam.	11 Zavarovanje na človeško življenje za slučaj
doživetja in smrti, otroških dot in! starostnih rent.
„PROI/IOENTIA"
občna zavarovalna družba
na Dunaju.
Ustanovna glavnica
K 5,000.000 —.
Uplačana glavnica
K 1,500.000—.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijska podjetja.
Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanje.
216 10-8
Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani Kongresni trg štev. 17 " (novo ursulinsko poslopje) JOSIP PROSENC. (novo urfnllnsko poslopje.)
m ■

w **
inr
Narejena sita in režeta z lesenim obodom v vseh velikostih.
Ograja gozdov, pašnikov vrtov itd.
Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzen) iz galvani zirane jeklene žice.
184 10-8
Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko,
izclelovatelj žičnih (clratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim
in lesenim blagom,
iSneriie trlT JY"h	Pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za
Ia slo i mlin! u g0^bnjaJr;f mr6Ze Za PreseJanJe S"™** P^ka. - Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna Ime, klet,; mesne sitn.ce, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. - ^ Ceniki na zahtevanje brezplačno. s*
D u n a j s k a filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 lis razvinkuliranje obligacij.
Zivnostenska banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicaq, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
I> ii ii a J s k a l> o
r z a.
Dn6 21, septembra.
Skupni državni dolg 7 notah . , Skupni državni dolg v srebru . . i . Avstrijska zlata renta 4°/0 ..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ! . ! Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista ..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drt. velj.
97-05 ft6-85 116 15 97-60 11475 90-70 1707"— 656— 242-— 118-32
20 mark............
20 frankov (napoleondor) ..!.!.'
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dnč 20. septembra.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5"/ . . .
23-67 19 30 90-40 11-44
172 -161-50 195-— 93 60 142-60 252 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice »	» južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
i°l0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečko, 10 gld. Ogerskega . „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld.....
107--94-20
317--119-50 9950 392 -360-— 42-75 2025 1280 62--
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcijo anglo-avstrijsko banke, 200 gld/ . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. it. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
170-— 195'—
47-50 274-50' 6070-— 798' — 112-50 149.— 466-50 4«6--25550
Nakup ln prodaja "J^O rsakovrstnih državnih papirjev, «ro«k, denarjev itd
Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E II C IJ
I., Wollz8il810 in 13, PnnaJ, I., Strobelgasse 2.
66
tSJT Pojainlla ~£tt v vseh gospodarskih in llnanfinih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti U* naloženih glavnlo.
muMummmaBmmmmmmmKm