KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom: ..KOHOŠKI SLOVENEC" Klagenfurt, Hubert-Klausner-Rlng 26 — Tel. 13-02 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klajenfurt, Hubeit-Klausner-Ring 26 List za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf. Stane četrtletno: 1 SIK« — ^^;cel oletno: 4 91H, — Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25; celoletno: Din. 100 Za Italijo: Prezzo die vendita Lire —'60. SSSEL Izza zadnjih tednov se je Rusija — z uradnim imenom: Sojuz sovjetskih socialističnih republik ali SSSR — pomaknila bližje Evropi. Prvo odkritje povojne Rusije je zabeležil nek nemški list z zanimivo ugotovitvijo: Rusija, to je dežela evropskih rekordov. Njena reka Volga jfe s svojimi 3694 km najdaljša evropska reka. Njeno Ladoga-jezero je največje evropsko jezero. Kavkaški Elbrus je najvišja evropska gora. Rusija ima svoje lastno morje — Azovsko. Ni je od Rusije dežele s tako raznolikim vremenom, s tolikim številom narodov, s tako ogromnim area-lom (nad 21 milijonov kv. km.) in tako visokim številom prebivalstva (okr. 180 milijonov ljudi). Dodali bi še en ruski rekord: Nobena dežela na svetu ni tako nepoznana v žitju in bitju svojega ljudstva. Zato bo tudi naša skromna razpravica le pravcato otroško jecljanje o severnem evropskem velikanu. Sovjetsko Unijo tvori šest zveznih republik (Ruska sovjetska, Beloruska, Ukrajinska, Turkmenska, Uzbecka in Zakavkaška), deset avtonomnih republik (Baškirska, Karelska, Nemška, Tatarska, Krimska, Dagestanska, Bur-jatomongolska, Jakutska, Kirkiška in Litavska) ter enajst avtonomnih pokrajin. V zunanji politiki in v vseh važnih zadevah notranje politike pa odločuje Ruska sovjetska republika in po njej se imenuje vsa država Sovjetska Rusija. Vsaka republika sovjetske Unije ima svojo vlado in svoj narodni sovjet, ki obravnava državni proračun, nadzira upravo in določuje smernice notranjega dela. Vsaka republika ima celo svojega zunanjega ministra ali komisarja, ki pa ureja samo stike z republikami Sovjetske Unije. Nad vladami posameznih republik stoji centralna vlada v Moskvi, ki se imenuje Centralni eksekutivni komite. Vrhovna državna instanca je vsesovjetski kongres, ki zboruje vsako leto po kongresu posameznih narodnih sovjetov in daje glavne smernice zunanje in notranje politike. Samouprava posameznih republik pa postaja postopoma razsežnejša. Gospodarica Sovjetske Unije j,e ruska komunistična stranka in sicer je to oni del bivše ruske socialno-demokrat-ske stranke, ki je povodom glasovanja na velikem socialističnem zborovanju leta 1930 z večino glasov odločil o bodoči taktiki proletarskega razrednega boja in si nadel ime „boljševiki“. Stranka je vse, ničesar se v Rusiji ne zgodi brez stranke. Ona živi svoje lastno življenje, ima svoj lastni upravni statut in svoje sodstvo, je država v državi. Le neznatna manjšina vseh državljanov je v njej učlenjena, a ta manjšina je zastopnica delavskega in kmečkega razreda in stoji v gotovih primerih nad državo. Stranka živi povsem svoje življenje. Njeni člani sedijo v vsaki vasi, v vsaki tovarni, v vseh pisarnah, v vseh področjih javnega življenja. Naravnost vzorno je izvedena njena organizacija od poedinih celic preko krajevnih in okrajnih skupin do vrhovnega vodstva. Kar je pri njej naj-skrivnostnejše, je to, da je često docela nevidna in vendar je neprestano na delu. Površnemu opazovalcu z zapada se na njegovih potovanjih le prerado zgodi, da v lastno presenečenje odkriva „dokaz,e“, kako se javno in zasebno življenje v Rusiji vedno bolj približuje oblikam evropskega zapada. Vzradoš-čen napoveduje skorajšnji povratek Rusije v krog ostalih držav. Njegove napovedi pa razveljavljajo spet in spet važni dogodki v Rusiji sami. Številni poedini utisi ruskega življenja so mu zabrisali sled vsemogočne politične organizacije in ker ni videl stranke, ni spoznal Sovjetske Rusije. Številni moskovski procesi, ki domala vsako leto presenečajo evropsko javnost, se za-morejo razumeti samo tako in nič drugače. Najvažnejši strankin instrument je časopisje. Po njem posega stranka v zadnje kose javnega in zasebnega življenja, jih po svoje uravnava in jim daje vsebino. Osrednje glasilo je moskovska „Pravda“, ob strani ji stoje „Izve-stija“, katerih podnaslov je natiskan v šestih glavnih jezikih Unije. V vseh vladnih in večini okrajnih mest izhajajo številni dnevniki in tedniki. Vrsta strokovnih listov je nepregledna. Šolstvo je posebna strankina skrb, po njem si vzgaja svoj naraščaj, številke novo ustanovljenega šolstva od vrtcev, domov do ljudskih, srednjih in visokih šol vseh vrst so presenetljive. Velik je strankin trud za podvig občega zdravstva, v področju delavske zaščite in socialne politike sploh. Gospodarska politika se izvaja v tako zvanih petletkah, ki predvidevajo daljnosežno racionalizacijo socializiranega kmetijstva, načrtno gradnjo najraznovrstnejših industrij i. dr. Sodobna ruska kultura je istotako v službi strankinega programa. Fundament ali jedro vsebine Sovjet--ke Unije je materializem, ki postavlja snov nad duha in odstavlja Boga v stvarstvu. Po tem nauku je človek samo še kos narave, naravne zapovedi so edine zapovedi zasebnega in občestve-nega življenja. Zato naj bi ta človek opustil vsak pogled v onostranstvo in se posvečal zgolj nalogam tuzemskega podviga. Nad poedincem ni več Boga, zato pa mu zapoveduje razred, to je proletarstvo delavcev in kmetov, vidno v vodjih komunistične stranke. Le —ti so odgovorni samo sebi in svoji vesti. To je bežna slika sodobne Rusije. Kdor je skromnim izvajanjem pazno sledil in dodal še sodbo lastne pameti, je spoznal vsaj glavo in srce. Naročniki, pozor! — Prilagamo tej številki vplačilnice, Posiužijo naj se jih vsi, ki so z naročnino zaostali. Drugi pa naj jih shranijo. Italija svari zapad. V italijanskem „P o p o 1 o d‘ 11 a 1 i a“ je minuli teden izšel članek, napisan najbrže od Mussolinija, ki je vzbudil pozornost predvsem v Nemčiji. Iz članka posnemamo po „Vòlkischer Beob-achter'1 par misli: Anglija in Francija naj bi se učili iz napak, ki se ponavljajo v vedno večji obliki. „Pred našimi duševnimi očmi se vrstijo sence premagancev: Tatari, Be-neš, Negrin. Zadnji v vrsti je Beck, ki se je zanesel na tuja zagotovila". Demokracije na zahodu delajo krivico mladim in navzgor stperncèirn državam. Že reparacije so se razblinile v nič in vse naslednje vojne so potekle drugače, kot so si predstavljali v Londonu in Parizu. Italija je Poljsko pravočasno svarila, demokratični državi sta se svarilom zoperstavili in zgodilo se je, da je Poljska v želji, da ohrani del svojega ozemlja, izgubila svojo eksistenco. Tako se versajska mirovna pogodba ruši od točke do točke. V Franciji in Angliji morajo vendar razumeti Hitlerjeve besede: Stoletja in tisočletja išče nemš-štvo na vzhodu, zahodu in jugu nova bivališča. To gibanje bi Hitler rad uravnal. Zakaj torej novi boji in nova rušenja? Kaj hoče Francija? Nemški poročevalski urad javlja: V četrtek zvečer je govoril Daladier. Dejal je, da hoče vrhovno vojaško poveljstvo preprečiti čim največ smrtnih žrtev. Nemških radio-postaj naj bi Francozi ne poslušali. Francoska vlada hoče voditi vojno dotlej, da bo dosežena totalna zmaga in bo vpostavljen mir na solidni podlagi ter uničeno nemško stremljenje za svetovno nadvlado. Daladier pa ni omenil, kako si bodoči mir podrobno predstavlja in katere dokaze da ima za trditev o nemškem stremljenju za nadvlado v svetu. Atentat v Rumuniji. V četrtek 21. t. m. je bil na rumun-skega ministrskega predsednika Cali-nescua izvršen atentat. Calinescu je bil na mestu mrtev. Morilca sta bila od policistov ustreljena, par ur pozneje je padlo pod policijskimi streli še 9 njunih pristašev. Kralj je nato imenoval generala Argesanu-a za novega ministrskega predsednika, general Mari-nescu pa je postal notranji minister. Nevtralni Balkan. „K ò 1 n i s c h e Z e i t u n g“ se je v nedavnem uvodniku bavila z Balkanom. Ugotovila je z zadovoljstvom podčrtano nevtralnost Jugoslavije in Bolgarije. Pod vplivom ruskega vkorakanja v Poljsko ostane tudi Rumunija strogo nevtralna in je svojo nevtralnost sporočila Nemčiji v posebni noti. Turčija je prijateljica Rusije in bo kljub svoji pogodbi z Italijo in Francijo ostala nevtralna. Grčija se nevtralnosti dejansko drži, četudi je ni objavila. Tako je po sodbi omenjenega lista ves Balkan nevtralen, a nevtralnost posameznih držav je različna. Amerika in evropska vojna. Na četrtkovem zasedanju v Beli hiši je govoril Roosevelt. Naglasil je, da je mednarodni položaj zelo resen posebno zaradi intervencije sovjetske Rusije. Po Vojna na Poljskem je končana. Iz poročila vrhovnega nemškega vojnega poveljstva. Vrhovno nemško vojno poveljstvo je podalo pregled o pričetku, poteku in zaključku vojaškega pohoda na Poljsko,- Iz tega poročila posnemamo sledeči odstavek: Prvi veliki cilj vojaških operacij je bil, da se čim močnejše sovražne čete prisilijo zahodno od Visle k boju in uničijo. To se je nemški vojski posrečilo na način, ki je zgodovinsko edinr stven. Usoda poljske armade in vojaškega pohoda se j,e praktično odločila po 8 dneh. Čim je bila poljska armada v koridorju poražena, je sledila obkro-žitev Poljakov pri mestu Radom. Nato so nemške čete pred vratmi Varšave onemogočile iz koridorja in Poznanja se umikajočim poljskim četam umik preko Visle. Obkrožene poljske divizije so se branile v obupnih izpadih, da bi ne bile vsestransko obkrožene. Nem- Začasna razmejitev na ozemlju bivše Poljske. Nemški poročevalski urad z dne 23. t. m. javlja: Nemška in sovjetska vlada sta se sporazumeli, da se določi demarkacijska črta med nemško armado in armado sovjetske Rusije. Demarkacijska črta poteka vzdolž rek Pisa, Narev, ške divizije so izpade zavrnile in zahodno od Visle končnoveljavno uničile polj-sko vojsko. Skupno je bilo doslej uje-Jih na.d 450.000 Poljakov in zaplenjenih okroglo 1200 topov. Brzina operacij in veliki uspeh, sta v vojni zgodovini edinstvena. Zasluge gredo v enaki meri četam vseh nemških skupin, mladim, aktivnim in starejšim letnikom. O zadržanju poljskih čet pravi poročilo naslednje: Poljski vojak se je boril z hrabrostjo, a je moral odpovedati vsled nezmožnosti vodstva in pomanjkljive organizacije. Z zapadne vojne fronte javlja nemško poročilo, da so se vršile poedine arti-Ijerijske bitke. Pri mestu Saarbriicken je bilo neko francosko letalo prisiljeno h pristanku in njegova posadka ujeta. V zračnem spopadu je bilo sestreljeno eno nemško letalo. Visla in Sana. „D e u t s c h e r D i e n s t“ dostavlja: Demarkacijska črta je bila določena že’ tedaj, ko je sovjetska vlada odredila pohod svojih čet na Poljsko. Z imenovanjem rek so postala vsa nadaljnja pogajanja odveč. Nemški in sovjetski častniki urejujejo samo še podrobnosti predaj. njegovem mnenju je koristneje in u-mestneje, da se zakon o ameriški nevtralnosti popolnoma razveljavi. Zasedanje je bilo nato preloženo na pon-deljek. Poznavalci ameriških prilik sodijo, da v teku tekočega tedna ne bo odločitve. V prevažnem vprašanju bodočega nastopanja Amerike voditelji obeh glavnih taborov — demokratskega in republikanskega — stvarno in brezstrastno razpravljajo. Po nemški sodbi bo Amerika ohranila svojo nevtralnost. Teden iz besedi, Italija in Grčija sta se pogodili, da zmanjšata vojaške oddelke na albanski meji. Italijanski listi naglašajo, da je mir na Balkanu pogoj za ohranitev sedanjega stanja in soglasja na Balkanu in v Podonavju. Slovaška vlada je odredila, da je vsaka sovražnost proti nemški vojski ali proti sedanjemu redu pod smrtno kaznijo. Sovjetske čete so dobile pred pohodom na Poljsko izrecen nalog, naj ne ropajo in naj puščajo premoženje kmetov pri miru. Novi italijanski poslanik v London« je Bastianini, ki je bil svoječasno v Varšavi. Maginotova linija je dolga 360 km, široka 150 km in je stala nad 10 milijard nemških mark. V nekaterih predelih Jugoslavije in drugih držav so 20 t. m. čutili rahel potresni sunek. Poljsko zlato v vrednosti 200 milijonov zlotov je pr,evzela angleška ladja Eucene ter ga odpeljala v Aleksandrijo. General Franco je odložil za konec septembra predvideni poset Rima na poznejši čas. Turški zunanji minister Sarazoglu se je minuli četrtek podal v Moskvo k važnim pogajanjem. Kljub vojni se bo v Nemčiji nadaljevala gradnja avto-cest in je trenutno pieuv luena'uuizuia iiovui iuu "kih. Nemška podmornica je potopila angleško ladjo, določeno za pristajanje letal. Na krovu je imelo prostora 45 letal. Angleško mornariško ministrstvo je izdalo seznam 278 inozemskih tvrdk, ki so v trgovinskih zvezah z Nemčijo. Na zahodni fronti je padel nadporočnik Deschanel, sin bivšega predsednika francoske republike. Pokopali so ga z vojaškimi častmi. V starem rajhu je bil na smrt obsojen nek posestnik, ki je namenoma zažgal svoje gospodarsko poslopje. Povodom rojstnega dneva kralja Petra II. je bilo pomiloščenih v Jugoslaviji 2000 Nemcev, ki so bili obsojeni vsled raznih prestopkov. Podlistek Vajansky Fran Albrecht Leteče sence, tl ^Povest iz”življenja slovaškega ljudstva. (36. nadaljevanje.) Višnja je z jeznim sirovim glasom javil starcu eksekutorski ukaz. Učitelj je sklenil roke in dvignil svoje jasne, oduhovljene oči k stropu. — Nemo je obstal — samo usta so se mu pregibala kakor nehote. ,,Kaj sem vam storil, dobri ljudje?" se je oglasil ubogi starec s krotkim, mehkim glasom, „v čem sem se pregrešil pred vami? Obžalujem, obžalujem! Odpustite betežnemu starcu — glava mu peša, nemara sem vas užalil proti volj?“ Nekaj prosečega, a pri tem samozavestnega je bilo v njegovem glasu. ,,Razširjali ste protidomovinske knjige, učili ste otroke, da so Slovaki, molili ste lipo in tako zabredli v poganstvo. Trorameni križ poveličujete. Nam je blagor svete cerkve pri srcu — vaša reč, kdaj vas je doletela stroga kazen." Nikdar ni bilo ime cerkve tako skrunjeno, kakor pri preganjanju narodnih slovaških ljudi. Znani avto-tovarnar Henrik Ford se je izjavil za popolno nevtralnost Amerike. Amerika je zagrozila Rusiji s prepovedjo izvoza ameriškega blaga, ker jo smatra za vojskujočo se državo. Vesti o vstaji v češko-moravskem protektoratu, ki so jih razširili neki „Jaz molim Boga pred svetim križem svojega Odrešenika, a ne lipe," je tiho odgovoril starec ter prekrižal roke čez prsi. „Še klubuje! Župan, svetovalec — odpeljita bivšega učitelja ven!" Župan se je popraskal za ušesom, občinski mož se je pričel pristopati z ene noge na drugo. Pokojno, v svitu dostojanstva in mučeniškega veličja, je stal učitelj pred prišleci. „Petdeset let sem navajal k Bogu in dobrim stvarem povefjjeno mi mladino, izbirale o se moje prsi, duši me naduha, ker so mi pljuča že doslužila — milosrčni bodite, milosrčni! Ne odrekajte umirajočemu kamrice, kjer bi izdihnil svoj poslednji zdihljaj! To bo sito hvaležnosti za vašo dobroto!" Težko so sople starcu 'prsi, jedva je lovil zrak. V izbi je bilo tiho, le težko dihanje starca je grčalo. „Kakšna sramota bo to, stati pred grobom kot brezdomen pohajač!" je težko in v presledkih govoril zlomljeni starec. ^Privoščite mi pod temi lipami majhen prostorček! — te sem pripeljal sem s pesmijo vaših staršev, gospod žup-.'”, tam sem pokopal vašega zgovornega malčka, stric svetovalec! Gospod ljubi malčke Svetovalec se je pomrvil, zamrmral in se plazil proti vratom. inozemski listi, nemški poročevalski urad odločno zanikuje. Aretiranih je bilo samo nekaj oseb iz političnih razlogov. Rusko-nemška trgovinska pogodba naj bi se po pisanju danskih listov razširila. „Kam dirjaš, lopov!" je zarjul Višnja v patriotičnem gnevu in njegov obraz je pordel. — „Župan, vršite svojo dolžnost!" Župan se je tresel pred trinogom po vsem telesu. Še ni izpuhtel iz našega ljudstva podaniški strah, pod katerim so ječali njega očetje. Starejši so še sami vlekli grajske pluge, kriveč se pod palico sirovih hajdukov. Sramotni pečat suženstva bo izbrisal čas — doslej ta še zmirom kazi slovaško čelo. — Medtem se je vest o eksekuciji raz-širala po vasi. Seljaki so se nagomilili pod lipami krog lesene cerkve. Na njih obrazih je bila žalost in neodločnost. Vakdo izmed njih je čutil, da je to za cerkev ponižanje, da ji tako neumilje-no vržejo na cesto učitelja, ki so si ga sami izvolili, ga plačujejo in ki jih navajal in navajah njih deco k dobremu. ..Zoperstavljanje! Upor!" je rjul Višnja. ,,Lej, to so plodovi vašega u-čenja, vaše protidomovinske poganske službe, stari grešnik! Lepo sadje rodi strupeno panslavistično drevo!" Ošvrknil je z očmi pisarja, ta se je izgubil iz sobe. „No, jaz sem pripravljen tudi za to past." Gruča tam zunaj je rastla. Skozi okno sta se zabliskala dva bajoneta. Dva žandarja sta se pojavila pri vratih. žavna ureditev Jugoslavije bodi taka, da se bodo Srbi, Hrvati in Slovenci čutili kakor doma. Državna skupnost vseh treh narodov nikakor ne sme postati ohlapna, kajti varnost posameznikov jamči samo močna državna oblast." To in ono. — Na slovenskih gimnazijah študira letos nad 13.000 dijakov. — Hrvatski Junaki, novo hrvatsko telovadno društvo, so prvič nastopili v Zagrebu. — Več poviševalcev^ cen je bilo občutno kaznovanih. — V hrvat-skem Zagorju opazujejo ogromne jate čapelj, lastavic in divjih rac, ki beže najbrže pred topovskim streljanjem na Poljskem. — Izvoz koruze in fižola iz države je prepovedan, ostali izvoz pa nadzorovan. — Po pogodbi bo izvoženih v Nemčijo 3000 svinj. — Vsled o-bilne letine češpljev prodajajo v Slavoniji liter slivovke po 4 din. — V Zagrebu izdelujejo načrte za pogozdovanje kraških goličav v Dalmaciji. — Ljubljanska drama in opera sta pričeli s predstavami. Stiri vrline. Nedavno smo na tem mestu govorili o sončnih in senčnih straneh podeželja. Mnogi so nam pritrdili, drugi nas pokarali, češ, na deželi vendar ni tako hudo. Prav, če je temu povsod tako. Naš veliki čas zahteva primerno dostojnost in dostojanstvenost. Majhni, zelo majhni so v njem blebetači, bojazljivci in alkoholiki. V čem naj bi bili ^dostoj-nost in dostojanstvenost. Majhni, zelo majhni so v njem blebetači, bojazljivci in alkoholiki. V cem naj bi bili dostojnost in dostojanstvenost? Štiri vrline naj kratko opišemo in predočimo: miroljubnost, molčečnost, delo in molitev. Slovenci smo miroljuben narod. Morda izhaja ta naša lastnost iz našega malega števila ali pa nas je usoda tako izučila. A že nekdanje slovensko življenje v zadrugah je slonelo na miroljubnosti svojih članov. Bojaželjnost in prepirljivost se le težko družita z življenjem v večjih skupinah. Družine, kjer je doma prepir, ne poznajo več skupnega življenja in tam sta skupen dom in skupna miza le v napotje. Nekak preostanek nekdanjega zadružnega življenja so soseščine. Kaj je soseščina? Mejaša sta si v medsebojno gospodarsko in moralno pomoč, drug drugemu si pomagata, drug drugega podpirata, drug drugemu zaupata. Med njunima domovoma vlada ta sveti mir in prava ljubezen. Taka soseščina je danes velika dragocenost. Bolj kot kedaj smo si ljudje medsebojno navezani, bolj smo potrebni pomoči drugega kot v navadnih časih. Poslov primanjkuje, delo pa žene k naglici, skrbi se množijo in rad bi jih človek razodel svojemu drugu in se tako olajšal, v marsičem je treba danes posebnega premisleka in za premislek je dobro, da sli- „Ven!“ je velel Višnja. Jablonsky je zbledel, nemirno je vrtel palec ob palec; tudi njemu so bila zoprna slovaška narodnostna stremljenja, tudi on je sovražil „kozake“, toda gledaje starčev upadli obraz, njegove nezdrave lesketajoče se, sanjarske oči, je začutil neprijetno ginjenost srca. Vrh tega mu je bilo nemilo, motiti komu mir, nenavadne nastope je obsojal. Samo značaj njegov je bil preslaboten, nesamostojen, Višnje pa se je bal, kakor sploh va okolica. Žandarja sta zgrabila starca za roke, na ramah sta se jima pozibavali dve kratki zarjaveli puški. Žalostno se je ozrl starec po svoji sobici. Že je bil na pragu. „Stojte! Niti koraka!" se je zaslišal zvonki, tresoči se glas. Pred šolo je stala Ela. Naglo hiteči se ji je odpela njena močna kita z glave ip ji padala po hrbtu navzdol. Krasna mladenka je prijela starca za roko — žandarja sta odstopila, kakor bi se pojavil angel s plamenečim mečem pred njima. Ela je z desnico objela sivo glavo starčevo ter privila svoje razpa-Ijeno lice k njegovim žoltobledim ušesom. Njena plavolasa zlata kita se je opirala ob snežnobelo glavo starca. (Dalje sledi.) 3^ nase države K obvezni zasilni službi. Notranji minister je odredil podrobnosti obvezne zasilne službe. Izvzemši oseb pod 15 in nad 70 let, mater z otroki pod 15 let, nosečih od 6 meseca nosečnosti do 2 mesecev po porodu in de-lanezmožnih, so vsi ostali državljani dolžni, da se odzovejo pismenim pozivom ali v nujnih slučajih tudi ustmenim pozivom k delovni službi. Pri zaposlenih delavcih bo poziv izdan na naslov obratovodje. V nujnih slučajih so za družine pozvanih predvidene podpore. O vojni pošti. Nemški poročevalski urad javlja, da se nemška vojna pošta požrtvovalno trudi z dostavo pisem in zavojčkov, namenjenih vojakom. Pri tem se mora boriti s pomanjkljivimi prometnimi zvezami in često slabimi cestami. Težkoče pri dostavljanju imajo zakasnitve za posledico. Vnovič se opozarja, naj se vojakom pošiljajo samo koristne in ne-poškodljive stvari, nikar naprimer živila, ki se lahko pokvarijo. Še o odlogu eksekucij. Prisilna razprodaja nepremičnin je po zakonu v vojnem času nemogoča. Izvedejo se samo sodnijski odloki pred 6. septembrom. Istotako nemogoča je prodaja zaseženih premičnin, razven če bi se predmeti sicer poškodovali ali pokvarili. Zasežene denarne svote se po sodnijskem odloku oddajo ali upnikom ali vrnejo prejšnjemu lastniku. Plače, zaslužek in druge terjatve se eksekuti-rajo tudi v bodoče. Konkurzne obravnave so do nadaljnega ukinjene. Postavne posledice ali pogodbene določbe (glede zaostalih obresti i. dr.) ne stopajo več v veljavo, če je zapadla terjatev šele po 25. avgustu. O nakaznicah za živila. S 25. t. m. so uvedene nove živilske nakaznice. Glasijo se posebej na kruh, meso, mast, mleko, marmelado in sladkor ter na ostala hranila (zdrob, riž, sago, kavna nadomestila, umetna strd i. dr.). Tedenska množina živil ni zabeležena in je torej treba paziti na naznanila v časopisju in radiu. Nakaznice za kruh odgovarjajo običajnim potrebam. Posneto mleko se dobi brez nakaznic. Krompir, sadje, zelenjad in ribe se kupujejo kot doslej. Posebne ugodnosti uživajo težki delavci, noseče in doječe | matere ter bolniki in invalidi. Še kaj: Celovški policijski ravnatelj je odredil, naj se dekleta letnikov 1920 in 1921 javijo k obvezni delovni službi. — Odrejena je pocenitev v kavarnah. —- Prepovedano je priprava kislega mleka, jogurta in sličnih mlečnih izdelkov. — Ovčjereje! smejo od striže ovc ohraniti odslej 5 kg neoprane ali 2V2 kg čiste volne za lastno uporabo, ostalo prodajo zbiralnicam. — Čebelarji dobijo nakaznice za sladkor v svrhe zimskega krmljenja potom svoje strokovne organizacije. — Čokolada, sladkorčki, umetna strd in druge slaščice se dobijo doslej samo v omejenih količinah. — Po odloku drž. mladinskega vodje naj se mladina v službi s sončnim zahodom podaja v svoje domove. Vasti 15 Jugoslavija Opolnomočenje jugoslovanske vlade. Kraljevsko namestništvo je odredilo, da sme ministrski svet izdajati zakone, uredbe, pravilnike in ostale predpise, kolikor to zahtevajo javne koristi. U-redbe mora vlada predložiti narodnemu predstavništvu v odobritev ob njegovem zasedanju. Nekatere vladne odredbe. Ministrski svet je izdal ukrepe proti pobijanju draginje. Cene življenjskih potrebščin se bodo odslej nadzorovale. Za domala polovico se poceni sol za prehrano in živino. Družine vojaških vpoklicancev, ki so brez sredstev, bodo bobivale državno podporo. Živina, ki bo oddana za vojsko, se bo lastnikom plačala. Postavljeni so komisarji za mesta Beograd, Zagreb in Ljubljano. Izseljenci se vračajo v domovino. Delavci, zaposleni v Nemčiji, Franciji in drugih državah, se vračajo prostovoljno v svojo domovino. Izjemno se je letos vrnilo tudi večje število de-lavcev-Dalmatincev. Komisija za ureditev Slovenske banovine. Šef vlade Cvetkovič je določil komisijo, ki naj pripravi predlog za samoupravo Slovenije. V komisiji so ministra dr. Kr,ek in Konstantinovič ter pod-ban dr. Majcen. — Beograjsko „V r e-m e" je medtem objavilo izjavo Srbskega kulturnega kluba v Beogradu, v kateri se med drugim pravi: Nova dr- šiš še sosedovo mnenje in čuješ njegov nasvet. Pa se v zadregi stopi k sosedu in poprosi za pomoč pri delu, za pameten nasvet in za dobro tolažbo. Da je ta sosed miroljuben, dober, in pravičen, je to velika dobrota. Družini se združita v novo, večje občestvo, ki lažje premaguje vsakodnevne neprilike. Obe imata iz skupnega sodelovanja korist, obe dajeta in obe sprejemata. Jačita se v dobroti, miroljubnosti in pravičnosti. Slovenci smo često mnogobesedni. Radi se izgovorimo — tako pravimo — od srca in to, če je mogoče, pri kakem požirku. Smeli bi celo govoriti o nekaki slovenski blebetavosti. Mnogo izhaja iz tega gorja, često docela nepotrebnega. Za vzor bi nam v tem pogledu morali biti Angleži, ki znajo molčati cele dneve in se pri tem počutijo prav srečne. Nek pregovor pravi: Govor je srebro, molk pa je zlato. Poznavalci človekovega značaja pa pravijo da se smejo šteti med modrijani samo oni, ki nikdar vsega ne izpovedo, marveč znajo ohraniti, kar vedo, tudi zase. Koliko docela iz trte izvitih ali vsaj nepotrjenih vesti in naziranj kroži danes naokrog. Za blebetače in vs