Si 56.
Trstf v nedeljo, 29. marca 1914.
Tata] XXXIX.
IZHAJA VSAK DAN
I*« tft NMlah la praniklh tk 5 , il »Mftljfclfc rt t. ijutrtj.
PMialite Itcv. h« prodaj »jo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogik tobakarnah v Trsta in okolici. Gorici. Kranja, St. Petra, Foctojpi, Seluni, Nabrelini, Sv. Luciji, Tolmiou. AjdoT-iHni, Dornber^a Itil. ZMlarcle Itcr. po 5 nvč. (10 stot.) ••lasi si ra6unajo na milimktrc t Sirokosti 1 fcoloae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S St. Mu. gamrtnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih savodov po BO Bt. mu. Za oglase r tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka ■»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-tunj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« Edinosti". — Plačuje se iikljuCno le opravi „Edinosti". Pljfljlvo In tolljivo v Trato.
CPIN05T
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinotti je moil"
NAROČNINA ZNAŠA
xa eelo leto 94 K, pol leta ia K, S mesec« • K; na oa-
roibe brei doposlane naročnine, m oprava ne o sira. ■atetalaa h am«uim ml«]i .jtaort1 Mu« i m mI« leto Krm l ie, aa tel leta Krn t M.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na oredoUtvn ltsU. Nafraoko-vina pisma m m tprtjemje In rekepltl m m vm|e|«.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista.
UKEDNIŠTVO: uNoe & Fraactico 1'Atiltl >0. Itd^jatel; in odgovorni nrednik&TKFAN tiilDIMl. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. • Natisnila Tiskarna .Edinost', vpisani ladrugt i omejenim poroštvom v Tr«»u, alica
S. Francesco d' Assisi jtev, "i0. Peltno-hranltnKnl ratun It«*. 841.65?. TELEPOH It. 11-57.
Naprej zastava Slave!
V boj za slovensko Gorico!
Zgovinski dan je napočil danes za Gorico, velik dan, ki odloči nadaljnjo usodo -lovenskega naroda v Gorici, ki je že toliko časa prenašal najhujše krivice, ki je trpel že tako dolgo, da so mu tujci na njegovih lastnih tleh teptali v blato vse najsvetejše, kar ima, zgodovinski dan, ki popelje združene pod eno zastavo, našo bclomodrordečo trobojnico, vse naše slovenske vrste v boj proti stoletnemu so-vragu, ki se ni bal niti najodurnejših, najtrših sredstev, samo da je še vedno dalje držal pod svojo peto tlačana Slovenca.
Ni še gotovo, kak bo uspeh današnjega ljutega boja, toda eno pa si upamo reči že sedaj: na) bi se tudi zmaga ne naklonila na našo stran, na} bi še enkrat nad slovensko pravico zavladala krivica laško-liberalne kamore, vendar bomo mogli Slovenci zabeležiti lepo zmago, zmago nad seboj samimi, nad svoiimi osebnostmi, svojim strankarstvom, svojo strastjo: sai stopalo danes v boj v isti vrsti vsi sinovi našega naroda, saj vlada med njimi edinost In sloga, saj vse navdušuje le ena misel:
v boj za pravice naroda!
Naj bi torej še ne bile danes naše bojne vrste dovolj močne, da starejo sovražnikovo premoč: to nam ne odvzame poguma, ne, to nas šele navduši za nadalln]!, še hujši bo), za nadaljnje, tem temeljitei-še. tem resnejše priprave. Boj se ]e pričel, in naj bi se ne posrečil prvi naskok, se nam posreči, se nam mora posrečiti drugI.
Goriški Slovenci se danes prvikrat postavljajo v boj za mestno občino goriško. Reči se mora, da so bile priprave za ta boj kar najresnejše, kar najtemeijitejše. Združile so se vse stranke in skupni Narodni odbor je sestavil kandidatno listo. Ni je torej danes stvari, ki bi razdvajala naše vrste, vse, kar čuti slovenski v Gorici, se jasno zaveda le enega skupnega cilja:
laška magistralna kamora mora pasti!
Boj proti gospodujoči laškoliberalni kamori je v resnici težak, saj imajo kaino-raši na razpolago vsa sredstva, da si ohranijo še nadalje absolutno vlado v mestni občini in jih tudi uporabljaljo do skrajnosti, pa naj so ta sredstva dovoljena ali nedovoljena. Vsakomur je jasno, da bo danes magistratna kamoraška klika sklicala tudi z naznesramnejšimi sredstvi obrniti srečo na svojo stran, s podkupovanjem, z grožnjami, s sleparstvi vsake vrste; toda to ne sme nikakor strašiti naših volll-cev. Cele trume agitatorjev in podkupo-valcev bodo švigale danes po mestu in okolici, da ujamejo čim več glasov za magistralne mogotce.Postavite si, slovenski volllci, tem Hudem nasproti svolo odloč nost, svojo narodno zavednost, spremljati jih povsod s hitrim očesom, in kakor hitro opazite kako nepravilnost, izročite kršitelje volilne svobode, Izročite sleparje pra vlcl!
V izgubo ne sme niti eden s^venski glas! !
. Ne sme iti v izgubo niti po sleparstvuj naših nasprotnikov, niti po naši lastni ma- • lomarnostl in brezbrižnosti! Ni dovelj da-j nes, da stori vsak slovenski volilec svojo dolžnost kot volilec, ne, vsak slovenski! volilec bodi tudi obenem agitator! Ven vsi na ulico in tja k našim ljudem, ki so prcbojazljivi, da bi šli sami na volišče, tja k onim, ki jih še ni toliko obvzel ogenj navdušenja za našo skupno narodno stvar, da bi se sami zavedali svoje dolžnosti, in vun vsi, da pazite tudi na vsak najmanjši gib nasprotnikih agitatorjev in plačen-cev!
Za velike stvari nam gre, za to, da bi se vendar enkrat napravil konec vnebo-vpljočim krivicam, ki so jih morali trpeti goriški Slovenci vse do danes s strani laškoliberalnih kamoraških tiranov na mestnem magistratu, da se napravi konec skrajno koruptnemu v vsej celoti In posameznostih prav do dna gnilem gospodarstvu laškoliberalne stranke, ki je zlorabljala občinska sredstva v svoje koruptne strankarske namene, namesto v napredek In blaginjo naše solčnc Gorice, zlorabljala tista sredstva, ki smo jih v veliki meri plačevali mi Slovenci.
Milijoni so Šli iz naših žepov,
a kaj smo imeli Slovenci od vsega tega? Ali more slovenski občan izpregovoriti slovensko besedo na mestnem magistratu ne da bi bil zaničevan in zasmehovan? AH je dobil naš narod kedaj tudi le drobtinico z mestnega magistrata za ves svoj ogromni denar, ki ga je desetletja In desetletja znašal v občinsko blagajno, Iz katere ga je z lopato metala laškollberlalna kamora le v svoje šovinistične namene, nam naravnost v pogubo. Z našim denarjem so nas ubijali in mi nismo imeli
niti pravice psa pod mizo,
da bi smeli pobirati drobtinice, ki so padale z bogato obložene občinske mize!
Taka je bila do danes usoda goriških Slovencev!
Pa naj bi potem ne zavrela enkrat ponižna slovenska kri, pa naj bi se enkrat ne vzdramila pohlevna duša slovenska, da skoči pokonci proti svojemu Ijuteinu tlačitelju in stare jarem, v katerega jo je vklepaia nenasitna laškoliberalna kamora!
Konec mora biti laškoliberalnih nasll-stev, konec mora biti kamoraškega trino-štva!
Doli s kamoro!
To je bojni klic naših slovenskih vrst v današnjem volilnem boju. Doli s kamoro In njenim slovenožrskim, koruptnlm občinskim gospodarstvom! Ta klic naj odmeva danes od volllca do volilca, ta klic naj popelje slovenske volilce vse do zadnjega na volišče, da oddajo tamkaj svoje glasove slovenskim kandidatom!
Italijani se sami silno boje, da se utegne
naj na noben način ne bo vzrok, da bi se polastila naših volilcev brezskrbnost in malomarnost! Ne, šele navdušiti jih mora, da vsi v polni meri store svojo dolžnost in da spravilo na volišče v resnici prav zadnjega našega volilca, zadnjo našo vo-lilko!
Storite vsi svojo dolžnost!
Storite jo vsi, prav vsi! Pojdite na volišče z zavestjo v duši, da ste burile! za sveta prava svojega milega, slovenskega naroda, da se borite za veliko stvar! Zavedajte se, da gleda z največjim pričakovanjem, z največjim upanjem na vas ves slovenski, ves Jugoslovanski svet, ponosen na take svoje sinove, blagoslavliaioč vaš pogumni, neustrašeni nastop, v trd nem uverjenju, da mora zmagati vaša, naša skupna pravična stvar!
Slovenski volilci! Slovenske volilke! Na vas je danes, da pokažete svetu, da tu doli v našem solnčnem Primorju žije čil slovenski rod, ki ga ni ugonobil najhujši sovražnikov pritisk in ga tudi ne ugonobi, čfl, krepak slovenski rod, k) zna in tudi more in hoče čuvati svojo narodno posest na tem najogroženeišem ozemlju, čuvati sebi, vsemu Slovenstvu, vsemu Slovan stvu. Zato pa tudi gre danes z vso silo, z vso odločnostjo v boj, da vendar enkrat zaplapola nad našo slovensko Gorico na ša slovenska trobojnlca!
Naprej zastavo Slave, Na bo) iuaaika kri!
Slovenski kandidatje za III. razred so:
Komol Valonfln, krčmar in posestnik Kolnik Ivftlt, c. kr. profesor. Madvaifak dr. Potor, odvetniški
koncipijent.
MOlOtit JOSip« stavbenik. Novak dr. Ivo« odvetnik. Promrou Svltoslav, ravnatelj. PlIC dr. Dlnko, odvetnik. Toston Lovro, revident državne Železnice. _
Jugoslovanska solidarnost.
Politično društvo „Edinost" je prejelo sledeča izraza jugoslovanske solidarnosti v svojem boju za pravice slovenskega naroda v Trstu.
Izjava
mestnega iupamtva splitskega.
Broj 1702. U Splitu 21. ožujka 1914. Ugl. Političko društvo „Edinost".
Trst.
Osjećajuć potrebu najžilavijega zajedničkog rada Slovenaca i Mrva ta u
Vrstu i sviju naših bilo za što na Trst upućenih krugova, da zaustavimo proces raznarodjivanja našega naroda, pretapanja naše krvi u tudju snagu koja nas tare, živim smo uzbudjenjem pratili ponosni istup naših djalca, Slovenaca i Hrvata, na trgovačkoj akademiji Revoltella u odbranu svete materinje riječi. I koliko srao se divili svjesnoj mladeži, toliko smo dušom i srcem bili uz naše tršćanske rodoljube, toji su se odlikovali zauzimanjem i svatom počasti za izložene akademičare, Medju ovima su predmetom osobite pažnje bili sinovi našega grada i naše zemlje, jak se ovo općinsko upraviteljstvo smatra dužnim da izrazi bratsku zahvalnost tomu uglednemu društvu, spominjuć posebice gospodu: Dra. O. Rybafa, prof. M. Man-dića, Dra. Tomašića, Dra. Brnčića, Dra. Jedlo\vsky-a, Dra. VVilfana, Dra. E. Sla-vika, a ne zaboravljajuć milokrvne Slo* venke ni mnoštvo sunarodnjaka nam i braće Slavena, koji svi iavnim manifestacijama i osobnim pristajanjem zasvje* dočiše, da su nam težnje upravljene jednomu cilju.
„Ne dajmo se" i wne ćemo se dati1* odjekuje na obalama Jadrana, a mi sa sviju strana upiremo poglede u Trst harni tomu uglednomu društvu i svoji braći Slovencima na tolikim uspjesima, p< ' jima naš narod na najizloženijoj tački prijed kreće.
10 ko-i una«
Načelnik K a t a 1 i n i ć 1. r.
Prisjednik P eri Š i ć I. r.
PODLISTEK
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavler de Montćpln.
Toda Lascars jih je kmalu spravil iz zadege. Večerjali so in segali tudi pridno no vinu, pri čemer se je kmalu razvila prijetna, duhovita in živahna zabava. Po večerji se Bonamy kmalu ni poznal več samega sebe. Pil je bord6, šeri in šampanjca več kot preveč, dočim so ostali bili precej zmerni. In da ga popolnoma osreči, mu je obljubil Lascars, da izpre-govori zanj besedo pri ministrih. Nato mu je izkazal neprecenljivo čast, da ga je povabil na partijo kart.
Šele po polnoči se je odpravil de la Morličre s svojimi gosti proti svojemu stanovanju, ki se je nahajalo v tretjem nadstropju neke še dosti odlične hiše, ki pa je bilo opremljeno, kakor so imeli tedaj opremljena svoja stanovanja vsi vetr-njaški zapravljivci. Oprava je bila obrabljena, vezene prevlake so bile raztrgane, toda po stenah so visele mojstrske slike in po kotih so stali dragoceni starinski kipi. Bonamy se je moral vsesti na divan; vendar pa so inu nujno priporočali, naj ne zaspi. Bersac se je ponudil, da mu bo delal družbo, ko je de la Morličre, ki je naročil svojemu služabniku, naj pripravi
močnega punča in uredi mizo, vstopil z Lascarsom v sosednjo sobo. Ta soba je bila popoln arzenal orožja: rapirjev, sabelj, mečev; vsega je bilo v izobilju.
—	Meni je plemenita umetnost mečevanja nad vse, — je pripomnil de la Mor-ličre svojemu častivrednemu vzoru v finem Iopovstvu, — ljubši mi je kot vino, ženske in celo kot igra. Že v moji nežni mladosti mi je dal oče v roke rapir in, ne da bi se hvalil, morem trditi, da ga ni v vsem Parizu borilca, ki bi mi bil kos. Ali vam smem podati dokaz za to?
—	Bonamy in vaš bratrancc naju pričakujeta.
—	Pol minute zadostuje.
De la Morličre je ponudil Lascarsu ra-pir.
—	Z drugim udarcem vas zadenem v prsi, — je dejal. Lascars je uporabil vso svojo spretnost, toda zastonj! Z drugim udarcem ga je de la Morličre v resnici zadel v prsi.
—	Torej vidite, gospod baron, da nisem bahač. Kdor se hoče biti z menoj, mora prej napraviti oporoko.
—	V resnici, — je dejal Lascars sani pri sebi, — prav dobro znanstvo, ki mi more koristiti ob kaki drugI priliki.
—	Tu je pa, — je začel zopet de la Mo-sliere, kažoč Lascarsu cel kup kart, — drugo orožje, ki pa vam neprimerno bolje služi kot pa meni.
Ko je Lascars pregledal sleparske karte, je vteknil eden kupec v žep, drugega pa je spustil v svoj rokav.
—	Chcvalier, — je dejal potem Lascars — sedaj se bitka lahko prične.
Kmalu nato je sedela vsa ta lepa družba za mizo.
—	Monsieur Bonamy, — je nagovoril Lascars Bonamyja, — povem naj vam, da boste imel opraviti s hudim nasprotnikom.
—	Gospod baron, ne bojim se. Ali vam je ljubo, da staviva po 25 zlatnikov?
—Seveda, seveda! Prepričam sem, da bo zmaga moja. Prve štiri partije je dobil Bonamy, dasiravno se je Lascars navidezno branil na vse kriplje,
—	Tristo vragov! — je zaklical Lascars, — monsieur Bonamy, skoraj da me prekašate. Ko bi mi ne bilo na tem, da re Šim svojo čast, bi se najraje umeknil.
Bonamy, ki je že med igro prav pridno srkal punč, je na te besede izpraznil dva kozarca zaporedoma. Posledica je bila, da mu je udarila kri v glavo in mu je lice začelo goreti kakor žareče oglje.
Bilo bi nepotrebno, da bi še nadalje zasledovali igro. Zgodilo se je pač, kakor je bilo že prej gotova stvar: po preteku par ur je Bonamy ves denar, kolikor ga je imel pri sebi, izgubil do zadnjega beliča.
—	Uospod baron. — je dejal nato Bona-my, — v tetn trenutku sem sicer suh, to-
Resolucija,
sklenjena na iavnera shodu v Opatiji:
Južni Slaveni sakupljeni na skupštini dneva 28. marta 1914 u Opatiji:
I.	prosvedjuju protiv vandalske navale na našu omladinu u javnoj akademiji „Revoltella" u Trstu radi toga, Što je < >dlučna i junački ustala na obranu svoje materinske riječi te je nije htjela da zataji za Ijepe oči dvotisučljetne taljanske kulture;
II.	ponosni junačtvom tako svijesne mladeži šalju joj svoje najlepše bratske pozdrave;
III.	prosvjeduju protiv svakog ispuštanja austrijske vlade u hator Talijana i talijanskog vseučilišta, kome nema mjesta u Trstu;
IV.	odobravaju zatim postupa'c političkog društva „Ldinost" u Trstu u ovom i sveučilišnom pitanju te pozivlje jugoslovanske zastupnike u saborima i par« parlamentu, da poduzmu najf- iergič-nije korake za priznanje ispita i rigo-roza na zagrebačkom vseučiiištu in za bezodvlačno povoljno riješenje školskog pitanja u ovim jugoslovanskim pokrajinama. _
Albanija — nevarnost za Avstrijo!
Nedavno je pisatelj o mornariških stva« reh Maks Schlos izdal brošuro po.I ime-« notu Der Jammer unserer Seeinacht«, 7x ima pravi, po čem stremi pisatelj, kakor namen je njegovi brošuri. I 'kazati hoče, da mora Avstrija hitro in Čim izdat« neje pomnožiti svojo moč na morju. Podi
da v svoji domovini imam več posestev* Ce vam zadostuje moja beseda, potem —•
—	Častiti gospod, — ga je prekinil La« scars, — da bi nadaljeval igro, bi se re-« klo, da hočem zlorabljati svojo srečo. To« da dolžan sem vam revanšo. Dal bi vani jo že jutri, če bi ne moral v par urah odpo« tovati. Odsoten bom iz Pariza najbrž, neka! mesecv; ko se pa povrnem, vam botn ve« dno z veseljem na razpolago.
Sedaj še te se je osleparjencu začelo ne« koliko svitati v njegovih zmedenih mož-« ganili. Izpregledaval je vedno jasneje, dai je imel opravka s tremi zvitimi lopovi. Ketl je rekel Lascars, da mora nemudi ma od« potovati, gotovo ne more govoriti /ani pri ministrih. Ko Je tako izprevidel, da je q« sleparjen, je začel Bonamy v svi ji jezi kričati, groziti in psovati, a konec vsegal je bil, da je de la Morliere zaukazal sva« jemu služabniku — obenem mu je poše« petal, da mu po izvršenem ukazu izplača zaostalo plačo — naj kričača vrže iz hiše, Sluga, ki z ozirom na dano obljubo ni šte« dil s svojimi močmi, je tudi v resnici po« polnoma dobro izvršil gospodarjev ukaz, Bonamy je odletel na cesto in hišna vrata so se zaprla za njim.
—	Gospod baron, — je dejal nato de loj Morliere, — piščanec bi bil potemtakem oskuben.	«
—	Toda kgkodajskul je, — je odgovoril Lascars.	"v'l,'*v
Stran II.
„EDINOST" it. 56.
V Trata, dne 29 marca 19H.
krepiti in popularizirati hoče misel na nove velike žrtve za pomnoženje vojne naše mornarice.
Seveda ni za nas ta namen, da tu orne njamo omenjene brošure. Pač pa nas v visoki meri zanimajo politične reflcpsije, na katere opira svoj namen. In te refleksije kulminiralo v dokaz, kako zgrešena je politika, s katero je Avstro-Ogrska z vsemi svojimi sredstvi in z vso svojo politično avtoriteto silila na ustanovitev nove Albanije — dokaz, da bo ta tvorba vir novim velikim nevarnostim za pozicijo naše države na Jadranskem morju. Izvajanjem avtorja služi v izhodišče resnična trditev, da so vsled italijansko-turške in balkanske vojne navstale na Sredozemskem morju nove pomorske sile, ki dajajo pomorskostrategičnim vprašanjem povsem drutfo lice in ki silijo Avstro-Ogrsko, naj lioče ali noče, v znatno ojačenje nje pomorske sile.
Nedvomno je — nadaljuje — da prej ali slej mora priti do oboroženega spopada med nami in Italifo. Italijansko vprašanje je vprašanje posesti Valone, kajti Valona je ključ do Adrije, pristop k svetovnim morjem. 2e general infanterije Chevalier Atnarelli-FitZKerald imenuje Valono »zapah Adrije«, ker, v posesti ptuje sovražne vlasti, zapira cesto Otrantsko in napravlja iz Adrije za nas brezvreden ribnik.
Kneževina Albanska )c mrtvorojeno detel Za nas pa pomenja drugi Schleswlg-Holstein. Vprašanje Albanije se tnora rešiti v kratkem času! In to rešitev pripravlja najgorečnejc v Albaniji italijanska propaganda. In celo ljubljenec g. Rcrch-tolda. Izmail Kemail, je baje izjavil: z vsemi drugimi državami pojdem, samo z Av-stro-Ogrsko ne!
Danes je v Albaniji Italija —-trumpf. — Trudijo se, da ljudem sugerirajo, da je Avstrija strohnela država, ki da ima toliko svojih vprašanj, da se niti ne more de-janjski zavzeti za Albanijo. Žal, da ne nastopamo proti tej agitaciji naše »zveste« zaveznice. Celo naši konzuli ostajajo brezdelni nasproti temu rovarenju. Mari pa v svojih konsulatskih poslopjih, ločenih od sveta, res nič ne vedo o tej agitaciji proti Avstro-Ogrski? Njihovi italijanski tovariši delajo ravno nasprotno: oni so v najtesnejem kontaktu s prebivalstvom. Ta agilnost italijanskih agentov in konzulatov. ton italijanskega časopisja: silijo mirnega motrilca k neomajnemu prepričanju, da Italija misli na to, da o primerni priliki položi roko na Albanijo! In vendar ne more biti v Rimu neznano, kar je rekel Har-den: Asak poizkus Italije, da prekorači cesto Otrantsko, postavi Avstro - Ogrsko pred vprašanje: ali naj se bori s skrajnim naporom vseli sil, ali pa naj se odreče položaja velevlasti.«
Nadvladja nad Jadranskim morjem ne more Italija Avstriji, a ta poslednja ne Italiji privoliti; in če bi ta ali ona stremila za tem. bi se morala druga temu upreti z vsemi sredstvi.
To je rekel Tittoni v italijanski zbornici. To je jasno. Italija je nasprotnik. V tej uri pripada sicer Italija k trozvezi, ali njeno prizadevanje, da tira velikopotezno sred-njezeinsko in prekomorsko politiko, jo prisili, da se pridruži trosporazumu (Rusiji. Franciji in Angliji.)
Po teh poltičnih refleksijah faktičnih stvari in dogodkov v Albaniji prihaja avtor do zaključka, da mora Avstro-Ogrska pravočasno skrbeti za to, da čim izdatneje pomnoži svojo silo na morju. Za nas pa je važen zaključek, ki izhaja z železno logiko, da prej ali slej bo nova Albanija — vir velikih nevarnosti za Avstrijo, drugi SchlesNvig-Holstein. Kakor je kooperacija Avstrije s Prusijo dovela v letu 1866 do vojne z isto Prusijo, tako je Maks Schloss uverjen, da kooperacija naša z Italijo za ustanovitev Albanije dovede prej ali slej do vojne z Italijo. Schloss je s svojimi iz vajanji podal dokaz o nepremišljenosti in slepoti vse naše balkanske politike. Ta slepota privede do tega, da bo morala Avstrija prej ali slej z velikimi žrtvami braniti svojo pozicijo ob Jadranskem morju. Ker brez te pozicije bi Avstro Ogrska — kakor pravi Harden — prenehala biti — velevlast.
Domače vesti.
PolitlCno druitvo „Edinost". V ponedeljek, dne 30. t. m., 0^3-30 popoldne v prostorih „Slovanske Čitalnice" odbo-rova seja, h kateri so vabljeni odborniki, namestniki in deželni poslanci.
Startna kosa. Včeraj so pokopali g. Frana Grudna, bivšega čevljarskega mojstra in vnetega zvestega narodnjaka, ki se je z veseljem udeleževal vsake na« rodne prireditve. V njegovi rodbini je vladal strogo naroden duh. Sin mu France Gruden je vnet telovadec in vesten član vadi tel jskega zbora našega .Sokola". Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje.
Izdajalci slovenskega naroda so tisti Slovenci, ki ob času volitev, pa naj si so to državnozborske, dežclnozborske, ob črnske, ali kakršnekoli, oddajajo svoje gla sove našim narodnim nasprotnikom. Nič manjši hudodelci pa niso tudi tisti, ki ne gredo volit, kjijti s tem. da niso šli volit,
so odtegnili našim kandidatom glas in tako posredno ojačili zanj nasprotnike. Saj pravi tudi -Piccolo«, pišoč o občinskih volilcc v Gorici, ki se bore proti sovraž tegne cittadinskim kandidatom, je v dobro narodnim nasprotnikom!« Će to velja za Italijane, velja to tembolj za slovenske volilce v Oorici, ki se bore proti sovražniku, ki so mu na razpolago vsa sredstva, dovoljena in nedovoljena, da si vzdrži svoje toplo gnezdo na goriškem mestnem magistratu. Nihče naj ne misli, da njegov glas ne prihaja v poštev, nihče naj ne misli. da njegov glas ne bi mogel izpremeniti položaja. Vsak glas velja, vsak glas lehko odločuje, in kaj bi rekel ti malomarni, lahkomiselni goriški Slovenec, ko bi pri občinski volitvi v nedeljo, dne 29. t. m.t zmanjkal slovenskim kandidatom samo eden edin glas do zmage nad laškoliberal-no kamoro?! Kaj bi storil ti, ko bi se zavedal, da je prav tvoja malomarnost, tvoja lahkomiselnost kriva, da bi še nadalje vladali z vso svojo okrutnostjo in krivič-nostjo na goriškem mestnem magistratu najhujši sovražniki slovenskega naroda?! Sam bi si moral pljuniti v obraz in si za-klicati: zločinec sem. hudodelec sem, izdajalec svojega naroda sem!« A kaj naj potem rečemo tistim izgubljenim, nizkim, podlim dušam, ki za par kron hočejo prodati svoj glas najzagrizenejšim sovragom našega naroda? Ali pa morda celo tistim propalicam, ki kot sinovi našega naroda leže na trebuhu pred laškoliberalnim ka-rnoraškim zlatim malikom in pljuvajoč v svojo lastno skledo potem lazijo okoli naših ljudi, hoteč jih kupiti, da bi glasovali za laško kamoro! Človeku, ki še čuti kaj ljubezni do svojega slovenskega rodu in jezika. mora v dno duše gabiti taka gnilad, in izključeni, izbacnjeni morajo biti taki o-gnusneži za vedno iz poštene slovenske družbe, da se ne okuži kdo na njih in njihovem Izdajalskem smradu. Zadnja »Soča« poroča, da govore goriški okoličani, da dva Slovenca: A I o j z i j li u m a r iz Vrtojbe in Peter L u t m a 11 iz St. An-dreža, oba trgovca s krompirjem v družbi z goriškim županom Bombičem, agitirala za laškollberalno kamoro. Ali je mogoč tak nečuven škandal? Ali je mogoče, da bi bila ta Slovenca padla tako nizko, da bi zaradi svojih gmotnih koristi izdajala naše narodne koristi našim smrtnim sovražnikom? — Gorje, trikrat gorje! Prokletstvo vsega naroda na narodne izdajice!
Čudne račune delajo goriški magi-stratni laškoliberalni kanioraši v včerajšnjem „Piccolu", ko pripovedujejo, da bi zmaga Slovencev pri današnjih občinskih volitvah pomenila hud gospodarski udarec za goriške Lahe, ker bi jih Slovenci po tem tudi v gospodarskem pogledu pritiskali z vsemi svojimi močmi dočim bi pa italijanska zma^a prizadela Slovence tako zelo, da bi tudi v gospodarskem oziru ne mogli več tako napredovati, kakor so do« slej. — Čudno računajo tu goriški kamo-raši, in jjovemo jim, da se uračunajo in to temeljito. Gospodarskega napredka slovenskega v Gorici ne preprečijo občinske volitve prav čisto nič, pa naj bo niihov izid tak aH tak. Eno pa ie gotovo: Slovenci, ki s svojimi žulji vzdržujejo vso laško trgovino in obrt v Gorici, bodo danes prav dobro pazili, da vidijo, kdo je tisti, ki je odebelel z njihovimi žulji, a sedaj ruje in hruje proti njim t Goriški Slovenci prav Čisto nič ne potrebujejo Lahov, pač pa bi morali Lahi poginiti lakote, ko bi jim Slovenci obrnili hrbet t Sedaj pa volitve: Naj zmagajo Slovenci, pojde njihov gospodarski napredek svojo začrtano pot naprej, ne da bi imelo to vsai začasno kake su nejše posledice za Lafie, posebno ne za tiste, ki priznavajo, da žive od Slovencev in se tudi ravnaio po tem; naj pa zmaga kamora s pomočjo tistih, ki bi morali poginiti brez Slovencev: potem pa je popolna osamosvojitev goriškega Slovenstva od njegovih laških nasprotnikov naravnost „con-ditio sine qua non" za nadaljnje slovenske priprave za bodoče volitve. S svojim nastopom proti Slovencem bi tisti, ki žive od Slovencev, pozvali sami naše ljudstvo, da jim začne z vso strogostjo vračati milo za drago. Norec, pravi samomorilec bi bil, ki bi še nadalje redil svojega sovražnika, ki me bije s kolom po glavi! Tako si bo po-tem mislil vsak goriški Slovenec in tudi storil, kar mu je storiti, da obrani samega sebe. Kako se pa to strinja s „Piccolovi-mi" računi, na| pa preštudirajo goriški laški trgovci in obrtniki sami!
Slo eneem, ki nameravajo v Stbijo.
Pred enim mesecem smo objavili v slovenskem časopisju, naj se ljudje, ki se
nameravajo preseliti v Srbijo, obračajo na naš informativni odsek za potrebna pojasnila, naj ne hodijo na slepo srečo v Srbijo. Poudarjali smo, da ne čaka tu vsakega polna skleda, da prihajajo v poštev le pošteni in zanesljivi ljudje, popolnoma izobraženi v svoji stroki. Poudarjali smo tudi, da se ne bomo ozirali na prošnje, katerim ne bo priložena svota 5 K za naše gotove zdatke in pa priporočilno pismo od kake vplivne in znane narodne osebe. A kakor vidimo, je bila naša objava glasvpijočega v puščavi. Nastal je tak naval pisem, da je društvo prisiljeno za nedoločen čas odklanjati
vsako nadaljno posredovanje iz enostav> nega razloga, ker ne bi bilo Los svoji nalogi, če bi Šlo tako naprej. Izmed okroglo 400 pisem, ki jih je druitvo prejelo v kratkem roku enega meseca, niti četrtina ne odgovarja predpogojem, ki smo jih stavili v svoji prejšnji objavi. Zato smo prisiljeni pribiti enkrat za vselej, da je in bo vsaka prošnja, ki ne izpolnjuje natanko predpisanih predpogojev, romala v koš. One osebe, na katere se bodo ljudje v domovini obračali za priporočila, naj pa dobro premislijo, koga priporočajo, da ne doživimo vedno novih razočaranj. — Do preklica se naš informacijski odsek ne bo oziral na nobeno prošnjo več. Vsem onim, ki so se dosedaj obrnili na nas in so iz polnili predpogoje za naše posredovanje, naznanjamo, da smo zanje ukrenili vse potrebno in da jih obvestimo svoječasno o ugodni ali neugodni rešitvi njihovih prošenj. Za druge pa, ki se niso ozirali v polnem obsegu na našo prejšnjo objavo, se ni moglo storiti ničesar. — Slovensko društvo „Triglav" v Belgradu.
Naravnost smeinl so res že „Picco-lovi" učenjaki, ki pišejo one članke, ka teri naj bi rešili Gorico „slovenske po-vodnji". Kakor so predvčerajšniim klicali na pomoč papeža Gregorija Velikega tam iz 7. stoletja po Kristovem rojstvu, so klicah včeraj vlado in celo — trozvezo! „Piccolo* namreč zelo, zelo upa, da se vlada ne bo vmešavala v današnje goriške občinske volitve, in to že z o z i r o m na mednarodne odnošaje ne. In mi Slovenci da vemo tudi sami, da nas vlada ne bo mogla podpirati z ozirom na zveze („alleanze") in da zato računamo le na to, da ostane več italijanskih vohl-cev doma. — Pa da niso smešni ti „Pic-colovci" ! Ko je prišlo tako daleč, da se samega strahu pred Slovenci tresejo in Šibe kolena laškoliberalni kamori na goriškem magistratu, naj sedaj kar naenkrat pride avstrijska vlada in naj reši pogube to do skrajnosti korumpirano goriško, samo v svoji zlobi in grdobi se potaplja-jošo kamoraško kliko, ki pa je poleg tega tudi še vedno vsaj z enim, če ne z obema očesoma kar najpoželjivejše natnežikovala tja preko črnorumenih mejnih kolov. So pa tudi poleg tega še toliko nesramni, da celo nekako groze vladi, češ: ozirati se moraš na svojo laško zaveznico in zato ne smeš biti nepristranska, temveč moraš gledati na to, da zmagamo mi, ki smo vendar varovanci raznih Di San Giulia« nov in drugih takih velikih prijateljev Avstrije. Radovedni smo res, koliko izdajo te grožnje, obenem pa pričakujemo prav odločno, da bo vlada vršila pri teh volitvah svojo dolžnost popolnoma nepristransko, tako kakor veleva zakon. Mi negrozimo z ničemer, temvečzahtevamo le zakonitost in nepristranost, in nič drugega. Naj sele vr5e današnje volitve zakonito in naj jih vlada nadzira popolnoma nepristrano, pasmo prepričani, d a jeo d z v oni I o absolutne-mu gospodarstvu laškolibje-ralne k a m o r e v mestni občini goriški!
Pol milijona iz Italije! Zgodovina narodnih in političnih bojev v Istri od nekoliko desetletij sem pripoveduje na vsaki svoji strani, kako je italijanska signoria na vsakih volitvah uporabljala najgnus-nejša sredstva nasilja, brutalnosti in nemorale, da je naše ubogo ljudstvo zavajala v izdajstvo na lastnem telesu in lastni krvi, da je mogla tako ohranjati moč nad tem ljudstvom, mu sesati kri in je ugonab-Ijati telesno in duševno. Po zaslugi drami-teljev naroda se je vendar tudi v Istri iz-premenilo marsikaj, ukloniti se je moralo marsikaj. Le eno se ni izpremenilo in je ostalo in ostane, dokler ne bo zmrvljeno v prah. To sta oligarhična poželjivost gospodovalne italijanske klike in nje nag-nenje k vsakemu zločinstvu, ki more služiti nje nenasitni požrešnosti. Iz tega nagona k zločinstvu je pognala tista proslu-la in prokleta parola: osar tutto!! Upo-trebiti vsako sredstvo! Podkupujte siromake, korumpirajte ljudstvo, kupujte njega duše! Da, kupovanje človeškega mesa je bilo od nekdaj eno glavnih sredstev italijanske oligarhije v Istri in bo tudi na predstoječih deželnozborskih volitvah v še povečani meri. »Naša Sloga" poroča namreč, da so dobili istrski Italijani to pot direktno pomoč iz Italije v dvojni obliki: po posredovanju italijanske vlade pri avstrijski vladi in pa v obliki pol milijona lir za predstoječe volitve! Dokler so imeli istrski Italijani občino Pulo v svojih rokah, so tam jemali po par stotisoč kron za vsake volitve. Sedaj pa so se obrnili do bratov v Italiji s sijajnim uspehom. Samo list »Corriere della Sera« v Milanu izkazuje že stotisoč lir. A kje so drugi listi in kje italijanska vlada, ki naklanja svojo pomoč pod raznimi krivimi imeni?! Kakov uspeli je imelo posredovanje italijanske vlade pri avstrijski, seveda ne vemo: kraj vseh grenkih izkustev pa vendar ne moremo verjeti, da bi bila avstrijska vlada ravno ob sedanjem, po dogodkih na Balkanu tako kritičnem položaju države,
toli lahkomišljena, da bi izzivala Jugoslovane s pokorno poslužnostjo napram takemu iinpertinentnemu in vsakemu mednarodnemu pravu v obraz bijočemu posezanju tuje države v naše notranje stvari — da bi hotela naša vlada, le da dela uslugo tuji državi, staviti pod nož svoje lastne državljane.
Ali, kakor rečeno, ne moremo vedeti, ali se je naša vlada uklonila tudi tej zahtevi italijanske vlade. To pa vemo prav za gotovo, da bodo Italijani »pošteno« izrabili denarno pomoč iz Italije in da s to navale na naše ljudstvo. Tu pa je že naloga naših zavednih ljudi, da s poukom in izpodbudo odbijejo ta naval.
Še bahajo se in groze s poboji! Včeraj nam je neki sin avite eolture poslal po telefonu kulturno sporočilo, ki se glasi v slovenskem jeziku:
»Tu so tisti banditi, ki so vas pretepli na Acquedottu in v via Arcata. Opozarjamo vas, da pojde še marsikdo vaših domov z razbito glavo in polomljenimi nogami. Mi imamo poguma, ker smo v svoji hiši, vaša pa je v Ljubljani in na Kranjskem. Ker imamo poguma, hodimo le v dveh, treh, dočim ste vi v velikih družbah in spremljani po policajih.« Torej se bahajo se svojo — sramoto in obljubljajo, da bodo še nadaljevali s svo-jim tolovajskim rokovnjaštvom. Tako so propadli moralično, da so izgubili vsako sled sramote. In tudi z junaštvom se bahajo! Lepo junaštvo to, ki napada ljudi — od zadej, zavratno, in le tedaj, če je v premoči, in ki beži, ko vidi od daleč le enega samega redarja! — Končno pa se to junaštvo kaže tudi v tem, da je dalo izbruha po telefonu, torej iz varnega zavetja, ki ga ne more doseči slovenska pest in ne more videti oko onega — junaka! Zabeleženo bodi pa tudi to priznanje, da so napadi organizirani, na kar zopet opozarjamo slavno varstveno oblast za slučaj, da začno naši primerno odgovarjati!! Ker to bi bila res že sramota tudi za oblast samo, ako ne bi mogla ukrotiti divjanja tacili posurove-llh in podivjanih elementov.
Ivan M, Bole. Z Ivanom M. Boletom leže v grob zopet eden iz stareje garde. Pokojnik se je od Nabergojevih časov sem in do bolezni, ki ga poklada v grob, živo udeleževal vsega narodnega življenja in je vsikdar stal v prvih vrstah bojevnikov naše okolice. Bil ie odbornik našega političnega društva in vedno njegov zaupnik. Posebno markantna oseba je bil v lokalnem rojanskem življenju. Bil ie navdušen pevec (tenorist), član narodnih društev, navadno predsednik političnih shodov, za časa volitev stalen član kraj-noga volilnega odbora, vsikdar zanesljiv delavec za narodno stvar. Bil je vnet in napreden kmetovalec in zato tudi koristen član naše kmetijske družbe. Radi njegove narodne zvestobe, njegove delavnosti in blagega značaja mu ohranijo rojaki blag in hvaležen spomin.
Imenovanj«. Za namestništvenega koncepista je imenovan konceptni praktikant Herman Hauffen; računski oficijal Henrik May je imenovan za računskega revidenta, za računska oficijala sta imenovana računska praktikanta Josip Fiegl i in Ivan Koch - Okrajni živinozdravnik Josip Ceh v Trbovljah je poklican na po-izskusno službovanje pri tržaškem na-mestništvu.
) Pevski večer dru It v a ,Kclo*. (Po
pomoti zakašnjeno). To zopet oživelo in zopet lepo razvijajoče se drrštvo je priredilo minole nedelje v „Konsumnem društvu" v Rojanu pod skromnim imenom »pevskega večera" lepo društveno prireditev s srečno izbranim programom. Udeležba je b<la tolika, da je jasno pričala, da so se društvu ohranile nekdanje simpatije, ki jih je bilo deležno zlasti od strani : Širokih slojev. Društveni zbor je odpel 6 'pesmi tako eksaktno, da je izzival freneti-čen aplavz. Nad vsemi je ugajal luvančev, po svojih ljubih ljudskih motivih na živ-ljenje v planinah živo spominjajoči zbor „Pastir" z bariton in tenor solo. Toliko zbor kolikor tenor (Strusjevič) in bariton (Svetina) so absolvirali svojo nalogo s
Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko, slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vseučiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni pobolj-ški.
Ravnatelj dr. Charles Viellemar Trst
ulica Sanita 10 I.
Za informacije in lekcijc od 8 zjutraj do 9 ure zvečer.
OSTftEDNl BANKA CESKYO SPORITELEN
vla dil Pootcroiio
PODRUŽNICA v_
6.--vU Vson ia
Vloge na knjižice 031 JI I 01 ji giM In na tekoči račun«	J4 |0 G-B IOIB.
Stalne vloge in vloge po tekočem rafitiaa
:: po dogovoru najugodneje. m
VADIJEi«KAVCIJE ••• NEM1UEI.
Uradu* ur« od - i j. •/, dop. tu
V Trstu dne 29. marca 1914
„EDINOST4 žt. 56.
Stran TU.
tako vervo, da aplavza ni hotelo biti koncu in to morali ponoviti. Zbor sicer ni mnogoštevilen (menda 35 pevcev), ali razpolaga z dobrim materijalom, ki se odlikuje z veliko resnostjo na umevanju dolžnosti do društva. — Gosp. pevovodja Mahkota nam je pripovedoval s pravim srčnim zadovoljstvom, da pri nobeni vaji ne pogreša — nienega! Kjer je tako vnema poleg drugih pogojev mora biti uspeh dober, Za nameček so dodali še enodejanj sko burko „Idealna tašča", ki so jo uprizorili gc?. M. Stojkovićeva, Kolbova in Ličenova in g. Golob z lepim uspehom. ObČinatvo se je smejalo oa srca. Potem se je razvila animirana zabava ob sviranju mandolinistične skupine Viktor Par* ma. Če se ohrani društvu sedanje resno stremljenje, pridejo za „Kolo" zopet nekdanji dnevi.
Izredni ob!nl zbor pekovske sadra-ge, z o tirom na aedaaie gibanje pekovskih delavcev Ker ni bilo ob 4 popoldne za sklepčnost zadostnega števila članov, se je izredni občni zbor članov pekovske zadruge vršil v drugem sklicanju, pričenši ob 5 popoldne. Zborovanju je predsedoval predsednik zadruge g. Škerk. Potem ko je tajnik, g. Verni g, prečital zapisnik prejšnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 18. marca t. 1 in ko je bil ta zapisnik odobren in overovljen, je dal predsednik po tajniku prečitati poročilo o sklepih komisije, ki ie bila izvoljena na prejšnjem občnem zboru. Sklepi komisije so sledeči. Dočim so delavci zahtevali 4 krone povišanja na teden, je komisija sklenila predlagati zborovalcem, da te povišajo tedenske mezde po 3 krone za vsako kategorijo. Glede nadomestnih delavcev je komisija sklenila, da se jim za vsak dan dela odmeri Šestina tedenske mezde. Glede delavnega urnika predlaga komisija, naj se določi za delavce brez razlike 9 ur dela na dan, dočim so oni zahtevali, da se urnik skrajša na 8 ur in pol, a za raznašalce, za katere se je zahtevalo, da ae urnik skrajša na 9 ur in pol, je komisija predlagala 10 ur na dan. — Glede poletnih počitnic, katere so delavci zahtevali, naj se da onim delavcem, ki so več nego eno leto, a manje nego a leti pri enem gospodarju, 4 dni dopusta, a onim, ki so pri enem gospodarju več nego dve leti, naj se da en teden dopusta, je komisija predlagala, naj se prvim dovoli dva, a poslednjim štiri "dni dopusta na leto. — Glede posredovalnice za delo, je komisija sklenila predlagati zborovalcem, naj se imenuje posebna komisija, kateri naj se naloži, da preštudirana stvar in tekom treh mesecev stavi v tem oziru konkretne predloge. — Ko je predseduik otvoril razpravo o prvi točki, to je glede povišanja mezd, se je oglasil za besedo g. Mikuš, ki je predlagal, naj se mezda poviša le za dve kroni, a ko je bil dotični predlog stavljen na glasovanje, je ostal predlog g. Mikuša v manjšini, dočim je bil predlog komisije, da se plača splošno poviša za 3 krone na teden, in aicer tako, da bo maksimalna plača znašUa 41 kron na teden, dočim oni delavci, ki so že sedaj dobivali tako plačo, ne dobe nikakega poviška. Izvzemši poletnih počitnic, so bili vsi drugi predlogi komisije sprejeti brez nikake izpremembe.
Pobiranje neposrednih pristojbin
Da se ugodi plačujočemu občinstvu, se poveri pričenši z dnem 1. aprila t. 1. pobiranje neposrednih in kolkovnih pristojbin, katero oskrbuje sedaj c. kr. finančna deželna blagajna v Trstu, blagajni tukajšnjega c. kr. glavnega carinskega urada, ki se nahaja v pritličju istega poslopja kakor c. kr. pristojbinski urad, t. j. ulica Stazione št. 8. Obenem se obvešča, da se bodo začenjale uradne ure za likvidacijo navedenih pristojbin pri računski ekspozituri c. kr. pristojbinskega urada z dnem 1. aprila t. 1., že ob 8 zjutraj.
Mladinska enkets. Odbor političnega društva „Edinost" je razposlal nastopno vabilo na zaupni sestanek za mladinsko enketo dne 29. marca 1914. 1. ob 10 pred poldne v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu: Svrha enketi je, da se doseže pregled o tem, v kakem stanja se nahaja in kako bi se imela popolniti v Trstu in v okolici vzgoja slovenske mladine, izven šole in obitelji, po končani šolski obvez nosti. Ogromna večina naše mladine pri pada slo)em, v katerih je rodbinska in šolska vzgoja več ali manj omejena. Tem širše polje je odprto vzgoji izven rodbine in šole. To polje pa je žalibog malo ob delano. Škodljive posledice so strašne. Seme umstvenega in nravstvenega napredka, zasejano v rodbinskem krogu in v ljudski šoli se ohranjuje le z malim delom. Večinoma se pogublja v času, ko je mladina, stopivša iz šole, prepuščena vsem škodljivim vplivom ceste m slabe družbe, ki delujejo tem huje, kolikor postaja moč-neji in se bolj širi vrtinec velikomestnega čivljenja. V tržaških razmerah se za slovensko mladino vsem drugim škodljivim posledicam pridržuje še raznarodovanje. V zadnjem času so se razmere v tem oziru še veliko bolj poslabšale, ker je na polju mladinske vzgoje, ki smo jo gori označili, začela z vso silo delovati italijanska narodna stranka z bogatimi materijalnim) in
moralnimi sredstvi ter pripomočki občin ske uprave. Ustanavljajo se zabavišča (ri-creatorii), mladinska dmštva, vse snovanje in delovanje se koncentruje na to, da se potom mladinske vzgoje ravno tudi izven rodbine in šole pospeši asimilacijski proces v mestu in v okolici. Res je, da so naši mladini odorta razna slovenska društva z vzgojevulno svrho, kakor telovadna in pevska društva, čitalnice itd., vendar si ne moremo prikrivati resnice, da v obstoječih razmerah njihovo delo za vzgojo mladine ne zadostuje niti v splošnem, niti posebe v narodnem oziru. Enketa naj predvsem pokaže, koliko je na tem polju do-sedaj storjeno, in se potem loti glavne, pa tudi bolj težavne naloge, najti organizacijsko in materijalno podlago za popolnitev mladinske vzgoje. Neupravičen bi bil izgovor, da je bolje, ne lotiti se naloge, ker nam primanjkujejo potrebna materijalna sredstva. V veliko bolj naprednih in bogatih deželah je takšna mladinska vzgoja izven rodbine in šole bila zasnovana in se še dandanes večinoma vrši na podlagi prostovoljne organizacije in individualne požrtvovalnosti. Prvi temelj je že podan v gori omenjenih društvih, gre sedaj za to, aa se delo primerno organizira in smotreno razvije, Ako se vsi, ki so vabljeni, odzovejo temu vabilu in se udeležijo enkete z ljubeznijo do stvari, prispevajoč s svojimi izkušnjami in nasveti, ter se postavijo vsak po svojih silah v službo svete naloge, ne more izostati uspeh. Kdor ima mladino, Ima bodočnost t*
Tržaška mala *romh.
Trst, 28 marca.
Tatvine v prosti lukl. Aretacija one-Jakoba Pontella, o kateri smo že par-rat poročali, je imela za posledica Še več drugih aretacij, tekom včerajšnjega dneva pa so aretirali še celo vrsto Pontellovih sokrivcev. Stvar je bila pač taka, da so imeli celo družbo lepo organizirano. Nekaj |ih je kradlo, drugi so skrivali ukradeno Dlago, drugi ga pa zopet tihotapili iz proste luke. Kakor se govori, je bila v zvezi to tatinsko družbo že celo dolgo vrsto let neka tržaška trgovina, ki je bila stalna odjemalka ukradenega blaga. Med drugimi sta bila aretirana dva brata Taborja, Josip in Franc, prvi star 41, drugi pa 18 let, oba težaka, stanujoča na Belvederju 45, potem 27letni težak Peter De Mat-tle, stanujoč v ul. della Fonderia št. 5, in pa hangarski delovodja Ivan Glacomini. star 32 let, stanujoč v ul. Glullani. Vsi aretirane! so odločno tajili vsako krivdo.
Strdovodno žico so ukradli. Areti-sta bila 67 letni brezposelni mehanik Iran Petena, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzl, in pa težak Ermengild Tri-busson, stanujoč v ul. Montecchi št. 3, ker sta ukradla v Salemovi palači bakreno strelovodno žico, vredno 30 K.
Kre«a, ki ni nalla pravega hleva
Pravijo, da vsaka krava najde svoj hlev, kar je tudi res, če si ga išče po svoji pameti, toda marsikedaj se dogaja, da zaide v napačnega In to tedaj, če ga iščejo zanjo drugi. Tako se je tudi zgodilo oni kravi, ki jo je izročil mesar Emil Marti-gnano, ki ima svojo mesnico v ul. Molin a vento št. 4, GOletnemu mešetarju Karlu Zupančiču, stanujočemu v ul. Molin a va-pore št. 3 in mesarskemu pomočniku Ore-stu Benedetiču, stanujočemu v ljudskem prenočišču v ul. G. Uozzi, da bi jo odpeljala v Dolino. Krava je bil vredna 200 kron, a Martignano jima je Izročil 20 K za potne stroške. Zupančič in Benedetič sta prišla iz Doline nekam precej vesela in sta sporočila Martignanu, kako dobro sta opravila svojo nalogo in kako imenitno so ju pogostili. Kako pa se je začudil Martignano pozneje, ko je kar naenkrat prišel dotičnik, ki naj bi bil dobil kravo, popra-ševat, kaj je vendar s kravo, da je ni. Tu je potem prišlo na dan sleparstvo. Zupančič in Benedetič sta namreč kravo prodala nekemu kmetu v Dolini in denar porabila zase. Martignano je ovadil stvar policiji, in Zupančič in Benedetič sta bila aretirana.
Slovensko gledališče
v Trstu.
V	danes dne 29. marca, ob 330 popoldne kot kronska predstava
„Navihanci".
Zvečer ob 815 pri primjeri krasno uspela drama
»V plamenu revolucije".
Z današnjo predstavo ,V plamenu revolucije-, se poslavlja gosoa M i trovićeva od našega gledališkega ob činstva. Pričakujemo torej, da jej občinstvo izreče ob tej priliki primerno priznanje na njenem hvalevrednem delovanj na našem odru.
V	nedeljo, dne 5. aprila bo bene-fična predstava režiserja Josipa Toplaka. Igrala se bo zgodovinska narodna igra
Baron Trenk in njegovi pandurji.
SVOJI K SVOJIMf
SVOJI K SVOJIMI
Nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TPST
ulica Santa Catarin* itev. • - Piaaza Niiova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za zimo po zelo zmernih eenah. HT SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. "M
Jteverjetne cene
Krsial fsvl|il Izredna tpeiiMtt
Moški, jako elegantni čevlji K 950 in 1250. Žentki čevlji, krasnih oblik K 950 in 1250. Vsled pozne sezone se prodajajo različni ženski čevl|i, modernih oblik, ki so stali prej od 11 do 15 K, sedaj s 30 do 45 odsto popusta, t. j. po edini ceni 8 K par,


lovama franki {evljarnica
MOOUNG
TRST - Corso štev. 27.
P->drn2utca:
ulica Cavana štev. II
Vis k vla ul. Midonna del Mare.
Dr. PECUIK
Dr. PETSCHNIGG)
Tisr, vu i CMERIM Ste«, i
Zdravnik sa notranje (splošne) bole«u I 8 — 9 in 2—3 In špoeljallst ss Koinr (k rodne (spolne) boicini: 11'/,—1 in 7 — Vjt
^CSD
io&afe
JOSIP STRUCKELB
Trat, vogal ul Nuova-S. Caterlna B
i
H Nov prihod volnenega ble^a i* motk« H H in fentike. »eflr, batist la perljlve dvIJi £
u
a perljlvi svIJi opice,	0
Srileaina in okraski tadnje novoxti 0 veUk iibor Ugotovljenega parita tu oa metre, spodnje srajce moduroi
Vezenine ia drobnarije, preproge, 1.1-veae, triift po izjemno nultih eunuh.
SVINEC j
Iz druge roke kupuje tiskarna »Edinost«.
Oglasiti se je (z vzorci) pri nadzorstvu Trst, ulica sv. Frančiška Št. JO.
Ne se dobi blago po zmernih cemdiT
HT Edino I«
v trgovini monulaktarnesa Man
A. LnurenčK, Trst
ul. Nuova 40 (vogal ul. H. Gluvauut)
'rodaje se: vsakovrstno zimsko moderno blago, volnene spodnje srajce za raoSke, ženske in otroke, fuStanj, trliž, pikve, beli in delani; volnene in bombažnate odeje; perilo izgotovljeno In nn meter; vse potrebščine za postelje. Drobni predmeti,
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carduccl It 14 (ex T orrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika libera potreben za čevljarje. • Specijaliteta
potrabMin n ••dlarf«.
ARTURO M0DMCKY
Pratfajaiaiea Mfinf. hla«a la trafcall prn isti«
Trsi, nI. Holvftdere 84.
odeje od K 6 40 do 18 —, volneno K 3'— do 3*80, bel in pisn i fu« Stanj, bombaževi in volneni triko i za moftke, ženske in otroke ; volnene in svilene Sarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjulie, iimnice, srajce, ovratnico, ovratnice, zapestnico, dežniki itd. Vellknaak« Itbera. Z M KRN K CK VB.
Zobozdravnik
dr.Hinko Dolenc
aa Ji preselil ia aUoe Iv. Latarja
v ulico Valfflrtoo it. 27.
Ordlalra In sprejema od i -1 3 6. aflr Dvigalu tk aa raapolago
JURAJ KABiKil
Trst, ulic* Pouderla Ste v 6
priporoča tvoje
skladišče dalmatinskega vina
i« OmISa lu nlcdefte ovoje gofttHue:
v ul. Hcorzerla 4, v ul. Ti utore H% v ul. Vuldlrlto 14. Ili i'atMO S. Andrea 40.
NOVOSTI
NOVOSTI
vsakovrstnega pomladanskega blaga
sa lanske In molke oblake
po nalnliilh cenah
le o najvačjl slovanski manuf. trgovini av vav a vv
TRST, ulica Nuova itv. 37
TELEFON 15-12.
NOVOSTI. NOVOSTI.
8 V
I
O
U
V Tratu, dns 29. marca 1914.
„EDINOST" it. 56.
Stran IV.
h »J bolj« Mtl vir.
wnnmw
po eeni*
1	kf Umi, Mri|i ltr|i
2	K; bolji* tim » K M | prlM U M< Nl|l K t-M ; )<•(■(• « K ; Map dlaka.
If(> » K 10 ; I kg Mto I
('40, K 8— flnff* 10 ~
——K-^^S^mi«, »fidlno btlcjn p*r)> K ■—; 1 ka drohi»n» ptrjft, ■It.h* « K, T t*Uf*
K, naj^njleg«	parj* K II. — Pri ukapa
trn napolnjen« pipiiio«
I* dchtlKfa, rdftfrffa. moHrfja, b*l«g» »II rarnfiii p lata k. I taktni 110 cm dolg, okoli irO m lirak « d ».m i hlailuna Tr»d, vuka M) cm dolga, okoli «0 cm Uroka, mpolajon » norim, ilrlm aalo IrpMolm, dlatutla p»r>cn K II-—; t •mlnlln rarjam K Kh * ; ■ drobnim K t« — po.tmtinl to-b.nti ID K, It K, 14 K, 14 X ; bl.iilua .1 K, K 3-50. K *' -Tuhtali 100 cm dolft, 140 en ti roki K II—, K UT0, K 17 M. K ; Malin« 90 cm dolg«, 70 aa ilroka X 4 40, K 6 i0, K 4-TO ; Podtoh.nU la iHnega, plaaa*gi plati* 110 cia dolgi, 11« en Urok! K 11-80, X UM. Pulil j l* proti por M tja od K 11- naprej frank«. Menjava j« doroljaaa; t* t«, kar n« ugtja, m rm« danar.
1 Benlsdi, Deienlte 365, tako.
Bogat« llustrovanl senik gratis In franko
Točite um prodna
Emilio Muller
i>lHlili»> Oa rtjU pnlijtUii ar t Trat«, vU tAiM« (vogal sile« a. MMi),
VELIKA UBIJU varili«. lUtffc i
■Ik. kun mi iklb at
najprimernejša samitom kron 5'-
i^fk _ ki sestoji iz: 1 para čr-JRT nlli ali rujavih čevljev s JMBmJ^k povezami, 1 par finih-nogavič, 1 krasnea ovrat niče, 1 lepe kravatne igle ponar. briljantom, 1 svilenega robca in 2 katelj čistila za čevlje za 5 I ron —pošilja po povzetju HENRIK W£ISZ NA0YSALL0 _Bercsec Com. (Ogrsko).
Prva sloven. mlrodiluloa v Trsta
Alojz Saletelj
ulici Carradorl it 18, v bližini gostilna NDO,
Zaloga barv, čoplčev, mrežič za plin, predme-ov iz gumija, sveč, mJla, parfum., min, vod Itd,
V pekarni in slaščičarni
Serafin Siega & C.o
v ulici del Bosco štev. 18
§e dobiva svež kruh večkrat na dan; slaSčice in biSkoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. « Postrežba tudi na dom.
Me se zo neki zavod v Dalmacni
= mladi skladiščni =
Z mosozlnersko In špedicij, prakso.
po(1: ».Otprema« itv«
2159 7. označbo plače na „Inse* ratni oddelek Edinost i". —
Gostilniško društvo pri državnem kolodvora v Trstu
vabi na
[Josip Trampuš
Trst, ulica Farneto št. 11
Mtpanfc svoja pikanje. Vrikni m iu ml krak.
Zdon Mki vsaki iRh h m pnn bddov. ■■■
Vino in likari f steklenicah. HaJifi« h UketiaL . Nstrslba M M ta.
Sniio BCdAlf 5CI Hh
nSTi rnm flM (tfdaNl Mav W
Ma«. •>• ■ a
alajfcrtafjtilHaa hK»w» * aa
^ttUU
Ford M--20 HP
Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanj«. Znižanje coni 4—5 udetev K 4800 ; 2 aedeia K 4300. Uodalo-6 Mdotov K 6800. Popoln* oprav« Ca pote « itran-■UbI šamani, tUklo, pot aretilk, (»narator u aooti-lugki plin, rog, kUoneteraki Ktevnik in hitromor. Op« veljajo i« vose proato voznin« in eolnino v Tata,
ANTON SKERL,
aodoljoki itcedonec Trat, Piaua Carlo Goldoni. Telefon 1734 Oarage: Via dei Bacchi 18. Telefon 3347.
Trst ■ ulio* dali* Tasa 22
Telefon 615.
Bokovi la hrastova drva (razklana). Ogljo „briketts* .Boolas* v velikih iajčjih oblikah za odprto ognjišče, štedilnike In sobne peči vsakega zistema. Nafta Kokt, najnovejše in najboljše gorivo .mesto oglja.
Sinlhrazit (angleški) v obliki orehov, kotskl premog za peči. Drva, mehka, za netenje. Zarotnik za drva in ogljo.
kateri se vrši dne 5. 4 v društvenem lokalu ulica Lazzarctto vccchio št. 31. s sledečim dnevnim redom.
1.	nagovor predsednika,
2.	poročilo blagajnika,
3.	poročilo tajnika,
4.	odobritev računov,
5.	volitev odbora in nadzornikov.
6.	slučajnosti.
ODBOR.
Apno prve vrste
v kosih, prahu in ugašeno se dobiva pri apnenici nekdaj BOSCHETTI nad postajo
Nabrežina po jako nizki ceni. Apnenlca J. WiLD, Nabrežina-ŠempolaJ.
Nova slovenska čevljarnica
p ANTONA JAVERNIXA
I v Trstu, uica Farneto 33
5	Sprejemalo so naročila po ineri za vsako-
I	vrstne oblike, tako amerik, angleške in drnpe.
I	Sprejemajo se tudi vsakovrstne poprave po
■	zmernih cenah.---DELO SOLIDNO.
1 .i.OOO parov čevljev s povezami glasom odtisa, i/. dobrega usnja iu močnih in pribitih podplatov. Čevlji ho bili namenjeni za Balkan, ter so mi ostali Vsled vojno. Ker moram vso zalogo v kratkem razprodati, ponujam par po Kr. 5.50 in siccr vsako velikosti. Pofiiljatvo po povzetju.
Eksportno podjetje „Perfekt"
Dan.j VII, tabflime 138/131.
2aonev ki nnročajo o§iese
Na novo odprta
trm lestvi« i milaii tnagon
Ulica Giulia Št. 74
P3D 5C0GUETT3-M.
Podpisani naznanjam si. občinstvu, da sem odprl prodajalnico jestvin ter domačih in inozemskih testenin, moke za potice iz najboljših mlinov, finega olja in mila, kakor tudi gnjati za Velikonočne praznike. Priporočam se
Roman Rože.
niica S Antonio it. 2 jiluil
vhod nI S. Nicolo 33
priporoma T. N. gospem svoj novi salon za česanje, umivanje glav, barvanje las, izdelovanje vsako
vrste lasnih del. Velika zaloga LASNIH I)KI, in parfemov.
Janrfim za dobro postrežbo in nizke cena. "Id
OfUae (Interatc) treba naalovljati at aa Urtdalltvo liota, in ot na Tiikurnr »fidinoata. M na .Narodni Dom" in a«i aa vHelei Balkan" v Tratu, ampak edine
aa „loseratn! oddelek" nafess Kfr*
mmm «11 na Upr«V9. Uvtdnlltvo, Tlakama, Naroda! doa la Hel4 Balkan nimajo 1 ogiaal nika ksfa pravila.
Te naj al dobro sapomnijo eni, ki aa rofiaje eflaae v naften Hitu la lali. da Ul* lati toftee avrftfimi.
Trajen in visok zaslužek
si poskrbi lahko vsak, kdor prevzame zastopstvo renomirane slovanske ziv-ljensko zavarovalnice. Zaupljive osebe, ki l)i hoteli delovali kakor mestni ali potujoči zastopniki In zaupniki, naj predložijo prošnjo, naznanijo svoj dosedanji poklic in ourrloulum vltae pod „Bolide'' na odd. , Edinosti" št. 2179.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Pernifiift
ordinira od 11-12 Trsi, ulica Boaomo 3/IL (sasproB Drcherfevt pivovarna).
Alojzi) Boik
Trat uL Belvederc 3, Tal.342R.VID.
kolonijalncga blaga ln Jettrln vseh j vrst. — Blago vedno tveie In prve > vrste. — Raipolllja se tudi po poitl In dostavlja na dom.
Lovre Bulic
priporoča avojo
gostilno „Brioni",
G»Trattoria Brioni11) z vrtom, pripravnia n sestanke in zabavne prireditve,
Trat, vla ddl' lstrla It 16 (v bližini cerkv<
av. Jakoba). To&go aa prvovrstna dalmatinska vina ii Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila, Goatilna: via del Bivo itov, 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
V trgovini olja
IVIN BH
v Trstu, ulloa Olulla 23
be vdobi; ovaba po K 144 kilogr. orehi prve vrste auho aadja i, t. d. Postrežba točna in na dom.
Još« Kftnig
mmftkl zobotehnlk
Trst, ulica San Nlool6 St. 18./IL
Sprejeaia od 10 de 1 la od 3 de 8 pepel,
Trst-Grljan -Miramar
Salonski parnlk „Vida«
(za 400 oaeb)
Vozi od 6. marca samo ob oedeUah in prainikih, od 1. aprila naprej v»ak dan.
, m Odhodi ob delavnikih: iz Truta (pom. Sv. Karla) Is Orljana: ob 0.15 predpoldne ob 13.15 popoldne " popoldne	B 5.45 r
n 6.80 „ *) . 8.30 , •)
Ob nedeljah tn praznikih:
ob 915 predpoldne ob 12.15 popoldo« a 2.45 popoldne	ob 3.80 n
f.	.	* 5.45 .
.. 680 . *) . 8.30 „ ♦)
•> Evealuelnt vožnje. CENE '.
Vožnja tja in nazaj.....K 1 —
Samo ena yožnja......K — 60
» „ za otroke do 10 leta K —'30
Za vojaštvo in abonent« anlian« cene.
Dr. fil« in msd.
ALFRED ŠERKO
večletni volonter psihijatrične klinike v Monakovem in bivši asistent neuroiogične klinike dunajske univerze
se le nastanil kot Specijalist zo »vine bolezni
▼ Trstu
- - Via G. Gollina 2. - (Piazza Goldoni 8.) - -
jlnton Žcrjal-Trst
priporoča tvoja
trgovine jestvin
oliva Commerciale 18, a podtalnico n'lea lstrla 61 (Carbola sgornj«). - 1'rodi.jH a« iito, uvea, koraca ta raanovnitno otrob Ur moka tudi na debalc.
Odhajanje ln prihajanje vlakov
od 1. oktobra napre].
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednjc-evropskcm času.
C. kr. državna železniea.
Odhod Iz Trata (Campo Maralo).
5.00 B Hcrpclje, Pula in mcdpostajc. 5.40 O do Oorlcc in medpostaie (Ajdovščina). 5.00 M do Poreča in medpostaje.
7.35	O Herpclie-Dlvača-Ljubijana-Dunai in medp. 7.45 Đ Gorica, (Ajdovščina), Jescnice-Celovcc-
Dunaj-Praga-Dečin-Bcljak-Berlin-Monakovo in medpostaje. 9.05 O Oorlca-Jescnicc-Celovcc-Trbiž-Ljubljana-
Beljak-Dunal in medpostaje. 9.10 O HcrpeUe, (Rovinj), Pula ln mcdpostajc. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 12.48 O Gorica (Ajdovščina) Jesenlcc-Trbiž-Ljub-
Ijana-Beljak-Cclovec ln medpostaje. 2.4S M do Poreča in medpostaie. 4.IS O Gorica-Jesenicc-Trblž-Ljubljana-Bcljak-
Celovec-Dunaj. 4.42 O Hcrpclje (Dlvača-Dunaj)-(Rovinj) Pula in
in medpostaje. 6.M B (Turški ekspr.) Gorica-Jcscnice-Ljubijana-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp.
7.36	M le do Buj in medpostaje.
7.38 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 8J4 G Herpeljc (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje.
8.4S B Gorlca-Jesenicc-Beljak-(Monakovo-Berlin) Celovec-DunaJ-Linec-Praza-Dečln.
10.39	O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Mona-kovo.
Zabavni vladi od nedeljah in praznikih. 2.25 O Hcrpeljc-Divača. 2i0 O v Gorico.
Prihod v Trst.
6.05 O Iz Dunaja, Solnograda, Cclovca. Mona-kova, Inomosta. Bolcana, Beljaka, Ljubljane Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo-Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (In medpostaje). 9.00 B Iz Berolina. Draždan. Linca, Dunaja. Cclovca, Beljaka, Jcscnlc, Gorice (Ajdovščine). 9.25 G Iz Pule (RoviKiia). 10.10 O Iz Jesenic, Goricc iu medpostaj.
11.25	B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakovo-Cc-lovca-Dunaja-Linca-Jescnic-Goricc. ,..»
12.40	M Iz Poreča in medpostaj.
2.00 G Iz Cclovca. Trbiža, Ljubljane, Goricc, (Ajdovščine), Berlina, Draždan, Prase Dunaja.
3.47 O Iz Pule, (Rovinja). Herpclj In medpostaj.
4.32 M Iz Buj in medpostaj.
7.00 O Iz Dunaja. Cclovca, Beljaka. Trbiža,
Ljubljane, Jescnic, Gorice. 7.05 O Iz Pule. Rovinj. Herpeljc. Divača. Dunaj. 7.57 B lz Berolina Draždan. Prage, Unca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka. Jcscnic, Gorice, (Ajdovščine). 8.00 O Iz Poreča. Buj in medpostaj.
10.26	B lz I'ulc (Rovinja), Dunaja (čez Divačo. 11.16 O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah n praznikih; 9.36 O Iz Gorice.
9.41 G lz Divače, Herpclj.	Ji.'.. ..J
V Trnu, dne 29. marca 1914.
„EDINOST" »t. 56
Stran V.
PfeTitifia zgodoviDa slmnAma nafnia.
Predaval drž. poslanec dr. Otokar R y b i f v zavodu za politične vede v Pragi dne 28. februarja 1914.
(Konec.)
Ta oficijelna politika zmernosti je iz- i zvala odpor na Štajerskem (Raič in potem dr. Gregorec), na Primorskem (Spinčić) in tudi na Kranjskem, kjer je dr. Zarnik prvi razvil zastavo narodnega radikali-, zma. Glavna zastopnika radikalnejše tak-, tike sta bila dr. Ivan Tavčar in Ivan Hri-, bar. V svojem političnem in leposlovnem listu »Slovan« (1884—1887) sta nastopila; proti spravnim poskusom bar. \Vinklerja in sta zahtevala najodločnejši boj proti nemškemu vplivu v slovenskih pokrajinah.
Med tem pa so duhovniki pripravljali popolno ločitev duhov.
Najodločnejši in obenem najdoslednejši zastopnik katoliških načel v političnem in literarnem življenju je bil dr. Anton Mah-nič, sedanji škof na istrskih otokih.
Na ideje, ki jih je razvijal v reviji »Rimski Katolik« (1888—1896), se opira vse katoliško gibanje novejših časov. On je odločno perhoresciral vsak kompromis z libcralci ter pobijal takozvani katoliški liberalizem, ki ga ie s Pijem IX. imenoval — pestis perniciosissima. Vse javno življenje se ima ravnati edino le po katoliških načelih. Cerkev ima ne sanio pravico, temveč dolžnost vmešavati sc v politične borbe, a dolžnost ljudstva je slediti njenim naukom v vsakem oziru. To velja seveda tudi za narodnostne boje. Duhovnik ima razložiti, »kaj se sme zahtevati v imenu narodnosti in kai zahtevati je pregrešno.
Vpliv dr. Mahničevih idej na duhov-ništvo je bil velikanski. Slovenska prosvetna inteligencija je Mahničevo delo podcenjevala; prezrla je, da Mahniča ne ločujejo od njihovega stališča taktična vprašanja, temveč — načela.
Nastop dr. Mahniča je našel zaslombo pri ljubljanskem škofu dr. Misiji, poznejšem knezonadškofu goriškem.
Zc leta 1892. sc je v znamenju Mahničevih načel vršil v Ljubljani prvi katoliški shod, ki se je popolnoma postavil na nje govo stališče in položil temelj organizaciji katoliško-narodne stranke.
Od takrat je »ločitev duhovnikov«, kakor jo je Mahnič zahteval, šla nevzdržno naprej in prisilila naposled vse duhovnike, da so se pridružiti katoliški stranki.
V prvih letih po katoliškem shodu so namreč nekateri duhovniki ostali v vrstah naprednjakov, ali narodnjakov. Ko so ti poslednji 1. 1894. sklicali shod zaupnikov iz vseh slovenskih pokrajin, udeležila sta se tega sestanka aktivno tudi du-liovnika dr. Gregorčič in Koblar.
Ni bilo namreč še prodrlo spoznanje, da nauki dr. Mahniča o podrejenosti in manjSI važnosti narodnega vprašanja v politiki nimajo svojega izvora morda samo v manj intenzivnem narodnem čustvovanju, temveč v povsem drugačnem svetovnem na-ziranju.
Narodno čuteči duhovniki so upali Mahničevi struji izpodbiti tla, če iz programa narodne stranke izločijo vse, kar bi moglo žaliti versko občutljivost duhovnikov. Zato se je na shodu zaupnikov leta 1894. stranki, ki se je konstituirala iz naprednih elementov, nadelo ime »narodna« in ne več »narodno-napredna«. In zato se v njenem programu zahteva verska šola in se priznavajo načela katoliške vere »kot trden temelj razvoju slovenskega naroda« ter se izreka želja, da bi na tej in na narodni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za narodni obstanek.« Tudi se je sprejela resolucija v prilog dunajskemu krščansko-socijalncmu gibanju.
Razvoj v strankarskem smislu pa sc s tem ni zadržaval.
7,e I. 1895. ste si obe stranki stali nasproti v hudem boju na kranjskih deželno-zborskih volitvah. Katoliška stranka je zmagala v vseh kmečkih okrajih, narodna pa v mestih in trgovski zbornici. Ker ni imela nobena stranka absolutne večine, odločevalo onih 10 nemških poslancev, ki so bili izvoljeni v veleposestniški kuriji. S temi se je morala zvezati narodna stranka, da zadobi večino v deželnem zboru in odboru. In tako je ostalo do I. 1907., ko je vsled volilne reforme (nova splošna kurija) zadobila absolutno večino katoliška stranka, ki jo ima tudi še danes.
Sicer ni manjkalo poskusov, da bi se dosegel sporazum in skupen nastop obeh strank vsaj v narodnih vprašanjih. Prišlo je leta 1897. celo do skupnega vseslovenskega shoda, katerega so se udeležili zaupniki obeh strank, kakor tudi odposlanci Cebov (dr. Stransky), Hrvatov in Malo-rUo.;v in se je določil tudi skupen narodni program, ki je obsegal narodno avtonomijo in v gospodarskem smislu zadružništvo, tudi je res prišlo 1. 1898. do sprave, vsled katere sta imeli obe stranki delovati v smislu sklepov vseslovanskega shoda iz 1. 1897. in na krščanski podlagi; no. sprava je bila le formalna.
Boj se je nadaljeval in poostril, kur se ie s političnega prenesel tudi na gospodarsko polje. Da zlomijo moč trgovcev in krčiuarjev ki so tudi na kmetih po veliki
večini pripadali narodno-napredni stranki, je ustanovila katoliška stranka skoraj v vsaki vasi konsumna društva in posojilnice. Konsumna društva so sicer po večini zopel propadla, ali svol politični namen so dosegla.
Narodna stranka je prekauo umela pomen zadružništva. Iz početka se je njeno glasilo izreklo celo odločno proti ideji zadružništva. Ko je pa narodna stranka izpoznala njeno moč, so bile slovenske dežele, zlasti na Kranjskem in Štajarskem, že prepletene z gosto mrežo katoliških posojilnic in gospodarskih zadrug, ki so kmetsko ljudstvo tesno privezale h kato-' liški stranki.	I
S pomočjo zadrug se je posrečilo kato-' liški stranki paralizirati gospodarski vpliv premožnejših krogov, ki so, kakor rečenoj skoraj vsi pripadali narodni stranki, treba jc bilo še uničiti njihov politični vpliv. — Sredstvo je našel dr. Šusteršič, in sicer v volilni reformi na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Dokler so stali na čelu katoliške stranke politiki konservativnih nazorov, jc bila stranka proti moderni volilni reformi; ko je pa prevzel vodstvo dr. Šusteršič, je dosledno delal na dosego te reforme, toliko v državnem kolikor tudi v deželnem zboru kranjskem.
Stališče narodne stranke napram tej zahtevi ni bilo dosledno. Programatično se je sicer kot napredna stranka izrekla za splošno, nc pa za enako volilno pravico; no v praksi se je obotavljala in je leta 1907. v državnem zboru celo nastopala proti volilni reformi, ker jc znala, da jo leta spravi ob ves politični vpliv.
In do tega je tudi prišlo. Katoliška stranka, ki se od leta 1905. naprej imenuje slovenska ljudska stranka jc razširila svoje delovanje tudi na izvenkranjske slovenske pokrajine. Najpoprcj jc prišlo do oči-tega razdora na Goriškem in I. 1907, na državnozborskih volitvah po novem volil nem redu, tudi na Stajarskem.
Slovenski del Koroškega, v kolikor ni že pouemčen, ali »deutsch-frcundlich«, sledi res slovenski ljudski stranki. Istra ima sicer posebno stranko, ki skuša vzdržati slogo, vendar pa sedijo njeni slovenski zastopniki v dr. Šuster-šičevem klubu. Danes ima slovenska žanski volilni okraj na Goriškem, državnozborske mandate, izvzemši se
Napredni elementi niso enotno organizi rani. Na kranjskem je narodna stranka in je reformirala program v smislu, da iz ločuje iz istega cerkvena in verska vprašanja in da posveča pažnjo tudi socijalnim vprašanjem. V deželnem zboru je v glavnem nastopala kot zastopnica interesov slovenskega meščanstva. Slovenska ljudska stranka pa-jo napada tudi že v mestnih občinah in le v to svrho izpreme-nila deželni in občinski volilni red v smislu, da imajo v mestnih občinah volilno pravico tudi vsi kmetski posestniki in o brtniki, ki tam plačujejo kak davek, tudi če ne stanujejo v mestu.
Vsled tega jc narodno-napredna stranka prisiljena iti z agitacijo tudi med kmetsko ljudstvo. V zadnjem času si je v to svrho tudi že ustanovila posebno organizacijo in je na zadnjih deželnozborskih volitvah dosegla tudi lepo število naprednih gla sov.
Na Štajerskem so razmere danes podobne kakor na Kranjskem, le z razliko, da je tam narodna napredna stranka sla-bejša, ker so mesta in trgi po večini nemška ali ponemčena.
Tudi na Goriškem so bili zmagali pristaši slovenske ljudske stranke. Pred približno enim letom pa je v stranki sami nastal razdor med takozvano novo in staro strujo. Starostrujarji okoli dr. Gregorčiča so bili za kompromisno politiko, dočim stoji nova struja na strogo katoliškem stališču in hoče po Mahničevih naukih priznati edino le katoliška načela. V resnici pa ie v tem boju veliko osebnih nasprotstev. Posledica tega razdora je bil, da so pri lanjskih deželnozborskih volitvah na Goriškem zmagali napredni ele-
In rane moderno blago za moike In iomko obloko
raspolUja po najnižjih cenah Ji|oil«miki ratpoftiljalaa B. fitormeckl v Oalju ftt, 309 Štajersko
Pilite po glavni ilu.tr, cenik in vefi U-oč §t»ari, kateri a« vsakemu poilje zaatunj. Pri naroČilih ii Hrbije, Bolgarije, Nencčije in Amerike je treba denar naprej poilati.
m ZDRAVNIK
Dr. D.
rpMtjali* ta aotranj« bolenl b »
bo Usni aa dihalih (grlo la bm)
ordlsiaje jm tvojem ttanovanja v Trat«. Cono It 12
od 11 Vi do 1 Vi ia od 4l/» do popoldne. TELET01S 177/IV.
Velezaloga kolonijalnoga in špecerijskega blaga, deželnih pridelkov
M. TRUDEN - TRST
Klva G rum ula it. 12. — Telefon St, 281 In 1615.
Glavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" V Budimpešti.
Brzojavi: TRUDEN - TRST.
gi Jficolft Cosciantich [fp
koncesloniran lobnl tehnik
odlikovan na parifiki razstavi z zlato kolajno „Grand Prii« in različnimi
Čutnimi diplomi. Izdeluje v*a zobotehniaka dela. Specijaliteta r Zobje brez neba In krone v porcelana in zlatu. Cene zmerne.
vl. Nuova 15, II., od 9-1 In od 3-7.
Prodajalna kemičnih predmetov in šip
Trst, ulica Boschetto 8
(nasproti kitfarni Ollmpo)
lastnin: Ermlnla od. Ho se.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine I
Dr. J. Cerm&k V. Tusohor
zobozdravnik koocea. sobni teboife
TRST
utloa dali« Caaerma it. 13, II. nadat.
Ivan Hervatlnov naslednik
JOSIP MRSUTTI
Trst, ulica Barriera vecchia 11
priporoča c. obiinstvu ivojo novoprevzeto
trtaolno lestvln In kolonO. bhftn
t Specijaliteta; kava v—h vnt Ia cta. {
Veliko akladitta klobukov
tfažntav, M« li pitani era)ae, UaM. platna lapni rebrn, Miki naprti tU. M.
K. CVENKEL.T-«, o™ 32
Cent zmerno. • Postrežba toSna bi vestne
Velika zaloga in tovarna pohištva *
ANDREJ JUG - TRST
Vit S. Luola M« Vit S. Luolt MSiEi
ao«mduti lukunini iivavabima ftUrvi mitaiu S JJ
dkunumo
ta fNk«mWI
MMBM
IGNRZIO POTOCMG
Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherle. r-,u»:,tVrH,r>)
Velika uloga oblek za moške In dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. iModre in rumene delavske obleke. — Spodnje srajce In srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po merl^kisenzvr^
Vinko Majdi?, valjani mlin v Kranju
proizvaja najfinejše pšeillčne moke in krmne izdelke. Zastopstvo in zaloga za Trst, Kras, Istro in Furlanijo
Umberto de Cal6 — Trst — Via Lazzarotto veoohlo it. 17.
Telefon: 23 - 84. — Brzojavi: Umberto Cal6 — Trat.
O/trravallo
ea Meka« Ia rakravalatmU
Ia uli ia lat, a*Ma i alataja M affaatna
Pripo raJaa« ad a^i/iviUk rnđrmrmUmv r wm>M aImM/ikr kadar a§ /o trate *t i tJmUiL
941ifcr?«Ae i ti kokjaam aa naft matera* bi i h4 adra rali klal apdioviB.
*k«a.	Wtr tatani »ks*
Lekarna Serravallo - Trs': ^
mvW
S.rut VI.
„EDINOST" *»; 5G,
V Trstu, d op 2CK marca 19J4.
Hranilni vio?«
»prijema od vsakega tu li če ni ud zadruge, in jih ohrestnje po 4jvečje zneske po dogovoru. Trgovcem otvirja ček-ivne račune t. dnevnim obreatoranjan. Kontni <larek plačuje zadruga lz svojega. Vlaga se lahko po eno krono. Priporoča malo hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za dru/ine.
Zobni ambnlatorijl |
v. 6 Rossini 12, vogal ul. Poste. I I
Moderna zobna delavnica.Ura> tni I I
v. 6 Rossini
Moderna zobna i zobje po K 4 —. Zobje na vlj; k, /.late krone, mostna dela. Plombiranje z materijalom I. vrste po K 2'—. Izdiranje zobov brez bolečin po K 2' . Jamstyo za vaako delo. Urnik: 9 — 1 ia 3 —12 ob nedeljah in praznikih 9-12
r?g. zatfr. z neom. jam.
ul. S. Francaaco št 2. I. nadatr.
Poiojila
daje: ra osebni kredit in na za»t&ve, proti odplačilu po dogovoru. Uradne ure: vsnki dan od 'J do 12 dop. in od 3 do 5 pop. Pošt. hran. rai, 75 679. — Telef, 10 <J4,
Josip Gergič, Trst
Roool — Molino a vento štev. 40
Prodajalna čevljev
vseh vrst za moške, ženske in otroke in
zaloga usnja.
Sprejema naroČila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča »e za obilen obisk
Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev
Trst — vit Farneto 5t. 42 — Trat.
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje g laso vir je, pijaninc itd. — ■	Delo točno. —_____ Cone nizko '
Anton M

Mm o$l|o !n dru
za c rivo. petroleja in stavb, materijala
Josip M .eu
Trst, via S. CilUuo 2. (3r. lvan>. Telcf. 2832
HKNRJK - FEEUE1
Trst, ulica S. Lazzaro 20. Toiarna pohištva le hanbiiH* indijskega trsja Iu protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako priložnost
V trgovini pohištva "in
v ulici San Olovanni štev. 5 so nadaljuje prodaja Rpalnlh In jedilnih sob po Jako zmernih ter s popolnoma zadovoljivo in najboljšo pootreibo.
Mehanična kleparska delavnica za kovinske Izdelke
P |!j Q usioPilottifuGius.
^ *tt nsf.movljona teta 1842. THL. lfi-2?.
Riva Pescatorl '.tet*, 14 . ill np«rtiH;ttatti; iatlljnkn tveiiifkr- Pc- J
JŠ1 *f !* 1,1	l< bele hi lr.sni.70- it
burme /.loćeriut,
ji Zlabovi, covl 1« zldsa oblog*
jj?* lz vsake .snovi v kosih po 2 tn fbrez r.vezavo).
3!
SMaSSBgl
Cenejša kava!
Najfinejša Soja-Perl bobo>a kava, omiko pečena, izvrstnega okusa in izdatnosti. Nikako žito ali pa sladje. Pošiljatve na Vre kraje Avstro-Ogrske. Poštne posiljatve netto 4 in pol kg.
K 4 80 poštnine p osto
Najcenejše in najboljše kavi enako blago.
2M Kave „Santosa"
Kralj. Vinogradi «573, Češk-.
I5S5HSSSS5 ^BSSSSSBSSS
Briljantna ekzistensa
Za prodajo nove izborne kava (ne pečeni ječmen) ne iščejo
zastopniki
ki bi obiskovali zasebnike proti proviziji 20 %• Poskusni uzorci brezplačno.
Franc M rsner. Kr. Vinogradi 1573.
Edini priMcrtt« tcvirni
ivokol.i .TRIBUNA" Otrlot, Triilki ullaa 26. (prej pl/mrni Otrlup). Zaloga dvok.ln, ilvainlh in tinitijiklh itrojsv, grt-fflorvntv.erkaitrijtitov i«.
F Batjel
Oorloa. Stolni ul. 2-4. Prtiaja ni tbrak«.
Canikl franki.
«
i
C

}€srmangU5 Zracca
Trst, ul. Barrlera vorrhla 8
ima
veliko z tcgomrlvaSkihprtdaelov.
V»: CI »oreilani In blitrtv v.nnlh » natfin« * • " iio*. •« umnith ovtilo i traktv In na»lai. ■lik« na paroalanaitih pttiiih ta |rab»* apomtnika. BaJaltJ* koukaranin« oana.
i
i
V ¥
SlosensRo konsomno druitiio
Trst, ulica Lstzarstto veoehlo 31
so priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. ToSi se izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino tur puntigumsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. — Postrežba točna.
SKLADIŠČE
šivalnih strojev in koles
Luigi (Gramaccini
Trst, ulica Barriera vecchla It. 25.
Cene doaovorne. Plačilo na obroke.
Sprejms se poporavljanje šivalnih strojev vsakefis zlstsma. Prodaja igsl, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene Šivalne stroje.
Pomladjo zdravljenje!
Sirup Snl«aparlglia, 1 steklenica . . K 1-fiO
Sirup SaNaparfglia, 1 steklenica Popolno ozdravljenje . . . .Sirup judurat, steklenica . popolno ozdravljenje . . . Krjčistllni taj, i ?.iivoj . ,
(i zavojov....... u.— h
Ztfom jjalMo" I
T»st - ulica S. Cllno — Trst t
1-liO
5'-	0
1-20	(j
(I.—	"
:MIUH CEREGRTC
CuDipo Baa diaoomo Iter. S. ^tit/oroća conj. obćinatvu
>ri2vin5 pissmiškik Is hlsEdl
?W£lednlc ia Ijra? fieli Prndaj.jc« se tudi molitvenik! v slov, Jozlka
Pekarna in slaS icarna
Onorato Furlani
Trst, ulic?? cM<a Guardia 24. Podtužnica VojaftM trg (Piazz« deib
Caseritu) 4. iirah v^ktut n& dan *vaa, ratlie^t moke, vae vr»ti blakotov tar prodaja raanlh vin ia Uk«rj*v v atekie^lo&h.
^»	r < •	iiwiiiiwi. . iiimnmp^n_
Pi i»đ*ja5iiSca ur in dr^etnosii '
G. iliaeher
in drag »rafolba V«kj«U)
M zr^ta CfiBfl it li
Jitontl	tlatonUk«, nvkniM, it**tm
*mii 11 bfalfc b.	ia M«tia atan
.slata U tudi mbn g aoviial MOittt. — ta rrpmvtia inakamtec tlaUaina. kakor taU Up— ««.
!MX0 SOLIDNO. CBNH ZMERNE«
Urarna Sn zlatarnica
Ralmondo filslsth
Campo S. Giacomo 5
v hiši Delav. kons. eruitva
Borut Izhur natančnib, uiiSklh In žensklli ter hteuakth ur, reduktorjev 1« najboljfilh Atlcuraklta
tn uem'kU to?» r«u, Đuđilnlki ud a K naprej
i«r Trgovina razna
PERUTNINE
•■m—» * bogati laberl. 11 i
trst, d. CanpaaUe it. 15. - Tel. zn.
Purani, ••»k«, r«M, gllSanot, ItnjaraSI I« *#r»«dl, Muher«. - 9IVJA6IN . i x«J«|, arne l«r»Mea( akalna )«r*aio« <k«(«ml), fauni, muli ln jajM, Via pa «md, ia m al bati aikak kaakaraaaa.
nni
Cilz&betina družb za parne mline (»)
»odleti« v rhlfiT Proti 22 «U.
NaJveCJe mlinsko podi avstroogrski monarhij
dnkdjska cmožnoati i___
kg aa leto, 55 vagonov aa daa
•LAVNO ZABTOP8TVO|
ferfiina?5 prst, &st
ulica Mlramar itav. 21. ooo
Žito in otrobi na debelo.
3Qe dobite dobro obleko?
V stari in dobroznani
prodajalaici oblak ia blaga
katero je prevzel
Giussppe Carllal - Trst
Piazza S. Giaeomo štev. 2 (Corso).
Hogat izbor moških in otroSkih oblek; paletot, ranglan, loden, izgotovljen po zadnih uzorcih, kakor tudi Izbor bluga za obleke po meri. cine zmerne
- Zalega izgotoirljsnib oblek L
1 llb,ra oMtk " gospod I" de?ka, sukanj, povrlnlkav vseh kakovost;. —, BpecijditeUv mnji.	Ubara ,olnanega blaga. r-J
gA OBEOIE ^ tudi pfOli takojšnjouu pia--=====	čllu. Oene najemernajde.
ADOl.F K08TAB""
TK8T, ULICA SA,\	i«, J. NADSTROPJE
jjraven „Buffau Aulomatioo". Tel. 251, R. II. - POZOR I Skladlite so nehaji v I, n. I-1
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti alav. obfiinatvu, da aem odprl popolnoma novo pekarno v uHcl Caserma št. llf katera jo preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. NajflnejSe vrsti moke. Prepečencf, sla-Mlce, mrzlo pijače, kakor tudi vino in likerji. Uljudno ae priporoča ALOJZU GULJ, (prej na trgu Caserma),
KAREL DELAMI
po viaokem o. kr. namestniitva
KONGESIJONIRANI ZOBOTEHNIK
Trst, ulica Belvedere št. 4. III. nadstr.
OBDINACLJA od 9 do 1 in od 3 do
Vs	(KOVA KAVARNA)	tTT
' Trj»t, P azza Bsrriora Sottofont&ne ^
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. P.vokmtne pijaće. Hladila vseh vrst. Biljaru i Seifert. Talefen 19 81 Poleg kavarni so nahaja tudi izvrsten
BUFFET,
kjer se proiliyajo mrzla jedila, vino in Drehorjevo pivo. Sprejemajo s« naročili na dom. Prboroča ne aduni
FRANJO ABRAM, lastnik.
m wm	m	s.	-----—1 jm v s	\ A
Ei! Mi!
V Trstu, dne 29. marca 1914.
T „EDINOST" 8t.
S mm VIT
i
priporočljive turdke
lMMHM»fHHH>
Brlvnlcc:
Anton Novak, brivee IX.
vedtre št. 57, >e toplo priporoča cenj. slovtr.skcnui občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM i	*6Ao
k m in ni jlopia laauljarska deta ee is> _ vrlujejo v frizerskemu salonu And. RC.riC.n v Trstu, Acquedotto 20. Jrpadli lasje se kuf ojejo ia izdelujejo se vsakovrstna dela. Dibra ia toi'» , JstreSbe. Ogl. dajte si izlotbe, de se preprl-i*U	1951
Buffet:
se
nmJta ra renjen.*mu oWinit?u Buffet UIUU4 bo v ulici Uhegu itev. b. To-Ćijo fe prvovrstna vine in pivo.	1801
Čevljarji t
Ciljn DiLjA TttST, Ulice Mollno a vanto 11. flMp riniU priporoča svojo delavnico i> prcift.Alnico fievljev. Isdeluje po meri b prodaje po najnižjih cenah,
nciJt-nc čevlje,
MTnilrr
Svoii k 2<WS
filJ knuan9 čevljarnlca t zlato kolajna v UUhnUVallO Genovi. Lfiftaa delavnic«. Sprejem- naročila po meri in popravlja. Cene zinvrne. Joilp Macaiol, ulica Uonti «tv.	1864
V po vi temini albert kaubak na Pro-
ODIIJCIIIHiI peku ne d.bi vsakovrstne čevlje avstrijskih In nemikih tovaron. K o C n o d t 1 p Sprejemajo ae popr.vila. • Izdeluje na naro-ceni . evlje po meri. Će na miaja ae lahk > zamenja
sli . ..-ti. Cene stalna in /iii-rne.	2r>02
Krojači j
Kroiflfair o TVAN ^rl-Can/ i Trst. 0iic»
MIVjaUMM Pa*qnale Revoltella ali Ohiadbc
in Monte It. 27, I. nad., se priporoča cenj. občiaatfa «a vsakovrstna deli. Hilidna postrežba, velika iabM nsinoveilih aogletklh vzorcev. Izdeluje po danajsker Mu_ 73* 3
Mizarji :
Rudolf Kompara
roča emjenemn občin*.vu svojo mizarsko delavnico. IzvrSuje vsa v to «troko spadajoča dela in popravljanj«. Naprti in prospekti na mpolago. Po ielji prihaja tudi na dom	2A3i
Anton Barucca, SES^SfrS
ulica 3. Franceaco d' Assid 2, dvorile.	200»
Mllolnan miEar * u!ici Torouato Tasso • maji/Uli f,0(jH[ Helvedcre) St. 29 s- priporofa slsvnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe h drugo poMitvo.	2005
Žganjarna
Pijačs prve vr»ts.
I.oigia P )forsl» Trit ulici flmlia 507, se priporoča z« obleti ohiik 188?
Razni:
Franc ŽgajnartwtorUoirtaipolie,nik"
_ _	postavljanje pukotov in
odo v vsake vr*te ulica della Tesa it. I i. a.id II.
rst.
IS7I
Razpošiljam
najfinejši oknme k-.injs'«'* klobas^; relikt po 40 v'n Iloch-pritna *nlim I in Raiati U(j p-» K _»70- Uto II. po K -2:10 b,-. M. MOMC, Aiiita pri Ljubljani
PrnHain ftU v 0,>*m	mmi™
I l >rUa|M ksTame, mlekarne in drutf ih-.i obrati, hite. vile Itd. Pojasnila daje K ><vil«, t-i ! varu« q)mo n^ 0 — 11. rt telohi <t ^«■
Mlekarne:
Ujol/A nai",n'eno pr'«tro, čajno maslo I Trde Uličnu grRSk) lfr ,h, dnetni dohodi v mlekarni I.4AK, ulic* del!« Posti 9. — Flijulca .Monte
;iore" ulica Giulis 5. — Sprejemajo se naročila ! (Ziaftn) C'eSko lombir" (mrzla smetana) g imiran in navaden
Stalni krajevni agenti T™., T
! »prejmejo a!i pa rm*tuvijo s sUlmi idačo ta prodsir j v AvHro-Onriki doviljemb srečk. — P .rindSe j M«rkarw, Tirno, Nenress« »t. "»O.	ion
Tollft	kil. Iv iS); 100
tli. K 10'—h ^lok Itd. polica p-> povzetju Antin LINEK Zujnii j (Xiarm) CeSko.
Olje, kis, milo.
FR. BIA66INI,?tst u,ict 18154 5t8' 2
drago.
Protkja olja, kisa, mila
T 3
Papir,
Velika zaloga papirja
vrečic, prodaj« pj EtnerniU ceuah na drobno in de* belo trrdka OA STONE I) >LUVAK, Via lel (Jelši itev. 16 .ex Maram? mi". Lelofon it.	ItJl.i
M^US hrivnirs Vift Belved«ie It. i «9 pri- -
IHLV« Ullvlllttf poroča slavnemu občinstvu. Nnun na1/Q»*nn Udani MaljeviĆ Jurij, bivli pomočnik V. Ojunna. "U¥U
Pekarne:
IfKIP AŽMANN Gteu 5tBV-27-
JUOir	priporoča svojo i ek^ri.0
jšd kranjska kloi^se::
koms»d po 20 do 40 vinarjev raepoUljsn po porzetju od 1U K niprej. Pri večjom naroČilu nec*] noputta. Josip Pri no, gitiiluičar ia izioloialac Klobat — 8e',j Sle.. 23 pri L ubljsni,	('.Si
Stara grška žganjarna ..
odlikovana ■ alate kolajno
7 Trata, Vm	S. Tu se Jo .i	I i
Le llke?jav; *;;ioija.it h-: grUi In frsnc^kl t >1 n k'Anjj<i b^njev^o, kr ; allvovp'! ia bri<i'<i tf'i'. t a.? n r-m. OjueJnirke. Uber gronflli'. '»»V,--^ t apo-'sajJ. Uri** uaast d U Ši|a	t<i?>< <>
\ qut« j auluuojjlli.)	8") l
UdiiEi MaljeviĆ Jurij, bivli pomočnik V. Ojurma.
2006
Čevljarnica „Alla SartoreISa44
T ^ nlica Arcata It v. 6. — Velika izbera obu-'f 5* I obuvala sa pospe lu go-pode. Sprejemajo bo : htcčila ter poprave. Cene zmerne.	1447
Fotografi:
eJr,i|S<||iX| epomini eo artistične fotografije ce ^ajljuilol kristalu, porcelana itd. aa priveakr,
nttfrr- ime kamne In sličim. — Zastopnik veilke^ pudliija a« reprodukcijo arlislićnih fotogiuii] ji OTOVANNI PELIZZAKI, urar, Trst, ulica Kuom 11 »t (palača Halom).
EnJnAnrif« Antona Jerkita naslov: Trst, ulica lUlUslUlU dello Posto Stcv. 10; (lorica, I Jo
(■ pos k a ulica štv. 7
•1144
Olaaovlrjl:
rFQ31 CfllfeiflO ul,CA	13- •■OVKi it
I S P.O OailblUal in trgovina gliiioviijev tu plKniuov. Bturoolilja na vsg krajo. IzvrAnje vsako-■»rMLrt popravljanja. Oel<» zajamčeno. Cene saitrne bvoji k svojim!	Uti
Gorivo.
Rarmr.b (oasledn. Klbsrlč) prlpomča iVd&l v«! lilol\ zHltgo vsak o\rtt»tga ORlja drv in petroleja po niski ceni. Polil ja tudi na dom Trat, nlica 8quero nuo o 15, le.'efo i 'J243 4052)
Gostilne:
Matija
BUlić P1^010^ cenj' občinstvu evo«
jo gostilno aAi buoni amiel" v Trstu, ulica Beivedere Btev. 39, točilnioo vina io piva v Trstu, i ulici Beuvenutu Celini It. 1, ga stilno n Al buou Almiaaan" v Bojanu, ul. Montoraino Ktev. 3, talilnico viaa v Barkovljah (Bovedo), nl:c« Peratolo itev. 342 (bila Ščuka). Toči ae prvovrstn i dnlm&timko črno, belo in opolo vino is Omiia In pivo.
Gostilna Toraažič fl
najb >'jSo vipavsko, istrsko in dalmatiosko vino pj najmijih cenan in Drenerjevo pivo. — Vedno rveia kuhinja. P e g a n L e a n r, e r, voditelj.	2703
Pv-inr maA(hm cenjenemu občinstvo erojo go-r?ipiirOOttm ntilno-buffet. Točim prvovrstno I>reberjiTO pivo na pipo, brez aparata i i vsakovrstno vino. — Trat, Gum po Han Giacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. Lastnik Ludvik Tominec. 1802
Gostilna ,Alla Civotta vecchia,
Trst, nlica Valdlrivo Itv. 27, ae priporoča za obtlea oblik. Domača kuhinji. Vsakovrstna vina in Dre-betjevo pivo prva vrate, Lastnik Matej M e a c h l k.
1981
Ante Lisica« Trst SiSTsT."!
loga vina a pridruženo gostilno. — Vino is Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Do nadoni Itv. 2 ta v ulici Canpo ti. Glaeoiao it. iS, v lateri se ptodaja tudi dalmatinaki tropinovec, li ketji ter vermout In mareala na drobno. V vseh gostilnah ae prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter pivo«tatno pivo. Gene smerne. • Priporoča ae za obfltn obisk.	2799
Gostilna F. Strancar
poboljša vina. Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina. Dreherjevo pivo prve vrste. Cenjenim krčmarjem in odjemalcem na d belo dostsv, jam vino poljnbno na kolodvor, ali pa na dotn. 2a pristuost jamčim. Dnevne cene tiynižje. 2844
Konsumno društvo v Lonjerju
fe priforeča Blavnemu cbfinstvu za cb leu obisk, *fr toči tamo domtče vino prve vrste.	2039
Kleparji
Lozer Ivan, klepar
:: priporoča cenj občinstvu Hvoj-dclB^nico s pr' dajo vsakovrstnih sleparskih izdel kj\, Izvrluje vtr.Vo naročilo in popravo v delavnici Kil itvin j j zmtrn h cerab. Ulica Sette Foi tane St bvoji k svojim 1	244
M.
ulj-idi) priporoča shvn c»blinst»u Andrej Novak. Tnt, «7. M. M. zgornja 33, hiš.i '.relevič — Najfinejla mo'ta. - '".»rejema - eetvo	2i2fl
Pohištvo i
Pllli$tlftt ln	po it *nirn nf»-
r^lRldlVU klh cem't. kntvre a n na dobi dru&Je. Spulao h bo tu r v^orratniita /oaa, reraun itd 380 kron naprsj. Jedilne sobe od 440 kron nnprej. hov. t biftu 8. PROD, al. Sqncro vnova 7, L nvtntr. nt stran ' poSt f palnfiti. Po rfoiforof 1 o/if/tonfe plzdsrftit*. ______________________ Ut>3
Prodajalna j^stvi.i:
tfat i/fi v'iiJns Ttili	Pontemrso '.
tfU. nrsUFti!« Trgovina ief.vin in !ro> • nijiilna^a blaga, ipocijsl teta: prUtuo čajno m. »I* kranj^k? tbhssB it IH-s •• t 3tf"iinp. — 7,o ;Vi"s, oW*r *" uri-inr^a <»!.»>' f •, .j TIJ..J >v!'a '
Čistilo za čevlje
parkete In kovlnr -m O a z z o 1 i A C >m|i, Via Oarpison 2. Teltfon 1-i-lH. Odlikovan« trz*skt tovarna.	2114
TOVARN* uuoovit hat/rhi»r voouAaauot
illl.N «it»u'«c
DONA J ir
MrilEt! ^AMTCUaif^^
IKjSttJaM
Ula^n izislopitv . it talj^i V. JAVACH in Jfug. - rftiT,	I\>stc 5tr, 4.

S i t' r o ■ Thy m o I - ma zi I o v i
itkodb«
np^llb« Ul>f.t S
r	*	—	v _
tUlik« poikmlbn r«n»), urin. „ „„ „,„.
$ _
!/ Sidro-Liniment.
r [
----v»
(.J, ..Iti
coriipos.	«
lllcr.	I
Kal mc.-::lo - i sl'Jro-r2lu-Expellcr.
bclttln« o'i;l'.Jc:o	r« J-T-Mi r r iumAlu -r«
tr|»- ;• i>i> uilih, i' 1 —	H - i>' ' »i 7 -
5Ifira-l\s!:asr.lMl-2BliiBMIiiM3r4
lin malokrvnost Ir. I!' t. f i* • 8<*VI«tiir« K 1 «
Mss.Hf.il n.ijboljšo in najbolj ra/Sirjeno srcl-f)llUlllllU stvo za unifonj« itfttio, 1'rodija
po v>;h mirodllnicah. Zaloga n j a r, Via Ferriera 37, I. n.
v Ti
stu : M. S k r i -214-*
*4ova trgovina iuianijal in
Trat P>azza Oa'urma Itv. 5. H >.;ata izbora kave, r./.a, mja itd. RuspoMJn tuli ua deiei i m a dum - Zr obilen obMz is p,*ii »nI 4 lastnik FltANJO MILLO.VII*.	' 233
Restavracije.
Restavracija „Al a Stadons4
TRST, Trg pred južnim koloiv.irom — Najug »1 rej^a rentavrscija za potnika ln za uioSč.ne, ker jc i blilit.i juine/B kolodvora kraj javnega vru iu Bj se uil*a po Isti uu n'^irn^m prostoru pod noi' »t s7ei srak. — T01M se i-vrsuio pivo in vino I. vMt-* Izborno brilko vtno. Furlansko in istrsko za do-a po 9fi stot. liter. DomaČa kubi'ija. Ceno /merne. • Laitulk Anton A n J r i j n u č i č, bivSi vm.ir H> teia Balkan.	1125
F, Pcrtoi
Trst, ulica Canerma li
tik LJub'jinske krtd tie banke
•i
t-V D.,h, «• lioro v v*«kt *|iul«i.i »li p« Jlfr. ~jjk
Dr. Iiicktir-|ivi apotek i „pri iljtiir. len;".
IHiabsthslrassf 5.	J
I',,' -"■■>>—	___—»tfSi ia-^—JO
ČEVLJARNSCA
Leonardo Uem+a
Tnt, u! del e Acque 4.
Vel k a izbera moških, ženskih, 'otroških čjvije/,
NaroČila Iti popravilu po zmernih cenafi.
A JSh^Jia'BUJ H® ki nimiijo zadosti mlako Amm A	5fA da bi lahko rodde lastne
otroke, naj rabijo
najboljšo mokn.da pomnožijo in ojači.'o lastno mloko
Šivilje.
APtt£*ES> Trst, VI« B*rriera v. , ni^uLf y 13. Damska krOjačolca. Iz iti i', v&ikovrdtne obleke po fligleUca m /iRiiCOlk.i kroju, plesne obleke, obleke za porote, bluz« c gledalUč« itd. Cene intra«.
Tapetanke deia/niče.
Ta not are k i ifl pi»pw*i moj«Hr D.-igotii
lajlUUrSKI p,Ci Tnt, Via Mjlin g/nln »I se priporoča renj. o>člaat'U	^».^l)
Z*log& v lakarul „3-^.LENO",
Trat, V U S. Olllco.
Cena cosameznl škatljl K 2 50.
Budolf Bonnas ^ n fi
poraća csajsasmu oi»>}|»iatvu tvojo TAPE-TAESKO DELAVNICO, z^riuja v»a
kovrstna fina lu n&vadaa dela, ki spntiajo v to itroko. Delo eoiidao. C»os zmerna. 1H03
Restavracija FINDING
Tnt, vh Ctlsfit 11
Vtako fl*4e)le b frazalk
PLES
Vetflf 50 »tetlsk, po a M i tat. K eieea evlra aestas ribe
Trgovine a prckajenlm mesom Prodajalna svinjina >la Cuseruia 13.
Prodaja te uvele in vBRkovrstno prekajeno uteso ka kor tudi vsi»k ivMtnt ktoba.e, sir in salam. Pripu-rjia se sa obilen _obisk Kar 1 Pulpan. 2518
^iitn^n^tint ceajeuemuoođinnvustoj bufftu m(iuruudlll Toiiin prvovrstno DreborjTf pivo na pip.-, brez npama, iu viskovrstneita Trat, ulica li&niU ite/. 24, masproti museia lievi: uila)	Uabtjkt J08IP TOMAglfl
VcSčatie.
Jernaj Kopač-Gmca
Voščene sveče in tned.
ul. Sv Antona it)r. 2.
2>JJ5
Žcleznlne:
Medena obešala .'ViSSuf'.,5^
rane in iz aluminija, ledeni predmni in išbzaine zs domačo uporab i, po cb jhii, du s; ni bati tonk j-rencu — Obrnite se sdoio dj Umberto Os«;*, u li: t. Cimerma Ktv. 14.	1042
VilntlioM telez i, itsre r.i .-ia« : Aston Csraei i IVUjJUJUm Trat. ulio« Oira ■> 14
18(15
ieheidlat
zobotebuik =
!.£3 Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—J ln $d 3—6.
Trst, Hazsii C. 6oldi>B! St, 5 D.
Žgan jar ne:
Jtlntfltl T<lt*lf	«lovonaka fgmjarna ii
1	taluga lik'-rjev, v kateri ur
dobe vsakovrstni likerji, „c nabaja v bli£ ui „Na rodnega doma* v Trstu, ui. Carlo Obe;.:« 10, v. gs-ul Cedila. Edina inloga dalmationkoifa troplutv ■■ •"b ItHipc ftitfn tudi na ueieio.	lto'2
ODLIKOVANA
tržaška čevljarna
Trst, ulica G'osuć Carducci 21. Izbera obuvali vsake vrste, najboljih tu in inozemskih tcaren po najzmtr-nejših cenah. Blago irve vrste. Moderne oblike. Deio solidno in perfektno
.____r i
Žganjspna
F. Pečenko
se je zopet odprla
y ul Suaia Beivedere it I
(r:>rlhod iz ulice Mlramar).
Priporoča >voji!« otarim obiskovalce« ia obenem j.itijeritnna obfiiiiHtvu.
J dobroznanl mos -jci
Ti^t - tirrlflra le-rliii l. 9
Telefon lit. C6—Vi
'3o prodala vedno prvovrstna goveje, telečjo in ki Strunovo. JančJe ln kokošje meso.
Ob t: Kuhanie govejih vamp, /.uloga suliih (•8oijen:h črev in sličnih izdelkov, Postreiba tudi na dom. — Cene zmern«
FR. P. ZAJEC
LleMjaaa, Start l»l{
Izpraftpnl optik SpcaljtliM aa efelSta MpaMka. taloga t»>
■iMserov^ kvojMt^K
UMia delavaisa s efak-ttftnla ehratoa.
BF1"
Trgovina jestvln In tm kolonijalnoga blaga h
3van Žnidarčič
Trut, ulica Bolvedere At«v. 10.
w PrlporoOa ae oenjenemu oodlnetvu O /a obilen oblak. Pottreibu tudi na dom in so razpotllja itlago so po*tl.
Ustnica QeK. Žnldorčlč
11'oKor!
IJudaka searas
BOGOMIL PIMO
Trat, allca Vtacenso BellinJ »L U Umna HKn n. mm uiuij
BuffAt ir,bor ar, ver lile, •rratalk verllle, aliaaeT, pr-itauov, tapoitale 1M.
EookurenAne tene,
Opoldne in :većer abonemont. Zetit ugodno. Izbornu ku hlnja in Budjejevjćko pi\o (brez glavobola). Zmerne cenB.
rt£SrAwrtACIJA-HOTEL BALKANgjgg^
Stran VIII.'
EDIK09T" It. 56.
V Trstu dne 20 marca 1014!
nenti, kot takozvani samostojni kandi-datje s pomočjo struje dr. Oregorčiča.
V	Trstu so sicer pristaši S. L. S. tudi že poizkušali sejati razdor, no, dosedaj nastopajo Slovenci pri volitvah Se enotno.
Drugod na Slovenskem pa le boj med takozvanlmi klerikalci in liberalci brezobziren in skrajno oduren. Niti v najvažnejših narodnih vprašanjih ni več skupnega, da, niti paralelnega nastopa. Razdor se je zanesel tudi v strogo kulturna, pevska in literarna, in celo v obrambena društva. Proti šolski družbi sv. Cirila in Metoda, v kateri so duhovniki in posvetnjaki dolgo Oasa skupa] delovali, je postavila slovenska ljudska stranka društvo »Slovenska straža«. Sedaj imamo že katoliška in napredna učiteljska društva, »Sokole« in iOrle«; celo ognjegasna društva se delijo v katoliška in napredna in le katoliška dobivajo podporo od deželnega odbora.
Ob strankarskih razmerah, kakor sem jih prej popisal, gine zanimanje za skupne narodne interese. Mnogokrat se ne vprašuje, ali kaka stvar koristi narodu, temveč se vprašuje le. ali koristi stranki? Tudi o enotnem narodnem programu ni več go- j vora.
Katoliška stranka se je 1. 1898. udeležila ' zborovanja hrvaške stranke prava in se izrekla za njen program. Od takrat, zlasti i a v zadnjih letih, so se večkrat vršila skupna posvetovanja slovenske ljudske in hrvaške stranke prava.
Zraven iti proti tema dvema strankama obstoji tudi socijalno demokratična, kipa ne igra v političnem življenju posebno važne uloge. Slovenske dežele imajo skoraj izključno agraren značaj. Industrijalizacija je šele v začetkih. Kjer pa je že več industrije, kakor v Trstu, ne dopuščajo narodnostni boji, ki izvirajo v teh krajih tudi1 lz gospodarskih nasprotstev, organizacije na internucijonalni podlagi.
Prve začetke socialističnega gibanja je zasledovati v 80 letih. V Ljubljani je začel izhajati »Ljudski glas«, v Trstu »Delavski list . L 18%. se jc ustanovila jugoslovanska socijalnodemokratična stranka, ki je začela izdajati list »Rdeči Prapor«; sedaj ra izdaja »Zarjo«. Vrhu tega izhaja nekaj strokovnih listov iu socijalna revija »Naši zapiski«.
V	narodnem oziru stoji stranka seveda na stališču uacijonalne avtonomije v Ren-nerjevem smislu in se čuti poklicana potom socijalizma rešiti tudi jugoslovanski
problem.
V	praksi pa je stranka odvisna od nem
niti enega lastnega denarnega zavoda. Tistega leta je bila ustanovljena Tržaška Posojilnica in Hranilnica, ki ima danes 10,000.060 K vlog ia približno 670.000 K reservnega zaklada. Razun tega obstoji še 9 večjih ali manjših posojilnic, od katerih ima I. 1906. ustanovljena Trgovsko-obrtna zadruga 1.600.000 K vlog in 84.000 K reservnega zaklada.
Omenjam nadalje »Jadransko banko« z akcijskim kapitalom 8 milijonov kron, podružnico Ljubljanske Kreditne banke in lani ustanovljeno regulativno hranilnico. Vrhu tega imamo veliko število konsum-nih in gospodarskih društev, zavarovalnice za govejo živino, ribiško zadrugo, tiskarsko zadrugo, stanovanjsko zadrugo' i. t. d.
Ako pojde gospodarski razvoj Sloveti-' cev v Trstu v sedanji smeri naprej, In ako j se posreči ohraniti tudi enoten politični nastop, ne bomo več čitali »Trst v Italiji«, kakor to večkrat čitamo, temveč »Trst v Sloveniji«, kamor tudi v resnici spada po svoji geografični legi iu po svojih gospo- [ darskih interesih.
Sploh moramo poudarjati, da je gospodarski razvoj na podlagi zadružništva v vseh slovenskih deželah v marsikakem oziru paralizira! nesrečne posledice politične odvisnosti in strankarske razcepljenosti.
Ta precej dobra gospodarska podlaga nam daje tudi upanje, da slovenski narod vkljub vsem težavam in vsem pritiskom od severa in juga ohrani lepe slovenske dežele tudi v prihodnje Slovenstvu in da ne bo več tako nepripravljen, kakor leta 1848. in 1867., ako nastanejo v Avstro-ogrski monarhiji novi preobrati.
Strojna tovarna KOnigsfeld - Brnoj
tovarna strojev in železniških vozov d. d. v Simmeringu prej H. D. Schmid I
_ffinigsfsld pri gras_
Stroji za Izdelovanje leda in hlada
po zistema UNDE (z amonijakom) (čez 8400 naprav) in zisfem z oglj. kislino Zfl MALI IN UEL1K1 OBRAT
Parni slroji, parni kotli, sesalke, motorit-cestni valjarji in stroji za obdelovanje lesa	i
Zahtevajte prospekt km. 7.	J
Zapomnita si!!
1. Emulzija Scott je edina emulzija iz ribjega jetrnega olja, ki je izdelana po Scott-ovem načinu, in katera gleda ponosno na 40 letni obstanek pola uspehov.
a. Emulzija Scott je napravljena tamo iz najfinejšega jetrnega olja lofodskih polenovk in iz drugih prvovrstnih snovi. lata je tedaj stalnega okusa in uspeha,
3.	Emulzija Scott iz ribjega jetrnega olja je okusno in lahko prebavno krepilo, kij pospefiuje alaat in dosega ravnotake uspehe' pri otrocih kakor pri odraslih.
4.	Emulzija Scott
PATENTNI URAD Dr. ing. vit. Gino Dompierija
TR8T - ULICA MERCATO VECCHIO I - Tal. 440.
imammmmmammmmmmmmmmmm^^mmmmmmmmmmmmm^mmamf^
Srribtu, httanotekaifu ter ztnljmtrsb pisma
3ng. J. Skoberne S 3ng. 9. gustinčic
trst
..
■Hči Kova štev. 32
. . • .
Zrst
vseh lekarnah Kron 2*fi0. Ako ae polije 50 vinarjev v znamkah tvrdki „Scott A B)wna Q. m. b. H. 111., Dnuaj ter aa ob tej priliki sklicuje na ta oglaa, polijemo potom ene lekarna, in sicer samo enurat, steklenico emulilie .Scott" u poskoinjo.	(5)
Vlliag. tUlu.,.. idr..
4u» i. fi»u a- sc.»<»
».MltlillO
olje za sluh
kiU. In List' ^il« ...lila
Mt.*M«!ilta.l«J| HtfMk.NlMM
tali .ko j« I. u.tv»n. Hc.kta.ta. .UM K 4 -
■ .*«l»lllOB U .JMfftbi,
Dobi., n lun .
„LEKARNI IAMETTI Tr«t, VU Muait Ur. t
i 4. emulzija scott se ohranja neizpre*
""T.1"	™ »v...- menjjiva ter je ravnotako uspešna poleti
tke centrale na Dunaju; na Štajerskem In ]ca|I0r poz]-mj
Koroškem celo od nemških deželnih or-j Kupite'torej vedno in edino le „Emul-
laul/acl}.	zijo Scott" in nobene druge.
V Ljubljani ni mogla, vkljub proporcijo-, CeM	9tek|enici k,
se dobiva v
kalnemu zistemu, spraviti v mestni svet ......
več nego enega samega zastopnika, sicer pa nima niti enega deželnega in tudi nobenega državnega poslanca. V državnem zboru se je konstituiral enoten hrvatsko-slovcnski klub; no, očividno ne grč pri tem za dosego kakih izpreincmb v dr-Žavnopravnctn oziru, temveč za ustanovitev kolikor mogoče enotne katoliške stranke za vse jugoslovanske dežele in izlasti tudi za katoliško propagando v Bosni in Hercegovini. Vslcd tega Je prišlo v hrvaški stranki prava do krize. Toliko v Dalmaciji, kolikor na Hrvaškem so se ločili napredni elementi od klerikalnih.
Ne iako jasne so državnopravne želje naprednih strank.
.Vprašanje zedinjene Slovenije ventilira se Se včasih, pa vendar le bolj akademič-no; mnogokrat se govori o združitvi vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov v eno administrativno skupino; tudi ilirska ideja, to Je kulturclna združitev vseh Jugoslovanov na podlagi hrvaško-srbskega jezika, sc v novejšem času zopet živahneje ventilira; vendar, izvzemši nekaj poizkusov v tej smeri na literarnem polju, se ni i t resnejšimi sredstvi delovalo na omenje- i no združitev; saj ni prišlo uiti še do usta- j novitve enotne napredne stranke za vse Slovenske dežele.
Celokupna slika o političnih razmerah slovenskega naroda je torej malo razve-leljiva. Na severu nevzdržna germanizacija — na Štajerskem raste število Slovencev komaj za 1% v 10 letih, na Koroškem pa se zmanjšuje njihovo število .vsakih 10 let za 10.000 — med slovenski-aii strankami boj na nož brez ozira na na-rodue interese, gospodarska in številna jnoč tujelezičnih mest na slovenskem ozemlju raste v geometrični progresiji, kmetsko slovensko prebivalstvo pa se trumoma izseljuje v Ameriko!
Le na jugu slovenskega ozemlja je opažati veselejša znamenja narodnega razvo-|a v gospodarskem in političnem oziru.
Na Goriškem in v Istri napredujejo Slovenci številno in teritorijalno zlasti pa raste njihova gospodarska moč v Trstu.
Do i. 1891. niso imeli Slovenci v Trstu
K7 *sz i *š
S.2 < ''
Dobiva so ▼ vseh traalklh lekarnah
B Umetna - lotofirallCnK B
■ Tr*»ullea ffftollA Trat- ulic* ■
Rivo it 4* BlBIJK Rivo It. 41 ■ B (pfcUtia) •• pri Sv. Jakobu -- (pritličje) B
bnta). tak« fMpfrtUno 4*1), kitei Mil rai|M», pvir.ik«, .»■ M)Hl lakailt, p«rr.Un<k» pl M« H fMk.mtM tpM.lt* IU. I Id.
Posebnost: Povečanj« vsaka fotografija
Ul iMmmI untilkn tal. ]lh U*tHH m
t.11 mMj »MM
Proti nervoznosti, telesni Šibkosti (v konva-lescenci, pri kroničnem pomanjkanja slasti) je najboljše redilo
IieciKrafoi)
Isto se je izkazalo nspeSno (glasom kliničnih ■pričeval), ker vBebnje tudi lecithln in druge redilne snovi) tudi v slučaju Hachitis (angleška bolezen. — V slučajih nevrastenije, nevrasteničnega glavobola, nespečnosti, epilepsije, deluje izboruo
BROM - LECIKRATON.
V	slučajih malokrvnosti
ŽELEZNATI LECIKRATON
pri py učnih boleznih pa
OUAJACOL — LECIKRATON
za Asthma in kožne bolezni
JOD LECIKRATON.
V	prahu po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 v tabletah po 25 tn 50 kom. K150 - K H 60 Stavna zalega LEkARNA PIZZUL ClGNOLA Trst iaraa 14 (Palača Trsvss). - Telefon 2724.
Josip Waldner
Velika zaloga tu in inozemskih rimes ln trdega lesa Trst - via Media št. 3 - Trst
Urlika zaloga olja, kisa in mila
Piefro De Maffia
Trst, via Giulia 72
(nasproti Dreherjeve pivovarne)
fino namizno olje po 88 vin. in vtž.
iBK UPostrežba na dom.
rambois
izboren sirup, nastavljen po K 1-60 liter. Pristna namizna vina za družino; viški opolo, bel in črn, istrsko, furlansko in terau. Izborno in zajamčeno peneče vino. 81adki refošk. Asti in šampanjec. Bogata zaloga buteljk in dezertnib vin, likerjev, grenčice in žganja ponuja in sprejema naročila tvrdka
E. Jdksv, Trst nLAcepe-doM Telefon 236 R. 8.
Ceniki na zahtevo zastor j.
Kotla velika trtoolna o Sežani
Cenjenemu občinstvu ▼ Sežani in okolici naznanjam, da sem odprl v Sežani h§tv, 191 pri glavni cesti blizu cerkve
monnfoktiirno trgovino
z railičnim blagom; v zalogi imam belo tkanino, platno, kotenino, iifon, barhent. ilanelo, cefir in saten, nogovice, dežnike, vsakovrstno galanterijsko blago itd, — Cenjeno občinstvo opozarjam na mrtvakke potrebščine: krste, vence, sveče, preproge itd. sploh vse uirlifike oprave. Po dogovoru pripetem p. n. odjemalcem te potrebščine tudi na dom. • Nizka cene In toCna postrežba Za obilna naročila se priporoča FRANC REBEC, trgovec,
Austro-Američana
: brza mia z Ameriko.	:
BLIŽNJI ODHODI IZ TRSTA i
FllfiFNIA" L aPrila do Patrasa> Almerijo-Las Palmas, Rio Sautos ;;uuubinn Montevideo in Buenos Aires.
il
OCEANIA

4. aprila do New-Yorka.
Največji Jtonfort^ Električna'razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za lnfomiacye o prodni pravoznih listkov I., U. ia razreda toliko za Ameiiko, kolikor » Patras, Palermo, Cadi* in Las Palm m obrniti ee ie na Urad ia petnlke v Trstu, ulioa Mclln plooala it. 2, za tovor in blago pa pri 6. Tarabeobls k C a, Trst, utloa Psnterass« it 3, I. n.
ALLA CITTA Dl LONDRA
Trst, ulica dalle Poste it. 5 - IVO KROŠEL . (prej M. Salarinl) rs™j.m:N-	^sfo: Svoil
Okusna izbira pomladanskih oblek od na* vadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač-niča. Elegunton kroj po nizkih in poštenih
V Tritu, dne 20. marca 1914.
EDINOST" It. 56.
Biran
0 sodelovanju mladine v lovnem življemu.
T.
■'.4 <1
\ zadnjih časih se je toliko govorilo in i azrovijalo o vzrokih, zaradi katerih se naši *nladina v svoji celoti vzdržuje vsake^ sodelovanja z ljudmi, ki stojijo na čelu narodne stranke; toliko se je govorilo (■ obžalovanja vredni indiferentnosti, ki jo -\ažc naša mladina zlasti napram delovanju stranke; toliko se je govorilo, da ie neobhodno potrebno zbuditi miadino iz tiste dremajoče obče indolence, v katero je vc.inoma padla; da je treba »organizirali :i oživljati to mladino in jo bodriti, da b se zanimala za politično-socijalne doživljaje naroda; toliko se je govorilo o načinu njene vzgoje, da hočem skušati tudi 'az priti v okom temu delikatnemu in težkemu problemu, ki je v resnici ne le velike, ampak tudi odločujoče važnosti za nadaljnji srečni in normalni razvoj javnega narodnega življenja, za srečno, krepko bodočnost. Jaz gotovo ne morem pisati kakor kak Rousscau ali Smiles, da bi uspešno govoril o tako kompliciranem in riskiranem vprašanju, kakršno sc nam prikazuje moralna vzgoja mladine. Hoče-m pa, četudi le v malih, a iskrenih vrsticah, pomagati naši pravični, težki stvari, sledeči glasu dolžnosti. Radi tega. naj čitatelji ne gledajo na obliko in stil tega 'Malega spisa, kolikor na vsebino, na bistvo* ker sem uverjen, da tudi iz te revni in preproste vsebine bi mogli naši mj{;(ii'.iičl Crpiti kakega koristnega nauka.
"Ct se starejši pritožujejo na račun mladine. da je indolentna, da ne posveča narodni službi niti trohice lastnih moči, da rajši preživlja večere po kavarnah, go-stilmri in drugih zabaviščih, imajo deloma prav. Ce se z druge strani mladi pritožujejo. da so stari sebičneži, konservativci, radi pomanjkanja energije in vpogleda nesposobni za vodstvo javnih narodnih j dogodkov, in da bi morali torej starejši odstf piti mesto mlajšim, — je to absurdno, ako imajo take pritožbe veljati, za vse starejše, ki imajo v rokah usodo nar' dovo. je pa tudi deloma upravičeno, > ak( mislijo samo na potrebo, da se od časa do časa stranka osveža potom delnega nadomeščanja starih moči z mladimi; ker, da se ohrani trajen ugled stranke, da tnore vedno uspešno izvajati in dopolnjevati program, je resnično potrebno, da se stranka osveža in da, kolikor jc to možno v skladu s temeljnimi načeli strarke same, modificira program, v kolikor to neprestani napredek časov in prihajanje novih idej in problemov, — zlasti če ima ta stranka v svojem programu čisto, idealno nalogo: braniti narod in ga d višati k boljši usodi.	i
To morajo želeti stari sami, in jaz ne verjamem, da so taki sebičneži, da bi mo-% gli (Ubijati iz enostavne častihlepnosti, da bi smatrali stranko za svoj monopol! V, tem oziru je obtožba mladih neuteme-' Ijena. A tudi, če bi bila utemeljena, nika-. kor ne upravičuje obžalovanja vrednega indiicrentizma in letargije mladih! — Ravno iz vrst tega dnevnika se je že neštetokrat brezuspešno apeliralo na mladine, naj sodeluje pri stranki, pri njenem razvoju in pri izpolnjevanju njenega programa; in tudi na shodu v »Narodnem doinu« se je dr. Wilfan z grenkimi besedami dotaknil indolence mladine.
Resnici na ljubo, ta naša mladina je skušala Že večkrat, da bi se »organizirala". toda delala je to pod vodstvom ljudi brez pomišljanja, polnih sovraštva do vodij narodne stranke in polnih zaničevanja za strankino delovanje, ljudi, ki so skušali organizirati mladino, ne v svrho pouka in moralne povzdige, temveč, da jo odtuje narodni stranki, da ji odjemijejo ljubezen in zaupanje do strankinih voditeljev, tistih, ki so se leta in leta bojevali in se še neumorno in nesebično bojujejo za dobrobit naroda. Učijo sovraštvo in zaničevanje do stranke, ki kraj vsem morebitnim pogreškom, izkazuje v dolgi dobi svojega obstoja več uspehov, nego porazov; ki se ni nikoli klonila, niti v najtemnejših. najžalostnejših dnevih zgodovine tržaških Slovencev; ki se, dasi ni nepogrešljiva, kakor nobena druga stranka, vendar ni nikoli omadeževala z dejanji tako, da bi bilo tako ogorčenje proti njej upravičeno. Za stranko, katere voditelji niso nikoli prevarili zaupanja, stavljenega vanje od njenih pripadnikov. Tisti, ki jim ie bilo doslej poverjeno vodstvo stranke, več ali manje sposobni, so bili vsaj lojalni, pošteni, voljni izvrševati kolikor le možno visoko misijo, tako važno, kakor jo •ma vodstvo narodne stranke v Trstu. Pustimo človeške slabosti — ali nikdo ni mogel dosedaj upravičeno dolžiti naših Prvakov nepoštenosti, nikdo jim ne more očitati, da so dajali povoda za konflikte s kazenskim zakonikom iz vzrokov, ki bi mogli zmanjšati prestiž in moralno čistost stranke. Čast in ponos nas tržaških Slo-venccv obstojita ravno v tem, da le bila narodna stranka vsikdar poštena. In poštenost stranke, oziroma njenih voditeljev, tvori trdno temeljno podlago za njen nadaljni razvoj. Sicer pa je poštenost in
in inteligentnost strankinih voditeljev že
obrodila svoje sadove; kakor je bila prej stranka lokalizirana na Trst in okolico, tako se je zdaj razširila tudi na Kras in na Goriško in v širšem smislu tudi na Istro. Kajti vse tiste, ki skušajo zavijati fakta in maskirati resnico, treba opozarjati, da sijajne zmage samostojnih na (ioriškem so bile izvojevane tudi v imenu programa tržaške stranke. Ker to je stranka narodne obrambe in kot taka pristopna vsem! Stranka narodne obrambe je več nego stranka, je ideal!!
Tako dolgo, dokler naše avstrijske jugoslovanske dežele ne bodo zedinjene in politično avtonomne, smatram jaz pripadanje k stranki, ki ni stranka narodne obrambe, za obžalovanja vredno in kot simptom politične omejenosti, nezadostnega spoznavanja javnih dogodkov in zgodovine ter pomanjkljive narodne zavednosti.
Res je, da mladina ima vso pravico do aktivnega udeleževanja na javnem življenju, da je sodelovanje mladine potrebno za ohranitev živega iu krepkega narodnega gibanja, ker mladina je tista, ki tvori bistveni del naroda, ki ga opaja z novim življenjem, in ga usposoblja, da sc obnavlja od roda do roda; res jc, da tudi mladina ima pravico zanimati se za »politiko . toda ta mladina mora biti telesno zdrava in duševno jaka, srčna, inteligentna in podjetna, mora biti dobro pri-prpravljcna in popolnoma svesta si visoke misije, ki jo jej morajo zaupati od časa do časa starejši, bodi radi sile dogodkov, bodi ker jim narava ne dovoljuje več nositi vsega težkega bremena javnih stvari. Zato pa, gorje narodu, čigar mladina bi bila indolentna, duševno pokvarjena, indiferentna za življenje narodovo!
Preden sc mladina politično -organizira«, treba jej vzgoje iu moralične povzdige. Smešno je »politizirati«, ko se radi nepoznana zgodovine ne pozna zgodovinskega pomena politike. Poznavanje zgodovine, domaČe In splošne, je tisto, kar največ odpira oči mladini. To poznavanje jej vceplja ljubezen in zanimanje za razne literature, jo napolnjuje z občudovanjem dejanj, izvršenih od raznih velikih zgodovinskih oseb, katerih primer jo bodri k posnemanju; brezkončni so primeri, ki sc javljajo mladeniču, ko čita zgodovino raznih narodov, plemenitih in velikodušnih ljudi, ki so vse svoje življenje posvečali rešitvi domovine in njeni veličini. Pomen besed »domovina«, »narod«, narodna politika«, sc Izpoznava šele z učenjem zgodovine, da začenjamo globoko, Iskreno in s prepričanjem ljubiti svojo domovino, svoj narod. Le tako se lahko primerja lastni, mali in skromni narod s slavo, veličino in močjo drugih narodov. Iz tega primerjanja pa se poraja želja po dviganju svojega naroda do višine drugih.
Inteligentnemu mladeniču, naj bo uradnik ali delavec, je v domovinsko dolžnost, da posveča vsak dafi vsaj eno uro čitanju zgodovine in resnih, vzvišenih in treznih knjig, ne pa ničvrednih in tendencijoznih »zgodovinskih« romanov. Izgovor, da radi prevelike zaposlenosti ni ne časa ne volje do čitanja, je neutemeljen; jaz sem več let križaril morje v raznih smerćh, opravljajoč pohlevno, težko delo mornarja, in vendar sem našel vsak dan nekaj časa za čitanje poučnih knjig in se nisem počutil radi tega bolj truden. Sicer je škoda, da imamo malo prevodov iz raznih literatur. Pred časom sem čital v tem listu o priliki komentiranja Sem Benellijevega prevoda »Ljubezen Treh kraljev« upravičene pritožbe radi pomanjkanja prevodov dobrih tujih del. Kako malo so poznane pri nas italijanska, francoska, angleška, norveška literatura itd.! Angleška literatura n. pr. vsebuje glede vzgoje mladine neprecenljive zaklade. Zadostuje citirati: Macaula.v, Emerson, Smiles, Carlyle. — Kdor ima srečo, da čita dela teh slavnih mož, se mora čutiti moralno dvignjen, duševno plemenitejši, mora čutiti vročo, brezmejno ljubezen za svoj rod iu zanimanje za njegovo usodo. Vse, kar je lepo in veliko, mora imeti zanj privlačno silo. Pri nas n. pr. Rousseau ali Victor Hugo nista znana, ali pa le malo. In vendar sta ta dva pisala ravno za mladino, in čitanje njunih spisov pušča nepozabne sledi v srcih mladeničev. Toda, mi nimamo nobenega prevoda gorinavedeuili velikanov, in zato jih je med jugoslovansko mladino le malo, ki jih pozna. Pa da bi jih čitali vsaj tisti, ki znajo nemški!
P <0
F \>
k
M. Aite nasledniki
Trst ulica Nuova 36—38.
Priporočita cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnoga ba|ga za zimsko sezono po mjnižiih cenah, da se ni bali največje konkurence. — Se priporočata kot Slovenca
O. Milič F. Suimtlj.
1
i
a
Vtkotlav Švapl • v Tritu, ulica BiuTia it ■
pvtporofe alavaam oMiastvu tvojo
ftoolno lestuts b kolonUalneta Noto.
ta u detel) m poti vodatvoa gmp. JakobaMuabiAa - porini« anak® dobio iL oMInstv* a blagom pm ▼»«• Is po »marali osaak. — — lilogi otrobov, fcorvM U Mkl.
■■ ■ PRODAJA NA DROBIO Dt MA DEBELO. -
Priporoča tudi (tvojo prvo in staro trgovino jeatvlo ? ulici Farneto 10.
Ili togo rta« • dobro pouui od Blovsnotv ? Trsio, t okolici In
ti*
J)urjava <S Qo. Jrsi Lii
■za Pontcrosso 2
Specijaliteta: ANGLEŠKI KOSTUMI IN /'LASCI
po meri. •- Elegantno <lelo. — Cene zmerne. — Najfinejše reference tu- in v inozemstvu. — VELIKA IZBERA SUKNA IN NOVOSTI Z/l DAME IN GOSPODE.
Pomladanska sezona-poslavUa frizura u popolno veljavo.
Vsled tega jc velike važnosti za vsako damo, da si ogleda novosti tvrdkc
T. SEIBERT
COIFFEUR DE DAHES
Trst Corso 37, polunodst, Telefon 1792
BREZPLAČNE POSKUŠNJE.
Slike in natančna pojasnita se dobijo v mojem novem ceniku, katerega pošljem na zahtevo vedno
brezplofno tudi no deželo.
IZREDNA PRILIKA! IZREDNA PRILIKA J
Skladifiče in oblastveno dovoljena delavnica ar izdelovanje majolitnih peči in Štedilnikov
OZOVANNI SFBRZJL -*TRST,
ulic« Mollno plccolo it 13,
(vogal ulica Oa»erma)
Velika izbera majolifioih poči v modernih barvah, oblikah ia riibah
in iz trpežnega materijala* Lastna izdelovalnica itedilnikov
vaakovratnih oblik ia veliko iti. Bogata saloga majolifioib plolč ia
kohioje, kopelji. itraoilCa itd. Zaloga keramičnih in cementnih
plošč aa pode. Sprejemajo se poprave in napeljave. Že sestavljene peči se poiiljajoaa deželo,
Vsa dela i zvrta jejo veiči delavci.
Zaloga moke, otrobov in ovsa prve vrste RUGGERO GAMBEL
trst, uHc* del Bachi M 8.
vog«l uliee Ae^uedottp.	Telefon itev. 24-03.
Dr, Korsanoll
Specijalist ta slfllltltne In kotne bolezni Ima avoj ambulatonj v Trttu. v Ht San UiZtro AL 17,1.
(Falnzzo ! Hi t.a l 7jU cerkvijo Sv. Antona novega Sprejem* od 12 do L io od h dn 7 pop ženike od 5 do C popoldne
Ravnatili-iaatnik K. MAURlCE Prt flla*ovir)u F. LEOPOLOI. Retliar BABKAV
Velikanski spored svetovnega mesta
od 16. do 31. marca 1914.
Trio Itamsel. seniac'jonalno umenta > petje; — Frida Klora, angleška plesalka to pevka; -- El«* Iiuder. kabaretka; — Eoxio+ Hoppti, komik; — Alis Paulina Tukan, ple-alka h truneforrr arijami; — Grete Morden, ftansonetka; — Rita Kew.k, orientalska plesalka ; — Eliv biori, plesalka; — Oliv Felt, chansoniere; — Custi Dorrč', koiuuiijint; — Ed.th llaria, it. zvezda ; — Teodoro I.iadao, komik in rnHnor.
j | Vstopnina; I, prostor Kron 2, II. prostor Kron 1,
Btraa X.
„EDIK08T" h. bd.
V Tista, da« 29. marca 1914.
tiruitvene vesti.
Predavanj« priredi belvederska Ciril-metodova podružnica v nedeljo, 5. aprila t. 1., ob 10 v veliki dvorani Narodnega doma. Predmet: „Gosposvetsko polje. Ob 5ooletnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod*.
Pevsko društvo .Zarja* v Rojanu priredi v soboto, dne 4. aprila t. 1., v dvorani Konsuranega društva koncert z zelo bogatim vsporedom. Kazun Članstva bodo sodelovali: znani operni tenorist L. Kovač iz Ljubljane, skladatelj M. Rožanc, naš operni basist E. Rumpelj in čelist I. Icha. Z ozi-rom na to, da je ta prireditev prva v jubilejnem letu, to je ob priliki 25letnice društva, se pričakuje, da se bo slov. občinstvo vabilu odzvalo v najlepšem šte vilu. Spored se pravočasno objavi.
Seatjakobsfca Ciril-Metodova po-draialca v Trstu naznanja, da bo njen ' občni zbor v nedeljo, dne 19. aprila ob j { 10 dopoldne v otroškem vrtcu pri Sv. ^
Jakobu. Kdor ima še plačati udnino, naj' „ , , . . „	-
10 izroči gos p Mihu Hervatinu, !ci je', 0 P?k?,že	B,,ža 80 vara P°"
od odbora pooblaščen za sprejem de- lom tadi v Nabrežlni 1 narja.	) Wleser leta okoli železničarjev in
TrfaSko pogrebno društvo pri Sv. I'."1 ^Ijublja zlate gradove, če voliio la-Jakobu ima danes, dne 29. marca, ob sko	Pa njegovo pehanje je za
5 popoldne v .Delavskem kousumnem I"30' k*r železničarji vejo, da so obl|ube društvu- redni občni zbor z navadnim «amorasev m njihovih pnstasev se vedno
bile prazne. Zato voli železničar, ki so mu mar socijalne in komunalne preuredbe, proti kamori.
N JbolJfa reklama za laike trgovce Je, če volijo s kamoro, Ver ta jih čisto gotovo reši konkurzov. Saj oni niao navezani na okoličane, temveč na kamoro. Samo da ne pride spoznanje prepozno, Laški brasl delujejo a polno paro
finale CMD prireditve. Ko je bila proata zabava rmjboU animirana, s o prišli n*po vabljeni <ocljl v veselično dvorano ter so začeli prepevati: „Noi narodnjaki »lamo tutii trhdltori." Na poziv, naj mirigejo, so se vedli se bolj Izzivalno. Dosegli so svoj namen. Začel se jn pretep, n« katerega! so bili s.idrugl očlvidno pripravljeni, k»jti! neki naš mladenič je odnesi 3 eni dulgo rano, ki je bila brezdvomno — kakor izhaja iz zdravniškega izpričevala — po* vzročena z nožem. Soarugi pa so prlpra-vili tudi kozarce in steklenice, da bi jih pometali na nas, kar pa, je gostllnlčarka s pobiranjem preprečila. Sa en spomin p.i so pustili sodrugl — namreč neplačan račun. — Kam jadramo, gospodje so drugi?! Vidi se vam, da vam teče voda v grlo, bojite se vsak dan večjega Števila narodnih delavcev. Ostra orot^ja, steklenice, kozarci in stoli, to so sedaj vaši ar-humenti, s katerimi mislite — kakor ste dokumentirali v nedeljo — reševati soci jalne probleme. A ti argumenti delavcem ne imponiralo več. Siti so vašoga terrorja.
Centrale: Ljubllana Podrulnlon Apllt, Oo-loveo, Baralev«, «0-rioa ln Ovij«.
Oelnltka alavnloat
k e,000.000 —
Murml MkiMl 1
K I.OOO.OOO —
Ljubljanska kreditna banka
podrninioa ▼ Trst«
ulica Oaserma 11.
r«l.fon I a 18.
filUljlllt Ottftl 04 9-12'/» tt 2'/»-5
Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzakeiie. Vlog« na knjižica A 01
obresti^* m * 10 nafto.
(rentni davek plača banka iz avojega),
vloge na tekoei in žiro-račun najbolje
po dogovoru. Sprejema borzna naročila za vse tu« in inozemske borze.
Brzojavni naalov: Ljubljanska banka.
dnevnim redom.
Narodna delavska organizacija
Volilni odbor NDO bo imel danes pred volilnim shodom ob 9 dopoldne sejo.
Volilni shod sklicuje volilni odbor NDO d a n e s v nedeljo ob 10 dopoldne v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. Na tem shodu se predloži kandidatno listo za bodoči odbor. Vabimo člane, da se v obilnem številu udeleže tega shoda.
Vesti iz Gorifck*.
Včeraj so se prikazali laiki (n nem
Ikl plakati na goriških ulicah in oznanili presrečnim Goričanom, da ne misli kamora odnehati od svojega dosedanjega gospodarjenja, ker na čelu kandidatne liste se blesti ime Bombiča, ki je uničil zadnje ostanke goriškega blagostanja. Gorje Gorici, ki ima tako vodnike !
Tudi ncmlkl plakati priporočajo BombtCa In njegove sodruge. Ne iz prepričanja, da bodo ti koristni mestni gospodarji, temveč vsled kompromise, ki so ga sklenili z ultra-nacijonalci, z laškimi kamoraši. Naj ne govore več laški liberalci o rešitvi italijanskega značaja Gorice — oni so sami prvi pokopali laški značaj Gorice. Vsled „edine" laške narodne stranke imajo Nemci upanje, da pridejo v mestni svet.
Discipline v nemških vrstah se k ha, ker so še med njimi možje, ki ne morejo prezreti škandaloznega mestnega gospodarstva, ki nočejo klicati na stara leta: H«II Ga<lbaldl 1 Na nemškem „shodu" je bilo —- 19 ljudi.
Pred c. kr fzpralevalno komisijo z« občne ljudske In melCenske lole v Gorici se prično prihodnji usposobitveni izpiti ne, kakor se je naznanilo od nepoklicane strani, dne 16. aprila t. I., ampak v ponedeljek, dne 4. maja t. I. Prošnje naj bodo do ane 30. aprila t. 1. v rokah ravnateljstva.
Podrafalca CMD v Nabrtžlnl V nedeljo, dne 29. t. m. je priredila naša po-družnioa CMD lepo uspelo burko v treh dejanjih „Madarae Bonivard". Igra je tekla gladko in leno. Občinstvo, ki je napolnilo vse sedeže, Je poplačevalo trud igralcev z obilnim odobravanjem. i>o igri je bila prosta sabava, za katero je skrbel tržaški pevec g. Pregarc s koncertnimi točkam-in šaljivimi spevi. Med zadnjimi je občinstvu posebno ugajal spev, ki je prav drastično ilustriral indolenco Nabrezincev na-
Eden že leži doma, ker je priletel z glavo ob pretrdo pest Slovenca. Pridno tudi kupujejo glasove. Pa ker je veliko pom kanje plačljivih glasov, so cene seveda visoke. Pa kaj briga kamoro, kje dobi denar. Saj še niso vsi goriški prebivalci na beraški palici.
Alojzij H mar In Peter Lutman pla čata za t\arodnl cdbor po 1000 K, če jima kdo dokaže, da sta agitirala za Ita
lij ane.
Vse Crno Je bilo v soboto opoldne
pred plakatnimi tablami ljudi, ki so brali plakate, ki so jih izdali nekateri nezadovoljni goriški Italijani in v katerem jasno kažejo vso gnilobo kamore.
La vope cambla II pelo, ma II vi-zio mali so brali ljudje na vrhu plakata in pritrjevali, kako dobro karakterizira ta plakat goriške kamore. Pred volitvami obljube, po volitvah pa staro gospodarstvo, to je diviza kamore.
Volilni lokali Narodnega odbora so v gostilnah: Jelen", Kranjc, Bitežnlk, Oorjanc In Pri petellnCku. Volilci, vsako stvar Javite tem odborom.
Vsi na vollICe, danes Je odloCllnl, dan 1 Kdor c stane doma, ta Izdaja »lo-vensko stvar.
Zavednim aarodnjakom. Z velikim veseljem se je sprejela vest, da misli pevsko društvo Jlnjdrih' na Prošeku prirediti koncert tudi zunaj domače vasi, v Tomaju. Ker narašča zanimanje za to prireditev dan za dnem in je pevski zbor „llajdrihov" glasom kritike eden izmed boljših tržaške okolice, se bo nudila 3. maja marsikomu ugodna prilika slišati ta zbor. Pa ne le to. Pozdravljati je ta ukrep tudi z narodnega stališča. Tomajska vas je zraven metropole Sežane ena Izmed
TRST, ul. Acquedotto 36
nasproti gledaližča Politeama Hossetti
Vssk dsn od 3 pop. do 9 In pol zv.
ZSONJI oam
emilisa'
Dva sestri rojeni z združeno glavo. — Najtačjl pojav avata —
ASRA
Živa Šestnajstletna puntka - Najmanj!« ClovcSko bitje, hi tehta 7 kg In meri v visokosti 63 centm. Zadnji ostanek plemena ASTIC.
I. razred 50 vin., II. razred 30 vin.
vojaki in otroci: I. razred 20 vin., II. razred 10 vin.
Mirodilnica
Ernest Violin, Sv. Ivan Stev. 1049 (hiša OasperCIC)	j
Velika zaloga raznovrstnih barv, Čopi-Cev, firnežev, mineralnih vod, dišav/ petroleja i. t. d. — Postrežba točna.
ftttfl ztiota v trstu
N^joenejie ograje Iz ftldna m rate, pohlfttvo taložno In Is medl
dobavfe kakor |e dokaiaao, tvrdka
rum MUH
ORADEC
Podružnica Trat
«L Vio?a ftt 17.
VaL 1S-T9. Oaalk M. 1 aaaftoaj.
TVRDKA

Francesco Bedn
TRST — ustanovljena leta 1878 - 1 RS/ je preložila svojo
trgovino Šivalnih stroj o v
bicikljev in pridevkov z mehanične, dela* nlco vred Is ulice Ponterosso Me* 4
v ulico Campanite štev. 13
Pristno Umsko sokno
pomladna In polatna »zona 1814.
Odreitk 3*10 « dolg t J odretek 7 kron I. ko.pl. »oiko obi. i S3SS \l
(suknja, telovnik, hlače) I 1 odretek 17 kron + + + eain o + + ' 1 odretek 20 kron Odtenek ta Crno aaloniko obleko 20 K kakor tud' blago aa povrinike, turlstovske lodne, nvit. kam k Krn e, blago sa damske obleke itd. potflia po tnvamiikih renab kot reelna in solidna, oaj-bolje mana tovarnllka taloga sukna
Hegel - Imiiof - Brno (teto)
Vzorci gratis in Iranko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, te narekujejo surna naravnost pri tvrdki Slagal > Imhof na tovarnlftktm mesto ao sname. Stalne, nizke cene. Velik Itbor. Utorua, piuljiva pu-^^lba tudi malih nato&l v popolnoma svetom blagu
pram kulturnim institucijam: javni ljudski knjižnici in CMD. Po sporedu so zapeli stari nabrežlmiki pevci par narodnih. Za-
Milnica Norio Ferlln
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio)
PODRUŽNICE: Ulica Sett« Fontane 215 in Car bola zgornja 386 (stara smodišnica).
Velika izbera kramenij,$barv, Sip, žebljev, petroleja I. t. d.
Redilni praSek ta pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TkNKOOZv-ja v Ljubljani. Prodija na drobne In dtbelo
Veliko skladišče moških in deških oblek
„iUla Fiduola"
Bogata izber moških oblek v modernih barvah o A
Trsta ulica Scor- 20> 22, K naprej. Moške in deške obleke
modernega kroja in nove risbe od K 26 do 40. Z6ria Št 4	Obleke za dečke od 16 K naprej. KoBtimi mo-
dernega blaga od K 6 naprej. - Velika množina
vogal ulice Arcata	hl£? 5'T,\ai,rei: . ..
«	NB. Prodajalna ni lukaurijozna in radi
tega prodaja po zelo zmernih cenah.
bava se je razvijala čim dalje lepše in obetal se nam je najzabavnejl večer v Na-brežini. A smo delali račun brez nekih secijalno-demokratsklh vandalov. Naši so-ciji so mnenja, da podružnica CMD ne sme imeti nobene veselice več v slovenski Na-brežinl. V ta namen prihajajo vedno drugi na naše veselice ter izzivajo z namenom, da pride do pretepa. Hočejo nas terorizirati, da ne bi prirejali več prireditev. Občinstvu pa hočejo zagreniti poset našia prireditev s prelivanjem krvi. V zadnjem namenu so tudi deloma uspeli. Ko smo namreč vabili posameznike na zadnjo prireditev podružnice pretečeno nedeljo, so nam marsikateri odvrnili: „Po kaj hočemo v Nabrežlno, morda da se bomo tam tepli, namesto da bi se zabavali ? I14 In niso se motili. Vse tri naše zadnje zabave so končale krvavo. V nedeljo, 22. t. m., so pa priredili socijl tudi tak krvav.
NoMil m Trst, Plozzo Curio Goldoni M l
v Mil listo J Plctoto".
I
12.50 15.50

v
v
Največja zaloga
o ^rstu
KARI DAR ROVI

PEKI! Kupujte kvas M. GODINA
izdelan iz pristnega žitnega Špirita. - Telefon št. 99, Trst - Piazza (aiambatista Vico Stev. 7 - Trst
V Trata, da« 29. marca 1914.
„EDINOST* it 56.
Biran XI
tistih svetlih luči na Krasa, ki se prav uspešno otresa straokarstva, brezplodnega boja ta rama „načela" ter se bolj ln bol) bliža edinemu upravičenemu boju sa na-rodnost in pravice brez strankarske primesi. Uspehi našega tržaškega boja so sa-▼ednim možem odprle odi. Zasvetila je sedaj Se nova svezda — Gorica! In tem zgledom naj sledi ves Kras, vsa Goriška! Zato pa, zavedni pijonirjl narodnega bojs, tržaški meščani in okoličani: le pogostoma na Kras, na Goriško! — Is tega vsroka moramo vzradoSČenl pozdravljati to prireditev. Ta koncert naj pripomore, da se še tesneje spoli Kras z našo okolico v strem-šljenju za istim smotrom. Prva m^jnikova nedelja bodi zato praznik narodnih vrst tržaških med brati na Krasu, kjer s pesmijo utrdimo bratske vezi k skupnemu nadaljnemu boju.
BRZOJAVNE VESTI.
Ministrski predsednik o laiki fakulteti.
DUNAJ 28. (Iz?,) Včeraj se je oglasila deputaciia laških poslancev z dr. Pi-taccom pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu, da se pritoži proti preganjanju, ki so mu baje Italijani izpostavljeni v Dalmaciji, zlasti pa v Splitu. Zahtevali so, naj vlada ukrene vse potrebno, da bodo Italijani vsaj varni svojega življenja in imetja. Ministrski predsednik je izjavil, da mu dosedaj še ni nič znanega o takih dogodkih, da se bo pa informiral pri dalmatinskem namestniku, ki se prav sedaj nahaja na Dunaju Dr. P.tacco je vprašal nato, koliko je resnice na vesti, da misli vlada ustanoviti laško fakulteto s pomočjo § 14 na Dunaju. Izjavil je, da protestira kar najodločneje v imenu svoje stranke in vse italijanske javnosti proti taki rešitvi fakultetnega vprašanja, ker bi le bolj razburila italijansko javnost. Vlada naj izvrši sklep proračunskega odseka in ustanovi fakulteto v Trstu. Glede te zadnje zahteve, pravi oficijelni komunike, se je držal grof Sliirgkh zelo rezervirano.
Hrvatski aabor
ZAGREB 28. (Izv.) V današnji seji ban t>aron Skerlecz izročil kot novoizvoljen poslanec prvega zagrebškega okraja svojo poverilnico. Večina je živahno odobravala prečitanje poverilnice in klicala: ^Živio ban!" Nato se je glasovalo o predlogu naj se posl. Mileusnič radi ža ljenja zborničnega dostojanstva izključi za 15 sej. Predlog je bil sprejet z veliko večino. Posl. Mileusnić je hotel nato preči-tati neko izjavo, a mu je predsednik odvzel besedo. Nato je zbornica razpravljala o raznih peticijah. Posl. Radič je stavil nujni predlog, naj vlada predloži saboru zakonski načrt o razlastitvi po sestev v zasebni lasti in to zlaiti ob morskem obrežju.
Princ Wicd albanski kralj.
DUNAJ 28. (Izv.) „Reichspost" poroča, da se albanski knez Viljem proglasi že prihodnje dni za albanskega kralja, Baje so vse velevlasti privolile v to.
Sestanek grofa Berchtolda In dl San Olnllana.
DUNAJ 28. (Izv.) „Neue Freie Pres-se14 poroča da se bo vršil sestanek grofa Bercntolda in di San Giutiana pod vsakim pogojem v Opatiji in sicer dne 16. aprila t. 1.
Rochettova afera.
PARIZ 28. (Izv.) 0 nadaljnjem posvetovanju odseka za preiskavo Rochettove afere se govori marsikaj, vendar pa se ne ve, ali razne trditve odgovarjajo resoici, ko so posvetovanja tajna. Zatrjuje se, da se v razsodbi, ki jo izreče odsek, glasi prvi stavek: „Dokazano je, da je Monls na prošnjo Caillauiovo izrazil državnemu pravdniku željo, naj se doseže odgoditev Rochettovega procesa". Več Članov odseka je baje zahtevalo, naj se beseda „želja" nadomesti z besedo „ukaz", a je bil kon Čno sprejet prvotni predlog.
Štiri osebe umorjene.
BRUSELJ 28. (Izv.) V Gentu je umoril neki Dragoimer vso rodbino Bentincko* vo, obstoječo iz matere in treh otrok, ki 60 stari po 4, 2 in 1 leto. Kaj je dalo povod temu strahovitemu činu, ni znano.
Povodenj na Ogrskem.
NAGY BECSKEREK 28. (Kor.) Vsled večdnevnega deževanja je Donava izstopila pri Baranyosu in Borcsi. Okrog io.ooo oralov polja je pod vodo. Prebivalstvo in živino so na splavih prepeljali v Zemun ali Pančovo
DAROVI,
— Za otroški vrtec pri Sv. Jakobu je podarilo „Delavsko konsumno društvo" Pr> Sv. Jakobu 20 kron mesto venca svojemu nadzorniku in prijatelju Emestu Može.
^ — V počaščenje spomina pok. Ernesta Mozeta daruje šentjakobski CMD podruž-mc' g. Peter Bratoš K 4, ki jih je dal v nabiralnik pri g. Jakobu Ivančicu V isti namen daruje g. losip Šorn K 2. - Srčna hvala!
, Za moško podružnico CMD daruje 40 K družina čeme iz Tomaja namesto na
Sob pokojne g e Alojzije Dellesove. Pri ve-
rji kluba „Golob" se je nabralo za moško podružnico CMD 5*90 K. Denar je izročen blagajniku.
— Narodni z dar j i darovali za ške« denjsko podružaico CMD ob priliki „liko-fa " pri g. Miklavčiču v Skednju K 8 24, Cestnik Blaž 1 K. Rozman Anton 36 vin., Debelic Urška 2 K, Suman Josip 2 K, Silvester Godina-Ban pobarval brezplačno 2 otnari in Mizo. Srčna hvala!
Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Breg. Izkaz dohodkov za mesec januar in februar. Nabiralnik gostilne Žcrjal v Borštu 3.60 K, nabiralnik gostilne Mocco v Borštu 3.40 K, nabiralnik gostilne Kosmač v Borštu —.60 K, nabiralnik gostilne Auer v Borštu 11.— K, nabiralnik gostilne A. Svara, Ricmanje 5.70 K. nabiralnik gostilne A. Senica, Ricmanjc —.30 K, nabiralnik gostilne Ivan Komar, Ricmanje Log 2.— K, Agneza Kariž, Dolina —.40 K, Novak Lovro-Osp (po g. Karižu —.40 K, Slavec Anton, Osp (po g. Karižu) —.40 K, Slavec Olga, Osp po g. Karižu) letnina 2 K, Cunja Ivan, Osp (po g. Karižu) 1.40 K. Olenik Josip, Osp po g. Karižu) letnina 2 K, Kariž Svitoslav, Dolina letnina 2.— K, Deprato Benjamin, Trst (po g. Celi) letnina 1 K, Pri odborovi seji v Boljuncu 25. Jan. 1914. (>.24, Članarine iz Boljunca (po g. Res): Andrej Oasperut 2 K, C. g. Neimenovani 2 K, Parovcl Anton 2 K, Petaros Peter 2 K, Sancin Marija lišt. 66 2 K. Kraljic Josip 2 K, Petaros Emilija lišt. 168 2 K.
Magdalenska Ciril - Metodova podružnica. Na občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo dne 22. marca 1914, izvoljeni odbor se je v prvi seji dne 23. t. m. konstituiral: Benedikt Oodina, predsednik; Josip Viberal, podpredsednik; Josip Moženič, tajnik; Matija Antoi^ič, blagajnik za Sv. M. M. zgornjo; Kodrič Veko-slav, blagajnik za Sv. M. M. spodnjo; Marsič Anton in Pisko Josip, odbornika; Oregorič Drag. in Trošt Fran, prcgledo-valca računov.
Listnica uredništva.
Plesne vaje. Društvom, ki nas dan-zadnem nadlegujejo s svojimi „plesnimi vajami", bodi povedano enkrat sa vselej, da v uredniškem delu lista ni prostora za take stvari.
Pravo delo zahteva v pr\ i vrsti jasen prevdarek, o tem pa more biti govora le v slučaju zadostne in dobre prebave.
Kdor pozna one muke, ko mu sili kri v glavo, in mora pri vsem tem delati duševno, ta si pomaga edinole s pristno naravno kislo vodo »FRAN-JOS1P«. Z redno uporabo iste sc doseže prost in zdrav tok krvi, kar pospešuje delovanje možganskih celic. Kr. zdravnik prof. Felix, predstojnik zdravilišča Sv. Gertrudc v Bruselju, piše o naravni kisli vodi »Fran-Josip« da je ista najuspešnejše odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, mirodil-nicah in prodajalnicah kislih vod.
Dmilfllfl tO en* dvokrilnata vrata, ce riUUIIJU i« mentne plošče, umivalniki, stopnice in ograja. Via Andrea 1'aladlo 10._3l0
fnDan Štajerska prvovrstna jajca sc dobijo z j u JVISall t'aj na trgu Barriera, popoldne pa v» logi Via Ghega 8. Cena 7 st. KM kosov kron O HO.
313
AfMfl f A meblirana soba z eno ali dvema po
UUUU H Hteliunii,
delle Kosa 7, I., Hojan
steljama, mesečno po K 1-. Viccolo * '	314
se
čevljarski pomočnik za mešano delo. Žagar, Via Commerci&lo 303
ineblirana soba z le,iim razgledom. Hojan, Scala Santa 180._3U4
s prostim uhodom in majhna soba se od-dasti v ulici Coroneo 21).	305
Odda it Sobo
Posodi
i
NeMlratie sobice
Vekoslov omek Jr^s; ^:
občinstvu svojo pekarno in sUUitarno. Večkrat na dan «vei kruh. Vino in likerji v steklenicah. \sakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Po-Itreiba tudi na dom.
■J »74
t Fronkovtt. Trst OfctthStii
go in delavnico modernih spalnih sob in drugega pohištva. — Izvršuje vsa mizarska dela točno in solidno.	2175
tnhfrn mebloV!,na ** odda takoj n hrano čed-ifVlfllll nemu mladeniču v ulici Boschetto 40 I. nad., vrata 2.
Odda se
takoj soba s hrano v ulici Commer. ciale 'J, 1. n.	283
Hemirono som
ati v ul. Commctcialc 9. pritličje.
(illRlhl za *enske ohleke 144 komadov :li> atot VHCUIII steklene oči, svetilke za podobe itd. Franz Simm, Morchenstern. Češko.	321)
Služba vratarja u^z^J'
ski brez otrok in z neomadeievano preteklostjo naj prijavijo upravitelju do 31. t. m.	_»iio
Hlnnor , se razome Pri kravah in pri polje-HlUptti delstvu sc sprejme v Grijanu. Oglasiti bc je pri Kosp. firehencu v Narodnem domu v Trstu.	2<ll
lepa In meblovona s<ba -odda ukoj v
11, lil, nadstropje.
ulici Commerciale št.
tnnlno tnho * 1*° Jako nl/ki proda ml-jpilllic AUlie I zar Anton M i hali č, Ulica Onstoforo Cancellieri štv. «JH, stanovanje; ulic« deli' Istria 10, I. nadstropje. _208
Jo. Jami!!!
cnnm štv. 17 - Bit ATA 80SIĆJ.	172
Dobra nrilika l f * Neverjetno nitka uuultt MIII'RO . 1 I cena! Oela kmetija na i roiUj — 5 minut od ceste Ba»ovira-Herpelje i Primorsko i. - Naslov: Ana Satelšek v Poreču (I tra)_y Škotski palači,	2(»7
DflTflff Po<1P'sani ima v '-aloprl na prodaj za-rUSiUl i jamčeno najboljšu moderna gnojila /.a kr nipir, paradtžnieu (poinidore) itd. N*j se Slo-venei koperike okolico poslužijn doJtfer je še kaj v zalogi, — Augustiu Mahnić, Dekani (železniška |K>sUija).	2!).r>
tmlmrtn to dva °'enfj " m"h*
»r*W,HwOOO	nično obrt, kateri imajo hraoo
pri stariših. — Naslov : H * t j e 1 • Gorica. Stolni ulica.
Tržaška pos. in hranilnica
registrovana zadruga z omej. poroštvom, vabi na
ki sc bo vršil v sredo, 8. aprila 1914 ob 8'/. z v. v veliki dvorani v lastni htti (P. Caserma 2).
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2,	Razdelitev čistega dobička. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
A. Razni predlogi.") 5. Volitev načelstva. 0. Volitev nadzorstva.
TRST. dne 2«. marca 1914.
NAĆELSTVO. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po 49 zadr. pravil, se vrši drugi v nedeljo. dne 19. aprila t. I. ob Ift. uri pred-poludne z istem dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnik »v.
") S SO. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri ni v t na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloČi, če se sploh vzamejo v pretres, ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu ali pa načelstvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.
M na prvo vknjižbo nepremični a v tržaški ali gor>ski okolici večja svota od ugodnimi pogoji. Kje? pove Inseratnioddelek Edinosti pod štv. 30«._30G
Sobo elegantno
vrata 2.
opremljeno s hrano se odda v ulici Anastasio štev. K!
312
Vsled odpotovonjo
povo Ins. odd. hdinosti.
proda sc mlekarna v krasni logi. • Naslov 311
flilflfl fM takoj mebliraiia. soba UQQU St Giacomo 3, III. n.*
(\unpo San *«i309
MU| flflPfl gospodična z nekaj sto kron liti MUrU kavcije z dobrimi priporočili ter inozemsko prakso, želi stopiti kot voditeljica kake podružnice, papirne, modne, ali galanterijske i stroke. Prevzame tudi ev na račun. Govori hiško, nemško in slovensko. — Cenjene ponudbe naj se ■ blagovolijo poslati na Inseratni oddelek Edinosti
308
■ blagovolijo posl 'pod žifro .Spljit itv. il08-.
! Jakob tma\ cenj. občinstvu svojo kro-
f jačnico ter častiti duhovščini za kalere izdeluje službene talarje in mašne plašče kakor tudi vse drugo cerkveno opravo.	2173
Potrtim »rcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zjancem, da je po kratki bolezni, previden a avetotajitvi za unirajoCe v 62 letu vCera) ob 10 zvtčer mirno v Gospodu zatpal naš predragi in nepozabni
Ivan Marila Bole
toatllnKar ln suutalk.
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v nedeljo ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Bojanu štv. 682 v župno cerkev in na pokopališče pri Sv. Ani.
ROJAN, dne 29, marca 1914.
URJULA, soproga. Pran, ain. Viktorija, učiteljica, Marija por. KoionarlJ, Olsala
por. da Pattomlnl, Albina por. Kosmat, hčere, ialujoti brat|a In sastra.
i I t I ; 1 1 1 I T'|"i j 'i I I M 1 1 1 ' !T'[|,I }nH"r|T['
ui!
MARCO CONFORTI
Prodajalna sgolovljanlli oblak sa «osp4 In otroka tor parila
Trst, ulico Componlle St 21. - Podružnico g NKu koro it. 10.
PO TATVINI INOVI DONOM.
Bluze po K 3-S -?-10 in H. modre obleke po K SO, S«, 30, 31, 40, 4a, Oa, 33,
jrope k rat k.» m dolge v vseh modernih barvah po K 30, 34, 33, 33, 30, 33. Kine ženske srajce s trakom ali brez istega — :l kosi K 3*30, Spodnja kriln črna iz satina ia bela od K 3 naprej, ter alpug^s v vseh barvah |>o K 4, 4-30, 3, 3*30. — UZOlt.NA P03TUKŽBA.
riANES SE ODPRE
Restavracija
BRIONI
u trstu ulico Giosut (Micci Številko 19.
NaifineiSa kuhinja pod vodstvom Izvrstnega kuharia. Postrežba tofna.
Lastnik A. PALMA.
fknn XII.
.EDINOST' It. 56.
V Tretn, dne 29. marca 19'4
Za pomlad in poletje!
Krasu obleke, pmSaild i. 8r. a gospode, ie&e in otroke.
Samo dobro blagol
BOHINCC
Trst, nlioa Fontorosao 8, vogal ul. Nuova 13. p«, elegantne obleke, katere izdelujejo najboljši krojači.
lepe, res dobre obleke za mik o5 kron 26* — naprej.
Najnižje stalne cene
JADRANSKA BANKA
TRST, VIA CASSA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE).
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisna, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladifičih. SAFE - DEPOS1TS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
VLOGE NA KNJIŽICE
- 4°|« -
od dneva vloge do dneva vzđiga. Kentni davek plačuje banka iz svojega. OBItESTOVANJE VLOG na tekočem in iiro-računu po dogovoru.
FILIJALKE:
DUFHOVNIK
KOTO It LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBKNIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- IN j INOZEMSKA TRŽIŠČA.
(Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITI.
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
MENJALNICA.
UflADNE URE: 9-I21/,, «7,-5,
ESKOMPTUJE: srečke, devize ia papirje. Zavarovale vsakovrstnih papirjev proti Inirzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačna. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676,
== ESKOMPT MENIO. =
^-ssrg^ IZMDM PRILIK 4!!
čevljarnica Mikolič
TRST
■t. 0. Caprln U, vag. uL deli« Ouardl. 22.
Previema naroiila po meri in popravlja LASTNA DELAVNICA.
Gostilna Max Ivan Krže
Ugotovljene oblek« za odraste in sa dečke, Jesenske in zimske suknje (paletota). ranglan; velika isbera mannjaktnmega blaga, tudi na obroktt.
Sonkttrenčne cena. - Hrti, ulica B^nisra vecchia iv. 29, prvo nadstropje. Od 2 pop. do 7 zvečer
Trit, Vil Petronlo < (pri nov. trgu). Toči se istrsko vino po 72 v., na dom po 64; od 5 1. naprej po dogovoru; opolo 9 po 96v. domače Črno po K 104 in belo vino, dober kraSki teran po kron 1*20, vi-pafsko vino in Dreherjevo pivo. Točijo se tudi vsakovrstni likeri in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z gorkim! in mrzlimi jedili. — Postrežba solidna,
Nikdar • do letos!
Viiled nakupa velikanske partije (2000) možkih in otrofikih oblek, za-' morem prodati obleke po nabavnih enak.
loderne možke obleke od K 14 naprej otroško „ „ „ 8 n oblečlce za otroke od 3—10 let B „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke » meri.
(Zadnji uzorci od K 32 naprei.) Velik izbor delavskih oblek, hlač, spodnjih srajo in drugega perila. Vse po najzmernejftih cenah
ALLA CI7TA' 01TRIE8TE
TRST - Ulica Gleiui Carduccl it. 40
Trtt - Plazza S. Olovannl it I
VmIamm kahtajekih ia kteundrik patceb Itin od lesa la plaMala, Itart* brest, 6sbnv ta kad, aodtekov, lopat, »let, rit ta m kbvnrtafh kolav, Jerbaaev Is moUl ter suoft feitft
kahiajak« posodo vsake vrsta bodi od peeeaUaa, m arije eaaell«. keriterja ali eiaka, udalje |SMMilM)t
Metka 14, - Za loatllaUaij* plps/™«^ asarijaa* h stsfasao posodo aa vtoo.
Zobotahnitnl ambulatorli
Ermanno Schultze
Trst, ulica Caserma fttev. 17, II. nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne.
C. NATTICH
erar la kreaometrlat Trst, allea Nbots it. 11. Ob priliki edpretla nore ararae ta slatarsUe prt.
Kretaai svojo bogato u> I« vsakovrstnih Blatih »rebrnih la Jeklenih ur. Bpeeljallteta t NalanSne are aajboljlth tuvarea Is Gsaeve. Peprave ae iz* vrisjejo p« jako smernih eeaah la i Jan strem.
Tehnična poslovnica m—m
FBAIC & KllAIC, Trst,
(prej Schnabl & Co, Succ,)
Ttaff« aallivretnoHo * t terja ■ista« »Diseel* atojafe ia l«Mi eatnjba.
doba vata i
aa Marta, pila, tpejal pila la aotafje aa aafl*
ksflri« h pare. PiiTMuj« dsto tadastrijalaih tovarn kalrav i
ajaaja olje, tovar« Ma. atriji m.....
to tovarn aa OMeat,' atiojf to aamaUaaja aa aiiankl elrt, autralae kaijatov,
LekOtooMe M
MM n Mk«, stroji za prolavi
drok^jsaja raaliiaefa blaga, kaeMea tovarn Md. ViMilisji aa |
*0 run) Fedrettl, kak« tadl
obiti. miwm toaoaM|a. Saaalka to oevi vsaka vratt.

•lektrifteo ruvetfleve la piraes w*L flektriine vatiple aa vadifala aa blaga. Stroji aa kevalka ta inga
Bkladilia vsakovrvtalfc tokaiialk potnbttia. VsakovntM eevL tM)e to stroji m poljedelstvo to prste m vtoo. Olja, saauhi, pipa itd. tAadtm" aajbolji to a^)owejfti pokrov kil. — — — fiaslui to si
RESTAVRACIJA
flORORA
Trst, »lica Cartecd i\i. 13.
Vsak večer od 7. do polnoči velik koneert
pri katerem sodeluje
srbsko-magjarski
Opozarja se cenj, občinstvo na izbrani ppored različnih komador in narodnih pesmi.
Ob nedeljah in praznikih Matild : VSTOPNINA PROSTA, t
Za mnogobrqjen obisk se priporoća
JOSIP DOMINES
Poleg lenomirsnega Goenovega piva »e to« pivo Keuchel-BtiD ia Knlntach*.
reglatravana zadruga s emajanlm pereltvem.
Tržaška posojilnica in hranilnica
Peaojlla dala
na vknjlibo, aa menice, aa sastave in
aa amortiiaeijo ta dalj So dobo po dogovoru.
Eskomptujo trgovsko menice,
Hranilno vlogo
sprejema od vsakega, de tndi ni ad in jih obrestuje po
pelačl — vhod po glavnih otopnjloah).
mr 4
V|o __
Ve«J> italie vloge In vloge na tekočI račun po dogovora.
Rentnl davek plaCnje tavod Ham. Vlaga se lahko po eno krono.
Oddaja domaČa nabiralnike (hranilna pulloa).
Talafen itov. osa.
Ima varnostne oalloa (aafe deposiU) aa shrambo vredao<lnlh listin, dokumentov in rasnih drugih vred^osL, p«poin«ma vama proti vlomu in poiaru, urejeno po najnovejšem naiiaa, ter jo odd^a strankam v najem po nizkih cenah.
Stanja vlog nad 10 mlljanovi URADNI URI I ad O do la dopoldne In ad S da O popoldne ispiaOula aa vaak delavnik ob uradnln uran.
Kako si se predrznil vzeti nekaj druzega nego preizkušeno dobri Ottoman papir ali alroSnioo za - - - avaUlcoa ■ - -
CENTRALA v
>- PRAGI --
UstanovUena 1. 1868. 20 podrutH c. 17 tktpoiHuf. Delnifika glavnica:
Živnostenska tanko, podružnico u Trstu
Telefon: 2107 - 1078.
511 GRADEŽ
Rezervni in varnostni taklad;
K25,000.000
otvorjena v poletja
ekspoziture — OPATIJA
IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE. = BORZNA NAROČILA. =======
4
0
o
VLOGE na knjliloo
Rentnl davek plaAuJa
banka lx evajaga Pololnloa Draapiaone na rataolago.