fldročninn mesečno 29 Diu. It, IDIIZCID-■Ivo *0 l>io — nedeljska .izdaja celoletno % Din. u inozemstvo 12(11 >in
Uredništvo je « Kopitarjevi ul.blll

W£MEC
CVk račun Ljub IHiin št KIOTII ib 10 zh inseilile; Stirajt-vo šiv 7V)1 Za«reb štv VMlu, 'rairu"! Iu nn | J4 .71?
U p r n * n Ki>|iniir-levn t>. telefon
Telefoni aredntfttva: dnevna alniba 205» — aočna 29%. HM ia 2H*
Izhaja vaak dan zjntraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku
Papeštvo in mir
(Ob obletnici kronanja Pija XI.)
Obletnica papeževega kronanja se vsako leto po vseli evropskih državah z l/jetno bolj-ševiške Rusije in Turčije, zelo slovesno praznuje. Ob tej priliki navadno i/.razijo tudi najvišji predstavniki države Sv stolici svoje čestitke. V Rimu se »1'esta della Int o'-onazione« prosluvi v Sikstinski kapeli, le redko v baziliki sv. Petra. Najstarejši od .H-danjega |>a|>eža imenovani kardinal daruje pontifikalno sv. mašo. ki ji jirisostvuje sam s\. oče. Letos bo opravil službo božjo nadškof i/, liologne, kardinal Rasalli Rocca. Tej slovesni sveti daritvi navadno prisostvujejo tudi poslaniki držav, ki imajo svoja diplomatična zastopstva pri Vatikanu.
Tako poteku danes 14 let, odkar je milanski nadškof kardinal Achille Ratti zasedel papeški
prestol šest dni preje (b. febr.) jc sprejel izza papeža in je na vprašanje kardinala tlekaaa, kako se hoče imenovati, razven imena
takoj obrazložil tudi nagibe: »Pij jf ime miru. Prežet hotenja, da posvetim svoji moči po-mirjenju svetu za kar se je žrtvoval naš prednik Benedikt XV., si izberem ime Piju XI « In po kratkem premoru je nadaljeval »I red člani svetega kolegija izjavljam da bom varoval in branil vse pravice Cerkve in s\ stolice Toda mimo tega hočem, da moj prvi blagoslov kot poroštvo miru, po katerem hreper v«e človeštvo. ne velja samo Rimu in Italiji, temveč vsej Cerkvi in vsemu svetu. Zat,o ura nočen, podeliti na /unan jem balkonu cerkve sv Petra t
Že te prve besede pontifikata Pi.,a XI. kažejo na širokopotezen program vladanja, kakor je bil potreben na prelomu časov ko so komaj utihnile bojne fanfare svetovne mouie, ko niso bile niti še vse vojne žrtve zakup*nt v zemlji in ko je svet krvavel iz neštetih gospodarskih in kulturnih ran ki mu jih je ztiiulo splošno vojno razdejanje. Pij XI., ki je kot višji duhovni pastir v Milanu in še preje kot knjižničar v Rimu in papežev nuncij na Poljskem, skozi leta opazoval veliko moralno in gospodarsko zlo. ki ga rodi vojna j koi vrhovni poglavar Cerkve hotel jiredvseir biti pu|>ež miru. prepričan, da je miru človeštvo najbolj potrebno. Sicer je delavnost sedanjega sv očeta ogromna in izredno mnogostranska. Ni ga skoraj področja javnega ž.ivljenia. kateremu ne bi v neštetih svojih okrožnicah in nagovorih j)o-svetil pozornosti. Znani so njosrovi napori za duhovni preporod cerkvenega in verskega življenja: izšla je posebna okrožnica. k. opozarja na veliko prerodilno moč duhovnih vaj. in druga ki govori o svetosti in pi svt enju duhovnikov. Zgodovina bo Pi.ia XI štela med največje pospeševatelje misijonske delavnosti, ki je barvanim narodom pripomogla do lastnega rpiskopata in duhovništva Pod njim je Katoliška akcija zaživela v novih oblikah in z novimi nalogami: sedanji papež ne neha opozarjati nn veliko važnost in nujnost lajičnega apostolata. Vrsta prekrasnih enciklik govori o v/^oji mladine, o svetosti družinskega in zakonskega življenja, obenem pa nam je s svf io znamenito socialno okrožnico velik učitelj soeia nega življenja. Poznana je n jegova veliki, ij ibezen do znanosti in razumevanje, s kattnm oospešuje kulturno življenje, krščansko umetnost in cerkveno glasbo. Neštetokrat je poka/ul izreden smisel za važnost dobrega tiska in je katoliškim časnikarjem postavil za duhovni vzor in priprošn jika sv. Frančiška Šaleškega Zanima se tudi za vse druge panoge novoiiobnega življenja, kakor n. pr. za šport kal <n du bi hotel nazorno jiovedati. da ni človeški ga ude.jstvo-vanja, za katerega bi univerzalna Cerkev ne imela razumevanja in ki ne bi moglo najti pobude v krščanskem duhu Nič ne dvomimo, du bo stal Pij XI. v zgodovini kakor umski graditelj hierarhičnega svetovnega ni črta. po katerem naj bi vse pozemsko življei.ie našlo v Bogu svoj odsev in izpopolnitev
Toda vsa ogromna delavnost naj ■ >i posredno in neposredno služila pravemu mi m. »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem!« Mi' je geslo sedanjega papeža. Mir bi hotel posredovati človeštvu. ne tistega, ki sloni ua zatirbtnih paktih in gnilih kompromisih, ampak mir ki temelji nn pravičnosti in ljubezni. Mnogi ponavljajo« je nedavno rekel, »stari nregovor Ako hočeš mir. pripravljaj vojno' in vidijo v vojnih priplavali ter oboroževanju jamstvo miru Tudi mi bi radi to verjeli, ker nasprotje oP tesra bi bilo strašno! Ako kdo želi samomorilno tn bratomorno vojno, potem ponavljamo z besedami kronanega pesnika: .Razkropi narode, ki žele vojno!' Molimo samo z.a mir ga blagoslavljamo i n želimo...«
Zato razumemo posebno bol in zaskrbljenost. s katero je Vatikan spreje1 izbruh vojne v Afriki. Danes ne prevladuje v Vatikanu toliko skrb radi pretirano konservativnih elementov uidi v krščanski družbi, ki jo je bile čutiti vsa zadnja desetletja, ker se me-čanski k'ogi oklepajo preveč krčevito preživelih socialnih pred-pravic in v življenjskem boju zapo-tavl jenim množicam odmerjajo vse premalo prostora na soncu; — danes prevladuj0 skrb. da ne bi požar v Abesiniji preskoči! tudi ne Evropo in ves svet. Nobenega dvoma ni. da bi nova evropska ali svetovna vojna stari svet upropaltila. ne le
fospodarsko. ampak tudi j>o!itično in socialno, o je baš tisti trenutek, ki gn nestrpno čakajo poklicni revolucionarji v Moskvi. Sovjeti celo mislijo, da se njihova ura približuje in na vseh koncih Evrope nastavljajo svoje diplomatične In revolucionarne bombe ki naj porušijo najtrdnejši duhovni in kulturni jez., ki se brezbožni boljševiški poplavi ustavlja Na razvali nali Evrope bi se okoristil edinole boljševiški komunizem!
Često beremo v katoličanom sovražnih listih, da Vatikan z vsemi silami podpu a itali janski vojni pohod v Abesinijo in celo to. da je postal v tem pogledu popolnoma odvisen od Mussolinija. Kdor trdi take stvari dokazuje, da mu ni do resnice. Sv. stolica je les bila za pravilno zadovoljitev Italije v kolonijah, ker je Italija tesno obljudena. — toda nikdar ne z vojno! Izkušeni poznavalci ab< siuokili razmer
Pakt z boljševiško Rmsi§®
pred francoskim parlamentom
Pariz, U. febr. c. Danes popoldne se je v francoskem parlamentu začela debata o franco-sko-sovjelski pogodbi. Debati bo sledila ruiilika-cija te pogodbe Trenotni mednarodni položaj zahteva, tako pravijo prijatelji Rusije, da se opuste vsi načelni in sentimentalni oziri Francija mora nadaljevali politiko kolektivne varnosti v Evropi, ki jo trenotno brani in podpira tudi sovjetska Pu-sija. Bila bi prevelika politična napaka, če bi Francija ali pa francoski parlament danes ne lutifi-ciral pogodbe med Francijo in sovjetsko Rusijo.
To razpoloženje, ki jirav za prav tlači veliko večino francoskega naroda, se jasno vidi že iz pisanja časopisov, ki Hanes vsi obravnavajo vprašanje ratifikacije poaodbe med Francijo in sovjetsko Rusijo »Temps« objavlja uvodnik m pravi, da mora francoski parlament danes dokazati, da se da vzdržati vseli čustvenih primesi in zato iz krutega računa političnega realizma podpisuje in odobrava pogodbo z režimom, ki ga v bistvu obsoja vsak civiliziran Francoz. Tudi desničarsko glasilo »journal des Debats« objavlja uvodnik Pierrea Bernusa, ki opozarja poslance, da nnj pri današnji ratifikacijski debati ne govore o tem, da je ta pogodba mogoče naperjena proti Berlinu. V Nemčiji komaj čakajo, da bi slišali te besede iz ust poslancev francoskega iiarlamenfa, da bi tako nato lahko rekli, da Francozi dobro vedo, da hočejo s lo pogodbo omogočiti boljševiški pohod proli Berlinu in proti evropski civilizaciji. Znano vodilno glasilo radikalne stranke »Depeche de Toulouse« prinaša uvodnik, v katerem ostro zavrača nemško politiko, ki pravi, da je pogodba naperjena proti nemškemu narodu Nemčija je od tedaj, odkar je uvedla obvezno vojaško službo, zmelala za oboroževanje 63 milijard. Kdor lahko toliko izda za bodočo morijo, ne sme govoriti, da je pogodba, ki hoče organizirali kolektivno varnost \ Evropi, naperjena proli njej.
Posebno desničarski poslanski klubi so bili v
zelo veliki zadregi, kako opravičili podpis pogodbe z boljševiškim režimom. Omeniti pu moramo tudi, da poslanci druge inlernacionale liso bili v manjši zadregi. Dopoldne sc je namreč sestal socialistični poslanski klub in sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da sicer glasuje za ratifikacijo pogodbe s sovjetsko Rusijo, da pa dela to zgolj i/ zunanje-političnih razlogov in se ne ozira prav nič na režime, ki so to pogodbo zvarili in »je sedaj njen podpis nujen«. Desničarski krogi pa so boleli doseči predvsem to, da naj sc ratifikacija pogodbe odloži vse dotlej, dokler se sovjetska Rusija ne obveže, da bo plačala carske dolgove francoskim rentnikom.
Popoldansko debato ie otvoril znani rvok centruma, Franclin-Bouillon. Ta jc zahteval od vlade, da naj se debata o ratifikaciji odloži Zakaj to zahteva, bo pojasnil v podrobni načelni debati.
Za njim je govoril ugledni poslanec desmee in bivši finančni minister de I.aslerve. Takoj v začetku svojega govora jc zahteval, da naj se debata o ratifikaciji odloži, dokler sovjeti ne bodo izjavili, da bodo plačali carske dolgove Franciji. Mimo vseh političnih in vojaških ozirov, ki naie-kujejo ratifikacijo pogodbe, prosi poslanec vlado, da naj uredi to vprašanje javne morale in zahteva od sovjetskih vlastodržcev, da naj plačajo 25 milijard zlatih frankov, ki so jih Francozi pred 30 leti in še naprej izvozili v carsko Rusijo. Ko je llerriol I. 1924 priznal sovjetsko Rusijo, je v parlamentu izjavil, da bo francoska vlada zmeraj ščitila interese francoskih upnikov. Iz teli razlogov zahteva de I.aslerve, da naj se debula odloži.
Za njim je govoril zunanji minister Fiandin, ki je v imenu vlade izjavil, da ic ratifikacija tako slovesen čin, ki je bil pravilno napovedan, du vlada mora zahtevati, da sc debato ne prekine. Fiandin pravi, da je v lej politiki le skromen dedič l.ava-lovega dela. Ta debato le kapitalne važnosti za
cvrojjsko politiko kolektivne varnosti Vlodo m more več debate odložiti, ali pa zavreti. Zalo se je Fiandin obrnil k l ronclin Bouilonu iu de l.o-steryeu in ju zaprosil, da naj umakneta svoje predloge. Franclin Bouilon se je noto obrnil k I.o-ster\eu in ga zaprosil, da naj umakne svoj predlog. De I.aslerve je priznal in samo izjavil, do bo jirc-dložil parlamentu resolucijo, v koleri parlament zahteva, da noj se spoštujejo interesi francoskih dobrovernih upnikov. Izgleda, do jc to parlamentarna demonstracija za žepe francoskih rentnikov bilo primerno dogovorjena, ker jo ic parlament brez vsakih težav odobril in prešel no nadaljevanje debate.
V imenu zunanjepolitičnega odbora je noto podal poročilo o pooodbi parlamentarni poročevalec odbora tlenrv Torres. Toneš pravi, do je ratifikacija pogodbe spoštovanje podpisov, ki sc jih Francijo zmeraj drži Francija je bila lista, ki je odločilno sodelovalo pri vstopu sovjetske Rusije v Zvezo narodov Poročevalec omenja nalo, da sla proti pogodbi predvsem Poljska in Nemčija. Stališče Poljske ni popolnoma jasno, ker je n. pr. načelnik poljskega generalnega štaba, general Sikorski odločen pristaš sislema kolektivne varnosti. Njena zaveznica Nemčija pa vztraja pri tem, do ne more vslooili v sistem regionalnih jio-godb Nalo se je poročevalec odbora dotol « poglavja o lokozvanem avtomati/mu v pogodb: med Francijo in sovjetsko Rusijo. Tu nvtomatičnost medsebojne pomoči je obsežena v čl. 2 in 3 le pogodbe. Toda lo del pogodbe zdaleka ni loko določno izveden kakor je no primer izveden avlo-inatizem v locarnski pogodbi Mi ratificiramo to pogodbo pod devizo: varnost Francije /a v a r n o s t F. v r o ;> e. To je načelo, ki nam narekuje, da ratificiramo lo pogodbo.
Nalo jc bilo sejo nrekinjeno zo pol ure Ob 20 zvečer po je dobi! besedo poslanec cei 'rumu Fernand Laurent, ki še < ovori, ko lo poročamo.
V Aix-en-Provence
Državni tožilec: Smrti
Aix en Provence, 11. febr. Na današnji razpravi ,ki se je začela ob 9.20. je govoril državni tožilec Koli. Izvajal je:
Zaradi incidentov, ki jih je treba glolioko obžalovati, se je zakasnila ura, ko mora sodišče izreči od vseh poštenih ljudi s tolikšno nestrpnostjo pričakovano razsodbo. 15 mesecev je jx>teklo od dne, ko so na naši zemlji sredi Marseilla proti vsem svetim zakonom gostoljubnosti izvršili brez-primeren atentat tuji morilci, ki so se skrivaj j>ri-kradli v našo zemljo, z namenom, da zadenejo v srce istočasno i Jugoslavijo i Francijo, da s krvavo in brezmejno mržnjo zarišejo dan 9. oktobra in da nakoplje,jo brezmejno žalost vzvišeni vladarki in trem mladim sirotam pred čijo bolestjo se klanjam s tolikšnim spoštovanjem in sočutjem.
Čast, ki jo je izkazala kraljica Marija francoskemu sodstvu
Ta vladarka, Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija, je izkazala sodstvu naše države, gosjKidje sodni predstavniki, tolikšno čast. da smo lahko nanjo ponosni. Ker je |>rvotno nastopila kot zasebni tožitelj (partie civile). da bi lahko'spremljala razvoj preiskave in da bi ji mogla dati koristne podatke. se je Nj. Vel. kraljica po končani preiskavi i in s popolnim zaupanjem v naše pravosodje, in v i njeno končno razsodbo umaknila iz razprave, da i bi s tem vsemu svetu jasno pokazala, da popolnoma zaupa v francosko pravosodje in njene predstavnike in da noče dopustiti, da bi mislili, da hoče svojo stvar ločiti od stvari Francije
Te svoje vzvišene misli je pojasnila v tistem veličastnem pismu, ki ga je svojčas fioslala svojemu odličnemu zagovorniku Paulu Boncourju, pismo, ki je bilo prečitano tudi na včerajšnji seji in ki je s svojo toplo vsebino napravilo tako neizbrisen vtis.
Ne morem si kaj, gospodje porotniki, da vam ne prečrtam nekaj odstavkov iz tega pistna:
»Napočil je čas. pravi Nj. Vel. kraljica, ko se hoilo morali obtoženci zagovarjati pred ljudskim sodiščem za svoj zločin. Smatram, da je končana vloga, ki sem si jo bila nadela. S popolnim zaupanjem izročam svojo stvar v roke njenih predstavnikov, ne želeč. da hi kdorkoli spregovoril v mojem imenu, da ne hi kazalo, kakor da ločini svojo stvar od francoske stvari.«
Znali se bomo, mar ne gospodje, pokazati vredne tolikšnega spoštovanja s tako visokega mesita. zaupanja, s katerim nas je blagovolila počastiti ta ko vzvišena kraljica, kraljica, ki je bila lako suro vo zadeta v svojem najdražjem. Zanesem se. go-
sjiodje, na to, da bo vaš sklep v vsakem primeru izraz popolne resnosti, brez vsake mržnje in s-trahu, [>oln nepristranosti in odločnosti, ki vam je lastna
„Strahovita tragedija"
Nočem poizkusiti, gospodje porotniki, da v jx> drobnosti opišem vtis, ki ga je povzročila straho-vita tragedija Ta čustva so tako globoka in tako strašna, da jih lahko samo nakažem in da jih samo v splošnosti nanizam. Niste pozabili, gospodje, nihče izmed vas pač ni pozabil, o tem sem globoko preverjen, konsternacije in strahote, ki je objela vse duhove, ne le v Jugoslaviji in v Franciji, temveč jx) vsem svetu ko so zvedeli za strahoviti zločin.
Povsod so izpraševali. kaj se bo zdaj zgodilo, in kaj bo še bolj strahotnega napočilo, ker smo vsi z grozo spoznali, da se v civilizirani dobi. v kateri živimo, lahko dogajajo lake stvari ob belem dnevu, sredi 20 stoletja ko sta najslavnejša predstavnika dveh velikih narodov padla pod udarci |>lačane tolpe gnusnih zločincev kršeč najsvetejše pravice in temelje družabne organizacije Kazalo je. da bomo po takih dogodkih doživeli novo dobo nasilja in anarhije, in da ni več nobene varnosti, da se bomo čez noč pogreznili v novo barbarstvo, da se bo vrnila doba nasilja in teroiiziranja mirnega prebivalstva in doba strašnih dejanj. V takem nasirojenju so prihajali z vseh strani sveta izrazi sožalja in resničnih čustev napram spominu padlih žrtev. Ta čustva sr izrazili možje iz vseh iirajev civiliziranega sveta in se klanjali slavi in veličini vzvišenih žrtev. Svoje sožalje in spoštovanje so izrazile vse države, ves civilizirani svet. Nočem, go sfiodje. pristaviti tem izrazom ničesar s svoje strani. pač pa hočem apelirati na vas iu vašo vest. na vas kot poštene može in na vaše srce dobrih Francozov.
„Velik vladar"
Morda ni nikogar, ki tie bi cenil njegovega nepozabnega lika, ki ne bi cenil njegovih žrtev in dobrot, ki mu jih vsi dolgujemo. Vi veste, kako velik vladar je bil jugoslovanski kralj Aleksander. Zato ga je njegovo ljudstvo proglasilo za Zedini-telja domovine. Francozi so ga že tedaj, ko se je boril tako bratsko na njihovi strani in ko se je ' boril s tolikšno hrabrostjo, imenovali -kralja vojaka, kralja viteza Po 0. oktobru |034 pa smo ga vsi imenovali »kralja-mučenika«. Kdor jc pripadal vzhodni vojski, pač nikoli ne bo mogel pozabiti visokega slovesa, ogromne popularnosti in spoštlji-vega spoštovanja, ki ga je kralj Aleksander užival
v francoski vojski, ko je kot regent poveljeval četam svoje države, boreč st brat-ki, z ramo ob rami naše vojske. V tem oziru je zanimivo pričanje generala Georgesa, tega velikega .o tka, ki ie 6am sodeloval v bdjili Ha vznodnem i oji: čtT*in ki ju bi hudo ranjen pokraj kralja Aitvs uiiira. Njigi.vo pričevanje je ganilo do solz. K val il ji i rani zastopniki nacionalne federacije ii, Poilu d'( 'ricnt, vsi ti so pred vami izpričali globoko vdanost, bratsko niklonjenost in plemenita čustva, ki jih je kralj Aleksander vedno kazal napram Iranco.-kim junakom. Izpričali so tudi njegovo ogromno ljubezen do naše države, ki jo je potrdi) ludi sani v najtežjih okoliščinah in v najbolj l.a.jičnih dneh. Ta njegova ljubezen do naše države ji storil;,, da je f)osla! v trenutku, ko je bila Srbija popolnoma zavzeta, predsedniku Poincareju zgodovin 'o brzojavko, ki bo ostala za vse čase vzor ljubezni do Francije, in ki se glasi:
„Srbije ni več,
a njena voishn je tu"
»Srbije m več, toda njena vojska je tu. Sklenili smo nadaljevati svojo borbo na francoskem bojišču.«
ia njegova ljubezen do Francije je pa bila v tradiciji njegove rodbine. Vi veste, da je njegov slavili oče kralj Peter I po končani vojaški akademiji v Saint Cyru stopil leta 1870 kol dobrovoljec v našo vojsko ,oblekel kroj francoskega oficirja in se hrabro boril pod našo zastavo, da bi si pridobil ogromno čast na bojnem polju. I ako je njegov oče postal leta 1870 junak, kakor je njegov siti poslal najčudovitejši junak leta 1014
Da bi dal jasnega dokaza svojih čustev do Francije in naše vojske, in svoje privrženosti do I bivših vojnih tovarišev, jc hotel kralj Aleksander I o priliki svojega prihoda v Francijo stopiti z njimi
mf'..r:7 "vit;
i Jim
'V'
te a,-	■
■ : * , ■ M
■Sfife.- ■: t.;.J5-'	,-J :
^imSSSaLhM
i Prcuscdnik souisco Loison ni <iuvni Zinjovoimk |	de SI. Auban
Nadaljevanje na 2. strani.
še danes trdijo, da bi s previdno in miroljubno politiko Italiji ne bilo težko doseči proti primerni odškodnini gospodarsko ek::ploataci.jo obširnih abesinskih pokrajin latco j' bil odločno zu to taktiko najboljši italijanski |io-znavalec abesinskih razmer baron Raimondo Franchetti, ki je že od 1921 pripravljal teren za mirno gospodarsko penetraeijo Vzhodne Afrike, toda se jo že preu vojno z letulom smrtno ponesrečil. Tako pa je fašizem z.a|)letel Italijo v vojno, o kateri se ne ve. kje in kako se bo končala Da italijanska duhovščina stoji na strani italijanskega narodu in gu moralno podpira, je pa kaj naravno Ali bi poljska, nemška ali francoska duhovščina v slučaju, da se njih države zapletejo v vojno. st< rile kaj drugače? Ali bi jugoslovanska duhovščina nc po-
stopala v enakem slučaju prav tako? Ali bi katoliški stvari bilo bolje slu/eno ko bi duhovščina pridigala upor državni oblasti ali vsaj jia-sivno rezistenroy To naj pomislijo isti, ki imajo vsuk hip polna usta zgražanja V rokah Cerkve in duhovščine ni politična eksekutivn. Od svojega Ustanovitelja tudi ni dobila 'ega mandatu. Cerkev uči narode resnico in |ili pni' dno vodi. i Ko bi uradna Italija sledila smerniram Pija XI.. ne bi danes bila zapletena v vojno Ako jia je nesreča enkrat že tukaj, jc dolžnost duhovščine, da stoji ob narodu in mn uomiiga iz neprilik. za katere tudi ljudstvo sanio n; u.tovorno Sicer se pu ne sme istovetiti Vatikana - pnedinimi italijanskimi škofi. Objektivni inozemski listi so ponovno nevtralnost sv. Golice v sedanjem sporu že ponovno podčrtali
Resnica pu je, da se papež pri/.adi va zu mir iu po svojih močeh zanj posreduje, čini preje sc ustavijo sovražnosti, tem boljše za loveštvo. Katoličum pa noj si ne napi begati ,.d fram i-sonske in komunistične propagande, kateri ic slejkoprej Petrova skala glavna -irča sovražnih napadov. Posebno danes so vsi pre krščanske sile nu delu. du bi omajale zaupanje vernikov v papeštvo. Zavedajo se. da - papeš.ven Cerkev stoji in pade. Tega sc pa moramo tud vedati in z očmi vere razločevali i-at veškegu. časovnega in prigodnostnegu vekoviti ustanovi in kar je v. čl egu naravnega. Kakor za Petrom, stoji tudi za Pijem XI. božji Ustanovitelj in njegova obljuba: Portae inferi nou praevalebunt .. peklenske sile ne bodo /masale!
nn zale člo-nu tej n nad-
bi ran
>S'LO\ENKC', rine I'J. februarja lOIiC
Stev. 35.
v stike na tistem mestu, odkoder so nekoč naše čete krenile na vzhodno bojišče. Hotel je, da se izkrca v glavnem mestu Marseillu, ki ga je ljubil" s posebno ljubeznijo in kjer je na /alost našel smrt s strani morilcev, dospe vsili iz tolikšne daljave,, da opravijo svoj zločin. Da bi njegova manifestacija bila še jasnejša 111 da bi še na posebno ganljiv način podčrtal svojo naklonjenost do svojih starih vojnih tovarišev, je kralj Aleksander sklenil, da že IK> prvih korakih iia naši zemlji počasti tiste svoje vojne tovariše, ki so padli na bojnih poljanah Položiti je hotel venec na spomenik v' Marseiltli, a i so ga postavili padlim borcem solunskih bojišč.
(Malo pred deveto uro je stopil v sodno dvorano bivši predsednik francoske republike Mille-rand, da bi s svojo prisotnostjo izkazal čast žrtvam •liarsejskega atentata. Millerand je oblečen v odvetniško togo. Ko je vstopil, so ga prisotni pozdravili s poklonom.)
Kraljeva zadnja misel
V tremitkii. ko je holel izvršili to vzvišeno ge--sto, ko so zadrhtela francoska srca, pa je kralj Aleksander padel jx>d smrtnimi streli Veličkega. Njegova zadnja misel je bila misel ljubezni in "spoštovanja napram svojim "starini vojnim Tovarišem iz francoske vojske. Kralj Aleksander ui mogel izvršiti svojega namena^ toda na obletnico njegove krvave snirii so- položili na spomenik venec," ki ga jc bil sam prinesel iz Jugoslavije.
Kralj Aleksander, ki jc med svetovno vojno zbral V sebi vse vrline izvrstnega vojaka, vso hladnokrvnost in mnoge druge odlične lastnosti, je tudi po končani vojni ostal najzvestejši in najzanesljivejši prijatelj Francije. Ker pa je bit obenem tudi velik prijatelj miru. je hotel uresničiti tudi svoje mirotvorne Ideale, ideale bratstva in medsebojnega spoštovanja. Po tesni izmenjavi misli z našim velikim državnikom, ki je tedaj vodil našo zunanjo
politiko,-z Louisom Barthoujem, pa je moral doživeti svojo tragično smrt. fiotmg. m Francoza, ki ne bi občudoval njunih vzvišenih misli, gotovo ni rodoljuba, ki ne bi napram njima čutil večne hvaležnosti.	v--""*
Nalo opisuje državni tožilec Roll v krasnih besedah življenje Lonisa Barlliouja, njegovo ogromno inteligenco, njegovo veliko srce Tudi njega je zadel udarec, in katastrofa...jim je pretrgala uit življenja, /a svojega življenja se je bil ves posvetil domovini. Na. kraju pa ji je daroval še svoje življenje,'' "kakor" je "bn inetl svetovno vojno daroval svojega edinca. .svojega. ..edinega sina, .cilj svojega življenja in uteho svoje starosti Vse svoje srce in vso svojo dušo je poSvffil oh aiiMvi' liifrii."?" fa' Tin r načrti je sodeloval 7 velikim kraljem mirotvorceni, s kraljem Aleksandrom
Obisk tega vladarja v naši državi. ?o';rodic porotniki, je bil sijajna stopnja na pot i. |xi kateri sta krenila skupaj in ki je bila izbrana v važnem zgodovinskrm trenutku v interesu miru. Ta dva velika pioža ju idealista^sta.padla kol /.Jyi ,glo "boRe"ifuvriie iii pobeSTfelih Tročindsv. Ti^^locina 1z organizacije, ki so jo ustvarili izšolani profesi-joiiahii atPiitalpgi, so morali čez pol Evronc, da so dospeli sgniika.i v dru|bj_ cQkriyce^, Jn^ip i ilju. podpirali,-ki pa zaslužijo isto kazen, kakor izvr-šilec zločina
Ne .najdeni besedi, da .izrazim.-vse/.tisto, kar čutili', vendar govorinr ljudem dobrgga srcu, .kakršni ste vi, in jato,' me je treba razumeti do*lovno. V sebi boste našli čustva, ki jih sedaj' tolmačim in čutim pri vseh Francozih. Prepričan sem, da ie spomin- na jugoslovanskega kralja in na predsednika -Louisa Bjulhouja ostal v vseli kol svetinja.
Nato naVaja državni tožilec Roll osftnle žrtve marsejskega atentata, agenta Galija in dve žeitski, ki ju je atentator ubil.
"Ob zaključku lista govor še traja
Dvojni jubilej nadškofa dir* Bauer ja
Vse državne obfasti in ves hrvatski narod česlitaio nav'š emu cer venema knezu Jugoslavije
Zagreb 11. febr h Danes dopoldne je bila na svečan način pros av ijonn letnica življenj« in 25 letnica škofovanja prevzvišenega zagrebškega nadškofa dr^Antona vjiuerja v .Zagrebu. .Okrog ti. ure je škof "čir. Šalili Seevich pTčJštavil 'duhovščino zagrebškega kupitija ter predstavnike vseh zagrebških župnij. Prevzvišeni nadškof dr. Bauer je sprčje'1 čestitke "v" velikem rumenem salonu.' Prvi' je čestital prevzvišenemu nadškofu nadškof ko-adjutor dr Alojzij Stepinac. ki je v ranih jutranjih urah daroval službo božjo, ki ji je prisostvoval tudi g. nadškof dr. „Bauer. Ob It je. prispel tudi ban savske banovine dr. Kostrenčič, nekaj pozneje pa poveljnik armije general- Panteloe Jurišic v spremstvu svojega pomočnika generala Domia-novKa<—Vsi s0-da4«j časa on+ali pri-nadškofu ter mu izr lli prisrčne čestitke in najlepše želje k dvojnemu jubileju. V imenu zagrebške mestne občine jc čestital nadškofu dr. Bauerju mestni župan Rudolf"'grber, ki je prišel obenem s svojo soprogo. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je imela skupno sejo ter poslala svojemu dolgoletnemu pokrovitelju nadškofu dr. Ant. Bauerju prisrčne čestitke. Te seje so se udeležili polerf dr. Bazale še številni akademiki. Seja te akademije je bila v nadškofovskih dvorih v navzoč-
nosti samega prevzvišenega nadškofa, ki se je oredsedniku dr. Bazali in vsem navzočim akademikom ljubeznivo zahvalil za prijazne čestitke. ... Na pobudo hrvatske skavtske zveze se ji sprožila akcija pri zagrebških hrvaških kulturnih dručtvih, da čestitajo dr. Ant. Bauerju ob priliki I njegovega oomembnega dvojnega jubileja. To se je tudi zgodilo. Na pergamenlnem papirju so bile v | umetniški izdelavi (delo ge. Vere Bojničič), izrečene tople čestitke jubilantu, spodaj na so sledili podpisi 58 društev. Opoldne so . oredstavniki teh kulturnih društev orišli v nadškofijski dvorec, kjer jih je pričakoval dr, Bauer. G. dr. Horvat mu je v krasnem govoru izročil čestitke hrvaških kulturnih društev, za katere se je dr. Bauer ginjen zahvaljeval.
Ob 1 ponoldne je bil v nadškofovskih dvorih svečan ob?d. ki so se ga udeležili najvišji predstavniki oblasti in ustanov,
V nedeljo bo zelo svečano proslavljen dvojni jubilej v dvorani zagrebškega Zbora, zagrebška društva pa nrirede v soboto 15. februarja ob 8 zve-er bakljado na čast dr. Ante Bauerju. Pri baklja-di bodo sodelovala samo povabljena društva in katoliške ustanove.
Pred eksplozijo v Mongoliji
-Statjin poslal Kaganovšča na Daljni vzhod
Domači odmevi
Moskva, II. februarja. SE. Uradna poročevalna-agfencija sovjetske Rusije TASS poroča iz Haba-rovska. da je prišel tja nenadoma sovjetski -komisar za promet in najbližnji Stalinov zaupnik Kaganovič. Kaganovič je takoj sklical velik posvet, ki so sc ga udeležili predstavniki politično-upravnih in vojaških oblasti na Daljnem vzhodu. TASS pripoveduje nadalje, da so bili Staljin-Kaganovič-Vorošilov predmet velikanskih manifestacij, ki so pokazale, da bo Daljni vzhod brez nadaljnega do zadnje kapljice krvi branil domovino proli grabežljivemu tujcu. Kaganovič je podrobno inspiciral vse železnice, imel povsod zborovanja železničarjev ter slednjič obiskal ludi Vladivostok.
goleko-mandžurski meji ter o velikih transportih mandžur?kili in' japonskih vojaških oddelkov proti mongolski meji, češ, da jc treba -pripravil;' v-se, da se prepreči vpad sovjetske vojske v Mandžurijo.
Tokio, II. februarja. TG. Japonsko časopisje objavlja- na prvih straneh vest, tla je sovjetska Rusija odredila, da morajo biti vsi železničarji na vzhodno-sibirskih železnicah, ki niso člani komunistične stranke, nemudoma odpravljeni v Evropo. Vrhovno nadzorstvo nad vsemi železnicami je prevzela vojaška oblašt, v službi pa so ostali samo najbolj vdani komunistični pristaši. Nadalje pravijo-japonski listi, da je Vorošilov odredil, da se v
.._. ----- ---------_...	1	Čiti ustanovi novo generalštabno vodstvo. V Har-
Dejslvo, da je Staljin tako nepričakovano po-	!	binu vlada nepopisno razburjenje in 30C0 civilistov
sla I na inšpekcijsko potovanje na Daljni vzhod	se mora dnevno vaditi v vporabi protiplinskih
svojega najbližnjega sotrudnika, ki je danes draga	mask in obrambi proti letalskim napadom. Japou-
osebnost v sovjetski Rusiji, dokazuje, da je nasto-	ska vlada bo baje naslednje dni stavila sovjetski
pila v rusko-japonski napetosti zelo važna razvoj-	,	Rusiji predlog za ustanovitev nevtralne C6fte med
na doba. Odločitev bo morda kmahi parita.------- -	■	Manctftirijt/ hr MoiirjjfoltJo, kar bi bilo edino jahl-
Istočasno pa razširja TASS tudi poročj]a_.g_^lvp, da ne pride do- krvavega spopada, ..
vedno bolj nmožečih se obmejnih praskah na m on-	I ' " " "--
Nemčija išče cesarja
Štirje kandidati

London, 11, lebr. b. V tukajšnjih diplomatskih krogih se šiirjo vesti, po katerih bi moralo v NeinžSjt kmalu priti do proglasitve cesarstva. Zlasti med meščanskim in kmetijskim prebivalstvom se opaža močna agitacija za motiarhijo, ki naleti na odlično razumevanje. V glavnem se omenjajo štirje kan-. Jidati: princ Viljete Pruski, najstarejši sin bivšega nemškega prestolonaslednika, dalje vojvoda Avgust iz ' BraunschvVeiga, ki je kandidat'1" generala Ciohftliga; dalje princ Hessenski, ki ga protežirajo in podpirajo z vsemi silami nemški narodni socialisti. ter vojvoda Sachsen-Koburški. Slednji je v rodbinski zvezi z angleško kraljevsko rodbino.
Nemčija bo pridna
V	Poreniu nič voiakov, samo...
Berlin, 11. lebr. TG,_V zvezi z raznimi vestmi, ki krojijo v inozemstvu in povzročajo veliko zaskrbljenost predvsem, da namreč namerava Nemčija v prihodnjih tednih zopet storiti nekaj udarnega, kot je to navada, odkar je narodni socializem na vladi, je izšlo danes uradno poročilo, ki odločno zanika, da bi. Nemčija nameravala odpovedati, locarnsko pogodbo in oborožiti Porenje, kakor tudi. da bi zahtevala, da se ji njene prejšnje kolonije vrnejo. Uradno poročilo zanika tudi kot • neumno« vest, da sta se tajno sestala Hitler in Mussplini, da se pogovorita o skupni odpovedi ocarnske pogodbe, če bi Francija podpisala pakt : Rusijo.
Poročilo pravi, da nobeden nemški vojak ni bil poslan v Porenje. da tam ni nobenih posadk in da morajo nemški rekruti izven Porenja služiti vojake ter so nastanjeni v kasarnah onstran demi-litizirane meje. V Porenju se nahajajo samo člani policije, nadalje oddelki prostovoljnih delavcev in SA, to je udarni odredi narodnosocialistične stranke. Nemška vlada bo skrbno ohranila, kolikor ji bo to mogoče, nevojaški značaj Porenja. Nemška vlada noče dati svojim nasprotnikom lepe prilike, da ji škodujfejo, kajti tudi ona ima velike koristi od locarnske pogodbe. V kolikor tiče bivših kolonij, Nemčija seveda ne more pozabiti, da so te kolonije bile njene. Vsled tega je ohranila ludi svoj kolonialni oddelek v trgovinskem ministrstvu. Toda tisti časi, ko je Hitler pisal svojo knjigo »Mein Kampf . so se spremenili. Navzlic temu pa vztraia nemški narod na pravici, ki jo ima do kolonij.
V	zvezi 7.^ gornjo uradno izjavo je neka angleška iliploniatična osebnost izjavila, da nimajo vzroka. da ne bi zauj»ali nemškim zatrdilom, čeravno je jasno in to nemška vlada tudi ve, da ne bi niti Anglija niti Rusija uiti Francija ne mnatrale oborožitve Porenja za povod vojni. Zadoslovalo bi. da bi Nemčija samo s^be pahnila v popolno osamljenost. ki se je niiira pa sedaj skrbno ogibati. Ta strah pred osamelostjo bo nemško vlado prej obvaroval pred nepremišljenimi »udarnimi ukrepir kakor pa vsi protesti velesil.
Upravičen strah Anglije: Nove podmornice, nove trdnjave
London 11. febr. TO. Mornlngjiosl. objavlja iz uradnega vira ve,si. da angleško pomorsko poveljstvo z velikim zanimanjem zasleduje gradite novih poiltnornrr 1 Nemčiji. Na |>odlag1 aHgleSko-nemškega pomorskega sporazuma- z dne-18: junija 1033 se-jp Hiller izrecno zavezal, da "Nemčija pori
nega števila'angleških jiodihornic:. Angleška vlada pa- jo- doji Ua jKipol-ikrnul verodostojna -informacijo, da je Nemčija začela graditi dvakrat večje podmornice, kot so bile dovoljene v označenem;sporazumu 7. Anglijo, ju drugič, da gradi na tihem posamezne dele podmornic, ne da Iri jih za enkrat sestavljala. Nemčija da je že sedaj izdelala loliko posameznih zložljivih -detlov, da lahko v primeru izbruha vojne1' v s a k i e d en ji o š l-j-'e n a- m o r j e n a j m a n j eno podmornico velikega tipa:. Zopet gre po! angleškem časopisju vprašanje, kdaj neki Nemčija drži besedo,- ki jo' jo dala - - - '.....■• - '■'	v .
Nadalje angleška- adtiiiniVifalfl tildi iV^-ižpusfi' izpred oči -utrjevanje ololca H e I l-g o I » n'd-, kjer gradi očividno izhodno pristanišče za svoje jx>d-mornice, ter južnega 1 z I i v. a k i e 1 š k e g a kanala, kjer nastajajo velrke trdnjave iz jekla in betona. Končno je aiigleška vlada dobila v roke tudi zanesljive informacije in načrte o utrjevalnih delih na Kriških otokih, ki so že nekaj mesecev nejtrislopni za vsakega civilista,- celo za ribiče: Seveda so angleški vladi Znani tudi iitrjevaltii načrti vzdolž nemško-nizozemeke meje, o katerih je nedavno-pisal pariški -i-Echo de Pariš«. Proti k o m u- s o vsa t n u t r j e'v a n j a ? Obrambnega značaja niso. ker vendar nikdo nima namena Nemčije napadali na. tej strani. Torej so napadalnega značaja, in ker niti Nizozemska niti Belgija ali Danska ne morejo biti za Nemčijo kakšne sovražnice vredne tega imena, pade v oči, piše »Morning-post-\ da-pripravlja Hitlerjeva Nemčija ogromen napadalni oklop proti — Angliji za osvojitev nadoblasti na Severnem morju, k1 jo je s svetovno vojno izgubila. ?,e to, kar je angleški vladi znano o tajni zaroti tn e-d Nemčijo in Japonsko, ki že dolgo časa delata skupno na več področjih -svetovne- politike,—zadost«je, pravi na koncu Morning|>ost . da opraviči nezaupljivost angleške vlade in jiomorskega poveljstva napram nemškim zatrjevanjem o miroljubnih naflienih.
Hodža v Parizu
Pariz, 1. febr. AA. Havas poroča: V svojem govoru na svečanosti, ki je bila prirejena na čast T omaža Masaryka," je češkoslovaški ministrski predsednik izjavil med drugim: Ko danes ponavljam besede onega, ki ostane duhovni vodja češkoslovaškega naroda, delam to zato, da še bolj podčrtam spoštovanje idej, ki jih je on tukaj pro-klamiral v imenu Češkoslovaške. Delam to tudi zato, da bi Vas in preko Vas prepričal tudi celo Evropo, da vidi Češkoslovaška stalno v teh idejah svoj program delavnost«. Srednjeevropskim narodom ni dovolj, da so dobili svojo politično neodvisnost. To je za njih že obveza, da svobodno raz-| vijajo svoje intelektualne in mor '"ne sposobnosti, ' da bi tako z ustvarjanjem svojega originalnega de-1 la obogatili vse človeštvo. Češkoslovaška se odločno zavzema za sodelovanje med narodi Srednje Evrope. Bili smo in hočemo ostati posredovalci moralnih vrednot med zapadom in vzhodom in zato bolj kot kdaj sodelovati z vsemi našimi sosedi v Srednji Evropi. Hodža je končal svoj govor z izjavo, da želi resnično iskren in bratski sporazum med Francijo in češkoslovaško.
Dunajska vremenska napoved: .Milejše verne in sneg
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo oblatfto/zmerno hladno in vetrovno.
Poslancem JRZ
Belgrad, II. februarja. A A Vsi gg. narodni poslanci. Mani kluba Jugoslovanske radikalne zajedniee in kluba skupščinske večine si pozivajo 1I11 nuj bodo ini dan 15. febi nt rja ob »lopnili 110 neizogibno na skupni si ji plenarna obeli klubov. Seja bo \ dvorani k 1 it lin 1 prvem nadstropju narodne skupščine. (I/ predsedstva kluba \\\A in kluba skupščinsko vei-ine. 10: februarju 19%.)
Odposlanci brežiškega o kraja pasredu?e>'o v Belgradu
Belgrad. 11. februarja, m V lic I/rad je prišlo 'pdpuslunstvp i/ brežiškega okraja, duhovni svetnik g. Tratnik tz 'Pajh^nburga Ter gg. Katic in llodko iz Pobove.'Gospodje bodo intervenirali v ra/nili' /.ijfjovah syoj"ega okraju, predvsem v zadevi otvoritve tovornega kolodvora v Dobovi. za kar prosi žc li la 111 leta vse okoliško prebivalstvo, občine iti vse gospodarske organizacije, in obiskali vet ministrov. \ isti zarlevi so bili sprejeti noeo pn ministru brez portfelja dr. Mihi Kreku V pravosodnem ministrstvu bodo nrgiiuli izplučilo zneska 54.000 din, ki ga dolguje država konkurenčnemu odboru v Dobovi za tamošnjo cerkev.
Po sp eseia nje kon je rete '
v Sloveniji
Belgrad, II. febr. 111. V kmetijskem ministrstvu-je bila- danes konferenca za pcsjieševanje konjereje v Sloveniji. Tej konferenci so^-pri-sostvovali inž. L.ainbpri Muri.' referent za živinorejo na banski ujiravi v Ljubrjs ii. u|>rav-jiik. žrebčarne na Sebi dr. V.-e b 1 e. bi ,'Ai ii|irav> nik te žrebčarne g. Rieg'e- ii zastopnik jv o nje rejce v: iz dravske banovine, » Ga.lun-der i/, Veržo.ja,. Na,■ konferenci;.bil sprejet sklep, da bi kmetijsko ministrstvi dftio na razpolago I5(U)00 din za naktiji petijt belgijskih in petih pariških žrelig.ev y. inozt mgtvu. Banska uprava v Ljubljani bo jia dala za žrobčarno na Se|.u 3 liivicunske in 5,^nonijis žrfb.ee. Za vzdrževanje žrebčarne na Selu bo- jia kjnotij-sko ministrstvo • vnašalo v bodoče proračune potrebno vsoto.
V zadevi prevzema mlekarske šole v Škofji Loki in ustanovitve mlekarske ustanove isto-tam je pa kmetijsko ministrstvo načelno pristalo. da se bo ta prevzem j/.vršiJ
Od JNS odpuščeni učitelji sprejeti nazaj v službo
Belgrad, II. februarja A A. V let,, jovi. je bilo z rešitvijo ministrstva prosvet«7 in. na podlagi 15 14. čl. 6. zakona o uradnikih odpuščenih večje število učiteljev, ki niso v dobi zadnjih petih let položili predpisani strokovni izpit. Ti odpuščeni učitelji z nepoloženimi strokovnimi izpiti so bili opozorjeni, da naj v odrejenem roku polože ta izpit. Ker je veliko število teli učiteljev položilo praktični izpit, je minister prosvete na podlagi razsodbe drz-vnega"sveta, s katero je urejeno vprašanje nji! ove vrnitve v službo, izdal odlok, da se ti učitelji ponovno vrnejo v službo
Mariborski planinci -
Občni zbor podružnice SPD
Nocoj ob 19.30 so imeli mariborski planinci v lovski sobi hotela »Orel« občni zbor. Ob najM-vedani uri je otvoril načelnik inž. Schleimer občni zbor, nakar je bral svoje poročilo najprej načelnik, tajniško |x>ročilo je dal g. Gajšek, blagajniško dr. Rojko.
Na dnevnem redu ie bila nato izvolitev zaslužnega odbornika g. Kravosa.za častnega člana. Podružnica je raivila izredno živahno delovanje. Danes šteje enega častnega, 10 ustanovnih ler 1032 rednih članov. Z vsemi podružnicami je živelo društvo v zelo ozkih in prijateljskih slikih. Zelo živahno je bilo obiskovanje pohorskih postojank. V Mariborski koči je bilo 5970 obiskovalcev (za 222matij kakor jia v letu ,19'H). Koča ,ia Klopnem vrhu je še vedno ostala zelo priljuhljena izlet na točka. Lani je imela '3025 obiskovalcev (leta 1934 jih je bilo 272 manj). Mnogo dela pa tudi izdatkov pa je zahteval Seniorjcv dom. V minulem letu jc zgradila drugo na^strojije.Topalnlčo. 'napravila vodovod in dr. Število obiskovalcev je bilo lani 4430 Teta 1934 jih jc bilo :fe00). Šenicrjev dom sc kot letoviška postojanka še vedno ni uveljavil, pač pa ga cenijo zelo zimski športniki. V minulem letu se jc poživilo zavetišče Sv. Pmikracija. Vsled določb o obmejnem prometu sc je poset dvigal od 594 v letu 1934 na 1040 v letu 1935.
Izmed odsekov sc je prav posibn« uspešuo udejstvoval /unskošporlni odsek, ki vodi vso propagando. Višek tega jiropagandnega dela je ustvarjen s filmom o Pohorju, katerega pa je zavrla žal snežna kriza, ki tudi letos ni dovolila, da bi ga končan.
Markacijsk; odsek je ludi razveseljivo delal. Onnovljena. oziroma na novo maiKitana so sledeča icla- lloče-.\W;byr?k» koča 1nkot-Vor-iborjka krča, Razgledni stolp-S. ..Bolfe.nkj Maribor-Ruška
koča, Maribor-1 labakuk, severna iii južna jx>t do Mariborske koče, Mislinje-Seniorjev dom, Josip dol-Seniorjev dom. stara j)ot-Ribiiica-Seiiiorjev dom ter Pesek-Seniorjev dom. Izdatno se je tudi po]travila j>ot iz Šiklarice na Jezerski vrh. Z zimskimi markacijami pa ima odsek leto slalr? skušnje in bo preteklo še mnogo let, da se bodo mogle v redu napraviti. Smučarskemu športu na Pohorju se namreč Jjrcveč nasprotuje.
Aljažev klub pod predsedstvom dr. Jeharta je izpolnil svojo veliko nalogo planinskega dušebriž-ništva z vso vnemo in vzorno. Samo s petimi duhovniškimi člani so se omogočile službe božje na sedem gorskih., postojankah.
Mladinski odsek je bil ustanovljen na j-.obudo osrednjega odbora v okviru podružnice šele koncem šolskega leta. Sedaj je njegova organizacija v polnem razvoju.
Občili zbor ob času poročila-še traja in so na vrsti volitve novega vodstva.
Pomoč Kočevarjem
"V
Belgrad, 11. febr m. Tu se mudi g. župnik Karel Škulj, ki je v raznih ministrstvih interveniral za podporo, zei prehrano prebivalstvo, ki je rodi sankcij najbolj prizadeto. V trgovinskem ministrstvu je izposloval nove legitimacije za kiošnjarje domače lesne obrti v smislu trgovinske pogodbe z Avstrijo, po kateri bodo odslej krošnjarji neovirano opravliali svojo obrt v Avstriji.
Vlada v skupščini varna
Belgrad, 11. febr. m. Kakor se je že ob priliki vseh" dosedanjih skupščinskih sej, na katerih se Te glasovalo, ugotovilo, je poslansTvi klub^sleft-■pni s 'klubom vladne večine Vedno kOmpa&titejli ler . razpolaga, v Narodni skupščini s s6ljdno»^ čino, s katero bo vlada lahko nadaljevala svoje delo, tako rib priliki sprejetja državnega .proračunu, kak6c. tudi luljnujnejših zakonskih' osnutkov, ki jih ie pripravila kraljevska vlada.
„Samoupravo", novo dnevno osrednje glasilo JRZ
( Belgrad, 11. febr m. Po sklepu izvršilnega : odbora Jugoslovanska radikalne zajedniee. bo pri-! čel prihodnje dni izhajati v Belgradu osrednji organ |R7. »Samouprava« Lisi bo izhajal vsak dan popoldne,-Urejeval in smernice dojal mu bo posebni direkjorij. v kalcrem bodo imeli bivši radi-i kali 3 člane, bivša SLS 1. in bivša muslimanska I organizacijo 1.
| Ožji odbor JNS
j Pohorci zopet pod pravo streho
Belgrad, 11. febr m. Včeraj se je po dolgem . presledku sestal ožji- odbor Jugoslovanske nacionalne stranke. Na Konferenci,' ki bo najbrž i trajala še nekoliko dni, sta bila tudi predsednik Uzunovič in glovni tajnik dr. Kramer ler okoli 40 članov te stranke. Konfrrtmči prisostvujejo tudi senalorja Pucelj in Marušič in poslanec Mravlje, kar dokazuje, da so se slovenski kmefijci po raznih ponesrečenih poskusih, da bi se spravili na varnejše in siglirnejše mesto, povrnili zopet v stranko, profi kateri so nastopili s svojim znščit-iiikom jevtičem pred in za časa petomajskih vo-lifev. Konferenca poteka v zelo napetem ozračju, ker posamezni, govorniki raznih frakcij drug drugemu očitajo odgovornost za stanje, v katerem se nahaja ta sfranka.
Te debate, ki se vodijo o političnem položaju, sc udeležujejo fakozvani pohorci. ki so se sedaj zbrali pod svojo pravo firmo )NS, in se trudijo, da bi prevzeli vodsfvo stranke v svoje roke V ! tem pogledu bo prišlo še do ostrejših nasprotij i v tei stranki, ker se dosedanji predsednik Uzunovič ne bo kar tako zlepa umaknil ter prepustil | predsedstvo komu drugemu.
Značilno je tudi to, da no konferenco nista I hotela priti ne dr. Srskič iri ne Boža Maksimovič, I katerima so bila istočasno podana vabila ha kon-1 fereneo. Iz tega se da sklepati, da sto omenjena dva prekinila vsak stik s to stranko.
Belgraiske vesti
Belgrad, K. februarja \.\ Finančni mini-stor je na. podlagi .čl, 16 uredbe ureditvi pogojev za proučevanje" prodaje in odkupnih cen sladkorne repe jmVuoVal komisijo, za določanje cen sladkorne rejie v sezoni 195r)-->() Letošnja ceno jia /na.ša najmanj 20.25. največ pa 24 din za 100 kg. 7 odlokom finančnega 111 :iist"ra od II. rebruurja t. I. je pbtrjoiio poročilo komisije o cenah sladkorne repe za se/pno l9">-5().
Osebne vesti
! Belgrad. 11. februarja. Višji pristav Doma narodnega /drav ja v IJžieah dr Karel P e I v i č je iiremešeen /a višjega pristava š. lske poli-; klinike v Kranju.
Belgrad, 11. febr. Načelnik splošnega oddelka | v glavnem ravnateljstvu drž. žel. g. Kavčič je danes prevzel svoje posle.
Belgrad, 1 L.febr. m Davi je prispel na svoje novo službeno mesto kot referent v pravosodnem ministrstvu za področje npelaeijskma so/!ikx,->- v I i ubij a ni. dr Ivo Bizjak, starešina okrntilega »o-dtšcsLIrtbnjcm^ ___________;
t
Štev. Jfe.
>WiOVENliC<, dno 12. reoruarja r;»,->o.
Strnn £>
Proslava 75 letnice dr. Mat. Murka
Praga, 9. februarja.
V soboto, dne 8. februarja leta 1930 se je vršila v intimnem krogu članov Slovanskega insti tuta v Pragi ter praških slavistov proslava pet-insedemdesetietnice našega rojaka univ. prof. Matije Murka, ki deluje že 10 let v Pragi na znanstvenem m kulturnem polju ter na poglabljanju jugoslovansko-českoslovaskin stikov, i ioslava, ki je zorala v prekrasnih prostorih biovanskega insututa v palači kneza Lobhovica številne slavljen-čeve znance, je pokazala njegovo priljubljenost v znanstvenih in družabnih krogih.
Mesto uvodnega govora je uuiv. prol. J. 11 o -rak prečital šaljivo -guslarsko pesem* v deseter-cih, ki je poudarjala slavijencevo neumornost tu vsestransko udejsUovanja, ki mu ne pu^ča dovolj časa, da bi dokončal svoje življenjsko delo o jugoslovanski narodni epiki, katero je »ludiral po naj-nedostopnejših krajih Jugoslavije skozi več desetletij. Pozival ga je v šaljivem ionu, da to delo napiše čimprej za Slovanski institut, ki naj bi tudi izdal v češčirii slavljenčeve Izbrane spise za njegovo 75 letnico, čeprav bi bili morali prvotno iziti ze za 70 letnico. Lirugi govornik prol Janko je čestital v imenu Češke učene společnosti nauk, dekan filozofske fakultete prol H y s e k pa je poudarjal zlasti slavljenčeve zasluge za organizacijo Slovanskega seminarja, ki je danes tako vzorno urejen. Posebe je omenjal njegov neizčrpen optimizem in izreden organizacijski talent, s katerim je slavljenec pokazal, da mora znanstvenik delovati nele na znanstvenem polju, nele s svojimi razpravami, temveč tudi z organizacijskim delom, za katero pač vsakdo ni poklican. Slovenec, ki je vzra-stel v skromnih razmerah, je moral pokazati kako se znanstveno delo organizira, ka. je pokazal slavljenec tudi pri ustanovitvi slavističnega časopisa »Slavia«, pri organizaciji kongresa slovanskih filologov v Pragi, v zadnjem času pa od leta P/32 do danes kot predsednik Slovanskega instituta, največjega središča za proučevanje kulture in gospodarstva vseh slovanskih narodov na svetu. Prof. E. Ljarkij je čestital v imenu ruskih znan.-tve-nikov-enugramov. zahvaljujoč se mu za vse usluge, katere je izkazal ruskim znanstvenikom-emi-jrantom. uospa J. Holečkova-Heiden-reichova je recitirala v češkem prevodu Asa-n a g i n i c c ter Aškerčevo Slovensko legendo.
Po zaključku vseh govorov se je slavljenec zahvalil za vse prijateljske besede in čestitke ter posebe omenil, da je vse svoje življenje ostal zvest slovanski ideji; že kot osmošolec mariborske gimnazije je imel predavanje o velikem Slovanu J. Kollaru in je tudi pozneje posvetil svoje delo vsem slovanskim narodom Spomnil se je tudi, da prijiade na ta dan petdesetletnica njegove promocije sub auspiciis za doktorja filozofije na dunajski univerzi, nato pa je v šaljivem tonu prečital besedilo slavnostne doktorske obljube, s katero je bil tudi pred 50 leti na Dunaju promoviran za doktorja Universitatis crocatoriae. ki je nalagala svojim članom, da živijo in de'aio polni optimizma in veselja. S piesmijo »Kol'ko kapljic tol'ko let« je končal program, nakar so se navzoči zadržali v neprisiljenem prijateljskem razgovoru v prostorih
Praški listi posvečajo jubileju obširne članke. »Narodni listy« prav jo. da je ta sin marljivega, ukaželjnega, energičnega in neobičajno nadarjenega slovenskega naroda, ki je Cehom tako blizek pO značaju in zunanji usodi, občudovanja vreden realen pnmer, kako si morejo biti Slovani blizu, kako se morejo razumeti, kako morejo biti izraz ene kulture, četudi je med posameznimi plemeni toliko razlik. Njegovo vsestransko delovanje ustvarja z Murka znanstvenika velikega formata, ki zna biti brez škode za svoje delo obenem tudi pravi slovanski kulturni politik. In za ta njegov akti-vizem, za »o njegovo delovanje mu mora biti hvaležna vsa češkoslovaška javnost, obenem pa mor? biti ponosna na to. da je ravno pri nas (v C°R) našel priliko, da uveljavi v polni mci in učinkovito svojo sposobnost, ter da je izmed onih. ki ustvarjajo iz Prage središče slovanskega kulturnega sveta in spreminjajo v resnico «anje nnših starih slavistov. Neutrudljiva mladostna enen?i;a Markova nam je obenem jamstvo, da ostane še doltra leta takšen, kakršen je In to je naša naj-iskreneiša želja.«
Narodni' politika« pravi, da se je slavljenec
Praktična gospodinja
pere perilo s
PERIOIM
pralnim praškom. Prav dober je ta naš kvalitetni domači izdelek! Uporabljajte t?a tudi Vil
Pred likvidacij o konkurza Vzajemne pomoči
Ljubljana, 11. februarja.
Afera Vzajemne pomoči, reg. blagajne v Ljubljani, ki je imela svoje pisarniške lokale na Borštnikovem trgu, se bliža končni likvidaciji. Mnogi podeželski upniki so že napravili križ čez svoje zahtevke, ki so jim bili priznani na ugotovitvenem naroku v zadevi konkurza Vzajemne pomoči. Upnikom je konkurzno sodišče priznalo v glavnem le plačane članarine odnosno premije, odklonilo pa je že plačane pristopnine, ker so se smatrale kot prispevek k režijskim stroškom pisarne in v plačilo dospele posmrtnine. Konkurz je bil, kakor znano, razglašen 12. decembra 1933. Poprej pa je bil nad Vzajemno pomočjo imenovan od banske uprave komisarijat. H konkurzu je prijavilo svoje terjatve okoli 4000 upnikov, članov Vzajemne pomoči. Do 32.C00 članov pa sploh ni prijavilo terjatev. Konkurzni upravitelj dr. Viljem Krejči je vodil mnogo civilnih pravd, v katerih je za Vzajemno pomoč dosegel ugodno sodbo, le še neka večja pravda ni še rešena pri stolu sedmorice v Zagrebu.
Konkurz sam bo dokaj ugodno končan. Kon-kurzna imovina Vzajemne pomoči je do malega vsa vnovčena in naložena pri Državni hipotekami banki, v kolikor ne obstoja iz vloge pri Mestni hranilnici ljubljanski, kjer je bila večja vsota naložena še pred otvoritvijo konkurza. Če bo imovina, naložena pri Mestni hranilnici ljubljanski, razpoložljiva, in če bo velika pravda ugodno potekla, bodo konkurzni upniki prejeli skoraj 100% od zneska, ki jim je bil priznan od konkurznega sodišča.
Kazenska preiskava proti štirim odgovornim činiteljem uprave Vzajemne pomoči je končana, v bližnjih dneh bo državno tožilstvo izdalo obtožnico. Pričakovati je, da se bo glavni proces proti Uirim osebam pričel julija ali pa v začetku jeseni. Za afero Vzajemne pomoči, ki je razburila naše podeželje in tudi mesta, vlada še vedno veliko sanimanje, kajti ljudje nestrpno pričakujejo, kdaj □odo prišli do svojega denarja.
vsestransko izkazal za svoj poziv v Prago, in sicer poleg drugih organizacijskih del tudi s spodbuja-jočim učiteljskim, predavateljskim in literarnim delovanjem, za katero je imel dobro podlago iz rotlne Slovenije kjer se je v mladosti posvetil študiju slovanskega sveta ]>o zgledu velikih slovenskih slavistov Miklošiča in Kopitarja Današnji jubilant je tipična in značilna osebnost našega znanstvenega sveta, ln dosedaj poln energije in iuicijativ, dosedaj svež in delaven, kakor je bil ves čas svojega delovanja na Karlovi univerzi v Pragi od leta 1920 naprej. Simpatičnemu jubilantu želimo iz srca še mnogo zdravih let
»Prager Presse« piše, da je slavljenec smatral slavistiko vedno za enotno, vse obsegajoče zna-znanost,, ki je obenem eminentno praktičnega značaja: aktualna sestavina kulturnega življenja. Bil
aH S
Dobra prebava pol zdrav a !
Lahko, normalno izpra/njen|e pri zapeki, lenvosli črov omogočijo
ARTIN.DRAZE) E
Dr. \VANDKRIA Dobe se v vseh lekarnah v škul ali po 12 dražel Din 8'— in v vrečicah po 2 dra/.eji Din 1'50. rinln, rpfl. pod S. br. 221IVJI.
bodočnost. Dal je v svoji osebi živ primer vzajemnega slovanskega sodelovanja, ki se je kotnaj kje tako dobro uveljavila kol med Slovenci in Čehi. Njegova dalekovidnost iu razumevanje za zahteve praktične kulturne politike .-ta mu zlasti i koristila pri njegovem delu kot predsedniku Slo-! vanskega instituta. Vsi oni, ki ga poznajo in spo-. ,	i štujejo kot raziskovalca in človeka, rna želijo, da
je ludi vedno mnenja, da kot znanstvenik ni živel ; bi mu bilo dano, tla izvrši nove literarne ':ačrte, nikoli v preteklosti, temveč vedno za sedanjost in ' ki si jih je postavil.
Tehniška fakulteta v nevarnosti
Težke gospodarske razmere, ki povzročajo po vsem svetu zastoj, nazadovanje in bedo, mečejo svojo senco tudi na kulturo in prosvetno življenje. Na ljubljanski univerzi, ki naj bi bila vzgajališče slovenske inteligence, se število slušateljev vedno bolj krči, univerza sama pa hira ob dotacijah, ki jih dobiva v vedno manjših dozah.
Od leta 1032 študent ne uživa več svoje izobrazbe zastonj. Zanjo mora plačevati, zdaj po tem, zdaj po drugem izpretnenjenem načinu, velike, za nekatere nedosegljive vsote, ki mu šele dajejo pravico da se vpiše v najvišjo znanstveno ustanovo. Uvedba šolnin je že itak slab dotok na univerzo še bolj omejila .Pričela se je sebkcija, ki zadeva najbolj tiste, ki ne zmorejo sredstev za študij. Statistike Akademske akcije živo pričajo o tem, kako pada število slušateljev iz kmetskih in delavskih slojev in prepušča univerzo sinovom in hčeram mestnih, bolje situiranih družin
študij, ki zahteva največ energije, časa :u gmotnih sredstev, je gotovo študij na tehniški fakulteti. Seminarsko delo v lisalnicali in laboratorijih vzame povprečno marljivemu tehniku časa 5 -8 ur na dan, ne vštevši obvezna predavanja. Za risalni materijal, za uporabo institntskih aparatov in zlasti za laboratorijske takse na kemijskem oddelku mora plačevati študent do 1500 Din na semester. (Omenjamo, da znaša na belgrajski tehniški fakulteti vsled večjih državnih dotacij najvišja taksa le 300 Din.) Vse to že samo od sebe sili vsakega tehnika, da svoj študij redno opravlja in ga skuša čimprej dovršiti. Kadi omejenih težkih denarnih pogojev pa seveda marsikateri slušatelj skuša priti do sredstev s tem, da si jih prisluži in to največ z instrukcijami. Mnogo jih je tudi, ki skušajo spraviti v denar svoje risarsko spretnost sploh, na vse mogoče načine se mora danes tehnik prebijati skozi svoj študij.
Z letošnjim šolskim letom pa je stopila v ve-liavo nova uredba za tehniške fakultete, ki usodno posega za razvoj našega inženjerskega naraščaja. Med drugim predvideva obvezno polaganje izpitov, ki morajo biti dovršeni v predpisanem roku (koncem prvega leta 5 izpitov), sicer izgubi slušatelj nadaljne semestre. Načelo univerze je že od
Posledice krize v usnjarski obrti
nekdaj svoboden študij, ki si ga raz|x>redi slušatelj do gotove tnere po lastni volji in zmožnosti. Tu jja se uvajajo spel redne šolske metode, ki pravijo: če koncem leta ne izdelaš, si repeient m ne moreš v višji razred. Razumljivo je, da oni, ki se vzdržujejo sami, ne morejo opravljati hkrati še študija tako, da ga v predpisanem roku dovrše. Nova uredba jim tako onemogoča vsako udejstvo-vauje poleg študija in s tem študij sam. I u se vrši druga selekcija, zopet na račun gmotno revnejših, ki na tehniki že itak tvorijo neznatno manjšino in ki jim bo odslej mženjerski poklic zaprt.
Nova tehniška uredba določa tudi specializacijo na nekaterih oddelkih m to predvsem na belgrajski in zagrebški tehniki, v Ljubljani pa samo na elkefrotehniškem oddelku. V praksi se bo ta člen uredbe izkazal na ta način, da bodo inženjerji-specialisti imeli povsod prednost pred nespeciali-sti in da si bo vsakdo hotel pridobiti sjiecialno izobrazbo Zato bo obiskoval tisti zavod, ki 11111 bo specializacijo nudil, Ja.-no je, da bo ljubljanska tehnika s tem izgubila spet velik del slušateljstva, kar utegne meti usodne posledice. Geodetski oddelek je bil pred leti vsled premajhnega števila slušateljev ukinjen, zda prt-i ta nevarnost gradbenemu oddelku iji s tem sčasoma vsej tehniški fakulteti.
Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete ko! predsiavnica vseh slušateljev ljubljanske tehnike opozarja javnost na nevarnost, ki grozi naši univerzi in s tem razvoju slovenske kulture in prosvete ter poziva vse merodajne čin i tel je. da se pravočasno zavzamejo za ukinitev te uredbe, ki more imeti najhujše posledice za razvoj vsega našega naroda
V Ljubljani, dne 10 februarja 1030
Zveza strokovnih klubov tehniške lakultete v Ljubljani
Predsednik:	Tajnik:
Torkar janez„ s. r.	Šcnturc Slavo, s. r.
Opomba: V petek, dne 14. februarja bo javno zbo ovanje tehnikov v dvoran: trgovskega doma ob 20. ki ima namen pokazati stanje tehniške fakultete v Ljubljani.
Največje podjetje v Sloveniji uslavlja obrat
Maribor, 11. febr.
Tvornica usnja bratov Woschnagg v Šoštanju je dne 8. febr. odpovedala svojemu delavstvu z objavo, da bo podjetje dne 22 febr zaprlo obrat, m je z omenjenim dnem odpuščeno ludi vse delavstvo. Podjetje motivira zaporo obrala s krizo, ki je zajela vso usnjarsko industrijo, kakor se je to ugotovilo na znanem sestanku tovarnarjev usnja dne 7 t m v Celju O sklepih omenjene konference je »Slovenec« takrat obširno poročal.
Z zaporo obrata v Woschnagrjovi tovarni bo 22. febr. vrženih v brezposelno stanje 350 delav-cv in delavk, ki bodo ostali brez vsakega zaslužka, polen delavcev pa bo prizadetih tudi okrog 800 njihovih družinskih članov Vsi ti reveži bodo ostali popolnoma brez vseh sredstev
Slavni tenorist
bo pel v kinu Union
Jo§eph Schmidt
Iz žužemberšhe doiine — v premislek
Prejšnji teden sem šel malo po vaseh gor od Žužemberka ob zeleni, tudi pozimi tako prijazni Krki. Lansko jesen je po teh vaseh razsajala griža, smrt jo je spremljala in zbirala žrtve celo med možakarji najlepših let. Žalostno je bilo takrat, saj še pogreb ni smel biti tak, kakšnega pripravi naš veren Dolenjec svojim dragim. — Sedaj pa gospodarita po teh krajih lakota in skrajno pomanjkanje. Lanska toča, ki je uničila skoraj vse, griža in kriza so dali njima vso domovinsko pravico. P
zagrebške centrale in iz reke Krke svetila tudi onim, ki ob njej prebivajo. Številne, pridne in delavne roke že čakajo, da bi kopale jame in postavljale drogove. — Prepričani smo, da bo to uvidel ip upošteval tudi banovinski svet, ki bo zasedal v prihodnjih dneh.
t________________zato tudi naši meščani letos kakoi vsako leto,
še sankcije pridno pomagajo, zlasti pri mnogih, radi prispevajo k stroškom zu »pustni karzo«. onih, ki so v gozdu ali na žagah našli dosedaj še Zdi se pu, da v Kamniku primanjkuje šoferji
dosedaj
kakšen dinar skromnega zaslužka.
»Ali veste, kako se shaja tudi brez soli?« me je vprašal ob tej priliki oče s šestimi otroci, ki ne pozna okroglega. »Zjutraj jemo mleko, opoldne pečen krompir, ki je dober tudi brez soli, in zvečer ravno tako!« — Gospodinji res ni treba ugibati jedilnih receptov, za lačne želodčke pa je vendarle nerodno! — Koruze je treba, koruze!
Pa je ne marajo zastonj, ti ljudje prosijo in želijo le zaslužka v denarju ali pa v koruzi. Med Šmihelom in vasjo Klečet kopljejo možakarji že vso zimo za ono koruzo, ki so jo dobili pred božičem kot podporo pasivnim krajem Za 15 kg koruze koplje oče ves dan, da nasiti one, ki so doma in prosijo kruha. S tem bo zgra;ena lepa cesta, ki bo, če Bog da, enkrat vezala po desnem bregu pisane vasice vzdolž zelene Krke. Treba pa bo za to dovršitev še veliko koruze in tudi denarja. Upamo, da se bo ob dobri volji merodajnih činiteljev tudi oboje dobilo.
Prejšnji teden so prišli v Žužemberško dolino	C1 ,,„, v,
gospodje od KDE. Ogledovali so in merili potreb- hrbtenico. Prc
Zagorje
no za izdelavo načrta za električni daljnovod iz Zagradca proti Žužemberku. Že v januarju je obiskala v ta namen deputacija iz Žužemberka gosp. bana in g. ravnatelja KDE s prošnjo, da bi se ta načrt kmalu izdelal in, kar je pri tem glavno, tudi uresničil. Skromna želja prebivalstva in nujna po-
Stanovanislto vprašanje zasebnih nameščencev na Jesenicah
lesenicc, II febr Okrog težke železarske industrije Pod Mo-žakljo se je razvila močna in uslrijskn naselbina — mesto lesemce Razvoj ni bil trenuten, nego je rasle! s prilikami dolga stoletja. Na temeljih izkustva in tradicije, s katero sc je počasi razvijal industrijski kraj, je zgr< jrnp iudi že njegovo bodočnost, bodočnost tembolj, ker sloji pred njim mlada država, ker stoji pred niiiu lako rekoč ves trg novega balkona Iz male vaške naselbine ob primitivnih plavžih je zrasllo industrijsko mesto, s katerim živ« desettisoči mestnega m okoliškega prebivalstva svoje gospodarsko življenje.
Tovarna Woschnagg v Soštaniu je odpovedala svo(im rte?avcem
za življenje ter bodo izposiavljeni največji bedi Poleg delavcev in njihovih družin pa bodo prav tako prizadeli tudi šošlanjski obrtniki, posebno trgovci, mesarji in peki, pri katerih delavstvo nakupuje živila in druge potrebščine. Povprečno se lahko računa, da izda vsak delavec no mcscc 480 Din za razne življenjske in gospodarske potrebščine. To znači pri 350 delavcih povprečno 175.000 Din mesečno, ki jih bo izgubilo šoštanj-sko gospodarstvo. S tem bo prizadelo vse meslo in ludi okolica, saj lahko trdimo, da živi ves Šoštanj od delavstva, ki je zaposleno Wosclinaggovi tovarni.
Delavstvo je sklenilo za 16. febr sklicati v Šoštanju protestno zborovanje, na katerem se bo določila tudi posebna delavska deputacija, ki sc bo odpeljala zarodi posredovanja v belgrad.
H rtTstmh
Priprave za obisk gosp. Karnevala. »Stara navada, železna srajca«1 Ta pregovor drži in
ker jc neki avtoprevoznik hotel kar na hitro izvežbati svojega prijatelju da b v sili priskočil na pomoč in prijel za volan. Ali ta »oks-presni tečaj« bi se kmalu prav žalostno končal. Vršil se je nekje za vodo in novopeeeni šofer« jo je mahnil kar po bližnjici. Namesto čez most pa seveda naravnost čez vodo Avte |c slučajno obvisel nu obrežju Bistrice. Le malo pa |c manjkalo. da ni vseskupaj s potniki vred zdrčalo v neprijeten objem Bistrice.
Smrtna kosa. V soboto so pokopal1 25 letnega kopaškega učenca Majdiea Franca iz Ki-sovea pri Zagorju Pokopuli so ga ob veliki udeležbi občinstva, posebno pa mladine — V ponedeljek popoldne so pu položil l< večnemu počitku +2 letnega rudarja Tonetu Prušnikarja. Pred sedmimi tedni jc na delu v Kisovskem rovu padel nanj večji kos premoga ter mu zdrobi!
peljali so ga v ljubljansko bolniš-
nico, a tudi tam mu kljub zdravniški vedi niso mogli potnaguti Vzeli so gn domov. k;er mu jc njegova žena lajšala zadn je tite nji govega življenja. Naj v miru jiočivata žalujočim naše so-žalje.
Polonin sejem je bil kljub slabemu vreme-
a,,POdoCPO,it?ke? '1. hVsko;p,r?metnem, na" I »" dohro obisCan. Blaga so nekaj prodali. 1. Diedku doline zahtevata, da bi električna al;. iz l živina ni šla v denar-
Sin
Ts<<f IIn
m siliš
im<
Prosvetni in industrijski del jesenic. V ospredju poslopje Narodne šole, velika si. \ba na levi jc znani Krekov dom, k jc-i deluje jeseniško gledališče. V ozadju meščanska šola in čisto zadaj prvi tovarniški objekti.
Ob tem razvoju, ki ie viden posebno v zadnjih letih, je poslalo na Jesenicah zelo važno stanovanjsko vprašanje. Do nedavna jc stanovanjske potrebe blažila še privatno giadbenosl Trgovski in obrtni stanovi, ki uspevajo s krajem, največ pa delavstvo samo, so zgradili znatne kolonije jeseniškega mesla. Odkar pa je denar zaprt po posojilnicah in bankah, tudi privatniki ne morejo — četudi bi radi — nič več graditi Najbolj pa so zaradi pomanjkanja stanovanja prizadeli privatni nameščenci, posebno oni, ki so z najnovejšim razvojem podjetja prispeli na lesenice. Stanovanjski kompleksi KID so ob številnem uredništvu povsem zasedeni Več nameščenskili družin, kakor tudi samskih uradnikov ne more dobili primernega stanovanja
Društvo nameščencev KID sc ie pričeto zrt-niinali za svoje stanovske lovaiišc in je pri do posredovali za zgradbo novih stanovanj. Ker jena leseni-ah nad 300 privatnih nameščencev in ker znaša letni prispevek Ich Pokojninskemu zavodu do 1 milj Din, je bila sprožena misel, naj bi ta nameščciiski zavod, ki itak gradi na mnogih mestih, zgradil par stanovanj v iem nameščen-' skem centru Obrestovanje hiš bi ob tako veli-i kili potrebah gotovo doseglo isto stopnjo kot vse ostale od Pok. zavoda postavljene zgradbe, posebno še, ker bi ludi podjetje samo šlo na roko ; svojemu nameščenstvu Končno pa je cilj m namen nameščenskeno denarja itak Jn, da se ga uporabi za nameščence, vsaj tedaj, ko so dane iste varnostne in obreslne garancije, k, kor pri ostalih stranskih kreditnih interesentih Upati je, da prošnja nameščencev KID ne bo odklonjena!
Delavski obratni zaupniki
V	zadnjem času so bile ,0[K , katerih podjetjih volitve obratnih zaupnikov Posamezne delavske skupine, oz. orgunizucije (kršč. soc., beli), ,\S/ (nacional..'plav:) m razne marksistično-soe družbe (rdeči) se dosegle sle-
I deče število zuupnikov:
, Medvode: v papirnici -Geričauc. rdeči in beli po sporazumu 4 zaupnike, plavi 2: v papirnici »Medvode« beli 2, rdeči I.
št. Vid nad Ljubljano: v tovarni »Štora«, vložena^ samo listu JSZ, 5 zaupnikov
Oliški vrh: v tovarni Ornik-Mitrovič, vlo žena samo lista JSZ, 6 zaupnikov
Tržič: v papirnici K. Molimo, po skrajšanem postopku 4 zaupniki, vsi z iMe JS/; v tovarni »Peko« JSZ 149 glasov (4 zaupnike'. iMa -Splošne delavske zveze« (nI. či in pluvi) 72 glasov j (2 zaupnika); v predilnici Glanzmann-Gassner so bile predložene tri lisle: bela rde< r in plava. Prva je dobila 260 glasov in 6 zaupnikov, druga 457 glasov in 9 zaupnikov, tretja 61 glasov in enega zaupnika.
Ži ri nad škofjo Loko: V če\lpir«kem podjetju Gantar je dobila lisia JSZ 'vu plavi pa enega zaupnika. V čevljarskem podjetju Zuje lista JSZ enega, plavi dva zaupnika.
Črna pri Kamniku. V podjetje Kaoiin je bila predložena samo lista |SZ in sn |)j|i j/, voljeni 4 zaupniki.
Količevo: V tovarni Inki v Ma>-ks |e bil izvoljen sumo en zaupnik z liste JS/. ker jP manj kot deset delavcev.
Domžale: V združenih tovarnah klobukov in slamnikov je bila predložena samo lista |s/, in so bili izvoljeni 4 zaupniki. \ kvarni Medic & Zanki je bila predlo/ena sumo lista JSZ in so bili izvoljeni "i zaupniki.
V	Mariboru in okolici pa so volitve dale sledeče rezultate (prvii številka rdeči, drnira plavi, tretja beli):
Tovarna svile v Radvanju 3, —. _ . Tlioma K., tovarna svile 6. —; Tlioma K., barvar 5- —, —; Zelenka in komp. 4 J : Po-rebni zavod t. —, —; hlektlično podjetje I - 1 Plinarna 2, -, I: Avtobus-podjetje I. I, I, Gradbeni urad 5, —. t: !• reun t Viljem l -, -,
leksta 2, 3. —; Kovina —. _ $(,.ra | _ |'
l.lutter (klot) 5. I, —; Hutter (iilačevinn) X L —; Mautner 4. 2, -.; Jugotekstil 5. I. Rosner ; tnrlich, tkalnica, i I. • I hrlich. predilnica 6, —, Doktor in drug 16 Rosenberg 3, _, Roglič v - -. Splošna stavbna družba 3, 2, —; Potočnik I — — Pengg Johann 2. t. —.
Beli (JSZ) lansko leto v teh podjetjih i niso imen uobencica zuuunika.
Drobne novice
Koledar
sreda, 12. februarja: Obletnica kronanja pa-uc/.a Pija XI. Evlalija, devica mučenica.
----- Novi grobovi
+ Na Prislavi pri Šmarju pri jelšah je v po-ledeljek umrl lamkaišnji župan, veletrgovec in veleposestnik, gospod hdvard Šu|i*p(in? Pokojni jc imel zelo znano izvuz.no trgovino z jajci Pogreb pokojnega bo v četrtek, dne 13. febr. ob pol 10 dopoldne /opušča soprogo go. Amalijo ter tli sinove Naj 11111 sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožaljcl
-f- V Dev. Mar. v Polju je umrla 10. februarja baronica Marija Zierheim roj. Floh v visoki starosti 80 let. previdena s tolažili svete vere. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč!
Osebne vesli
-- Nevarno je obolel g. I'rane Doliimr. de kan in župnik v Cerkljah (>'-i kriinju Priporočamo ga v molitev.
Poročila se je pri Sv. Tomažu pn Ormožu hčerka bivšega dež. poslanca, gdč. Matild« Moško, z. županom in gostilničarjem g. Alojzom C a f o m. Poročil iu je nevestin brat g dr josip Mcško, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — Novoporočencema naše iskrene čestitke!
= V naši mornarici so odrejeni nu službo na brod Dubrovnik poročnik fregate Oskar Bizjak, uu službo na brod »Spasilac« poročnik fregate Frane Prolog nn službo v v jno-pomor-ski oddelek pomorskegu urzciiula poročnik fregate Milan Sonc. na službo v p >uorsko-zrako-plovno šolo strojni podporočnik l an Blaževič in na službo v mornai iški opuz-iidluo povel jstvo — za telegrafsko šolo strokovni podporočnik Josip Kraljic
= Izpit so napravili za re/ >an. podporočnika kaplari-di juki dr. Milan špoljai dr Dra-pntin Buhvula in dr Bemom liuliei in za rez. podporočnika knplnr-dijak /lutko l'or">ek.
je- počilo, je cev z. vso silo odletela Jukoliu v ilesnii oko, ki se je razlilo, in sc mu zuriln v glavo "i em globoko, /uradi te grozne rane so je Jiiknb zgrudil nu tla in >o po nekaj minutah i izdihnil.
1 — Težke avtomobilske nesreče .je. .veoJirat I kriva neprevidnost šoferjev še v -ečji meri pu ! teoretično in praktično nnpoznanje vozilu uli pa nezadostno poznanje policijskih Varnostnih predpisov cestnega reda in avtopvoirteta sploh. V veliki meri skušajo odpraviti te nedostitvke v I strokovnih šoferskih šolali in praktičnih tečajih. IzprnSevulni komisiji za šoferske izpite pa pripada nalogu, da izbere sposobne, praktične in lresne vozače.K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pisana knjiga nušega strokovnjaka inž. štolfe: šofer in samovozač. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, strogi in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsegu 2S'_> struni, ima okoli ^00 slik. ki ponazoril jejo posamezne dele mo.orja ju drugih delov vozila, knjiga stani ve/.anA 140 din in se dolu v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, knjigo toplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in samovoznčGm.
— Pri zaprtju motnjah v prebavi <?ze mite zjutraj ua riuzen želodec kozarec na ravne »Franz-.losef irrenetce«.
—	Avtomobilski nezgodi. V Domžalah je neki avto podrl hlapca Petra Podgona, ki je dobil hude poškodbe po vsem telesu. Njegovo stanje je zelo resno. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. — Tja je bil prepeljan tudi posestnik Anton Teran iz Bistrice. Teran se je peljal z vozom ter se je srečal z nekim avtomobilom, ki je trčil v voz. Pri trku je Teran odletel z voza in dobil nevarne poškodbe po telesu.
—	Nesreča smučarja nn Veliki planini. Med številnimi smučarji, ki so jih zvabile naše pla-nane. se jo napotil v snežni raj *i di g. Hroner Josip, magistrutni uradnik v Ljubljani, stanujoč v Gradišču št. 15. Krnsnu nedelja je smučarje nn Veliki planini v zgodnjih jutranjih
Ali je gospa Ivanka časih zlobna?
Nikakor ne! Smeji se samo svojim originalnim mislim: Tale naš kuža je napram potepuhom in postopačem prav tak kakor je terpentinovo milo Zlatorog napram umazaniji. Naš kuža užuga vsakega pritepenca, terpentinovo milo Zlatorog pa vsako umazanost pri perilu.
Hud mraz. Včeraj je bil v zimski sezoni 1935/36 prvič hujši mraz. Po snežnih metežih prejš-niega dne se je okoli polnoči zjasnilo. Včeraj zjutraj pa se je pojavil mraz, ki je dosege! med mestnim zidovjem v Ljubljani do —10"C, na prostem pa —15"C. Mnogi so se snega veselili, zlasti smu-čarji, ker so računali, da ga bo toliko padlo kolikor ga je potrebno za prijetno smuko. Drugi, zlasti siromašni sloji, so z obupom zrli v bodočnost, kajti pritisnil je mraz, ko mnogi nimajo več potrebne kurjave. Ptice pevke, tako kosi in ščin-kovci, so že veselo prepevali, a so se sedaj skrili v zatišja. Pregovor pravi: »Zima in gosposka nič ne podarita, vsak po svoje gospodarita.«
— V topničarsko podčastniško šolo v ču-priji bo sprejetih s prvim aprili)' t t. I večje število gojencev. Kandidati morajo bili naši državljani in ne smejo biti mlajši ot' Is in uc starejši od 21 let. Dovršiti -o inoiuli ljudsko šolo najman j z dobrim uspt poni. 0.->tHi pogoji so razvidni iz službenega vojp« ga ksta. strmi 257—264. ki je interesentom nu razpolago nn vseh orožniškili postajah in pri pristojnih vojnih okrožjih.
Za gospode in danit-NAŠ ČAJ naj vzame * gospodinja za iroste visoke in preproste.
mali /.vabila na plan. Odšli so proti Mali planiti ter se po kratkem odmoru odločili z.a progo, ki je bila vsem nuj bolj všeč. Lepo so sc zvrstili in se spuščali proti Tihi dolini, ituvno nn tem terenu pa je gosp. Ilronerja doletelo nezgoilu. 1'udcl je tako nesrečno, da si p /jc ni i i desno nogo nud gležnjem. Tovariši s« takoj odšli v kočo na \ oliki planini po nosilnice, katerih pn nu vse začudenje tam ni bilo Morali so jih šele sami narediti. / velikim trudom i" reševalci prenesli ponesrečenca do Stahovice 1 jer je že čakal kregarjev avto C.rintovcc« in ga od-
ii-ljal v Kamnik. Tam je ponesrečencu nudil imnoč g dr. Jurij Polec. Sedaj st g llroner zilrnvi v ljubljanski bolnišnic.
—	Ponesrečenci. Ko je spravljal hlode, so se ti zvalili na posestnika Janeza Urbasa iz Cerknice ter mu zmečkali obe roki. -— V fantovskem pretepu v Št. Vidu nad Ljubljano so neki fantje neusmiljeno pretepli brezposelnega zidarskega pomočniki Antona Groma ter mu prebili čeljust.
—	Številne pomilostitve Na državno tožilstvo prihajajo od okrajnih sodišč seznami onih oseb, ki so bile po decembrskem pomilostitvenem ukazu pomiloščene zamudi raznih kazenskih zadev. Samo iz Škofje f.oke je drž. tožilstvo prejelo te dni 128 pomilostitev. Računajo, da bo v območju ljubljanskega okrožnega sodišča pomiloščenih do 2000 oseb,.......... .............._. ___
—	Jnvna prošnja! Društvo slopcfv potrebuje z.a svoj dom v škof, l.oici pli stenskih ur / glasnim bitjem. \ k r I-do laliko odstopi kako staro uro brezplačno, je vljudno nanrošen to javiti stolnemu župniku gosp. kanoniku dr. Klinarjii. Ljubljana. I red škofijo
—	Prepovedan tisk. Službeno n-ivtne št. "o objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati m rnjširjnti "t 2 lista »Dalii i ljudi« in št. 5 tednika Istra . ki <e tiskata \ Zagrebu.
—	Znižana kazen. Žužek Alojzij, bivši policaj v Skofji Loki, ki je bil dne 27. doc 1935 obsojen zaradi umora cigana Rnjnhnrda Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani na šest let robije in trajno izgubo častnih pravic, jc vložil priziv na apela-cijsko sodišče v Ljubljani zaradi previsoke kazni. Aoelacijsko sodišče v Ljubljani je priztvu ugodilo in obsodilo Žužka Alojzija na dve leti in 6 mesecev strogega zapora ter izgubo častnih pravic za dobo dveh let.
Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki io doseže z naravno
FranzOosefovo
grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Prava Franz-Josef-ova voda deluje milo. prijetno, naglo in zanesljivo.
O«; , eg S. br. :«471/3S.
Ljubljana
Kazine pod jKikrovi^ljsfvoin gosp. žugai 19 dr. I Adlešiča in častnega damskeija koriiilcia.
0 Pregled motornih vozil. Dne 14 1. ni. od 8—12 in pol 13 do pol 17 sc vrši redni letni pregled motornih vozil za področje okr nočelstva in uprave policije v Ljubljani, kot običajno, v Ljubljani na bregu št. 20 (pri sv. jakoba mostuj, dohod 7 Novega irg<i. Uprava policije poziva lastnike motornih vozil, da v Izogib posledic, pripeljejo k temu pregledu še ona svoja motorna vozila (razen avtobusov), katera letos komisija šc ni pregledala. Kdor bi pa vozilo neojiravičeno odtegnil komisijskemu pregledu, bo občutno kaznovan. Vozilo pa bo tukoj stavljeno iz prometa ter odvzete evidenčne tablice.
O Kupčije z zetr/jišči in hišami. Jetniški paznik v pok. Josip Pizzulin je kupil od Albina Šinkovca na Glincah c. X hišo št. 3 za 85.000 Din. — Posestnik Čebron Albin je prodal Gustavu Cunti hišo št. 6 na Gasilski cesti za 240.000 Din. — Od posestnice Franje Peternelove, Sodarska ulica 6, je kupil Fran Kamenšek, Einspielerjeva ul. 20, v Udmatu novo zidano hišo vi. št. 340 k. o. Udmat za 152.000 Din
REUMATIČNE
BOLEČINE
DOSTMNUO
NiBOL
TABISTE
—	Osumljenec izpuščen iz zapora. Kakor nam poročajo iz Tomišlja pri Igu, jc preiskovalni sodnik izpustil no svobodo obdolženega Štrumblja Antona iz Tomišlja pri Igru, ki je "bil osumljen umora Smoleta Petra iz. bresta pri Tomišlju, o čemer smo svoj čas poročali. Strumbelj Anton se je vrnil na svoj dom dne R febr. I. I. in bo zopet vršil svojo lovsko-čuvnjsko službo. Preiskava se nadaljuje v drugi smeri
—	Neprevidnost povzročila smrt. Jakob Mnks. star IS let. in l.užur Milan s Klanca št. 10. obu i/ občine Dobrna, sta dne tO. februarja okoli 5. popoldne nabijala s smodnikom 4.2 eni dolgo in v premeru 2 cm široko cev in i/ nje nato streljala. Jakob Maks je držal cev. l it/ar pa je od zidni skozi luksi,i'.> zažgal smodnik Ko
KINO UNION Teieton 22-21 ■■■
t lian Harvev 111 Willy Frilsch v prekrasnem velefllmu
/nuc n "9 JC Reprezentativni film KUaS uie v sezoni leta 1936 tri vseh nre-sstavah naši ekmovalna ?ktc»a in otv.-r;*«v olimpiad«- v Sa-Pa.
Predstave ot) Iti., 19-15. in 21 15 11«
• Akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice.
Razmere v ljubljanski bolnišnici so že postale tako neznosne, da se je sedaj javnost resno zganila, vli smo že leta in leta opozarjali na stanje v ljubljanski splošni bolnišnici ter zato pozdravljamo vsako pobudo, ki stremi za odpomoč tem razmeram. V Ljubljani se je osnoval pripravljalni odbor . Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice«, ki' mu predseduje dr. Košir. Akcija sklicuje za dne 16. februarja ob 10 dopoldne v Delavski zbornici ustanovni občni zbor, na katerega vabi vse slovenske kulturne, gospodarske in strokovne organizacije. kakor tudi posameznike, ki naj prično takoj z delom za zgraditev nove bolnišnice v Ljubljani. Pripravljalni odbor je izdal oklic, v katerem opisuje znane razmere v bolnišnici ter naglasa: Brez dvoma je zahteva po novi moderni bolnišnici ena najbolj nujnih socialnih, kulturnih in političnih zahtev vsega slovenskega naroda, pri kalere uresničenju moramo vsi Slovenci brez ozira na politično pripadnost sodelovati.«
0 13. prosvetni večer v Trnovem, l<i bo drevi ob 8, je posvečen pustnemu veselju. Na sporedu ie komičen prizor, glasbene točke in zabavno predavanje.
O Violinist Karlo Rupel bo dal samostojen koncert 6. marca v Filharmoniji.	1929
0 Beli leden« Vfim nudi ugni'011 nakup. K. Soss. Mestni Irg IS/tO.
© Prosvetno društvo Moste min drevi ob 20. svoj redni XXII. občni /Lor v spodnjih prostorih Ljudskega domu v Mostah. Pridite pol-noštevilnO.
0 Kino Kodeljevo igra danes »Lopov-kavnlir«. Cene znižane.
0 Podmladek jadranske straže na Mesfni ženski reilni gimnaziji priredi v nedeljo, 16. febr. ob 1« akademijo s pestrim sporedom v dvorani 1
M' BAHOVEC
V lekarnah 20 tabl. Din 20 — ali pa 40 tabl. Din 34"— Proizvajalec:
lui.tmub apoteka Mi BAHOVEC
Iill*ft ilTI LJUBLJANA A* I .. ... 0
© Za pridno, pošteno dekle, vajeno vseh hišnih del, šivanja in deloma kuhe, iščemo primerne službe. — Pri dobri družini se sprejme sostanovalec (event s hrano). — Podrobnosti v Dobrodelni pisarni v Šenlpeterski vojašnici.
LJUBLJ ANSKO GLEDALIŠČ F
DRAMA:
Sreda, ¥2. februarju: Siromakovo japnje. II od Sreda.
Ccfcrteik, 13. februarja: Tuje dete. Ked C.
Potek, 14. februarja: Zaprt«
Sobota. 15. februarja: Pravni s ceste. Hod H.
OPERA:
Sreda, 12. februarja: Jekalcrhm hmajlova, Ladij
Macbcth ic Mcenska. Preni»ijern. Red A. felrtfflk, 1.1, februarja: Preimentani urad. Kol Cetrte-k. 1'oteik, 14. fobruarja ob 1.5: kraljičin ljubljenca. Oi,ia-
šika predstavit, Ulotioko zujižanic eenie od ."» d°
Iti Din. — Ob 20: Plesni m frr aospe Mercedes
OorUs-PnvelU iz Zagreba. Tzvvon. Znižane e.eaic.
Horihor
v
□	Župani JNS odstopajo. Zahvalil se je za čast župana g. Alojzij Schicker, župan pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Županske posle občine Sv. Marjeta ob Pesnici je prevzel podžupan g. Franc Mulec, posestnik iz Dragučova, ki je obenem predsednik organizacije JRZ pri Sv. Marjeti.
G Preiskava občinske uprave v Limbušu pri Mariboru. Te dni se je mudil v Limbušu pri Mariboru odposlanec banske uprave iz Ljubljane, ki je revidiral poslovanje občinskega odbora. Preiskava se je vršila tri dni. Deloma je bila preiskava tudi v zvezi z znanimi volitvami dne 15. oktobra 1933, ko so JNSarske napadalne čete tik pred 6' zvečer vdrle v volivni lokal in odnesle oziroma uničile vse volivne sipise, ker bi sicer bila z veliko večino zmagala lista bivše SLS. na kateri so se združili kmetje in delavci.
□	Predavanje za rezervne častnike. Mestno poveljstvo v Mariboru javlja, da bo za vse rezervne častnike, stanujoče v Mariboru in okolici, obvezno predavanje v prostorih bivšega kina Apolo jutri v četrtek od 20 do 2-2. Predavanje je obvezno za vse one rezervne častnike, ki so po svojem voj. razporedu odrejeni za vodnike, poveljnike čet, baterij in eskadronov, bataljonov in divizionov. Zadržek se mora pismeno javiti neposredno poveljniku mesta.
□	Gasilska župa Maribor desni breg je priredila tečaj za svoje čete, kateremu se je pridružila še župa Maribor mesto 106 tečajnikov iz 29 gasilskih čet je poslušalo predavanja, ki so trajala od 8 do 17, samo s kratkim presledkom za skupno kosilo opoldne. O administraciji je predaval župni starešina Klemenčič, o motorki, nje sestavu, uporabljanju in popravljanju Josip Pfeifer, o dušljivih plinih, kohkor prihajajo v poštev za gasilce m civilno prebivalstvo, Melhior Rismal, o nastopih in redovnih vajah teoretično in praktično Milan Klemenčič, o gasilskih ceveh, uporabi, čuvanju in polaganju Pšeničnik Anton, o gasilski taktiki in pravilnem napadanju "Alfonz Kessler, o prvi pomoči dr. Zorjan. o komisijskem ogledu dimnikov Alfonz Kessler.
O Železniški vpokojenci in vdove, člani Na-
bavljalne zadruge železniških uslužbencev v Mariboru in bližnji okolici, naj dvignejo glasovnice za volitve delegatov v času d-> 14. t. m. dnevno od 3 do 5 oopoldne v prodajalni Frankopanova lil 34.
Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da poteče rok za plačilo v I. četrtletju 1936 zapadle zgradarine pridobnine, pavšalnega davka na noslovni promet in luksuz. rent-nine, družbenega davka in vojnice dne 15. t. m. Rentnina zapade v plačilo 14 februarja.
Mraz je pritisnil. Včeraj zjutraj je zabeležil termometer najnižjo temperaturo v letošnji zimi. Živo srebro je zdrknilo na 11.2 stopinj Celzija pod ničlo. Razmeroma ni to nit' hud mraz toda povečal ga je oster veter, ki je zjutraj kar bril po ulicah
T Učenjak dr Valter Šmid, znani raziskovalec in zgodovinar, se je oglasil včeraj na mariborski policiii. Zaprosil je naj se v javnosti objavi, da se je prosluli slepar Beno Valter, ki ie osleparil mariborsko pošto za 15 jurjev. posluževal učenjako-vega imena brez njegove vednosti.
Premier« "nerete »Ples "savovu bo v ?o-boto. 15. t. m Opereto je glasbeno pripravil ka-pelnik Lojze Hercog, režijsko in koreografsko pa Harastovič. Za opereto so se nabavile nove toalete in deloma nova scenerija.
□	Zastavljeno uro je hotel nazaj. Služkinja Terezija Slana v Plinarniški ulici je kupila na dražbi v zastavljalnici lepo uro. Ta ura pa ji je bila te dni ukradena. Preiskava je dognala, da jc uro iz-■maknil njen prejšnji lastnik Franc M., ki jo je bil zastavil v zastavljalnici, pa te izgube ni mogel preboleti ...
□	Popravljamo. V poročilu o poroki g. Karla Medveda z gospodično Mati se je vrinila pomota. G. Medved se je poročil z gospodično Viktorijo Mati in ne z Marjeto.
M A RIBC)RSKO C,| KD \ I Išr!
Sreda, H. februarja: Zaprto.
čelrl«'!,. lil februarju oli -.'H: Knrljcru kanci i sta ICiii-ut/a. lied A
Proti revmatizmu, protinu, išijasu,
obolenja vsied prehlada,
pomagajo znane
TOGAL TABLETE
preizkušene v tu- in inozemstvu. Dobe se v vseh lekarnah
Odi br. S. br. 1347 24. 1. 36.
Celje
0 Delovanje Katoliškega Gospejnega dru-štva v preteklem letu. V nedeljo so članico Katoliškega Gospejnega društva domodelnosti v Celju podajale obračun o svojem tihem, a zuto tem bolj uspešnem delovunju v preteklem letu. Društvo, ki čisto na tiho po pira res najpotrebnejše celjske reveže, ima 184 članic, med letom jih je umrlo 5 Članice podpirajo mesečno okrog 50 družin in razdajo v ta namen mesečno 1000 do 1200 din. Večinoma obiskujejo reveže in bolnike na domu Društvo je imelo v preteklem letu 15.176.15 din dohodkov in 15.095.40 din izdatkov. Želeti bi bilo, da bi se članice, ki veliko žrtvujejo zu društvo, tudi bolj aktivno udeleževale društvenega življenja. Upati je, da se bo delo društva z novu hiralnico precej razbremenilo in da bo naloga članic, da bodo iskale nove reveže. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z go. Zuzevo ua čeiu.
& Redni letni občni zbor Vinct r.eijeve konference bo drevi ob 8 v tujništvu Člani in prijatelji konference nnjiskronejše vabljeni.
iS Papeževa proslavit ob p.iiiki obletnico kronanja sv. Očeta Pija XI. bo v Ctlju v nedeljo, dne 16. februarja ob 4 popoldni v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na sporedu so orkestralne točko, govor: Petrov prestol — temelj miru in edinosti (govori g dr Ivo česnik iz Ljubljane) ter film m skioptične slike. Ilimno »Povsod Boga« bo pela vsa dvo dna.
Sestanek apologetienega odseka DMK bo drevi. Na dnevnem redu jc predavanje »Dekle v luči krščanstva« (nadaljevanje).
& Razvitje prapora strelskega okrožju bo v Celju dne 5. maja t I. V nedeljo je bila v Celju pod predsedstvom polkovnika g Stojko-viča seja okrožja, pri kuter se je obravnavalo o zadnji prireditvi, ki je v vsakem oziru lepo uspela. Sredstva za zastovo, ki bo razvita dne 3. maja t. L, so že zbrana. Istočasno bo v Celju tudi občni zbor strelskega okrožja, pri katerem je včlanjenih 60 družin z območja celjskega vojnega okrožja.
& Vinecncijevi konferenci jt poklonil v spomin svoje pokojne žene veletrgovec g. Ster-mecki 500 din. Prav luko v ipomin pokojne gospe Stermeckijeve jc naklonila Viticencijevi konferenci tvrdka Marko Schlesinger in drug — Rivetti v Zagrebu 200 din. Bog j> ucn.j!
0 Dijaškemu podpornemu društvu v Celju je poklonil g. prof. Vinko Levičnik 100 din namesto venca na krsto gospe Stcrintcki.
0 Proračunske seje še ne bo. Poročali smo,
du bo mogoče ta petek proračunska seja egl ske mestne občine Seja pa nc bo še ta pete ampak pozneje.
^tek,
& Ukinitev električnega toka. Mestna elektrarna naznanja, tla bo v nedeljo, dne 16. februarja. od 7 do 15 ukinila električni tok radi nujnih popravil.
■©■ Pravilnik o gradbenih taksah mestne občine celjske odobren. Celjski mestni svet je v seji dne 22. marca 1955 sprejel ptavilitik o gradbenih taksah mestne občine celjske po § 103. gradbenega zakona. Ministrstvo financ je pravilnik odobrilo z rešenjem z dn« 10. januarja 1936. Po S 92. zakona o mestnih občinah dobi pravilnik obvezno moč Vi dan po razglasitvi na uradni deski.
Sv, Tomaž pri Ormožu
V tukajšnji farni cerkvi sv Tomaža sta v nedeljo, dne '). februarja, obhajala /lato poroko Anton in Marija Plohi, doma z Kovačkoga vrha. S svojim zglednim krščanskim življenjem in z dobro vzgojo svojih otrok s n si pridobila splošno spoštovanje povsod. Vsi -sorodniki in povabljeni gosti so iiii njuno željo- na dan zlate poroke pristopili k mizi Gospodovi. Bog živi zlato-poročenca še dolgo vrsto zdravih in zadovoljnih let.
JVa^munlla
Liubiinnn
t .Vočho shiSbo imajn lekarne: mr. HiukarčJit!,
Sv. Jiiikoba tir* 0; mr. Kit........ Mrklošii-ev« centa a) in
mr. (taji-tus, Mosle.
I Serijo ljudskih simfoničnih koncertov nuni jn-i-liravJiJii iioiiiato/.enii orkester ljubljanske I{a,lio-oildu.hio postaje |k*I vodstvom jtrojefeti diiriKoiitn ti. M. Sitiaaie.a. Prvi koncert so je vršil liro,i umia-viiinti. oiikoim v dvo-raiiii 'IVirovsikcsii. iloiiiu, itrusesn |m pi-iru-jn Ulnisbisiiu MhiIh-h y dvorani! FiilluiriiKHiivoe družbe iu sicer v IHMiedeljuk. dne 17. t. ni. ob 21. Svor.-1 obseini lliiil-dlov 1'tmcerto srosso v s-moiti, dalje liuetiov lola^vl rs k! koncert v cl-inolii, klavir i«rn koimervuilorM Uiillatia, ko je znan kot eden našiti miti boljših nuj iivlinjših pia-mstov. N uit n *l<kll HiiJ-dnov-a simfonija v b-iluru, ki Jo splišno /.-lian h t tod imenom t.ovskn simfonija, Un-oept pn zuklijuiM nnfi 1-oja.k Mihove s w«|o predilirro k operi Viliuo dote. Cene -tu ln Din zn "se.lož., 5 Din pu zn stojiS.-e.
1 Kino Kodeljevo igru tlanos po zniž.nini vstoili-in nn lil m l.oi]Kiv-ka»«,lii|- .
I Na jutrišnjem prosretnem večeru Rale.ijonske prosvete na Kodeljevcm liti sostp. Metod Miikuš z lepimi *kio,ptiriil.m> slikami prodnivii.i o Wiii ietiieiu kulturnem dolin s-l-i&kih heliHi nio,iilim.
1 Moste. Državna niirodnii šola \ M minili pnirnlt v DOteik, dno M. t. m. ob 8 zve-er v SmkoMtonii dolini v .vrstil,h iiilndinsko sipevoigro: Krosiii,--ke ln mc-1-iilJt'k'i . Cisti iMMSek je nmiiroitlun revni ioUi inlu-dinn, zato prosimo udeležbe.
1 Prosvetno društvo *Most.v aoMnje v ncleil.lo. dme lil. lebruurju 19311 u Pevskem domu v Sncberjlh pri hjuoljaui / tlraino Zrle-v <p,ivt. Im- niolf-of-inostli Zn^ete.k t>b IS.
Drugi krati
nfr,ic,'n,i o-bfnl zbor niknijneau oftborii 'iro-sl.il HdeeeiRii križa v Kranju Im v tieclol io, tine Ki. fc-hriiarlu mil oli pni n t|npn,j,!ue v pusvel tu ulnlei me«t-ne ob.-Mio v Krnili,Iu. Vabljeni v*i prljmtol W. (H^tll /.hnr so vr.il ob v«mk-l nde.li/.bi z zakonom dolu'i-iiim dne-vmiin re.l»ui.
Poizvedovanja
Delavsko knjiiico sem i/subll ikI Bit«i»vlikn ilo I d n I>1 Jane v po-iiodnljoik, ilnie 10. februiH-ja. Miilitn-i£--lo«-, .lornoievii nllcn 7, Si*kn.
fVim da m s k II usnjena rokavica ie h Itn iiii.lilona vi-M-nJ, dne Ki. t. ni. dopoldne u« Poidnni^ki eostt, ter se doH v un^iMu ehj-jja n.slv„
Štev.
»tiLOVliNEO, dne ll februarja 1Wft.
Stran 5
Pade c realnih mezd našega delavstva
Poročilo podaja tudi nekaj zanimivih statistik o zaslužku delavstva. Statistika se nanaša na posamezni četrtletja 1933 in 1934 ter navaja tele podatke: a) koliko je potrebno za 1 delavca hrane za redno restitucijo v 4 tednih in b) koliko znaša srednja mesečna plača v 4 tednih. Gibanje je bilo naslednje:
potrebno za prehrano zaslužek
1. četrtletje	1933	Din 200,54		672.40
2,	»	»	188.30	698,15
3, »	»	»	181.62	690,—
4.	»	»	203.13	645.56
1. četrtletje	1934	n	180.57	571.80
2.	»	»	166.18	560.90
3. »	»	»	158.46	540.22
4.	»	»	164.96	533.30
Zaslužek se je zmanjšal od 672.40 na 533.30 Din, torej za 139.10 Din, dočim so se istočasno prehranjevalni stroški zmanjšali za 35.58 Din ali v %: zaslužek za 20.7%, prehranjevalni stroški pa za 17.8%. To pomeni, da so se realne plače delavstva zmanjšale, saj so stroški za prehrano padli samo za 17,8%, mezde pa so se zmanjšale za 2:1.8%, pri tem so pa še drugi življenjski stroški izven prehrane ostali neizpremenjeni ali pa so se celo povečali (uvoženi predmeti zaradi padca dijarja itd.).
Prehrana v Sloveniji najdražja, plače pa ne najvišle
Zaftitniva je tudi naslednja razpredelnica, ki nam kaze razmerje med prehranjevalnimi stroški in zaslužki v posamenzih banovinah v zadnjem četrtletju 1934:
prehr. stroški zaslužek
Belgrad	158	600
dravska banovina	243	475
savska banovina	151	9C0
primorska banovina	194	912
vrba&ka banovina	113	300
drinska banovina	161.5	612
zetska banovina	207	312
donavska banovina	126	334
moravska banovina	138.5	600
vardarska banovina	155.6	288
Iz tega pregleda je razvidno, da so prehranjevalni stroški v Sloveniji največji in to na podlagi statistike, ki navaja določeno količino živil za vso državo enako, ne upoštevajoč eventuelni višji živ-
ljenjski standard našega delavstva. To dokazuje, da je Slovenija pasivna pokrajina, na drugem mestu z nami je zetske banovina, nato sledi primorska, obe sta tudi izrazito pasivni pokrajini. Na drugi strani pa tudi ni zaslužek našega delavstva tako velik, zla-sti ker je v naii industriji zaposlenih vedno več žensk in je večji zaslužek delavstva ■ povprečno v Belgradu, v savski, primorski, drin- j ski in moravski banovini. Vsekakor nam te šte- j vilke kažejo, kako težaven problem je zakonita I ureditev mezd zaradi tako različnih pogojev v gospodarski strukturi države.
Kakšen je položaj
v Sloveniji
Iz poročila inšpekcije dela dravske banovine v Ljubljani posnemamo tele podatke o delavskem /arstvu:
Velika večina ogledov naprav je bila v malih obratih. Večje razširitve so bile izvedene v tekstilni stroki, kjer je bilo tudi novo ustanovljenih podjetij. Stroji so se nabavljali večinoma v inozemstvu. Doba, ko se je s starimi popolnoma izrabljenimi stroii moglo obratovati rentabilno, je tudi v tekstilni stroki že minila. Število nezgod je naraslo radi povečane delavnosti. Število zaposlenih delavcev se ni b;stveno povečalo, pač pa se je podaljšal delovni čas. Nezgod je bilo predvsem več v tekstilni, lesni, kovinski in stavbinski stroki. Smrtnih nezgod je bilo lani 16.
Največ ugotovljenih nedostatkov se ugotavlja še vedno radi predolgega delovnega časa in radi pomanjkanja odmora.
O zaposlenosti delavcev ugotavlja poročilo, da so proti koncu leta 1934 nekatere industrije ustavile obrat. Važna je ugotovitev: »Večina žag je stala skozi celo leto«, kar je dokaz, da je kriza v lesni stroki nastopila že leta 1934.
Gospodarski položaj delavcev je bil leta 1933 slabši kot 1932, v zadnjem četrtlet u pa se je nekoliko izboljšal in je to izboljšanje trajalo skozi 1. 1934.
Gmotno stanje delavstva pa se ni izboljšalo. Splošna nezaposlenost je še vedno tako velika, da malenkostni vzgon ni izdal mnogo. V teku 1. 1934 je bilo razmeroma zelo mnogo stavk, mezdnih gibanj in sporov, kot posledica splošnega zniževanja plač. Novo zaposleni delavci prihajajo po večini s kmetov (tekstilna industrija) do im so kvalificirani delavci (kovinarji, mizarji zidarji itd.) ostali nadalje brezposelni. Povprečna mezda delavstva je padla v teku leta 1934 za okrog 3%.
(Op. uredn. Priporočali bi, da se korektura knjige izvrši vestneje.)
sai. Zu to svojo Ic/p jc iznašel psihološki ln ekonomski argument. Po prvem trdi, da /ui-žetije tarife izzove suniti neki i/vestni čas povečanje frekvence, u po drugem argumentu pravi, du je gro potniškega prometa poslovnega značaju in da kot tak ni odvisen od cene voznih listkov, marveč od konjunkture, "lakih urgumentov doslej še nismo čuli s takih reprezentativnih mest. škodil,, du se g. dr. kamninski ni potrudil v jutranjih urah na zagrebško savsko ali glavno postajo da bi videl stotine in stotine delavstvu, iirudništvu in dijuštva, ki se vsuje iz vlakov na perone. Morda je pri tem mislil mi stotine hrvatskih kmetic z jernasi na glavah, ki hite s postaj nu trg' .Mi na one kmetske ljudi, ki dnevno prihajajo v večja mesta, bodisi nu sodišča, davkarije in ostale urade ali trgovine po opruvkih i d Ako smatra te ljudi za pridobitnike, potem so vsi ti njihovi obiski brez dvoma »poslovni« Vendur pa pozablja pri tcin. da se nu primer vsi ti ljudje poslužujejo železnic samo zaio in samo toliko čusu, dokler bodo potniške tarife odgovarjale nizkemu nivoju njihovega socialnega položaja. In še nekuj. Tarifa od I marca 19^5, ako bi g. dr. karmanski malo bolje pogledal, se ni skoro nič znižala nu krajši relacije, marveč se je stopnjevalo znižanje v večjo razdaljo. Tu pa se vozijo resnično zelo mulo in \ redko nižji sloji. Zato pu njegova teza ne drži, Ker je generuliziral. Tudi na večje razdalje se ne vozijo samo poslovni ljudje! Za (ako trditev tudi ni g. dr. Karmanski navedel nobenega dokazu. Resnica je pač ta, da bi bilo potrebno znižati režijske stroške uprave, uko bi hoteli objektivno govoriti ali pa zvišati za "500% vozne listke I. in II. razreda, ker se v času največje konjunkt.M-e (1928-39) dohodki III. razreda niso mogli pokrivati izdatkov zi. vzdrževanje dragih vagonov 1. in II. razreda V teh vagonih pa se vozi večinoma »otmeni svjet« in oni, ki uživajo razne olajšave. In ši nekaj. Vsem državnim poslancem, senatorjem ii sličnim visokim gospodom, katerih dohodki to dopuščajo, naj sc izdajo samo za določeno število voženj brezplačne vozovnice. Z-a ostala »poslovna« potovanju naj se pa te ugodnosti ukinejo Ukine i naj se pa končno tudi I razred katerega I vzdrževanje stane železnice trikrat toliko kot j pa dobi za prodane vozovnice za ta razred. Če I je umestna štednja in če izvestna gospoda ne | ve več kaj in kako, naj se jemlje tam, kjer je I in ne tam. kjer ničesar več ni! Mislimo pa, da bi niti tega ne bilo potrebno, ako bi se iz-; vestni nepotrebni izdatki v samem proračunu I črtali.	•	n—g.
tet S S, IUI «1 II Vil 1*11
Železniški dohodki
Računi železniških prometnih dohodkov zu prvih 9 mesecev lanskega leta so zaključeni. Ako primerjamo te dohodke z dohodki prvih devet mesecev iz prejšnjih let, debuno sledečo sliko:
Od 1. januarja do 30. novembra.
Blagovni promet:
Raziiku napram
_om, ,	prejšnjemu letu
Tjr>	din	din
1933	941,418.755.46	—
1934	1,002.270.681.92 + 60,851.926.46
1935	1,016.704.825.65 +14.454.143.73
Potniški in prtljažni promet:
Razlika naprum prejšnjemu letu din
1933
1934
1935
1933
1934
1935
din
404,822.370.18 395,798.539.63 365,152.090.70
Skupaj ledaj:
din
1,346.241.125.64 1,398.069.221.55 1,381.856.916.35
— 9,023.830.55 —30,646.448.93
RazLka napram prejšnjemu letu din
+51.838.095.91 —16,212.305.20
Iz teli številk vidimo, da jo blagovni promet tudi letos v znatnem porastu, medtem ko imajo dohodki iz potniškega prometa tendenco nadaljnegu padanja. Pri blagovnem prometu so se znatno ojačili tranziti ('), dočim je trebu beležiti v notranjem prometu poslabšanje. Pri potniškem prometu, ki ni mogel kakoi je znano, niti v času največje konjunkture (1928-1929) iz svojih dohodkov pokrivati stroškov režije za potniške p r omete, sc namerava, kljub porastu frekvence od 16—25%, povečati tarifske stavke,~da bi se na ta način izenačil primanjkljaj v proračunu. Mi smo n" tem mestu že pred dnevi opozorili merodajne kroge, da bi tako povišanje upropastilo dobre socialne posledice znižanja potniških tarifov od 1. marca lanskega leta. Kako nesrečno roko ima naša železniška uprava pri vseli poizkusih go-
spodarskega ozdravljenja, se vidi po tem, da pričakuje od svojih dosedanjih dulekosežnih in v polni meri socialnih ukrepov prenagle uspehe in, kar je popolnoma napačno tudi neposredne uspehe. Ako pravilno presadimo položaj našega gospodarstva kot celoto, tedaj moramo biti na jasnem, du prihajajo tarifne olajšave, ki jih daje železnica omrtvelemu gospodarstvu brez dvoma na drug način in v drugi obliki v državno blagajno, in da zato ne smemo pričakovati prenaglili in tudi nt takoj neposrednih koristi za železnico. Zeieznica prejema od države prav tuko razne poupore, bodisi pravnega, bodisi finančnega značaja Mi se popolnoma pridružujemo ukrepu fi'ančnega ministrstva, da se železnicam odpišejo v iz\;estni višini prevozne takse, nikakor pa ne bi mogli pristati na povišanje tarifov \ potniškem prometu.
Pri tej priliki se nam zdi potrebno, spregovoriti tudi par besed na naslev predstavnikov našega gospodarstva. Skupni pogledi nu določena važna gospodarska vprašanja imajo skoro vedno za posledico tudi ugodni rezultate. V našem gospodarstvu pu se pojavljajo čim dalje češče najrazličnejša stališča, ki si medsebojno nasprotujejo, pri ,em pt sc oči*a okosteneli »birokraciji«, da dela po -voje in rie upošteva zahtev gospodarstvenikov. Prav tak slučaj imunio zabeležiti na železniškem področju. Veliko je število onih. ka*ei, sc pozvani, da zastopajo interese svojega stanu Mnogi med njimi imajo razumevanje in celo potrebno znanje za železniška vprašanja. Na žalost pa med temi predstavniki ne manjka tudi takih, ki ; nimajo niti pojma o vprašanjih, katera imajo obravnavati, luko nastaja kaos tudi na železniškem področju in zato se ni 'roba čuditi, ; da n. pr tzv. tarifni odbor gospi darskih kro-j gov nima potrebne avtoritete in da tudi vsled ! needinosti zastopstev gospodarskih krogov, ta-i rifna vprašanja ne dozorevajo tako, kot bi to j bilo v interesu narodnega gospodarstva. I)a ! omenimo mimogrede še stališče zagrebške trgovske in industrijske zbornice o/iroma njenega tajnika g. dr. Karinanskega v pogledu I zniženja potniške tarife, G dr. Karmanski zahteva, da se potniška tarifa poviša, ker bi se — pravi on — s tem potniški promet ne zmanj-
Pri hemoroidih lil®ti žili)
zaprtju, omot ci, povzročeni vsled zaprtja, prinaša vporaba
Franz-Josefove
grenke vode prijetno nolajšanje. Rep. r>o mrln. s- not. in nar. 7,ilr. S-br. 15485, ». V. M
Poštna hranilnica v januarju 1936. V januarju je naraslo število računov v Belgradu za 24 na 6.667, v Sarajevu za 9 na 3.152 in Skoplju za 7 na 1.330, padlo pa je število računov v Xagrebu za 7 na 7.587 in v Ljubljani za 2 na 6.734, Čekovne vloge so narasle v Sarajevu od 102.16 na 116.06 milij., padle pa so v Be'gradu od 520.7 na 510.5, v Zagrebu od 326.8 na 308.04 milij., v Ljubljani od ' 196.37 na 188.4 in v Skoplju od 13.3 na 40.9, skupno od 1.189.4 na 1.153.9 milij. Din.
Borza
Ljubljana, 11. februarja.
Denar
Neizpremenjen je ostal tečaj Curiha, narasla ! sta Bruselj in Newyork, dočim so drugi tečaji popustili.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling nn ljubljanski borzi narastel nn 9.35 - 9 45, na zagrebški borzi na 9.325 9.425, na belgrajski pa na 9.2891—9.?89t Grški boni so notirali v Ljubljani 32 65—33 35, v Zagrebu 33.40—84.10, v Belgradu pa 32.80—33.50. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 250.20—257.80. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.425—6.525. v Belgradu 6.70 blago.
Nemški čeki so notirali v Ljubljani 14.20 do 14.40. v Zagrebu 14.26-14.45, za medio tnarca 14.10—14 30, za ullimo marca 14.05—14.25.
Ljubljana — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam. 100 bol. golu. . . . 2f58.87 2973.47 Berlin, 100 mark	.... 1752.05 1765 9,'!
Bruselj, 100 belg......733 47— 738.54
Curih, 100 frankov..... 1424.22—1-131.29
London. 1 funt......215.41— 217.47
Nevvyork, 100 dolarjev .... 4268.97—4305 28
Pariz. 100 frankov...... 287 86— 289.30
Praga, 100 kron ...... 180 47— 181.58
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 681.950 li in.
Curih, Belgrad 7, Pariz 20.2125, London 15.1575 Nevvvork 302.25, Bruselj 51.55. Milan '24.30, Madrid 41,875, Amsterdam 207.80, Berlin 123.21, Dnnaj 57.20, Stoekholm 78.15, Oslo 76.15, Kopenhagen
67.65 Praga 12.68. Varšava 57.75, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, llelsingtore 6.68, Buenos-Aires 0.H4.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. posojilo 77 --79, agrarji 45_47) vojna škoda promptna 356 -357. begluške obveznice 60—61, 8% Blerovo posojilo 81- 83, 7% Blerovo posojilo 72 73, 7% posojilo Drž. hip. banke 81 —82.
Zagreli. Državni papirji: agrarji 44 do 15, vojna škoda promptna H«fo 358, 2. 3. 4. 12. 357 bi., begluške obveznice 60 60.75 dalm. agrarji 60 do 61, 8?,, Blorovo posojilo 82 50 bl„ 7?£ Blerovo posojilo 72.75 bl„ 7"„ posojilo Drž. hip. banke 79.50 den., 7% stab. pos. 76- 78. — Delnice: Priv. agrarna banka 2-10-241.50, osj. sladk. tov. 18« dn 135 (135).
Rclgrud. Državni papirji: 7% investicijsko |iosojilo (78.50), agrarji 45.50 bi., vojna Skoda promptna 354.50—-355.50 (355.50). begluške obveznice 64.50— 64.75, 62.50- 68 (62.75). H% Blerovo iiosojilo 82—83, 7% Blerovo posojilo 72 -73 (72.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 80.75 82, 7% stab. pos. (79.50). — Delnice: Narodna banka 6.500 den., Priv. agrarna banka 241—242 (&11).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica b5., srem. in slav. 171—173: bč. okol. Sombor 170—171; bč. ladja Tisa in Begej 175—177; ban. 171—174. — Oves, moka, otrobi, fižol neizpr. — Kiž ne notira. — Ječmen bč. in srem. 61 kg 137.50—142 50. — Koruza bč. in srem. bela 124—128. — Tendenca mirna. Promet srednji.
Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor 169 171, gornja bč. 170—172. srem. 171—173. slav. 172 -174, južna ban. 169—171, gornja ban. 172 174, bč. ladja kanal 175—177. bč. ladja Begej 174—175, bč. m ban. potiska šlep 175—177. — Oves, ječmen, fižol neizpr. — Riž ne notira. — Koruza bč. in srem. 115—117-, bč. in srem. za marca 119—121. — Moka bč. Og in Ogg 252.50—272.50, št. 2 23250 -252 50, št. 5 212.50—232.E0, št. 6 192.50—212 50. št. 7 167.50 do 177.50 št. 8 110—115. — Otrobi bč. 100—1(12, srem. 98—100. — Tendenca mirna. Promet slab.
Radio
mmmmmmmmmmmmmmmm
Programi Radio Liubliana t
Sreda, /S. fnhruarja. lc! Kiiio-onKlc (ii«t<«>). -1CJ 40 Vremen«;II mupo.isl, iM>ro il 1 — 1:1 Nm ovml
i-aisa, »bjivva sporo la, olivosliTUi. — 13.18 Oi)>or«lmi vrai-č-kl (ploš e.). - 1-1 Vreinemi-iko j>oro lilo, boi-v.ili ti- -nii.
—	18 O AknatiMi Ln cvetkah (i»li*š e). is.Ji Otročku ura: Zv-litoreipikii na it>\or-n krmilu Miiro-Jiiv« (ulnuui Narodnega gMklilA al. ls.-lil I! i Utrni :'-'.-.i ll stoviiu.-Jkili Solittiikoiv (gOc*p. KI liiin Boje). 1.1 Niti].ovni i'-at.sa, vre muiiLsika nu/poM-il, porodili, objava sipiM-eula, ol*\rvvin.
—	151 :iil NiU"'.*nia.lnn ura: .hup»i*>v«u.ski miirud sam o svoji '/.unjui.josl.i (ilr. Nrko Zu.pn nir b. LgiiUljauip). — 30 Prenos i'/, ljiibljnuirtko »pore: v I mlinom: Itliislieiiio pnslttvanjB Ikouji. Matiju Britvni mr). v 11. otlmoru: Vropoveni t-usn, vrinilo.-n a nniiovevl, i>oro:';'!a, ohjiuva siponvla. — Konec ob 23.
Drugi programi:
Srnin, n. februarja, flrlprad: 19.30 IMcIki.., Tati-ber na plohah. —	lltfttg-oivc tn Salinl-Slilil-iisovA
škilil:lbe.. — al.-Ml Plenim glrostm. — Zutireb; 2n Priinos i7, Njtublijaiur. --- -.2.l.r, J'li*>n« irln-.hu. Dunaj: 19.35 Si m fouKiiii koncert. 3SKM1 Vojiwk,i godba. SLSI Violinist Kri:? Kreistor mi ['!'>£ nh. ::i ,*iil Zn-lm-mu idnsbii. — HudimiieUa: Ji Ki ŠtttnfatrKoi koncert. — 33.110 PliMna glintlm. — iB.Ui t'i pum sk ji gln.slm. - Tr*l-Milan: 20:13 Violami in klavir. — 2>2.1i3 1'tnsna »-liusbn. - liiin-llarl: 30.33 Pon-bseltl-jovo opera l/jiiliezen.ikl nniNvJ . — Prntja: 30.03 Slinfonirirnl konct-pl, ~ l'ar-šara: 30 Koncert v m »oni in i PMisiidmkemii. 31 Ohoini-nova Hkitadibo. — I sa ftemdja: 17.10 in 32-3n t'ren<»s iv. Gu Pn. - IS Pojo',i Fruil'ifiur-1., .poster p<»po],ln.n?lV1 koneort. — flrrl in-l.i/itlcn: 20.13 Konci-.H ber!i,fi<nkntrii. nul#sik«fNi rnikestra. — IC/intijKlterp Frank/urt Slutl-I/ari.- 30.43 Poster vofor. Uambvrg: 20.43 Oomi.ber-gerjnvii opora M«tv«tji vilral-. Vratinlava Kriln: 20.13 Vaitčkm- v'Hi%'.r.	MonrtJrovo: 30.40 Nnrivlinn
iptnsbii.
Pošljite naročnino!
Kulturni obzornik
Briider Grimm:
Kinder- und Hausmarchen
Društvo »Šola in dom« je prevzelo nalogo, da obenem z Merkurjevo »Malo knjižnico« ter Mohorjevim »Cvetjem iz domačih in tujih logov« oskrbi našo učečo se mladino s potrebnimi ter kolikor mogoče metodološko najboljšimi pomožnimi šolsiki-nii knjigami. Zbirko klasičnih del iz nemškega slovstva urejuje prof. dr. R. Kolarič ter je v njej izšel že Ludvvigov Erbforster v prireditvi oz. v raz-ložitvi prof. dr. Grafenauerja. Kot drugi zvezek so Izšle v dveh delih svetovno znane Pravljice bratov Grimm v prireditvi prof. dr. L. S u š -n i k a. Vsak se spOliiinja iž Svoje mladosti, da so bile Griniiiiove pravljice prvo branje ob začetnem učenju nemškega jezika, obenem pil tudi najbolj priljubljeno, saj govore tako prisrčno, naivno in v taki sladki simboliki, da si jih ohrani človek v spominu vse življenje kol najlepše bisere preprosto narodnih pripovedk. Zato ni čudno, da so poslale šolski primer za razlago pravljice kol književne vrste ter da naletimo nanje jm> vseh šolskih čitankah. Prof., dr. Sušnik je v teh dveh zvezkih »bral še tiste pravljice, ki se ne nahajajo v šolskih knjigah, ki eo v rabi nn naših šolah, ter jih 7. Izčrpnimi besednimi komentarji nudi mladini kot pomožno branje, da se uri ob njili v jeziku in pripovedovanju. V prvem zvezku prireditelj na kratko oriše življenjepis bratov Grimm, njihov pomen za
romantiko ter poudari pobude, ki so jih pri njih dobili drugi ludi naši nabiralci folklornega bogastva Nato pa preide na tekste posameznih pravljic, ki jih tiska izključno v gotici, ter vsaki posebej doda jezikovne opombe, razlagajoč težje besedne konstrukcije, nato pa v slovenskem jeziku načrta kratek vsebinski in snovno primerjalni pretres. Po tako izčrpni obdelavi pa slavi dijaku govorne vaje, to je- nemška vprašanja, na katera naj sam za sebe odgovarja ter se tako uri v nemškem mišljenju in izgovorjavi. Tako v prvem delu. V d r u g e m delu je sicer njegov postopek isti. toda namenjen je že za naprednejše dijake, zato so teksti daljši ter ves komentar v — n e m S e i n i. Tudi jezikovne razlage, pretres in seveda vaje. — Na samem koncu ic dodan še razbor pravljice kol literarne vrsle.
Knjižice so namenjene predvsem Za učence IV. in V. razreda gimnazij oz. IV. razreda meščanskih šol ter velja prvi zvezek 5. drugi 6 Din. *
Prirmloslovno društvo v Ljubljani jo izdalo Seznani časopisov, ki jih dobiva v zameno za svojo znanstveno revijo Prirodoslovne razprave. Ze samo tak seznam, kot ga podaja ob tej priliki to naše centralno prirodopisno društvo, jc znak, kakega pomena je vzdržavanje znanstvenih revij, takih, ki se po svoji visoki znanstveni kvalifikaciji morejo zamenjavati z evropskimi znanstvenimi revijami. Iz tega seznama vidimo, dn ima naše društvo bogate znanstvene zveze z vsem svetom ne samo z Evropo ter da je bogastvo, ki ga dobi v zameno v obliki revij, veleponiembno za razvoj prirodoslovnih panog na naši univerzi Malerijalno vzeto znaša vrednost lanskih revi i 102.388 Din.
Prirodopisno drušitvo je |>okloni!o vse revije Li-cealni knjižnici, kjer so na razpolago vsem interesentom ne samo v Ljubljani, temveč tudi po deželi. Vsi naročniki Razprav in Proleusa dobe seznam brezplačno ter si lahko izposojajo zahtevane revije j na dom. Ob tej priliki bi samo opozorili na to slo-i vensko znanstveno društvo, ki tako uspešno r*ed-| stavi ja našo mlado prirodoslovno znanost v lned-l narodnem znanstvenem svetu ter priporočamo ob-| činstvu. da se naroča na Itazprave oziroma vsaj na i poljudno prirodopisno revijo Proteus ter s tem I podpre znanstvene težnje slovenskih prirodoslov-cev. —
Narodne pesmi z napevi. Nabral in uredil za štiri enake in mešane glusove Janko Zirovnik. — II. zVezek, druga, preurejena Izdaja v dveh zvezkih. Str. 117. — Zirovnikove prireditve narodnih pesmi poznamo vsi in so se nam priljubile že. v mladih letih. Zdaj je skladatelj zbral vse svoje prejšnje izdaje v dva zvezka nove izdaje, jih preuredil ter nam tako po 50 letih svojega zbiranja dal končno obliko svojih preprostih harmonizacij, primernih zlasti za manjše zbore. Drugi zvezek obsega 55 narodnih motivov s popolnim besedilom. Izmed teh je 34 narodnih pesnil prirejenih samo za mešane glasove, ostale pa za moške glasove; skupaj je torej 77 napevov. — Izdaja je izdana v žepni velikosti ter stane kartonirana 40 Din. v |K)lplalno vezana pa 46 Din.
Janko Lavrin — Novelist. Znani književni kritik .profesor nn Nottinghamski univerzi na Angleškem. urednik lista »Eiiropean Quartely , Slovenec ; Janko Lavrin je tudi pisatelj - novelist. V najnovejši angleški antologiji Nev Knglleh Short Slories . ki jo je izdal K J. 0'Hrien, je tiskana tudi njegova novela -»Z i m i te. Je to ime glavnega junaka, ki
predstavlja docela značaj brez volje, kol ga poznamo iz »Oblomova nekakšen novelističen zanesenjak. Zgodba se vrši v ozadju Vilna in pokrajine ob njem, sicer pn okolje ni dosli izrazito podnno ter lokalna barva obstoja le v poljskih imenih oseb (St. Stapiiiski, Peszkc, Kasia itd.). Junaka Zimina samega narodno tu označil: je nekak internacionalni psihološki tip, zanimiv kot značaj.
Schillor — Hitlerjanee. Praška >Neue Welt-biihne« je pisalo, da je Rosenberg nekoč imenoval Sokrata — mednarodnega socialista. Terzita pa — predhodnika frankfurt9kih pacifistov. Ob tej priliki se je vprašala, če je še mogoče kaj nemirnejšega? Zdaj prinaša dokaz, dn je. Dr Fabricius, član Reichstaga, je napisal knjigo »Schiller als Kampf-genosse Hitlers«, kjer razbira nacionalni socializem v Schillerjevih dramah. V tej knjigi se nahajajo taki stavki: >Kaj je bil Schiler?« ter odgovor: »Narodni socialist.« »Kaj še?« »Hitlerjanee do kosti.■ »N.a kaj je zidal svoj nazor?« »Nu prosile krvi. »Kakšne vrednote mu je njegova nemška duša zapovedoval smatrali z^i nepremagljive?« Kri in zemljo, čast ter zavest junaštva!« Dalje karakteri-zira Pozo ter ga hvali, da »ni bil ne svobodomislec, ne liberalec, tilli kozmopolit. oziroma je bil vse lo samo na pol; predvsem pn, da je svojo usodo nn vezal na kraljevega sina in se hotel zadovoljili z usodo državljana, ki ja srečen v vladarjevi veličini
Poljska Literarna Akademija izdaja sedaj nn novo zbrana dela Boleslava Prusa v uredništvi Ignacija Chrzanovvskega, profesorja književnosti na univerzi v Krakovu ler specijalista' za proizitiviste in Prusa posebej Zygimiiita Szvvejkovvskega, ki ji svoj čjis napisal samo o onem romanu Laika 1 (Lutka) poseono monografijo, obsegajooo 360 strani.
v soboto 12. februorija 1876.
Tekme v hockevu v Ga-Pa. Med tekmo v hoc keyu ie prve dni tako snežilo, du so delavci med
ickfno morali sproti pospravljati sneg.
Ali je koza naredila Saharo?
Dr. Walter Knoche je postavil novo zanimivo teorijo, kako ie nastala Sahara in njena puščava. To svojo teorijo jc priobčil v nekem nemškem znanstvenem časopisu. V tej teoriji trdi znanstvenik, da je Saharo spremenila v puščavo — koza! Znano dejstvo je, da koze opustošijo rastlinje. Iz tega sklepa dr. Knoche, da je koza povzročila, da je v Sahari rastlinje zginilo, zaradi česar je tam nastala puščava. Kadar so se kje koze le preveč razmnožile, jc izginilo vse rastlinje. Čim več ie koza, tim večji kraji se spremenijo v puščo.
Pisateli trdi, da bi zgolj podnebne razmere nikdar ne mogle tako vplivati na ozemlje, da bi se spremenilo v puščavo. Tudi ob razmeroma pičlem deževju bi se moralo rastlinje ohraniti, vsaj v obrambo proti popolni izsušenosti. Ni niti potreba, da bi bilo tega rastlinja kdove koliko, že manjše količine bi zadoščale, da bi preprečevale puščavo. Moralo je biti nekaj drugega, kar ie uničilo saharsko rastlinje. Ko bi to rastlinje ne bilo docela uničeno, bi še dandanes po mnogih kraiih Sahare bilo vsaj nekaj rastlin, katere bi zemljo varovale pred popolno osušitvuo. — Da, Koeppel jc celo dognal, da bi v Sahari bi! šc
Junak v smuku. Norvežan Birger Ruud zmagovalec v smuku.
Prebivalstvo ruskih mest
Osrednji ruski statistični urad objavlja podatke o številu prcbivalsiva večjih ruskih mest /a leto 1935: Leningrad je štel 1910 1,911.000 prebivalcev, za časa državljanske vojne Leta i(»?G! pa le še 7C6.000, a 1926 je število prebivalstva naraslo na 1,614.000, do 1935 pa na 2,739.000. Moskva je imela 1910 nekaj nad poldrug milijon prebivalcev, 1920 samo še 1,026.00), toda do 1926 se ie število prebivalstva skoro podvojilo na 2.026.CC0, sedaj pa znaša 3,641.500. Tretje največje rusko mesto je Kijev s 625.500 preb. (1926 514.C00, 1520 366X0 in 1910 446.000). V ruski Aziji ima Taškent 565 CCO preb, (1926 324.COO, 1920 272.000 in 1910 165.000), Ti-flis pa 426.000 (1926 293.000, 1920 327.000 in 1910 197.000 preb.).
danes lahko gozd.
Da je v Sahari celo do zgodovinskih časov rustel gozd, je dokazano po zgodovinskih dogna-iii i h. ki dokazujejo, da so Kartažani v saharskih gozdovih lovili slone "Zato trdi dr. Knoche, da je saharsko rastlinje uničeno po živalih. Vsekakor ie dognano, da so stari prebivalci Sahare poznali koze. V saharskih skalnih votlinah so našli slen-ske slikarije, na katerih ie naslikana koza. Te koze so popasle vedno več ozemlja. Če pa uničenega gozda nihče sproti ne pogozduje, se počasi cele pokrajine spremene v puščo. Takoj nato se razvije sila vročili vetrov, kateri s svojo vročino in pa /. donašanjem peska uničijo nato vse rastlinje, osuše vse reke ter povzročijo, da sc začno delati v puščavi peščene gore.
Ta teorija nemškega učenjaka jc vsekakor zelo zanimiva. Ali pa ie tudi resnična, to nai dokažejo in preizkusijo strokovnjaki. Da pa živali res morejo spremeniti obličje zemlje in s tem tudi povzročiti drugačno podnebje, ie dokazano že na več drugih manjših primerih. Zlasti pa se to razvidi i/, razmer na otokih južnega morja.	j
Le prenaglo ne!
V z; dnjem lislu smo na prvem mestu govorili o leni. da sedanje mimslevslvo avstrijsko umira, in pretresali, kaj bo potem, ko res umre. Držali smo se pri tem prelresovanji kolikor toliko čeških listov Kar v taboru češkem vzbudi veselje, tega se moramo a!i vsaj smemo veseliti ludi mi In lo je ravno proprd sedanjega ministerstva avs^ij-skega, ki Čehom gotovo ni manj napoti ko nam . .. Ravno zato i a smo se čudili dvema dopisoma, ki ju ie »SI Narod« priobčil na prvi strani. Dunajski dopisnik »Narodov« obsodi pasivno politiko Če-I hov, ki nc pridejo nili v drž .vni, niti v deželni I zbor česki, marveč puste, da se sklepa in dolo-| čuje o n j i h brez njih... Radi pripoznamo, da so imeli Čehi lepo priliko vstopiti v državni zbor, to ie bilo za časa Poiockija; če bi bili takrat prišli na Dunaj, bi bilo najbrže zdaj vse ali marsikaj drugače Vsa!;;.ko napačna je misel, da bi Cehi, ako bi zdaj prišli na Dunaj, mogli popraviti nekdanji pregrešek. Dandanes so razmere vse druge, in če bi Čehi vstopili v državni zbor, bi s tem služili in vstregli le ustavovercem in in sistemu. Reklo bi se \s.-j neko'iko po pravici: Sedanju ustava je ven 'ar-le dobra, ker so se njeni moči celo trdovratni Čehi uklonili... — kaj bi dosegli Cehi, če bi bili na Dunaji? Kaj dosežejo ali imajo upanje doseči naši poslanci v dr.av-nem zboru? Ali bi bilo le za dlako drugače, ako bi tudi naši poslanci — meslo na Dunaji — doma za pečjo sedeli? Kaj so dosegli naši poslanci do zdaj, česa se imamo od njihovega prizadevanja v prihodnje nad joti? Ali ni škoda za ves njihov trud, za vse besede, klere govore v tem zboru zamašenim ušesom in ljudem, ki za njihove besede nimajo druzego ko posmehovanje? — kaj so dozdej dosegli naši poslanci za deželo, za vo-lilce svoje? Nekoliko denarnih podpor, ki so kakor jajce jaieu podobne drobtinicam, ktere se me-čeio z gosposke mize beračem in psom. Ali pa je spodobno, pristojno poslancem narodov in dežel, do hodijo po take drobtinice nu Dunaj?... Ali so Čehi, kar so se odločili za pasivni upor, doma na sb bšem? je li narodna zavest trpela škodo? Ni marveč vtrdila se, ni narod zvezal se, da stoji zdaj kakor en sam mož uslavoversivu nasproti?
. Zato le prenaglo ne sodimo Čehov. Morda bi Lilo bolje, oko bi jih mi rajše posnemali, kajti dokler je ta sistem, na Dunaju tudi mi ne bomo nič dobili, nič dosegli.
Ameriški humor. Natakar: >Au! Zlodjevo vroča je tale juha!«
* * *
Milka: »Od kod neki ima Majda svojo čedno zunanjost? Od očeta ali od matere?«
Metka: »Od očeta seveda, ki izdeluje kozmetična sredstva.«
Nameščenec telefonira svojemu šefu v pisarno: »Zal, danes ne morem priti v pisarno, ker mi je oče obolel.«
Šef: »To se mi pa res sumljivo zdi. da vaš oče vedno takrat oboli, kadar je kaka nogometna tekma.«
Nameščenec: »Da, da, sem si že sam mislil, ali morda ne simulira.«
Tetica je spremila malo Iclico v spalnico: »No Jelieu, ali se boš sedai lahko sama spravila?'
»Seveda se bom lahko sama, samo da mi mora mamica vedno še poprej odpeti od zadai krilce, ker jaz imum obraz spredaj.«
V eritre\shi etapi
Vojni poročevalec p.oroča i/ Asinare, glavnega mesta Eritreje, o ondotnem življenju v etapi naslednje zanimivosti:
Kdor se od zahodne strani v letalu približuje Asmari, se mu mesto zazdi kot naravna tidnjavn ob robu etiopske visoke planote, odkoder ena cesta vodi k Rdečemu morju ter se spaja / drugo, katera vodi v llama/ijo I.e z višine kakih 4000 in lahko razvidiš velikost in pa razporejenost mesta, katero je pred 40 Ieli bilo samo kopica bornih koč. Dones pa ima vse znake modernega evropskega velemesta. Se pred H ali 9 meseci je v Asmari živelo 15-20.000 ljudi. Danes pa jih je najmanj petkrat toliko, čeprav vsi navadno ne oslu-nejo dolgo v tem mestu, sai so lo večinoma vojaki, ki se izkrcujejo v Masavi ter v Asmaii čakajo, kdaj pojdejo naprej na Adigrat, Aksum in Aduo. Po asmarskih cestah podnevu ves čas buče motorji in avtomobilski signali. Ta strašni dirindoj se pa nenadno poleže proti večeru, ko so najširše ceste skoraj zapuščene.
Najsi ludi ie Asmara zelo oddaljena od meja Apeninskega polotoka, tukaj v Vzh Afriki pu vendarle pomeni srce Italije, središče, kjer se zbirajo sile, preden odidejo proti jugu. Guvernerjeva palača, kjer podguverner zastopa nun šala Badoglio, ki se mudi na fronti, leži v bolj mirnem višjem delu mesta, siedi obširnega parka, kamor ne sme nihče stopiti, kdor ni poklican. Tamkaj je navidez sicer mirno, v resnici pa je tam polno vrvenja, ker se od tu urejuje množica ljudi in materijala, katero je potrebno za vojskovanje Bolj vreščeče je življenje v spodnjem mestu, kjer so vsako popoldne vse trgovine, gostilne in kavarne polne. Rahlo vzpenjajoča se glavna cesta, ob kateri stoji katedrala, je že zato najbolj živahna, ker ob njej stoje kinematografi in pa dopisni uradi. Pred prvimi se zbirajo ljudje vseh stanov in slojev, pred drugimi pa vstfk dan srečuješ italijanske in inozemske časnikarske poročevalce. Veliko stopnišče te vodi v prvo nadstropje poslopja, kjer je več manjših stopnišč, katera vodijo med ste- I
brišči na teraso. I u sprejemajo časnikarji najnovejša uradna poročila, katera so na obširnem hodniku nabita v obliki grškega križa. Stene so pokrile / lisbami, v katerih preprosti eritrejski umetniki naivno, vendar pu učinkovito dokazujejo, kaj /moreio. Predmet njihove umetnosti so bojne sile, zgodovinski dogodki in alegorije. V tej okolici dobiva časnikar svoje informacije, lili presoja ter dol ivn tudi navodila od svojega časopisa v Evropi, kako n,:| poroča.
Časnikarski slan v Asmaii jc splošno znan. To je skupina kakih 20 manjših hišic, katere so pred več Ieli zrasle sredi zelene zelenice treh parkov za čisto drugačne namene. Danes pa nudijo zavetišče časopisnim poročevalcem inozemskih časopisov v Vzhodni Afriki. Vsaka soba ima vojaško posteljo, stol in mizo ter zemljevid nu sleni Najpotrebnejše časnika) jeve potrebščine so spravljene v včerah, da se dajo lažje prenašati. Kajti mnogokrat enega ali drugega doleti povelje, da mora takoj no pol Če dovoljuje delo in čos, se časnikarji shajajo na pragu svojega stanovanja, ki leži lepo v senci Določene ure v dnevu lahko vse najdeš pred hišo, kjer 7 delavcev pod vodstvom mornariškega častnika urejujejo aparate in motorje, s pomočjo katerih se izgovorjena beseda razširi na vse štiri struni sveta Sredi prostoru ie mikrofon, pred katerega časnikarji počasi stopajo, du svojim listom sporočajo uspeh svojega dnevnega dela.
Kadar se ne mudi preveč, letalo prevzame opravek mesto brezžičnega telefona. 7. asmar-skega letališča se dvigajo veliki srebrni ptiči, ki so čez dve uri že v Kasali, odkoder duigo letalo njihovo breme prenese v Kairo in Bengasi. 6000 kilometrov m d puščavo in moiicm preleti italijansko pošlno letalo od Asmare do Rima. Vsr.k*-kuit nese s seboj breme, ki ie mnogim družinam v Italiji v veselje, ker prinaša pozdrave njihovih svojcev i/. Vzhodne Afrike, marsikateri družini pa žalost in solze.
Človek in njegova vel č'na
Kako rad se človek postavlja s svojo lepoto, s svojo močjo, .s športnimi uspehi ild. ln vendar je zanimivo, kako malo sani pozna svojo zasužnje nost naravi iu njenim silam. Popotnik, ki napravi ,") ur hoda, prekorači 25 km ali 25.000 metrov. V leni kratkem času 5 ur, ko konici s 75 cm dolgo razdaljo, prestavi svoje noge 88.000 krat. ali vsako nogo posebej prestavi naprej najmanj 10 500 krat. : Pomislimo, kaj pomeni to število in energija, ki | jo pri letu ujiorabi.
Vsediino se udobno na stol ter poizkusimo z ( nogami enakomerno kot pri hoji nihati. Pri dve-stoleni zamahu, če ne že prej, bomo imeli dovolj. Po 5 minutnem korakanju v zraku se bodo noge ! oglašale. A pri 10.500 korakih pešhoje naravn.At i naprej ali tudi mulo vkreber, bomo končno rekli: | /.Sijajen izlet!
j Tudi na Mount livveresl bi radi pogledali. No. | nekaj nad 6000 metrov uli 0 km. Kar položimo leh Okni v ravnino in jih prehodimo v eni dobri uri. Z malini sprehodom zjutraj, četrt ure daleč na ! delo. v pisarno ali na vrt, bi prišli, ako bi ple | zali po navpični leslvi navzgor v prav lejx> viso-1 eino 1000 metrov. Če pa bi šli kar 3 km. to je dobre pol ure do pisarne, in poplavili lo razdaljo navpično navzgor, bi se znašli na vrhu Triglava, kar bi bilo vsekakor nevarno, da bi se temeljito prehladih v svoji poletni srajci. Važno je tedaj tako pri posamezniku, kakor ludi pri človeštvu, ali hodi normalno ravno pot. ali pa kolovrati namesto naprej, enkrat navzgor, drugič navzdol. in se zlasli pri političnih ženi ji h vedno |)okaže, da so pozabili na naravne zakone in svojo majčkenošt.
Trije prvaki v smuku. Od desne na levo vidimo tri smučarje iz Garmisch-Parlenkirehna, ki so si priborili prvenstva. Prvi na dc-ni je zmagovalec Birger Ruud (Norvežan), drugi Francoz Alluia, tretji Nemec Lanlsehner.
ySL Ol/SIO
prati ®0 lati:
Nemška prvakinja v smučanju. Kristina Cranz je v smuku imela smolo, ker je padla in je šele šesta prišla na cilj. Zato pa je drugi dan v alpski kombinaciji prekosila vse tekmovalke in tako postala svetovna prvakinja v smučanju. Na sliki io vidimo tik pred ciljem.
Mačka in škorci
švedska vojna ladja »fin H lan d« u- obenem križurka. zraven do tudi matična ladja za letala.
Blizu Dijona na Francoskem so pred kratkim opazovali tale prizor:
Pod starim grajskim /idom je veliko mačka držala v krempljih mladega škorca, ki jc seveda silno vreščal. Mačka pa se ni zmenila za škorčevo pomaganjc in ga je mirno nesla svojo pot. Naenkrat pa se je odnekod spustilo na mačko kakih 20 škorcev, ki so neusmiljeno začeli s kljuni obdelovati mačkino glavo. Ta napad je bil tako nenaden, da je mačka vss osupla izpustila svojo žrtev iu pobegnila. Rešeni škorec ie še nekaj časa nepremično ležal na tleli, a že čez nekaj minut si je živalicn opomogla, stresla peruti in odletela zu drugimi škorci, kalen so jo bili rešili.
štev. 35.
IV. zimskošoortna olimpijada:
Smuški štafetni tek na 4 krat tO hm
Naš najboljši tekač je bil Smolej, hi je prišel sedmi na cilj
n < *
lak« vozil, da bi obdržal dobljono pozicijo. Naš I tekmovalec je rabil 47:22 minut.
i	Tretja proga.
Vodijo So vedno Norvežani. Njiho\ tekmovalec Brodahl je prevozil ta del proge v času 30:52 min. j Najkrajši čas za to- progo pa je rabil Finec Laehde | 39:49, na tretjem mestu je Šved Haeggblrid s časom i 40:34. Sledi Italija, Češkoslovaška, Nemčija, Poljska, Francija. Amerika. Avstrija* enajsto mesto pa nam je obranil naš K lan čn i k, ki se je na tretjem delu proge plasiral na 0 mosto. Porabil je za tek 10 km 44:51 min. .Za nami je še pet držav.
Zadnji del proge.
Tu se je vodila d ranit lična borba med Norve-j žiini in Finci na eni ter med" Švedi na drugi silrani. Zadnji tekmovalec v finski v rs IT je' bil Jatfc imeli, najboljši tekač finske ekipe, na katerega so vsi stavili največje nade Ta je stopujejiia zmanjševal ; razdaljo med njim in Norvežanom Iversenom in pri sodmetn km sta bila že skupaj. Med njima se je vnela ostra borba, v kateri ni hotel niti eden niti drugi odjenjati Zato sta vozila precej časa skupaj, dokler ni zdrknil Finec naprej, ki je vodil nekaj časa samo par metrov pred njim. To razdaljo je pofasi, a sigurno zvišava!, lako rta je imel kakih 500 m pred ciljem že 15 metrov naskoka. Ta naskok je obdržaldo cilja Ves trmi Norvežana, da bi ga ujel, je bil zaman, kajti Finec je pritiskal, | ker je hotol to razdaljo še zvečati,' kar se mu pa ni posrečilo. Zmagala je Finska ir. zadnji tekač je bil burno pozdravljen oh prihodu v'stadion. Nje-' govi rojaki so ga objemali ler ga odnesli na ramah | iz stadiona Pri zadnjih 10 km so bili doseženi tile I časi: 1 Jalkanen (Finska) 30 14"; ° Malsbo (švedska) 40 01; 3 Iversen t Norveška) 40.42; 4. Simu-nek (Cfc>k<pslovaška) 42.52' 5. Zeller (Nemčija) 42.26; 6. Kasebache (Italija) 13.16; Ob. Baunjann (Avstrija) 13.16; 7 Smolej (Jugoslavija) 13.51. Za Smolejem sledijo še Poljak, Francoz, Japonec, Amerikanec, Bolgar, Romun in Letonec. Smolej se je plasiral na odlično sedmo meslo in nam je s svojim uspehom zaSigural deseto Inekto med šestnajstimi narodi, ki s« «e udeležili,današnjega šla-fetnega teka.
Plastuu narodov I vinsi n 2:11:88. 2. Norveška 2:41:30, 3 švedska	I. Italija 2:50:05. 5. ČefeUcBlbvašlai 2:5! 56; H. "Nenvčiju 2:54:54, 7. Poljska 2:58:50 8. Avstrija 3:02148, 9. Francija 3:03:33 10. Jugoslavija 3:01:38. -Sledijo še Amerika, Japonska, letonska. Romunija in Bolgarija. Turčija je na tretji progi izstopila.
Z današnjim dnem -o se lakorekoč šele začele prave in najzanimivejše smučarske tekme. Pri teku na 18 km in pri kombinaciji ne sinemo sicer pričakovati kakih posebnih uspehov, pač pa stavimo vse nade v našega odličnega tekača Sn*»l#ja pri teku na 50 km.	(. K_er.
Olimpifec Znidar doma
jeseni c e, 11. februarja. Z današnjim jutranjim brzovlakom se je vrnil iz Garmisch-Partenkirčhena na Jesenice naš tekmovalec Znidar. V razgovoru, ki "ga je imel z njim »Slovencev« poročevalec se je zelo pohvalno izrazil o vseh okolnosth. v katerih se odigravajo olimpijske tekme v Ga-Pa. o odlični organizaciji teh svetovnih tekem in o visoki športni disciplini, ki je vladala vsepovsod. Iz njegovega pogovora se
E«rA<, une 12. u-nmarjn lvm.-
sirnn
-Garinisčh-Partenkirchen, 10. februarja.
Za današnjo smučarsko štafeto na progi 4 krat
10 km je vladalo zopet veliko zanimanje. Gledalci so spremljali borbo z velikim zanimanjem in so bili zlasli radovedni vsi. kako se bo izrekla borba med severnjaki FinrjuNorvežanf in Švedi.
Na startu se je javilo 16 narodov, oduosno šln-l'el. Start "sam je bil izven stadiona pri 800 m oddaljeni skakalnici na Kochelbergu. na zapadni strani smučarskega stadiona. Ker so bile proge merjene od stadiona, je moral zaradi tega vsak prvi tekmovalec preteči 8(J<) ni več. Bili sla dvo progi po 10 km; prva je šla na vzhodni strani stu-diona, druga pa na"zapadni strani Prvo so morali leči t. in 3. tekač, drugo pa 2. in 4.. predaje so pa bile vse v stadionu. Progi sta bili precej težki, zlasli druga, ki je imela takoj na začetku 120 ni vzpona. Poleg tega pa je začel naletavatl sneg in pihali veler, ki je tekmovalcem že itak težko nalo--ge-še bolj otežkočil
Kol prvi tekači so startali: Berger za Švedsko, Minit' za češkoslovaško. Nurmela za Finsko, Gorski za Poljsko, (ierardi za Italijo, Knnp za Jugoslavijo, Ercos v.i\ Turčijo, Torrinsen za Ameriko Yatnaify za Japonsko, (iindre za Francijo, Hoessner za Avstrijo. Kočov za Bolgarijo, Hagen za Norveško, Zacharias za Romunijo, Dahbolinsch za betonsko iu Diuiber za Nemčijo.
- Po prvih osemsto nu trih, torej tedaj, ko so tekli skozi stadion, je vodila Finska, sledila ji je Norveška, Nemčija, Češkoslovaška, na osmem mestu pa je bil naš Kusip. Toda Norveška pride kmalu v vodstvo, tako da je |>o prvih petih kilometrih na čelu Norveška pred Finsko m Švedsko. Za prvih pel km so porabili prvi trije tekači po približno 22 minut. Češkoslovaška in Italija sta pasirali kontrolo pri |>eleiii km ob 9.23, ob 9.25 je prešel lo kontrolo poljski ir francoski tekmovalec, ob !).'.!() Knap in takoj za njim Amerika, Nemčija, Avstrija in Japonska Pri drugi kontroli (km 7.2) ob 929 so vodili Norvežani, za nj.ni. Finci ter Švedi. Na to meslo je prišel italijanski tekač fib 9.31 skupaj s češkim, eno minuto kasneje pa še Poljak in Francoz. Ob 11.34' naš Knap, ki je" še vedno nu osmem mestu, ter Amerika, ob 9.3,5 pa še Nemec. Pri km K.5 so šli piv skozi Norvežan, Finec in šved. naš Knap pa je obdržal svoje osmo mesto do predaje."	. .
Prvih 10 km.
Najboljši čas je dosegel Norvežan Ilagen, ki je prevozil lil km lil 800 m \ času 11 :.32 min. Vrstni led naslednjih pa je tale; Nurmela (Finska) 42:34. 3: Berger (Švedska) 42:49, 4. Gerardi (Italija) 13:59. 5. Musil (Češkoslovaška) 45:50, 6. Gorski (Poljska) 46:37, 7 (iindre (Francija) 47:15,8. Knap (Jugoslavija) 18:34, 9 Roessner (Avstrija) 49:10, 10. Dihibei (Nemčija) 49:32. Nato sledi še šest tekačev raznih narodnosti Na zadnjem mestu so Turki. Naš Knap se je izborilo držal in svojega osmega mesta pra, do konca ni. izpustil iz rok.
Druga predaja.
Prvi je zopet Norvežan, in sicer Hoffsbakken, ki je prevozil progo v času 39:33. Na. drugem mestu je Šved Larsson s časom 39:39, na tretjem Fi-pec Karppinen v času 39:50. Sledi Italija. Češkoslovaška, Poljska. Nemčija, Francija, Amerika, Avstrija. Na 11 mestu sledi Jugoslavija, ki je pri tem teku padla za tri mesta nazaj, ker Jakopič ni
je dalo razbrati tudi veliko zadovoljstvo, kar se tiče doseženih uspehov, ki sf jih je že dosedaj priborila naša reprezentanca na olimpijadi, iu ki se utegnejo v nadaljnih disciplinah še povečati, saj stavimo, tako pravi, v našega odličnega tekača Sinoleja, ki bo tekel na 50 km, svoje velike nade. Poudaril je tudi, da morda doma preveč obsojajo našega izvrstnega tekmovalca Heima, ki bi bil gotovo rad storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, vendar teya ni mogel, ker je pri siiluku tako nesrečno zadet v vrvi, ki so bile položene ob progi, da se ni niti sam mogel rešiti vezi, v katere se je zapletel. Ta nesreča bi se pa bila ravno lako lahko pripetila komurkoli izmed ostalih tekmovalcev.
Jutri teh na 18 hm
v	G a - P a , 11. februarja.
Julri, t. j. v sredo, se vrši tek na 18 km in sicer kot samostojna disciplina in za norveško kombinacijo, katere drugi del se vrši v soboto
Za jutrišnji tek so,dobili naii tekmovakM sledeče startne številke: Jakopič Avgust 2, Knap Leo 25, Baebler Leo 46, Jakopič Albin bi, Mančnik Alojz 83, Dečman Tone 07, Smolej hrane 107, Istenič Rado 113. — Od teh tekmujejo Jakopič Avgust, Knap Leo, Smolej Prane in Klančnik Alojz v teku samo kot v samostojni disciplini, ostali pa ludi za kombinacijo,
Proguoze za jutrišnjo tekmo so želo različne. Kar se vremena tiče, so razmere še dokaj povoljne. Povsod pa vlada hud mraz in je bila danes povprečna temperatura 13 do 15 stopinj pod ničlo.
V celoti je prijavljenih 115 tekmovalcev in je pričakovati, kakor v vseh oslalih disciplinah, zopet velike borbe med najboljšimi severnjaki. Z največjim zanimanjem se pričakuje tek najhitrejšega smučarja sveta Finca Sulic Nurmella, ki je lan-Ko leto na FIS tekmah zbolel in se razmeroma slabo plasiral. Zato hoče olimpijadi svoj sloves najhitrejšega smučarja • zopei" utrditi.
V X KDFJ.JO S M t'K NA SMRDKOV9CI
OlopŠAvnlno »11 liij.Mkon>ro.niyitno itniiHvo v Črni pri IVpvmliJ»Il prirtnii v nodraljo, ilno Iti. I. m. trairflolo-nalno snmftko tekmo Smr«ki>vtv—(:rnn. Zwlio.nJc 11I) 1(1 pni koSl na Sim-okovcn, iiant ob 11. Ha/dolitov nagrad s prehodnim ilnri.lt.m, kivleivi jo poklonila mrs. 1,. Bar-K.nto, soproKn rndmiftlMura ravnatelji) v Možici, si' vtSI ob lfi v frtli pri Mmlwiin. Za 7. naftnim uvt<« ož.njo z« wmi*arjo IMovalj«—Clrjin in nazaj je |xwkrbljniu>, prijavo wy«ui(i Olnpinvaliiio in tnjskoproaniMmn .IniSt-vo v firm pri Prcvaltah
U.sp (stii&umo) Nn soji 7. februarja 19»! so bulii Iircitvortifteirmii: PolJSuk Zorim, ^(»Iok ,lo/(< in Itokiš^ek Koloman /.n .Sin. k. l>jiiMJann in vorjfloi-ran,i: Mllioltf Slano, Vidmar Ivan iii N'f,lop- Stau« I.11<M Zli Sni. t Ljubi lana. Obouem »pran r jramo klnlie, ki SO vMiiiiijoni V L7St\ dn radi enot.hosl.i nhiVnjo vso podrobne tiisbovimo proko iin.Miovn.nc«;i iuvlsuvnzn.
VREMENSKO POROČILO
>lmnk4o.vwuNkc zlni«k<i športne /,vtv.fl hi Kvimo /« latdsU prtmiet itji« II. IVbriinrjV I9:iii. Uislriiti-Uiihinjsliii Jezero po itandu .Iiihioh: —Kioc, jUMUUi iniirjio, JU imu linisja,
HlutJ-Jezr.ro jio sjanijti diciins: —lto C. Jahiio, mirno, 10 eni prSKui.	- ---
Pokljuka j>o stanju 1(1, fotiruarja: — HO C, sneži, mirno, nn 11*1 oni |kxIIh»i in om in-Sion. Sinirkn iilnajna.
Kranjska /Jora-Hatgfr jx> st»njn iliuifro —13« 0, haroriifitr se dviga, miinno, Ifl 0111 priifa.
Dom Ilirije« v Plaiiiei po stanju ln februarja: —lo" C, mimo, na 50 cm potila«i is eni prfti -a. Smukii Kieajnii
I ri/0, Krnica, Tamar po slu.n'ju d«ii«s: 1011 om prSipa.
Kafer po str-njn '0. lobruarj«: —4" C", s,neži, 11». Sil oni poitlaci 10 mi pr5Wn. Sinuli« prav dolini.
Polftto po stanjiu danes: —11« C, |«mio mirno,
13 ein j«-5i«'n.
Bila sem obupana, ker so se druga dekleta boijato poročila m postala srečna, a mene nihče ni snubil Neka ciganka pa me je opozorila, da odbiia moike grda polt, nos. ki se blesti nn mastna koža. kakršno imam jaz. Priporočila mi ie, naj poizkusim ouder Tokalon, ld vsebuje smetanovo peno. Uspeh je bil naravnost čudovit in popolnoma različen od učinka druiiib pudrov, ki som iih do tedaj uporabljala Puder Tokalon prepreči vsako blestenje, zožuie razširjene znoinice ter daje polti prekrasno mat lepoto. ki vname srce vsakeda moškega. Po enkratni uporabi ostane puder na licu ves dan ah vso noč. ne glede na to, kje som in kai delam Sigurna sem dn lahko vsaka žena postane pnvlačljivciša im zapeliiveiša s pomičio nudTa .Tokalon, ki vsebuje smetanovo peno.	.	,
Občinski tajnik
Občinska uprava St. Ilj v Slov^. goricah razpisuje 1 mesto občinskega delovodje. Pogoji: predizobrazba ■ najmanj 4 razredi srednje šole in jamstvo 3000 Din (v gotovini ali poroštvu). — Prošnje je poslati do 29. februarja 1936 na predsednika občine g. Karta — — —Svatyja.
frroushi prm čn k
i vojaščine prost, izvežban v manufakluri, galante , riji, špeceriji in železnini, spreten prodajalec — se sprejme takoj. — Dobro izurjeni izložbeni I aranžerjl imajo prednost. — Ponudbe z navedbo I dosedanjega elužbovanja in zahtevkom olače jc noslati v upravo »Slov.« pod Sposoben« št 1759
, i.	-	K'	'' > *
■	'-•'>':':; V :
■	, ' .
i.
*:; ■
-v, vv/ ...■:■
-•s/-"'	,
- ' i ■ ! , " -
V- : 1 '
/i; /i :•. • :..-■..'
' i/ " ' •' ''.- '• ',-v'.
' *t .
1
ai-lif-
If "
■v. •'•.'■ '.■•■:/■;:■, "
1 ^Mm
v. J..: >■...... - rk,
- ■■.,; . i.- ■ :'■, .
•A;- -
■o
i* -.C.:.'. '■•■: ,v ' V- -
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je bil danes naš predragi soprog, oce, tast in stari oče, gospod
Eduard Suppanz
vele trgovec, veleposestnik, župan, odlikovan z redom sv. Save IV. razreda
po dolgem U žkem trpljenju, previden s sv. zakramenti, iz življenja polnega neumornega dela odpoklican k Bogu.
Predragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti iz hiše žalosti v družinsko grobnico v četrtek, dne 13. februarja t. I. ob pol 10 uri predpoldne.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 14. t. m. ob 7. uri zjutraj pri Sv. Emi in istega dne ob 7. uri zjutraj v Poljčanah.
Pristava-Poljčane, dne 10. februarja 1936.
Amalie Suppanz roj. Grundner, soproga Eduard, Egon, Erich, sinovi; Hilde, sinaha; Guido, Egon, vnuka.
mmm

-i v;.' •:" :•'. MMt:
... 'J' .-.,- .--..•
Tinčkove in Tončkove prigode
251.
Spet na trdih tleh.
Orjaški ptič je priletel, zgrabil s kljunom Primožka za tigrovo kožo, ki jo je imel ovito okoli pasu namesto hlač, Tinčka, Tončka in vrlega Mukija pa s kremplji, ter vse tri hkratu odnesel v zrak.
»Lepa reč!« si je spotoma mislil Primožek. »Če se koža raztrga, štrbunknem v vodo in potem — adijo, zbogom!«
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din I'—; ženi tovaujski oglasi Din 2-— Najmanjši /.nosek za mali oglas Din tU*—. Mali oglasi se pia ujejo takoj pn naročilu — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolouska 3 mm visoka peiitna vrstica po Din 2'50. /,a pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
C i v ■ • v * •
iluzbeucejo
Bivši orožnik
zmožen kavcije, išče primerno službo paznika ali skladiščnika ali kaj stičnega. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1889.	(a)
Fina šivilja
se priporoča cenj. damam za delo na dom. Gre tudi v hišo. Zaloška c. 22-1. a
llužbodobe
Modistinjo
spretno, samostojno — sprejme za stalno salon »Chic«, Wolfova ul. 3. (b)
ODDAJO: Dva lokala
skupna, cestna - oddam tudi posamezno takoj. -Cena 520 in 325 Din mesečno. Na dvorišču velika soba za stanovanje ali skladišče. D. Rovšck, Kolodvorska ulica 35. (n)
IŠČEJO: V najem iščem
gostilno v industrijskem kraju Gorenjske, trafiko ali lokal s stanovanjem na prometnem kraju v Ljubljani. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1920. (m)
Metwar-L mmertz
najbolj znana ln najboljša znamka igel za vse vrste Bivalnih strolev.
Znižane cenel Zahtevajte brezobvezno ponudbo!
A. Guttmann - Zagreb - Marticeva 4
TELEFON 68-21 Specijalna trgovina šivalnih strojev
Pa se je potovanje dečkov po zraku srečno izteklo. Ko je ptičji aeroplan zagledal pod seboj kopno zemljo, je z višine petih metrov svoje potnike tebi nič, meni nič spustil na tla. Tonček je z nosom nemilo poljubil zemljo pod seboj. Pa se zaradi tega ni prav nič cmergal. Saj ni bil razvajen mestni otrok! Kakor da se ni nič zgodilo, «e je hitro postavil na noge in se pošalil:
»Pilot je bil gotovo prepričan, da imamo vsak svoje padalo s seboj!«
Medlem, ko so se dečki pobirali, je na vso sapo pridrvela od-nekod, kakor da je iz zemlje zrastla, dobra prijateljica gorila
»Tako, zdaj smo pa zopet skupaj!« je navdušeno vzkliknil Primožek.
ICHSlsSi
Stavbne parcele
ob banovinski cesti, 10 minut od kolodvora, priročne za podjetja ali privatnike - so naprodaj v Domžalah. Poizve se pri Vrečarju, mizarju, Kolodvorska ulica. Domžale.
I
Automofor
1
tovarne
osiilnicarji,
(Remec-Co, "Duplica - Kamnik
ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne solidne in lepe stole
Ct avto sva/ stari prutiu/u. tiT motorja bi znebil se ran >ri kuncev ti n,nt>go prizem
Slovencev na/mun/š' insera' _____
Tovorni avto Fiat
od leta 1931, že rabljen, 1 naprodaj tako pod lastno ceno, da so plačani samo posamezni deli. — Infor-i macije: Ulica 29. okto-' bra št. 24.	(f)
KLJUČ SVETA ZA VAS JE
Typa 944 A
Din 120-
m e s e č u o.
PHILIPS RADIO
PREJEMNIK
l'ypa 944 A2-j-l cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skale z izpisanimi imeni |io-taj. Cena	Din 1995 —
na obroke naplaciln Din 159-— in 18 obrokov po	Din 120'—
H. SUTTNIR
Prvovrstna izdelava • Nizke cene • Dolgoročno odplačevanje • Zahtevajte brezplačno predvajanje pri zastopstvu
LJUBLJANA
CELJE
Aleksandrova c. 6 Aleksandrova c. 9
msm
Pekovskega vajenca
sprejmem takoj. Pekarna Logor, Golnik.	(v)
Trgovski vajenec
krepak, zdrav, poštenih kmečkih staršev, v najmanj 2. razr. gimnazije -se sprejme takoj v trgov, z mešanim blagom pri tvrdki Z Kopitar, Planina pri Rakeku.	(v)
Vajenka
z 2. razr. gimnazije, išče mesto v večji trgovini na deželi. Oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1921.	(v)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka Liub-liana. Krekov trg 10
Hranilne knjižice
orodaste ali kupite
najbolie potom moie pisarne Solidno ooslovanie! Priložite znamko! Rudoli Zore. Ljubljana. Gledališka ul 12. Telefon 38-10
Priporoča se
za razne trgovske, bančne in kreditne posle, za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, hranilnih knjižic, realizacije, kompenzacije razne nakupe, plačila in prodaje Alojzij Planinšek, trg. agent, za bančne in blagovne posle, Ljubljana. Beethovnova ul. št. 14-1. (palača Dunav). Jamči za vestno izvrševanje.	(d)
K
Vojno škodo
(ratno šteto) in druge vrednostne papirje kupuje in prodaja najugodneje trg. agentura banč. poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana. Beethovnova ulica št. 14-1. (palača Dunav). d
'j
'd\
Trisobno stanovanje
komfortno, v centru mesta oddam s 1. majem 1.1. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1835. (č)
Dvosobno stanovanje
s kopalnico - oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1927.	(č)
Dvosobno stanovanje
na ulico, bližina magistrata, oddam z marcem za 500 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1942.	(č)
Razno
Hrošče (Coleoptera
za zbirko, želim zamenjavati, oziroma maloštevilne oddati. - Protiprijava pod »Hrošči« 1928 upravi »Slov.«.	(r)
Motorje, generatorje,
strujomerce za istosmerni tok ali električno centralo z mrežo, rabljeno, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod >Dynamo-stroj« št. 1472.	(k)
Staro zlato, zlato /obovžc
in srebrne krone
kupujem 00 najvišjih dnevnih cenah
A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv Petra cesta 14 (1)
Ji
»It
Za trikotažo in konfekcijo perila
Union Speciol OverlocMriotile stroj
na tr niti najmodernejše konstrukcije z aparatom za rezanje. Vsled usodnih deviznih prilik izvanredno znižanle cene Zahtevajte brezobvezno pc nudbo.
A. Guttmann - Zagreb - Marticeva 4
Telefon 58-21 Snecljalna trgovina Siv strojev.
T«l«foit 9059
PREM OG KAKBOPA K UTE DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica ši. 5.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija * Ljubljani
se priporoča bledim 10 slabotnim osebam.
CiiCch
pravi dolenjski, dobite v
Centralni vinarni v Ljubljani.
Lep šivalni stroj
pogrezljiv, najnovejšega sistema, ugodno naprodaj. Ogleda se ga lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.	(1)
POZOR!
Vse vrste
bosanskih preprog
po najnižjih cenah dobite v novo odprti trgovini
Kopitarjeva ulica št. 1
Osman Hasovlievif
Bogata zaloga
Šivalni stroj
popolnoma nov, pogrezljiv, proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8. Tel. 24-44 (poleg gorenj, kolodvora).	(1)
Pisalni stroj
v dobrem stanju — zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 1906.	(1)
Šivalni stroji
pogrezljivi, večja partija, najboljših nemških znamk, tovaftiiško novi, z 15-Iet-no garancijo — naprodaj po najnižji ceni, tudi po nosameznih komadih. — Nova trgovina, Tyrševa 36.
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svoistev raznih zelišč se dobi, ako se uživa
,,H E RS A N CAJ"
mešanica posebnih zdr vilnih zelišč po sestavi zdravnike R. W. Pearsona, šef-zdravnika
v Bengaliji (Angleška lndiia). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost
,,HERSAN ČAJA**
in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciii Imenjaniu mesečnega perila), migreni, revmatizmu. oboleniu obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastiuplieniu, zapeki, protinu tgihtu), črevesnil boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenm.
i»Her*an iaj" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
..RADiOSAN", Zagreb, Oukljaninova 1
Reg. S. St. 14001 7. dne 6. VI. 1034
Umrla nam je naša dobra in skrbna mati, stara mati, gospa
Matija Šare
v ponedeljek, dne 11. februarja 1936 v starosti 97 let. Ljubljana, Eberstein, 11. febr. 1936.
Žalujoči rodbini:
Šare, Valentin — in ostalo sorodstvo.
Ludwig Gangbofer:
10
Grad Hubert
(Roman.)
»Plačevanje užitnine je star običaj!« je pojasnjeval drzni obcestni potepuh v svojem dvomljivem narečju, >in zato ti pravim, ti čedna stvarica, ne boš mi ušla, dokler ne plačaš svojega davka!«
>Ali mi ne greš s poti?«
»Za ves svet ne! Zdaj pa moram dobiti še prej svoj poljub s tvojega sladkega gobčka. In če mi ga ne daš ra-dovoljno!« ...
Zdajci pa se ga je lotilo dekle z dvema zdravima pestema. »Čakaj, dala ti bom poljub, ti krošnjar z rozinami!« Najprej se je prekopicnila gorjača, za njo pa njen lastnik; preperela deska je zahreščala, za njo je izginil premagani vitez, da si videl za kratek hip samo še njegove na povo podkovane čevlje.
Dekle si je obrisalo roke ob kolk, se približalo prelazu, zaslišalo lov če v smeh ter opazilo čez plot njegov rjavi obraz z veselimi očmi, ki so se z ugodjem mudile na njej.
France je ni spoznal, moraia je biti tujka. Vezeni, rjavi životek, ki se je tesno oprijemal prs in oblih ramen in bela vratna uabornica — to je bila tuja noša. Toda odkoderkoli je že bila, vzrasla je bila na zraku, ki daje zdravje in lepoto. In kako dobro je pristajala napol izpuhtela jeza njenemu svežemu, od soneti zagorelemu obrazu, modrosiviin očem in krepkemu čelu. kamor se je bila tako nevarno povesila svetla krona las, da bi bile težke kite skoraj omahnile.
Prvi pogled, ki ga je vrgla na lovca, ni bil nič kaj
posebno prijazen. Podoba je bila, da se boji nove ovire. Toda njegov smeh je bil nalezljiv in zasmejala se je z njim.
»Punica! Tega si slabo izplačala!«
»Kakor je zaslužil! Takle rogovilež! No, sprva, sprva sem se ga malo ustrašila.«
-Prav nič se ti ni bilo treba bati! Če bi se ti bilo ponesrečilo, bi bil že jaz pripravljen.«
Prijazno mu je pokimala »Bog plačaj! Pa ui bilo treba. Ta še mušice ne odtehta. To bi ga morala z maslom nadrgniti, da bi se odebelil. Kje pa je?« Pokukala je če« ramo. Ko je videla, da ga še ni na stezi, je zaskrbljeno rekla: »Saj menda ni nevarno padel?«
Bog obvaruj! Zdajle se vleče navkreber!«
Izza polomljenih desk se je pojavil travnatozeleni ši lasti klobuk z zlomljenim petelinjim peresom.
»No torej! S to besedo je bila videti stvar zanjo rešena. Iskaje v vejevju opore, je stopila na rob plotu, se oprijela roke, ki jo je molil lovec, ter skočila na tla.
»Bog s teboj, lovec!« je smehljaje pozdravila.
»Tudi s teboj!«
Odkorakala je in France se je osuplo oziral za njo. Ob njenem smehljaju mu je zdaj nenadoma nekaj prišlo na um. Katerikrat jo je že moral videti.
Po nekoliko korakih se je ustavila ter se ozrla. Obema so se srečale oči in videti je bilo, da hočeta drug drugemu reči: i Zdi se mi, da te moram poznati!«
Toda molčala sta in deklo je odšlo. Izginilo je za leščevjem: le še nekolikokrat se je zasvetil med zelenjem beli predpasnik.
France si je porinil klobuk na čelo. To je storil vselej, kadar je moral premišljevati. Nato je prestopil ograjo ter zavil po ograjeni stezi. Za deskami je videl
mladega viteza, ki je brezupno ogledoval za dlan široki razporek na svojih novih irliastih hlačah. Smehljaje je iztegnil France roko čez plot ter ga potrepljal po rami. »Da, možic, pri nas veljajo poljubi hlačno zaplato! V mestu so cenejši!«
Po kratki poti je lovec dospel domov, do prijazne hiše s sveže pobeljenimi zidovi in zelenimi oknicami, s skrbno urejenim dvoriščem in vrtom; vse posestvo je bilo ograjeno z visokim plotom. Ko je France odprl vra-tica, je vstala z neke vrtne gredice poslarna gospa s tihimi očmi in belim nagubanim obličjem, ki je bilo obrobljeno s sivimi, nizko na senca počesanimi lasmi kakor z obledelo avbo.
»Bog daj, fant!«
»Bog daj, mati! Kako je?<
>Že gre! In tebi? Ali ti je bilo vedno dobro v gori?«
»V gori? Tam gre vedno dobro! se je smejal France. Videti je bilo, da ima njegova mati tenek sluh. Ta smeh ni zvenel ko včasih. In v ljudeh, ki so prebili mnogo nesreč, je ljubezen vedno plašna. Skrbeče so se mudile logaričine oči na njenem sinu. »France, ali je gospod grof spet zmerjal? Ali pa spet Šiper pričenja svoje svetohlinske pripovedke?«
»Bog obvaruj!Nič, čisto nič! Kaj si moraš mar vedno delati skrbi tam, kjer jih ni?« Prijel je materino roko ler pobožal uvele prste. »Pojdi, ti večna skrb. ti stara...!«
Hornegerice pa nisi mogel tako lahko potolažiti, če se je že bila prebudila v njej skrb. »Zakaj si pa prišel domov? Sredi tedna?«
»Gonjače moram dobiti, gospod grof hoče loviti. I, kaj sem že hotel vprašati, mati, ali ni šlo neko dekle pravkar mimo nas?«
i "S ®>
»So
co >o
o o S « > S
3 M g
—___-a
C ~
r9"§'
0 £ o.
O S <e *T3
~ 3 2-
f_3 «
<oe
3 ' 'NO
.2. JS a
a v N
'm o
•ae
0)
m
G)
tn O M
a	o -a
t>	a
•j	E
N -t-J
0)
•p*
O — a"
u,. o .2 a
fŠ '5 " S
■ S «
o
cu
"o
I
E
V)	O
«J	^
u
J!	O
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel < «č.
Izdajatelj; Ivan Itakovec.
Urednik: Viktor Cenčii.