Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 14. decembra 1934.
Posamezna številka Din !•—
LJUDSKA PRAVICA
TEDNIK ZA GOSPODARSTVO IN PROSVETO
Leto I.
Izhaja začasno vsaki drugi petek zjut aj. — Uredništvo Lendava, Glavna ulica 72. — Uprava Vel. Poljana, p. Črensovci.
Ček.rač. 16.690 —Cena: mesečno Din 2'-, četrtletno Din 5--, letno Din 20'-, za inozemstvo mesečno Din 4--, letno Din 40-
Štev. 6.
si
» ;
a-
a.
)-
»_
ki
|a
s.
Rapalo.
12. XI. 1921. — 12. XII. 1934.
Gospoda se redi z žulji siro-
mašnega ljudstva svojega in mnogo-
krat tujega naroda. Angleški lordi n.
pr. žive razkošno brezdelno življenje.
Kdo jim ga omogoča ? Črni sužnji, ki
kopljejo dijamante v južnoafriških rud-
nikih, milijoni zatiranih Indijcev, ki
robotajo angleškemu cesarstvu v Indiji.
Francija se je do pred kratkim precej
uspešno branila krize samo zato, ker
ji ogromno bogatstvo priteka iz kolo-
nij, kjer je potisnila v največjo bedo
delavca in kmeta in zatrla v krvi vsak
poiskus kolonialnih ljudstev, da se
osamosvoje. Španija drži v oblasti
Katalonijo in ji ne da nobene svo-
bode. Po vsem svetu ista slika.
Z rapalsko pogodbo je nas Slo-
vence znova doletela ta usoda: Italija
je morala biti nagrajena zato, ker je
pomagala v svetovnem klanju. Naj-
pripravnejša nagrada zato je bilo slo-
vensko ozemlje. 12. novembra 1921
so zastopniki raznih držav, razdelili
Slovensko zemljo in en del prisodili
Italiji. Slovenskega preprostega ljud-
stva, ki na tej zemlji prebiva, orje
polja in služi strojem v tovarnah, nihče
ni vprašal, ali je zadovoljen, da teče
meja po sredi njegove zemlje.
POLITIČNI PREGLED.
Slovensko ljudstvo pod Italijo pa
je pričelo hoditi križev pot, ki ga ho-
dijo vsi zatirani narodi. Slovensko de-
lovno ljudstvo pa propada in gine. Bla-
gostanje slovenskega kmeta na Primor-
skem sta tvorila vino in sadje, za katero
je bilo slovensko zaledje pred vojno gla-
vni kupec. Danes Primorska odtrgana
od ozemlja, kamor spada, ne more
konkurirati italijanskemu vinu in
sadju. Industrija na slovenskem ozem-
lju v prilog industriji v notranjščini
kraljestva počiva. Tržaško pristanišče
je mrtvo: Slovenski delavci so vrženi
v brezposelnost, iz katere ni izhoda.
Vsa pota v tujino so zaprta. Vso to
bedo država le še povečuje: z ogrom-
nimi davki in globami iztiska zadnje
vinarje iz kmeta, za malenkostne
vsote žene posestva na boben. Država
neprestano razlašča polja slovenskim
kmetom, da gradi utrdbe in ceste, od-
škodnine pa ne plača nobene ali ma-
lenkostno. Razbila je vse slovenske
gospodarske organizacije, ki bi mo-
gle kmetu nuditi oporo.
Slovensko preprosto ljudstvo na
Primorskem trpi najhujše zatiranje;
prepovedana so vsa slovenska društva,
knjige in slovenska govorica... Naj-
boljši njegovi sinovi padajo v borbi
za njegovo osvobojenje, ječe po ita-
lijanskih ječah in konfinacijskih otokih.
Ob obletnici Rapala pa nam mora
stopiti živo pred oči, da je
Rapalo posledica svetovne
V Ženevi se te dni vrši izredno
zasedanje Društva Narodov. Dve vpra-
šanji sta na dnevnem redu: saarski
plebiscit, ki v prvi vrsti burka evrop-
ske duhove in jugoslovanska spome-
nica.
Kakor smo že zadnjič pokazali,
si v tem vprašanju stojita nasproti
'Francija in Nemčija, državi okoli ka-
terih se zbirata glavna sovražna ta-
bora. Za sedaj je prišlo do sporazuma.
Čas pač ni primeren za končni ob-
račun in zavezniki še niso izbrani.
Francozi in Nemci so se zmenili,
kako bo z rudniki v primeru, da se
saarsko prebivalstvo 13. I. 1935 pri
plebiscitu izreče za Nemčijo. V tem
primeru bodo Nemci morali plačati
900 milijonov frankov. Francija si je
namreč rudnike po svetovni vojni pri-
lastila in sedaj bo morala Nemčija te
nekdanje svoje rudnike kupovati nazaj.
Piše se tudi o tem, da se bo po
plebiscitu Nemčija zopet vrnila v Dru-
štvo Narodov. Za pogoj pa bo stavila,
da ji druge države priznajo njeno
sedanjo oborožitev. Zelo je verjetno,
da bo Nemčija uspela. Franciji in dru-
gim državam ne preostane drugega,
kakor priznati, kako Nemčija posto-
poma stresa s sebe okove versajskega
miru, kako postaja vedno močnejša
konkurentinja in se pripravljati na ob-
račun. Kot vidimo, bodo ob priliki
saarskega plebiscita francoski tovar-
narji dobili 900 miljonov frankov, ka-
tere bo plačalo nemško ljudstvo,
nemški tovarnarji in lastniki rudni-
kov pa bodo dobili saarske rudnike.
Vojna, katero sta vodili že dalje
časa južnoameriški državi Bolivija in
Paraguaj, je sedaj končala z zmago
Paraguaja. Zmagalo pa ni morda pa-
raguajsko ljudstvo nad bolivijskim.
Niti paraguajski niti bolivijski kmetje
in delavci niso na vojni imeli nobe-
nega interesa. Če bi bilo od njih od-
visna, ne bi bilo sploh prišlo do
vojne.
V pokrajini Čako, ki leži med
obema državama, pa je veliko petro-
leja. In za ta petrolej je šlo. Angleško-
holandska družba Royal Dutch Com-
pany in severnoameriška družba Shell
sta obe hoteli imeti ta petrolej. Zato
je Royal Dutch Company kupila pa-
raguajsko vlado, družba Shell pa bo-
livijsko. Ti sta si napovedali vojno in
poslali v boj vsaka svoje delavce in
kmete. Več deset tisoč jih je padlo
za interese dveh petrolejskih družb.
Sedaj je zmagala angleško-holandska
družba. Kakor vsaka vojna, je tudi ta
prinesla dobička samo tovarnarjem in
drugim bogatinom, preprostemu ljud-
stvu pa smrt, bolezen in bedo.
NAS PROGRAM.
Jugoslovanska spomenica ima
namen izposlovati si zadoščenje od
Madžarske. Jugoslavija ima svoje velike
zaveznike. Tudi Madžarska ni brez njih.
Ti veliki zavezniki so se v saarskem
vprašanju sporazumeli in nimajo in-
teresa, da bi prišlo do prevelikega
poraza ene ali druge države. Tako so
prišli na to misel, da bi izglasovali
resolucijo, ki bi obsojala samo razne
teroriste in ne držav, ki so jih naje-
male. Tako bi ne bila obsojena niti
Madžarska, Jugoslavija bi pa tudi do-
bila neko zadoščenje. Glavno pa je,
da bi se na ta način okrepila med-
narodna policija, kar bi prišlo tudi
velikim v korist.
V teh dneh časniki mnogo pišejo
o prekmurski gimnaziji. Vsi se danes
izrekajo za njo. Gotovo so med njimi
tudi mnogi, — ki v srcu drugače mi-
slijo, toda spričo enodušnosti sloven-
skega ljudstva se s svojimi pravimi
mislimi ne upajo na dan. Slovensko
ljudstvo jih je prisililo k molku, ka-
kor jih je prisililo k molku v vpra-
šanju univerzitetne knjižnice.
Ij, Med mnogimi razlogi, katere na-
vajajo za popolno prekmursko gim-
nazijo v Soboti, navajajo vedno in
vedno kot glavnega in odločilnega
tak razlog: Prekmursko ljudstvo na-
rodno ali, kakor pravijo, nacionalno
ni zavedno. Popolna prekmurska gim-
nazija da je torej potrebna zato, da
se bo slovenski (nekateri pravijo tudi
jugoslovanski) duh naselil med prek-
mursko ljudstvo, ki da bo potem za-
čelo narodno čustvovati.
Mi se popolnoma dobro zave-
damo, kakšnega pomena bo popolna
prekmurska gimnazija za slov. kulturo
in za večjo navezanost prekmurskega
preprostega ljudstva na slov. narodno
celoto. Mi celo mislimo, da je pri ne-
katerih činiteljih to do sedaj bil prej
razlog proti popolni soboški gimnaziji,
kakor pa zanjo. Človek bi moral biti
slep, da ne bi videl, koliko novih,
svežih moči je že do sedaj pridobil
slov. narod zase v Prekmurju. In
potem je sama »Ljudska pravica" vsa-
kemu slovenskemu delavcu, kmetu in
obrtniku dokaz, da Prekmurje že da-
nes daje. Ljudska pravica je sicer na-
stala v Prekmurju, vendar se je hitro
razširila po vsej Sloveniji. Vsak slov.
delavec in kmet, ki bere „Ljudsko
pravico", tako sam na sebi čuti, da
ima Prekmurje povedati nekaj vsemu
slovenskemu ljudstvu. Ko bo popolna
prekmurska gimnazija poslala na delo
še večje število mladih prekmurskih
dijakov, bo Prekmurje še več dajalo,
imelo še več povedati. Dajati pa bo
moglo samo v slov. jeziku, bo torej
navezano na slovensko skupnost.
Mi se torej zavedamo, da bo
popolna soboška gimnazija velika pri-
dobitev za kulturno in politično moč
slovenstva, da bo pritegnila nove
kroge producentov in konsumentov v
slov. krog. In mi jo zato tudi iz vsega
srca pozdravljamo in se borimo za njo.
Toda za nas ni to noben argument za
soboško gimnazijo. Za nas je mero-
dajno samo to, da prekmursko ljud-
stvo to gimnazijo samo zahteva in da
jo ono potrebuje. Prekmurci žele in
potrebujejo svojo gimnazijo predvsem
kot čisto praktičen zavod, v katerem
bo mnogo njihovih otrok dobilo mož-
nost, da dosežejo neko višji izobrazbo.
Višja izobrazba pa pomenja večjo
možnost zaslužka, večjo izbiro pokli-
cev. Ne glede na to, da obstoji
med ljudstvom želja in potreba po
izobrazbi sami po sebi, in je krivica,
da je prekmursko ljudstvo tako dolgo
zapostavljano.
Popolna prekmurska gimnazija je
pravica prekmurskega ljudstva, zato
ker je njegova želja in potreba. Želje
in potrebe ljudstva so same posebi
zadosten razlog, one ne potrebujejo
nobenega utemeljevanja z „nacional-
nimi" potrebami. Nasprotno vsak na-
rodni program ima samo toliko opra-
vičenosti, kolikor odgovarja željam in
vojne, le ena izmed cele vrste
krivičnih pogodb, s katerimi
je bila Evropa na novo raz-
deljena, narodi raztrgani in
narodne pravice poteptane.
Zavedati se moramo, da bo
vsaka nova vojna prinesla
nove rapalske pogodbe in ne
bo rešila nobenega vprašanja,
ki živo zadeva slovensko
ljudstvo.
Ob obletnici rapalske pogodbe
se moramo spomniti vseh tistih, ki v
Italiji trpe skupaj s slovenskim ljud-
stvom: zatiranih Nemcev na južnem
Tirolskem, grških kmetov na otokih,
ki so pripadli Italiji, predvsem pa vseh
italijanskih delavcev in kmetov, ki so
prvi zavezniki slovenskega ljudstva
pod Italijo, ker jih tlači isti sovražniki
italijanski fašizem.
In kje leži rešitev za slovensko
ljudstvo na Primorskem?
Letos se mesto 12. novembra
spominjamo Rapala 12. decembra. Prav
ta dan preprosto ljudstvo vsega sveta
v spomin na junaške Kitajce iz Kan-
tona, ki so se uprli svojim zatiralcem,
velesilam z zapada, posveti borbi proti
narodnemu zatiranju, za medsebojno
podpiranje vseh zatiranih narodov, za
podpiranje vseh žrtev, ki so padle v
borbi proti zatiranju narodov. Tu leži
rešitev za slovensko ljudstvo na Pri-
morskem : v medsebojnem pomaganju
vseh zatiranih narodov in preprostega
ljudstva onega naroda, ki ga zatira.
Slovensko preprosto ljudstvo,
spomni se na dan tega dvojnega
spominskega dne vseh onih, ki so
padli v borbi za tvoje osvobojenje.
Spomni se tvojih sinov, ki ječe v
italijanskih ječah in konfinacijah,
podpri jih v borbi, pokaži jim svojo
hvaležnost za žrtev, ki so jo dopri-
nesli v borbi za tvojo svobodo/
2
ljudska pravica
14. decembra 1934.
potrebam ljudstva t. j. večina naroda.
Pravi narodni program, to je narodni
program, katerega bo večina sprejela,
mora obsegati želje in zahteve te ve-
čine, kmeta in delavca.
Zadostitev vsakdanje potrebe po
kruhu, po višji poklicni usposoblje-
nosti pripelje tako, kakor vidimo na
primeru prekmurske gimnazije, do
uresničenja kulturne zahteve narodne-
ga programa.
Na primeru prekmurske gimna-
zije smo s tem pokazali, da je za nas
narodni program zelo enostavna in
preprosta stvar. Narodni program
ni nekaj, kar bi obstajalo samo na
sebi, kar bi morda skušali posneti
po drugih narodilh. Mi ne pravimo:
vsak narod v Evropi ima svojo
univerzo, zato hočemo imeti tudi
mi univerzo. Mi pravimo: tudi mi
želimo in potrebujemo svojo univerzo.
Da jo vsak drugi evropski narod že
Če potuje Slovenec po Hrvatski,
Slavoniji, Bosni ali tudi po Srbiji, mu
po gostilniških in hotelskih preno-
čiščih, skoro ni treba govoriti jezika.
Ne to, da bi Srbi ali Hrvati razumeli
slovenščino, le dekleta, ki služijo na
jugu, so povečini Slovenke. Zelo težko
življenje žive, kajti od natakaric in
hotelskih strežnic zahtevajo tam doli
poleg težkega dela še marsikaj drugega.
Glavni vzrok, da zapuščajo naša
dekleta dom, je pač isti kot pri moš-
kih. Preobljudenost slovenske zemlje,
ki v današnjih težkih prilikah ne more
preživljati vseh svojih ljudi in pa na-
vada, da v kmečki družini podeduje
posestvo prvi sin, ostali otroci pa mo-
rajo od hiše za kruhom. Če se dekle
omoži, pride v tujo hišo gospodinjit,
če ne, si išče dela na kmetih kot
dekla, v mestu pa kot služkinja. Med-
tem ko so naši možje in fantje že
dolgo pred vojno odhajali za delom
v Ameriko, na Westfalsko in drugam,
so šla dekleta za služkinje največ v
obmorska mesta, mnoge pa tudi v
Aleksandrijo v sev. Afriko.
Po svetovni vojni pa so začela
dekleta v zelo velikem števila odhajati
v raznejše pokrajine države. Zadnji
povod za odhod jim da navadno ča-
sopisni oglas kakega zagrebškega ali
beograjskega lista, ki sam na sebi ne
obeta ničesar slabega, na primer:
Naše kase.
Državljani! Kase so zopet od
prte in funkcijonirajo. In mi lahko re-
čemo : Hvala Bogu. Dolga leta, hva-
labogu, so se nabirale obresti, da zdaj
takorekoč več dobimo. Denarja ni
bilo nikjer. Nekaj so ga miši snedle,
nekaj ga je bilo pa izvoženega. Toda,
bolje je, da je bil izvožen, da ga
v starih nogavicah niso miši raz-
grizle. Zdaj pa so se kase zopet
odprle in lahko trkamo na vrata po-
sojilnic in hranilnic in zahtevamo svoj
denar in svoje obresti in tako je do-
cela v redu. Sicer nas tam ne bodo
čakali z odprtimi rokami in imeli že
seštet denar, da nam ga koj vrnejo,
ne: dvanajst let bomo hodili ponj, da
se med tem še kakšen krajcer obresti
nabere in to je v redu, drugače ni
obresti. Malce dolga doba je to, toda
to nič ne de z ozirom na to, da do-
slej nismo vedeli, ali sploh dobimo
kdaj svoj denar, aH ga ne dobimo in
zlasti, če ga dobimo: kdaj ga dobi-
mo. Kajti, ako bi bilo rečeno: Držav-
ljani, v stiski smo izplačati vam ne
moremo, pozabite torej na svoj de-
nar, knjižice pa ohranite za spomin
na nekdanje čase! bi mi tako storili
in bi lepo pozabili na denar, ker ne-
umno bi bilo zahtevati denar, ko bi
ima, je za nas kvečjemu dokaz, da so
univerze tudi drugod zaželene in po-
trebne ter da univerza ni nekaj nemo-
gočega. Podobno pravimo tudi za
vse druge stvari: ker jih želimo in
potrebujemo, jih tudi hočemo, zato so
točke našega programa.
Prepričani smo, da bo naš
narodni program tako tudi pestrejši
in obširnejši, kakor marsikateri pro-
gram, ki nastaja daleč od drob-
nih, vsak dan občutnih potreb slo-
venskega ljudstva. Prepričani smo
pa tudi, da bo ta program zma-
gal, kajti za njim bodo stale mno-
žice, ki bodo videle v njem izpolni-
tev potreb, katere vsak posameznik iz
slovenskega ljudstva, vsak delavec in
kmet, vsak obrtnik in mali trgovec
čuti na lastni koži. Slovenski program
je : gospodarski program Slovenskega
preprostega ljudstva in zato tudi slo-
venski kulturni in politični program.
Djevojku za sve
bolju, marljivu, tražim za odmah.
Upitati . . .
ali pa:
Traži se dvorklnja
zdrava, jaka, mladja za gostionu.
Posao dobar. Upitati . . .
In dekle se odpravi od doma.
Nekatera je tako srečna, da res pride
v dobro družino, kjer opravlja le delo
poslov, mnoge od njih pa čakajo težje
stvari. Brez zaščite socialne zakonodaje
niso preskrbljene ne za slučaj bolezni,
ne starostne onemoglosti. Tudi njih
počitek in prostost zavisita le od do-
bre volje gospodarja. Take so razmere
tudi pri nas v Sloveniji, toda doli pride
k temu še nekaj, kar je težje.
Kulturna zaostalost južnih krajev
države je vzrok, da žena ne uživa_
tistega spoštovanja kot pri nas, am-
pak je često še prava sužnja moža,
ki jo uporablja le za težko delo.
Kar tujcu morda najbolj vpade pri
obisku Beograda v oči, je razen iz-
rednega števila novih velikih palač
poleg najbolj zamazanih bajt sredi
mesta, način, kako prihajajo okoliški
kmetje zjutraj na trg. Moški gre praz-
nih rok nekoliko korakov pred ženo,
ki nosi za njim preko ram močan le-
sen drog, na katerem ima obešene
težke vreče s poljskim pridelkom ali
posode,' pod katerimi stopa vsa sklju-
videli svojega bližnjega s kaso vred
v stiski. Šli bi zopet po svetu in slu-
žili kakšne krajcerj? in bi tisto upo-
rabili za boljše namene. Tako pa nam
ne bo treba ščititi bančnikov in njim
puščati denarja, temveč ga bomo na-
posled le dobili in to je prav.
Naš preljubi Kavčič bo zdaj lah-
ko zidal hišo. Kamen je že navozil
za betoniranje, samo denarja še ni
dobil, da bi lahko kupil drugo, kar
je potrebno. Zdaj bo pa počasi do-
bival. Šest let je služil v Ameriki, da
si je prislužil te krajcerje in si hotel
z njimi pozidati hišo. Zdaj torej lah-
ko začne z delom. Letos dobi nekaj,
in lahko kupi za ta denar cement. K
leti dobi drugi kos in lahko zbetoni-
ra fundament. Tretje leto lahko kupi
opeko, četrto apno, v petem pa zi-
darje, da pozidajo. Do strehe torej
iahko pride v kratki dobi. In to je
prav. V petem letu lahko začne na-
kupovati les za streho in v šestem
plača tesarje. V sedmem in osmem
naj pa mu mizar dela, kar je pri hiši
mizarskih del. V devetem naj hišo
pokrije, v desetem in enajstem naj da
hišo očistiti z ometom, v dvanajstem
da napraviti dimnike in naj plača
dolgove, ki se mu vmes naberejo in
hiša bo hvala Bogu pozidana in Kav-
čena. Možu ne pride na misel, da bi
tovor delila.
Slovenka je tako pahnjena spo-
daj v čisto nove razmere. Poleg na-
pornega dela kmalu vidi, da ni spoš-
tovanja pred žensko. Če se brani in
odpove službo, je na cesti in drugič
mora sprejeti vse, če noče v nezna-
nem mestu gladu umreti. Kajti domov
iz srama in pomanjkanja denarja, saj
je vožnja dolga in zelo draga, ne more
več. Svojim ljudem ne upa niti spo-
ročiti svoje nesreče. Navezanosti
na svoj narod ne čuti, ker nismo
nikdar že od rane mladosti krepili
v naših otrocih slovenske zavesti
in ponosa. V tujem mestu se nima
obrniti ob svoji nesreči na nikogar,
ker so ji oblasti popolnoma tuje. Če
bi bile te slovenske, bi se čutila manj
krivo, mogla bi povedati, da je bila
izrabljana in zahtevala bi pomoči. Tako
pa je popolnoma osamljena, njeno
nesrečo so zakrivile razmere tam doli,
ona pa mora prenašati zasramovanja
kot da bi bil njen padec njena osebna
krivda. Udarce, ki jih sprejema, ne
more vračati.
Naši možje in fantje so skozi
desetletja do danes ohranili tudi po
tujih državah zavest pripadnosti k
skupni slovenski domovini; kot de-
lavci ali rudarji so morali slovenske
kolonije ter uživali zaščito socialne
zakonodaje za delavstvo. Dekleta na
jugu države so mnogo bolj osamljena,
kake zaščite ne poznajo in se skoro
sramujejo, da so Slovenke. Tako brez
vsake pomoči silno trpe. Mi pa iz-
gubljamo svoje ljudi!
Kam gre pot teh deklet? Dokler
so mlade, močne in sveže, že najdejo
zaslužka, tako ali tako. Taka dekleta
vidimo po gostilnah in hotelih. Če bi
samo delale, bi se že obdržale, toda
gospodarska odvisnost, ki zahteva od
i njih tudi prodajanja telesa, jih tira
vse globlje v neprostovoljno prostitu-
cijo iz katere ni izhoda.
Vedeti moramo, da je življenje
po mestih v južnih delih -države pre-
cej drugačno kot pri nas. Mesta žive
na račun dežele, ali tudi oddaljenih
drugih pokrajin in v njih je posebno
ob večerih bohotno življenje. Lokali
so navadno odprti skozi vso noč. Skoro
povsod takozvane »damske kapele",
to je plačana dekleta, ki prepevajo
spolzke pesmi. Kot po vseh zemljah,
ki so na nizki razvojni stopnji, se tudi
doli na jugu ogromno razmeče za ve-
seljačenje in zabave. In kot sredstvo
teh prisiljenih zabav slovenska dekleta
najbolj trpe. Iz boljših gostilen gre pot
v slabše. Pridejo nezakonski otroci,
spolne bolezni. Tako življenje jih kmalu
izmozga, da niso vabljive več niti za
prostitucijo. Kot živi mrliči gredo na
cesto. In konec? Alkoholizem, beda,
težka smrt.
Kje je izhod iz tega brezupnega
stanja ?
Prvič bi se morala ustvariti so-
cialna zakonodaja, ki bi ščitila ta naša
dekleta, drugič pa bi morali sami u-
stvariti organizacije, društva, ki bi
imela v pregledu vsa ta naša razpršena
dekleta, bi jih varovala in jim v slu-
čaju potrebe hitro nudila pomoč.
Toda pri nas se danes nihče ne
briga za to vprašanje, čeprav je morda
eno izmed najbolj prerečih.
Morala pa bo postati eno izmed
konkretnih točk slovenskega programa.
Dokler pa tega ne bo, bodo naša
dekleta še vsenaprej trpela. Sama sebi
prepuščena, v tuji zemlji . . .
Obrtniški teden.
Saj misel obrtniškega tedna ni
zgrešena: v borbi za obstoj danes
primeroma zelo prizadeti obrtniški stan
potegniti v sredo pozornice, nuditi mu
pomoč s propagando, skratka, dati
mu nekaj, kar bi ga ohranilo pri živ-
ljenju. — Res misel ni zgrešena!
Ampak stvar je v resnici drugač-
na. Na primer takole: Obrt je nekdo,
ki se potaplja, obrtniški teden je ve-
jica, ki plava po vodi. Če ,se nekdo
potaplja, je po vsem svetu navada in
pri nas tudi seveda, da mu nekdo, ki
je na suhem ali v čolnu, ponudi vejo
(ali drog ali vrv). Nesrečni plavač se
prime za vejo, reševalec ga potegne
na varno. To je zelo enostavno; pa
kljub temu, da je enostavno, je najti
povsod dosti navodil. „Prva pomoč v
nezgodah" se jim pravi, če kdo slu-
čajno pozabi na to, ali pa, da je tako
trde glave, da si ne zna zapomniti.
Torej premislimo, kaj tej veji in temu
nesrečnežu manjka ? Boste rekli: ne-
koga, ki bi držal za vejo, torej reše-
valca. Seveda, bi rekel jaz, ampak kaj
mislite, če bi bila veja zelo velika?
Potem, no potem bi se plavač sko-
bacal do veje in bi se krčevito za-
grabil. Ostal bi sicer še v vodi, am-
pak utonil ne bi takoj. Mogel bi po-
čakati na pomoč.
Upam, da smo se razumeli! Veja
čič s svojo družino pod streho in vse
bo urejeno. Nič se bati. V življenju
je vse prav, kar se zgodi. Zdaj torej,
preljubi naš Kavčič, začni zidati, da
v dvanajstih letih končaš.
Ta stvar nas bo torej le rešila,
ker kase so odprte. Drugače bi pa
docela propadli. Naravno, da bi pro-
padli, ker kaj drugega ni bilo priča-
kovati. Jajca — tri za dinar, kura šest
dinarjev, prašič od osemdeset do sto
kilogramov težak še gre — štiri in
pol dinarja. Kar je pa lad sto kilo-
gramov, pravijo naši mesarji, da ni-
majo vag za to, in ne morejo kupo-
vati. Tako plačajo enostavno sto kilo-
gramov, ostalo pa ni vračunjeno, ker
takih tehtnic, kakor rečeno, ne potre-
bujejo. Zakaj pa je kmet tako ne-
umen, da pita prašiča prek sto kilo-
gramov ?! To je. Vsak dan naj bi ga
tehtal, in ko bi videl, da je tik pri sto
kilogramih, bi pa dejal: Dovolj jena
tebi, goden si. In prašič ne bi rekel
ničesar k temu. In tako bi bilo vse v
redu. Mesar ni kriv, če ne potrebuje
več pri prascu, kot sto kilogramov.
Kaj pa naj počne s tistim, kaj ? Vidi-
te to je, potlej pa se pritožujete, dragi
kmetje in državljani, da ni vse v redu
Zastran kas torej, državljani, ka-
kor rečeno, je zdaj vse v najlepšem
redu. Lepo se razvrstite in hodite po
denar. Ni treba, da ste prvi dan vsi
tam in čakate kakor na mašo. Morate
upoštevati, da v bankah imajo dosti
dela. Zlasti pa ni dobro, ker ni go-
tovo, ali imajo vse banke dovolj de-
narja.To je: prvi dan torej ni prikladno.
Dragi državljani! Kakor veste,
imama tudi mi svojo hranilnico, kamor
smo v boljših letih nosili svoje pri-
služke, ki smo jih nabirali po Ame-
riki in po Nemčiji, ali pa drugod. In
vse je bilo v redu, dokler niso zaprli
in nam niso izplačevali. Zdaj so kase
odprli in čas pride, ko spet lahko
dvignemo. Toda zgodila se je nesre-
ča. Kakor veste, državljani, je pri kasi
vedno tako: koliko notri pride, toliko
se izposodi, tako, da v kasi navadno
ni nič denarja, kar je docela v redu.
Toda, zgodi se, da tisti, ki kase vo-
dijo, včasih kupijo kakšno zemljišče,
dajo pozidati visoke, nadstropne, do-
cela nepotrebne hiše in vodijo druge
račune. In potlej, če nanese, da je
treba kase odpreti, ni denarja, ali pa
so v stiski. Zato so nas povabili na
sestanek. Mi, kot dobri državljani, smo
se tega sestanka udeležili in poslu-
šali, kakor se spodobi. Tam so nam
obrazložili, da bi bilo dobro, ako mi
svoje vloge damo prepisati, na neka-
ko zadrugo, ali gradbeno akcijo, ali
kaj. Tam, so nam rekli, vam bomo
Naša dekleta . . .
v
14. decembra 1934.
ljudska pravica
3
je obrtniški teden, ki je vržen v po-
moč potapljajoči se obrti. Nekdo
manjka; namreč glavno, to je reševa-
lec. Ker, da je ta veja premajhna za
to reševanje, to je gotovo. Vzemimo
slučaj, da bi nesrečni plavač zaradi
takega reševanja utonil. Recimo dalje,
da bi bil morda oni, ki je imel na-
logo reševati, klican na odgovor, ka-
ko bi mu sodili? Dognali bi, da je
reševec
ali popolnoma brez glave, izgubil
je prisotnost duha,
ali hudobne!, ki je nalašč pustil
reveža utoniti,
ali idiot, ki ne pozna navodil
„Prva pomot v nezgodah".
Zopet se nadejam, da se razumemo!
Organizacija obrtniškega tedna
je velika stvar. Obsega cele kupe pa-
pirja in navodil in govorov. Pa se je
treba potruditi in se poglobiti v celo
stvar. Evo, jaz sem se malo potrudil,
kolikor mi pač čas dopušča; nebom
Vam podrobno kritiziral že v naprej
sestavljenih resolucij, govorov in po-
dobnega. Predolgo bi bilo. Uspeh
vsake gospodarske akcije se meri v
dinarjih. Uspeh obravnavane akcije
bi bil pri povprečnem zavednem obrt-
niku sestavljen iz postavk: Za vožnjo
k proslavi ali zborovanju Din ....
zapitek pri tem Din .... Letaki z
napisom: „Temelj narodnega blago-
stanja je krepak obrtniški stan!tt Din
_____ znak obrtniškega tedna Din ..
propagandne znamke Din . . . Prejeli
bi po proračunskih postavkah in oči-
vidni, otipljivi resničnosti: na pove-
čanju naročil — nič, na znižanju dol-
ga in obresti — nič, na znižanju dav-
kov — nič, na pocenitvi surovin —
nič, na znižanju cen izdelkov — nič,
skratka nič prav nič. To bi Vam mo-
ral pokazati podrobno; prav za prav,
zakaj ? Saj sami veste, da je tako.
Zahteva se krepkejša stanovska
zavest. Kako taka reč izgleda, si je
težko predstaviti. Ali naj obrtniki bolj
široko hodimo in bolj možato govo-
rimo, ali naj nehamo plačevati obvez-
nosti ali naj obveznosti in davke pla-
čujemo in poleg stradamo, ali naj de-
lamo zastonj, samo, da delamo, ali
naj ne delamo pod ceno? Ali kako?
Delo v kaznilnicah naj se ukine!
Dobro, ampak kaj naj kaznjenci po-
tem delajo?
Če ne bodo delali, bodo postali
še večje „barabe".
Zniža naj se obrestna mera.
Prav! Pa zapišimo na resolucije, da
naj se ne zniža od 11% na 10 7» %>,
ali od 1 lc/0 na 3%?
Državne dobave obrtništvu 1 Te
dobe znašajo letno 3 miljarde. Kolo-
salna svota! Toda, ti viri in pota in
postopki pri teh rečeh so nekaj tako
zamotanega.
Zvišati konzum izdelkov. Naši
izdelki so boljši, to je zlata resnica,
industrijski pa so za nič, ampak ce-
nejši. Konsument, ki je sam v stiski,
pa špara.
In še mnogo drugega!
Zaključiti moramo! Ti gospodje,
ki so si zamislili in izmisli obrtniški
teden, so zadeli še dobro misel. Na-
pačno pa so izvedli celo organizacijo
in metode. Urejeno tako, da vse pri-
reditve in stroške plačaj obrtnik, vsa
predavan/a, da moraš konsument ku-
povati obrtniške izdelke, poslušaj obrt-
nik. O resolucijah pa nikar ne govo-
vorimo. Kajti resolucij so pa uradi in
»merodajni faktorji" že vajeni. Jih
nič ne razburjajo. In poleg tega, bli-
ža se zima, da bo več papirja za v peč.
Vi gospodje, naši obrtniški gene-
rali in vsi drugi, ki se Vas tiče l Vi
se iz nas krvavo norčujete! Vi govo-
rite, da se da zavožen voz izpeljati z
govorjenjem, tuj te, vi mislite, da smo
tako bedasti, pa nismo!
Gorenjski obrtnik.
DOPISI
TRGOVCI, OBRTNIKI in GOSTILNIČARJI ! Voščila svo-
jim odjemalcem za novo leto pošljite v naš list do 24. t.
m. Manjši oglasi po Din 10.—, večji po Din 20.—. Tudi se
sprejmejo drugi oglasi. Vsi oglasi se naj pošljejo na Ured-
ništvo „Ljudske pravice" Dolnja Lendava.
KAJ BO S SOBOŠKO SIRO- tor, kuhinjo s shrambami, vrt z zeleno
TIŠNICO? Ko je novo županstvo v
M. Soboti prevzelo občinske posle, so
se v našem mestu razširile govorice,
trato za dnevno bivanje starcev, vrt z
zelenjavo, a okolica naj se zasadi z
drevjem. Vse to se je sklenilo na ob-
da je nova uprava začela poslovati s činskih sejah in vsi siromaki so bili
pestrim programom, ki vsebuje med
drugimi trdi graditev sirotišnice. Na
koncu poletja je znal povedati že vsak
pobič, da največjim siromakom naše
občine ne bo več treba prezebati in
prositi za vbogajme. Meščanski dom
je izglasoval sirotišnici 20.000 dinar-
jev, vodstvo za zidavo pa je prevzel
občinski ožji odbor za sociaino skrb-
stvo na čelu z županom g. Hartnerjem.
Za sirotišnico je bil določen Kroški
marof, kjer so že dosedaj prebivali
siromaki, ki pridejo v poštev za siro-
tišnico. Kaj so vse znali povedati ti
bedni ljudje in kakšno veselje je za-
vladalo med številnimi otroci te siro-
mašne kolonije, 7 družin bo dobilo :
sobo, stanovanjsko kuhinjo in skrambo.
Če imajo posamezne družine živino,
dobijo hlev, drvarnico, gnojišče, na-
dalje vrt in komad zelene trate za bi-
vanje na prostem. Nadalje dobijo: 5
žensk in 5 mož, ki imajo že odprej
hišno opremo, skupne moške in skupne
ženske spalnice, v vsaki po 12 postelj,
umivalnico, jedilnico in dnevni pros-
denar izplačali v šestih letih, dočim,	koliko brezbožno, toda tudi drugi, ki
ga iz posojilnice dobite komaj v dva-	kaj takega nismo rekli, nismo pristali,
najstih. Denar, so dejali, je tam do-	da bi dali prepisati vlog in na tak
bro naložen, ker zanj stoji dobro ta-	način dobivali obresti, ker kakor ve-
ista gradbena akcija, posojilnica sama,	ste, državljani, je kriza dovolj velika
a hkratu še najbolj — tako so dejali	in človek mora štediti z vsakim dinar,-
— Jezus sam. Tako so nam rekli, ker	jem. Bog pa tudi ne bo gledal tako
so naši bančniki pobožni, mi pa smo	strogo na nas, če je zdaj v tej krizi,
kmetje. Obresti pa tu ne bi bilo nič,	kakšna maša manj, saj ko pridejo
so nam dejali, zato pa, ker ne bo
obresti, dobimo svoj denar v šestih
letih, kakor rečeno, namestu v dva-
najstih, in obresti nam povrhu izpla-
ča Bog po tedenskih svetih mašah,
ki jih bodo nekateri imeli za nas. Mi
smo poslušali in kjmali, kakor je naša
navada, včasih je kateri kaj pljunil po
tleh, ker smo kmetje in premišljali.
Stvar s kritjem je torej docela v redu,
dostojna. Tudi z obrestmi je najbolje
urejeno. Tako vsak teden ena maša
za nas reveže, to je docela v redu.
Mi nimamo nič proti temu. Toda, ko
so nas vprašali, če damo prepisati
svoje knjižice, smo molčali. Mi smo
naposled vendarle prišli tako daleč,
da dobimo v dvanajstih letih vse iz-
plačano, a čemu naj bi zdaj dali pre-
pisovati na šest let? In pri dvanajstih
letih dobimo vsaj obresti. In nekdo
je celo rekel, da njemu ni treba maš,
temveč si jih lahko sam plača, ko
dobi svoje obresti. Seveda, to je ne- i
zopet boljši časi, tedaj spet radi da-
mo za kakšno mašo.
Tako se je zgodilo nam, držav-
ljani. Ako imate tudi vi kase, ki bo-
do v kratkem začele izplačevati, glej-
te, da tudi vam ne obljubijo kaj ta-
kega. Ne zaradi kritja, ki je docela
solidno in v redu, in tudi zaradi ob-
resti ne, ki so prijazne in dobrodej-
ne, temveč tako iz splošnih ozirov,
ker bi se bančniki razvadili in bi nam
obljubljali nazadnje namestu vložnih
knjižic — nebesa. Tudi te so napo-
sled potrebne, ker si jih zaslužimo, a
zastran denarja — mi smo najprej
navezani na zemljo, kjer moramo vsa-
ko krpo plačati z dragim denarjem in
tako smo prisiljeni, da bančnikom
odrečemo svoje dovoljenje za prepis.
A tisti, ki so vodili poleg kase še
kakšne druge račune, naj pa gledajo,
kako jo izvozijo, to ni naša stvar.
— Kranjec Miško. —
pod ugodnim vtisom obljubljenega iz-
boljšanja njihovega nevzdržnega stanja.
In kaj se je storilo ? S časom so se
vsi ti načrti zmanjšali na 2 stanovanji
za družino in 5 sob za posameznike.
Zima nastopa z vse hujšim mrazom in
če se sedaj pogleda na marof, se nudi
človeku žalostna slika. Razen novih
dimnikov se ni nič izpremenilo (Mimo-
grede bodi povedano, da je opeka za
dimnike bila dobavljena po Din 0.50
komad, med tem ko se drugje dobijo
la 20 par). Skozi okna, ki so še na-
dalje brez stekla piha veter, vmesne
stene so si naredili siromaki sami iz
koruzišča, tako da je »stanovanje"
vsak čas izpostavljeno požaru, ki jim
uniči še to zadnje, kar imajo. Nimajo
ne svetlobe, niti vrat, niti tlaka, edino
streha je z blatom pokrita. V tem pro-
storu prebiva 7 družin ki imajo po 7-8
otrok. In kljub temu za začasno ureditev
stanovanja teh najbolj bednih bi ne
trebalo več kakor par sto dinarjev,
stekla, da bi se vsaj pred mrazom
zavarovali. Zaradi teh par sto dinar-
jev, ki bi že davno moralo biti vpo-
rabljeno v njihovo korist in katerih le
od nikoder noče biti, morajo od la-
kote, slabosti in ostarelosti onemogli
starci in starke gledati zimi zopet v
oči. Vprašanje je, po čigavi krivdi ne
izda občina teh par sto dinarjev. Me-
ščanski dom je v tistem hipu pripra-
vljen nakazati 20.000 Din, kakor hitro
jim izroči ožji občinski odbor referat.
Zunaj na marofu pa ljudje čakajo, kdaj
bo prišel občinski odbor, da sestavi
referat. Sicer tu zunaj res ni velike
čistoče in če je še zraven tega siro-
maštvo veliko, ni čuda da je gospo-
dom nerodno priti sem ven. Ampak
zakaj je bil potem poleti takšen halo
in zakaj so vsi toliko naglaševali da
bo sedaj tudi najbolj bednim pomagano
JESENICE. Nesreča v tovarni
Kranjske industrijske družbe (KID).
Dne 20. XI. se je delavcu Andreju
Šlibarju, ki upravlja turnine, pripetila
huda nesreča. Zaradi večjega dobička
podjetje neprestano racijonalizira in
modernizira obrate. To pa ne dela v
korist delavstva, ki mora vedno bolj
garati. Priganjaški sistem, ki ga upe-
ljujejo obratna vodstva, je vsak dan
hujši. Delavci moramo z vedno večjo
intenzivnostjo streči strojem, namestu
da bi nam stroji delo olajšali. Šlibar
je od obrafovodstva dobil nalog, da
mora oleg dosedanjega odgovornega
dela še paziti na vodno črpalko, ki
je izven tovarne. Ta črpalka mora biti
neprestano v obratu, ker črpa pitno
vodo in se mora oljiti in mazati med
njenim delovanjem. Nesrečni Šlibar je
pri tem opravilu skoro izgubil roko.
Kdo bo skrbel za njegovo družino,
če ostane pohabljenec? Pokojnina je
že itak pasja, izgleda pa, da bo vsa-
ko leto manjša. — Isti dan je veliki
stroj za rezanje starega železa odre-
zal preddelavcu Bičku Štefanu tri prste
na desni roki. Izmenjaval je nože, ko
je bil stroj še v polnem pogonu. —
Tako ne mine pri nas dan, da ne bi bilo večje
ali manjše nezgode. Tovarniški predstojniki
najrajši orišejo kot vzroke nesreč delavčevo
nepazI:ivost, v resnici jih je pa kriv priga-
njaški sistem. Skrajno so zanemarjene var-
nostne naprave, za katere ni denarja I Seve-
da za razne priganja če in druge reči ga pa
nikoli ne zmanjka. — Vilo tehničnega direk-
torja Dostala v Hrenovici stražijo trije čuvaji
z nevarnimi psi! Zakaj ? ! Ali je toliko de-
narja odveč ? 1 — Glede množečih se nesreč
pozivamo delavske organizacije in delavske
zaupnike, da jim posvetijo vso pažnjo in po-
skrbe, da bo delavčevo življenje varno !!
RANKOVCI. Tudi v naši vasi pri-
dno čitamo „Ljudsko Pravico", ki ima
tudi pri nas precej somišljenikov. Pa
kako tudi ne bi, saj je to menda edini
list, ki se je resno zavzel za interese
kmeta in delavca, za katere se žal v
današnjih časih tako malokdo zmeni.
Glavno je, da plača kmet davek in
zadosti drugim svojim dolžnostim, ki
se tičejo »dobrega državljana", drugo
ga pa naj ne briga. Kje vzame denar,
ga nihče ne vpraša. Ni čudno, torej, če
v mnogih primerih proda domalega
vse, da nazadnje še sam trpi pomanj-
kanje. — Pa naš delavec ? Samo po-
glejmo okoli. Te dni se vračajo se-
zonski delavci iz državnih veleposes-
tev. Če jih vprašaš po zaslužku, do-
biš odgovor, ki ni vreden, da ga tu
omenjamo. Pa kaj bomo naštevali, saj
je teh žalostnih primerov preveč. Ti
slovenski kmet in delavec, spreglej že
enkrat in zahtevaj odločno svojo pra-
vico, ki ti gre po požjih in naravnih
zakonih. „Ljudska Pravica" pa bo tvoje
ideale podpirala. A naša dolžnost je,
da ji pridobimo čim več naročnikov.
Kmetje in delavci! podpirajmo naš
tisk. ki naj nas vodi v lepšo in sreč-
nejšo bodočnost.	Kmečki fant.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Za-
nimanje za razmere pri krajevnem
šolskem odboru, pri gasilski četi in
posojilnici je vedno večje. Dokler je
„črni fond" tukajšnje posojilnice slu-
žil osebnim namenom našega drugega
največjega vojnega dobičkarja, je bilo
vse v redu. Ko pa je načelnik iz
»črnega fonda" pomagal v veliki stiski
se nahajajočim osebam, je padel pri
vojnem dobičkarju v nemilost. Jurjev-
ški vojni dobičkarji in v njihovo inte-
resno omrežje spadajoča gospoda, naj
.,vzame na znanje", da kmetje žalarji
in viničarji, ki tvorijo 99 odstotno ve-
čino, ne bodo dolgo več trpeli gos-
poske komande, v niti pri posojilnici,
niti kje drugje. Če je občinska uprava
na zahtevo višjih oblasti že bila pri-
siljena sestaviti spomenico o jurjev-
ških razmerah, potem bi bilo na mestu,
da bi v prvi vrsti omenila postopanje
orožništva in financev ob neki priliki 1
Ker je pri Sv. Jurju zmanjkalo polož-
nic za Ljudsko pravico, smo danes
vsakemu naročniku priložili po eno.
Plača lahko več sosedov pod enim
naslovom. Tisti, ki lista ne namera-
vajo naročiti, naj sprejete številke ta-
koj vrnejo.
TRBEGOVCI. Že dolga leta ni
bilo v naši okolici toliko požarov, ka-
kor letos. Malokateri večer je brez
ognja. Pri nas je gorelo pri dvema
žalaroma pri Miškecu in pri Vrzelu.
Prizadeti so večinoma zelo malenkost-
no zavarovani, ali pa sploh ne, tako,
da vzroka za toliko število požarov
nikakor ne smemo iskati v pohlepu
za zavarovalnico. Tisti, ki so bili v
la-
ije
g"
eli
:ih
laj
za
j"
in
li,
lj
U,
la
>_
v
h
e
L
r.
i
i

ljudska pravica
14. decembra 1934.
d
v
P
s«
b
o
P'
čt
la
ta
bi
m
b.
v
g'
ot
s<
d<
c<
ti
Si
n<
s<
n«
ol
to
si
k<
zl
m
»i«
m
n;
n;
in
ui
I ,5 ♦liw,i niso Šteti Polee šte-1 čez 2 tisoč vojnih avijonov. Toliko I je zapravil 8 milijonov dolarjev v dveh
prejšnjih boljših časih zavarovani za ^^J^l moč^rnosU- kot različne sosedne države skupaj, letih. Po očetovi smrti s. je takoj ku-
nekoliko večjo vsoto so si za voljo vila se je povečala še močno_ nosu f i avtomobilov, nekoliko vil se
krize dali znižati zavarovalnino za več nost bomb. Ti avijoni so lahko no-|	Avijoni pa niso v ooaoci vojni f ^.....ola(*fli 7a vsako ločitev
kakor polovico, tako, da so ob po- si|i bomb (v tonah):
žaru v prvi vrsti navezani na pomot	1923-24
svojih občanov. Kmetje si medseboj	-
pomagajo, kolikor morejo.Zaprta vrata v izvidni avijoni 147
pa najdejo pogorelci največkrat pri lahki bombarderji 131
tistih, ki so znani kot podeželski bo-
gataši — vojni dobičkarji. Tako se
je zgodilo, da je neki naš pogorelec
dobil pri najbogatejši rodbini, kar je
župnija premore, samo dve škatljici
vžigalic. S takim darom je mogoče
težki bombarderji 266
1921
812
363
1232

Skupno: 544 2407
Da nam bo jasnejši učinek teh
bomb moramo vedeti, da so n. pr.
letih svetovne vojne
v enem
toliko
---------------i 280 ton bomb. Bombarderji gornjih
viti pa nobenega. Še bolj mačilno za	yelesil Iahko sarao • .
naše razmere pa je, da zavarovalni v	Q Q fa , krat
agenti kot zastopniki interesov zava- g	bQmb je danes mnogo
rovalnic po navadi škodo ob požaru . kQt y svetovni vojni. Pri gornjih
višje cenijo, kakor uradni organi, ki jatkih nismo šteli Nemčije, ki
jih plačujejo davkoplačevalci.
BLED. Bled je poznan, kot „po-
doba raja". Čitateljem »Ljudske pra-
vice" morem samo reči, da bi bil to
precej klavern raj. Godi se nam kot
povsod: dela malo ali nič, vse je izu-
mrto, dolgovi in davki pa segajo do
vratu. Zlasti dolgovi! Teh ima Bled
preko 50 miljonov Din, brez zaosta-
lih obresti zadnjih let. Davek od zgradb
je tolik, da nekateri od tujcev niti to-
liko prejeli niso, kot imajo davka.
Največje hotelsko podjetje Park Ho-
tel, last Kende, ki je lastnik jezera,
gradu, največjega kopališša, skoro
polovico zemlje, kupa vil, je prevze-
la v upravo Mestna posojilnica* ljub-
ljanska. Enaka usoda preti ostalim
hotelom, samo eden stoji še trdno.
Bledu grozi, da ga dobijo v roke tuji
kapitalisti, zlasti Judje in Nemci. V
tem slučaju bi se položaj uslužben-
cev in kmetov še bolj poslabšal, kajti
tujci bi znali biti brezobzirnejši, nego
domači lastniki. Vsa gradbena dela
stoje, lesna trgovina slabo gre, a kaj,
ko so cene zlasti za vožnjo na ničli.
Na dan more voznik zaslužiti s ko-
njem največ 50 Din. Vstati pa mora
že ob treh zjutraj, les je v gorah po
15 do 20 km daleč. Pa po kakih po-
tih? — Pozdravljeni!
podatkih pa
je kljub prepovedi močno oborožena.
Po francoskih podatkih ima več kot
namenjeni samo vojak o m na f r o nti. petkrat oženil, plačal za vsako ločitev
Tudi neprijateljk so zaledje, kot n.pr. velike vsote »n končno zgubil na kar-
mesta, važna industrijska središča, že- tah milijon dolarjev,
lezniška križišča i. t. d. bodo bom- Beda japonskega kmeta je
bardirana. Po vsem gornjem sodeč, je nepopisna. Časopisi poročajo, da je
postalo letalstvo eno najstrašnejših I r *.	...........---
sredstev bodoče vojne. Ves ta ogrom-
ni napredek tehnike in napori milijo-
nov žuljavih rok se tako obračajo sa-
mo proti človečanstvu.
razno.
revščina že tako velika, da kmetje za-
radi neznosnih davčnih bremen in tež-
kih razmer sploh, prodajajo svoje
hčere v javne hiše. Cena od 80—1600
frankov. Pri tem pa ne gre samo za
nekaj osamljenih primerov, temveč za
tisoče slučajev. Težko bi našli poro-
čilo, ki bi zgovorneje govorilo o po-
ložaju japonskih kmetov.
Nemirna Španija. Zapiranja v
Sto milijonov Kitajcev gla-
duje in po podatkih Rdečega križa v
Sofiji, ki so bili iznešeni na svetov-
nem kongresu Rdečega križa, jih je
zadnje leto umrlo od gladu 2 milijona.	...........r_______r_____
20 letni sin amerikanskega	Španiji se še vedno nadaljujejo. Vlada
benzinskega magnata Harrisona	je na posebni seji razpravljala o pre-
__________napolnjenih zaporih. Zaprtih je do 60
t	tisoč kmetov in delavcev, ki so se
Kmečko-delavska SOla.	udeležili zadnjega upora. Vlada na-
iMiivvnv	merava zgraditi koncentracijska tabo-
Ne lelimo ničesar drugega, svoj in njihov obstanek. Nima sred-	rišča. kamor bi spravila vse nezane-
kot povedati resnico in to s njih in visokih šol, kjer bi se naučil	sijive elemente ter jih tako ločila od
preprostimi besedami, da bi vsega, kar mu je potrebno za brez-	ljudstva, ki kaže nove znake nezado-
'	. . .	t	*___ 1___1----I rt o	minilo.	___i:__.i: 7!nn»: .1.. 1rt>.nnUii!/>n
nas ljudstvo razumelo. —
Emile Zola.
Z današnjo številko našega lista
začnemo s posebno kmečko-delavsko
šolo, kjer se bodo obravnavala naj-
različnejša vprašanja in pojmi, o ka-
terih dandanes naši preprosti ljudje
toliko slišijo, toda nikogar ni, ki bi
jim razložil njihov pravi pomen in
pokazal, kaj se za njimi skriva. Zato
ni čudno, če še vedno preveč pogosto
nasedajo onim, ki jih izkoriščajo. Zato
se mora vsak naš preprosti človek
učiti. Gospodu je lahko: hodi v šole,
osem, dvanajst let, v čistoči, brezbriž-
nosti in brezdelju. Tu se lahko nauči
vse, kar mu je potrebno, da bo znal
vedno braniti svoje interese. Kmet,-
delavec in vsak naš preprosti človek,
mora v znoju svojega lica delati za
srčno borbo s prirodo in s — člove-
kom. Toda tudi pri tem svojem na-
pornem in znojnem delu se mora
učiti. Samo tako bo sposoben za ve-
liko borbo, ki jo mora prestati vsa-
kega dne, boreč se s prirodo pri ob-
delovanju zemlje in pri stroju in za
borbo, ki jo mora bojevati v družbi
za boljše prilike v sedanjosti in v bo-
dočnosti. Naš -list, kot slovenski ne-
odvisen kmečko-delavski list
voljnosti. Zlasti dela vladi preglavico
prizadevanje in borba ljudstva, da se
naj zaprti izpuste. Guvernator Asturi-
je je izjavil, da asturskih rudnikov še
ne more dati odpreti, kajti s tem bi
delavcem, ki so še vedno uporno raz-
položeni, dal možnost, da bi se našli
skupaj v večjem številu.
Svoboda prepričanja. Nedav-
no so fašistični praški študenti izzvali
odvisen kmečko-delavski tet je v«	hude e med čehj Jfl
temu namenjen, da bi naš preprosh	NemciFzaradi neke zJadeve na nemški
človek dobil čimpreje in v čim večji	y p $ SQ . ^ natQ
men sposobnost spoznania svoj.h pn-	fašističnih nemških študentov
lik in pravih poti. Vendar pa mislimo,	* .
, u i ^^KUr, h0i,„ci,o s^ia	na Dunaju, Berlinu proti Cehom. Kaj
dVeHPOSvbn^£"ti	taka i»ivanja pri današnjem napetem
potrebna. V njej bomo obravnaval,	pomenijo, je vsakemu prepro-
najrazhčnejša vprašan a m pojme s	J P j ' praškj sP £adi
stališča preprostega človeka in nje-	^ fifi Jnaiupledneiših čeških
govih koristi.
Gospodarska kriza.
PO SVETU.
Tehnični napredek.
Kako hitro se razvija tehnika, nam
kažejo najrazličnejši izumi, o katerih
si včeraj še niti misliti nismo mogli,
a danes jih vidimo že povsod. Naj-
bolj je pa ta razvoj viden v vojni
tehniki, kjer se najrazličnejši novi izu-
mi takoj uresničujejo in kjer se naj-
različnejše vojne industrije za vsako
novo iznajdbo kar trgajo med seboj.
To danes, ko se nekateri drugi izumi
kupujejo samo za to, da se prepreči
konkurenca in napredek, celo bolj kot
kdajkoli prej.
Poglejmo samo n. pr. razvoj ae-
roplanstva. Za časa svetovne vojne
so imeli samo neznatno hitrost in so
se lahko dvignili največ 1000 m vi-
soko in tudi v zraku niso mogli dol-
go ostati. Danes lahko lete več sto
kilometrov. Povprečna hitrost znaša
250 km na uro, toda v vsaki državi
so že avijoni z 400 - 500 km brzine
na uro. Torej bi prišli iz Berlina v
Pariz v 2 urah. Dvignejo se lahko do
višine 6-7 km, kjer jih več ne mo-
rajo sestreliti. Imamo najrazličnejše
tipe avijonov: izvidniki, bombarderji,
rušilci i. t. d. Število avijonov se je
tekom 10 let več kot podvojilo. An-
tleška, Francoska, Italija, Japonska in
ev. Amerika so imele:
1923-24
izvidnih avijonov 1440
lahkih bombarder. 450
težkih bombarder. 390
Skupno: 2280
1.111. 1933
3158
1312
964
5434
Letos o velikonoči sem šel skozi
Haloze. Ob pešpoti je stala viničarska
kočica, vsa revna in razdrapana. Ve-
leposestnik ne bi zaupal tej kočici niti
telička. Tu pa so stanovali ljudje.
Pred kočo so se na pomladanskem
solncu greli 3 otroci — popolnoma
nagi. Bili so v starosti od 5 do 2
let. Pa niso bili to morda kaki meš-
čanski športniki, ki bi si utrjevali svoja
telesa. Ne! Bili so športniki krize.
Stopil sem v kočo, to se pravi v edini
prostor, ki služi človeškemu bivanju,
torej v „sobo". Tla so bila parketi-
rana z ilovico. Postelja je bila pokrita
s cunjami, na razkopani peči je ležal
polleten otrok, zavit — ne morda v
plenice, temveč v zamazane, zakrpane
rekelce.
Hudo mi je bilo, da bi se zjo-
kal, ko sem videl revščino, ki je po-
stavila ljudi v isto vrsto z živaljo, če
še ne nižje . . .
Toda ne jok, ne prazna tolažba
nič ne pomagata. Težko je danes reči
tem ljudem: „Ne skrbite, kaj boste
jedli in kaj boste pili, s čim se bo-
dete — oblačili ..." In če bi sedeli
in tarnali nad slabimi časi, bi nam ne
bilo pomagano. Slovenski pregovor
pravi: pomagaj si sam, potem ti bo
Bog pomagal. Ako pa hočemo od-
straniti bolezen, ki nas je zadela, mo-
ramo spoznati njene vzroke, njen ob-
seg, njeno globino. Saj tudi zdravnik,
ki hoče ozdraviti bolnika, ga najprej
preišče, da spozna, za katero bolez-
nijo je bolan, potem preišče ali je
potrebna operacija ali zadostujejo na-
vadna zdravila in katera. Ne vem, kaj
j bi napravili z zdravnikom, ki ste ga
| klicali, pa bi okoli vas samo tarnal
I in vas tolažil. Bodimo dosledni. Tudi
kriza je bolezen. Zato bodimo do-
sledni ter poženimo vsakega, ki okoli
nas tarna in nas tolaži, namesto da
bi z nami vred storil vse,* kar je po-
trebno, da človeška družba ozdravi . ■ f organiziranih
bolezen ki ji pravimo kriza Sa nas faš?stQVPna svob£do duha* bn0
hodno tolažit navadno samo taki 1 u- , .......... __ ,r_____ ..
so napotili 66 najuglednejših čeških
pisateljev, da so izdali poseben pro-
glas, kjer pravijo med drugim tudi
sledeče: »Podpisani češki pisatelji
obsojamo dogodke, ki so se odigra-
vali na praških ulicah in obsojamo
nasilje proti ljudem, ki so druge na-
rodnosti, vere ali drugega političnega
prepričanja. Pozivamo vso javnost na
hodijo tolažit navadno samo taki lju
dje, ki krize ne poznajo.
Pisatelj Finžgar je nekje zapisal,
da je danes zato tako hudo, ker ima-
mo vsega preveč, jaz bi dejal: eni
vsega preveč, drugi vsega premalo. „JW ... „„JW„J„
Brezposelni nimajo ničesar preveč, haberja iz Munchena. V
razven morda uši. Industrijske delav- kardinal postavil proti preganjanju
stvo nima ničesar preveč, razven ne- židov. Zanimivo pri tem je, da seto-
plačanega dela in otrok. Kmet nima rej kardinal zavzema za preganjane
danes ničesar preveč, ker mora vse, žide in jih jemlje pod zaščito pred
a nn m a l/ir n i imnl nroim^	r v* > • r • __ a__ ' - — J « X!...	A amI
pa obsojamo napade na kulturne u-
stanove".
Protižidovska propaganda.
Nemška cenzura je prepovedala tiska-
nje in širjenje pridig kardinala Faul-
njih se je
Za tiskarno Balkanyi Ernest, Dolnja Lendava.
— ne samo, kar bi imel preveč, tem-
več tudi kar sam rabi — prodati, da
plača davke, da ima za sol in vžigalice.
Torej samo eni imajo vsega
preveč, drugi imajo vsega premalo.
Samo tako je mogoče, da so v juž-
nem Illinoisu zlili v reke in potoke na
tisoče litrov mleka, da so pozivali z
letaki farmarje, naj kurijo z žitom ka-
kor s premogom, da so na Danskem
pobili na tisoče krav in kuhali iz njih
klej (lim) i. t. d., istočasno, ko je
imela Amerika 16 milj. brezposelnih,
ki gladujejo, ko so po Kitajskem ti-
soči in tisoči umirali od lakote. Mo-
goče se čudite, kako je to, da ste vi
več delali, kot kdo, ki ima milijone,
pa je sad vašega dela — ne milijoni,
temveč — pomanjkanje, beda, glad,
brezdomstvo. Ne pomaga vam, če ste
še tako pošteni in pridni, pa tudi s
krivičnostjo, ako ste revež, ne boste
daleč prišli.
Kje je torej izvor pomanjkanja,
bede, kdo je kriv krize? O tem pa
prihodnjič!
fašističnim terorjem, dočim ravno oni
slovenski tisk, ki sicer kardinala toli-
ko hvali, dan na dan bruha najkrvo-
ločnejše članke zoper žide. In to ves
brez izjeme od »Slovenca" preko „S1.
Gospodarja" vse do prekmurskih „No-
vin". Vse to jih pa seveda ne moti,
da ne bi dan na dan prinašali velike
reklame za bogate židovske tvrdke in
da z bogatimi židi ne bi bili v naj-
prisrčnejših zvezah. Spomnimo se n.
pr. samo na slavospeve, ki so jih pri-
nesli vsi ti listi povrsti pred kratkim
o židovski banki Baruch, ki so jo po-
vzdigovali pri tem v nebo zaradi nje-
ne nesebične skrbi za naše izseljence.
Pa kaj bi jim očitali nedoslednost!
Dosledni so pač tako kot Hitler, ki je
rabil v svojem farbanju preprostih
ljudi protižidovsko propagando, pre-
ganjal in izganjal siromašne žide, bo-
patašem pa priznal — pravice prave-
ga Nemca-Arijca. Ali naj njihovo lju-
bezen do bližnjega, katero imajo sicer
tako pogosto na jeziku, tako razu-
memo?
Izdajatelj in urednik: Kranjec Miško, D. Lendava, 72.