Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 14. februara 1937 Štev. 7, Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno g Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. SO p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Slaba znamenja. Strašno i grozno lehko postane lüdstvo, če se porodi v njegovih možganaj nesmiseo, norost. Ali jaj narodi, če se vrinejo na površje nepozvani voditelje, v šterih možganaj se je porodila skrivnostna nesmisel. Človek se dostakrat pita, ali more človek, šteromi je Bog dao razum, delati grozodejstva, štera presegajo vse človeče meje. Večkrat čtemo po novinaj: oča je zverinsko ravnao z sinom, ali sin je zverinsko ravnao z očom ali materjov. Zverina je nigdar i nigdar ne osmrtila na tak prefrigan, grozen i premišlen način, kak pa človek. Človeka postane strah, gda čte po novinaj kakša grozodejstva delajo bolševiki v Španiji. Človek vmarja človeka, brat kole brata, krv teče v potokaj i vse to zato, ka se je v komunističnoj pameti porodila nesmiseo do Boga i njegove svete Cerkvi. To svojo nesmiseo oni ščejo z silov, z grozodejstvom pa s krvjov vtepsti trezno mislečim, pa za narod skrbečim i brigajočim se lüdem v glavo. Tem bole se človeki čüdno vidi to, ka v Španiji nega niti dva procenta drügovercov, nego so sami katoličanci i tej katoličanci delajo med sebov tak strašno morijo. Kak je prišlo do toga? Španski narod je bio veren narod, premalo se je pa brigao za javno politično živle-nje. Vsikdar so si Španski katoličanci postavlali na vlado lüdi, šteri so se ne brigali za siromaški narod, šteri je bio od dneva do dneva po svojoj lastnoj krivdi če duže bole izmozgavani od španskih mogočnikov. Razumlivo je, da kembole so mogočnjaki izpodkapali materialna tla španskoga naroda, tem vekšo brezbrižnost je kazalo to do vere, do Boga i cerkve. I to priliko so dobro znali ponücati komunist. Zanetili so ogen, šteroga more gasiti krv nedužnih lüdi. Španski katoličanci so si takrekoč sami krivi, preveč so bili brezbrižni za politično živlenje, vsikdar je po malomarnosti španskih katoličansov prišla vlada, štera je veri nasprotna bila, če pa že ne nasprotna, pa za vero brezbrižna. Šatan je pa büdno stao z svojimi pomagači na straži i neto sovraštvo med katoličanci. Čüdno se nam vidi, da se delajo grozodejstva v tistoj Španiji, štera je bila pred nekaj desetletji cvet katoličanstva, da se dela morija v onoj domovini, štera se je pred 25 leti s kralom vred posvetila Presv. Srci Jezušovomi. Tak se zgodi, gda postanejo katoličanci mlačni pa brezbrižni i nepazlivi, ka se godi okoli njih. Tak se zgodi narodi, šteri zapre vrata istini, odpre pa pot laži i zmoti. Ali smo mi kaj bolši ? Ali prinas nega nevarnosti za Španske grozovitosti? Če poglednemo malo bole na globoko naše lüdstvo, zlehka opazimo, da nega več one globoke vernosti, z šterov so se ponašali naši predniki. Krščeniki smo, da pa ne globoko verni. Nešterni so krščeniki samo šče na videnje. Kotrige cerkve so zato, ar so se rodili kak deca krščanskih starišov, bili so deležni cerkvenih obredov i stem je vse končano. Dale se ne brigajo za svojo vero, za svojo düšo, ne prenavlajo svojega düha, ne čistijo svojega srca, ne krotijo svojega tela. Takši krščeniki so šker v rokaj komunizma. Takši krščeniki pripravlajo fundament komunističnim krvnikom. Ali pri nas nega takših katoličancov ? Vsa znamenja kažejo, da so i to ne malo. Vsešerom, gde se pripravla dühovna nevihta, je prvo to, da začnejo lüdje ogrizavati dühovnike, nad duhovniki se ščejo osvetiti tak, kak da bi oni bili krivi toj ali onoj nevoli. Kelko neopravičenoga ogrizavanja je med nami na dühovnika, posebno, gda se pobira tak zvani dohodek. Kelko lüdje mrmrajo, Preklinjajo, v oči me- čejo rekoč: naj dela, ali pa naj pogine, vej itak nikaj dobroga pa hasnovitoga dela ne opravla itd. Vsakovrstne opazke i ogrizavanja so začnoli nad dühovniki. Naši predniki so v dühovnikaj vidili namestnika Kristušovoga, zato so ga spoštüvali, se v nevolaj obračali k njemi po tolažbo, po tanače. Dnes je vse to minolo. Dühovnike več ne poštüjemo, či je pa, pa nej v tákšoj meri, kak bi mogli. Dühovnike mamo za nekše kapitaliste, sovražnike človeštva, tak da bi oni bili krivi našoj nevoli. Ali nas to nepoštüvánje, ogrizavanje i sovraštvo do dühovnikov, namestnikov božih, ne vodi vkraj od Boga, od vere ? Ali so to ne znamenja, štera nas vodijo v brezboštvo i komunizem ? Namesto dühovnikov poštüjemo bole komunistične hujskače i razdirače. Ali so to ne znamenja žalosti za komunistično brezboštvo ? — Verni katoličanci se pa največkrat premalo brigajo za javno politično živlenje. Njim je vse edno, štokoli pride na odgovorna vodilna mesta v državi. Oni to ne pomislijo, če je prevnogokrat odvisna usoda katoličancov v toj ali onoj državi od voditelov, ki sedijo na vladi. Oni to ne pomislijo, če so s svojov malomarnostjov i brezbrižnostjov pomogli slabe, pa brezvestne i komunistične lüdi na vlado, šteri potom mantrajo v verskom, pa tüdi v gospodarskom pogledi lüdi. Ali takši katoličanci ne nosijo del odgovornosti po svojoj brezbrižnosti, če takša vlada potom strela dühovnike, požiga cerkve i samostane, zapira i vmarja lüdi i na konci vniči celo državo v verskom i gospodarskom pogledi? To je del odgovornosti brejzbrižnih katoličancov za javno politično živlenje. Tüdi pri nas je takših ludi lepo število. Katoličanci vnogokrat radi nasedemo raznim hujskačom, šteri majo vero samo za golo babjo pobožnost, šteri pravijo, vera s politikov nema nikaj opraviti. Vsi takši lüdje majo jako kmične namene, šteri so zrasli iz liberalizma, vodijo pa v komunizem. Mi pa pravimo, če politika ma opravilo z verov, more tüdi vera opravlati s politikov. Vsakoga katoličanca dužnost je, da dela v političnom živlenji za sloboščino vere, da lehko slobodno dela po svojoj dühovnoj moči v drüžini, občini, državi i pri narodi. Tüdi pri nas je dosta takših hujskačov, šteri ščejo strogo ločiti vero od politike, če bi pa zmagalo njihovo politično mišlenje, bi se pa prvi spravili nad vero. Slabo znamenje pa je tüdi to, da je vsa naša miseo obrnjena na dohodke, na penez, na vrednost. Pred nekaj desetletji je bio naš Stvoriteo središče vsega dela, zatém smo pa začnoli Boga čiduže bole odrivati i odürjavati. Poiskali smo si središče v bolševiškom marksizmi, šteri ma jako strupeni zrak i šteri zrak mi vdihavamo, ne da bi se ga znali otepsti, nego da ga šče celo podpiramo i v toj obliki, v tom oküženom zraki zídamo hiše našega bodočega živlenja. Ne čüdno, če je mladina navezana samo na tostransko materialistično ozračje, zato ka mladina vdihava zrak, šteroga mi izdihavamo. Na prvi pogled se vidi, da je to pretirano. Istina, da šče naša mladina hodi v cerkev, a iztrgajmo našo mladino iz farne sküpnosti, gde nede pod nadzorstvom, postavimo jo v tüjino, ali v varaš, pa bomo vidili kak zlejka zgübi vero v Boga. I to zato, ka je bila plitva, v cerkev pa je hodila zavolo javnoga mnenja njihove okolice, ne pa iz lübezni do Boga, ne iz potrebe düše, nego iz návade. To so znamenja, štera nas tirajo, če ne zaobrnemo našega živlenja v drügo smer, v pogübo. Prebüdimo se, katoličanci i vsi krščeniki iz naše mlačnosti, brezbrižnosti, napovejmo boj šatani i njegovim pomagačom, šteri sejajo med na- Narastek „Novinˮ. Leta 1937. jan. 31. mi krivično seme pogübnoga komunizma. Naša dužnost je, da dejansko posegnemo v javno živlenje i poskrbimo, da bode zavladala pravičnost i medsebojna lübezen! Iztrebimo iz naše lepe Slovenske krajine drüžbo pokvarjenih bolševikov, šteri rovarijo med nami po vednakih navodilaj židovske Centrale v Moskvi. Potrüdimo se, da de naša mladina rasla i rodila dober sad, pa brigajmo se, da bo naša mladina prepojena s krščanskim mišlenjom, da se bo borila za krščansko Kristušovo vero i ne za ko munistična načela. O. M. Sküpno naraslo 481 Novin Odpadnolo 65 . Čisti narastek 416 Novin Zahvalimo se božim slüžabnikom Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za to lepo pomoč pri apoštolskom deli kat. časopisa i prosimo po sv. Cirili i Metodi dobroga Boga iz zahvalnosti, da dobita kemprle čast oltara. Vrednik. Svoji k svojim ! Novine i stiska. Dnes človeštvo trpi teško gospodarsko stisko. Ali koren gospodarske stiske je zraseo iz dühovne stiske, v šteroj se je človek znajšao po svetovnoj bojni. Človek je začno zgübiti vero v Boga, a s tem vero v vse dobro. Zajšeo je na kriva pota. Zajšeo je tak tüdi na gospodarske krive poti, ar se prepüščao preveč svojoj sebičnosti, želi za vživanjom. Tüdi novine, štere so pripravlene slüžiti vsakomi slabomi deli, so netili v človečih düšaj ogenj grešnosti i slaba nagnenja. Nastalo je grablenje penez i bogastva. Pa najšli so se tü močnejši, šteri so pritisnili slabejše: kapitalisti so znali vse tak pripraviti, da so na vse, mogoče načine izkoriščati delavca i kmeta. V tom izkoriščavanji so se kapitalisti zavarvati s tem, : dar so s penezi zavladali nad novinami, ka liberalno, brezverske i indiferentne novine tak pišejo, kak ide njim, kapitalistom na hasek. Tüdi v našoj krajini smo meli že za to prelepi primer. A siromacje, šteri trpijo, se čütijo :vse duže slabši. Kapitalisti so svojemi fabričkomi blagi ceno strašno zdignoli, a cene našim kmečkim pridelkom znižali skoro na nikoj. Po tom kapitalističnom redi kapitalisti poberajo sad tüjega trplenja i dela. A tomi kapitalističnomi redi slüži večina liberalnih, brezverskih i brezfarbnih novin, štere podpirajo s svojim pisanjom borbo i izkoriščavanje siromakov. I gda mi čtemo, naročamo liberalne, protiverske, komunistične i drüge novine raznih farb, te sami sebi kopamo jamo i si pripravlamo teško i nevzdržno živlenje. Zato ne bodimo nespametni i ne podpirajmo sami svoje stiske i teškoga stanja z naročltevjov slabih i mlačnih novim (Dale). 2 NOVINE 14. februara 1937. NEDELA v posti prva. Evangelij (Mataj 4.) Tisti, čas pelani je Jezuš vu püstino od Düha, ka bi se sküšavao od vraga. I gda bi se posto štirideset dni i štirideset noči, teda je zaglado. I Pristopivši sküšavec, pravo je njemi: Či si Sin Boži, povej, naj eto kamenje krüh postane, ki odgovoreči pravo je: pisano je, ne žive z samim krühom Človik, nego z vsakov rečjov, štera shaja z vüst Božih. Teda ga je gori vzeo vrag vu sveti varaš i postavo je njega na cerkveni vrh i pravo je njemi: Či si Sin Boži, püsti se doli. Ar je pisano: ka je angelom svojim zapovedao od tebe i na roke vzemejo tebé. da morebiti ne vdariš vu kamen noge tvoje, Veli njemi Jezuš: pa je pisano : ne boš Sküšavao Gospodna Boga tvojega. Pali je gori vzeo njega vrag na breg kroto visiki i pokazao je njemi vsa kralestva sveta i njih diko i pravo je njemi: Eta vsa tebi dam, či pokleknovši mene molo bodeš. Teda veli njemi Jezuš: odidi šatan, ar je pisano: Gospodnoga Boga tvojega boš molo i njemi samomi slüžo. Teda je ostavo njega vrag: i ovo angelje so pristopili i dvorni so njemi. Razgled po. katoličanskom sveti Poslanica jugoslovanskih škofov. Jugoslovanski škofje so izdali sküpno pastirsko pismo za vse katoličanske vernike v Jugoslaviji, v šterom je opominajo, naj se trdno držijo vere i jakosti Kristušove. Pismo se mora vu vseh cerkvaj prečteti. Mi je bomo v našem listi tüdi objavlali, da spoznajo vsi, ka je njihova dužnost v teh resnih časaj. Začnemo je zdaj. Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in Socialni stiski naših dni. Predragi v Gospodu! Že večkrat smo se v sküpnih pastirskih listi obrnili na vas in vam govorili o važnih zadevah, kar se nam je vsakikrat zdelo potrebno. Danes naj vam izpregovorimo o neki časni zadevi, ki muči ves svet, namreč o gospodarski in Socialni stiski naših dni in o tem, kako pomagati. Zakaj govore škofje o tej časni zadevi. Res, da ni to prva naloga nas škofov, ki nas je Gospod postavil „za ljudi v tem, kar se nanaša na Bogaˮ (Hebr 5, 1), torej za delo in skrb za vaše duše, za vaše zveličanje, za vaše večno življenje. Toda, kakor je dejal lepo in resnično že Leon XIII., „Cerkev ni tako vsa v skrbi za duše, da bi pri tem zanemarjala časno življenjeˮ (Graves de communi). Saj nam je Kristus sam dal prelep zgled te skrbi za časne reči. Iz Njegovoga srca so potekle tiste besede: „Ljudstvo se mi smiliˮ (Mk. 8, 2) in o njegovem milosrčju je zapisal sv. Luka tisti slavospev: „Hodil je od kraja do kraja in delil dobroteˮ (Apd. 10, 38). Zakaj pač je skrb? Prvič zato, ker ljubezen do Boga objema tudi vse stvari, ki je v njih božja podoba, ter jim hoče dobro. Srcu, ki ljubi z božjo ljubeznijo, se ne smili le düšna, temveč tudi telesna beda. Potem pa to usmilenje s časno bedo tudi ne nasprotuje ljubezni, ki ljubi duše. Saj je telesna beda tolikokrat v zvezi z dušno bedo. Pomanjkanje, uboštvo, skrb za časne reči tolikokrat odvrne poglede od Boga in božjih reči. Zares ! Ali ne vidimo dandanes posebno, kako je časna beda odtüjila premnogo ljudi Cerkvi in Bogu, da, napolnila jih z mržnjo in sovraštvom do Boga? Zato vršimo le svojo sveto službo, če skušamo pomagati tudi v časni stiski. Seveda se mi ne moremo spuščati v gospodarska vprašanja kot taka, toda, kakor bomo videli, je današnje stiske največ krivo to, da so ljudje pri svojem gospodarjenju pozabili na Boga in božje postave. Tudi v gospodarstvu morajo vladati božji zakoni; ako človek te zakone prezira, se tudi gospodarstvo izprevrže i ne donaša človeku več blagoslova in blagostanja, ampak le nesrečo in prekletstvo. Kazati na te božje zakone, ki bi navrnili tudi gospodarstvo na pravo pot in uredili socialno življenje, to te naša naloga in naš apostolski poklic. Zato moremo reči tudi mi z Leonom XIII.: „Z zaupanjem in s pravico govorimo, saj gre za vprašanja, ki jim ne bo rešitve, če ne bosta pomagali vera in Cerkevˮ (Rerum novarum). — (Dalje). Pučki kalendar se zove kalendar, šteroga so izdali komunisti v Zagrebi. Dali so njemi ime „pučkiˮ, ka pomeni lüdski, to je za narod. S tem ščejo hrvatski kmečki i delavski narod oslepiti, ka bi njim nasedo. Samo ka napadi na cerkev, dühovništvo i sestre, kak se čte v kalendari, jasno kaže na komunistične rogle, šteri se rivlejo vö z kalendara. Komunisti zdigavlejo glave v Dalmaciji. Smo že pisali, da so komunisti v Sloveniji podrli več eucharističnih križov, štere je pa pobožen slovenski narod z velikov slovesnostjov nazaj postavo. Zdaj pa zvemo iz Dalmacije, da so komunisti na priliko v Dubrovniki kričali: Doli Frančiškani i da so na otoki Kumini zažgali cerkev i je zgoro veliki oltar z svetimi hoštijami vred. Opomin za dühovništvo Jugoslavije, naj vse drügo delo püsti, pa naj se samo vrže na versko i socialno delo, to je, naj pomaga düše rešiti i siromaškomi narodi spraviti pravice, ki njemi idejo proti izkoriščevalcom kapitalizma. Komunistični napadi v Franciji. V stolnici mesta Senile so komunisti prerezali vože zvonov, da se je na Božič ne moglo zvoniti. V mesti Velifzy-i so komunisti obdržali v varaškoj hiši plesno veselico i na plesišči so napravili špotlivo predstavo od svete meše. Versailleski škof je pri pariškom prefekti protestirao proti tomi hüdodelstvi. Petnajstletnica svetoga Oče. Te tjeden, kak je mino, to je 6. februara, je minolo 15 let, ki so zvoljeni za papo Pij XI i zdaj v petek, predvčeraj, je bilo 15 let, da so koronani z najžmetnejšov koronov sveta za Kristušovoga namestnika. Dober Bog je poskrbo v osebi Pija XI. moža, ki ga potrebüje denešnji pokvarjeni svet, ar zahtevajo, da smo ne samo po imeni, nego tüdi po živlenji Kristušovi. To pomeni, da radi mamo Jezuša i njegove sirote, da delimo pravico božo desno i levo. Molimo za svetoga Očo, naj njim dober Jezuš da ešče zdravje, če je njegova sveta vola da bodo mogli za njegovo diko i naše düšno zveličanje dosta dobroga včiniti. Politični pregled. Domači. Seje narodne sküpščine. Naš parlament dela. Držijo se redne seje. Na teh pridejo večkrat z tožbami naprej lüdje iz bivših nacionalnih vrst. Tak so napriliko zahtevali, naj vlada napravi red proti korupciji v šumaj pri Našički i tovarni Krivaj, kde je država miljone zgübila. Minister Jankovič je odgovoro i to popolnoma pravilno, da je krivec Regenstreif pod prvejšov vladov že pobegno prek meje, zakaj ga je püstila. Potem je tüdi omeno, ka zdajšnja Vlada nema i nieden poslanec nikšega dela pri Našički. Če je bila krivica, zakaj so ne prvejše vlade Živkovičova, Srškičova, Jevtičova i Uzunovičova napravile red, zakaj zahtevajo to zdaj od nove vlade, štera se itak bori proti korupciji na vsakom stopaji. Novi trgovinski zakon pred sküpščinov. Ministerski svet ga je pregledao i predložo za sprejem v parlamenti. Parlament ga je z 150 glasovi sprejeo proti 39. Predlaga se dvoje novo ministerstvo. Pri finančnom odbori se je predlagale, naj se vzakoni še dvoje ministerstvo, najmre propagandno, ki se bo borilo proti komunizmi i versko. Versko je dozdaj zdrüženo z ministerstvom pravde i ar je 13 priznanih vereizpoved v državi, mora vse te na skrbi meti posebno ministerstvo, če šče, ka do se posli redno vršili. Odpravilo pa naj bi se ministerstvo za telovno vzgojo. Predlog ne naopačen Zahteva pravoslavne cerkve. Pred finančni odbor je prišla zahteva pravoslavne cerkve, naj se njej izplača 50 milijon dinarov, ka njej je dužna država od pobiranja 10% nalog ali doklad. Svetovni. ltalija i Türčija sta sklenile pogodbo. Razgovori so se vršili v Milani. Italija je pripravlena podpisati Dardanelsko pogodbo, štera zasigura Türčija slobodno ravnanje z Dardanelami, to je z tistov morskov vnožinov, štera veže pri Čarnom morji europski i azijski deo Türčije, če se Türčija odpove prijatelstva z bolševiškov Rusijov. Ta bi skoz Dardanel znala najmre pošilati ladje v drüge države z vojskov, i bi širila boljševizem. Rusija. Po celoj Rusiji je razglašen preki sod. Vojska se buni i je 1200 oficerov aretiranih. Vorošilov maršal, vojni minister, je zagrozo Stalini, da če de naprej dao lüdi aretirali i vmarjati, se njemi cela ruska vojska proti postavi. Zavolo obsodb so bili veliki nemiri v Rusiji. Vnogo lüdi je zaprtih. Nemiri so bili tüdi zavolo pomenkanja živeža. Nizozemska dobi novo letališče. V navzočnosti raznih inozemski letalcov, so slovesno otvorili nizozemsko letališče Ypenburg. Sestanek med Jugoslavijov, Türčijov i Grčijov se pripravla. To se zgodi po sklepi, ki sta ga podpisala v Milani Italija i Türčija. Italijanski listi pišejo, da po govori dr. Stojadinoviča v finančnem odbori nega več nikšega zadržka, ka nebi Jugoslavija i Italija sklenile prijatelske pogodbe. Po milanskom sestanki se vse čisti i bliža. Madjarska. Madjarski listi po sklenitvi prijatelske pogodbe med Bolgarijov i Jugoslavijov pišejo, da se je približao čas, da se spodobna pogodba podpiše tüdi med Madjarskov i Jugoslavijov. I to se bo zgodilo, kak Stojadinovičova vlada reši menjšinsko pitanje Madjarov v Jugoslaviji. Komi do te naši nacionalci gučali Madjarone ? I proti komi do se te borili. Balkanska zveza ma zütra svoj sestanek v Atenah. Države, kotrige Balkanske zveze začnejo zütra 15. febr. v glavnom mesti Grčije razpravlati od sküpnih zadev, ki se jih tičejo. Predvsem pride na dnevni red pitanje priznanja abesinskoga casarska za Italijo, potem pa pogodba Italije z Jugoslavijov i drügimi državami Balkanske zveze. Revolucija na Kitajskom. General Juhsjehčun je z svojimi oficiri dao vmoriti generala Van Čenga i se po vojnom sodišči razkričati za voditela severozhodne Kitajske, kak pristaš bivšega upornoga generala, Čanšuljana. Triumvirat v Rusiji. Triumvirat pomeni: oblast treh možov. Tej so.: Stalin, Vorošilov i Ježov. Vojski se je vdao Stalin i zdaj z vojnim komisarom Vorošilom i Ježovom, ki je pa komisar policije, ravna Rusijo. Tak so si trije bratci v roke segnoli, ka do z zdrüženimi močmi mučili Siromaški delavski i kmečki narod v Rusiji. Španjolsko. Veroborci so zavzeli Malago. Malaga je najvekše morsko pristanišče pri Sredozeraskom morji. Ar je Malaga bilo najhüjše komunistično gnezdo, je zavzetje Malage veliki poraz i vdarec za komuniste. Če veroborci hitro zavzemejo Velez Malago, rdečoj vojski zaprejo pot, da z okolice Malage ne bo mogla vujti. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Za regulacijo Müre je ministerstvo določilo 900 jezero dinarov. V najbole nevarnih mestaj se bo Müra regulirala. Na misijon g. Kereca v Junnafüji je N. iz Trnja darüvao 4 Din. Bog povrni! Beltinci. Smodišovoj Katici na špomin. Na Svečnico smo pri velikoj vdeležbi sprevodili k počitki do sodnjega dneva Smodišovo Katico, staro komaj 17 let. Sprevoda so se poleg naše č. dühovščine vdeležili tüdi g. Jerič Ivan, dekan. Pokojna je dugši čas betegüvala, a jako vdano v božo volo, ka je genolo vse lüdi, ki so prišli do njene betežne postele. Gda so zvonovje naše cerkve naznanili njeno smrt, smo si zmislili na Gospodove reči: Blaženi, ki v Gospodi vmerjejo. Ona je zaistino v Gospodi zaspala, ar je mirno trpela, se lepo pripravila na smrt i v navzočnosti dühovnika izročila svojo düšo dobromi Bogi. Smrt te je toti pograbila i zadavila z svojov čontenov rokov, draga Katica, a tvoje nedužnosti spomin pa ostane vsikdar pri nas. Tvoj od jakosti se smehlajoči obraz nas bo vsikdar opominao, kak srečni so tisti, ki mladost preživejo v nedužnosti. Ti, draga Katica, si že pri cili. Molili bomo za tebe, da vživaš večno srečo kemprle, ti pa moli za nas, da pridemo za tebov v domovino živih. Zadnji z Bogom na zemli od vseh poznanih. Zakaj nismo krščanski socialisti. Tak se zove edna kniga, Štero je spisao Pernišek France i se dobi za 4 Din. v Ljubljani, Delavska knjižnica. Kniga opisüje razlike med delavci, ki se za krščanske imenüjejo i onimi, ki po navodilaj sv. Oče pravo krščansko živlenje ščejo živeti. Dobite jo tüdi v Misijonskoj tiskarni, Groblje, pošta Domžale. Na podporo Novin je poslao Zacherl Franc, šolski upraviteo v pokoji, Ljutomer, 10 Din. — Bog plačaj. Glas na Gornjo Bistrico. Tista ženska, ki je dala na večne meše za + Lebar Jožefa i + Kustec Ano, naj pride po listeke na upravo Novin v Črensovce, so že prišli iz Celja. Hotiza. Te tjeden smo zakopali najstarejšega človeka 102 leti staroga Nemec Jožefa. Bog njim plačaj dugo zemelsko, trüdapuno živlenje. Pitanja i odgovori pri zakoni od zaščite kmeta Kde se napravijo nova dužna pisma za stare privatne duge? Dužniki, ki majo svoj dug pri trgovci, odvetniki, zdravniki itd., ki je nastao pred 20. aprilom leta 1932, naj odgovorijo na terjanje, da je vüpnik, šteromi so dužni, dužen na občini, v štero spada dužnik, naprejdati svoj dug, napraviti tü novo dužno pismo, po šterom do na 12 let plačüvali svoj dug na 3% obresti. Strašiti naj se ne dajo od nikoga. Ka pa če što herbao vrednost, peneze pred 20. aprilom leta 1932. jeli te dug tudi spadno? Te dug je ne spadno. Herbaš je dužen v celoti vöplačati herb, üročino. Herbaš pa, ki more herb vöplačüvati, ma pravico v ednom leti, to je do 25. septembra letošnjega leta pri sodišči zahtevati, da se izplačilo zniža. To sme prositi, če je vrednost za 25% zdaj menša, kak je bila, kda jo je prevzeo. Vse naše naročnike opominamo, če kaj nerazmijo od novoga zakona, naj potom širitela stavijo pitanje na naše uredništvo i dobijo primeren odgovor v Novinaj. 14. februara 1937. NOVINE 3 Črensovci. Dober krščanski mož, Ütroša Mihal, so nas v lepoj starosti 80 let zapüstili. Srce Jezušovo naj njim plača zgledno krščansko živlenje, Šmarnica i kopeo v Gjilinjeki. Nekši možakar iz Lipovec je meo nekše opravke v Lendavi na davkariji 4. februara t. 1. Gda je šo proti domi, je zavdaro v skrivno nedovoljeno krčmo na Gredaj, gde se je starček tak napio šmarnice, da je nej mogeo dale priti, kak do Gjilinjeka, gde se je skotao v vodo. On toti pravi, da ga je nekši 30 let star moški vrgeo v Gji-linjek. A te moški se je zvao: šmarnica. Ta tak zmeša človeka, ka vidi reči, šterih nega i dela ka ne ve. Gda je spoznao, ka se ž njim ne godi prav, je začeo kričati na pomoč. Na dobro srečo je začüla Šandorova hči, ki je I Šla od soseda Kalmana i je pozvala Kalmanove, da pogledajo, ka se godi. Gda pridejo do Gjilinjeka, vidijo, da se človek kople v vodi na sredi Gjilinjeka i kriči na pomoč. A neso njemi pa mogli s prostimi rokami pomagati, nego so včasi prinesli klüč od stüdenca i ž njim starca zakvačili za čobe i ga tak vöpotegnoli pa spravili na toplo, gde se je süšio. Drügi den je nadalüvao pot proti domi. Čüdno se nam vidi, da se kre velke ceste že dugo časa toči ta nesrečna šmarnica na ne dovoljeni način. Čüdno je, da oblast za to ne zvedi. Prosimo oblast, da malo več pažnje obrača na te skrivne krčme, ki so zrok dostim nesrečam i vmorom. Misijonarki ednoj na naše liste je darüvala Plej Marija iz Francije 93 Din. Bog plačaj. Bogato podporo za Novine je poslao preč. g. plebanoš Horvat Egidij iz S. Betlehema v zneski 514 Din. Obrnemo te znesek za liste, ki je našim misijonarom pošilamo, Bog povrni. Bogojina. Občni zbor živinorejskoga selek. društva se vrši 17. febr. 1937., v sredo, ob 11 vüri predpoldnom v šoli z sledečim dnevnim redom : poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, Zapisnik zadnjega obč. zbora, volitve, volitev delegata za skupščino zveze i slučajnosti. Če bi ob napovedanom časi ne bilo navzočih zadostno število članov, bo pol vüre kesnej na istom mesti drügi občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakom števili navzočih članov. Vabimo vse kmetovalce, člane drüštva, da se občnoga zbora v punom števili vdeležijo. — Odbor. Beltinci. Naše prosvetno drüštvo bo melo v nedelo 21. februara zadvečara pred večernicov sküpni sestanek. Za člane vdeležba obvezna. — Odbor. Pojasnilo dopisniki „Sloven-skoga Gospodara". Dopisnik Slov. Gospodara je v 5. številki od 3. februara objavo dve takšivi neistini, da kričita po popravki. Pod naslovom „Črensovciˮ trdi, da je bila v Našem Domi kino predstava z nelepimi slikami i se prosi oblast, da se ne dovolijo takše prestave. — Odgovorimo, da je predstavo dovolila prosvetna oblast, dovolenje se je pokazalo pri vodstvi Našega Doma i da je podjetnika i slike priporačao pobožen i vučeni dühovnik, dr. Lončarič iz Zagreba, kde je mladini isti film bio prikazani. — Drüga neistina je pa objavlena pod naslovom; Krvav Obračun med cigani. Pod tem naslovom dopisnik celo vrsto neistinitosti javi kat. listi: 1. da so se cigani med sebom zbili, 2. da so vmorili 28 letnoga cigana, 3. da je tomi cigani ime bilo Adam, 4. da je bio smeknjen v šinjek i 5. da Orožniki iščejo krivca i 6. da je te krivec Cigan. V kratkoj notici teliko neistinitosti. I istina je pa tisto, ka so Novine prinesle dnes tjeden, da je vmorjeni dober dečko iz Srednje Bistrice, pisao se Cigan Adam i da ga je drügi dečko vmoro. Toga dečka pa ne trbelo iskati žandarom, ar se je sam javo. Vsaki katoličanski list trpi, če se njemi neistinite reči poročajo. Pazimo. Bogojina. Občinska uprava v Bogojini je sprejela podporo za občinske ceste v zneski Din. 6000 od kr. banske uprave v Ljubljani. Za to podporo se uprava občine Bogojine prav lepo zahvalüje kr. banskoj upravi i sreskomi cestnomi odbori v Lendavi. Občina je bila te podpore jako potrebna, da spravi svoje občinske ceste v najlepši red, ka je potrebno za občino Bogojino, ki dobi vsako leto teliko izletnikov zavolo svoje umetniške cerkvi. — Občinska uprava. Lendava. Delavci krščanskoga mišlenja so se organizerati i zvolili svoje Vodstvo na občnom zbori. Nasproten tábor je jako poparjeni. — Občni zbor je obdržalo tüdi katoličansko prosvetno drüštvo. Petišovci. Vmro je Šimon Jürij, ki je že duže časa trpo na kili. Nekak ga je v noči, ki je znao za njegov beteg, tak močno süno trikrat v črevo,, da je po dvodnevnom velikom trplenji izdehno svojo düšo. Osum-lenca z ženov je oblast aretirala. Kratki glasi. Sv. Oča blagoslovili 33 euch. kongres v Mamili. Sv. Oča so po radiji pozdravili dnes tjeden euharistični kongres v Mamili. V svojem govori so povedali sledeče: Prle sem vas pismeno pozdravo, zdaj vas z rečmi pozdravlam. Z kongresom obhajamo veliko zmago: Širimo svetlost Kristušovo po sveti, gda toga narodje sedijo v smrtnoj senci. Sprejmite vsi moj apoštolski blagoslov. Na to so z jočečim glasom blagoslovi sv. Oča I stojezere Vdeležencov. Zlato rožo poklonijo sveti Oča italjanskoj kralici. Marca 7. bodo sv. Oča blagoslovili šopek zlatih rož i ga poklonijo italijanskoj kralici, Jeleni, na špomin štiridesetietni-ce zakona. En vagon jute je zgorelo v Poljčanah. Blago je šlo iz Trsta na Češko i je bilo vredno 150.000 Din. 15 jezero litrov petroleja je steklo vö v Maribori na kolodvori. Nesreča se je tak zgodila, da sta pri premikanji dva vlaka vküptreščila. Človečih žrtev ne bilo, pač pa se je osem vagonov poškodüvalo. Najstarejša ženska v Jugoslaviji je neka Hercegovka, po imeni Jovanka Pravica. Stara je 117 let. Komunistična herbija. Ruskoga komunističnoga poslanika v Parizi, Krasina, hči se je oženila v Parizi. Herbala je nad petstojezer milijon dinarov. Zato pa vmirajo Siromaški rus-ki kmetje od glada, ka njihovi voditelje milijone davajo za herbijo. Küščare z dvema repoma so najšli na otoki Brusniki. Znanstveniki se jako zanimajo za dvorepate küščare. Amerikanski hüdodelniki. Amerikanski javni državni Pravdnik je izjavo, da je v Ameriki lani bilo 270 jezero hüdodelstev, kak vmorov, ropar-skih napadov i drügih küdobij. Oboroženih hüdodelnikov se računa na 600 jezero. V dvema letoma je Policija pri teh zaplenila 2974 strojnih pušk i 280 jezero strelov. Država za zatiranje tihotapstva i hüdodelstva izda letno deset jezer milijon dinarov. Svojega profesora je šteo vmoriti Gjorgje Miršič dijak v Beogradi, ar njemi je profesor dao slab red. Profesora Muhamedagiča je najprle z pesnicov močno vdaro, na tla vrgeo i ga z nožom šestkrat rano. Nato je dijak pobegno. Profesora so v sanatoriji operirali. Drügi dijak na istoj šoli, Mile Stojanovič, je tudi napadno svojega profesora za slab red i je vrgeo v njega glaž solne kisline. Profesora Kišnera pa ne zadeo. Nato je te dijak tüdi pobegno. Smrt pod vlakom. Kamniški vlak je povozo edno siroto, banjaluški pa dve siroti i ednoga uradnika. Vsi štirje so mrtvi. 50 jezero siromaške dece brez oče i matere blodi po Španiji. Nesrečna revolucija njim je vzela stariše i dom i zdaj se potepajo za vojskov, zmrzavajo, gladüjejo i se pokvarjajo. Grozna slika boljševiškoga paradižoma. Ravnotak je bilo tüdi v Rusiji, kde se je maloletna zapüščena deca tak povnožila, da jo je ruska vlada dala zapravlati, da se jih reši. Delala je ta deca najmre vnogo hüdobij. Pač ka so sejali komunisti to so tüdi želi. Kongres Kristuša Krala se bo vršo od 25. do 29. junija tekočega leta v Poznanji na Polskom. Polska meri na Rusijo z jezero kilometrov dugov mejov i zato kongres Kristuša Klara pomeni na Polskom odkriti düševni boj proti ruskomi brezboštvi i i komunizmi. Da se posreči te kongres, goreče molimo. Vmor. Mihalek Karola, viničara v Ogljenščaki nad Gornjov Polskavov na Štajarskom je z drvaricov zaklao v posteli zet Kolar Drago, po dogovori z ženov svojov i z ženov pokojnoga. Drügoga zroka ne so meli hüdobni krivci, kak da je pokojni bio šparaven i njim ne davao, kak bi oni radi trošili. Grozna pokvarjenost. Očo je vmoro v Žirovincih, poleg Lotmerka, bogatoga kmeta Zalar Ivana 17 letni sin, ar je oča hodo za drügov ženskov. Na dvorišči ga je z puškov strelo i se je potom sam javo orožnikom, ki so ga odpelali v sodne zapore. I če je oča bio te v smrtnom grehi, kak de sin davao odgovor za pogüblenje očine düše?! Kmetijska drüžba za Slovenijo je ponovlena. Leta 1932. je po krivici bila razpüščena kmetijska drüžba i mesto nje nastavlena nekša zadruga. Po zvršenoj preiskavi se je krivica dognala i je Kmetijska drüžba nazaj postavlena. Svojega pasterka je strelo. Poleg Novoga mesta na Kranjskom je strelo očin v razburjenosti svojega pasterka Moravec Alojza. Strel je bio smrten. Kama plavamo? V Savo je vrgo svojo dekliuo Dežman Albin na Kranjskom i jo prle oropao penez samo zato, da bi si mogo vzeti drügo deklo za ženo. Zdaj se je te grdi greh odkrio. Prle je najmre raznašao glas, da je sama skočila v vodo. Istina je pa, da jo je sam vrgeo, čeravno ga je klečeč prosila, naj se je smilüje. Ogenj na ljubljanskoj tehniki, šteri je nastao v delavnoj sobi profesora Kavčiča, je napravo nad 200 jezer dinarov škode. Ogenj so hitro pogasili. ZA SMEH. Najbolše vrastvo. V sredini devetnajstoga stoletja je živo jako znani zdravnik Billroth. Bio je pa jako zalübleni v edno mlado gospodičino, ne pa meo telko kuraže, ka bi njoj to povedao. Ednoga dneva pa ga je ta gospodičina pozvala k sebi i njemi je pravila: „Dragi gospod doktor, jaz mam močne srčne bolečine. Povejte mi, ka naj vzemem proti tomi betegi?- Doktor je malo pomislo i nato pravo: „Vzemite — mene!“ Ka se pa zna, da so gospodičini včasi včünole srčne bolečine. Takše so nešterne naše dekline tüdi. Dobroslav: Kovač Andraš. Vsakši den ga lehko vidiš, kak sčasoma stople proti svojoj kovačnici. Poleti ob petih, pozimi ob sedmih. Zdaj na zimo nosi na sebi debeli gaban z ogüljenim perénom, na glavi, gde se starajo sivi vlasovje je zgnjetena kapa, šteroj je polovica prednjega dela, ki drži senco očem, povežnjen na oči. Pod pazdühom nosi dve poleni pa za prgiščo slame, ki jo je zmekno iz Bog zna čide oslice. Nogá so odete v cipele iz svinjskoga ledra i v ledrne saré, ki nikak ne spadajo k vozkim hlačam. Naphani obraz se pri vsakšem stopaji nekelko stepé. Po rasti je ne velki, pa tüdi mali ne, ne mršavi pa preveč debeli ne, čiravno je žmeten viditi njegov hod. Samo zdrav je kak kocen i trden kak kamen. Ovak pa ne slab, šče dober je viditi. Takši je kak po navadi lüdje, šteri pozimi i v leti žmetno delajo i se mantrajo od ranoga jütra do kesne noči. Ali on nikdar ne razmišlavle od toga, kakši je. Za takše stvari nema on časa. On samo den za dnevom redno pride odklepat kovačnico, da spopravi to, ka so njemi nanosili moški iz vesi. Njegova kovačnica stoji na severnom konci vesnice, tam na občinskoj trati, gde se privleče iz vesi vozek konik, se sréča s šörkov cestov, jo preskoči i se zarije med njive za Záton, tam čepi Andarašova kovačnica, vsa postarana i spotreta od nevol, mršava od stradanja, ka kažejo švedraste sohe i ogüljeno stene z rebrami vred. Slamena pa sedlasta streha sili nekam v zemlo. Viditi je, kak da bi vsakše živlenje zamrlo y njoj, samo dim, šteri se _od časa do časa zasüče nad strehov, ka že} da je šče nekaj dihanja v njoj. Na severnom kraji joj dvori oreh, ki pa ponüja preírd£^.orehe, da bi je Kovač Andraš mogeo vživati; na sun-čanom kraji joj tiho sepečejo vrbe, od starosti tüdi vse črbinave i mogoče spomine obüjajo na nekdašnje dni. Mimo njih pa teče bister jarek, ki pa se večkrat skrije nekam pod zemlo, kak da njemi ne bi bilo po voli, da se stare vrhe gledajo v njem. Od ceste kraja je prle delala senco košnata malina i zakrivala njeno siroščino, lani pa se je tüdi v njo zaleto tisti besen viher, da se je v velkij mokaj vtegnola prek ceste i obležala, dokeč so jo ne razsekali. Sirota kovačnica pa sedi zdaj tam, celomi sveti na raz-gledavanje i tak jo je sram, da bi se najraj vdrla v zemlo. Pa to Kovača Andraša nikaj ne meša. On pride vsakši den redno ob vöri, jo odklene i zaküri s slamov i polinami. Nato začne okavati kakša stara kola, vtegne šinje na skühano kolo, pribije s kovačkimi cveki, ki majo debele glavice kak paoci, ošpici sprh-neno brano i dvakrat ali trikrat na leto šče podkove tüdi kakšo razvešeno kobilo. Vse ka je bolšega i novoga pa nosijo moški k drugomi, mlajšemi kovači, ki se je priselo pred letom odneked z Preka na drügi konec vesi. Vse inači je~blío pred leti, gda je zdržavao detiča, telko dela je meo i tukla sta po nakovali, da se je stepala zemla okoli. -Hat mi ga znamo vdariti, — se je ponašao pred moškimi. Zdaj pa tuče sam, kak da bi pomali klepao koso. Tem bole radi pa hodijo moški v kovačnico na pogovore. Nieden skoro nejde mimo, da ne bi za časek stopo v kovačnico, de si voščijo dobro reč, si nažgejo pipe ali cigaretline, ali se pa pridejo samo segrevat. Vsaki se rad Stavi v njoj, naj od" to poleti, gda ide raztepat navile ali pa ide od košnje domou, naj bo to pozimi, gda ide z drvaricov na roki i žagov prek ram log ali pa si nesé iz štacuna duhan. Tü so brečali, se kregali, šengárili, vodili domačo politiko i sodili veško živlenje. Pri takšij prilikaj je Kovač Andraš redko spregučao, samo včasih je dopuno kakšo miseo. On je obračao v sikajočem ognji ožarjeno železo, greno po vogelji i gda je djao železo, od šteroga so skakale iskre, na nakovalo, se je vsakši potegno v kakši kot i kazao kovači hrbet, na šteroga so kapale žareče zvezdice. Šteri pa je meo nagle peté, je pa raj odzvüna počakao. Poleti odvečara pa, gda se je po sparnoj vročini znao vlejati debeli dešč i pregnao lüdi ž njiv za Zátonom, so pribežali moški v debelih hodničnih robačaj i ženske za njimi, pokrite z jankami prek glavé i se natiskali pod strehov, ki je nekelko vtegnjena od dvér, tak na tesno, da jabuko ne bi spadnolo do teo. Kakpa je tüdi Kovač Andraš mogeo prehenjati s svojim delom, inači bi ženske prevelko vrisko zagnale, či bi kakše perinje spadnolo na nje. — Hát babe se vsikdi melejo, gde se jim nikak ne bi trbelo, se je na glas čemerio kovač, dokeč je ne posvetilo sunce i so se pali razišli po svojem posli. V tej zimskih odvečerekaj se pa nišče dugo ne müdi v kovačnici, ar si mrzla sapa gdešte zeberé pot skoz rebraste stene i v njoj toga ne zdrži dugo nieden moški, čitüdi bi meo bundo na sebi. Pa tüdi kovač Andraš zdaj nema dela. Zato že ob štiraj zaklene kovačnico i preci časa miné, dokeč postavi zvežnjene dveri na pravo mesto. Stalnoga doma nema. Prvi dom, kak je prišeo v ves, njemi je bila edna klet, obita s prhnenimi deskami i odeta v štiri snope kukarišča. V njo je namesto železno posteo, črvivi sto s škri-pajočim stolcom, edno klop kre stene i rjavo železno peč. Duga leta je tü 4 N O V I N E 14. februara 1937. Spevanje naših dečkov. Dečki Slov. Krajine i vaša pesem sta edno, našega dečka brez pesmi si nemremo misliti. Njegova pesem, či - je lepa, če je pesem lepe i dobre vse bine, občüteno i dobro zaspevana, je mekaj tak lepoga, nekaj tak našega, ka nam da pravico do svoje bitnosti vseširom, je naš ponos i naša radost. Ta krepi v nas zavest, da smo dečki Slov. ladjine, smo i bomo, dokeč-se naša pesem v veselji i bolečim srca rodi i glasi’prek naše zemle, pa ide iz düše v düše i vsakšega vzdrami, da prislühne i si z blaženim mirom - glavo i srce bpoji. Gda te naše-pesmi nede več, gda nam vmorijo i vzemejo to našo pesem, te merjemo tüdi mi. To znajo dobro i prav bridko obolijo oni tam za mejov, šterim se na- ša domáča pesem preganja, šteri so ~ nej Slobodni spevati pesem, z šterov jih je že mati položila v zibelko. Zatira j'ne? Zato, ka je naša, štero smo ~ si' Satni Priborili, štero nam je dao naš "naröd.rfBtžati je mogla naša lepa pesem-pred njimi,, a iz naših src je nej "vfzblèÍíáia^Pi?eŠÍí "do tűdi zátiralci náše lepe 'pesmi, a náša; 'pesem ne-prejde. Dečki Slov. krajine,: čuvajmo našo "domačo pesem. Jèmlimo si peldo od jč. 'Slomšeka, Šteri je prvi spovao naše pesmi i šteri je pravo: gde je pesem dqma, tam hödobe nega. Pa kak-'šá táj bo naša' “pesem ?' Lepa, pri-'‘merne Vsebine i dobra. Ne spevlimo pesmi, 'štere je nikdar níšče ne spes-nio i spevao, štere škrunijo i kolejo -našo lepo domačo pesem, štere pelajo mladino v pogübo, je včijo samo slabo.''Ne vdirajmo z" slabov pesmi-jov v Svet, dobra pesem, dobra reč, to'naj bo naše geslo v teh resnih časaj. Kelko je naših domačih lepih pesmi, lepe i dobre vsebine, te spevlimo, ne pa kakše slabe, pohüjšlive, štere se na žalost tüdi dostakrat čüjejo po naših vesnicaj. Zaspevlimo nekaj lepih domáčih pesmi, da pozabimo na trü de dnevnoga dela i tak odidimo z molitvijov k počitki. Včimo mladino, pelajmo jo v svet po pravoj poti, ka te tüdi gda nas nede več, do oni branili i ohranili našo domačo pesem. Ne püstimo, ka bi mrla naša lepa pesem. Že mati nam jo je v zibelko položila, zato si spevlimo: „Slovenska krajina mili naš dom.ˮ I znova „prekmurski smo fantje, prekmurskoga düha, prekmurskoga srca.ˮ Obdržimo düha ino srca matere, štera nas je že lübila i nam gučala, gda nas šče ne bilo, da nas je v radosti i bridkosti pričaküvala. Dečki, bodimo düha ino srca naše zemle; štera nas hrani i nam da življenje, čiravno je njeni krüj do- stakrat nej z medom, nego s pelinom oslajeni. Pa li nám je sladkejši, nego tüja pogača, naš je i zato slasten. Prišeo bo pa lepši čas, trdno vüpajmo, ka pride. Zato ne ječimo, nego spevlimo: „Slovenska krajina, mili naš dom, pozabo te nikdar, nikde ne bomˮ Dečki na delo! Čas je resen, zato ne spimo. Zdrüžimo še v edno samo moč, organizacijo i delajmo za 'obstanek naše lepe pesmi. Pisma naših iz tüjine. Sohar Agneš i sestra Terezija, Francija, z Doličov: V Jezušovom imeni vas pozdravlavi g. uredniki se vam zahvalive na rednom pošilanji Novin, štere so nama na veliko radost One so nama na jèdino tolažbo z domačega kraja, čeravno sem jaz Terezija eti stopila v hišni zakon. Misli z celim srcom na najni rojstni kraj. Pozdravlavi očo i mater, sestro i brata, sosede i rodbino, domačo ves Doliče i gračko faro z prečastitov dühovščinov vred. Romanje naših v Lujan. Sedemsto Slovencov i Hrvatov je romalo 29. novembra lansko leto v posebnom vlaki v najvekše Marijino romarske svetišče v Argentini, v Lujan. Krasno so donele v njemi naše lepe cerkvene pesmi,kak: „Lepa si lepa roža Marijaiˮitd. Horvatom je predgao g. Kastelic, Slovencom pa g. Doktorič, oba slovenskiva dühovnika. Vnogo lüdi se je spovedalo pri toj priliki. Tak nam pišejo Slov. dühovnik g. Hladnik Janez z Buenos Airesa, Argentina. Švarda 'Franc i žena Gizela, Chaluny, Francija: Častiti g. urednik. Naj obprvim se vam oglasiva iz tüjine. Hvalen bodi Jezuš Kristuš! Marija naj vam bode na pomoč ino celoj Slovenskoj krajini. Zatem se vam od srca lepo zahvaliva, ka ste nama poslali naše Novine, štere sva žmetno čakala ino tüdi včasi prečtela. Dosta lepoga se čte v njih, ka se človek more strsnoli kakšte bi meo trdo srce. Istina, ka je nemreva čteti vudne, samo večer, da sva pa itak veseliva, gda dobiva novine maternoga jezika. Samo vas prosiva, pošilajte nama redno Novine pa Marijin list. Posebno se pa od srca zahvaliva g. Gerič Martini iz Velike Polane, ka sva jih prosila, ka nama naj naročijo, naše liste, pa so naj tüdi poslünoli, kak ravno svoje dejte, naj njim plača dragi Bog njihove trüde. Ešče ednok vas lepo pozdravla i ostanite z Bogom. Pozdrav pošilajo: Drvarič Kristina, Bogojina, Tilvot, Francija, vsem pri uredništvi i upravi naših listov, štere redno - dobiva. — Jerič Katica, Ste . Opportune, Francija. Piše: Dragi gospodi ne vem kak vam naj napišemo moje veselje, gda sam prvič zagledala naše drage liste. Priporočam se v molitev. — Seredi Margito i Casar Rozika, Calotiere, Francija, iz Bogojine, g. plebanoši, svojim starišom, bratom, mamicam, teticam, stricom i vüčekom, širiteli Casar Jožefi, Pintarčovoj botrini i celomi trnaskomi bregi i Slov. krajini. Dobivata redno naše liste, štere že v soboto začneta čteti i se tolažba ž njimi v mrzloj tüjini. — Frumen Marija, Versailles, iz Topolovec. V Jezuši i Mariji žele vnogo zdravja i sreče, Virag Ivan i žena Mata, Žižki, Francija, želeta božo pomoč našim listom, da bi izseljence vsikdar razveseljavali, je želno pričaküjeta. — Osko Anton, Vidonci, Francija, svojim starim starišom, oči, mamici, sestram, továrišom i tovari-šicam, vesi Vidonci, gračkoj fari i celoj Slovenskoj krajini i naroči si vse naše liste i. je taki plača, ar so njemi v dalnoj tüjini potrebni, prosi vse, naj se ne spozabijo ž njega.— Sobočan Aga i brat, St Colomb, Trnje, Slovenskoj. krajini črensovskoj fari, starišom, bratom i sestri, Lepoša Ana i Marič Kota z istoga mesta Slovenskoj krajini. Vse tri naše liste redno dobivajo i je z veselim srcom pobirajo. Uredniki i vsem želejo veselejša i zdravejša leta. Hozjan Marija,Francija, Odranci, beltinskomi g. plebanoši i vsoj dühovščini, svojim domačim, črensovskim teticam, uredniki Novin; bole se veseli našim listom kda pridejo, kak če bi dobila 500 Din, se zahvali beltinskomi g. plebanoši za lepo izseljeniško pismo. Škalič Henrik z ženov, kak v Nemčijo, tak tüdi v Franciji si je zaželo naše liste, kde zavolo siromaštva, more robotati. — Kühar Štefan celoj Slov. krajini i uredniki Novince z svojimi pajdaši, zahvali za naše liste i žele vse dobro uredniki za trüde; misli na siromake, i pošle dar na Dom sv. Frančiška. — Berke Imre se zahvali za redno pošilanje naših listov. Pošta. H. F. Chatain. Penezi prišli i mo je razdelili. — Mirko. Nepodpisana pisma v uredniški koš romajo brez smilenja i ne dobijo, ar ne zaslüžijo, odgovora. Mladina, štera ne vüpa na svetlo z svojim imenom, nosi v sebi klico značaja šteroga, gda doraste, pobere vsaka sapica v tábor Kristušovih sovražnikov. Bodimo že v mladosti junaki z odkritosrčnostjov, te bomo slavili zmago morate kreposti. Miholič Jožef, Šülinci. Lanski račun je popolnoma v redí. Od 14. februara pošilamo 2 Novine menje. Ki so je dozdáj primale je plačajo, vsaki 3 Dinare. Vrečič Roza, Prosečka ves. Zapisali smo 5 M. listov več i l Novine menje od 14. febr. Plača do toga časa 3 Din. za nje te naročnik, ki je odstopo. — Denša Ivan, Chicago. Sprejeli 7 i pol dolarov za kalendara i naročnine po 3 dolare za vas, Dovečar Ano, Krampač Rožo, Zver Matjaša i Kerec Marijo, potom en dolar podpore za Marijin List i poldrügi dolar za svete meše za sestro. Edna se je včasi opravila, dve liberi pa sporedoma, kak na njevi ran pride. Za stari kraj je plačala Novine i Marijin List Kerec Marija za Kerec Augusta na Hotizi i Dovečar Ana za Farkaš Kato v Mirišči Hotiškomi širiteli naznanjeno, da obema dava plačane liste .Vsem srčne pozdrave. — Naročniki v Chicagi se oprosijo, naj sküpno pošlejo naročnino bar do konca marca. — Lopert Giza, Francija. Obe knigi smo ti poslali, kak si prosila: Penez je vövdaro. — Plej Marija, Chateauroux. Din. 231 sprejeli. Za Ritlopa 88 Din. Plačao je 60 Din. naročnine, ostalo na popevano mešo i molitve: ti si plačala celoletno naročnino i za misijonarke ostalo 43 Din. Ar so tvoji domači dodali tvojih 50 Din., ka si že prle poslala, so za misijonarke nam listi tüdi plačani. — M. A. Lj. Priporočilo šlo februara. — Zorjan Ana, Bresnay. Na koj si poslala Višek penez, nas obvesti. Za tebe i očo plačano vse za lani i letos i ešče ostalo nekaj više. — Gumilar Franc, Chailly. Istotak prosimo odgovor, na koj je višek od 21. Din? — Sračnjek Viktorija, Sv. Jürij. Din. 112 sprejeli i po naročili razdelili. — Ficko Štefan, Tišina. Na I. 1936. je 50 Din. duga, to je vse. Od Bediča smo mi dozdáj nikaj ne sprejeli. Razloži nam to delo, mogoče se ide za agrarne zadruge delež. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Biki, jünci 3.50—5.25, krave , telic debele 3 - 4.50, krave za kolbase 2—3; teoci 6—8, praščiči 5.50—9, plemenski prasci 100—200 Din. po falati. Konji 3000—3500 D. po glavi. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 163—170, kukorica 68—84. Vreme: Zmerno hladno, vmes deždževno z snegom. Banque S. Baruch et Cie, U. Rue Auber U. PARIS - de. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnom kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše.čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št 117-94, Paris; Holandija:-št‘1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznico: 24-6 preživo. Zadnja leta pa si je nekaj zmislo i se odselo v vekšo i zidano hižo domačega Amerikanca. Ali v tej velkij zidinaj ga je nájhitrej lovio straj i dugi čas njemi je delao drüžbo v toj samoči. Zato ga je mlinar iz „cirilmetodoveˮ drüžbe, z rdečim obrazom i nasmejanimi očmi, štere ovak rade poglednete kupici na dno, odselo s kravami v svojo kučo pri mlini, ki ga žene bistra Mirica. Pa tüdi tü se je navolo. Ponoči, gda bi rad meo mir, so njemi nikak ne dale mirá velke vodne podgane, štere so ga sprva s strahom vohale od vseh krajov, potli pa se brezskrbno naganjale prek po njegovih nogaj i obrazi. To hát nemremo duže vö stati, se je čemerio. On vsikdar od sebe guči tak, kak da bi jih več bilo. Naklao je svojo ropotije na kola i se odselo na staro mesto Ali on ne nameri svojih stopajov proti domi, liki zavine naravnost k hiži, gde se toči sladka kapla. — Hát dečák, nalej nam pou litra, da si ga malo siplemo, — zapovedavle že med dverami dečki, šteromi je žeprek dvajseti let, (pa to Andraša kovača nikaj ne meša) z živimi svetlimi očmi, gostilni, čarnimi vlasmi pa z gibčnim hodom kak mestni natakar. Kovač Andraš se šče ne dobro namesto za stolom i že se je svetilo rdečkasto vino pred njim. —Hát toči, dečak, si veli natočiti. Rad pije. Pa naj je šče spio tak dosta vina, denok ne bilo viditi, da bi bio pijan, edino včasih se je malo opotekao. Privlekeo je iz notrašnjega žepa debeloga kaputa širiteo betega krüha pa ga začno pomali odščipavati. Njemi še lübi samo beli krüh. Pri takših prilikaj se rad razgüči. — Znaš dečak, hát karto smo dobili od Martina, da penezi idejo, penez pa nega, — se je starao. On ma sina v nekšoj fabriki, ki njemi rad pošle k svetkom kakši krajcar. — Mogoče pa peški idejo, pa zdaj v tom snegi nemrejo priti tak na nagli, — je v šali pravo dečko. — Poudrügo tjeden je že mino, kak nam je Martin pisao, hát to maš stari sto dinarov pa si poživi te svetka, da boš znao kakšemi sini si dao živlenje. Čakamo, spitavlemo poštara, svetki so minoli, hát penez nega. Vzemi karto, dečak, pa piši mojemi Martini, naj poišče peneze, hát stari je penez ne dobo. — Dobro, dobro, Andraš, za par dni bodo penezi v vaših rokaj, — njemi je zagvüšao dečko. — Hát vzemi si kupico pa toči. Gda je nalejao obe, je mogeo izpiti z Andrašom na čisto. Kak da bi pozabo na dozdajšnje, i je začno praviti: — Hát mi smo preklačili dosta zemle i vidili dostá sveta, doživeli do sta . slaboga i vživali malo dobroga. V leti je bilo, gda smo se nok zamüdili pri hiži, hát znaš, malo smo si ga sipali. Ne misli dečak, da smo bili pijani, tak smo bili trezni kak zdaj. Idemo proti domi po tistom vozkom koniki pa mate pred mostom nam nekaj obrné noge proti jarki. Zaglednoli smo visoko čarno senco, ki je švignola prek ceste pod most. Hát Andraš, smo si mislili, pazi se, comprnice so tü! I ne da bi znali gda, smo že bili do kolena v vodi. Či smo; pa šteli stopiti z ednov nogov na süho, so nas odzaja zgrabile i čebuknoli smo nazaj v jarek. Čüli smo, kak so se pogučavale za hrbtom: Hát zdaj ga držimo, naj segalo skopje stari. Mi pa brečimo, zovemo, nikdar nikaj! Denok je komaj prišeo kramarov Vanč mimo i nas opitao: „Hát ka ste pa zgübili v vodi.ˮ „Nikaj smo ne zgübili, hát ne vidiš compernic, da nas; ščejo okopatiˮ Vanč se pa čüdo, da nikaj ne vido, čiravno je mesec sveto .Vidiš, dečak, te so se včasi babe skrile. — Pijte Andraš da te vütro ležej tukli, njemi je nalevao dečko. ----Hát nemamo več dosta dela. Staramo se. Nešterni kovač lejko misli, da je kovaštvo tak, kak da bi jo beli krüh. Nekaj ožari, sposmodi, zakové i misli, hát; kola so tű. Mi bi inači delali. To je skrb, ki njemi odjedavle veselje do dela i kráti spanjé. — Hát dugo več ne bomo živeli, — je pravo dale, — svoje smo zvršili, trbelo bo dati račun od toga, kak smo živeli. Ednok smo že obračunali. Te smo bili na smrté betežni. Doktor nám nikaj ne znao več pomagati. Veleli smo Marki, ki nas je vozo k doktori: „Hát Marko, pelaj nas k gospodini, nekaj jim mamo po- vedati. Dugo so poslüšali, nato smo si pogučavali, nazadnje pa so me sprekrižili i mi podelili bože Telo. „Hát stari zdaj čakaj na smrt,ˮ smo si mislili. Vidili smo že, kak bo pokopič kopao jamo za nas, nas možaki zabili nato v drevo i nametali žmetno zemlo na nas. A smrti odniked ne bilo. „Hát duže ne bomo čakaliˮ, smo pravili, se zdignoli s postele i vidili smo, da nas nogé šče držijo. Vidiš, dečak, ne je šče prišla naša smrtna vöra, duže šče moremo, klačili zemlo, ali prišla vöra, štera nas redno zové domou. Začüto je, da ma že zadosta pijače. Nagno je zadnjo kupico, si z dlanjov obrisao ščetinaste mustače, pokimao z glavov i se brezi reči napoto proti domi. Gda je. stopo na konik, si je stiha brundao pred sebe: Oj: Micika mojá, gde si snočkar ti bilá, da te ne bilo tak dugo domou. Samo té tri rende je spevao i je ponavlao tak dugo, dokeč se ne znajšeo pred svojimi dverami. Na severnom konci vesi pa čepi njegova napou podreta lesena kovačnica, vsa zapüščena, obsojena, da razpadne. Zdihavle od žmečave snega, da vse poka v njoj.—Znabiti se gda što domisli i se ednok z drvaricov stavi pred njov. Po letaj pa; bodo' pripovedavali pripovesti od nje, ki bi sama znala največ povedati, či bi joj dana biló 1 gučati. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.