Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asi&ega šL 20, L naJstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se r.c vračajo. Izdajatelj In odgovrrni trcdr!?: Štefan Cedim. Lnstnfk konsorcij »•ta .fdinr-sti". — Tisk tisk-me .Edinosti', vpisane zadruge z rir«j«nim Fcrf,^vorr- v Trstu, »iica Sv Frančiška Asitkega 20. Telefon tredri>tva in ».prave ftev. 11-57. \ \ Naročnina znaša: Za celo leto........K Za poi leta................. n tri mesece................ za nedeljsko izdajo z* eelo leto........ ®20 za poi leta................. 2 60 Štev. 193.___V Trstu, v sredo 14. Julija 1915. Letnik X!.. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po G vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnicc, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Ogiasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Pl.iča in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškcga št. 20. — Pobtnohranilnični račun št. 841.652. Odbiti itGlilonsKl napodi pri RediPMli. - Zadnji junaški tal zaprte nemške križarke „KSnisslors" v Afriki z Angleži. M Hozo in mm mm delovanje artiljerije. - Odbiti močni francoski napam v SuečenilKem iozdu. 2 avstrijsko ital!|3iisk§3a igita. DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: 13. julija 1915, opoldne. Na primorski fronti so se vršili mestoma srditi artiljerijski boji. Napad več italijanskih pešpolkov pri Redipugli fe bil odbit. Položaj na koroškem in tirolskem mejnem ozemiiu je neizpremenjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hdfer, tml. Poročilo Codorne. DUNAJ. 12. (KorJ Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: (Poročilo sovražnega italijanskega ge-generalnega štaba ) V Val Daone sovražnik trajno nadaljuje z napadi. Močne in-f^nterijske kolone, podpirane po artiljeriji. so skušal-* tamkaj dne 9. t. m. oresenetiti našo postojanko pri Malga l e-no. kar pa se ie popolnoma ponesrečilo. Nasprotno pa se je enemu naših pehotnih oddelkov v dolini Teragnolo, vzhodno Rovereta, pri Malga Sarta in Gosta Bdla. posrečilo priti dc sovražnih post -lan k in se jih z nenadnim napadom polastiti. Ob zgornjem Cordevolu sta bila v noci na 9. julija dva močna sovražna napadi, ki sta bila izvršena na našo postojanko pri začetku doline pri Franza (vzhodu«. Andras), zaporedoma odbita. Naši alpinci so, potem ko so drzno splezali na Monte Tofana. v dolini Travenan-ze (severno Cortine) presenetili tamkaj zakopane sovražne čete. osvoiili nosro-janke in ujeli 20 mož. Ob Soški fronti ie stopilo v akcijo mno-sovražnih baterij srednjega kalibra. Toda naša artiljerija jim ie odgovarjala z naraščajočim uspehom. V noči na 9. t. in so bili ponovni sroiti napadi na naše no novo pridobljene postojanke na kraški planoti. fin fronti pri Tržiču. Berliner Tageblatt« je poročal 9. t. m. \7 c. kr. vojnega tiskovnega stana: i retjič se vozimo iz Trsta na fronto. Veliko belo pristaniško mesto je zopet1 lolno življenja. S parobrodov, ki prihaja-iz Kopra, se izkrca vajo cele gruče pe-i trobojno oblečenih žensk s Košarami, polnimi zelenjave, na glavah. Dunajski brzovlak vozi skozi predore in se vzpenja na beli Kras. Še pred njim pa so prišli naši avtomobili do postaje, ki se nahaja na hribu, nezavarovanem proti vetru. Na tem kolodvoru čakata dva oklopna vla-fca, pripravljena, da se odpeljeta tjakaj, feajnor je določeno. To so štirje forti na kolesih, ki križarijo v sovražnem ognju, zasledovani po oklopnih avtomobilih in aeroplanih, da očistijo železniško progo hi predore sovražnikov. Sedeč na zaboju, gledam skozi okno, premično odprtino v oklopu, vojaki pa vtikajo puške v postranske strelnice. Ker je ta proga izpostavljena sovražnemu ognju, smo Končali n^šo vožnjo z drezino. Osem mišičastih rak vrti kolesje, štirje glasovi pa pojejo v taktu improvizirano pesem. Železniška |>roga presekuje skalovje in kamenite stene se dvigajo na levi in desni navpično v zrak. Proga gre dalje skozi predore, katere stražijo črr.ovojniki. Na nekem Ovinku se vidi nepoškodovani f)e vinski grad, v katerem je bi! od Danteja pa do PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavicr de Montepin — Ker vas ie priporočil moj bratranec Nikola, se že pogodiva kako. — je odgovoril gostilničar. — S kakšnim vozom pa ste se pripeljala? — Prihajam peš. — In odkod ? — Iz Tonerra. i/ Tonerra? Potemtakem ste pa gotovo zelo utrujena. — Seveda sem nekoliko. m — Torej se vendar vsedite nekoliko, da se odpočijete. M.^ ionne se je v sedla na stol. Najbrž ste tud« lačna? — je začel nato gostil ičar iznova. — OJ davi še nisem jedfa nič danes, — je r r :r.ala Mignonne. ijan je nemudoma pohitel tja fk ognjišči ter napolnil krožnik z mesom in griknhr Potem je prinesel kruha, ste- d" Annunzija marsikateri Italijan gost in ki ga neki" Cadornov komunike proglaša že za razdejanega. Tam odzadaj se odpira dolina reke Timave, najčudovitejše reke v Evropi. Ta reka je dolga samo 1000 metrov in je od svojih treh virov, ki vro iz skalovja. takoj plovna. Od njenih devetih izlivov, ki jih opeva Virgil. je pustilo nenasitno morje samo dva, njeni viri so pa samo ob mam a. Nekje pod skalovjem teče reka, teče med kapniki skozi skrivnostni, zelo obsežni svet podzemskih jam. Vse kraško ozemlje je namreč kakor goba. Veliko jih je že iskalo gornji tek Timave. toč -i našel ga ni nihče. (?) Ko pa je vojna navezala žejnih grl na Kras, se ie pričelo preiskavati živahneie, kot ke-daj prej. Kopalo se je in vrtalo. Ob tej priliki je narodna legenda pomagala znanosti. Na doberdobski plan >d se nahaja jama in v to jamo je. kakor sc pripoveduje, padla neka deklica. Njeno truplo je po Tinuvi priplavalo v morje. Avstro-ogrski inte dant ie preiskai jamo in glej, na dnu je tekla pitna voda. ki je morebiti Tima-va. Tako bi bila, ako se potrdi ta domneva, na en mah rešena geološka uganka in sedaj še važnejše vprašanje: obskrba vojaštva z vodo. Naši štirje vojaki z oklopnega vlaka so //j zdavnaj prenehali vrteti. Jaz sem moral drezino zaustavljati z zavoro, ker pro-ga precej strmo pada proti Tržiču. Skrili sn o se za kamenitimi. z zelenjem obrasi-limi ograjami, ki se raztezajo vse do nurja. Soški prekop gre v ravni črti proti Tržiču. Tu leže stare rimske toplice, ki jii. je sedanji lastnik knez Thurn-Ta\is izpremenil v moderno kopališče. Med kopališčem in morsko obaljo se nahaja majhen grič, obrastel z gozdom, na katerem se nahaja majhen paviljon. Na Koncu ceste ne nahajajo ladjedelnica in tovarniška poslopja med zaprtimi pristanišči v prekopu. Na pročelju več nadstropij visokega glavnega poslopja se more s prostim očesom čitati napis: »Adria-uerke . Na oknih, ki sem jih ogledoval z daljnogledom, nisem videl niti enega Italijana, Glavno poslopje je razmeroma nepoškodovano. Postranska poslopja pa so nasprotno stala brez strehe in so težko poškodovana: v visokem tovarniškem dimniku pa sem naštel 8 lukenj, ki so jih napravile granate. Mesto leži na desni strani železniškega nasipa in se vidi samo deloma. Na drugi strani prekopa se vidijo lagune in ribniki. Pred nami leži ustje Soče, ki je predrla navpično kraško skalovje in pri izlivu izginja v gramozu in pesku. To je najmlajša reka v Evropi, ker je njeno ustje nastalo šele leta 1490. po veliki povodni. Bolj daleč tam se vidi z daljnogledom Oglei, nekdaj središče svetovne trgovine, dokler ni Atila razdejal tega bogatega mesta, ki je štelo do pol milijona prebivalcev. Se dalje se vidi ob železniškem nasipu, ki vodi proti Cervinjanu, gradič cesarice Evgenije. Ko je zbruhnila vojna, so italijanski listi napovedali osvoboditev Tržiča. Nezavarovanega obmejnega mesteca c. in kr. vojno vodstvo ni nameravalo braniti, \ rudar so pa izpočetka ostali tamkaj manjši oddelki. Od Pierisa sem so se ber-saljeri, prepevajoč in žvižgajoč, pripeljali v mesto, za katero so mislili, glede na j tozadevna ob vesti'a, da je zavzeto. Naenkrat pa jih je zajel ogenj iz strojnih pušek. Niti eden ni ostal živ. Izpočetka smo imeli mi tu ob obali Soče zelo malo čet. Ena črnovojniška stot-nija je zadržavala dve italijanski brigadi cela dva tedna. En orožnik z osmimi možmi je zaprl neki kraj tako. da sovražnik ni mogel naprej. Korak za korakom so se umikale naše predstraže v pripravljene postojanke na doberdobski planoti. Še prošlo noč se je poročnik S., ki je sedaj z nami s svojo patruljo, zmuzal v Tržič, plazeč se po trebuhu. — Tam na oni strani, — je rekel — stoji brigada, in ravno sedaj je pri njej Luigi Barzini, poročevalec milanskega vCorriere della Sera«. Gospod Barzini, ali se spominjate, kako je bilo prvikrat? Tedaj sem pred varni dospel v Mesino. ki jo je uničil potres. \ i s:e prišel iz New Yorka in niste mogel dovolj prehvaliti nemške in avstrijske ljubeznivosti v strašni korupciji in zmedenosti svojih lastnih rojakov^ Globoko ginjen ste. stopil v samaritanski šotor avstro-ogrskega Rdečega križa in v ne;nš\e asbestne hiše ter ste stiskal pomočniške roke nemških mornarjev. Bilo hi dobro, ko bi se hotel spomniti tega sedaj sam in opomniti na to tudi svoje rojake. Gospod Barzini, pozneje sva se se-šla še enkrat. Pri poletu čez Simplon. Italijanska prevzetnost jt razžalila švicarsko gostoljubje, rogajoč se Tellu in švicarskim orožnikom. Vi ste se sramoval svojih .... Od Soče sem prihajajo smrtonosni streli .ludeževi poljubi izdajalcev. Lagunske baterije lajajo in tež^e havbice iz Verse grme neprestano. Tamkaj se pojavljajo sovražne rojne vrste, prodirajoč proti robu planote in jaz čutim na koncu svojih prstov pritisk braneče roke na puškinem sprožilu. Nekoliko granat išče bateriji ix>lj-skili topov in havbic, ki ste skriti pri nas med kamenjem in ki krepko odgovarjate na izzivanje. Ko smo se peš vračali v Devin, so udarjali šrapneli v tisočletno zidovje. V gradu se nahaja v knjigi za tujce listič IV Annunzija, ki je bil kakor Pavel Bourget in državni kancelar Hohenlohe, z Dusejevo gost gradu. Gospodar gradu je imel navado, da je v svojih dopisih stavil vprašanja svojim bivšim gostom. D'Annunzijevi odgovori 1 2. majnika 1902. leta se glase: — Kaj bi bila Vaša najljubša želja? — Da bi skrivaj umoril lastnika devin-skega gradu in si prilastil grad. — Vaš najljubši pesnik, skladatelj, pisatelj? — Dante, Frescobaldi, Macchiavelli. — Najljubša cvetlica? — Rdeča vrtnica. — Kaj delate najrajši? — Jaham v divjem skoku, ker ne morem leteti. — Kaj jeste najrajši? — Krvavo meso. — Rojstni dan? — 12. marca 1869. — Strast? — Benečansko steklo in kovano železo. — Največja antipatija? — Navzgor obrnjen nos. — Najljubša barva? — Ognjena, rdeča. — Najljubša pijača? — Studenčnica. klenico vina in kozarec. Postavil je vse skupaj na mizo pred Mignonno in jej rekel nato: — Tako, dete moje, sedaj pa le jejte in pijte in odpočijte se. To je zasedaj najpotrebnejše. Potem vas popeljem v vašo sobico. Mignonne je poobedovala z očividnim zado\ oljstvom in izbornim tekom. VI. Zadnji čas je, da se pvrnemo k važni osebi na*e povesti Mislimo namreč Karla de Sainr Andreja. Mladi baron je z zadovoljivo svoto denarja in več priporočilnimi pismi na odlične osebe prispel v Pariz, z najrazno-vrst -c^imi načrti glede na svoje bivanje v glavnem mestu. Komaj se ie Karel vsedel v potni voz, ir.u je bilo, i\akor da mu je nekdo sne! z rame svinčen plašč. V polnih dihljajih je vdihava! zrak svobode, čim dalje ga je odvažal poštni voz od očetovske hiše. In ta obč ttek blaženosti je bil popol 'orna na-raven, kakor bi ga človek na prv: pogled n og ! smatrati vrednega graie. Karel je ves čas svoje mladosti preživel v hiši svojih starišev in je bil torej vedno pod nadzorstvom. To življenje mu ie postalo zoperno in hrepene! je po neodvisnosti. Zejalo ga je po tako hvaljenih zabavah, ki jih nudi Pariz svojim izvoljencem. Gledal je pred seboj polno obzorje ljubavnih dogodkov in se je pomilovalno smehljal ob spominu na svojo nedolžno ljubezen napram Mignonni, dasiravno ta spomin še ni bil tako star. Zato se je namenil, da se bo takoj od začetka svojega prihoda v Pariz seznanjal samo s takimi Ifftdmi, ki bi mu i po svoji starosti in svojem stanu najlažje pripoma-^ali do uživanja, po katerem je hrepenel. Resnih in starejših oseb, za katere mu ie dal oče priporočilna pisma, je sklenil, da ne bo obiskoval pogosteje, kot zahtevajo predpisi družabnosti. Po teh pripombah se nočemo baviti s Karlovim potovanjem v Pariz, temveč začenjamo s trenutkom, ko je do^pe! naš junak v glavno mesto. Ko »c prispel Karel v Pariz in je izstopil iz poštnega voza ter so mu carinski ura- Italijansko odlikovanje za Poincareja. PARIZ, 13. (Kor.) Poslanik Tittoni je izročil danes dopoldne predsedniku Poin-careju z običajnim obredom verižico reda Annunziate.____ Polomija Italije v TripoiitanUi. RIM, 12. (Kor.) Neprestano se dvigajoča delavnost upornikov v Tripolitaniji, je prisilila italijanske čete, da so se iz več krajev popolnoma umaknile. Italijanski vojaki se nahajajo le še v Misurati, Homsu in Tripolisu. Italijanski guverner odpotuje v Italijo, ker baje njegova navzočnost v Tripolitaniji ni več potrebna. Z avsfrljsko-m&eia boji&a. DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: 13. julija 19(5, opoldne. Splošni položaj na ruskem bojišču je neizpremenjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Fronta proti Rusiji. »Novva Reforma« poroča k sedanjemu vojnemu položaju: Ruska bojna fronta, segajoča od Savclj do Zaleščikov, meri 1.600 km; če se računata po dva vojaka na en meter, potem bi bilo potrebnih 3,200.000 mož za obrambo te linije. Po potisnjenju Rusov iz Poljske, bi znašala ta frontna dolžina komaj 400 km, tako da bi se potem poslalo lahko mnogo vojakov na druge fronte. Prva ruska obrambna linija se vije v znanem trdnjavskem trikotu Rovvno - Du-bno - Luck, ob izlivih rek Strvj in Bug in železniški progi Ko\vel - Chohn - Lublin, do Ivangoroda. Obrambni pogoji so za Rusijo tu zelo ugodni, ker imajo za hrbtom štiri železniške proge: Varšava - Ivan-gorod - Lublin, Siedler - Lublin, Brešč -Litowski - Cholm in Brešč - Lito\vski -Kovvil; vse štiri proge tvorijo prečno zvezo velikih vzhodnih cest: Varšava - Pe-trograd, Varšava - Moskva m Varšava -Kijev, ki tvorijo velik romboid, ki ima na zapadu svoja kota v Varšavi in Ivango-rodu, na vzhodu pa v Brešču - Litowskem in Lucku. Južna stran tega romboida tvori sedaj naravno obrambno črto Rusov, odgovarjajočo severno stran pa tvori linija Kowno - No\vogeorgijevsk. Obramba linije Ivangorod - Lublin -Cholm je za boje na Poljskem odločilnega pomena, ker bi predor te linije ogrože-val Brešč - Litowski in Varšavo, tako da bi morali Rusi izprazniti vso Poljsko do Buga, sicer bi bili lahko obkoljeni. Seveda bodo morali zavezniki premagati tu resne težkoče, ker je ozemlje skoro brez cest, močvirnato in peščeno; uporabljati je mogoče le cesti Krasnik - Lublin in Za-mosč - Holm - VVlodava, dočim železniške proge ni nobene. Ce se zaveznikom posreči prebiti linijo Ivangorod - Cholm, potem bi bila pot ob liniji Lublin - Lubar-tow - Lazy - Siedlec odprta, pri čemer je Lazy železniško križišče med Varšavo in Ivangorodom. Rusi bi morali torej takoj izprazniti Varšavo, s čemer bi dobili zavezniki pot do Brešča - Litowskega. Za to operacijo je v najboljšem slučaju potrebnih okoli 6--8 tednov. V poštev bi prihajala poleg še kaka operacija Hindeii-burga s severa. Z nenitto-raskgsi! boji M. BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. julija 1915: Na vzhodnem in jugovzhodnem bojišča ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Z ZtfPM iiOliftd, BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. julija 1915: Eraucoski napad z ročnimi granatami pri sladkorni tovarni pri Souchezu je bil odbit. V zvezi z naskokom na pokopališče. je bila naša postojanka pomaknjena v širini 600 tu naprej. Zavzet je bil tudi Cabaret Rouge. ki se nahaja ob cesti, Jvi vodi v Arras. Število ujetnikov se je zvišalo na 3 oficirje in 215 mož. Med Mozo in Mozelo je razvijal sovražnik živahno artiljerijsko delovanje. V Svečeniškem gozdu so se štirje sovražni napadi razbili ob velikih izgubah pred našimi linijami. Vrhovno armadno vodstvo. PARIZ, 12. (Kor.) -»Temps* poroča: Pont a Mousson Nemci srdito obstreljujejo. Po ročnih granatah je izbruhnil velik ogenj. Uničenja znane neiriske Križarke „Kca!gsW v vztictini AfriRi. LONDON, 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Admirali teta naznanja, da sta monitorja •»Severn e in »Mersey« dne 4. in 11. julija obstreljevala in popolnoma uničila nemško križarko »Konigsberg<, ki je bila zaprta v izlivu reke Rufidji v nemški vzhodni Afriki. Potem ko so letalci natančno dognali prostor, kjer se je nahajala križarka. sla odplula monitorja dne 4. julija po reki in pričela streljati. »Konigsberg« je takoj odgovoril iz petih topov z dobro nainerjenimi salvami. > Mersey« je bil zadet dvakrat. Spočetka je bil »Konigsberg« zadet petkrat, po-! zneje s salvo zažgan. Vendar so Nemci s presledki nadaljevali streljanje z enim topom. Končno je umolknil tudi ta top. Dn® 11. julija je bil > Konigsberg« pri drugem napadu popolnoma uničen, pri čemer ste križarki »Weymouth« in »Pioneer« pomagali monitorjema z obstreljevanjem na obrežju postavljenih topov. Amerika in Nemčija. LONDON, 12. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Washingtona z dne 7. julija: Čeprav se v oficijalnih krogih v \Vashing-tonu sodi pesimistično o nemški noti in sc izražajo nekaieri listi zelo razburljivo, vendar ni niti misliti na kak prelom diplo-matičnih odnošajev med Združenimi državami in Nemčijo. Turško bojišče. Boj za Dardanel?. CARIGRAD, 11. (Kor.) Iz glavnega slana se poroča: Na dardanelski fronti se včeraj pre.l Ari Burnu in Seddil Bahrom - ni zgodilo ničesar. Popoldne je sovražna oklopnea, tipa »Nelson«, pod zaščito štirih torpedov k, izstrelila pri Raba Tepe nad 200 granat na naše postojanke, ne da bi dosegla kak uspeh. Na naši strani je bil ubit Ie en vo- dniki pregledali prtljago, si je stavil naslednje važno vprašanje: — Kje naj si v tem velikem mestu, ki ga ne poznam, postavim svoj šotor? Po kratkem premišljevanju si je odgovoril nato sarn: — Pojdem k Briaucourtu, ki mi bo gotovo mogel dati dober svet. Ko je tako rešil to važno vprašanje*, je dal prenesti svojo prtljago v izvoščeka, se vsedel sam med kovčeg in škatljo s klobuki ter rekel kočijažu: — Hotel du Nord. Voz se je odpeljal. Hektor de Briaucourt je bil mlad mož iz Franch Comteje. nekaj starejši kot Ka-#rel in je bil skupaj ž njim na gimnaziji. Hektor je študiral že eno leto v Parizu pravoslovje in ker je neprestano dopisoval s svojim nekdanjim sošolcem, je Karel seveda najprej mislil nanj in je upal, da v njem najde izkušenega krmarja, ki bi ga mogel srečno voditi med klečmi njegovega novega življenja. Izvošček se je ustavil pred hotelom du Nord. Karel je izstopil. — Ali ostane vaša prtljaga tu? — je vprašal izvošček. — Ne, — je odgovoril Karel, — ostane v vozu. — Potem bi me bil moral najeti na uro. — Osel, — je zamrmrai naš junak z dežele iu stopil v hotel. — Ali stanuje gosnod dc Briaucourt tu? — je vprašal prvega natakarja, ki mu je prišel naproti. — Da, gospod. — Ali je doma? — Da. — Kje je njegova soba? — V drugem nadstropju, št. 8. — Hvala. Karel je šel j)o stopnjicah navzgor in je nalahno potrkal na vrata. — Naprej! — je zaklical nekdo. Karel je zastonj poizkušal odpreti vrata. Bila so zaklenjena. Oni »naprej« ie bil tudi izgovorjen ne-? iko nejevoljno. — Vrata so vendar zakleniena, — je dejal Karel. (Dalje). C „ _ .EDINOST« Hctl 193. ^ ^ _ __ _ _____V Trstn, dnfc 14. julija 1915 jak, dva va ranjena. Par po na^i artiljeriji odda ii i strelov je dof-Tla sovražne vojne j ladji* in jih prisililo, da so se umaknile. V le j •ispešne^a oj;iiia nabili anatolsk a baterij je sovražnik pri Ari Bumu opustil ssujo afcfiviteto. Te baterije so streljale včeraj zopet z uspehom, posebno na sovražno bivtrfčno baterijo pri Hissaria-rii;. I nj havbica je bila zadeta. Se^ ražni letalci so letali naii auatol ■ j skini obrežjem in morskimi ožinami, a j bil: p«? ogniti naših baterij pregnani. Na ostalih frontah nobene izpremembe. j CARIGRAD. 12. (Kor.) Neka sovražna voina ladia tipa »Jeaune d' Are«, je bom-1 bar iirala orožniško "ostajo v Baba Bur- i mi, štiri kilometre vzhodno Adalije v Ma- | !i Aziji. Ladia ie izstrelila 30 granat, ki j niso napravile nobene škode, niti povzro- j čile človeških izgub. Vprašanje sklicanja grškega parlamenta. __ PARIZ. 12. (Kor.) Agence Havas« poroča iz Aten: Čeprav se stanje kralja trajno boljša, vendar gotovi krogi dvomijo, da j bi se zamogel kralj do 20. julija, otvoritve rariamenta. zadostno informirati o položaju in političnih dogodkih, vsled česar ni izključeno, da bo sklicanje zbornice odgodeno za en mesec. Grof Stiirgkh v avdijenci. DUNAJ, 13. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne ministrskega predsednika; cio:j Stiirgkha v Schonbrunnu v daljši, j posebni avdijenci._ Slovanski problem na Jadrana in tiemti. Profesor dr. S Gunther je priobčii v „Munchencr Neueste Nachrichten" in-ere-■ sanen članek, v katerem s čisto etno-| grafskega (narodopisnega) stališča razpravlja o italijanskih zahtevah na vzhodni! obali' Adrije. A kot motto temu svojemu delu postavlja načelo Napoleona 111., ki se toliko naglaša v sedanji vojni: princip narodnosti. Dante ki gi Italijani tako radi čitajo, bi se nasmehnil, ako bi b ii za časa njegovega ži ljenja hoteli Dalmacijo prištevati deželam, i ki govore ital janski jezik. Pred 600 leti bi bil odklonil tako megalomansko misel. A1 ted j je vladala nad Dalmacijo Venecija ! j Kako se še le sedanjost razlikuje od mino-Icsti! Profesor Gunther gre po vrsti in začenja z Gorico, pak pravi, da so v mestu samem Italija i v večini. (Tudi to je šele veliko ! vprašanje. Op. ured. „Ed."), a 1 i vsa okolica je slovenska. Ali tudi mesto samo je jako mešano po narodnosti. Samo Nemcev je n. pr. do 3000. In ti Nemci' — to priznava pisec odksjto — so celo krivi, da so volitve slabo izpadale za j Slovence, ker Nemci doslej niso bili proti | Italijanom, pač pa so se bali slovenskega prebiva stva, ki jih je obkrožalo od vseh strani. Povsem ozka obalna črta preko Gradeža do Trsta je obljudena po Italijanih, ki ovirajo Slovence, da ne morejo do morja. Aii že uro hoda od obali opaža tujec, ko pri-; haja v kraje z italijanskimi imeni, da se v »em jeziku ne more sporazumeti z, ljudmi. Da, celo na Opčiaah, kamer vozi tramvaj, znajo ital?ansko le — natakarji in razni uradniki. S tem je dovolj povedano o Trstu, ki — izvemši kratko francosko dobo pripada k Avstriji vse od leta 1382. (Ne, gospod profesor se moti, trdeč, da je že dovolj povedal o Trstu. Ozirom na razlog, radi katerega je priobčil s.ojo razpravo in ki je označen že v naslovu, bi bil mora! kaj več povedati tudi o narodnostnih razmerah v tržaškem mestu samem! Op. ured. „Edin.44) Ne sme nas varati niti to, da delavci v pristanišču govore italijanski, drsi-ravno so to ljudje iz okoli;e, ki jih je potreba nagnala, da so zapusiili svojo grudo, a po rodu so Slovenci in Hrvatje. O tem je — pravi avtor — Supilo dobro povedal trosporazumu! Istotako treba naglasiti, da je večina nameščencev vseh avstrijskih družb istega redu in da niso ni- | kaki Italijani, četudi tujec sliši, da italijanski govore. Tržaško zaledje je popolno m a n e i t a 1 i j a n s k o in to velja tudi glede Istre. Na obali ima sicer tam vse italijanska imena in tudi vnanji utis je tak, kar pa je razumljivo, ako jemljemo v cbzir, da je t^.m vladala beneška republika. Ljudje so večinoma pomorščaki in zato govore italijanski, k e r j e t o s lu ž b e n i j e z i k tudi pri Avstrijskem L1 o y d u, ali radi tega n so Italijani» Ali čim se je človek odmaknil od obali, se kaže stvar še bolj drastična: čim odp .da povlaka, se prikazuje slovanstvo v vsej svoji čistosti. Tu se Hrvatje in Slovenci stikajo tako, da ni točne meje med njimi. Kadar kak politik, fcakršnjih je v Rimu in Milanu na stotine, sede pred kaito poluotoka, pak vidi imena krajev kakor n. pr. P nguente, Albona, Pislno. je seveda trdno prepričan, da je to „neodrešena Italija44. Ali če bi hotel v teh kraj h piirediii agita-cijski shod, ne bi ga razumelo niti pet odstotkov prebivalstva. Sicer pa mi: je, vseeno, da so med temi kraji tudi Zabronič, Podgorje, Herpelje, Veprinac itd. Oba jezika sta se tu tako izmešala, da je krajev, kjer polovLa imen pripada enemu, pol drugemu idijomu. Z eno besedo: Istra ni bila nikoli italijanska in tudi sedaj ni italijanska, da - si je gospodstvo globoko pale „kraljice Jadranskega morja- ostavi'o tam mnogo s!edi. Da je Pula čisto nem?ko 1 mesto, na tem treba zahvaliti avstro-ogrsko 1 mornarico, ki ima tam svoj sedež in ga ne misli izpremeniti. (Glede Pule se g. dr. Gšnther precej moti, V Kvarnerujje mnogo otokov, ki so čisto slovanski: Cres. Krk, Rab in Lcšinj. Samo poslednji ima med prebivalstvom večji od-stotek Italijanov a i, ker je zimsko zdravilišče prve vrste, se je moral italijanski jezile počasi umakniti. Ako stopimo v ogrsko-hrvat-f ko primorje, konstatiramo, da je Reka edino primorsko pristanišče, ki je ima kraljevina Ogrska v tem svojstvu, in da [t točno v iitem stanju kakor tudi Trst. Na Reki govore štiri jezike: 40.000 do 50.000 prebi valstva se priznava k italijanskemu kot ma terinemu jeziku (??? ured.), dočim od zunaj z vso sito prodira hrvatski jezik. Nemški jezik razumejo skoro vsi, a vse urarine proklamacije so v madjarskem jeziku. Cim prekoračite „Riječino", stojite v hrvatskem predmestju Sušak in tu je vse italijansko veliko radikalneje odpravljeno, nego v Trstu. Isto opaža, kdor potuje z Reke mimo Senja in Jablanca na jug: hrvatstvo se razvija vedno čvrsteje, na kopnem in na številnih otokih, ki so deloma pridržali italijanska in oolita-lijanska imena. Severno od Zadra teče dalmatinska meja. Tudi to mesto je edino, ki ni samo v ar-hikteturi in po vnanjem licu, ampak res ila-lijan ko. (Ako bi bil g. dr. Gunther nekoliko globlje pogledal, bi se bil uverl, da je tudi to italijanstvo umetno ustvarjeno in umetno vzdrževano po razmerah, ki so vladale v naši državi. Op. ured, „EcL") Leži na malem otoku, ki je po človeški roki postal poluotok in je s svojimi 15.000 prebivalcev mala Venecija, mesto na lagunah, ki je je dožd Enrico Dandolo začetkom četrte križarske vojne zavzel, in je čvrsto ohranjalo s vej karakter. Sicer vrve po njegovih ulicah M o r I a k i (!!), slovanski .primorci, ali ti niso mogli izpremeniti značaja mesta. Na uličnih napisih ni za vso drugo Dalmacijo značilne dvojezičnosti, in nikdo, ki ga je prilika zanesla na zadrški trg, ne dvomi, da je v italijanskem kulturnem področju. Tem bolj pa se čudi potem, ko nadaljuj vožnjo na jug. Nekatera obalna mesta so sicer še ohranila gotovo italijansko vnanjost, ali s tem je tudi definitivno lešena njihova prošlost Šibenik, Spljet, Dubrovnik in Gruž morejo potnika, ki je dopotoval z morske strani, za hip prevariti, ali ta prevara traja le par trenotkov tudi na kopnem, dokler se mudi na „rivi" ali „marini-, kjer mu udarjajo na ušesa izrazi, ki se jim je privadil na brodu. Ali kaj kmalu se uveri o pravem stanju stvari. Najbolji dokaz za to je malo mestece Trogir, v katerem lev sv. Marka pozdravlja vsakega izletnika. V tem mestecu je i a;i-janski jezik popolnoma izginil. Isto velja tudi za Dubrovnik, ki je po strahovitem potresu v letu 1667 vskrsnil kot čisto italijansko mesto, ki pa v sedanjosti predstavlja popolnoma srbsko-hrvatsko občino. Tu začenja pretežje srbskega nad hrvatskim jezikom. To se ne more konstatirati v govoru, ker je govor hrvatski enak srbskemu, ali opaža se v pismu: katoliški Hrvatje pišejo z latinico, pravoslavni Srbi pa s cirilico. Posebno opažaš to v Kotoru, kjer srečuješ skoro samo ćirilske napise. Pa tudi v Ko-toru ti pada v oči italijanski lev kot spom n na prošlost, ki se jej je izgubila vsaka sled. Tako stoji stvar v resnici, ako jo motrimo z odprtimi očmi, a ne skozi šovinistično pobarvane naočnike. R e g n o d' 11 a-I i a nima nikake etnografiške pravice do dežel, ki se razprostirajo tam od Soče do Boke Kotorske. nemate vesti. t Ivan Martelanc. Dne 12. t. m. je pre-minol v Barkovijah v visoki starosti mož, ki ie pred nekoliko leti že izginil iz na^e javnosti, iz narodnega življenja tržaškega Slovenstva in z našega — narodnega dela. Težka bolezen ga je bila že pred leti priklenila na hišo domačo — tako, da ga mlajši naš rod niti —znal ni in tnnogrna-šinci niti niso vedeli za njegovo ekzistenco. In vendar se je z Ivanom Martelancem v Barkovliah ločil iz življenja mož, ki se ga moramo ob njegovi smrti spominjati, z iskreno hvaležnostjo. Stavbenik po poklicu. šef znane slovenske stavbeniške tvrdke v Barkovliah, starejšina kremeni-tih naših iMartelancev — je bil Ivan Martelanc med najboljšimi v nekdanji 'sta-*i gardi iz Nabergojeve dobe. poštenjak od nog do glave, kremenit naroden značaj ki se ni upogibal pred nikomur: uzorc-ii organizator svojih Barkovlianov. podpira-teli vsakega narodnega snovanja, vesten nekdanji sosvetovalec v političnem društvu Edinost , požrtvovalen delavec v volilni borbi in neustrašen branilec pravic slovenskih okoličanov v mestnem svetu. Pokojnik je bil namreč več let mestni svetovalec in deželni poslanec — visoko spoštovan radi svoje socijalnosti, Iju-beznjivosti in poštenosti. Ugledni rodbini naše najiskrenejše sožalie! Blagemu Ivanu Martelancu pa hočemo ohraniti trajno hvaležen in blag spomin. Obisk pri tržaških mladostre'.cih. Česa ski komisar je včeraj v spremstvu nekaterih gospa Rdečega križa v drugič obiskal tržaške mladostrelce ter jim izročil darove, došle mu od n ihovih družin in od drugih strani. Mladeniči se vesele najboljšega zdravja ter so duševno kar najboljše razpoloženi. Upokojitev na lastno prošnjo. Nadofi-cijal Josip Jeram je bil na svojo prošnjo stalno upokojen. Občinska klavnica. Tekom meseca junija je bilo za domači konzum v občinski klavnici zaklanih 251 volov, 502 kravi, 92 konj. 9 telet, 674 koštrunov in 6 jagnjet. Kdo je bil kriv: vino ali pes? Pred-snočnjim okoli polidveh po polnoči se je prigugala na zdravniško postajo 37 letna Ana Pekjarjeva, ki stanuje v ulici delle Sette j Fontane št. 13. Ženska se ga je bila imenitno nalezla, vsled česar je komaj stala po .koncu, a spodnji del obraia je imela ves krvav. Imela je namreč veliko, do kosti ze-vajočo rano pod nosom, katero jI je moral zdravnik desinficirati in potem obvezati, da je potem izgledala, kakor bi imela nagobčnik. Na vprašanje, kako je dobila ono rano, je povedala, da se je nek pes zagnal vanjo in jo podrl ter da je, padši, udarila z nosom na nek kamen. Na žebelj je stopila z boso nogo 20letna Frančiška Petarošova, bivajoča v Borštu št. 60. t r s hudo ranila v stopalo desne noge, vsled česar je morala priti v Trst na zdravniško postajo, da ji je zdravnik desinficiral in izlečil rano. Na delu. 171etni slanimr JakobŽerjal, ki stanuje v ulici Amalia št. 34, se je včeraj dopoldne, ko je rezal salam, urezal v kazalec leve roke. — Ravno tako se je urezal v kazalec leve roke mesarski vajenec Bruno Timeus, ki stanuje v ulici Giulia št. 40, ko je na delu rezal meso. Morala sta oba na zdravniško postajo, da jima je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč. Kdo ve kali Ivan Pctrič z družino, Evfemija Rodič z družino, Josip Neri z družino, vsi iz Tržiča (vprašuje Josip Petrič, Trat, ul. Carpison št 12/11.) Katarina Prežel, Kal pri Bovcu št. 34 »vprašuje Marija Kravanja, Trst, Ccrso, št 5, V. nadstropje). Jožefa Simčić. mati, Terezina Toroš, tašča, Cirila Toroš. sestra, Leopolda Zucchiatti. sestra, Marija Filej, sestra, vse bivajoče v Medani pri Krm inu v Brdih (vprašuje Teodor Simčič, Trst, Pen lice Scorcola 402). » * » „Poizvedovalni nrad za begunce" v Trstu, ulica Boschetto 32, vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do II dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih begunccv: Iz Trsta: Tomassini Palma, Licbtner Ivan. Schanauek Ivanka. Koli Marija. Krainer Marija, Jurjcvič Jožef. Kleč Marija. Schonta Berti. To-mazzi Ida, Eržen Amaija, Gregorich Viljem, Mahkota Karol, Jeger Marija, Widler Gusti. Iz Gorice: C o Lizika, Malinek Lucija. Kopač Marija, Globočnik Josip, Spinčič Antonija, Kopač Jernej, Jakše Alojzija. Drufovka Viktor, Cesnik Ivanka, Sorman Jožefa. Žonta Ivanka, Globočnik Jožefa, Mercina Ivan, Sterger Mihael, Bernot Ana. Bratim Ljudmila. Iz plav : Vinsberger Ana, Velušek Jožefa, Jug j Marija, Lavrenčič Marija, Lavrenčič Marija. Iz Kožaste : Debelak Franc. Is Števerjana: Ciglič Ivan. Iz Selk3R3: Kalin Hedvika, Vidmar Fran-! čiek.i. Iz Pevnte: Kleč Katarina, Benedičič Karolina. ' Bidc-r Katari-a. ?Z Ce?GiV£Sa: Prinčič LeopoMina, Korojanc Julijan j. Iz SVj Mučile r Munih Marija s hčerko, Vencel Alojzija. Iz Tetaiina: Premerstein pl. Josip, Kavtyč Alojzija. IZ Vele: Vrus rto-alijs. Iz PcHŽ3©re prS &o?ipcld'.nr». Iz Anžič Angola in hči, Andrašič Angel*. Kz Lafeinja: Stiglič Klementina, Sare Alojzija. Z s Frantar Pavla. iz Puie : Reichl Jrsip, Perkovič Otilij •, Udo-vičio Jož fa, Keršev^ni Karolina, Konjedič Emilija, Cip ioti Angela., Laura Rogina, Leskovec Ana. Iz Kotora: Klike Berta. Iz Sarajeva: Krapal Klementina. Iz Zadra : Bajt Katarina. Vesti iz GorišUe. Goriški deželni odbor ostane še nadalje na Dunaju, sedež iina v parlamentu. Fcd pritiskoiTi javnega mnenja pa ie bil vendar prišel deželni glavar dr. Faidutti v Gorico in se tain pomudil v uradih deželnega odbora, katere vodi odbornik svetnik Do-minko, ki ni odšel na Dunaj, potem pa se je odpeljal glavar v Ljubljano, kjer je imel z vlado posvetovanje glede beguncev na Kranjskem. Deželni glavar pravi, da so predbacivanja. da je deželni odbor zbežal na Dunaj, brez vzroka, neutemeljena. No, prvi je še! deželni odbor iz de- J žele, med Goričani pa ni niti jednega človeka, ki bo odobraval to, da je deželni odbor na Dunaju. To je bilo v javnosti dosti jasno povedano. Sicer se o tem ne bomo več prerekali, ako deželni odbor na Dunaju dokaže, da" deluje vsestransko v korist goriške dežele in nje beguncev. Iz Ljubljane. Beguncev iz primorskih dežel je v Ljubljani in okolici vedno več. Jako obilo, ie Goričanov, Slovencev in Italijanov. Slišal sem v lepem Trubarjevem parku pogovor dveh Italijanov, eden je bil znan gospod iz Gorice, drugi je moral biti Tržačan. Bilo je izredno toplo in jasno nebo nad nami. »Ande a Lubiana