NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRAD ■asjasesife parava™ nrancun Aa;enfo'TEDNIK Več v notranjosti časopisa. Zaradi praznika izide prihodnja številka Štajerskega tednika v torek, 19. avgusta. Obvestila, male oglase in osmrtnice zanjo sprejemamo do ponedeljka, 18. avgusta, do devete ure. Uredništvo Aktualno Ptuj • Na Čarma-novi zahtevajo rekonstrukcijo ceste O Stran 2 Ptuj, torek, 12. avgusta 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR V 2014 • št. 63 L 1 Ê ¡to toterski in id RADIOPTUJ j 89,8 »98.2 «104,3 www.radio-ptuj.si priloga QrU*V*> M ypolo Slovenija, Podravje • Neverjetna odločitev vlade in ministrstva Po istem zakonu nekaterim občinam le pol, drugim ves denar sTTJ Spodnje Podravje Slovenija • Dober čebelar mora poskrbeti za tri rezerve O Stran 5 Kronika Podravje • Begunci za pot plačajo več 1000 evrov O Stran 24 Vlada in gospodarsko ministrstvo sta zdaj določila, da bodo občine po (enakih) členih Zakona o financiranju prejele različen odstotek sofinanciranja naložb; tiste z dvoletnimi pogodbami bodo prejele ves denar, večina preostalih pa le polovično vsoto. Župani so besni. O Stran 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Vodovod bo obnovljen morda šele leta 2020 O Stran 8 in 9 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 12. avgusta 2014 Slovenija, Podravje • Kako se bodo letos delila sredstva po ZFO Nekaterim ves denar, drugim l O tem, da se bo občinam znižal obseg denarja, ki so ga vsako leto prejemale po Zakonu o financiranju občin (ZFO-1), se je govorilo že nekaj časa. Zanimivo je sicer, da je polovično znižanje letnih prejemkov na osnovi 21. in 23. člena ZOF Državni zbor potrdil že novembra lani ob sprejemanju proračuna, a o tem naši poslanci niso povedali nič. V začetku avgusta pa je pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) vodstva občin tudi uradno obvestilo, da bodo državni financerski deleži za občinske naložbe letos in naslednje leto za polovico nižji. A ne za vse. Doslej so občine po ZOF prejemale zneske v višini štirih odstotkov skupne porabe, izključno za investicije, ki so jih pred tem prijavile oz. naznanile MGRT. Letos pa bodo po uradni najavi ministrstva prejele le še dva odstotka. A kot rečeno, ne vse občine; tiste, ki so že lani podpisale dvoletno pogodbo za črpanje denarja po 21. (in 23.) členu ZOF, bodo namreč tudi letos prejele polne štiri odstotke. Druge, ki izvajajo enoletne projekte in ki bodo pogodbo podpisale letos, bodo prejele le polovične zneske. Za občine, ki so upravičene le do dveh odstotkov sofinanciranja iz državne blagajne, je skupno zagotovljeno 15,3 milijona evrov. Letos naj bi jih bilo izplačanih 6,7 milijona, drugo leto pa 8,6 milijona evrov. Za tiste občine, ki so dvoletno pogodbo za porabo denar- Uvodnik ja po 21. členu ZOF podpisale že lani za obe leti skupaj (2013 in 2014), pa je na voljo 9,7 milijona evrov, ki bodo seveda izplačani letos. Da takšno dvolično ravnanje vrha države do občin županom ni pogodu, je pričakovati. Ne tistim, ki so z veliko sreče lani podpisali dvoletne pogodbe, še manj pa tistim, ki naj bi jih podpisali letos in prejeli pol manj denarja, kot so ga načrtovali. In dejstvo je, da bo zato letos marsikatera naložba okrnjena, če ne celo nerealizirana. Župane spodnjepodravskih občin smo zaprosili za komentar o takšni odločitvi vlade. Zanimalo nas je tudi, kako komentirajo dejstvo, da bodo občine, ki imajo v teku dvoletne projekte in jim je bil denar za te projekte odobren že lani, prejele štiri, preostale občine pa samo dva odstotka sredstev. Šolanje le za bogate? Bliža se konec lagodnih in brezskrbnih počitniških dni za otroke in dijake, ki bodo s prvim septembrom ponovno zasedli šolske klopi, S tem pa tudi stresno obdobje za starše, saj jih po žepu udarijo dolgi računi delovnih zvezkov in vseh nujno potrebnih šolskih potrebščin. Ti seznami namreč iz leta v leto postajajo vse daljši in dražji. Zadeve so prišle že tako daleč, da številni strokovnjaki za ohranjanje zdravja otrok priporočajo točno določene šolske torbe in nahrbtnike, nekateri celo znamke. Nič drugače ni niti pri drugih šolskih potrebščinah. V večini osnovnih šol namrečpredpisujejo trikotne barvice, ki so vsaj trikrat dražje od navadnih. Ali pa recimo pouk s tabličnimi računalniki. Absurdnosti na tem področju kar ni videti konca. Poleg vseh šolskih pripomočkov in delovnih zvezkov ne smemo pozabiti še na redne življenjske stroške - kot so malica, strokovne ekskurzije, športna oprema in še bi lahko naštevali. Staršem kaj hitro postane jasno, da brezplačno šolanje še zdaleč ni brezplačno. Še težje se z vsem tem spopadajo tisti, ki nimajo niti za kruh, kaj šele za drage šolske torbe in delovne zvezke. Številka slednjih iz dneva v dan raste. A na te država brezvestno pozablja. Kljub temu pa so tudi ti starši obvezani, da njihov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost. In s tem ni nič narobe. Tisto, kar bode v oči, je, da šolanje postaja vse dražje. Pri tem se nam tako zastavi vprašanje, ali država res spodbuja znanje in izobraževanje ali pač tiste, ki pridno služijo na ta račun. Dvom v državo postaja še bolj upravičen, če se ozremo na številne mlade izobražence, za katere pri nas služb ni in jim tako ne preostane drugega, kot da se odpravijo na tuje. A očitno beg možganov vodilnih ne prizadene kaj dosti. Še več. Radi se pohvalijo celo s tem, da se večina izobražencev na koncu vendarle vrne v domovino. Res grenka tolažba. Monika Levanič Za Kidričane takšna odločitev nepoštena Župan občine Kidričevo Anton Leskovar: »S takšno odločitvijo ne moremo biti zadovoljni, saj sredstva niso le prepolovljena, temveč so mnogo nižja in naj bi bila izplačana šele naslednje leto. Takšen način in pristop se nam zdita zelo neresna, saj smo občine investicije načrtovale, vključujoč ta sredstva. Da bodo občine, ki imajo v teku dvoletne projekte in jim je bil denar po pogodbah odobren že lani, prejele štiri odstotke namesto dveh, kot predvidoma preostale občine, pa se mi zdi zelo nepoštena odločitev.« Žetale: dve cesti bosta ostali makadamski Župan občine Žetale Anton Butolen: »Dejstvo, da bomo dobili samo dva namesto štirih odstotkov, je bilo znano šele po sprejetju rebalansa državnega prora- čuna. Jasno je, da tak način ni dober. Ko smo izdelovali petletne načrte razvojnih programov občin, smo prihodke iz tega naslova pričakovali v višini šestih odstotkov. Za našo občino so sredstva po ZFO izjemno pomembna, zato se upravičeno postavlja vprašanje o smiselnosti večletnega načrtovanja, če se višina teh sredstev vsako leto spreminja in načrtovanih investicij potem ni možno izvesti. Po drugi strani je dobro, da bomo prejeli vsaj ta sredstva (dva odstotka), ker so bila tudi ta vprašljiva. Porabili jih bomo za svoj delež pri modernizaciji cest v Nadolah in Kočicah, ki jih obnavljamo iz sredstev za razvoj podeželja. O tem, da bi naj nekateri prejeli dva, drugi pa štiri odstotke, menim, da ni prav. Če bi lani vedeli, da bomo dobili samo dva odstotka, bi ta sredstva že lani planirali za to investicijo, ki je prav tako dvoletna in bi danes prejeli štiri namesto dveh odstotkov. Ker smo računali na štiri odstotke, smo nameravali modernizirati dva krajša odseka v Žetalah in Čermožišah, ki sta sedaj na žalost in jezo občanov ostala makadamska.« V Cirkulanah razmišljajo o tožbi zoper državo Župan občine Cirkulane Janez Jurgec: »V naši državi se ne čudim temu, da nismo vsi enako obravnavani in da je država že zdavnaj zatajila. To se vidi tudi v tej dvojnosti, ki pa žal ni edini primer. Prav zato ljudje izgubljajo zaupanje v državo in v vse njene institucije. Upam, da bosta obe združenji občin vložili tožbo proti državi, zato jih občine plačujemo, in da se bo ta anomalija odpravila. O možnosti vložitve individualne tožbe proti državi razmišljamo tudi sami, saj nam znesek zakonsko pripada. Ker je država občine s tem še dodatno razdelila v dve skupini, menim, da je takšna tožba edina prava pot.« Dornava med tistimi srečneži, ki bodo prejeli štiri odstotke Župan občine Dornava Rajko Janžekovič: »Vsak evro, ki ga je država namenila občinam, je bil vložen v investicije za občane. Z zmanjšanjem financiranja občin po 21. in 23. členu se zmanjšuje tudi moč črpanja evropskih sredstev, ki smo jih občine še najbolj znale pokoristiti. Ta sredstva so tako rekoč edina investicijska sredstva države, namenjena občinam, in še ta so prepolovili. Menim, da je tudi to pritisk na občine, ki so marsikomu trn v peti. Če bi država znala počrpati toliko evropskih sredstev in izvajati projekte tako uspešno, kot to počnemo občine, bi bilo danes v Sloveniji drugače. Zagotovo!« Občina Dornava je med tistimi lokalnimi skupnostmi, ki je pogodbo za sredstva po 21. oz. 23. členu ZFO podpisala že lani in bo deležna štirih Ptuj • Nezadovoljni stanovalci Čarmanove ulice Zahtevajo rekonstrukcijo ce Konec julija letos so stanovalci Čarmanove ulice na Ptuju na MO Ptuj podali zahtevo po celotni ureditvi Čarmanove ulice in postaviti ovir za zmanjšanje hitrosti na njej. „Zaradi nenehnega povečevanja števila vozil je naša cesta v zelo slabem stanju. Izgradnja podhoda pod železniško progo bo zahtevala še dodaten davek, tako da se bo stanje cestišča še poslabšalo, posledično pa bo še bolj nevarno za vse uporabnike, predvsem pa za nas, ki živimo ob Čarmanovi ulici. Ukinitev dveh prehodov čez železniško progo v neposredni bližini (za pokopališčem) bo posledično vplivala na povečanje prometa po naši ulici, ker vsak išče najbližjo pot. Čarmanova ulica je vsa leta za nas stanovalce tako in tako nevarna, po njej vsakodnevno vozijo brezobzirni vozniki, ki se ne zavedajo, da tukaj živimo mi in naši otroci. Takšnih voznikov je iz dneva v dan več. Ker se jih ne da drugače ustaviti, zahtevamo, da se zagotovi varnost za nas in naše otroke s postavitvijo hi- trostnih ovir," so med drugim na Ptuju, ki so se 7. avgusta na Stopajnikom, pred tem pa 4. v svojem zahtevku zapisali kraju samem srečali s pred- avgusta tudi z vodjem oddel-stanovalci Čarmanove ulice stavnikom MO Ptuj Ivanom ka Andrejem Trunkom. Ob tej - JfL tT-.. Foto: Črtomir Goznik Stanovalci Čarmanove ulice na Ptuju zahtevajo, da se cestišče ulice čim prej v celoti obnovi in da se na njej postavijo ovire za zmanjšanje hitrosti. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 12. avgusta 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 e polovica odstotkov. »Mi smo že prejeli vsa sredstva. Ker smo glede na način vodenja naše države pričakovali zaplete, ki smo jim zdaj priča, smo poskušali ta denar pridobiti čim prej, preden ga zmanjka. In to se je res zgodilo.« Ormožani menijo, da bi lahko bila zadeva vnaprej zrežirana, občine pa, da so prevarane Župan občine Ormož Alojz Sok: »To, da so sredstva prepolovili, če ni denarja, še nekako razumem. Da so nekatere občine imele dvoletni program za ta sredstva in bodo sedaj dobile štiri odstotke, druge, ki izvajajo enoletne projekte, pa dva odstotka - to pa po mojem mnenju ni naključje in zato vse skupaj tudi težko razumem. Vse take stvari se najbrž pripravijo vnaprej in ministri sploh ne vedo, da so režirane. Enako velja za osmi regionalni razpis. Smo v drugi polovici leta in še vedno niso znani rezultati razpisa. Gre pa za to, da smo občine, ki smo se držale dogovorov, na koncu izigrane, prevarane. Pri nas v Sloveniji ni naključij, vse je pripravljeno vnaprej. Hitre menjave vlad so idealna priložnost za takšno početje, kajti državo žal vodijo uradniki in ne ministri.« V Markovcih enostranske odločitve ne odobravajo Župan občine Markov-ci Milan Gabrovec: »Glede prepolovitve sredstev lahko povem, da smo zelo presenečeni in ne odobravamo tako enostranskih odločitev in preklica nečesa že določenega. S tem, da bodo nekatere občine prejele štiri, druge pa dva odstotka, se ne morem strinjati. Menim, da bi morale vse občine prejeti enako, torej štiri V Sv. Andražu so prepričani, da gre za nezakonito dejanje Župan občine Sv. Andraž Franci Krepša: »Čeprav se s tem ne strinjamo, očitno druge ni; če je že takšno stanje v državi, očitno drugega ne moremo storiti,« je na vprašanje, kako komentirate odločitev, da so se sredstva po ZFO, ki jih bo država nakazala občinam, prepolovila, dejal župan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša. Dejstvo, da bodo občine, ki imajo v teku dvoletne projekte in jim je bil denar za te projekte odobren že lani, prejele 4 %, druge občine pa torej 2 % sredstev, pa je župan Krepša takole komentiral: »Ne strinjamo se s tem, da nas država postavlja v neenakopraven položaj. Če je že 'špa-ranje' potem naj bo 'šparanje' za vse. Naj velja za vse občine enako, ne glede na to, kakšne projekte ima katera občina. Vse občine imamo določene projekte, vse smo računale na ta sredstva in imamo tudi projekte tako pripravljene. Seveda je sedaj vprašanje, kako jih bomo lahko izpeljali. A s tem, ko bi enim priznali lanske zneske, drugim pa ne, nas postavljajo v neenakopraven položaj, kar pa je nedopustno in tudi protizakonito.« Juršinčani odločitev označili kot nekorektno Župan občine Juršinci Alojz Kaučič je na vprašanje, kako komentirate dejstvo, da so se sredstva po ZFO, ki jih bo država nakazala občinam, prepolovila, odgovoril: »Nato mi kot lokalna skupnost nimamo vpliva in menimo, da je to še en poseg v sredstva za razvoj infrastrukture v lokalnih skupnostih.« Tudi župan Kaučič je dejstvo, da bodo občine, ki imajo v teku dvoletne projekte in jim je bil denar za ste in večjo varnost priložnosti so tudi ponovili zahtevo, da se dela na Čarma-novi ulici dokončajo do 15. oktobra, ko naj bi se dokončala tudi dela na izgradnji podhoda pod železniško progo. Naj se končno zagotovijo normalni pogoji za življenje Kot sta povedala predstavnika stanovalcev Božo Dokl in Janez Hliš, ne zahtevajo nekaj nemogočega, le normalne razmere za svoje življenje ob tej ulici. V tem trenutku si želijo, da bi se zdajšnji asfalt odstranil, nadomestil z novim grobim asfaltom in da se cesta razširi tako, da bo vsaj na eni strani zagotovljena varna pot za pešce ter postavijo hitrostne ovire. Zaradi izgradnje kanalizacije se je njena širina zmanjšala za pol metra. Fina preplastitev pa naj se izvede v letu 2015, če že letos v proračunu ni tega denarja. Že na sestanku v Mestni hiši so jim odgovorili, da je letos možno le krpanje asfalta, ker denarja ni. „Pripravljeni smo na kompro- mis. MO Ptuj naj rešitev poišče v sodelovanju z železnico glede na poškodbe cestišča, do katerih je prišlo zaradi izgradnje železniškega podhoda. Naj vsak prispeva nekaj. Gre za 430 metrov ceste. Če naši zahtevi ni mogoče ugoditi, naj se cesta zapre in odpre v letu 2015, ko bo denar za njeno sanacijo. V tem času pa se po obnovi podhoda omogoči prehod pešcem in kolesarjem. Stanovalce moti tudi dejstvo, da MO Ptuj vsaj doslej ni pokazala zanimanja, da bi se pri izgradnji železniškega podhoda tesneje povezala z železnico. Stroji so na terenu, sedaj je idealna priložnost, da bi se združila levi in desni vozni pas pod podhodom in razširilo korito Rogoznice, da bi bili varni pred poplavami,« pravijo stanovalci Čarmanove. Ta trenutek zgolj hitrostne ovire Po ogledu in pogovoru s stanovalci je bilo dogovorjeno, da bo MO Ptuj na Agenciji RS za okolje pridobila pogoje za ureditev in rešitev problematike poplavljanja Čarma-nove ulice. Ker v letošnjem proračunu ni predvidenih sredstev za rekonstrukcijo Čarmanove, bodo njeno ureditev vključili v proračun za leto 2015. Mestno redarstvo in policijo bodo seznanili s problematiko hitrosti na Čarma-novi in skladno s potrebami namestili začasne montažne ovire za umirjanje prometa. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo projekt ureditve podhoda izvedlo skladno s projektno dokumentacijo in pridobljenimi dovoljenji, so po srečanju s stanovalci Čar-manove povedali v Mestni hiši na Ptuju. To pa je veliko manj, kot si že ta trenutek želijo stanovalci Čarmanove ulice. Stanje v tej ptujski ulici je še en pokazatelj več, da so projekti na papirju eno, delo na terenu pa drugo, saj se vsaka izgradnja tako ali drugače odraža v okolju, kjer poteka, predvsem pa vedno prizadene stanovalce in poslovne subjekte. MG te projekte odobren že lani, prejele 4 %, preostale občine pa 2 % sredstev, označil kot nekorektno dejanje države: »Ne zdi se nam korektno od države, da nenehno spreminjajo pogoje in nas tudi ne obravnavajo vseh enako.« V Slovenski Bistrici so vedeli, koliko bo denarja Župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar: »Gre za neenakost občin in s tem se bo morala soočiti nova vlada. To temo bom odprl tudi v okviru Skupnosti občin Slovenije. Sprva nam je bilo s tega naslova zagotovljenega šest odstotkov denarja za financiranje projektov, nato se je z Zakonom za uravnoteženje javnih financ ta delež zmanjšal. Sedaj smo pristali na dveh odstotkih. To kaže na velike težave države s financiranjem. Zaradi odločitve ministrstva ne bomo imeli težav s financiranjem projektov, saj smo predvideli to višino sredstev,« je dejal slovenjebistriški župan Ivan Žagar. Ob tem je opozoril, da je iz sporočila ministrstva razvidno, da država letos ni zagotovila denarja za financiranje lokalnih investicij niti v višini dveh odstotkov primerne porabe občin, saj bodo od omenjenih 15,3 milijona evrov za občinske investicije, predvidoma 6,7 milijona evrov izplačali letos, 8,6 milijona evrov pa prihodnje leto. Makolčani med srečneži z dvoletno pogodbo Župan občine Makole Alojz Gorčenko je odločitev vlade komentiral tako: »Občina Makole je v letu 2013 za sofinanciranje investicij po 23. členu ZFO prijavila dvoletni projekt Obnova stare krajevne skupnosti in podpisala pogodbo za nezmanjšani znesek sofinanciranja tudi za leto 2014 (denar smo že dobili nakazan). V skladu z ZUJF je vlada v državnem proračunu za leto 2014 predvidela za sofinanciranje investicij po 23. členu ZFO, ki jih občine prijavljajo v letu 2014, za polovico manjše sofinanciranje, ker v proračunu očitno ni denarja. Posledično to pomeni, da bodo občine morale zmanjšati svoje investicije in se prilagoditi zmanjšanemu obsegu sredstev iz državnega proračuna.« V Podlehniku se sprašujejo, zakaj se varčuje pri naložbah, drugje pa ne Župan občine Podleh-nik Marko Maučič: »Sredstva 21. člena so namenska investicijska sredstva, s katerimi smo občine vsako leto lahko izvedle ali »dofinanci-rale« kakšen projekt. Že nekaj časa se je govorilo, da bomo ta sredstva dobivali direktno brez razpisa, vendar se od tega vse bolj oddaljuje, kar kaže tudi letošnja borba za ta sredstva in odločitev o pre-polovitvi, najraje pa bi nam ta sredstva tako ukinili,« je prepričan župan Podlehnika Marko Maučič. Dodal je, da so z investicijami povezana tudi delovna mesta. »Če investicije zmanjšujejo, bo manj dela za izvajalce, razvoj se bo upočasnil, povečala se bo socialna stiska, ki je že tako milo rečeno grozna,« je povedal. Kot je še dejal, na občini razumejo, da ni denarja v državnem proračunu, vendar predlagajo, da se ne varčuje na področjih, ki so povezana z investicijami. »Slovenija je članica v številnih svetovnih društvih in organizacijah, pa nič ni slišati o tem, da bi iz katere izstopila, ker je članarina previsoka. Občine vlagamo v razvoj, ki je vzgled in odraz celotne države, namesto da bi nas pri tem spodbujali, nas tepejo. Čudno, ne?« Podlehniški župan podpira, da se občinam, ki so načrtovale dvoletno finančno konstrukcijo, sredstva izplačajo v načrtovanem znesku. »Saj bi le nekaj občin verjetno zmoglo dofinanci-ranje oziroma nadomestitev načrtovanih sredstev in bi zopet kakšen izvajalec ostal brez denarja ali pa bi projekt ostal neizveden. Seveda pa bi morali vsi dobiti vse ali pa še celo kak odstotek več,« še meni župan Maučič. Mojca Zemljarič, Mojca Vtič, Monika Levanič Koliko denarja bodo prejele občine Podravja Občina Delež po 21. in 23. členu ZFO v letu 2014 v € Benedikt 94.723 Cirkulane 73.555 Destrnik 51.866 Dornava 92.371 Gorišnica 84.464 Hajdina 53.141 Juršinci 54.011 Kidričevo 50.023 Lenart 170.932 Majšperk 115.110 Makole 122.704 Markovci 37.915 Ormož 252.937 Podlehnik 72.866 Poljčane 58.620 Ptuj 104.124 Slovenska Bistrica 311.306 Središče ob Dravi 41.264 Sveta Ana 71.862 Sveta Trojica v Slov. goricah 35.045 Sveti Andraž v Slov. goricah 29.722 Sveti Tomaž 85.000 Trnovska vas 34.491 Videm 138.458 Zavrč 42.166 Žetale 61.984 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 5. avgusta 2014 Ptuj • 11. praznik ČS Rogoznica Na področju infrastrukture še odprti problemi V ČS Rogoznica so praznovanje 11. krajevnega praznika strnili v enotedensko dogajanje, zaradi bližajočih se lokalnih volitev pa tudi premaknili v avgust. Prireditve je ČS Rogoznica pripravila v sodelovanju s KD Rogoznica in ŠD Rogoznica ter MO Ptuj. Za urejanje cest na območju ČS Rogoznica je bilo v štirih letih porabljenih 380.000 evrov. V okviru letošnjega četrtnega proračuna je za ceste namenjenih 90.000 evrov. Osrednji projekt leta 2014 pa je izgradnja kanalizacijskega omrežja v okviru projekta podtalnice - druga faza. Ta izgradnja je med krajani, četudi so nanjo čakali 12 let, povzročila precej hude krvi, predvsem zaradi tega, ker se je zgodila na hitro in brez pravih oz. pravočasnih informacij. Odprte probleme so reševali kar na dveh zborih krajanov Po dolgih letih načrtovanj se je lani začela tudi obnova Doma kraja- nov Rogoznica, ki je bila dokončana letos. Še vedno pa čakajo na nadaljevanje rekonstrukcije Slovenjego-riške ceste, kjer je bila izvedena le prva etapa v dolžini nekaj nad 400 metrov, in dokončanje rekonstrukcije ceste skozi Podvince, ki je ostala na polovici. Obe investiciji sta se ustavili zaradi pomanjkanja denarja v državnem proračunu. V Pod-vincih je po besedah predsednika sveta ČS Rogoz-nica Od sobote, 16. avgusta, do sobote, 23. avgusta, se bodo zvrstili športni in kulturni dogodki ter osrednja prireditev s slavnostno sejo sveta ČS, uradnim odprtjem obnovljenega Doma krajanov Rogoznica ter poslovnih prostorov in razstave likovnih del 12. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2014, na katero so letos povabili umetnike iz Hrvaške, Albanije in Slovenije. V soboto, 16. avgusta, bo že tradicionalno kolesarjenje po vaseh ČS Rogoznica, likovniki bodo na ta dan ustvarjali na območju Rogoznice, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji kartanja in šahisti. Ob tem pa bodo organizirali še turnir v namiznem tenisu, v pikadu in malem nogometu. Novo v letošnjem prazničnem programu pa je spoznavanje starih otroških iger in plesov vzhodne Štajerske, ki bo potekalo 25. in 29. avgusta v Domu krajanov Rogoznica. Na oba dogodka vabi domača folklorna skupina Janka Čeha treba čim prej dokončno urediti tudi odvo-dnjavanje meteorne vode. Cesto v Žabjaku so po izgradnji kanalizacije sicer že vzpostavili v prvotno stanje, zaradi deritacije (nihanja) pa so morali na novo položen grobi asfalt odrezati in na novo položiti. Če- Foto: Črtomir Goznik Predsednik sveta CS Rogoznica Janko Ceh prav se stanje infrastrukture na območju ČS Rogoznica izboljšuje, krajani pričakujejo, da bodo našli rešitev tudi za oba državna cestna projekta: promet po Slove-njegoriški cesti je vse gostejši, »črne lise« pa so tudi pri kanalizaciji, saj je ta položena le do hišne številke 100 c. Ne razumejo, zakaj jih je ta gradnja obšla, saj bi bilo glede na poseljenost in število prebivalcev smotrno, da se celotno naselje vključi v to izgradnjo, s čimer bi na razdalji treh kilometrov povezali še ostalih 65 hiš, je na julijski seji mestnega sveta še posebej opozoril mestni svetnik z območja ČS Rogo-znica Marjan Kolarič. MG Dobrodelna akcija Pošte Slovenije in Zveze prijateljev mladine Slovenije Poštar Pavli tudi letos polni šolske torbe za otroke iz socialno ogroženih družin MARIBOR, 27. junij 2014 - Zveza prijateljev mladine Slovenije in Pošta Slovenije izvajata skupno akcijo pod imenom »Poštar Pavli polni šolske torbe«, v kateri bosta zbirali denar za nakup šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke ter materialne prispevke v obliki zvezkov, torbic, barvic in drugih potrebščin. Tudi letos bo Pošta Slovenije Zvezi prijateljev mladine Slovenije za te namene prispevala 10.000 EUR v obliki finančne pomoči, donirala pa bo tudi šolske potrebščine. Dobrodelna akcija vključuje finančno pomoč Pošte Slovenije v višini 10.000 EUR kot tudi splošne javnosti, ki bo lahko donirala sredstva na TRR Zveze prijateljev Mladine Slovenije ali z SMS-spo-ročili. Poleg finančne pomoči dobrodelna akcija tako kot lansko leto vključuje tudi materialno pomoč Pošte Slovenije in splošne javnosti, ki bo lahko šolske potrebščine kupila na poštah ter jih prispevala za otroke iz socialno ogroženih družin. Pošta Slovenije bo dodatno zagotovila tudi izdelke iz šolskega programa, ki so v prodaji na poštah (zvezke z motivom poštarja Pavlija, barvice, ravnila, voščenke, vrečke za copate oziroma športno opremo). K akciji se je priključil tudi donator šolskega programa podjetje Kopija-nova iz Maribora, ki bo za otroke iz socialno ogroženih družin prispevalo zvezke. Zbiranje šolskih potrebščin se bo končalo 14. avgusta letos in predalo otrokom iz socialno ogroženih družin, ki jih bo predlagalo posamezno društvo ali Zveza prijateljev mladine Slovenije. Akcija zbiranja finančnih sredstev pa bo sicer potekala do 9. oktobra letos z zaključnim dogodkom na ta dan, ko v Pošti Slovenije praznujejo svetovni dan pošte in v tednu otrok, prvi in drugi teden v oktobru, ko poteka več aktivnosti za otroke. Sredstva se lahko v času od 1. 7. do 9. 10. 2014 nakažejo na: TRR: SI56 6100 0000 3512 232, odprt pri Delavski hranilnici, d. d. Sklic: SI00 1508-2014 Koda namena: CHAR Akcija: Poštar Pavli polni šolske torbe ali pošlje SMS-sporočilo na 1919 s ključno besedo ZPMS (prispevek 1 EUR) ali ZPMS5 (prispevek 5 EUR). KJ POŠTA SLOVENIJE Ormož • Ustavljena objava in uvelj Opozicijski p Kljub počitniškemu razpoloženju in bližajočemu Trije opozicijski svetniki, Stanislav Podgorelec, Boštjan Štefančič in Vili Trofenik, so s pobudo za razpis referenduma zaustavili objavo in uveljavitev odloka o OPPN za ureditev naravnega rezervata ormoške lagune v nastajanju. Podgorelec in Trofenik se podpisujeta tudi pod referendumsko pobudo za odlok, ki ureja področje obračunavanja komunalnega prispevka. Tudi objava tega odloka se zaustavi, oba akta bo za uveljavitev treba vnovič potrditi na občinskem svetu. »Po našem mnenju je vladajoča koalicija odlok o OPPN za ormoške lagune potrdila popolnoma nekritično. Zakon o ohranjanju narave za območje rezervata prepoveduje kar 25 dejavnosti. Med drugim: odstranjevanje naplavin, agro- in hidromelioracije, nabiranje plodov, gob, rastlin, lov in ribolov, obiskovanje in gledanje ter športne aktivnosti. Vse navedeno za območje načrtovanega rezervata ormoške lagune ni urejeno in predstavlja uganko, predvsem glede posledic uvedbe takega zavarovanega območja in predvsem za lastnike kmetijskih zemljišč ter za nadaljnji prometni in gospodarski razvoj mesta Ormož. Že sama uvedba varovanih območij Natura 2000, ki je bila vpeljana brez sodelovanja lokalnih skupnosti, kar je sicer v nasprotju z zakonodajo, je prizadela gospodarske in prometne razvojne možnosti širšega ormoškega območja. Dodajmo, da to območje od vlade še do danes ni bilo deležno posebnega načrta razvojnih ukrepov. Lastniki TSO so za ekološko sanacijo lagun prejeli več kot dva milijona evrov odškodnine. Sanacije niso izvedli. Lagune so predali v lastništvo Društvu za opazovanje ptic Slovenije (Do-pps). Slednje pa med drugim nasprotuje gradnji hitre ceste Ptuj-Ormož in je predlagatelj po našem mnenju spornega odloka o OPPN. Na eni izmed sej občinskega sveta smo predlagali, da bi sprejetje odloka o OPPN za naravni rezervat v nastajanju pogojevali z zavezo, da Dopps omili svoja stališča glede gradnje hitre ceste skozi Štur-movce,« je dejal Podgorelec. Odlok po štirih mesecih že popravljali O aktih, ki urejajo področje obračunavanja komunalnega prispevka (predvsem za občino Ormož), smo v našem časopisu podrobno poročali. Spomnimo na kratko. Ormoška opozicija je na nezakonitost odloka o komunalnem prispevku opozarjala že v minulih letih. Aprila 2013 je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MZIP) nekatere nepravilnosti oz. nezakonitosti pripoznalo. Lani jeseni je morala občina Ormož po navodilu MZIP komunalni prispevek zavezancem obračunavati po državnem pravilniku, kar je bil najbrž unikum v slovenskem prostoru. Letos v začetku leta so sprejeli nov odlok o programu opremljanja in odmeri komunalnega prispevka. Uvelja- Podgorelec, Štefančič, Trofenik: »Omejitve zaradi rezervata, ki jih niti ne poznamo, škodujejo interesom lastnikov kmetijskih zemljišč, drugim pridobitnim dejavnostim ter lovcem in ribičem.« Foto: MZ torek • 12. avgusta 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 5 avitev dveh občinskih odlokov oziv županu kot varuhu zakonitosti se koncu aktualnega mandata županov in občinskih svetnikov ormoška opozicijska triperesna deteljica ne počiva. Foto: MZ Ormoška opozicija je prepričana, da se komunalni prispevek v njihovi občini že sedem let obračunava nezakonito. vili so ga sicer lahko šele po drugi potrditvi na občinskem svetu, saj je bila objava zaradi referendumske pobude zadržana. Štiri mesece po uveljavitvi so odlok popravili in ga vnovič na občinskem svetu potrdili. A tudi tokrat je na uveljavitev akta vložen neke vrste veto. Svetnik Trofenik je prepričan, da je v odloku navedena vrsta nepravilnosti, zlasti pri navajanju skupnih in obračunskih stroškov vrednosti različne komunalne infrastrukture. Po Trofenikovem mnenju naj bi šlo za nepravilnosti v milijonskih zneskih, akt naj bi bil nezakonit. Trofenik: Stanje je nevzdržno, gre za napake v milijonih evrov »Kar se tiče Odloka o Programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, je stanje v občini Ormož nevzdržno od leta 2007. Sedem let vlada na tem področju v občini nezakonito stanje. Komunalni prispevek se odmerja po nezakonitih aktih, razen v obdobju od 18. oktobra lani do 21. februarja letos, ko je zaradi suspenza takrat veljavnega odloka MZIP zaukazal uporabo državnega pravilnika. Vrednost obračuna komunalnega prispevka po pravilniku je bila približno za dve tretjini nižja od obračuna po občinskem odloku. Predlagatelji letos sprejetega odloka so priznali, da je akt deloma pomanjkljiv in zato smo ga na občinskem svetu v novi obliki julija sprejemali še enkrat. Obljubljeno je bilo, da bosta občinska uprava in podjetje, ki je akt pripravljalo, napake popravila. To se ni zgodilo in mi smo na MZIP vložili zahtevo za nadzor nad zakonitostjo akta. Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili tudi po posredovanju informacijske poobla-ščenke, smo sestavili svoj odlok in ga junija predlagali v obravnavo na občinskem svetu. A je župan samovoljno, v nasprotju s poslovnikom in statutom ter zakonom, obravnavo našega odloka na občinskem svetu preprečil. Je pa župan v obravnavo na občinski svet predložil svoj predlog sprememb odloka, ki je bil na seji 21. julija potrjen. Spremembe, ki so bile sprejete, v smislu zakonitosti ali kakovosti akta v primerjavi z odlokom iz začetka leta, niso nič boljše. Razen v delu, kjer so pod težo naših dokazov morali pristati, da ni pravne osnove za obračun komunalnega prispevka za komunalno infrastrukturo, ki služi ravnanju s komunalnimi odpadki. Stanje je nevzdržno. Ljudje so neinformirani in plačujejo za komunalni prispevek relativno visoke zneske. Za akt, ki je bil julija na občinskem svetu potrjen, predlagamo, da se v ponovni obravnavi zavrne,« poudarja Tro-fenik in dodaja, da bo primer o ugotavljanju zakonitosti odloka, ki definira obračunavanje komunalnega prispevka, peljal do končnega epiloga, pa četudi bo bitka trajala še veliko časa. »Pri iskanju pravice za obračunavanje komunalnega prispevka zvrača-mo kakršnokoli povezanost z bližajočimi se lokalnimi volitvami. Nismo krivi, da odpravljanje nezakonitosti v Sloveniji traja leta in leta ter da neodgovorno ravnajo tako pripravljavci gradiva kot tudi ministrstva oziroma državna birokracija.« Mojca Zemljarič Podravje • Čebelarji zaskrbljeni zaradi slabega vremena in čebeljih bolezni Dober čebelar mora poskrbeti za tri rezerve Tako kot drugi slovenski čebelarji so zaradi slabega vremena in posledično slabega medenja vse bolj zaskrbljeni tudi čebelarji na širšem ptujskem območju in v Podravju; za nameček pa so se pojavile še čebelje bolezni, predvsem varoza in čebelja gniloba. Zato smo za strokovno mnenje zaprosili mag. Vido Lešnik, dr. med., vet., iz nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, enota Maribor-Ptuj, ki je o letošnjem medenju na širšem območju Ptuja oziroma Podravja povedala: »Proti pričakovanju se kot čebelar nad medenjem pravzaprav ne morem pritoževati, saj je bila v času lipe in kostanja bera medu dokaj dobra. Res pa je, da so posamezna območja v Podravju imela v času medenja kar precej dežja in slabe čebelje družine, zato je bila bera slabša. Vedeti je treba, da ni le slabo vreme pripomoglo k slabemu razvoju čebeljih družin, saj so se čebelarji prepočasi odzvali že v spomladanskem času, ko v naravi ni bilo hrane za čebele. Zato se je marsikateremu čebelarju zgodilo, da je imel v aprilu in tudi v maju čebele že lačne.« Kaj pa lahko čebelarji pričakujejo do konca letošnjega leta, od katerih medovitih rastlin lahko še pričakujejo medenje? »V glavnem je medenje že ponehalo, mogoče se lahko pojavijo še kakšne mane, vendar so te vedno bolj redke. V višjih legah lahko medi le še jelka. Čebelarjem, ki imajo čebele ob reki Dravi, lahko čebele nabirajo cvetni prah, pa tudi medičino na zlati ro-zgi in nedotiku. Ker pa se ne moremo zanašati samo na to, moramo obvezno kontrolirati dnevni donos. Če tega ni, je treba čebelam dodati sladkorno raztopino. Vsaka čebelja družina mora imeti v tem času najmanj pet do šest satov pokrite zalege in najmanj 7 kg hrane.« Poleg neugodnih vremenskih razmer pa so se v zadnjem času pojavile še čebelje bolezni. Ali sta se varoza in čebelja gniloba pojavili že tudi na širšem ptujskem območju? »Res je, vsi ti negativni dejavniki, od slabega vremena, pomanjkanja hrane in slabega razvoja čebeljih družin, se že kažejo v večji napadenosti čebeljih družin z varozo in prisotnostjo hude gnilobe čebelje zalege. Moram pa poudariti, da ni enako pri vsakem čebelarju, saj je velika razlika tudi med samimi čebeljimi družinami na stojišču. Pri nekaterih je opaziti močno okuženost z varozo, pri nekaterih pa ne. Zato je sedaj pravi čas za zdravljenje varoze na območjih, kjer ni medenja, oziroma kjer smo že odvzeli medišče. Ob vstavitvi zdravila proti varozi pa moramo redno kontrolirati odpad varoz. Na širšem ptujskem območju smo ugotovili žarišči hude gnilobe čebelje zaloge predvsem na območju Grajenščaka in Krčevine.« Kakšen je vaš nasvet čebelarjem, kako naj ukrepajo, da bodo vse te negativnosti čim manj čutili v svojih čebeljih družinah? »Vedno je tako, da imamo v čebelarstvu letine, ki so zelo dobre, drugo leto pa bolj slabe. A dejstvo je, da proti naravi pač ne moremo nič. Vendar lahko z rednimi pregledi čebeljih družin, redno kontrolo prisotnosti varoze in hrane v čebelji družini mnogo tudi preprečimo ali vsaj zmanjšamo marsikatero škodo, ki nastane. Poleg tega pa je dobro vedeti, da se je v zadnjih letih močno povečalo število čebelarjev in čebeljih družin. Zato se velikokrat zgodi, da pri velikem številu čebeljih družin čebelarjem enostavno zmanjka časa in posledično so mnoge čebelje družine slabo oskrbovane. Pri gosti naseljenosti družin pa lahko v tem času prihaja tudi do ropanja družin. Znani so primeri, ko ima denimo sosednji čebelar dobro oskrbovane in močne družine, druge v neposredni bližini pa so slabe in zaradi tega bolj dovzetne za čebele roparice. Zato je bolje imeti manj čebeljih družin, saj jih lahko le tako redno kontroliramo in vzdržujemo, kajti le močna in zdrava čebelja družina je čebelarju v veselje.« Ob tem velja spomniti tudi na besede znanega, žal že pokojnega čebelarja Janka Pi-slaka iz Apač, ki je čebelarje pogosto opozarjal, da mora imeti dober čebelar za primer slabega medenja ali slabega stanja čebeljih družin vedno na zalogi tri rezerve: za leto dni vnaprej mora vedno imeti dovolj denarja, dovolj medu in tudi dovolj sladkorja! M. Ozmec Foto: M. Ozmec Čebelarji so zaskrbljeni, saj so se poleg slabega vremena in slabega medenja sedaj pojavile še čebelje bolezni, predvsem varoza in čebelja gniloba. 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • 12. avgusta 2014 Zavrč • Pogovor ob prazniku Letos največ naložbenega denarja za ceste V občini Zavrč te dni potekajo prireditve ob 18. občinskem prazniku. Dogodki v sklopu praznika se vrstijo od konca julija, ko so v organizaciji zavr-škega turističnega društva pripravili pohod k romarski cerkvi sv. Ane. Prvi avgustovski konec tedna so v prostorih društva upokojencev na ogled postavili razstavo likovnih del Milana Fošnariča, društvo upokojencev je organiziralo mini kolesarski maraton, pohod in turnir v pikadu, lovska družina pa tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Minuli konec tedna so na Vukovem posestvu v Turškem Vrhu priredili konjeniške igre. Organizator je bilo Konjeniško društvo Borl. V organizaciji završkega športnega društva je potekal šahovski turnir, v organizaciji KUD Zavrč pa koncert ljudskih pevk. Zanimivo bo tudi danes pozno popoldan, ko bodo na ogled postavili razstavo kamnin z območja Zavrča ter razstavo na temo arheologije. V okvi- ru dogodka bo v kulturni dvorani na temo arheoloških značilnosti Zavrča potekalo predavanje. Predavala bosta Marija Lubšina Tušek in Boris Kavur, prireditev bodo začeli ob 18. uri. V četrtek prirejajo društveni večer, v petek dan odprtih vrat čebelarskega društva. Še posebej slovesno bo v soboto, ko bodo ob 16. uri namenu slovesno predali moderniziran cestni odsek Gorenjski Vrh-Felfar, ter ob 19. uri, ko se bo začela osrednja občinska slovesnost s podelitvijo priznanj. Kot je v pogovoru za naš časopis povedal župan Zavrča Miran Vuk, občina letos gospodari s proračunom v višini nekaj manj kot tri milijone evrov. Največ naložbenega Foto: Črtomir Goznik Zupan Miran Vuk: „Občinski praznik je čas, ko opravimo inventuro postorjenega dela. Glede na to, da se ekonomske razmere v državi iz leta v leto zaostrujejo, so vse izvedene investicije za nas izjemnega pomena. Občane in občanke vabim, da se nam pridružijo na prireditvah, ki se jih bo v teh dneh zvrstilo kar nekaj. Vsem, ki se trudijo za razvoj naše lokalne skupnosti, ob prazniku izrekam čestitke in apeliram na dobro medsebojno sodelovanje tudi v prihodnje." denarja so namenili za cestno infrastrukturo - dobrih 700.000 evrov. S temi sredstvi so obnovili tri cestne odseke: Pe stike-Belski Vrh, Gorenjski Vrh-Šentjanž in Gorenjski Vrh-Felfar. V višini 585.000 evrov je bila naložba sofinancirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna Republike Slovenije. S pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ob športnem parku gradijo parkirišča in javno razsvetljavo. Vrednost investicije je 285.000 evrov, sofinancer-ski delež EU znaša 140.000 evrov. S sredstvi, ki jih občine iz državnega proračuna prejmejo po 23. členu Zakona o financiranju občin, so obnovili cesto Goričak-Petrovič, vrednost del je 46.500 evrov, 35.800 evrov znaša prispevek državnega proračuna. S pomočjo sredstev LAS Haloze (14.000 evrov) so izdelali in postavili usmerjevalne table. Vrednost celotnega projekta je bila 20.000 evrov. »S projektom 'Kulturni dom Zavrč - hiša festivala jabolk' kandidiramo za evropska sredstva po 8. javnem pozivu RRP. Naložba je ocenjena na 640.000 evrov, delež evropskega in Občankam in občanom občine Zavrč iskrene čestitke ob občinskem prazniku. Vljudno vabljeni na osrednjo občinsko proslavo, ki bo v soboto, 16. avgusta ob 19. uri v Kulturni dvorani v Goričaku. Miran VUK Župan občine ZaUrl v državnega sofinanciranja je predviden v višini 445.000 evrov. Te dni naj bi bilo znano, ali bomo s kandidaturo uspešni. Poleg vseh naštetih projektov, ki smo jih ali jih še bomo izvedli, nas v prihodnje čaka izdelava strategije prostorskega razvoja občine,« je poudaril župan Vuk in se na kratko dotaknil tudi novega evropskega finančnega obdobja. »V tem obdobju želimo na območju naše občine in širše Haloz urediti tematske, šolske in kolesarske poti, info točke, pripravili bomo projekte v smislu ohranjanja običajev, v načrtu je tudi ureditev zbirke starih kmečkih orodij.« Mojca Zemljarič Slovenska Bistrica • V volilnem letu se bodo rezali trakovi Po 12 letih čakanja Šmarčani začeli ureja Na območju krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju s približno 1200 prebivalci bo letos izvedenih za približno 2,9 milijona evrov projektov. »Namesto za asfaltiranje cest smo se odločili, da obdržimo in izboljšamo to, kar imamo,« je obseg investicij pojasnil predsednik KS Modest Motaln. Krajevna skupnost Šmartno na Pohorju ima letno med 140.000 in 170.000 evri proračuna, med največjimi odhodki pa je vsako leto zimska služba. Medtem ko je lani KS zanjo namenila 56.000 evrov, je letos kljub mili zimi zanjo porabila 27.000 evrov. Zaradi žleda in poledice, je pojasnil predsednik KS in opozoril, da je skupno v Šmartnem skoraj 200 kilometrov cest. Letos pa v osrednjem planu niso bile ceste, temveč investicije s področja družbenih dejavnosti. Tako je krajevna skupnost Šmartno na Pohorje s pomočjo občine Slovenska Bistrica prenovila zdravstveno postajo v vrednosti 20.000 evrov. »To obnovo smo dolgo pričakovali in zanjo prosili občino. Župan nam je letos prisluhnil. V okviru obnove se je povečala ordinacija ter zmanjšala čakalnica, saj je ob naročanju pacientov nesmiselno imeti 20 sedežev v čakalnici. Manjka še oprema, ki jo mora priskrbeti koncesionarka Eva Mejač,« je dejal Motaln. Krajevna skupnost se je v tem mandatu odločila tudi za sofinanciranje izvajanja celodnevnega programa vrtca v višini 1000 evrov mesečno. S tem pokrijejo del plače vzgojiteljice, kar pomeni, da vrtec svoja vrata odpre ob peti uri zjutraj in je odprt do štirih popoldan. Daljši delovni čas, oglaševanje domačega vrtca in obnova prostorov so po predsednikovem mnenju razlogi, da bo v jeseni v vrtče-vskih igralnicah slišati glas 18 otrok, medtem ko jih je bilo lani osem. Nekateri prebivalci so namreč otroke raje vozili v vrtec v mesto, je pojasnil Motaln. Vrtec, ki je del osnovne šole, bo še pred sep- tembrom deležen investicije v višini 30.000 evrov. Uredili se bodo nova igralnica, stranišča in zunanji nadstrešek, ponovno s finančno pomočjo občine. Leta ugodnega asfaltiranja zamudili Gradbeni stroji v jedru Šmartnega brnijo tudi zaradi gradnje parkirišča za 16 avtomobilov, ki ga financira izključno KS. Vrednost projekta je med 45 in 50 tisoč evri. »Gre za parkirišča s travnatimi ploščami, tako je namreč zahteval Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; namreč celotno naselje je zaščiteno. Zaradi njihovih zahtev je projekt dražji,« je razlog za takšno ceno pojasnil Motaln. V vaškem jedru že stoji največja zasebna naložba v krajevni skupnosti, težka 410.000 evrov. Kotlovnico na lesno biomaso, ki bo omogočala daljinsko ogrevanje osnovne šole, stavbo krajevne skupnosti in pošte ter vseh drugih zainteresiranih odjemalcev, je financiral krajan Matevž Podlesnik, ki je del denarja za investicijo pridobil iz evropskega programa za razvoj podeželja, je povedal Motaln. Dela na območju krajevne skupnosti potekajo še v okviru kohezijskega projekta oskrbe s pitno vodo v porečju Dravinje. Vrednost deleža projekta, ki se izvaja v KS Šmartno, znaša 1.985.812 evrov. Ta zajema izgradnjo cevovoda Šmartno na Pohor-ju-Pokoše ter gradnjo 230 kubičnih metrov velikega vo-dohrana na Šetorovem vrhu. Parkirišče je dražje zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine. torek • 12. avgusta 2014 Politika Štajerski TEDNIK 7 Juršinci • Z 28. redne seje Iskanje dlake v jajcu Na minuli 28. redni seji so člani sveta občine Juršinci obravnavali štiri točke dnevnega reda. Osrednja točka tokratne seje je bila Obravnava končnih poročil nadzornega odbora, ki je med svetniškim zborom vnela debato. Župan Alojz Kaučič pa je ugotovitve nadzornega odbora označil kot iskanje dlake v jajcu. Pod drugo točko dnevnega reda so svetniki in svetnice obravnavali končna poročila nadzornega odbora (NO). Ugotovitve o opravljenem nadzoru Zaključnega proračuna občine Juršinci za leto 2013 je predstavila predsednica NO Dragica Germin. Kot je pojasnila Germinova, je nadzorni odbor pri opravljenem nadzoru zaključnega računa občine ugotovil, da je slednji pripravljen v skladu z razpisi in primeren za Ugotovitve končnih poročil nadzornega odbora, ki jih je župan Alojz Kaučič označil kot iskanje dlake v jajcu, je predstavila predsednica nadzornega odbora Dragica Germin. sprejem na občinskem svetu ter da je bila v pretežnem delu dosežena namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna. Med drugim pa je opozorila na naslednje: »NO je ugotovil, da se je ponovno brez razpisa razpolagalo s sredstvi v višini 1.365 evrov in da evidence stvarnega premoženja občine ni. Nadzorni odbor je evidenco zahteval in je bila predložena inventura brez številk parcel.« Župan pa je odvrnil: »To ni res. Evidenca premoženja obstaja, mogoče pa ni bila pripisana kakšna parcelna številka.« »Nič se ne sme dajati vnaprej« Sicer pa je Germinova predstavila tudi poročilo o opravljenem nadzoru izvajanja pogodbenih obveznosti za transfere po izvedenih razpisih za leto 2013, kjer naj bi ugotovili podobne napake, na katere so v preteklosti že opozarjali. »Ugotovili smo, da se postopki dodeljevanja proračunskih sredstev izvajajo po avtomatizmu iz preteklih obdobij, ne glede na že podane ugotovitve odbora. Če smo sami po sebi namen, ni smiselno, da smo,« je jezno dejala predsednica Germi-nova. Germinova je še opozorila, da vsebina pogodb o sofinanciranju ni usklajena z Zakonom o izvrševanju proračuna, saj se morajo sredstva izvajalcem nakazati šele po izvedenem projektu ali prireditvi. »Nič se ne sme ti vaško jedro KS, ki je z vrednostjo naložb prehitela marsikatero občino Po dvanajstih letih so Šmar-čani letos dočakali prve korake dajati vnaprej,« je bila jasna Germinova. V nadaljevanju razprave pa je še opozorila, da je imel nadzorni odbor težave pri pridobivanju želenih informacij, deloma tudi zato, ker je občina že od marca brez direktorja občinske uprave: »Svetovali smo vam, da si poiščite pomoč.« »Prepričan sem, da ni nič narobe« »Če se vam zdi vse tako hudo narobe, bom poklical računsko sodišče, pa naj oni povedo. Ker se mi zdijo neke stvari iskanje dlake v jajcu. Prepričan sem, da ni nič narobe. Da pri eni parceli ne piše parcelna številka, ni tako hudo narobe,« je po predstavljenih ugotovitvah dejal župan Kaučič. Germinova pa je odvrnila: »Nihče ne govori, da je vse narobe.« Tudi svetniški zbor se je strinjal, da ne gre za bistvene napake. Svetnica Dragica Toš Majcen pa je še predlagala, da se nadzorni odbor sestane z direktorjem občinske uprave in pridobi informacije, ki manjkajo in tako uredijo zadeve. Monika Levanič FOTO: arhiv KS Šmarno na Pohorju k udejanjanju še enega cilja -ureditvi vaškega jedra. Projekt zajema ureditev fekalne in meteorne kanalizacije, javne razsvetljave, ureditev spomenika NOB, ureditev ceste do večsta-novanjskega objekta v naselju in informacijsko točka sredi naselja. Predvidena vrednost projekta znaša 690.000 evrov. Do konca leta KS načrtuje izvedbo prve faze, kar znaša polovico vrednosti projekta, zajema pa kanalizacijo in ureditev ceste, naslednje leto pa načrtujejo še udejanjanje drugega dela, ki ga v celoti financira občina, projektno dokumentacijo pa je plačala krajevna skupnost. Krajevna skupnost je letos v investicijskem pogledu presegla marsikatero občino v Podravju. In ravno investicije bodo zadržale mlade na podeželju, je prepričan 25-letni predsednik KS Motaln. »Nam mladim ni ovira razdalja, pomembno je, da imaš kakovostno okolje, v katerem lahko bivaš, torej urejeno cestno infrastrukturo, pošto, vrtec, osnovno šolo, trgovino. Žalosti pa me, da moji predhodniki niso izkoristili možnosti v letih 2008 in 2009, ko si moral na desetih straneh oddati projekt in si asfaltiral 10 kilometrov ceste ob 80-odstotnem sofinanciranju. To žal ni več mogoče,« je še dejal. Mojca Vtič Pa brez zamere Levi šampanjec Sumljive zdravice Najprej priobčim pojasnilo, razjasnilo: termin »šampanjec« je po zakonu seveda rezerviran za peneča vina, ki prihajajo iz podobno zveneče francoske pokrajine, tako da nobeno peneče vino, ki prihaja od drugje, uradno ne sme biti poimenovano šampanjec, temveč - da, peneče vino, penina. Ljudski glas pa dostikrat ne služi črki zakona in leporeka ter v vsakdanjem jeziku za poimenovanje vseh penečih vin uporablja kar izraz »šampanjec«. In ker to ni strokovna razprava, se bomo tega držali tudi tukaj. Toliko o tem. Pa k stvari. Vrnimo se malce nazaj, v čas volitev in razglasitve neuradnih rezultatov. Kot po navadi smo lahko videli izrazito prešerne obraze, pa tudi tiste kislokuma-rične, ki so se trudili muzati in nasmihati v kamere (pri čemer so izpadli bolj ali manj tragikomično, saj je v vsej zgodovini samostojne države tovrstno obrazno pantomimo uspelo izmojstriti le Janezu D.). Potem so sledile izjave, nato pa zdravice. Ali pa je bilo obratno - saj ni pomembno. In veste kaj? V zdravi-cah tiči zajec. Vzdravicah se skriva več, kot si mislimo. No, vsaj v eni. Pristno veselo so se objemali in nazdravljali tudi v novi, najbolj nepričakovani članici parlamenta, Združeni levici. Fino, načeloma so mi namreč dokaj simpatični. A v oči je kot oster drobec kapitalističnega jekla zbodel neki detajl, ki ga marsikdo najbrž sploh ni opazil: zagovorniki demokratičnega socializma, ljudstva, socialne politike države, egalitarizma in nasploh navadnemu človeku, torej državljanom prijazne države (v čemer so, zdi se, iskreni), so nazdravljali s - šampanjcem. S pijačo, ki ima status pijače elite. S pijačo, s katero se nalivajo borzni špekulanti, oligarhi, turbokapitalistična elita, politična vrhuška, »tajkuni«, holivudske megazvezde, diktatorji v tota-litarističnih sistemih in tako dalje. Šampanjec je ne zgolj peneče vino, ampak simbol. Simbol vsega, kar naj bi bilo Združeni levici povsem tuje. Iz prispevka ter s kasnejših fotografij sicer ni mogoče razbrati znamke oziroma vrste šampanjca -lahko, da so izbrali najcenejšega, ki res ne stane kaj dosti več kot liter domačega. Morda je v buteljkah in kozarcih bil celo brezalkoholni šampanjec. Morda. A to je popolnoma vseeno. Kajti kot rečeno, gre pri celotni kolobociji za velik simbolni pomen. V Združeni levici bi, sledeč svojim prepričanjem in tezam, lahko nazdravljali s pivom, »delavsko pijačo«, z namiznim vinom, s kakršnim si po napornem dnevu na polju dušo priveže od potu premočen kmet, ali pa, glede na to, da so časi težki, kar z navadno vodo iz pipe, kije še zmeraj najcenejša (in najboljša?) pijača. A ne. Izbrali so pijačo elit, pijačo buržoazije. Pijačo, ki ne spada k delavskemu ljudstvu, pijačo, ki je ljudstvu namenjena zgolj ob novem letu, ko si le-to ustvarja nove utvare o »čisto drugačnem« prihajajočem obdobju. Kaj bi na to porekel tovariš Lenin? Kaj bi v košato brado zabrundal kamerad Marx? So maske padle že na začetku? Gregor Alič Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 12. avgusta 2014 Kidričevo • Kljub rasti cene aluminija so previdni Spodbudnejše napovedi poslovanja za obdobje 2016-2018 Glede na dejstvo, da se cene aluminija na londonski borzi v zadnjih petih mesecih počasi, a vztrajno dvigujejo, bi lahko bili v Talumu zadovoljni; pa so glede tega previdni, saj je predsednik uprave Marko Drobnič prepričan, da je rast cen bolj posledica špekulacij velikih trgovcev, bank in finančnih skladov. »Če bodo cene aluminija na londonski borzi ostale na tem nivoju, kot so danes, ko so za približno 150 USD/t višje od lanskega povprečja, bo to vsekakor pozitivno vplivalo na obseg prihodkov iz prodaje in posledično tudi na rezultat iz poslovanja. Prvo polletje letošnjega leta so bile cene aluminija na borzi še nižje od lanskega povprečja za približno 100 USD/t, a je že od februarja opazen trend rasti. Razlogov za prehitro veselje ni, saj ocenjujem, da je ta porast bolj špekulativne narave in ne odraz realnega odziva na obseg ponudbe in povpraševanja. Delno ima na ta pozitivni trend gibanja cene aluminija na LME res vpliv primanjkljaj aluminija na trgu, ki smo ga v zadnjem obdobju zaznali, najverjetneje pa je ta dvig posledica špekulacij velikih trgovcev, bank in finančnih skladov, ki že nekaj časa obvladujejo večino fizičnih pretokov aluminija skozi skladišča na trgu in tudi glavnino finančnih transakcij na borzah kovin,« je prepričan Drobnič. Kaj pa ste dosegli z vnaprejšnjim odkupom električne energije za proizvodnjo primarnega aluminija za obdobje 2016-2018, kakšni so bili pogoji odkupa? »Pogoji nakupa so boljši od tistih v preteklosti, saj smo izkoristili ugodne razmere na borzi električne energije in nizke cene energije, ob tem pa smo si v pogodbah zagotovili precejšnjo mero fleksibilnosti zaradi možnosti potrjevanja manjših količin energije po letih, odvisno od prihodnjega gibanja cene energije na različnih borzah in zaradi možnosti dobave energije v Slovenijo po različnih transportnih poteh. To prinaša za navedeno obdobje po letu 2015 spremenjene okoliščine poslovanja in s tem tudi dober temelj za nadgradnjo naše strategije in nadaljeva- nje začrtanega prestrukturiranja. Vse pa velja pod pogojem, da ne bo energijsko intenzivna panoga v Sloveniji po vzoru iz leta 2013 ponovno deležna novih, dodatnih obremenitev zaradi dajatev oz. prispevkov, ki nimajo nobene zveze z nabavno ceno energije. Nasprotno - pričakujem, da bo Slovenija sledila praksi drugih držav EU, ki razbremenjujejo energijsko intenzivne panoge plačil prispevkov za obnovljive vire energije in tako omogočajo njihovo konkurenčnost, ohranjanje delovnih mest in njihov nadaljnji razvoj.« Ali ste zadovoljni s polletnimi poslovnimi rezultati Taluma ter odvisnih družb? Kaj lahko pričakujete v poslovanju do konca leta? »Vse družbe skupine Ta-lum, z izjemo Taluma Aluminij, kjer proizvajamo tekoči elektrolizni aluminij in kjer je bistvena stroškovna postavka cena električne energije, izkazujejo pozitivni rezultat iz poslovanja. Vse so tudi v prvem polletju uresničile pričakovanja in cilje. Pri interpretaciji teh rezultatov je treba poudariti, da je še vedno dobra polovica obsega blagovne proizvodnje in fizičnega obsega prodaje odvisna od proizvodnje tekočega aluminija v elektrolizi, saj nekaterih produktov ni mogoče narediti brez tekočega aluminija. Navedena odvisnost se sicer s strategijo pre- strukturiranja zmanjšuje, a je naš lastni čisti in kakovostni tekoči aluminij za prodajne programe skupine Talum za sedaj še vedno zelo pomemben. Zaradi navedenega izkazujemo kot celota še vedno negativni rezultat iz poslovanja, ki pa se je kljub nižji povprečni ceni aluminija na borzi glede na isto obdobje lani zmanjšal. Prav prej omenjeni temelj za proizvodnjo tekočega aluminija, ki ga predstavljajo sklenjene pogodbe za oskrbo z električno energijo, omogoča nadaljevanje naših razvojnih in investicijskih načrtov. Napovedi poslovanja za obdobje od 2016 do 2018 so tako bistveno spodbudnejše!« Ste sredi realizacije več pomembnih projektov, doma in v tujini. Kako ste uspešni na tem področju? »Razvojni projekti v skupini Talum in njihovo uresničevanje potekajo v skladu s planom. Razvoj in investicije so povezani predvsem s programi in storitvami, kjer dosegamo višjo dodano vrednost. Rezultat se kaže v skoraj podvojeni dodani vrednosti na zaposlenega v zadnjih treh letih. To je del naše strategije in te aktivnosti bomo nadaljevali.« Sicer pa ste še vedno med največjimi slovenskimi izvozniki. Lani ste bili med desetimi največjimi. Kako kaže za letošnje in prihodnje leto? »Fizični obseg prodaje bo letos v primerjavi s preteklim letom minimalno povečan. V letu 2015 načrtujemo nadaljnjo rast predvsem na programih rondelic in ulitkov. To pomeni, da bomo položaj med največjimi slovenskimi izvozniki zadržali.« M. Ozmec Foto: M. Ozmec Marko Drobnič: »Najverjetneje je dvig cen aluminija na borzi posledica špekulacij velikih trgovcev, bank in finančnih skladov.« Podravje • Število brezposelnih se je najbolj znižal Manj na novo prij a iskalcev dela je Zavod RS za zaposlovanje je sporočil, da je bilo julija ponovno več zaposlenih kot mesec prej in kot julija lani - na ravni celotne države. Toda ta ugotovitev izgubi lesk ob podatku, da so se julija na Zavod na novo prijavile 7.403 brezposelne osebe, kar je 10,3 odstotka več kot junija. Med novo prijavljenimi je bilo 806 iskalcev prve zaposlitve, 1.547 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4.012 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Število odjavljenih iz evidence brezposelnih oseb zaradi samozaposlitev, iz drugih razlogov, januar-julij 2 UD Slovenska Bistrica OS Maribor O skupaj 1.178 9.511 zaposlitev 889 7.016 kršitev obveznosti 89 936 dajanje neresničnih podatkov 5 delo ali zaposlitev na črno 2 kršitev obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivna politika zaposlovanja 34 neprizadevanje za zaposlitev 1 ni aktivni iskalec zaposlitve 89 884 odklonitev primerne zaposlitve odklonitev ustrezne zaposlitve 1 odklonitev vključitve v program APZ 9 prehod v neaktivnost 117 782 lastna volja in drugo 45 451 prehod v druge evidence zavoda 15 129 samozaposlitev 23 197 Sp. Podravje • O 39 milijonov evrov težkih načrtih Vodovod bo obnov Na območju Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric naj bi se v novem finančnem obdobju 2014-2020 obnovilo dotrajano vodovodno omrežje. V projekt obnove, ki naj bi veljal dobrih 39 milijonov evrov, bo predvidoma pristopilo 19 občin. Najstarejši deli ptujskega javnega vodovodnega sistema so stari skoraj 60 let. »Cevi so najbolj dotrajane na območju starega mestnega jedra, pod strugo reke Drave, Kicarja, Pacinja in v smereh Velovlek-Desenci, Formin-Zavrč, Stojnci-Muretinci ter Podlože-Sestrže. Največ okvar je na vodovodnih ceveh iz PVC-materiala, ki so zelo krhke, vgrajevale so se med letoma 1975 in 1985. Dolžina teh cevovodov je okrog 110 kilometrov. Starejše od teh so azbestno-cementne cevi, ki predstavljajo predvsem primarne vode večjih dimenzij. Največ teh cevovodov je na trasah Skorba-Pacinje, Rogoz-nica-Dolane, Lancova vas-Lo-vrenc, Lancova vas-Majski Vrh in Župečja vas-Podlože. Azbe-stno-cementnih cevi je v sistemu še slabih 67 kilometrov, kar znaša približno 12 odstotkov primarnih in sekundarnih cevovodov večjih dimenzij. Te cevi so se vgrajevale vse od leta 1956 naprej, ko se je začela izgradnja vodovodnega sistema Ptuj. Najstarejši deli sistema so na območju Ptujskega in Dravskega polja ter starega mestnega jedra na Ptuju. Na navedenih območjih se vodovod nikoli ni sistematsko obnavljal, ampak so se izvajale zamenjave posameznih delov cevovodov, kjer je bilo največ okvar, ali pa se je urejala druga infrastruktura. Najmlajši cevo- vodi so na območju Haloz in delno Slovenskih goric, kjer so se le-ti najpozneje gradili, na nekaterih delih Haloz šele pred nekaj leti,« je povedal direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec. Obnova bo, če bo denar Projekt celovite obnove ptujskega vodovodnega sistema je sicer za zdaj še vprašljiv. Zanj bi sicer investitorji in pripravljavci projekta (občine, ZRS Bistra Ptuj in KP Ptuj) želeli v novem finančnem obdobju pridobiti evropska torek • 5. avgusta 2014 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 9 o na Ptuju avljenih brezposelnih, letos ponovno več Gorici in Kranju v primerjavi z julijem lani. Na območju severovzhodne Slovenije se je število iskalcev zaposlitve v minulem mesecu v primerjavi z junijem zmanjšalo za 265, kar pomeni, da je bilo julija na tem območju na Zavodu prijavljenih 28.016 oseb. Skupno pa je bilo julija na Zavodu prijavljenih 116.199 brezposelnih oseb, kar je en odstotek manj kot junija, v primerjavi z julijem 2013 pa je bila brezposelnost manjša za 0,8 odstotka. In čeprav se je število brezposelnih zmanjšalo za odstotek, še vedno ostaja ogromen razkorak med številom iskalcev zaposlitve in objavljenimi prostimi delovnimi mesti na strani zavoda, ki jih je zgolj 1.363. Mojca Vtič Zavod ugotavlja, da se je julija v primerjavi z junijem brezposelnost zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda, razen v območni službi Trbovlje, kjer se je povečala za 0,2 odstotka. Število brezposelnih oseb je najbolj upadlo v območnih službah zaposlitev, 014 DS Murska Sobota OS Ptuj 5.191 3.376 4.110 2.355 256 322 1 7 4 247 317 1 1 449 255 304 322 78 72 44 Koper, Kranj, Sevnica. Kljub julijskemu zmanjšanju brezposelnosti ta ostaja večja kot pred letom dni v štirih območnih službah Zavoda, in sicer v območni službi Trbovlje, kjer se je brezposelnost povečala za 6,1 odstotka, v območni službi Murska Sobota se je na zavod prijavilo za 5,5 odstotka več ljudi kot v enakem obdobju lani, v območni službi Ljubljana je za 2,7 odstotka več brezposelnih in v območni službi Koper za 1,5 odstotka več. Število brezposelnih oseb pa se je najbolj znižalo v območnih službah Ptuj (za 9,1 odstotka), v Velenju, Novi Struktura brezposelnih po ravneh izobrazbe - julij Urad za delo OS ali manj Nižje, srednje, poklicno izobraževanje Srednje tehniško, strokovno, izobraževanje Visokošolsko izobraževanje SKUPAJ UD Lenart 178 222 192 101 693 UD Maribor 2.676 2.942 3.128 1.861 10.607 UD Pesnica 339 341 262 135 1.077 UD Ruše 259 321 264 143 987 UD Slovenska Bistrica 500 648 567 328 2.043 UD Gornja Radgona 359 386 303 146 1.194 UD Lendava 753 582 416 198 1.949 UD Ljutomer 307 386 242 141 1.076 UD Murska Sobota 1.734 1.362 897 481 4.474 UD Ormož 222 291 231 103 847 UD Ptuj 714 950 919 486 3.069 Vir: Zavod RS za zaposlovanje vir: Zavod RS za zaposlovanje Število brezposelnih po starosti in spolu - julij Urad za delo 15-24 let 25-29 let 30-39 let 40-49 let 50-54 let 55 ali več moški ženske skupaj UD Lenart 84 111 167 135 78 118 333 360 693 UD Maribor 852 1.559 2.533 2.168 1.408 2.087 5.120 5.487 10.607 UD Pesnica 104 145 227 244 153 204 511 566 1.077 UD Ruše 87 160 214 209 148 169 465 522 987 UD Slovenska Bistrica 169 304 480 425 272 393 954 1.089 2.043 UD Gornja Radgona 89 157 230 278 192 248 547 647 1.194 UD Lendava 205 208 365 429 326 416 884 1.065 1.949 UD Ljutomer 97 147 188 248 165 231 413 663 1.076 UD Murska Sobota 425 547 800 1.098 749 855 1.993 2.481 4.474 UD Ormož 100 126 160 136 144 181 430 417 847 UD Ptuj 262 507 671 627 409 593 1.444 1.625 3.069 Vir: Zavod RS za zaposlovanje za obnovo vodovoda ljen (če) šele leta 2020 Na območju občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi se je obnova javnega vodovodnega sistema izvajala oz. se izvaja s sredstvi iz aktualne finančne perspektive 2007-2013. Gre za 12-milijonski projekt, v sklopu katerega bodo obnovili oz. zgradili slabih 37 kilometrov cevovodov, štiri vodohrane in štiri prečrpalne postaje, dve hidro postaji, bazen kapacitete 400 kubičnih metrov ter čistilno napravo. Projekt obnove vodovoda bodo na ormoškem v prihodnje kar nadaljevali, saj že pripravljajo vso potrebno. Projekt bo financiran z evropskimi sredstvi in je med tistimi, ki se iz starega finančnega obdobja prenašajo v novega. V nadaljevanju bodo Ormožani na vodooskrbnem sistemu obnovili 75 kilometrov cevovodov in šest vodohranov, en vodohran bo zgrajen na novo. V sklopu investicije bodo obnovili tudi obstoječe prečrpalnice. sredstva. A vse je za zdaj še v fazi priprave idejnih predlogov. Kot pojasnjuje direktor Komunale Janko Širec, bodo vse moči usmerili v to, da bi jim uspelo pridobiti evropski sofinancerski denar, saj je sistem obnove več kot potreben. »Cilj projekta je zmanjševanje vodnih izgub in povečanje kakovosti oskrbe s pitno vodo z zamenjavo vodovodnih cevovodov v dolžini 175 kilometrov. S tem bi posodobili tudi vodovodno omrežje na najbolj kritičnih cevovodih, na katerih beležimo največ izgub. To so: Kicar - PVC 160, v dolžini enega kilometra; Pacinje-Ve-lovlek - PVC 280, v dolžini šest kilometrov, staro mestno jedro - PVC, azbest cement, litoželezni cevovodi. Z izgradnjo transportnega cevovoda premera štiri metre preko Puhovega mostu bi zagotovili varno oskrbo levega brega Drave, saj 35 let star cevovod v strugi Drave povzroča najbolj kritično točko za varno oskrbo. Z avtomatizacijo vo-dooskrbnega sistema z vgradnjo regulacije v vozliščnih jaških bi dosegli boljši nadzor nad porabo vode v prvi tlačni coni. S posodobitvijo komandnega centra črpališča Skorba in vseh 98 objektov na celotnem vodooskrbnem sistemu bi dosegli optimalno obratovanje sistema ter s tem tudi bistveno zmanjšali izgube. Na celotnem Ptujskem in Dravskem polju je predvidena vgradnja filtrov za odstranjevanje železa in mangana na 11 globinskih vodnjakih. Omenjena elementa nam povzročata nabiranje usedlin v cevovodih in s tem povezane težave na celotnem vodovodnem omrežju. V sklopu projekta se načrtuje tudi gradnja globinskega vodnjaka v Skor-bi z izdatnostjo 20 litrov na sekundo,« je povedal Širec in dodal, da so trenutno izvedeni popisi tras in objektov, izrisana je pregledna situacija le-teh. »Nadaljnji koraki so odvisni od možnosti pridobivanja sredstev za izvedbo projekta. Če nam bo uspelo pridobiti evropski denar, bi se gradnja po najbolj optimističnem scenariju začela v letih 2017/18, končala pa potem nekje v obdobju treh let.« Mojca Zemljarič V ptujskem vodooskrbnem sistemu je vgrajenih 12 odstotkov az-bestno-cementnih cevi. V najslabšem stanju so PVC-cevi, ki so se vgrajevale v letih 1975-1985. So zelo krhke, na njih upravljavec beleži največ okvar. Foto: MZ 10 TEDNIK Spodnje Podravje torek • 12. avgusta 2014 Ptuj • 12. festival sodobne umetnosti Art Stays Razstave na ogled še do 1. septembra Na letošnjem, 12. festivalu sodobne umetnosti Art Stays Ptuj je sodelovalo več kot 90 umetnikov iz vsega sveta. Predstavili so se s številnimi razstavami, performansi, koncerti, projekcijami, predavanji in z delavnicami za otroke. »Festivalska rdeča nit so bila razmerja in odnosi med umetniki, zato na razstavah gostimo celo vrsto pomembnih umetniških tandemov in skupin. Reference sodelujočih umetnikov in galerij, muzejev ter kustosov so bile letos izjemne. Umetniški navdušenci lahko tako med predstavljenimi avtorji prepoznajo dobitnico beneškega Zlatega leva, večkratne udeležence beneškega in havanskega bienala, kassel-ske Documente, Manifeste ...,« je povedal umetniški vodja festivala Jernej Forbici. Bogat spremljevalni program je prinesel več perfor-mansov mednarodnih umetnikov, ciklus dokumentarnega filma v MK Ptuj, videoprojek-cije študentov beneške likovne akademije na čudovita pročelja mestnega jedra, razstavo plavajočih skulptur na reki Dravi in letos izjemno dobro obiskane poletne delavnice za otroke in najstnike v soorganizaciji CID Ptuj. Umetniške stvaritve letošnjega festivala si bodo domači in tuji obiskovalci lahko v ptujskih in nekaterih okoliških galerijah ogledali še do 1. septembra. V sprehodu od razstavišča do razstavišča pa bodo lahko uživali tudi v odkrivanju lepot starodavnega Ptuja. „Za naslednje leto pripravljamo še bogatejši program, ki bo gostil veliko razstavo, ki prihaja v naše mesto naravnost z beneškega bienala in mnoge druge umetniške stvaritve. Festival raste, in kot so letos ponovno zapisali številni domači in tuji mediji ter strokovnjaki, je postal eden pomembnejših dogodkov na poletni evropski umetniški sceni. Vse, kar nam manjka, da se povzpnemo še višje, je podpora ptujskega in širšega gospodarstva, saj preskromno finančno plat festivala trenutno rešujeta le Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za kulturo," je ob povabilu k ogledu letošnjih razstav festivala sodobne umetnosti Art Stays povedal umetniški vodja festivala Jernej Forbici. MG Foto: Črtomir Goznik Rdeča nit 12. festivala Art Stays so bila razmerja med umetniki. Žamenci • 41. gobarski praznik Zadišalo po gobjem golažu in prazenih gobicah Gasilsko društvo Žamenci, ki ga vodi predsednik Ernest Muršič, je letos priredilo 41. gobarski praznik. Kot vsako leto je bila tudi tokrat prireditev dobro obiskana. Nekoliko je organizatorjem sicer zagodla sobotna nevihta, a dvodnevna prireditev je kljub temu dobro uspela. Dva dni prireditve, v soboto in nedeljo, so si obiskovalci v gosti senci gozdička ob osrednjem prireditvenem prostoru lahko ¡¡sni Foto: MZ Razstava gob je bila izjemno bogata. Na ogled je bilo 118 primerkov. ogledali bogato razstavo gob in zelišč. Na ogled je bilo 118 različnih primerkov gob. Razstavo je postavil določevalec gob oz. determinator Anton Poler, s katerim žamenski organizatorji gobarskega praznika sodelujejo že dolga leta. Gobe, ki so bile razstavljene, so nabrali člani Gobarskega društva Ptuj, razstavo zelišč pa je pripravilo Zeliščarsko društvo Maribor. Sobotni popoldan je minil v znamenju tekmovanja v kuhanju gobovega golaža. Pomerilo se je 12 ekip, ocenjevalno komisijo so sesta- vljali Janez Janžekovič, Jožica Kovačič in Andrej Golob. V nedeljo popoldan so se obiskovalci lahko pomerili v šaljivih igrah, na prireditveni prostor so skočili padalci Ae-rokluba Ptuj, prikazali so gašenje z najstarejšo brizgalno. Kot vsako leto je prireditev spremljala bogata kulinarična ponudba: od dobrih domačih skutinih gibanic do gobovega golaža in praženih gobic ter ciganskih pečenk, ki na vaški veselici pač ne smejo manjkati. Mojca Zemljarič Juršinci • Gospodinje praznovale Kuhali so prleški pisker Društvo gospodinj Marta Juršinci je nedavno pripravilo tradicionalni 19. gospodinjski praznik. Na prireditvi se je osem ekip pomerilo v kuhanju jedi, imenovane prleški pisker. Sestavine, ki bi sicer morale biti v prleškem piskru - gosti enolončnici oz. golaževi juhi -, niso natančno določene. »Osnovne sestavine so prepra-žena čebula in česen, na kocke narezano goveje in svinjsko meso, paradižnik, paprika, sol, poper, vegeta... Vse drugo se dodaja po okusu: kaša, gobice, koruza, fižol... Avtorica recepta za jed prleški pisker je naša članica Milica Mate-ljan,« je povedala predsednica Društva gospodinj Marta Juršinci Ida Cafuta in dodala, da je kuhanje prleškega piskra v sklopu juršinskega gospodinjskega praznika letos potekalo tretjič. Sodelujoče ekipe so bile iz društev gospodinj ali podeželskih žena iz Juršin-cev, Vitomarcev, Sv. Jurija ob Ščavnici, Gornje Radgone, ■ Utrinek s prireditve Vidma, Hajdine in Gorišnice. Sodelovala je tudi ekipa »Kuli-narika na stari način Pacinjski gadi mladi in stari«. Strokovno komisijo, ki je ocenjevala pripravljene jedi, so sestavljali direktor ptujske svetovalne službe KGZS Andrej Reberni-šek, Simona Horvat iz Gostinske šole Maribor ter nekdanja predsednica društva juršin-skih gospodinj Marta Toplak. Na prireditvi so se predstavile juršinske ljudske pevke in pevke Društva gospodinj Vintarovci, nastopil je tudi pe-tošolec Domen na harmoniki. Članice Društva gospodinj Marta Juršinci so godovni dan svoje zavetnice, 29. junij, obeležile še z bogoslužjem in blagoslovom ter druženjem v gospodinjskem domu na To-plakovi domačiji. Z razstavo kruha, pekovskega in drugega peciva ter izdelki ročnih del pa so se predstavile tudi na prireditvah v sklopu letošnjega občinskega praznika. Mojca Zemljarič Natalija Škrinjar, Radio Ptuj Komentar tedna Se res dogaja kaj novega? Svetovno znani ruski astrolog Pavel Globa je že leta 2009 napovedal letalske nesreče, ki to poletje pretresajo svet. Jasno in glasno je povedal, da se julija in avgusta pričakuje pravi val letalskih nesreč, zato je ljudem svetoval, naj se v tem času odpovedo letenju, če je le mogoče. Predvidel je, da bo leto 2014 zelo rizično v smislu najrazličnejših katastrof, človeštvo pa naj bi se znašlo na pragu tretje svetovne vojne. Za letošnji december in januar 2015 pa je opozoril na povečano nevarnost hudih potresov. Astrolog Pavel Globa je že v začetku osemdesetih prejšnjega stoletja napovedal, da bo Sovjetska zveza zelo na hitro razpadla in da bodo leta 1991 Moskvo preplavili tanki. Predvidel je tudi razpad Ukrajine leta 2014. Pravijo, da se je uresničilo kar 85 odstotkov njegovih napovedi. Takole je poročalo več spletnih portalov. Meni pa je dalo misliti. Se res dogaja kaj novega? Z vsem spoštovanjem do prizadetih: letala so namreč padala vse od začetka letalstva, pa vendarle je potovanje z letalom statistično gledano še vedno najvarnejši način potovanja. Vojne so se po svetu vedno dogajale, tisočletja. Torej tudi tu nič novega. Našo mater Zemljo je stresalo že pred milijoni let, pa jo še danes. In prav zato je verjetno tako zelo lepa, tako zelo razgibana, raznolika. Težava je le v tem, da teh lepot vedno ne opazimo. Ali pa jih, pa ne pomislimo, zakaj, od kdaj je tako. Zdi se mi, da tudi v drugih primerih ne znamo najti česa lepega. To poletje je bolj hladno in mokro. Pa tarnamo, da je pre-mokro. Lani je bilo vroče, pa smo tarnali, da bomo zgoreli, da je suša. A ni letos lepo, da nam ni treba okrog hiše in rastlin nositi veder z vodo? V zadnjem času je pogosto slišati, da je kriza, da ni denarja, da z dopustom ne bo nič. Pa malo pomislite. To govorijo tisti, ki so tudi sicer, ko so kure več nanesle, ostajali doma in za to tudi našli razlog. Sploh pa: ali res moramo za to, da se imamo v času dopusta lepo, nekam potovati? Glede na to, koliko prireditev je v poletnem času okrog nas, verjetno ne. Samo na Ptuju Art stays, Arsana, Letni kino brez stropa, Ptujska noč. V Ormožu: Ormoško poletje, Ormoški festival aktivnih klubov (O.F.A.K.), pa seveda v drugih krajih najrazličnejše prireditve, zabavne, športne, kulturne, da ne bom vseh naštevala. Verjetno res za vsakogar nekaj. Pa kopališča, saj takega mraza tudi ni, da ne bi mogli recimo na dveurno kopanje, ko ne dežuje. Kaj pa dolg sprehod po travniku in naberete šopek. Ali gozdu, pa še kakšno gobo lahko najdemo. Pa ne nazadnje: ste si kdaj ogledali ptujskega ali okoliške gradove? Aja, pa še to: kdaj ste se nazadnje ustavili pri sosedu, si vzeli čas za klepet, mogoče z njim celo vrgli karte? Lepo se lahko imamo za zelo malo denarja. Zakaj smo torej na vseh področjih tako črnogledi? Veliko lepega je okrog nas, samo spregledati moramo in opaziti, da je v »na pol praznem kozarcu«, še veliko dovolj okusne vsebine. Foto: MZ TJ V - 1 JI Rokomet Ormož v torek proti Celju, v četrtek proti Dravi Stran 12 Tenis Rola obstal v kvalifikacijah turnirja ATP 1000 Stran 12 Nogomet Zmaga na začetku za dobro popotnico Stran 13 Odbojka na mivki Pokeršnik in Bedrač odlična na Hrvaškem Stran 13 Atletika Čokolada in sladoled šele po koncu sezone Stran 14 Nogomet Odmeven remi Ormoža proti Muri Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 4. krog S tremi točkami tudi s tretjega gostovanja Krka - Zavrč 2:3 (0:3) STRELCI: 0:1 Kelenc (20., z 11-m), 0:2 Kresinger (36.), 0:3 Kelenc (38.), 1:3 Kastrevec (56.), 2:3 Kastrevec (86.). KRKA: Obradovic, Žižic, Diallo, Dežmar, Rašic, Juric, Šaban (od 74. Novosel), Ihbeisheh, Kramarič, Fuček (od 46. Kastrevec), Carevic (od 46. Peric). Trener: Miloš Rus. ZAVRČ: Ranilovic, Datkovic, Kristic, Dedic, Roškar, Šafaric, Težak (od 64. Cvek), Matjašič, Kelenc (od 82. Brdar), Dugolin, Kresinger (od 72. Benic). Trener: Željko Orehovec. RDEČI KARTON: Dugolin (61.). Marko Roškar: »V Novem mestu so drugi polčasi vedno 'peklenski'. Znano je, da Krka igra z dolgimi žogami, kar nam očitno ne ustreza.« Zavrčani nadaljujejo dobre predstave v gosteh, saj so po zmagah v Velenju in Celju vse tri točke odnesli še iz Novega mesta. Trdne temelje zmage so postavili že v prvem polčasu, ko so kar trikrat premagali Matka Obradovica. Zavrč, ki je v drugem polčasu Krki dovolil približanje, se je s tretjo zmago točkovno izenačil z drugouvrščenim Mariborom, ki ima tekmo manj, Krka, ki je kot prva letos prejela dvomestno število golov, pa ostaja globoko v spodnji polovici z eno zmago. Novomeščani so tekmo začeli malce odločneje kot tekmeci, a kakšne nevarnejše akcije niso izpeljali. V naslednjih minutah sta ekipi zaigrali previdno, a so domači naredili napako v 19. minuti, po kateri so gostje povedli. Karlo Težak je prodrl v kazenski prostor, tam pa ga je zrušil vratar Matko Obradovic in zakrivil enajstmetrovko. To je uspešno izvedel Doris Kelenc - 0:1. V dveh minutah od 0:1 do 0:3 V 28. minuti so bili Dolenjci blizu izenačenja: po akciji Tomislava Jurica in Martina Šabana je do strela v kazenskem prostoru prišel slednji in zatresel vratnico. Sledil pa je popoln kolaps domače ekipe, ki je v naslednjih desetih minutah prejela še dva gola. Najprej je v 36. minuti zadel Dino Kresinger, potem ko je na golovi črti prišel do odbite žoge po strelu Marka Roškar-ja z glavo - 0:2. Dve minuti kasneje je drugič na tekmi zadel Kelenc, potem ko mu je v kazenskem prostoru lepo podal Kresinger - 0:3. Takoj po začetku drugega polčasa je imel Težak izjemno priložnost za povišanje vodstva, Obradovic pa je preprečil nov zadetek. Zato pa so bili v 56. minuti uspešnejši gostitelji. Rezervist Žiga Ka-strevec je bil najvišji v skoku po podaji Jake Ihbeisheha -1:3. Da bi bila tekma še bolj podobna lanski, ko je Zavrč v prvem polčasu povedel s 4:1, na koncu pa slavil »le« s 4:3, je poskrbel še Andrej Dugolin v 61. minuti. Zaradi rdečega kartona po prekršku nad Ma-rinom Pericem je moral z igri- Foto: Črtomir Goznik Doris Kelenc (Zavrč) je z dvema zadetkoma v Novem mestu močno pripomogel k uspehu svoje ekipe. šča in Novomeščanom omogočil številčno premoč. To so gostitelji dejansko unovčili in v 86. minuti znižali izid na 2:3, potem ko je drugi zadetek na tekmi dosegel Kastre-vec; še drugič je bil najvišji v kazenskem prostoru - 2:3. A do točke jim - kljub kar nekaj obetavnim priložnostim tik pred koncem tekme - vseeno ni uspelo, tako da se je na nek način ponovil scenarij lanskega obračuna. Čisto ob koncu je za potrditev zmage gostov poskusil še Nenad De- dic, a zgrešil prazna vrata. Zavrč bo v 5. krogu v petek na ptujskem Mestnem stadionu gostil ekipo Kopra. sta Nogomet • 1. SNL PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 4. KROGA: Luka Koper - Celje 0:2 (0:1); strelca: Omoregie 30., Bajde 51.; rdeči karton: Mitrovic 67./Koper; Rudar - Domžale 0:1 (0:1); strelec: Knezovic 12. - avtogol; rdeči karton: Klinar: 85./Rudar; Maribor - Gorica 2:1 (2:1); strelci: Tavares 35., Bohar 40.; Ma-kinwa 12.; Krka - Zavrč 2:3 (0:3); strelci: Kastrevec 56., 86.; Kelenc 20., iz 11-m, 38., Kresinger 36.; rdeči karton: Dugolin 61./Zavrč; Radomlje - Olimpija 1:4 (1:1); strelci: Avbelj 5.; Rodic 41., Omla-dič 52., Bajric 72., Vukčevic 81. Zeljko Orehovec, trener Zavrča: »Za nas je bila tekma s Krko zelo pomembna, saj smo želeli oprati madež s tekme proti Domžalam. Prvi del je bil za nas naravnost fantastičen, saj smo dosegli tri gole in igrali res dobro. Med polčasom smo se v slačilnici dogovorili, da bomo v nadaljevanju startali, kot da je izid 0:0. V drugem delu nas je zadetek Krke nekoliko 'presekal', nato so domačini z visokimi podajami opravili dodaten pritisk proti našemu golu, toda uspelo se nam je ubraniti, Bilo je težko, še posebej po izključitvi Dugolina. Na koncu je pomembno le to, da smo slavili na gostovanju, že tretjem zaporednem, kar je velika stvar. Videti je, da so tekme s Krko vedno nekaj posebnega in napete. Iz drugega dela igre moramo potegniti nauke in se kar najbolje pripraviti na Koper. Imamo le štiri dni časa, ob tem moramo igralce najprej osvežiti. Zavedamo se, da nas čaka težka tekma, saj je Koper v tem krogu klonil in bo proti nam še dodatno 'nabrušen'. Mi moramo biti bistveno agresivnejši kot na tekmi proti Domžalam, in če bo tako, verjamem, da bomo uspešni.« Marko Roškar, igralec Zavrča: »Pričakovano smo v Novem mestu odigrali težko tekmo, vendar smo vseeno pokazali pravi obraz. Krasila nas je borbenost, v prvem delu smo trikrat zadeli, kar nam še letos ni uspelo. V nadaljevanju smo nadzirali potek in na tem moramo graditi vnaprej. V drugem delu smo malo padli, presekal nas je prestrog rdeč karton Dugolina, toda važno je, da smo slavili. V Novem mestu so drugi polčasi vedno 'peklenski'. Znano je, da Krka igra z dolgimi žogami, kar nam očitno ne ustreza. Proti Kopru bomo igrali na zmago, računamo pa na pomoč publike.« tp Še vedno brez remija Po nepopolnih štirih krogih imajo le še tri ekipe popoln izkupiček: Domžalčani so zmagali na vseh štirih tekmah, Mariborčani na treh, Ljubljančani pa na dveh. Prvo presenečenje so za zdaj varovanci Luke Elsnerja, ki v štirih tekmah sploh še niso prejeli zadetka - njihova gol razlika je 5:0. Analitiki ta začetek primerjajo s sezonama 2006/07 in 2007/08, ko so se Domžale okitile z naslovom državnega prvaka, a do tega je še zelo daleč ... Maribor je v generalki pred srečanjem superpokala (pomerila se bosta državni in pokalni prvak) pred 5000 gledalci ugnal Goričane. Prvi ostajajo neporaženi in ohranjajo pozitiven niz pred odločilnima tekmama za sanjsko uvrstitev v evropsko Ligo prvakov - merili se bodo s škotskim Celticom (20. in 26. 8.). Tretja neporažena ekipa je Olimpija, kjer je po tekmi s Chelseom in prihodu Mileta Ačimoviča na mesto športnega direktorja očitno zavel nov veter. Kako dolgo bo trajal, pa bomo videli v nadaljevanju sezone. Tokrat so Ljubljančani slavili v Domžalah proti novincu iz Radomelj. Srečanje si je ogledalo skoraj 2000 gledalcev, kar je za osrednjo Slovenijo zelo dobra številka, sploh če tam ne gostuje Maribor. Ekipa Zavrča kljub spremembam v igralskem kadru ostaja na poti uspehov v gosteh - v Novem mestu so zabeležili tretjega zapored. S tem so ostali tik pod vrhom in lahko mirno pričakujejo petkovo srečanje s Koprom. Ta je v tem krogu klonil na domačem igrišču, boljši so bili Celjani. Ti so se po dveh uvodnih porazih pobrali in se z dvema zmagama oddaljili od dna. Tam pa ostajajo Krka, Gorica in Radomlje; prva sicer ima eno zmago, slednja pa nanjo še čakata. Posebna zanimivost je, da v dosedanjih srečanjih ni bilo še prav nobenega remija - prav vse tekme so se končale v eno ali drugo korist! Konec tedna bomo v pričakovanju prvega ... Jože Mohorič 1. DOMŽALE 4 4 0 0 5:0 12 2. MARIBOR 3 3 0 0 6:3 9 3. ZAVRČ 4 3 0 1 6:4 9 4. OLIMPIJA 2 2 0 0 7:2 6 5. CELJE 4 2 0 2 5:2 6 6. KOPER 3 2 0 1 3:3 6 7. RUDAR VELENJE 4 1 0 3 2:5 3 8. KRKA 4 1 0 3 5:10 3 9. GORICA 4 0 0 4 2:6 0 10. RADOMLJE 4 0 0 4 5:11 0 Najboljši strelci: 2 zadetka: Doris Kelenc (Zavrč), Žiga Kastrevec (Krka), Luka Zahovic (Maribor), Janez Zavrl (Radomlje). 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 12. avgusta 2014 Tenis Rola obstal v kvalifikacijah Cincinnatija Blaž Rola (82.), najvišje uvrščeni Slovenec na lestvici ATP, je po odhodu preko velike luže praktično takoj začel nastopati. Tako nadaljuje zelo intenzivno udejstvovanje na svetovni turneji, kjer je v zadnjem letu eden izmed najaktivnejših igralcev nasploh (nastopil je na 31 turnirjih). Izmed igralcev prve stoterice so bili aktivnejši le Čeh Rosol (33), Rus Gabashvili (32) in Nemec Brown (32). Za uvod ameriške turneje je Blaž izbral močan turnir serije 1000 v Cincinnatiju, kjer je nastopil v kvalifikacijah. V 1. krogu je bil njegov tekmec Rus Evgeny Donskoj (110.), ki je že zasedal 65. mesto na ATP-lestvici. V izjemno tesnem obračunu nobenemu od igralcev ni uspelo odvzeti servisa tekmecu (Rola je imel 5 priložnosti, Donskoy eno), zato sta o zmagovalcu odločali podaljšani igri. V prvi je Blaž leto starejšega tekmeca ugnal 7:4, v drugi pa je bilo še bolj izenačeno. Pri rezultatu 5:4 je Blaž na svoj servis izgubil obe točki, s čimer si je Rus priigral zaključno žogo za niz (5:6). Rola je ohranil mirno roko in se s tremi zaporednimi točkami po uri in 40 minutah veselil zmage. V zaključnem dvoboju kvalifikacij se je meril s Francozom Benoitom Pairetom (97.), ki je bil lani že 24. igralec sveta. Po dobrem začetku in vodstvu 2:1 je sledil mrk, v katerem je 24-letni Francoz nanizal osem zaporednih iger (2:6, 0:4). K temu so precej pripomogle tudi bolečine, ki jih je začutil Blaž. Po premoru, v katerem je prejel medicinsko pomoč, je sicer dobil dve zaporedni igri, a je tekmec nato hitro končal dvoboj. Blaž Vidovič drugič zapored Na igriščih TK Branik Maribor je potekal Fredijev memorial, zaključni turnir serije round robin za dečke in deklice U-12. Med deklicami sta iz Ptuja nastopili Nika Strašek (TK Terme Ptuj) in Nina Pliber-šek (Galtena); prva se je uvrstila v četrtfinale, kjer jo je v dveh nizih ugnala Anja Čotar (Talos), druga pa je preskoči- Rokomet • Jeruzalem Ormož Foto: Črtomir Goznik Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) je v Mariboru slavil na drugem zaporednem turnirju v kategoriji U-12. la uvodni krog, potem pa jo je ustavila 2. nosilka, Novogori-čanka Alea Bubek. Pri dečkih sta barve ptujskega kluba Terme Ptuj zasto- Turnir serije ATP 1000 v Cincinnatiju, kvalifikacije: 1. krog: Blaž Rola (7.) - Evgeny Donskoj (Rusija) 7:6(4), 7:6(6); 2. krog: Blaž Rola (7.) -Benoit Paire (Francija, 11.) 2:6, 2:6. Fredijev memorial, dečki U-12: 2. krog: Vidovič (3.) - Žiga Lapin (JAKI) 6:2, 6:1; četrtfinale: Vidovič (3.) -Jon-Lan Šuntar (Triglav) 6:2, 6:1; polfinale: Vidovič (3.) -Nik Jurjevčič (LTC, 5.) 6:4, 6:1; finale: Vidovič (3.) - Samuel Pate (Portovald, 2.). 5:7, 6:3, 6:2. pala Blaž Vidovič in Jure Glodež - slednji je nastope končal v 2. krogu, ko ga je premagal 8. nosilec Lun Obrul iz Celja. Blaž je bil v povsem drugačnem položaju, saj je bil kot 3. nosilec med favoriti turnirja. Do finala po odpovedi 1. nosilca Filipa Ka-ljeviča (Domžale) ni imel težkega dela, saj je oddal le malo iger. V finalu je bil njegov tekmec »stari« znanec, Samuel Pate, s katerim pogosto igra skupaj v igri dvojic. V izenačenem srečanju je bil tokrat boljši Blaž, ki se je po zmagi na turnirju v Portorožu zasluženo veselil naslednje turnir-ske zmage. JM V torek proti Celju, v četrtek proti Ptuju Osmouvrščena ekipa 1. SRL v sezoni 2013/14, Jeruzalem Ormož, marljivo trenira za začetek nove sezone, ki jo bodo odprli z domačo tekmo 6. septembra proti Krškemu. Po napornih treningih za izboljšanje fizične priprave, ki jih je vodil Darko Kneževič, zdaj prihaja prehod na delo z žogo in uigravanje ekipe, ki je doživela kar nekaj sprememb. Danes, v torek, 12. avgusta, bo ob 18. uri na Har-deku gostovala ekipa Celja, ki je v minuli sezoni osvojila dvojno krono. Tako bodo ljubitelji rokometa lahko videli precej novih obrazov, tako v ekipi Ormožanov kot v ekipi Celjanov. Trener Branko Tamše bo na Hardeku imel na preizkušnji tudi tri nove igralce iz tujine, ki bi v bodoče lahko okrepili zasedbo Celja. Po pričakovanjih in napovedih je ekipo iz Ormoža za- Foto: Crtomr Goznik Ormoške rokometaše čakata v tem tednu dve zanimivi prijateljski preizkušnji. pustil vratar Aljoša Čudič, ki bo svojo športno pot nadaljeval na Poljskem. Ze v četrtek, 14. avgusta, bodo Ormožani odigrali še eno pripravljalno tekmo: ob 18.00 bodo gostje Hardeka sosedi s Ptuja. Pričetek prodaje letnih kart Rokometni klub Jeruzalem Ormož obvešča ljubitelje ormoškega rokometa, da se bo po 15. avgustu 2014 začela prodaja članskih izkaznic za tekmovalno sezono 2014/15. Na podlagi članske izkaznice bodo člani RK Jeruzalem Ormož pridobili volilno pravico na občnem zboru. Člani kluba bodo s člansko izkaznico tudi imeli brezplačen vstop na pripravljalne, prvenstvene in pokalne tekme v prihajajoči sezoni (velja za vse tekme sezone 2014/15). Članarina znaša 30 €. Prvič bodo uvedene tudi družinske letne karte, ki bodo za dve osebi v družini znašale 40 €, za tri osebe v družini 50 € in štiri osebe v družini 60 €. Članarino in prevzem članske izkaznice oz. letne karte boste lahko poravnali v Tara baru in v OMV baru v Ormožu. Uroš Krstič Šah • Olimpijada na Norveškem: Jure Borišek trenutno najboljši član slovenske reprezentance Na Norveškem se nadaljuje 41. šahovska olimpijada, na kateri dokaj solidno nastopata tudi obe slovenski vrsti. V moški je s 5,5 točke najboljši član Šahovskega društva Ptuj Jure Borišek, ki v posamezni razvrstitvi zaseda 68. mesto, pri šahistkah pa Špela Kolarič, ki je zbrala 6 točk in je na visokem 20. mestu. Obe slovenski vrsti sta v dosedanjih osmih kolih po petkrat zmagali in trikrat izgubili. Z osvojenimi 10 točkami moški zasedajo 36. mesto, prav toliko pa so jih zbrale tudi slovenske šahistke, ki so trenutno na 32. mestu. Člana ŠD Ptuj Jure Borišek in Aleksander Beljavski sta zbrala 5,5 oziroma 5 točk, pri ženskah pa sta najboljši še neporaženi Špela Kolarič s 6 točkami in najmlajša Laura Unuk s 5,5 točke. Sicer pa je prvenstvo postreglo z nekaterimi presenečenji. Med največje vsekakor spada poraz aktualnega svetovnega prvaka, domačina Magnusa Carlsena (2877 ratinških točk), ki ga je v 7. kolu premagal Nemec Naidisch (2709). Veliko presenečenje je prav tako v 7. kolu pripravila 16. postavljena ekipa Češke, ki je premagala prve favorite Ruse s kar 3:1. Sicer pa se Rusom vse bolj oddaljuje zmaga, saj tri kola pred koncem zaostajajo za 3 točke in so šele na 19. mestu. Vrstni red po 8. kolu moški: 1. Kitajska 14, 2. Francija 13, 3. Ukrajina 13, ... 19. Rusija 11, ... 36. Slovenija 10 ... Vrstni red po 8. kolu ženske: 1. Rusija 16, 2. Kitajska 14, 3. Francija 13 ... 32. Slovenija 10 ... Silva Razlag Kolesarstvo • KK PP Marko Hozjan trenutno skupno 2. za Pokal Alpe-Adria V nedeljo so mladi kolesarji Perutnine Ptuj nastopili v Italiji in tekmovali na 2. letošnji izvedbi dirke, ki je štela za Pokal Alpe-Adria. Dirka je potekala v Terenzanu, v bližini Vidma. Ptujčani so nastopili le s selekcijo dečkov A, ki se je poleg zahtevne proge morala spopasti še z vročim vremenom. Tekmovalo je okrog 70 kolesarjev, poleg vseh najboljših Slovencev so bili na progi še italijanski kolesarji iz pokrajine Furlanija -Julijska krajina. Sama dirka je bila dolga kar 47 km, oz. 7 krogov po 6,7 km, kar je za kategorijo dečkov A zelo naporna dirka. Mladi Ptujčani so do sedaj tekmovali na krajših, okoli 35 km dolgih tekmovanjih. Zmagovalec je v cilj prikolesaril z 20 sekundno prednostjo, o 2. mestu pa je odločil ciljni sprint glavnine. Od Ptujča-nov sta bila v glavnini Nace Malovič in Marko Hozjan. Marko je zasedel 11. mesto in bil drugi najboljši Slovenec. 200 m do cilja je kazalo še bolje, toda na ciljni črti so ga prihiteli nekateri kolesarji. Da je bil sprint glavnine silovit, kaže maksimalna hitrost Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj)_ 61 km/h, kar je za to kategorijo prav neverjetno. Nace je pripeljal v prvi polovici skupine. Marko Hozjan je z osvojenimi točkami napredoval na 2. mesto v skupni razvrstitvi. Do konca pokala Alpe-Adria sta še dve dirki, in sicer na prazničen petek v Avstriji in v septembru v Vodicah. tp Sah • Ptuj Open 2014 Deveti odprti turnir Ptuj Open 2014 V okviru prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj bo Šahovsko društvo Ptuj izvedlo že 9. odprti turnir Ptuj Open. Tokratni bo potekal v času od 15. do 22. avgusta in bo »obogaten« še s turnirjem »B« in »kadetskim« do 15 let. Glavni organizator, predsednik ŠD Ptuj, VM Danilo Polajžer nam je ob tem povedal: »Z devetim odprtim turnirjem želimo nadaljevati tradicijo, začeto leta 2006, ko se nas je na prvem turnirju zbralo 35. Največja udeležba je bila leta 2009 (78), tokrat pa se bo pomerilo veliko število šahistk in šahistov v treh različnih turnirjih. Turnir A bo po zasedbi najmočnejši med njimi in bo štel za tradicionalni Open Ptuj 2014. Vzporedno s tem turnirjem bo potekal še B-turnir, kjer bo dana možnost dobrih uvrstitev perspektivnim mlajšim ša-histom, med njimi tudi nekaj članom domačega društva. Za najmlajše v konkurenci do 15 let smo se odločili zato, da lahko preizkusijo svoje znanje med vrstniki, saj bi v primeru nastopa na turnirju A ali B v glavnem zasedli mesta ob koncu razpredelnice, kar pa ni spodbudno za njihov nadaljnji šahovski razvoj.« Na dosedanjih turnirjih je bilo pet različnih zmagovalcev: Domen Krumpačnik, bivši član ŠD Ptuj, je zmagal v letih 2006, 2007, 2010 in 2011, po enkrat pa so zmagali Robert Markuš 2008, Robert Lončar 2009, Matej Titan 2012 in Miljenko Kelemen 2013. Ali bomo letos dobili šestega zmagovalca ali bo ta lovorika pripadla kateremu od »starih«? Glede na udeležence imata to možnost Matej Titan in Miljenko Kele-men, saj drugih zmagovalcev tokrat ni med prijavljenimi. Ponovno pa bo med udeleženci legenda ptujskega šaha Janko Bohak, ki do sedaj ni izpustil še nobenega turnirja, na lanskem pa je osvojil visoko, 3. mesto. Silva Razlag A in B turnir, razpored: 1. kolo: 15. 8. 16.30 2. kolo: 16. 8. 9.30 3. kolo: 16. 8. 16.30 4. kolo: 17. 8. 16.30 5. kolo 18. 8. 16.30 6. kolo 19. 8. 16.30 7. kolo 20. 8. 16.30 8. kolo 21. 8. 16.30 9. kolo 22. 8. 14.00 Kadeti, razpored: 1. kolo 18. 8. 16.00 2. kolo 18. 8. 18.30 3. kolo 19. 8. 16.00 4. kolo 19. 8. 18.30 5. kolo 20. 8. 16.00 6. kolo 20. 8. 18.30 7. kolo 21. 8. 16.00 8. kolo 21. 8. 18.30 9. kolo 22. 8. 15.30 Le kam se nam tako mudi? Čeprav prebirate prilogo z naslovom Gremo v šolo, se ne vznemirjajte preveč. Ni res, ne gremo še v šolo. Še dobrega pol meseca počitnic je pred nami. Je pa res, da nas najrazličnejši tržniki že tam od sredine julija poskušajo prepričati, da je pa res že SKRAJNI čas, da se pripravite na novo šolsko leto. Kot da nam bo 1. september kam pobegnil. Zakaj smo morali že ob koncu šolskega leta tako zelo nujno poskrbeti za delovne zvezke za novo šolsko leto? Jih bo tik pred začetkom pouka zmanjkalo? Zakaj moramo sredi julija nujno poskrbeti za novo šolsko torbo? Jih 25. avgusta ne bo več? Zakaj se moramo v teh dneh nujno oskrbeti z oblačili in obutvijo za novo šolsko leto? Bomo sicer od 1. septembra drugače goli in bosi? Zakaj nujno moramo že danes po vseh nakupovalnih središčih brskati za peresnicami, svinčniki in vsemi drugimi pisali? Nas sicer za kazen čakata tablica in kamenček iz časov Marije Terezije? Ne, dragi moji, vse to počnemo zato. ker so nas o tem prepričali strokovnjaki. Pa ne strokovnjaki za izobraževanje, pač pa strokovnjaki za prodajo. In mi jim nasedamo. Ne samo v teh šolskih primerih, pač pa na vseh področjih. Vas ni že kdaj zagrabilo, da bi kupili kakšno stvar, ki jo ponujajo v TV-prodajah? Ker če pokličete zdaj (in vaš klic je brezplačen!), dobite ne samo en izdelek, ampak celo dva! Za isto ceno! In zraven še lično škatlico, da lahko to stvar komu podarite in še njega osrečite z enkratno akci- jo. Vse naše življenje žal v zadnjem času usmerja tr-ženjska logika. In tako sredi julija mislimo na šolo - ker je skrajni čas. Potem bomo v začetku septembra nujno potrebovali vse za ureditev grobov, takoj zatem se bomo sredi septembra pripravljali na martinovo, da ne zamudimo z nabavo ta prave goske (ker tista, ki bo naprodaj 10. novembra, ne bo dovolj uležana), potem pa seveda - konec leta in božično-novoletni prazniki so tik pred zdajci. Ker če dan po vseh svetih niste postavili novoletne jelke, vas letos Božiček in dedek Mraz ne bosta obiskala. (Mimogrede: ste jima že pisali glede svojih novoletnih želja? Skrajni čas je, da to storite!) Dajmo, no, ustavimo konje! Kam se nam tako mudi? NE GREMO ŠE V ŠOLO! Vzemimo si še najmanj 14 dni prosto in uživajmo. Naj gredo v šolo vsi ti preštevilni trgovci, mi bomo pa še počakali. Jože Šmigoc, urednik priloge Gremo v šolo (a malo pozneje) Kolofon Priloga Gremo v šolo, 12. avgusta 2014 Urednik priloge: Jože Šmigoc Fotografije: Črtomir Goznik, Martin Ozmec in Miha Šoštarič Avtorji prispevkov: Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Miha Šoštarič, Sanja Veličkovic, Mojca Volk in spletna stran http://life-style.enaa.com/ Počitnice 2014 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega tedniki a O H-J O > O rt o I Spremembe pri subvencioniranju šolskih malic in kosil Novo šolsko leto, ki je pred nami, prinaša učencem in dijakom nekaj bistvenih sprememb pri subvencioniranju šolskih malic in kosil. O spremembah je direktor Centra za socialno delo v Ptuju Miran Kerin povedal: »V šolskem letu 2014/2015 so na področju subvencije malic in kosil spremembe, saj bodo izvajalci, torej šole, upoštevali višino subvencije za malico in kosila na podlagi veljavne odločbe o pravici do otroškega dodatka ali državne štipendije. To pa pomeni, da starši vlog za subvencijo malic in kosil za novo šolsko leto ne vlagajo na centre za socialno delo, če je katera od teh dveh pravic odobrena. Samo v primeru, da v družini ni veljavne odločbe za pravico do otroškega dodatka ali državne štipendije, se odda vloga za subvencijo malice ali kosila na center za socialno delo.« Kdo vse pa je po novem lahko upravičenec do subvencionirane prehrane v šoli? »Subvencija malice pripada tistim učencem, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 53 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji; takim pripada subvencija v višini cene malice. Tudi dijakom, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 42 % neto povprečne plače v RS, pripada subvencija v višini cene malice. Tistim, ki dosegajo nad 42 do 53 % neto povprečne plače v RS, pripada subvencija v višini 70 % cene malice; tistim nad 53 do 64 % neto povprečne plače v RS pripada subvencija v višini 40 % cene malice. Subvencija za kosilo pa pripada učen- ti ■ A m \ Novo šolsko leto prinaša bistvene spremembe v subvencioniranje šolske prehrane. Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijske programe I., II. in III. stopnje Energetika Pomembni datumi: Drugi prijavni rok I. stopnja: 22. do 29.8.2014 Prvi prijavni rok II. in III. stopnja: 2.6. do 25.8.2014 Priključi se tudi ti! Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko FAKULTETA ZA BSERGETKO cem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 18 % neto povprečne plače v RS. Sicer pa smo vse osnovne šole in Šolski center Ptuj o novostih glede subvencije malic in kosil že pisno obvestili in ocenjujem, da naše sodelovanje s šolami in vrtci tudi sicer poteka ustrezno.« Koliko prošenj za socialno pomoč pa prejmete v enem šolskem letu in katera območja pri tem posebej izstopajo? »V preteklem šolskem letu smo na CSD Ptuj prejeli 8824 vlog za denarno so- cialno pomoč, pri čemer izstopajo predvsem območja Haloz in Slovenskih goric ter center Ptuja.« Ali pri prošnjah za socialno pomoč upoštevate vse otrokove privarčevane zneske na hranilnih vlogah; če denimo dedek in babica odpreta račun na otrokovo ime in nanj vsak mesec naložita 50 evrov, ali bodo potem starši otrok in tudi sam otrok za to »kaznovani«? »Pri dodeljevanju denarne socialne pomoči se upošteva 2. odstavek 18. člena ZUPJS, ki navaja, da se pri ugotavljanju upravičenosti do DSP kot premoženje ne ■ OGLAS ■ Odločite se za zaposljive poklice Prihodnost miadih. Je v poklicih, po katerih obstajajo dejanske potrebe. Alma Mater. "Izobraževati je treba predvsem za poklice, po katerih obstajajo dejvnske poVrebe na domačem ali tvujem trgu," pravijo na Alma Mater Europaea, kjer izeajajo javnoveljvvne (študije, ki zvgotavljajo zaposlitev. Mladi, ki se odločajo za poklic, bi moroli imeti cilj biti iskan in ne iskati. Diplomirani fizioterapevti in diplomirane medicinske sestre so) izredno iskan poklic, tako v Sloveniji kot vEvropi. S teoretičnim znanjem in študijsko prakso v klinikah, bolnišnicah ter zdraviliščih doma in v tujine bo vaš pokljc pravi odgovoj za vse zahtevnejši način zdravljenja. Socialni gerontolog je izjemno iskan poklic, ki ga poznajo povsod v razvijem svetli. Gerontologija se ukvarja z integracijo staaejših v družbo. Njihov delež se bo v naslodnjih 15 letih podtojjl, zato bo poldih socialni gerontolog vse bolj irkan. Vpis je možhn na kisokošolski, univerzitetni, magirtrski in doktokski program. Študij managementa (Upravljanje in vodenj'e poslovnih sistemov - Vh) omogoča nadaljevanje višješolskega študija, tako da se priznajo že opravljene obveznosti na drugih jolah in direkten vpis v višji letnik. Gje za interdisciplinkrni študij z asebinami ekonomije, prava in informatike. STUDIJSKI PROGRAMI: • FIZIOTERAPIJA (VS) • ZDRAVSTVENA NEGA (VS) • SOCIALNA GERONTOLOGIJA (VS, UNI, MAG in DR) • UPRAVLJANJE IN VODENJE POSLOVNIH SISTEMOV (VS in MAG) • EVROPSKE POSLOVNE ŠTUDIJE (MAG) • NOVOST : ARHIVISTIKA IN DOKUMENTOLOGIJA(MAG) Alma Mater sodeluje z mnogimi mednarodnimi partnerskimi univerzami in številnimi profesorji iz prakse in tujine, kamor študenti odhajajo tudi na prakso in izmenjavo Erasmus. Informacije: www.almamater.si • e-pošta: info@almamater.si • tel. št.: 02/ 25019 99 upoštevajo denarna sredstva v višini treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2.500 evrov.« Kje pa vaš center pridobi podatke o privarčevanih sredstvih otroka, na banki? Ali več ne velja »tajnost vlog je zajamčena«? »Centri za socialno delo pridobivajo vse podatke iz Centralne zbirke podatkov na podlagi 49. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Za denarna sredstva so vir e-Banke. Kdor zaprosi za katerikoli transfer iz javnih sredstev, se mora strinjati z vpogledom v vse potrebne evidence, tudi z vpogledom v transakcijske račune.« Ali lahko tako pridobite podatke samo od slovenskih bank? Če nekdo odpre varčevalni račun na otrokovo ime v Avstriji, ali tudi od tam dobijo podatke? »Če so odprti bančni računi v tujini, s katerimi Republika Slovenija ne razpolaga, je stranka dolžna sama predložiti k vlogi dokazilo o višini denarnih sredstev, ki jih ima v tujini.« Dodati velja, da kljub omenjenim novostim pri varčevanjih na posameznih poslovalnicah bank v Ptuju na ime otroka oziroma šolarja po (sicer neuradnih podatkih) do sedaj niso opazili bistvenih sprememb ali negativnih odstopanj. Ljudje torej še vedno bolj zaupamo bankam kot domačemu varčevanju »v nogavici«. GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Učenja ni nikoli konec Morda ste tudi vi v evfo-ričnem vzdušju ob koncu srednješolskega, višje- ali visokošolskega izobraževanja navdušeno pomislili: 'To je to! Konec učenja, sedaj sem se naučil/a vse in sem pripravljen/a za delo.' Tako je bilo pri meni. In potem se je začelo obdobje pripravništva, kjer so me že v prvem tednu napotili na računalniški tečaj, saj sem bila brez tega za delodajalca popolnoma nekoristna. Da ne govorimo o vsem drugem manjkajočem znanju, ki sem ga dobila s pomočjo potrpežljivih mentorjev, sama, s pomočjo sodelavcev ali na tečajih, usposabljanjih. In sem se spet izobraževala ... Do dandanes se stvari niso kaj bistveno spremenile. Samo v preteklih mesecih sem se naučila uporabe dveh novih računalniških orodij (Dropbox in Prezi), kako pripraviti pravilen finančni plan, pa kadrovski načrt, poleg tega pa še, kako z avtomatom pridobiti letalsko vozovnico ter kako skuhati domačo breskovo marmelado. Do zdaj ste se verjetno že vprašali, zakaj z vami delim te zgodbe. Želela sem, morda z nekoliko pretiranimi pri- Pomagamo vam lahko tudi do poklica bolničar! Na področju srednjih šol bi poudarila, da smo že v letošnjem šolskem letu del predavanj izvedli s spletnimi učilnicami v okolju Moodle in to bomo v prihajajočem letu še nadgradili. Tako so udeleženci lahko ves čas v stiku s predavateljem, takoj prejmejo povratno informacijo in utrjujejo usvojeno znanje. Na področju višjih šol nudimo program za inženirja informatike, prvič pa bomo v prihajajočem letu ponudili študij, izveden v celoti na daljavo, in sicer v programih ekonomist in poslovni sekretar. Tovrstna oblika študija je še posebej primerna za prebivalce malce odročnejših predelov kot tudi za vse, ki zaradi fleksibilnega delovnega časa težko obiskujejo klasična predavanja. Spletna učilnica je pripravljena po najsodobnejših standardih, sam študij pa ima veliko pozitivnih strani, od katerih bom izpostavila le nekatere. Celotno študijsko gradivo je dostopno in zbrano na enem mestu. Predavatelj organizira delo po tednih, kar je dobra motivacija za študij. Druga dobra stran je, Maturanti z Ljudske univerze Ptuj - generacija 2013/14 meri, povedati, da se vsega ni moč naučiti v času rednega osnovno- ali srednješolskega izobraževanja, temveč se učimo vse življenje, bodisi sami, s pomočjo prijateljev, učbenikov, spleta ali pa obiščemo ustrezno usposabljanje. Vse to je čar vseži-vljenjskega izobraževanja. Ljudska univerza Ptuj kot vodilna ustanova na področju vseživljenjskega izobraževanja tudi v prihajajočem šolskem letu široko odpira vrata in vabi vse uka željne udeležence, da nas obiščejo in nas povprašajo po programih, ki bi bili zanje najustreznejši. Z veseljem vas bo sprejela svetovalka v svetovalnem središču, vsak organizator izobraževanj a pa vam bo na voljo, da podrobneje predstavi pestro ponudbo izobraževalnih programov. V naše javnoveljavne programe ste vabljeni vsi, ki si želite končati osnovnošolsko izobraževanje (ki je, mimogrede, za udeležence brezplačno), vsi, ki želite končati srednjo šolo ali se prekvalificirati v poklic prodajalec, administrator, ekonomski tehnik ali vzgojitelj predšolskih otrok. i k j IDSKA IH US ■■ A :IH sni J' Kolektiv Ljudske univerze Ptuj usposabljanja, namenjene osvežitvi znanj in pridobivanju novih znanj za zaposlitev. Sem vsekakor sodijo raznovrstni računalniški tečaji, od začetnih do specializiranih, tudi tuji jezik, kjer bi posebej poudarila nemščino za iskalce zaposlitve ter angleščino za popotnike. Še vedno zelo iskana so tudi usposabljanja za izdelovalce spletne strani, računovodje, socialne oskrbovalce ter voznike viličarjev. Za delodajalce smo v lanskem letu izvajali motivacijske delavnice za zaposlene, ki so pripomogle k večji pripadnosti podjetju. V sklopu programov Ljudske univerze nudimo tudi programe za udeležence tretjega ži- vljenjskega obdobja. Letos smo postali vodilni partner multilateralnega projekta, s katerim želimo razviti metodologije, ki temeljijo na usposabljanju peer-to-peer (iz oči v oči), da bi okrepili pomen aktivnega staranja v obliki manjših skupin, a tudi z uporabo sodobne IKT. Cilj usposabljanja je dvigovanje zaznavanja in prepoznavanja lastnih zmožnosti in učenja / posnemanja novih spretnosti za udeležence, stare več kot 55 let. V sklopu projekta bomo razvili še brezplačni program, namenjen aktivnemu staranju, ki se bo izvajal tako v klasični obliki (torej v predavalnici) kot tudi preko spleta oziroma v spletni učilnici. Partnerske države v projektu so: Danska, Avstrija, Poljska, Francija in Španija, projekt financira belgijska Education Audiovisual and Culture Executive Agency iz Bruslja. Ob koncu velja povedati še to, da v poletnih mesecih, do 31. avgusta, vsem tistim, ki se boste vpisali v katerikoli srednješolski izobraževalni program na LU Ptuj, nudimo 10-odstotni popust na šolnino, zraven pa bomo dodali še kupon za brezplačni 30-urni tečaj tujega jezika po izbiri. Ker se zavedamo teže časa, poskušamo tudi sami prispevati k lažji odločitvi ter na ta način udeležencem olajšati pot do želene izobrazbe. Mestni trg 2 2250 Ptuj 02 749 21 50 luptuj@siol.net LJUDSKA UNIVERZA Ptuj Mi smo šola! da ima študent možnost direktnega kontakta s tutor-jem in predavateljem preko spletne učilnice. Predavatelji preko forumov odgovarjajo vsakemu študentu posebej in tako študenti dobijo povratno informacijo, kar se v klasični učilnici velikokrat ne zgodi. Študenti prihranijo čas in denar, ker ne obiskujejo predavanj, ki so velikokrat naporna in dolgotrajna. Velika prednost je, da si lahko študenti med študijem sami razporejajo čas za delo in učenj e. Zapiskov predavanj ne potrebujejo. Študenti, ki študirajo na daljavo, so po končanem študiju računalniško veliko bolj pismeni, kar je veščina, ki jo danes delodajalci pričakujejo od svojih zaposlenih. Na področju visokošolskega izobraževanja lahko na Ljudski univerzi Ptuj s pomočjo gostujočih fakultet pridobite poklic diplomirani/a vzgoji-telj/ica, diplomirani socialni gerontolog, pomagamo pa vam lahko tudi do poklica diplomirana med. sestra / diplomirani zdravstvenik. Še posebej pa bi povabila vse bralce v naše tečaje in Srednješolski programi: Trgovec, Predšolska vzgoja, Ekonomski tehnik; Višješolski programi: študij na daljavo: Ekonomist, Poslovni sekretar Inženir informatike Visokošolski programi: Socialna gerontologija Predšolska vzgoja I*LUP geocollege REPUBLIKA SLOVFNIJ» "¡fe-! Mestni trg 2 2250 Ptuj 02 749 21 S0 luptuj@siol.net LJUDSKA UNIVERZA Ptuj sveže znanje = boljša služba Usposabljanje za računovodja Izdelovalec spletnih strani Nemščina za iskalce zaposlitve Tuji jeziki - splošni in specializirani tečaji Računalniški tečaji Voznik viličarja Socialni oskrbovalec I*LUP REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, znanost in Sport J NoíoSbp mfc prihabtcst O o > o S w o À t o CNI (O Co 4 O H-J O > O S w rt o LU Ormož v pričakovanju državnih razpisov Pred enim letom je odšla iz naših vrst, novinarsko delo je zamenjala z direktorskim stolčkom. Viki Ivanuša iz Ormoža je prevzela vodenje Ljudske univerze (LU) Ormož. V teh dneh mineva eno leto, odkar opravlja to funkcijo, s katere je njen prednik Ernest Vodopivec lani šel v pokoj. Za Štajerski tednik je Ivanuševa govorila o postorjenem v prvem letu mandata, o težavah pri vodenju LU ter načrtih za prihodnje. Zakaj odločitev o odhodu iz novinarskih vod med direktorje - menedžerje? »Vedno sem v bistvu vozila po dveh tirih. Študirala sem tako nemški jezik kot tudi novinarstvo. Nikoli se nisem dokončno opredelila izključno za eno ali drugo. V zadnjem desetletju, preden sem nastopila mandat direktorice univerze, sem delala predvsem v novinarstvu in ljudje me poznajo kot novinarko. Sem pa v času študija veliko poučevala, zato se me tiste generacije spomnijo kot učiteljice. Potem sem se posvetila družini in ni bilo časa za posvečanje dodatnemu delu, pred petimi leti pa sem ponovno začela delovati na ormoški ljudski univerzi, ker se mi je nekako zdelo škoda, da bi znanje, ki ga imaš, enostavno vrgel proč. Pokazala se je priložnost in odločila sem se za prijavo na razpis za direktorja univerze. Zelo sem bila vesela podpore v domačem okolju. Sicer pa direktorsko mesto prinaša veliko več dela in izzivov, kot si na začetku predstavljaš. Treba se je veliko naučiti, veliko prilagoditi, vendar po drugi strani na to delovno mesto prineseš svoje pretekle izkušnje in jih lahko zelo dobro uporabiš.« Katere so spremembe, ki ste jih s svojim prihodom vnesli v to ustanovo? So vidni že kakšni rezultati? »Trudila sem se predvsem, da bi postala LU Ormož bolj prepoznavna v okolju, da bi se v njej več dogajalo, da bi postala hiša 'odprtih vrat', kamor bi ljudje želeli prihajati, da bi nas iskali. Univerzo sem želela približati ljudem in jim pokazati, da smo mi tukaj zaradi njih, da jim lahko prisluhnemo in da bomo poskušali najti rešitev za njihovo željo po izobraževanju. Mislim, da mi je to skupaj s sodelavci - enim redno zaposlenim, eno sodelavko, zaposleno preko programa javnih del, ter s približno 40 zunanjimi predavatelji in sodelavci - uspelo.« In kaj se je v zadnjem letu na področju delovanja LU Ormož spremenilo? »Ogromno se je spremenilo. Pa ne le na LU Ormož, ampak na splošno. Situacija je v državi precej drugačna, kot je bila ob mojem prihodu na to delovno mesto. Takrat so bili ugodni časi za razpise, za sodelovanje in projekte, v zadnjem letu, odkar sem na LU Ormož, pa je bil en sam razpis, na katerega smo se lahko prijavili. Spodbujanje socialne vključenosti žensk je bil projekt, s katerim smo avgusta uspeli na razpisu in dobili nekaj sredstev. In teh razpisov do začetka leta 2015 ne bo. Zato je naše delo v bistvu na neki način hendike-pirano in moramo poiskati drugačne vire. Delo na ljudski univerzi zahteva nenehno prilagajanje. Ko je bilo še več denarja, so se ljudje zelo radi izobraževali, predvsem v srednješolske programe so se vpisovali. Prav tako je bil za tiste, ki so se želeli izobraževati, v pomoč tudi vzvod, preko katerega se je brezposelnim vračal denar za izobraževanje. Odkar tega več ni, je vpis Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev: - pomočnik v biotehniki in oskrbi, - pek, - slaščičar, - mesar, - živilsko prehranski tehnik (PTI), - inženir živilstva in prehrane, - organizator socialne mreže (izredni študij). PRI NAS IMAMO SE PROSTA MESTA! VPISUJEMO TUDI V ODDELEK IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH! IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilslvo Višja strokovna šola PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR Tel.št.: (02) 33 13 432 Spletni naslov: www.icp-mb.si Elektronska pošta: ic-piramida.maribor@guest.arnes.si aoomieimun gembt pummmm «mhmm ™ Direktorica LU Ormož Viki Ivanuša: »Ljudsko univerzo sem približala ljudem.« drastično upadel. Pa ne zaradi tega, ker se ljudje ne bi želeli izobraževati, ampak preprosto zaradi tega, ker nimajo denarja za to. Zato je v zadnjem času mogoče videti na naših izobraževanjih več tistih ljudi, ki izberejo programe, ki prinašajo zaposlitve. Tako imamo za prihodnje šolsko leto že oblikovano skupino v programu Kuhar. V tem poklicu ljudje vidijo možnost zaposlitve tako doma kot tudi v tujini, kjer so naši kuharji zelo cenjeni.« Kaj kažejo številke? Koliko ljudi se je v zadnjem letu odločilo za izobraževanje v vaši ustanovi? »Okrog 500 ljudi smo našteli v enem letu na raznih izobraževanjih in tečajih. To ni majha številka. Poleg tega bomo imeli v tem letu enako število maturantov kot gimnazija in število vpisanih v programe osnovne šole, ki je primerljivo s podružničnimi šolami v okolju. Lani smo ponovno uvedli osnovno šolo za odrasle, saj je nekaj zadnjih let ni bilo. Izkazalo se je, da je v našem okolju še precej ljudi, ki nimajo dokončane osnovne šole. Dober obisk pa opažamo tudi na raznih tečajih, tako tujih jezikov in računalništva kot tudi pri pridobivanju znanj, kot so na primer upravljanje viličarja in težke gradbene mehanizacije. Tudi vinogradniki so si lahko pri nas pridobivali znanje kletarjenja in stekleničenja.« Ustanoviteljica LU Ormož je občina Ormož, denar za delovanje pa dajeta tudi sosednji občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. »Okoli 150.000 evrov potrebujemo za normalno delovanje univerze. Vse tri občine z območja upravne enote Ormož nam prispevajo okoli 39 tisočakov, ostalo pa smo si primorani pridobiti na trgu. Lansko leto nam je uspelo končati pozitivno, letošnje pa bo prav zaradi pomanjkanja razpisov za pridobitev sredstev iz državnega proračuna verjetno slabše glede finančnega poslovanja. Zato se vedno bolj usmerjamo na trg, obenem pa se pripravljamo na razpise, ki bi v naslednjem letu morali priti. Ljudska univerza se mora vedno prilagajati temu, kar se dogaja v okolju. Seveda pa je naš prvenstveni cilj nuditi čim kakovostnejše vseživljenjsko izobraževanje za odrasle tako v formalnih kot neformalnih programih in v vseh obdobjih, tudi v tretjem življenjskem obdobju.« In še želja za konec? »V Sloveniji so vse oblike izobraževanja organizirane in tudi financirane od države, edino ljudske univerze ne. Po eni strani smo javni zavod, ampak sredstva za delovanje si moramo pridobivati na trgu kot gospodarska družba. Na ta način smo omejeni z obeh strani. Letos so se začeli pripravljati dokumenti, da bi se to uredilo in bi se tudi za ljudske univerze vzpostavila mreža. S tem bi se uredilo državno financiranje naše dejavnosti. Trenutno spremembe mirujejo, vendar upam, da se bo to kdaj tudi zgodilo in bo imelo še več ljudi možnost znanje pridobivati tudi v naši ustanovi.« I PRAVO JE TA PRAVO Vptfi H na pravo, prtdruii se nam na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, Čaka te ttudlj pran i ovrops.no pnmcrtjivimi bo- in uporabna *nan|ar odprl a moMosli a svoj osebni rnvoj bi usptino prihodnost. 1 Univerza v Mariboru Pravna fakulteta Pravna fakulteta Univerze v Mariboru bo v!Udijskem letu 2014/2015 izvajala: na drugi stopnji bolonjske magistrske študijske programe: Osnovne značilnosti: a) V redni obliki študija - »Pravo« b) V izredni obliki študija - »Pravo« - »Poslovno - gospodarsko pravo« - »Delovno pravo in kadri« - »Evropske študije in zunanji odnosi EU« na tretji stopnji bolonjski doktorski študijski program: a) V izredni obliki študija: - »Pravo« Osnovne značilnosti: • študij traja 2 leti • na programu »Pravo« je 14 predmetov • na programu »Poslovno gospodarsko pravo«je 15 predmetov • na programu »Delovno pravo in kadri« je 18 predmetov • na programu »Evropske študije in zunanji odnosi EU« je 12 predmetov • programi vsebujejo 120 ECTS in trajajo 4 semestre. Pridoblim strokovni naslov: • mag. prava • mag. posl.-gosp. prava • mag. del. prav. inkad. • mag.zun.odn.EU Osnovne značilnosti: • študij traja 3 leta • v2. letniku je na izbiro 5 modulov; (Civilno pravo, ( Kazensko pravo, Finančno pravo in Javno pravo) • program vsebuje 180 ECTS in traja 6 semestrov. Pridoblim znanstveni naslov: • doktor znanosti S temi programi želimo oblikovati dobrega pravnika, humanista, s kompetencami znanja pravnih veščin, ustrezno čustveno inteligenco in občutkom za pravo, kije umetnost dobrega in pravičnega (Celsus; ius est ars boni et aequi). Informacije: 02 250 42 19, bernarda.rokavec@um.si in www.pf.um.si/index.php/sl/ GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Za zavarovanje šolarja se odločite premišljeno Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ko se marsikateri starš sreča tudi s številnimi ponudbami nezgodnih zavarovanj za otroke. Če so vaši otroci starejši, verjetno že poznate letake, na katerih z eno samo kljukico izberete premijo, ki jo želite plačevati za zavarovanje otroka ali pa le plačate položnico in zavarovanje je sklenjeno. Pa znate odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih je vaš otrok zavarovan ter kdaj in kako lahko zavarovanje uveljavljate? "Ponudbe zavarovalnic ob začetku šolskega leta so resda lahko cenovno ugodne in omogočajo enostavno sklenitev zavarovanja, a škoda je vsakega evra, ki ga vložite v zavarovanje, ki ne ustreza vašim pričakovanjem in potrebam vaših otrok. Preden se torej na vrat na nos odločite za eno izmed zavarovanj, ker je tako pač v navadi, najprej razmislite, kaj od zavarovanja želite," svetuje Mojca Štrucl iz Zveze potrošnikov Slovenije. Z nezgodnim zavarovanjem svojega otroka lahko zavarujete npr. za primer trajne invalidnosti, dnevna nadomestila za odsotnost od pouka, bolnišnična nadomestila za dneve, preživete v bolnišnici, in nadomestila za stroške zdravljenja. V skladu z zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor se je v lanskem letu prvič pojavila omejitev, da se zavarovanje za primer izgube življenja lahko sklene le za otroke, ki so starejši od 14 let. Zavarovalnice so temu ustrezno nekoliko preoblikovale svoje produkte in sedaj večinoma ponujajo zavarovanja šolarjev in predšolskih otrok, ki rizika nezgodne smrti ne vključujejo, medtem ko zavarovanja dijakov in študentov ostajajo v takšni obliki, kot ste je bili vajeni pred spremembo, vključno z možnostjo kritja za primer smrti. Pri ZPS staršem priporočamo, naj se med možnimi kombinacijami nevarnosti osredotočijo predvsem na zavarovanje za primer trajne invalidnosti in poskrbijo za dovolj visoko zavarovalno vsoto. Stroški, povezani s trajno invalidnostjo otro- Pri zavarovanju šolarjev naj vam bo vodilo dovolj visoka zavarovalna vsota za primer trajne invalidnosti, ne dnevna odškodnina. ka, bi v primeru, da do tega pride, predstavljali največje breme za družinski proračun. Ob težji invalidnosti otroka je potencialno treba preurediti dom, nesrečna situacija pa je povezana z visokimi stroški negovanja, specialističnega zdravljenja in medicinske opreme. Izključena ni niti možnost, da bi vsaj eden od staršev moral zapustiti službo, da bi lahko skrbel za invalidne- ga otroka. Ob upoštevanju teh dejstev pri ZPS ugotavljamo, da standardne akcijske ponudbe ob začetku šolskega leta, kjer zavarovalne vsote včasih ne dosežejo niti 10.000 EUR, ne zagotavljajo zadostne varnosti v primeru, da pride do nezgode s hudimi posledicami. Čeprav je stroške, ki bi v tem primeru nastali, težko natančno oceniti, naj vam bo dovolj visoka zavarovalna vsota za primer trajne invalidnosti vodilo pri izbiri zavarovanja za vašega otroka. Starši se pogosto odločajo za nezgodno zavarovanje svojih otrok tudi zaradi izplačil dnevnih odškodnin in bolnišničnih nadomestil. Pri ZPS pa ob vsakoletnem pregledu ponudb ugotavljamo, da so dnevne in bolnišnič- ne odškodnine zelo nizke in tako ne prinašajo posebnih koristi. Ob upoštevanju dejstva, da so prav te odškodnine tiste, ki premijo občutno podražijo, vam pri ZPS svetujemo, da o tovrstnih kritjih kritično razmislite in ocenite, kaj dejansko dobite za vložen denar. Preden svojega otroka nezgodno zavarujete, pa le preberite splošne pogoje in se podrobno seznanite z vsebino izbranega zavarovanja. Le tako boste namreč lahko svoje pravice ustrezno uveljavili in omilili posledice nezgode vašega otroka v družinskem proračunu. Zveza potrošnikov Slovenije (Več informacij o zavarovanjih in o številnih drugih potrošniških temah najdete na www.zps.si.) Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj Tel.: 02/78-70-700, faks: 02/78-70-707 E-naslov: dd.ptuj@guest.arnes.si P T U J Spletna stran: http://www2.arnes.si/~ddmbptuj m ■LD < Dc Spoštovani bodoči učenci / dijaki / študenti in stanovalci. 080 19 20 www.zav-mb.si/hiphop Vas zanima možnost bivanja v Dijaškem domu Ptuj? Nudimo nastanitve sedem dni v tednu po ugodnih in veljavnih cenah za učence / dijake / študente in druge zainteresirane stanovalce. Kaj vam prinaša bivanje v dijaškem domu? • Dijaki: DD Ptuj se nahaja v neposredni bližini SC in Gimnazije, zato vam zagotavlja večjo varnost, kot jo nudi vsakodnevna vožnja z vlakom ali avtobusom. • Učenci / dijaki / študenti: bivanje v dijaškem domu prihrani veliko časa, zato ga več ostane za učenje in prosti čas. • Poskrbljeno je za urejeno in zdravo prehrano, lepe in čiste spalnice, sanitarije in dnevne prostore za kakovostno preživljanje prostega časa (namizni nogomet in tenis, več TV, brezplačen internet v sobah in dnevnih prostorih ...). • Učenci / dijaki: novincem pedagoški delavci namenijo posebno pozornost in pomagajo pri vključevanju v domsko in šolsko življenje in delo. • Učenci / dijaki: vzgojitelji tedensko sodelujejo s šolami, sproti preverjajo učni uspeh in morebitne izostanke ter skrbijo za dobre učne rezultate. Učni uspeh v šolskem letu 2013/2014 je bil 98-odstoten. • Učenci / dijaki: vzgojitelji pomagajo pri učenju (brezplačne inštrukcije), načrtovanju dela za šolo in seznanjajo z učinkoviti- mi metodami intehnikami učenja. • Učenci / dijaki: vsakemu nudijo oporo in pomoč pri reševanju osebnih težav, s katerimi se srečujete v občutljivem obdobju odraščanja - stalno sodelujejo s starši. • Učenci / dijaki: možnost vključevanja v interesne dejavnosti v domu in izven (mali nogomet, boks, bovling, košarka, ročna dela, fitnes...). • Učenci / dijaki / študenti: bivanje v dijaškem domu je priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar še vedno pod budnim očesom vzgojiteljev; tudi priložnost za intenziven razvoj socialnih veščin, saj se učite medsebojnega prilagajanja in strpnosti, ki sta potrebna za življenje pod skupno streho. • Nastanitev v domu nudimo mlajšim in starejšim odraslim, ki se znajdejo v stiski zaradi stanovanja - namestitve preko Centra za socialno delo Ptuj. • Cene - mesečno: učenci in dijaki 208,00 EUR (nastanitev, prehrana, izvajanje vzgojnega programa); študenti 83,00 EUR in stanovalci 100,00 EUR (samo nastanitev, brez prehrane). Ce želite pridobiti več informacij o bivanju v domu ali vpisu, smo vam na voljo vsak dan od ponedeljka do petka, od 18. avgusta 2014 dalje, v prostorih DD Ptuj. Pedagoški delavci in mag. Danica Starki, ravnateljica O o > o SS w Pi o ■ J 4 10 C\l a t s u | | 1 g v a Co i 6 ___GREMO V Š^LO, oglasna prilog^Štajerskega t^^ika^ O H-J O > O Šolska moda 2014 o Težko pričakovane počitnice se prav niti ne začnejo, in kot bi mignil, pride trenutek, ko se ponovno vse začne vrteti okoli šolskih klopi. Seveda je za šolarje, sploh tiste, ki bodo prvič prestopili šolski prag, do uradnega začetka še eno novo, zanimivo doživetje, ko se lahko s prijatelji pogovarjajo: »Ali že imaš šolsko torbo? Jaz imam modro, moja sestra pa spet hoče imeti tisto Hello Kitty. Pa zvezke tudi že imam - Messija.« Drugače je za starše, ki se morajo kar nekoliko prej začeti ukvarjati z razporeditvijo financ v družinskem proračunu, saj šola ni šala. Zraven obveznih šolskih potrebščin, ki jih učenci enostavno morajo imeti, so tukaj še skrbi, ki so vezane na obutev in oblačila. Da zadeva za starše ni niti malo enostavna, so lani poskrbeli tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport s pozivom, da naj učenci, starši in učitelji izpolnijo anketo o uvedbi šolskih uniform. Absolutno podpiram uniforme, če so le-te tradicionalne od same ustanovitve šole, saj v tem primeru prav vsak, ki se vpiše na takšno šolo, prevzame tudi obveznost o nošenju uniforme. Sočasno starši prevzamejo nase morebitne stroške, ki so lahko s tem povezani. V takem primeru seveda niso potrebne ankete, ampak je to splošno znano dejstvo. Popolnoma drugače vidim obvezne uniforme v šoli, kjer so bili do včeraj otroci oblečeni, kot so želeli. Zelo težko je kar preko noči nekomu »prepovedati« iti v šolo v svojih najljubših hlačah, oblekici in ga »stlačiti« v neko čudno oblačilo, v katerem se počuti neudobno. Ne bom se ukvarjala s tem, zakaj in od kod se je pojavila ideja za uvajanje uniform v šole, vendar eno zagotovo vem: uniforme nikakor niso ključnega pomena pri nabiranju znanja naših otrok. Pa še eno vprašanje se mi pojavlja ob misli na uvedbo uniform. Kako bodo zagotovili enakost med enakimi v različnih šolah? Ali so snovalci ideje o uvedbi šolskih uniform kdaj pomislili. da gotovo v vseh šolah naše male državice ne bi želeli imeti enakih uniform. Edino to bi namreč zagotovilo enakost, ki je eden ključnih dejavnikov pri uva- janju uniform. Mislim, da se je skoraj vsak starš v času odraščanja svojih otrok vsaj enkrat srečal z jutranjo borbo -kaj obleči in zakaj ravno to. Mamici je všeč eno, otrok pa bi nekaj drugega. Še več so lahko doživeli starši, ki imajo najmanj dva otroka, saj so zraven tega, da otroku mogoče ni všeč to, kar mu izberemo mi, lahko hitro ugotovili tudi druge stvari - na primer: enega otroka moti, če ni oblačilo dovolj »mehko«, ga tišči in stiska, drugemu pa je čisto vseeno, kaj bo oblekel. Kako naj se za šolo oblečejo fantje. Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine f ja* t,r Sklenite nezgodno zavarovanje že danes in si zagotovite poletno zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco CORIS. Poleg tega pa lahko sodelujete še v nagradni igri za bogate nagrade. Več na www.as.si www.as.si 080 11 10 as Moje razmišljanje gre v smer, da je absolutno zaželeno in prav, da naučimo svoje otroke in jim seveda to tudi pokažemo z vzgledom, da obstajajo različna oblačila za različne namene. Torej kmalu bo konec počitnic in poletja. Preživljanje toplih dni v popolnoma sproščenem stajlingu -kratkih hlačah, majicah, kopalkah - kar naenkrat mine. Ponovno bo treba pobrskati po omari in pogledati, kaj je še uporabnega in kje bo treba kakšen kos oblačila dodati. Ko pogledamo v omaro s čevlji, ugotovimo, da tistih lanskih več ne more imeti, saj so premajhni. Enako se zgodi tudi z večino oblačil - še pred počitnicami so mu (ji) bila čisto prav. Torej, kako se lotiti nakupa novih oblačil za šolo ali osvežitve še uporabnih oblačil iz lastne omare? Najprej se lotimo »ločevanja« oblačil in obutve za šolo in prosti čas. Ko smo to naredili, lahko naredimo seznam, kaj je še nosljivo in kaj nam manjka. Naslednje, kar je pametno storiti tako iz finančnega kot tudi iz ekološkega vidika, je to, da se pri izbiri oblačil lotimo sistematičnega in kombinatornega izbora. To pomeni, da izberemo najmanjšo potrebno količino kosov oblačil, ki pa jih je mogoče med seboj kombinirati v veliko različnih videzov. Manj nas stane in manj zavržemo, ko otrok oblačilo preraste. Ker verjamem, da je vsak od staršev zdaj že ugotovil, v katerem oblačilu se njegov šolar počuti udobno, mu torej lahko izbere nabor oblačil, v katerih se bo udobno počutil in bo primerno oblečen za v šolske klopi. Pri otrocih seveda nimamo veliko opcij - pri dečkih gotovo prevladuje športni slog, kar pa ne pomeni, da to velja za vse, pri deklicah pa je kar več podskupin, v katerih se najdejo posameznice. Tudi ponudba na trgovinskih policah je pri dečkih manj široka kot pri deklicah - ne nazadnje imajo deklice že v osnovi na razpolago več kosov posameznih vrst oblačil, kar posredno pomeni več možnosti za kombinacije. Da bodo dečki v šolskih klopeh primerno oblečeni, se v oblačilih dobro počutili in bodo všeč tudi svojim sošolkam, naj imajo v svoji omari vsaj: • dvoje dolge hlače športnega sloga, • ene krajše hlače, če bo dolgo toplo, • nogavice za hladnejša jutra, • majice s kratkimi rokavi, ki se barvno skladajo s hlačami, • jopico, pulover, vetrovko, športno jakno, • kakšno športno srajco s kratkimi in dolgimi rokavi, • športne sandale, • športne čevlje za dež, • če ima rad kakršnokoli pokrivalo, naj ga pospravi v torbo, ko pride v šolo. Vse drugo, kar se še najde Punce, gremo v šolo! na policah trgovin ali v domači omari, naj ostane za prosti čas. In dekleta v šolskih klopeh? Kaj naj oblečejo v šolo in kaj naj pustijo za izvenšolsko druženje s prijateljicami? Na obveznem seznamu za oblačila, ki so primerna za šolske klopi in hkrati zagotavljajo udobnost deklet, naj se v omari najdejo vsaj: • ena oblekica, • eno krilce, • pisane žabe, nogavičke, • dvoje dolge hlače, • ene krajše hlače za indijansko poletje, • majice s kratkimi rokavi, • kakšna majica z dolgimi rokavi, • jopice, pulover, jakna, plašček, • srajčka s kratkimi ali dolgimi rokavi, • sandali, ki se kombinirajo tako s krilom kot tudi s hlačami, • čevlji za dež, • pokrivala, a le do vhodnih šolskih vrat. Tako kot za dečke žal velja tudi za dekleta - vse drugo ni prepovedano, vendar je namenjeno druženju s prijateljicami, obisku kina, popoldanskemu potepu po mestu ... Dragi šolarji, naj vam, vašim staršem in učiteljem šolski dnevi v šolskih klopeh minejo tako, da se jih boste vsi z veseljem spominjali in o njih pripovedovali svojim vnukom. O V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika 7 - GIMNAZIJA - EVROPSKI ODDELEK - ŠPORTNI ODDELEK - MATURITETNI TEČAJ www.gimptuj.si S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE ♦ USPEŠNA MATURA ♦ AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Gimnazijci: - beremo, - debatiramo, - raziskujemo, - govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko, - občasno tudi špansko, poljsko ali rusko, - potujemo, - pojemo, - plešemo, - rišemo, - opazujemo zvezde, - spoznavamo svet, - smo športniki in še kaj, ker se učimo za življenje. V šolskem letu 2014/15 bomo nadaljevali z že znanimi projekti in dejavnostmi, začenjali pa tudi z veliko novimi projekti in izmenjavami. Vse dijake Gimnazije Ptuj vabimo, da se pridružijo ustvarjalnemu nabiranju znanj, izkušenj in prijateljstev. SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO BUDOKAI REKREACIJA KICKBOXING (Cffj B BORILNIH ^^ VEŠČIN PTU VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER). VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE I Kupujemo šolsko torbo Ko kupujete šolsko torbo, pomislite predvsem na otrokovo zdravje. Šolska torba je gotovo najpomembnejši nakup med šolskimi potrebščinami. V njej naši najmlajši vsak dan skrbno hranijo in nosijo svoje knjige in pripomočke, zato je pomembno, da nakupu posvetimo dovolj časa in pozornosti. Na voljo so različne oblike in barve nahrbtnikov, na katere običajno gledamo le iz estetskega in ne praktičnega vidika. Toda neprava izbira in uporaba nahrbtnikov lahko zakrivita bolečino in poškodbe. Otroci v njih namreč nosijo težo, ki bi jo lahko enačili s 17 kilogramov težkim bremenom pri odrasli ženski povprečne postave. Nevarnosti šolskih torb Pretežke in nepravilno nošene torbe povzročajo bolečine v vratu, hrbtu in ramenih ter težave z mišicami in sklepi. Teža otroka sili k nagibanju nazaj, zato skuša težavo rešiti tako, da se nagne naprej. Torbe, ki jih otrok nosi na eni rami, pa ga po drugi strani zvija na stran. Vse to lahko bistveno poslabša otrokovo držo. Torbe z ozkimi naramnicami se zarežejo v rame in povzročajo težave s prekrvavitvijo in poškodbe živcev. (Vir: http://lifestyle.enaa.com/) organizira TENIŠKI VRTEC in TENIŠKO ŠOLO VPIS: od 26. 8. do 9. 9. 2014 INFORMACIJE: 040 304 897 ali v prostorih kluba Milošič Danilo elektronika PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tušmobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si Brezžični internet WiFi Haloze Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov O h-l o K/3 > O H P3 O A 1 8 ___GREMO V Š^LO, oglasna prilog^Štajerskega t^^ika^ O h-1 o >co > O S H P3 O Privzgojimo otroku veselje do branja Obvladanje branja je osnova uspešnega učenja. Vzgoja mladega bralca je izjemno pomembna. Za vse otroke je pomembno, da se naučijo učinkovito uporabljati vse oblike jezika - govorjenje, poslušanje, branje in pisanje. Vedeti moramo, da knjige in branje običajno zavračajo tisti otroci, ki imajo z branjem velike težave. Kot malčki so morda uživali ob poslušanju pravljic in prelistavanju slikanic, to pa se lahko korenito spremeni, ko se od njih pričakuje, da samostojno vstopijo v svet brane in pisane besede, po našem šolskem sistemu torej nekje v drugem razredu. Če vztrajno zavračanje branja spremljajo še nekateri drugi specifični znaki, lahko pomislimo, da se otrok morda spopada z dislektičnimi težavami. Znanje in napredovanje v šolskem sistemu je neločljivo povezano z branjem. Otroci, ki imajo z branjem težave, v šoli težje napredujejo, ker zaradi bralnih težav ne zmorejo sami predelati šolske snovi, hkrati pa imajo težave tudi s koncentracijo, pomnjenjem in spominskim obvladovanjem snovi. Zato je še posebej pomembno, da tovrstno težavo otroka dovolj zgodaj odkrijemo, kajti to poveča možnost uspešnejšega obvladovanja in preseganja težav v prihodnosti. Kdor bere: • se lažje uči, • ima bolje razvit spomin, • ima bogat besedni za- klad, • ima razvite miselne ve- ščine sklepanja in razumevanja dogodkov, • je bolj ustvarjalen in se lažje znajde v življenjskih situacijah, • se uspešneje sporazume- va z drugimi ljudmi, • pravilneje razume svoja čustva, • i ma razvite pozitivne vre- dnote, • lažje ustvarja lastne sodbe o dogajanjih in uspešneje prepoznava resnico ... Otrokov interes za tisk se kaže kot interes za dejavnosti, povezane z branjem in pisanjem. Raziskave kažejo, da je otrokov zgodnji interes za tisk povezan s porajajočo se pismenostjo ter kasnejšim uspehom pri branju. Ugotavljajo tudi, da se otrokov interes za knjige pomembno povezuje z maminim interesom za branje. Povezanost mame in otroka med interesom za knjige je dvoja: otrokov interes za knjige se zviša, ker opazuje svoje starše, ko uživajo pri branju, ter pogosto posega po knjigah, hkrati pa starši, ki imajo sami večji interes za branje, otroku veliko berejo ter mu nudijo veliko možnosti za spoznavanje raznolike literature, pogosteje z njim obiskujejo knjižnico in na ta način zvišujejo njegov interes za branje. Za več veselja pri branju: Izdelamo velik koledar, na katerega napišemo, kaj smo doživeli, kakšno je vreme, kdaj ima kateri od otrok rojstni dan ... Oblikujemo bralno-pisalne kotičke, v katerih se otroci igrajo knjižnico, pošto . Doma odrasli skupaj z otrokom napišemo seznam živil, ki jih moramo kupiti v trgovini, skupaj beremo različna navodila, postavimo tele- fonski imenik na vidno mesto in otroku pokažemo, da lahko iz njega prebere telefonsko številko svojega prijatelja, otroku pokažemo, da lahko na avtobusni postaji prebere, kdaj pride avtobus. Spodbujanje fonološkega zavedanja: • razvrščanje predmetov na podlagi prve / zadnje črke (poišči vse predmete v igralnici, ki se začnejo na črko A; poišči pare besed, ki se začnejo na isto črko); • iskanje rim (kaj se rima na mačka; katera izmed teh besed se ne rima z drugimi: mačka, tačka, konj, račka); • i skanje prvega / srednje- ga / zadnjega glasu v besedi; • i zbris ali sprememba gla- su v besedi (Katero besedo dobimo, če pri besedi JEŽ glas J zamenjamo z D?); • kombiniranje besed (ka- tero besedo dobimo, če rečemo avto in šola skupaj?); • tvorjenje novih besed z danimi začetki ali konci (tvori besede, ki se začnejo na ma-, npr. mama, mačka, malo, mavrica .; tvori besede, ki se končajo na -k, npr. maček, potok, zrak); • povezovanje glasov v be- sedi z ilustracijami (npr. otroka prosimo, da med danima slikama poišče tisto, ki se začne / konča na isti glas, kot beseda, ki mu jo povemo); • pred otroka postavimo sliki svinčnika in žoge ter ga prosimo, da pokaže tisto sliko, na kateri je narisan tisti predmet, ki se začne na isti glas kot beseda slon); • i skanje prve / zadnje be- sede v stavku (npr. povej mi, katera je zadnja beseda v stavku Jaka pije mleko); • i sto knjigo preberite več- krat, saj pri prvem branju otroci spoznajo le okvir zgodbe ter njeno vsebino in ilustracije, pri ponovljenem branju pa lahko uporabijo tehniko dialoškega branja, za katerega je značilno menja- vanje vlog med odraslim in otrokom. Pri taki obliki skupnega branja otrok ni samo poslušalec, pač pa tudi pripovedovalec; • branje odrasli spodbuja- jo z dodatnimi vprašanji, pri čemer je pri malčkih smiselno, da se vprašanja nanašajo na dogodke, osebe ali predmete na sliki (npr. Kaj je to? Kakšne barve je torba?), za starejše otroke pa so spodbudnejša vprašanja, ki se nanašajo na zgodbo kot celoto (Je bilo prav, da se je deček tako obnašal?) ali na povezanost med prebranim besedilom in otrokovim življenjem (Se je tudi tebi kdaj zgodilo kaj podobnega?); • če želijo odrasli med sku- pnim branjem spodbuditi razvoj porajajoče se pismenosti, ki je bolj neposredno povezana z učenjem branja in pisanja (npr. poznavanje črk, razumevanje povezanosti med glasom in črko, razumevanje dogovorjenih pravil pisanja), pa je pomembno, da lahko otrok med skupnim branjem skupaj z odraslo osebo gleda v knjigo in sledi branju. Branje je izredno zahteven proces, saj zahteva določeno zrelost predvsem naših spoznavnih in čustvenih funkcij. Pomeni spoznavanje besed, vsebine in skritih pomenov življenja. Nikoli ni vprašanje, ali se bo otrok naučil brati (tako danes mislijo mnogi starši in silijo otroke k prezgodnjemu branju in pisanju), temveč, ali bo otrok branje vzljubil, ga sprejel kot del svojega življenjskega napredka. Torej je pomembno, na kakšen način ga približamo otroku. Zelo malo otrok se navduši za branje iz svoje notranje potrebe, za vse druge bomo morali poskrbeti starši in učitelji. Odrasli se vedno spomnimo ljudi, ki so nam v otroštvu kaj lepega prebrali, pripovedovali, zapeli. To pa gotovo zaradi tega, ker so nas imeli ti ljudje radi, saj so nam darovali svoj čas, toplino, dajali občutek varnosti in verjetno so nam želeli posredovati tudi neka sporočila. (Vir: http://lifestyle.enaa. com/) Otroška praznovanja z račkom Viljem v Termalnem Parku ali rimsko obarvana v 1 Grand Hotelu Primus Omogočite vašemu otroku aktivno, varno, zabavno in prijetno druženje s prijatelji. Že od 12 € po otroku... ® 051 655 122 H animacija@terme-ptuj.si Vabljeni na otroška rajanja, gledališke in lutkovne predstave v Terme Ptuj! Spremljajte dogodke na spletni strani www.sava-hotels-resorts.si! m* Ponudba tort za vse priložnosti V Slaščičarni Grand Hotela Primus izdelamo torte po vašem okusu in željah. Naročila sprejemamo na: 02 7494 506. Termalni Park Ponedeljek je dan za ugodnejše kopanje otrok, dijakov in študentov, sreda je dan za upokojence in petek dan za družine. Kontakt: Œ 02/7494 530 H termalni.park@terme-ptuj.si V šolo z avtobuson Jeseni se v srednjo šolo ali na fakulteto lahko zanesljivo in varno zapelješ z avtobusi družbe ARRIVA Štajerska, ki povezuje podravske občine s srednješolskimi centri in fakultetami v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Ormožu. Cene vozovnic so izjemno ugodne! Dodatne informacije o voznih redih in pogojih za nakup dijaške ali študentske mesečne vozovnice so na voljo na telefonski številki 090 74 11, lahko pa nam tudi pišeš na info@arriva.si, obiščeš enega od naših prodajnih mest ali nas poiščeš na spletu -www.arriva.si. Veselimo se tvojega obiska! ARRIVA Štajerska ARRIVA torek • 12. avgusta 2014 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Odbojka na mivki Pokeršnik in Bedrač na kolena spravila celo najboljšega Hrvata Slovenska odbojkarja na mivki Danijel Pokeršnik in Jure Peter Bedrač sta uspešno nastopila na mednarodnem turnirju Ičici Open 2014 na Hrvaškem - na koncu sta se veselila zmage. Slovenska prvaka sta morala na turnirju, ki je potekal v neposredni bližini mondene Opatije, najprej v kvalifikacije. V teh nista imela težav in sta se gladko uvrstila na glavni del turnirja. V 1. krogu glavnega dela sta z 2:0 odpravila Tomislava Mudrovičica in Krunoslava Ravnjaka, v drugem pa sta bila, prav tako z 2:0, boljša od Sandra Venier-ja in Ivorja Božica. V 3. krogu turnirja so bili gledalci priča napetemu obračunu, saj sta Pokeršniku in Bedraču nasproti stala prva favorita, Nikša Dell'Orco, nosilec odličja z mladinskega evropskega prvenstva, ter z naskokom najboljši hrvaški odbojkar zadnjih let Igor Omrčen. Naša reprezentan-ta sta prvi niz dobila z 21:17, v drugem nizu pa sta slavila na razliko, z 22:20. S tem sta si na široko odprla pot do zmage. V polfinalu sta z 21:17 in 23:21 odpravila še Nika Gogo in Matijo Brlasa, v velikem finalu pa sta navdušila še z zmago proti prvima nosilcema in vodilni dvojici na hrvaškem prvenstvu, Filipu Silicu in Ivanu Zeljkovicu. Velja še dodati, da Pokeršnik in Bedrač na celotnem turnirju nista oddala niti niza. »Kljub temu da sva morala z Juretom v kvalifikacije, se nama to v nadaljevanju ni preveč poznalo. Na turnirju so nastopile vse najboljše hrvaške ekipe, a kljub temu konkurenca ni bila tako močna kot prejšnji vikend na mednarodnem turnirju v Ljubljani. S svojo igro sva lahko zadovoljna, saj sva na vseh tekmah prvi niz dobila relativno gladko, a se nama je potem nekoliko zataknilo v drugem nizu. Na srečo sva v samih končnicah zaigrala zares dobro in tekme pripeljala do konca,« je po zmagi dejal Danijel Pokeršnik. UR Pokeršnik in Bedrač (v sredini) sta odlično odigrala turnir na Hrvaškem. Ljutomer Plezalna stena na prostem V sklopu 58. praznika občine Ljutomer je bil ob vhodu v ljutomerski ŠRC pri otroškem igrišču predan namenu športni park Erasmus. V parku so nameščena orodja za ulično vadbo oziroma StreetWorkout ter plezalno steno Climb up, ki v projektu BeFit - BeSmart spodbuja tako mlade kot starejše k ak- tivnejšemu športno drekrea-tivnem življenju. Na orodjih gre za vaje, ki se izvajajo le z lastno težo, kar domala izključuje možnost poškodb, omogoča pa aktiviranje večino mišic v telesu. Ljutomerska občina je s tovrstnim projektom med prvimi v Sloveniji. NŠ Nogomet • 2. SNL, 1. krog Zmaga na začetku za dobro popotnico Aluminij - Šmartno 1928 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Grezda (27.), 2:0 Cesar (34.). ALUMINIJ: Murko, Lonzarič, Topolovec, Leuštek, Medved, Cesar, Vrbanec (od 76. Pod-brežnik), Pečovnik, Krljanovic, Grezda (od 61. Bizjak), Nunic. Trener: Damijan Romih. ŠMARTNO 1928: Rozman, Mišetič (od 46. Kurež), Za mernik (od 71. Bokic), Bezovnik, Maze, Štorman, Fasvald, N. Pungaršek, Kidrič, T. Pungaršek (od 72. Dobnik), Zbičajnik. Trener: Oskar Drobne. Ker je ekipa Aluminija v premoru doživela veliko sprememb v igralskem kadru, nov pa je tudi trener, je kar nekoliko zadržano pričakovala uvod v novo sezono. A strah je bil očitno odveč, saj so kidričevski mladci upravičili pričakovanja in zasluženo zabeležili uvodno zmago. Uvod je v zelo vročem vremenu pred približno 150 gledalci minil v znamenju začetnega spoznavanja. Ko so domačini uvideli, da mladi gostje (kar osem igralcev je letnik 1995) ob tesnem pokrivanju delajo številne napake, so prevzeli pobudo. S hitrimi prehodi v napad so si priigrali nekaj zrelih priložnosti, a jih v tem delu niso uspeli realizirati. Izpostaviti velja akcijo v 20. minuti, ko se je Nunic nekoliko iz strani znašel sam pred gostujočim vratarjem. Lepo ga je obšel, nato pa je namesto mreže zadel stativo, od koder se je žoga nekaj metrov kotalila po črti, dokler je branilci niso odbili v polje. V 27. minuti pa je le prišlo do spremembe izida: Nunic je podajo iz 2. SNL REZULTATI 1. KROGA: Aluminij - Šmartno 1928 2:0 (2:0), Krško - Triglav Kranj 1:0 (0:0), Dravinja Kostroj - Tolmin 1:4 (0:0), Farmtech Veržej - Ankaran Hrvatini 2:2 (2:0), Šenčur - Roltek Dob 1:1 (0:1). Rekreacija Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so z zmago začeli novo sezono v 2. SNL. Na fotografiji Marko Nunič (v skoku), ob njem Nejc Pečovnik, Denis Topolovec in Eros Grezda. Drugi del je minil v znamenju pogumnejše igre gostov, ki so si želeli priključek. Na drugi strani so se domačini osredotočili na tesno pokrivanje in hitre prehode v napad. V teh so imeli kar nekaj priložnosti za predčasno odločitev, a se je izkazal gostujoči vratar Rozman - še posebej lepo je posredoval ob strelu Nunica v 83. minuti. Naslednji močan test za Aluminij bo sledil že v soboto, ko se bo na gostovanju meril z ekipo Rolteka Doba. Jože Mohorič Damijan Romih, trener Aluminija: »Najprej bi čestital fantom, ki so tekmo dobili z borbeno predstavo. S psihološkega vidika je bila tekma težka, saj nam Šmartnega lani v treh tekmah ni uspelo premagati. Poleg tega na začetku ne veš natančno, kakšna je forma glede na tekmece in kakšne so dejanske sposobnosti moštva. S taktičnega vidika smo odigrali zelo zrelo, predvsem drugi polčas, ko smo kontrolirali potek srečanja. V prvem polčasu smo goste najprej nekoliko počakali na svoji polovici, nato pa smo jih napadli nekoliko višje. Plod takšne igre sta bila dva zadetka, ki sta nam veliko pomenila v nadaljevanju.« sredine z glavo preusmeril za zadnjo vrsto Šmartnega, akcijo je lepo spremljal Eros Grezda, ki je žogo natančno pospravil v mrežo - 1:0. Na drugi zadetek ni bilo treba dolgo čakati: po odvzeti žogi na sredini je sledila hitra podaja proti golu Šmatnega, Blaž Cesar pa jo je umirjeno, v loku preko vratarja Rozmana poslal v mrežo - 2:0. V tem delu igre si pohvalo zaslužijo vsi igralci: obrambna vrsta za zelo dobro onemogočanje tekmecev (edino priložnost so imeli gostje v 42. minuti, ko je Fasvald streljal tik mimo gola), zvezna vrsta za številne odvzete žoge in nevarne podaje v napad, napadalci pa za zelo gibljivo in raznovrstno igro. Posebej velja izpostaviti napadalni dvojec Nunic-Grezda, ki se mu je odlično priključeval Cesar. Gledalci so domiselne akcije domačinov večkrat nagradili z aplavzi. FARMTECH VERZEJ - ANKARAN HRVATINI 2:2 STRELCI: 1:0 Kek (5.), 2:0 Vaš (20.), 2:1 Klun (60.), 2:2 Zemljak (75.). FARMTECH VERZEJ: Andrejč, Lukač, Pelcl, Kek, Domjan, Kouter, Trstenjak, Kaučič (od 46. Gliha), Mauko (od 68. D. Vinkovič), Vaš, Ropoša (od 86. Rola). Trener: Zlatko Gabor. ANKARAN HRVATINI: Paal, Klun, Kolarič, Vodeb (od 46. Ou-sman), Vekic (od 83. Gajšek), Božič, Pahor, Vukelic, Stipaničev (od 46. Hojnik), Zemljak, Mihelič. Trener: Vlado Badžim. Gostitelji so začeli sanjsko in si po dvajsetih minutah igre priigrali dva gola prednosti, potem ko sta iz prostih strelov zadela Kek in Vaš. Domačini bi lahko bili uspešni vsaj še dvakrat, a je Trstenja-kova poskusa vratar gostov ubranil. Primorci so bili v prvem delu tekme povsem nenevarni za veržejska vrata, povsem drugače pa je bilo v nadaljevanju. Domačini so se zadovoljili z vodstvom in bili bržkone prepričani v zmago, toda gostje so bili vse bolj konkretni. Rezultat je najprej znižal Klun, ko se je povsem sam znašel v kazenskem prostoru, izenačil pa je Zemljak po lepi podaji Vukelica. Domačine je v končnici reševal vratar Andrejč, saj je zaustavil strele Zemljaka, Mihaliča in Božiča. NŠ 19. Taborski tek Športna zveza Ljutomer je v sklopu 58. občinskega praznika pripravila vsakoletni, tokrat že 19. Taborski tek s štartnim in ciljnim mestom na ljutomerskem Glavnem trgu. Najprej so se pomerili otroci na 250 metrov, nato so na razdaljah od 250 do 900 metrov nastopili dečki in deklice, rekreativci pa so tekli na trikilometrski progi. Najzahtevnejša preizkušnja je potekala na relaciji Ljutomer-Cezanjevci-Ljutomer (8,5 km). Skupno je sodelovalo 167 tekačev in tekačic. Na trikilometrski razdalji je pri moških zmagal Tadej Pajtler iz Ptuja, pred Juretom Rudolfom in Patrikom Topolnikom (oba Ljutomer). V ženski konkurenci na enaki razdalji je slavila Ptuj-čanka Laura Pajtler, druga je bila Tanja Vrbnjak (Karate klub Ljutomer), tretja pa Saša Roj-ko (OŠ Cezanjevci). Pri članih (45 udeležencev) je na 8,5 km zmagal Bojan Purg aj (AK Olim-pija), tretji je bil Sašo Emeršič, šesti Branko Lehner (oba TS Radenska), osmi Matevž Zavec (TAO Ptuj), deveti pa Aljaž Novak (A(AK Ormož). Pri članicah (13) je prepričljivo slavila Katja Baša (Jani team, Murska Sobota), četrta je bila Jožefa Antolič (Zavec šport), peta Jožica Šiftar (TS Radenci), deveta pa Nina Zunič (AK Ormož). NŠ 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 12. avgusta 2014 Atletika • Saša Babšek, športnica ieta občine Poljčane Čokolada in sladoled šele po koncu sezone Črnolasa atletinja slove-njebistriškega društva Saša Babšek je letos poleti prejela priznanje za športnico leta občine Poljčane. Za športne uspehe v letu 2013, se je glasila obrazložitev. »To je zgolj dokaz več za moje uspehe,« je dejala vedno nasmejana tro-skokašica. Razlog za njene letošnje nasmeške so zagotovo uspehi, ki jih žanje na tekmovanjih v troskoku v kategoriji mlajših članic. Avgusta je postala državna prvakinja, na balkanskih igrah, ki so bile konec julija v Romuniji, je bila četrta. Z rezultatom 13,18 metra je za svojim osebnim rekordom zaostala za 11 centimetrov. Sicer pa je letos najbolj ponosna na osebni rekord, ki ga je dosegla pozimi v Budimpešti in znaša 13,29 metra, ter na nastop v evropski ligi v Estoniji za reprezentanco. »Prvič sem se uvrstila v člansko reprezentanco in tekla v štafeti 4 x 100 m. Dosegle smo šesto mesto, tako da smo bile zadovoljne,« je dejala Saša, ki je atletiko začela trenirati šele s petnajstimi leti. »V mlajših kategorijah talent odigra pomembno vlogo, sedaj pa štejejo predvsem treningi,« je povedala. In Saša trenira. Najmanj petkrat na teden v obdobju tekem, v pripravljalnem ciklusu pa devetkrat na teden. »Atletiko imam rada in ravno ta ljubezen do športa me motivira, da nadaljujem,« je rekla. In odločena je, da bo trenirala še bolj, saj želi izboljšati svoj rezultat in doseči normo za evropsko in Saša Babšek je prepričana, da je trdo delo pot do uspeha. svetovno prvenstvo v trosko-ku med starejšimi članicami. »Manjka mi še 60 cm, kar je še veliko in za dosego tega cilja je pomemben trening. Najboljša v troskoku je še vedno Rodičeva, druge pa smo si re-zultatsko blizu. Sem pa med mlajšimi članicami najboljša, med članicami pa je odvisno od tekmovanja,« je povedala Saša, ki ne nosi več srečnih nogavic in majice, kot jih je na začetku svoje športne kariere. Ob troskoku pa trenira še tek na 100 metrov, saj je članica štafetne ekipe svoje- ga kluba Atletskega društva Slovenska Bistrica. Tudi v tej disciplini je Saša med najboljšimi. V začetku avgusta je namreč osvojila naslov državnih prvakinj v štafeti 4 x 100 metrov. Nastopa pa tudi v reprezentančni štafetni ekipi. Dres in šprintarice ima vedno v osebni prtljagi Sašin trener je Boštjan Fridrih, nekdanji atlet in udeleženec olimpijskih iger. Njegov najpogostejši nasvet je, da naj Saša zaupa vase. »Motivira me. Četudi vem, da sem dobra, nimam toliko zaupanja vase, kot bi ga lahko imela,« je dejala in priznala, da je ob boku fizični pripravljenosti tudi psihična trdnost. »Lahko si zelo dobro pripravljen, vendar če glava ni 'trezna', te to zaustavlja,« je dejala 22-letna Saša, ki je lani prvič nastopila na evropskem tekmovanju med mlajšimi članicami. Krstni nastop na velikih tekmovanjih pa ni minil brez zapletov. »Večini reprezentance so pustili prtljago v Helsinkih, kjer smo prestopili. Za nami je prišla v mesto tekmovanja manj kot 24 ur pred tekmo. Dres in šprintarice sem si dala v osebno prtljago, saj se mi je že marsikdaj zgodilo, da se je prtljaga na poti izgubila, tako da sem vsaj to imela pri sebi,« se je spomnila Saša. Študentka predšolske vzgoje o slovesu od kraljice športa še ne razmišlja. »Če imaš rad šport, potem treningi niso garanje. Zame je atletika užitek. In dokler bodo rezultati, bom še resno trenirala, potem pa zase. Že sedaj pa v klubu pomagam pri treniranju mlajših,« je povedala atletinja, ki se je zaradi športa odpovedala tudi čokoladi in drugim slaščicam. »Saj bi lahko pojedla čokolado, pico ... Omejena ravno nisem, vendar se sama 'držim nazaj'. Po koncu sezone pa si že privoščim kakšen sladoled ali čokolado,« je z nasmehom dejala. Mojca Vtič Nogomet • Prijateljske tekme Odmeven remi Ormožanov proti Muri AVTO RAJH LJUTOMER -DRAVA 2:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Tise (3.), 0:2 Droždek (20.), 1:2 Podgorelec (50., z 11-m), 1:3 Arsič (78.), 2:3 Oletc (84.). AVTO RAJH LJUTOMER: Kuzma, Majerič, Bertalanič, Munda, Bogdan, Podgorelec, Žnidarič, Piberčnik, Markovič, Šnajder. Igrali so še: Mlinarič, Oletic, Novak. Trener: Boštjan Zemljič. DRAVA: Ajlec, Kokot, Ba-bič, Rešek, Šoštarič, Tomažič Šeruga, Da. Krajnc, Panikvar, Droždek, Tise, Lavrinc. Igrali so še: Musič, Luganič, Arsič, De. Krajnc, Javornik. Trener: Franc Fridl Pripravljalni dvoboj starih znancev iz 3. SNL se je začel v veliki pripeki, kjer pa so se bolje znašli gostje iz Ptuja in si že v prvem pravem napadu priigrali vodstvo. Predložek z desne strani je ob dotiku domačega igralca končal v mreži Kuzme. Boljšo igro v prvem delu so gostje kronali še z enim zadetkom, ko je lepo odigrano akcijo končal Droždek. V nadaljevanju so gostitelji strnili vrste in iz kazenskega strela zmanjšali zaostanek, za tem pa, zapravili dve lepi priložnosti za izenačenje - Novak se je znašel sam pred vratarjem gostov Ajlecem, a zgrešil cilj, Munda pa je iz prostega strela zadel prečko. Sledila je kazen Ptujčanov, ki so preko rezervista Arsica povečali prednost na 3:1, ob zaključku tekme pa je poraz domačinov omilil Oletič, s strelom v polno iz neposredne bližine. NŠ ODRANCI - PODVINCI 0:3 (0:2) PODVINCI: Vesenjak, Fran-gež, Topolovec, Runež, Za-goršek, Kuserbanj, Marinič, Osterc, Požegar, Vindiš, Zorko. Igrali so še: Klasinc, Lah, Šen-delj, Orovič, Pajnkiher, Pihler, Kajzer. Trener: Miran Ljubec. Približno 200 gledalcev je spremljalo prijateljsko pripravljalno tekmo med Odranci in Podvinci, ki so jo gostje zasluženo dobili s 3:0. V dinamični tekmi so Podvinčani povsem prevladovali in pokazali odlično predstavo. V njej so bili absolutni gospodarji na igrišču, medtem ko si domačini vseh 90 minut tekme niso priigrali niti ene zrele priložnosti za zadetek. Popolnoma drugače je bilo na drugi strani, saj so bili Podvinčani zelo nevarni in bi lahko dosegli še več kot tri zadetke. Najprej je po kombinaciji Mariniča in Osterca slednji ostal sam in je zabil žogo v gol. Po kotu Kuser-bajna je drugi zadetek dosegel Rumež, medtem ko je bil tretji zadetek avtogol domačih. Podvinčani so že sredi prejšnjega tedna v gosteh z rezultatom 5:2 premagali Hajdino. Na tej tekmi se je izkazal Zorko, ki je dosegel štiri zadetke. David Breznik CARRERA OPTYL ORMOŽ - MURA 2:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Jaušovec (2.), 2:0 Zlatnik (5.), 2:1 Ebo Eduam (19.), 2:2 Ebu Eduam (40.). Nogometaši Ormoža so v Športnem parku Mestna graba gostili ponos Prekmurja, ki bo letos nastopal v tretjeliga-ški konkurenci na vzhodu. Or-možani so četrto pripravljalno tekmo (Nafta 1:2, Varaždin 0:0, Sloboda Varaždin 14:0) začeli odlično in že v 5. minuti vodili 2:0. Prvi zadetek je s pravim evrogolom z levico dosegel Jaušovec, na 2:0 pa je po lepi akciji povišal Zlatnik. Še eno lepo priložnost za novi zadetek so zamudili Ormožani, nato pa so niti igre v svoje roke počasi pričeli prevzemati črno-beli. Do odmora je gostom uspelo dvakrat zatresti mrežo Fijavža. Obakrat je bil uspešen Ganec v vrstah Mure Ebo Eduam, ki je bil tudi najboljši posameznik tekme. V 2. polčasu je ritem igre precej padel. Mura je bila aktivnejša, vendar je do konca tekme zatresla le okvir gola. Po videnem je ekipa Ormoža, ki jo bo letos vodil Drago Posavec, precej močnejša od ekipe, ki je v minuli sezoni osvojila končno 9. mesto v ptujski Superligi. UK AVTO RAJH LJUTOMER -VIDEM 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Rakovec (11.), 2:0 Žnidarič (48.), 3:0 Kardinar (54.), 4:0 Žnidarič (65.), 4:1 Bo-žak (78.). AVTO RAJH LJUTOMER: Kuzma, Žinko, Piberčnik, Rakovec, Bertalanič, Munda, Podgorelec, Žnidarič, Kocuvan, Kardinar, Oletic. Igrali so še: Mlinarič, Markovič, Majerič, Kristl. Trener: Boštjan Zemljič. VIDEM: Gnilšek, Trep, Koren, Lah, Kostanjevec, Kmetec, Zemljak, Leskovar, Tramšek, Krajnc, Božak. Igrali so še: Hr-ženjak, Lesjak, Škvarič. Trener: Primož Gorše. Nogometaši Vidma, člani ptujske Super lige, so se uspeli dokaj enakovredno kosati z ljutomersko tretjeligaško vrsto v prvem delu tekme, ko so ob zaključku zapravili tri lepe priložnosti za zadetek. V nadaljevanju so prevladovali domačini in brez težav še trikrat zadeli v polno, gostje pa so častni gol dosegli v končnici srečanja. NŠ Foto: MV Športni napovednik Nogomet • Super Pokal Slovenije SREDA ob 20.15: Gorica - Maribor 1. SNL PARI 5. KROGA - PETEK ob 17.30: Zavrč - Luka Koper (Mestni stadion na Ptuju); SOBOTA ob 17.00: Celje - Maribor; SOBOTA ob 20.00: Domžale - Krka; SOBOTA ob 20.05: Olimpija - Rudar; NEDELJA ob 20.00: Gorica - Radomlje 2. SNL PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Roltek Dob - Aluminij, Ankaran Hrvatini - TKK Tolmin, Farmtech Veržej - Šenčur; NEDELJA ob 17.30: Triglav Kranj - Dravinja Kostroj, Šmartno 1928 - Krško PRIPRAVLJALNE PRIJATELJSKE TEKME SREDA ob 18.30: 1A avto Gerečja vas - Podvinci; SOBOTA ob 17.00: Podvinci - Videm; NEDELJA ob 18.00: Drava Ptuj - Nafta 1903 Rokomet • Pripravljalni tekmi TOREK, 12. 8., ob 18.00: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško ČETRTEK, 14. 8., ob 18.00: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj Kajak sprint na mirnih vodah Brodarsko društvo Ranca Ptuj na umetnem jezeru reke Drave v soboto in nedeljo organizira državno tekmovanje v kajak sprintu na mirnih vodah. Prvi dan bo tekmovanje potekalo med 9. in 15. uro, nastopajoči pa se bodo borili za naslove na 1000 metrov dolgi progi. Drugi dan bosta med 9. in 13. uro tekmovanji na 200 in 500 metrov dolgi progi. Državno prvenstvo bo na veslaški progi za kajake in kanuje na mirnih vodah s ciljem v Zabovcih. Karting Avto moto društvo Ptuj organizira v nedeljo, 17. avgusta, na kartodromu v Hajdošah karting dirke za prvenstvo Slovenije. Predfinalne vožnje se bodo začele ob 12. uri, finalne vožnje pa ob 15. uri. David Breznik Planinski kotiček Triglav (2864 m) 6. in 7. septembra Izhodišče: Rudno Polje (1350 m) Sestop: Mojstrana - čez dolino Kot (1000 m) Prenočitev: Dom Planika pod Triglavom (2401 m) Cena izleta: 52 EUR Rok prijave: torek, 2. 9., v pisarni PD PTUJ (do zasedenosti avtobusa). Izlet vodi in organizira: Jože Dajnko s sovodniki Informacije: na sedežu Planinskega društva, pri vodji izleta tel. 040 754 499 in na spletu www.pdptuj.si Kriški Podi - Razor (2601 m) 6. in 7. septembra V soboto, 6. 9., se bomo podali na enega izmed najlepših velikanov Julijskih Alp. Vrh ima obliko ostre in vitke konice, postavljene ob bok širokemu Prisojniku. Njegova elegantna podoba nas očara ne glede na to, od kod ga opazujemo. Odhod je ob 4.30 s parkirišča pod gradom. Skupne hoje bo prvi dan med 6 in 7 ur in drugi dan okrog 6 ur. Pogačnikov dom na Kriških podih nam bo nudil zavetje, na voljo bodo topel obrok in napitki. Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 2. 9., oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je 45 € (prevoz in nočitev). Vrnitev bo v nedeljo, predvidoma med 20. in 21. uro! Izlet vodi Miran Ritonja. Mangart (2679 m) 13. septembra Tokratni izlet bo vodil na četrti najvišji slovenski vrh, hkrati lahko po želji organiziramo tudi vožnjo v sosednjo Italijo in ogled Trbiža. Cena: 35 € oz. do zasedbe avtobusa Čas hoje: 4 ure Zahtevnost ture: zelo zahtevna Hrana in pijača: iz nahrbtnika oz. na planinski koči Prijave: na sedežu Planinskega društva Ptuj do 9. 9. ali na tel. 031 694 976 (Daniel). Vodenje izleta: Daniel Hengelman s sovodniki torek • 12. avgusta 2014 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 15 Soviče-Dravci • Dobro obiskana haloška prireditev Pri Korpičevih so zagnali prvi klopotec Člani kulturno-turističnega društva (KTD) Klopotec Soviče-Dravci in društva za ohranjanje dediščine Haloz so prvo soboto v avgustu pripravili dobro obiskani prireditvi Zagon klopotca ter Od zrna do kruha. V prijetno sončnem sobotnem popoldnevu se je ob kmetiji Korpič v Dravcih, kjer je na ogled zanimiva etnografska zbirka starega kmečkega orodja, zbralo več kot 150 domačinov in krajanov okoliških zaselkov. V imenu organizatorjev jim je zaželel dobrodošlico novi predsednik KTD Klopotec Franc Vindiš. Predsednik KS Soviče-Dravci Bojan Merc je izrazil veselje nad dejstvom, da je tudi po zaslugi te prireditve v dvajsetih letih ta haloški kraj postal prepoznaven tudi v širši regiji. V imenu domačinov pa je zbrane nagovoril še predsednik društva za ohranjanje dediščine Haloz Zvonko Korpič. V živopisnem kulturno-zabavnem programu se je predstavila skupina ljudskih pevcev Mejaši iz Repišč, nekaj poskočnih sta na harmoniki zaigrala mlada domačina Aleš Habjanič in Marko Ko-stanjevec, dlani obiskovalcev pa sta dodobra ogrela tudi obetavna 11-letna pevka Minea Gabrovec ter pevec Ivan Švajgl. Ker grozdje v bližnjih goricah že počasi zori, so najprej opravili tradicionalni zagon velikega haloškega klopotca na bližnjem hribu, nato pa so ob kmetiji Korpič sestavili tudi nekaj manjšega, a še vedno velikega znanilca skorajšnje jeseni. Ob pomoči nekdanjega princa ptujskega karnevala, domačina Stanka Vegana, ter ob zvokih domačih godcev so ga najprej postavili, nato pa zagnali Franc Vindiš, Zvonko Korpič, Janko Vidovič in Jože Strelec. Prireditev so nadaljevali ob veselem druženju z domačimi godci, med katerim so se moški pomerili v ročnem lušče-nju koruze, haloški gostitelji pa so poskrbeli za dobrote iz kmečke kuhinje in vinske kleti ter za bogat srečelov. M. Ozmec Gospodar Zvonko Korpič je ugotovil, da letošnja letina v bližnji gorici za sedaj dobro kaže. * ____________ Foto: M. Ozmec Ob zvokih godcev in asistenci gospodarice so postavili, nato pa zagnali še klopotec ob Korpičevi domačiji, nato pa, kot se spodobi, tudi nazdravili. Ptuj • Povezovanje slovenskih in avstrijskih podjetij s področja turizma Kreativci dveh držav za večje zadovoljstvo gostov V hotelu Primus na Ptuju bodo 30. avgusta gostili Lifestyle Delux dogodek, v katerem se povezujejo slovenska in avstrijska podjetja s področja turizma, wellnessa, mode, umetnosti in avtomobilske industrije. Kot so povedali na nedavni tiskovni konferenci, bodo organizatorji tega dogodka poslovno sodelovanje obogatili tudi z družabnim mreženjem. Tako se bodo v klubu Gemina XIII. zvrstili plesni spektakel s priznano glasbenico in pevko Baghiro ter eksluzivni modni šov slovenskih in avstrijskih modnih oblikovalcev. V Slovenski gospodarski zvezi Celovec, kot enem od soorga-nizatorjev dogodka skupaj z marketinško agencijo Perion in Sava turizmom, si prizadevajo za pripravo nepozabnega dogodka. Lifestyle Delux je dogodek kreativnega gospodarstva iz Avstrije in Slovenije. Prvi dan, 29. avgusta, bo dogodek zaprtega tipa, namenjen mreženju kreativcev obeh držav, drugi dan, 30. avgusta, pa bodo na razstavi prikazali vse, kar premorejo kreativci obeh držav in poskrbeli za nepozabna doživetja. Kot je povedal izvršni direktor Term Ptuj Roman Matek, gre za dogodek, ki se zelo sklada s poslovno strategijo Save turizma. Ptuj je destinacija lepote, ugodja, starorimske tradicije, lepega načina življenja, uživanja življenja, skrbi za lastno Ptuj • Spoznaj in okusi v Termah Ptuj Najboljša sladka ponudba Na prireditvi Spoznaj in okusi v Termah Ptuj, ki je bila 9. avgusta v Termah Ptuj, sta se predstavili MO Ptuj (društvo gospodinj Jezero, društvo gospodinj Marjetica, društvo kmetic MO Ptuj, TD Ptuj, TIC Ptuj, Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, Marko Klinc ...) in ormoško območje (Oljarna Središče ob Dravi, TD Središče ob Dravi, Občina Središče ob Dravi, P&F ter Cvetka Krabonja z znamenitim sadnim in ajdovim kruhom, občina Ormož ...). Tudi to prireditev, ki ima promocijski in povezovalni namen, so pripravili Terme Ptuj, RDO Ptuj, Jeruzalem, Ormož, Haloze, Slovenske gorice in družba Radio-Tednik Ptuj. Stojnice s pokušino lokalnih dobrot so obiskali kopalci in drugi gostje, ki so se ob spro-stitveni ponudbi zanimali tudi za vso drugo ponudbo tega okolja. Najhitreje je pošla sladka ponudba - dobrote društev gospodinj. V soboto so Terme Ptuj v tej sezoni dosegle enega svojih najboljših kopalnih dni. Društvo gospodinj Jezero se je predstavilo s 30 zelišči (na fotografiji). Od stojnice do stojnice, na katerih so predstavili kulinarične dobrote MO Ptuj in ormoškega območja, je vodil Dalibor Bedenik. Obiskovalce Term je pritegnila tudi ponudba vin z območja RDO, Slovenskih goric in Haloz ter ormoškega območja (P&F). Veliko zanimanja je bilo med obiskovalci tudi za promocijsko gradivo o Ptuju in okolici, prireditveno in kulturno društveno dejavnost, katere del je bil tudi predstavljen na odru amfiteatra Term (Pellegrina, Porini pa počini ...). Na Ptuju in v okolici bo do konca avgusta in še v septembru vrsta zanimivih prireditev, ki jih bo vredno obiskati. Tako Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2014, Dnevi poezije in vina, Rimske igre, Kimavcev festival. Prodajni del prireditve je tudi tokrat potekal pred vhodom v restavracijo Žila oz. Terme Ptuj. Kot pravijo njeni snovalci, je odzivnost obiskovalcev, ki ob tej priložnosti spoznavajo tudi nova destina-cijska območja oz. območja svojega prihodnjega obiska, od prireditve do prireditve večja. MG zdravje in dobro počutje ter vsega tistega, kar si človek v svojem življenju najbolj želi. Cilj dogodka je povezovanje in skupno oblikovanje najpri-vlačnejših turističnih produktov, da bi bili gostje kar najbolj zadovoljni. Skupaj z lokalno skupnostjo mesto z okolico gradijo kot aktivno destinaci-jo s starorimsko tradicijo in lokalnimi posebnostmi. Tudi v Termah Ptuj se trudijo, da bi gostom ponudili najboljše in najlepše storitve. MG Foto: Črtomir Goznik V Termah Ptuj se pospešeno pripravljajo na Lifestyle dogodek, ki bo 30. avgusta. Destrnik • Pohodnika upanja Pomembna je pot in sledi, ki jih puščamo na njej Mateja in Aljoša Kramberger z Destrnika sta letošnji dopust preživela malce bolj aktivno. Šestindvajset dni, približno 650 kilometrov prehojene poti, naštetih okoli 985.436 korakov. Vse z namenom, da pomagata razbijati tabuje o raku, spodbujati zdrav način življenja, prikazati lepoto življenja skozi slovensko neokrnjeno naravo in povezovati ljudi. Lansko leto sta zakonca Kramberger prehodila slovenski del evropske pešpoti E6, ki vodi od Radelj do Strunjana. Letos sta se odločila, da se podata na del evropske pešpoti E7, ki poteka od Robiča v občini Kobarid do mejnega prehoda Hodoš. Letošnji pohod sta posvetila bolnikom, obolelim za rakom, ter njihovim svojcem. Vseh šestindvajset dni sta na spletnem blogu objavljala fotografije in kratke zapise o prehojeni poti. Posebej sta izpostavljala ljudi, ki so jima pomagali in ju bodrili. Na poti so se jima priključevali podporni- ki, domačini in sorodniki. Ko sta 5. avgusta okoli poldneva prispela na svoj cilj, sta bila nasmejana in videti nič kaj utrujena - vse to sta podkrepila z argumentom, da je družba še kako pomembna, da te žene naprej, kot je družba pomembna pri bolnikih z rakom. Jože Prah, predsednik komisije za evropske pešpoti Slovenije, je Mateji in Aljoši čestital za uspešno prehojeno pot in jima poklonil priznanje ter simbolično leseno hruško. Med drugimi je pohodniko-ma čestital tudi destrniški župan Vladimir Vindiš. Srčna pohodnika upata, da bo njuna vztrajnost pomagala vsem obolelim, da se borijo naprej. Nina Zorman Foto: MG Foto: NZ 16 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 19. avgusta 2014 Ptuj • Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem Poklonili so se spominu žrtev za svobodo in prihodnost V Domu krajanov Rogoznica, ki se je nekoč imenoval Dom Slovenskogoriške čete, je 8. avgusta potekala slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednot na Ptujskem v spomin na poslednji boj Slovenskogoriške Lackove čete. Poklonili so se umrlemu dolgoletnemu predsedniku ptujske borčevske organizacije Mitji Mrgoletu, ki je bil mnogim vzornik in učitelj. Zlato plaketo, ki mu jo je za ohranitev zgodovinske resnice o NOB, spoštovanju njegovih vrednot in za uspešno sodelovanje pri uresničevanju programskih nalog Zveze združenj borcev NOB dodeli- la Zveza, so ob tej priložnosti izročili njegovi ženi Tatjani Mrgole. Srebrno priznanje pa je prejela Bernarda Bezeljak, ki je kljub devetdesetim letom še vedno zelo čila in pripra- V teh dneh mineva dvanajst let, odkar je bil gospod Mitja Mrgole ob prazniku mestne občine Ptuj imenovan za častnega občana zaradi izrednih zaslug pri napredku in ugledu občine ter razvoju zdravstva v širšem prostoru. Ob letošnji slovesnosti ob občinskem prazniku smo opazili, da ga na slovesnosti ni med nami, njegov stol je sameval, izvedeli pa smo, da je precej slabega zdravja. Sedaj se je v starosti 87 let poslovil. Življenje Mitje Mrgoleta je bilo polno in bogato, tako strokovno kot zasebno. Ko sem te dni iskala njegove življenjepi-sne podatke, sem se šele dodobra zavedla vseh njegovih številnih dejavnosti. V času njegove prisotnosti v življenju mestne občine Ptuj seje vsak izmed nas na neki točki srečal z njim. Rodil se je 19. oktobra 1926 na Ptuju, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Slednje ni dokončal, saj je bil skupaj z družino pregnan na Hrvaško in potem na Dolenjsko. Gimnazijo je nato obiskoval v Novem mestu, kjer pa so ga zaradi sodelovanja v dijaških demonstracijah izključili. Leta 1943 se je pridružil partizanom, po končani vojni pa seje vrnil na Ptuj in opravil manjkajoče gimnazijske izpite. Nato se je, tako kot njegov oče, odločil za študij medicine. Študij na medicinski fakulteti v Ljubljani je končal leta 1952, 1. aprila 1953 pa je začel delati kot zdravnik-stažist v ptujski bolnišnici. Specializacijo iz interne medicine je z odliko opravil leta 1959. Leta 1961 je postal vršilec dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Ptuj, naslednje leto pa so ga imenovali za ravnatelja Splošne javne bolnice Ptuj. Leta 1983 seje upokojil kot direktor Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož. Veliko časa je posvetil razvoju bolnišnice in zdravstvenega varstva na Ptuju in v Ormožu. Kot večkratni predsednik občinskega sveta za zdravstvo in kot član komisije pri Okrajnem ljudskem odboru Ptuj za izdelavo mreže zdravstvenih postaj leta 1955 je tvorno vplival na razvoj zdravstva in organizacijo zdravstvene mreže v ptujskem okolju. Leta 1969je s pomočjo strokovnih vodij oddelkov izdelal večletni program razvoja in izgradnje bolnišnice. Zrasle so nove stavbe: kirurški oddelek s sodobnim operativnim blokom, oddelek za intenzivno nego in terapijo, oddelek za transfuzijo krvi, sodobna centralna bolnišnična lekarna, nov centralni laboratorij, očesna in ušesna ambulanta, nova sodobna kuhinja in nekaj drugih organizacijskih enot. Še posebej so bili ponosni na rentgenološki oddelek, kije prvi v Sloveniji dobil takrat najsodobnejšo rentgensko opremo. Med prvimi so dobili ultrazvočno diagnostiko, s premestitvijo ambulantnega dela f izikalne terapije iz bolnišnice v Ptujske toplice pa je bila toplicam omogočena pridobitev statusa zdravilišča. Z nastalimi novostmi in hitrim razvojem bolnišnice so preprečili, da bi ptujska bolnišnicaprenehala delovati. Družbeno in politično delo gospoda Mitje Mrgoleta je bilo povezano z zdravstvom in kvaliteto življenja ljudi. Od leta 1965 do 1973je bil poslanec Socialno-zdravstvenega zbora Republiške skupščine. V drugem mandatu je bil predsednik odbora za zdravstvo in socialno zavarovanje. V času poslanskega mandata se je uredilo zdravstveno zavarovanje za kmete, s čimer se je izboljšalo zdravstveno varstvo kmetov v Sloveniji in hkrati njihova socialna varnost. Zaupana mu je bila tudi vloga predsednika Zdravstvenih delovnih organizacij Slovenije in predsednika Medobčinske zdravstvene skupnosti Maribor. Bil je tudi podpredsednik ptujskega izvršnega sveta in podpredsednik Skupščine Občine Ptuj. V samostojni Sloveniji je bil dvakrat izvoljen za mestnega svetnika, v mandatu 1998-2002 pa je bil podžupan Mestne občine Ptuj. Njegovo delovanje v družbenem in političnem življenju je bilo vedno usmerjeno k ljudem. Ob imenovanju za častnega občana pa nam je Mitja Mrgole razkril tudi tiste, kar je napajalo njegovo vseskozi ustvarjalno življenjsko pot. Energijo mu je dajal cvetlični vrt ob hiši, pozimi smučanje, poleti pa čolnarjenje. V prvih letih dela na Ptuju je bil tudi športni zdravnik in nekaj časa član upravnega odbora nogometnega društva Drava Ptuj. Dva mandata je bil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB-Ptuj in član društva Generala Maistra Ptuj. O primariju Mitji Mrgoletu bi lahko povedali še veliko, pa bi glede na bogato življenje, ki ga je živel, zagotovo tudi kaj pozabili. Naj ostane spomin na dobrega in prijaznega človeka, kije ljudem vedno želel dobro, ki je imel svoj Ptuj in ljudi rad, na človeka, na katerega je najstarejše slovensko mesto lahko upravičeno ponosno. Podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer Slovesnost sta letos pripravila Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj pod vodstvom Stanka Lepeja in MO Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor, Društvom generala Rudolfa Maistra Ptuj, Društvom vojnih invalidov Ptuj in Klubom brigadirjev Ptuj. Med udeleženci slovesnosti so bili tudi predsednik pokrajinskega sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Podravja Vladimir Koren, Mitja Klavora, generalni sekretar Zveze združenj borcev NOB Slovenije, 98-letni borec Lackovega odreda Ivan Skočir, Lizika Lacko, hčerka narodnega heroja Jožeta Lacka, in Štefka Kramberger, žena prvoborca. vljena pomagati kjerkoli je to potrebno. V slavnostnem govoru je Vladimir Koren izpostavil, da boj za družbeno pravičnost, za pravičnost slehernega človeka ni nikoli končan. „Lahko imamo drugačne poglede na to, kakšna je sedanjost in kakšna naj bo prihodnost. S preteklostjo naj se ukvarjajo zgodovinarji. Prav je, da imamo različne poglede, vendar jih moramo odgovorno, dostojno in na demokratičen način izražati. Prelite je bilo preveč krvi, povrniti je ne more nobena mednarodna konferenca, niti nobeno kesa-nje za zločinska dejanja. Živeti želimo v družbi z normalnimi demokratičnimi standardi, v poštenosti, pravičnosti, strpnosti in solidarnosti. Na nič manj ne smemo biti pripravljeni pristajati, pa nam bo uspešnost ponovno zagotovljena. Žrtve naših prednikov so bile preveč dragocene in prihodnost naših zanamcev je preveč pomembna," je še povedal Vladimir Koren, ki je skupaj s Stankom Lepejem pozdravil vse, ki spoštujejo vrednote NOB, ki jih nekateri želijo izničiti. Foto: MG Slavnostni govornik Vladimir Koren Kulturni program ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem so spletli MoPZ KD Rogoznica pod vodstvom Gregorja Lačna, Lea Kolednik z recitacijami (DPD Svoboda Ptuj) in ljudski pevci Stari prijatelji iz Kicarja pod vodstvom Janka Kocmuta. Scenarij slovesnosti sta pripravila Stanko Lepej in Branka Bezeljak. MG Ormož • 16. otroški počitniški tabor Pisan teden pri Jakcu Konec minulega meseca je na Pohorju potekal že 16. otroški počitniški tabor, ki se ga je udeležilo 20 osnovnošolcev. Na šestdnevnem druženju so učenci, stari od sedem do 13 let, na prijeten in poučen način, brez televizije in računalnika, izkoristili počitniške dni. Počitniški tabor je organizirala Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, Območnim združenjem (RKS OZ) Ormož. Kot so nam sporočili iz RKS OZ Ormož, sta tabor podprla in v njem sodelovala tudi Zdravstveni dom Ormož in Kmetija Meško iz Velike Nedelje. Osnovnošolce so na taboru, ki je potekal na Treh Kraljih, spremljale štiri prostovoljke. Po besedah Maje Botolin Va- upotič iz RKS OZ Ormož je namen tabora mladim pokazati, kako proste počitniške dni izkoristiti na prijeten in poučen način, brez televizije in računalnika. Skozi slab teden skupnega bivanja so udeleženci tabora med drugim spoznali osnovna pravila obnašanja v planinah in hotelih, obiskali vasico Vzhodni Kot, kjer so si ogledali okoli 450 let stare Ramšakove lipe in muzej starega kmečkega orodja na prostem, videli pa so tudi poslednje bojišče pohorskega bataljona iz druge svetovne vojne. Čas so si krajšali s številnimi ustvarjalnimi ter drugimi delavnicami. Mladi so se poizkusili tudi v kuhanju in znanju. Sicer pa na taboru ni manjkalo niti zabave, pohodov s čudovitimi razgledi in drugih športnih aktivnosti. Kot nam je zaupala ena izmed udeleženk tabora Ana Vaupo-tič, pa skupaj z ostalimi otroki že komaj čaka naslednje leto, da bodo poučen in zabaven teden ponovili. Monika Levanič Foto: Maja Botolin Vaupotič Na 16. otroškem počitniškem taboru na Pohorju je 20 osnovnošolcev na poučen in prijeten način preživljalo počitniške dni. Med drugim so se odpravili tudi na pohod na Veliki Vrh. torek • 12. avgusta 2014 Doma in po svetu Štajerski FEDNIK 17 Piše: Mateja Toplak • Življenje med Grki in Turki (7. del) Transport Na Cipru ni ne železni- opravljajo dovolj uspešno, ce, metroja, trolejbusov ali zato je udobneje, predvsem tramvajev. Edino javno pre- pa zanesljivejše potovati z vozno sredstvo so avtobusi, avtom. Javni prevoz je obi- ki na žalost svoje naloge ne čajno podprt s strani vlade, a Foto: Martin Kohler Avtobusi vozijo brez predvidenega voznega reda (Severni Ciper). Foto: Mateja Toplak Nekdanja železniška postaja, ki je obratovala med letoma 1905 in 1951. Središče ob Dravi • Uspešno končan 5. Moskva tour S katrco po Sibiriji Odšli so 18. julija ob osmih zvečer. Vrnili so se minuli torek, nekaj minut pred osmo zvečer. Že peto leto se je skupina entuziastov iz Središča ob Dravi pod vodstvom Franca Škrjanca odpravila proti Moskvi ter se srečno vrnila s t. i. Moskva toura. Nekaj manj kot 9000 kilometrov so prevozili v osemnajstih dneh. In to z nekoč priljubljenimi renojevimi štirica-mi ali enostavneje katrcami, starimi več kot dve desetletji. Za razliko od lanskega leta, ko so se med potjo sprli in se vsak zase vrnili domov, so tokrat progo opravili složno. Pred občinsko stavbo v Središču ob Dravi so jih minuli torek pozno popoldan pričakali sorodniki, znanci in prijatelji. Najprej objemanje z domačimi, najbližjimi, pa rokovanje z županom Jurijem Borkom, ki jim je v imenu občanov zaželel dobrodošlico. Pričakalo pa jih je tudi kislo vreme. Dežne kaplje in dokaj nizke poletne temperature, ki so jih bili med potjo v Rusijo vajeni. »Že petič vam je uspel podvig, ki zagotovo ni enostaven, zato čestitke za pogum, da se lotevate tako zahtevne proge. Podvig cenijo v Rusiji, upam pa, da ga bomo začeli ceniti tudi pri nas,« je bil ob prihodu ekspe-dicije v domače Središče ob Dravi kratek Borko. če v državi ni pionirjev, ki bi načrtovali trajnostne javne transportne sisteme, stanje ostaja takšno, kot je. Na grški del otoka je mogoče prispeti le z letalom (vendar ne iz Turčije) ali z ladjo. Trajektov na žalost ni, zato so poleti, v primerjavi s kri-žarkami, ki se na otoku navadno ustavijo le za nekaj dni, definitivno cenejši. Turški del je mogoče obiskati s trajektom ali letalom, vendar le iz Turčije (del otoka je od leta 1974 pod turško okupacijo, samooklicano državo, Turško Republiko Severni Ciper, pa priznava samo Turčija). Turisti tako navadno najamejo taksije, ali še bolje, avtomobile, katerih cene so na srečo zelo ugodne. Promet, ki poteka po Kazan je po lepoti pred Moskvo in Sankt Peterburgom Veliko več je tokrat imel povedati Škrjanec, ki je leta 2010 začel t. i. Moskva tour. Tokrat so se odpravili tudi proti Sibiriji, letošnje potovanje pa je bilo naravnano k prenočevanju v naravi. Kot so dejali ob vrnitvi, so prenočevali v hotelu katrca, saj so svoja vozila častitljive starosti po vsakodnevni več sto kilometrov levi (Ciper je bil do leta 1960 angleška kolonija), me kot pešca še zmeraj zmede, zato si lahko samo predstavljam, kakšne preglavice povzroča šele turistom, nevajenih vožnje po »napačni« strani cestišča. Priročno: registrske tablice najetih avtomobilov so obarvane rdeče, tako da so domačini nanje še posebej pozorni. A je treba vendarle priznati, da vozniki po večini ne vozijo po predpisih, semaforji ponekod ne delujejo ali pa jih na mestih, kjer bi bili potrebni, sploh ni. Treba se je navaditi trobljenja, pogostega nasilnega odvzemanja prednosti, prehitevanja v škarje ipd. Veliko varneje je biti pešec, zato me dejstvo, da nimam kolesa, ne žalosti preveč. Ciprčani dolgi etapi zvečer spremenili v bivalnike. »Potovali smo preko Baltika, saj smo morali zaradi razmer v Ukrajini izbrati malo daljšo pot. Brez zapletov smo prestopili mejo in vstopili v Rusko federacijo. Letošnje potovanje je bilo napornejše, saj smo zamenjali štiri časovne pase, prevozili ta enkraten Ural, kjer je bila temperatura pod petimi stopinjami Celzija, prevozili smo tudi tri ruske republike,« je strnil nekaj pomembnih informacij za zbrane na osrednjem središkem namreč niso navajeni na pešačenje ali kolesarjenje (tudi kot vozniki nimajo potrpljenja), zato so se dodobra razvadili z vožnjo v prijetno ohlajenih avtomobilih. Do nedavnega, po ukinitvi železnice pred več kot 50 leti, so bili avtomobili med oddaljenimi mesti edino prevozno sredstvo. Pred kratkim so, zraven obstoječih lokalnih avtobusov, le uvedli avtobusni promet, ki povezuje vsa večja mesta, tako da si je dandanes z avtobusi mogoče ogledati vse večje znamenitosti. A sistem ima kar nekaj slabosti: javni prevozi so le med sedmo uro zjutraj in šesto uro zvečer, frekvenca je ob vikendih zelo redka, lokalno prebivalstvo pa se še zmeraj (kljub nizkim cenam avtobusnih prevozov) raje poslužuje avtomobilov. Ob koncu tedna, ko se prav vsi študentje odpravljajo na plažo, se lahko zgodi, da potniki ostanejo brez prevoza, kar se je neke nedelje zgodilo tudi nam. Taksisti z namazanimi jeziki in »dobrimi« ponudbami prežijo na takšne posameznike ali skupine. Eden izmed njih nam je ponudil svoj manjši privatni avtobus, s katerim nas je za sprejemljivo ceno odpeljal do obale. Vožnja je bila izjemno zanimiva in zakajena: šofer nam je po nizkih trgu Škrjanec, ki ga tudi po petih letih motijo neurejena javna stranišča in smeti, ampak, kot je poudaril, le v nekaterih republikah Ruske federacije. Tokrat so prepotovali tri avtonomne republike Ruske federacije; Čuvašijo, Tatarstan in Baškortostan. »Razlike so ogromne. V Ruski federaciji namreč živi 120 različnih narodov.« In Škrjanec je tokrat izpostavil muslimanski Tatar-stan in njegovo glavno mesto. »Glavno mesto Kazan je daleč najlepše mesto v Ruski federaciji. Tudi Moskva in Sankt Peterburg se lahko skrijeta v tem pogledu pred Kazanom. Tatarstan je izredno čista in urejena republika.« Želijo si več medijske pozornosti Poseben vtis na odpravo v štirih katrcah pa je naredilo gorovje Ural. »Res lepa narava, cenah ponujal pivo in cigarete, kar na grški strani ni ravno utečena praksa ... Popolnoma drugačna zgodba je na severu, v Turški Republiki Severni Ciper, kjer šoferji »kadijo kot Turki«. Avtobusi tam sicer vozijo zelo pogosto, a popolnoma brez predvidenega voznega reda (tudi iz prestolnice). Prvi avtobus je nekje ob petih zjutraj, zadnji ob sedmih zvečer, a v bistvu točen čas ni znan - je vsakodnevno presenečenje. Vozovnice se kupujejo na izjemno zanimiv način: po nekaj kilometrih se avtobus na določenem mestu ustavi. Tam vstopi prodajalec kart, ki mu je treba plačati le nekaj turških lir, saj so avtobusi zelo poceni. Ce imate srečo, je avtobus tako zelo majhen, da sedite na tleh, tako da je treba pri vsakem postanku vstati ter dati prostor izstopajočim. Ce imate še večjo srečo, sedite na sedežu, kjer morate na vsaki postajo ročno, in to z veliko silo, odpirati in zapirati vrata. Stari nemški avtobusi znamke Mercedes-Benz tukaj še zmeraj dobro služijo prebivalstvu, čeprav so nekateri skorajda že za odpad. Ljudje pa so zelo odprti za štopanje, zato se lahko vsemu temu tudi na eleganten in hiter način izognete. Pa vso srečo! Mateja Toplak smo pa tam doživeli klimatski šok, saj so bile le tri, štiri stopinje v plusu. Domačini so nam rekli, da je v juliju za Ural sneg nekaj povsem običajnega, zato smo tudi spremenili načrtovano pot, ker se nismo hoteli spuščati v neke nezgode. Zapeljali smo se raje v prekrasno Sibirijo, neokrnjeno naravo.« Nekaj dni so bili v sami Moskvi, kjer so si ogledali številne znamenitosti, je pa odprava štirih katrc, v barvah slovenske in ruske zastave, požela veliko simpatij domačinov. »Ne bi rad pretiraval, vendar je bilo narejenih nekajkrat po 100.000 fotografij. Skorajda vsakdo, ki nas je prehiteval, nas je fotografiral. Malo nam je že šlo na živce, da bi se domačini radi z nami fotografirali. Katrce so zares naredile pravo promocijo Slovenije,« je nadaljeval Škrjanec, ki je ob tej priložnosti izrazil razočaranje nad slovenskimi nacionalnimi mediji, ki ne poročajo o Moskva touru. »Če se Avstrijci peljejo z Dunaja v Trst, se to tri dni govori na naših televizijah, ko pa se slovenska ekipa pelje tako daleč, s takšnimi vozili, in da imamo več podpore zunaj naših meja, pa nič. To je res žalostno.« Ampak Škrjanec bo svoj vsakoletni več tisoč kilometrov dolg podvig nadaljeval. »Imamo ponudbe, da se vrnemo v Rusijo,« je še dodal in se z domačini pozno v noč veselil že petega izvedenega Moskva toura. Miha Šoštarič Domačini so udeležence 5. Moskva toura pričakali na osrednjem trgu v Središču ob Dravi. izmed katrc častitljive starosti. 18 štcgerskiTEBUK Nasveti torek • 12. avgusta 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Ko se pričnejo gredice na vrtu prazniti Vsako leto se poletje prekmalu prevesi v drugo polovico. Z zelenjavnega vrta pobiramo vedno več, sejemo in sadimo pa vedno manj. Gredice se tako praznijo. Letošnje poletje pa sploh ni bilo prijazno in na vrtu je kar nekaj gredic že praznih. Če hočemo, da bo naša zemlja ostala »zdrava«, potem gredic ne puščamo izpostavljenih soncu, vetru in dežju. Zato nanje posejemo rastline, ki jo bodo hitro prekrile, zavarovale pred vremenskimi pojavi in ponovno prerahljale, kar bo posebej po letošnjih avgust številnih vremenskih ujmah skoraj nujno. Obenem bodo v zgornji plasti zemlje zadržale tudi hranila, ki jih mnoge rastline iz več razlogov v letošnjem letu niso porabile, predvsem pa zemljo obogatile s humusom, tudi tistim trajnim humusom. Te rastline najpogosteje imenujemo rastline za zeleni podor ali zeleno gnojenje. Kaj so torej rastline za zeleno gnojenje To so pravzaprav vse rastline, ki jih še zelene, ne posušene zakopljemo v tla. Vendar je seme mnogih predrago, številne tudi prepočasi rastejo, da bi zemljo kar najhitreje prekrile. Številne rastline, med njimi celo nekatere, na katere ne bi pomislili, pa imajo vse potrebne lastnosti, ki si jih želimo, da jih lahko imenujemo rastline za zeleno gnojenje. V prvi vrsti morajo rastline hitro kaliti in v kratkem času ustvariti veliko zelene mase. Po možnosti ne smejo prehitro narediti semena. Zaradi vedno večjih težav s tanjšanjem naše denarnice pa mora biti njihovo seme poceni, seveda pa tudi dostopno. Še nekaj moramo že v začetku vedeti. Te rastline so tako kakor vse ostale vrtnine del kolobarjenja na vrtu. Številne so namreč v sorodstvu z vrtninami, predvsem je med njimi kar nekaj križnic, ki so v sorodu z vsemi kapusnicami na vrtu (zelje, cvetača, ohrovt, redkvica, repa, koleraba ...), pa tudi metuljnic, ki so najbližje sorodnice stročnic. Tudi to je treba upoštevati, ko razmišljamo o tem, kaj bi sejali. Zato ne sadimo križnic (oljne redkve, bele gorjušice, repice ali ogrščice na tisto gredo, kjer bodo v naslednjih dveh letih rasle kapusnice in redkve, enako pa na gredicah, kjer smo posejali detelje in grašico, vsaj dve leti ne sejemo fižola, graha ali katere druge stročnice. Kako pa sploh uporabljamo in sejemo te rastline Njihova uporaba je povsem preprosta. Ko z gredice poberemo pridelek, ostane gredica prazna. Po večini se potem, posebej če se to zgodi že v poletnem času, hitro zaraste, ampak žal s pleveli. Tako narava sama vedno poskrbi, da varuje svojo zemljo. Vendar nam potem pleveli zacvetijo. Ker pa so to pleveli, seveda zelo hitro naredijo tudi seme. Veliko prej, kakor se vi pogosto zavedate. Obenem pa se struktura zemlje slabša, kar pomeni, da se zemlja zbija, seseda. V taki zemlji pa se najbolje znajdejo ravno pleveli s svojim zelo odpornim in žilavim koreninskim sistemom. Velike težave imajo pa kar precej razvajene vrtnine. Zato posejemo rastline, ki tako zemljo povsem na naraven način ponovno prerahljajo, prezračijo, da bodo tudi nežnejši koreninski sistemi vrtnin našli dovolj prostora in zraka, da bodo prehranili naše vrtnine. Ko se torej gredica sprazni, jo plitvo - ne globoko obdelamo. Zemlje ne prekopljemo, samo grobo jo prerahljamo in poravnamo. Ne gnojimo. Nato posejemo seme izbranih rastlin, ki ga nato z grabljami zelo plitvo zadelamo v tla. Setev zalijemo in v poletni vročini tudi zasenčimo. Nekateri priporočajo, da senčimo kar z drobno plastjo slame ali sena. Vendar moramo v tem prime- ru senčenje odstraniti takoj, ko rastline vzkalijo. Sama sem bolj pristaš, da zasenčimo s kakšno staro tkanino, rjuho, lahko celo agrokopreno. Predvsem z agrokoprenami lahko pokrijemo kar po tleh, vendar moramo senčilo spet takoj po vzniku odstraniti, kar pa pogosto zamudimo. Zato je bolje, da senčilo dvignemo 20-30 cm od tal. To naredimo preprosto. V tla zapičimo nekaj navadnih vejic ali palčk, na katere navežemo senčilo. Setev običajno vzkali v nekaj dneh, treba je le paziti, da se ne izsuši, dokler so rastlinice čisto majhne. uporabljamo, saj jih nekoliko težje zadelamo v tla. Pa vendar je nekaj rastlin, ki bi mnogim pomagale reševati težave s preobilnim gnojenjem na vrtu, ozkim kolobarjem v rastlinjaku in pri rahljanju tal. Na prvo mesto bi postavila prezimna žita. Žita imajo v kolobarju z rastlinami številne dobre lastnosti. Najbolj uporabna je prav gotovo ta, da jih lahko sejemo vse so sredine novembra, posebej v rastlinjake, pa še vedno opravijo svojo koristno vlogo. Ta pa je predvsem ta, da s svojimi gostim in močnim koreninskim sistemom zadržijo poleti neporabljena hranila v zgornji plasti zemlje in preprečijo njihovo spiranje v podtalnico čez zimo. Tam so potem spomladi na razpolago našim vrtninam. V rastlinjakih je treba žita podkopati že zelo zgodaj, vsaj štiri tedne pred planiranim sajenjem vrtnin. Tako na prostem kakor v zaščitenem prostoru pa jih zakopljemo v tla takoj, ko se pričenjajo dvigovati v zrak - kolenčiti. V jarke ob prekopavanju jih položimo s koreninami navzgor, Rastline nato pustimo na gredici, dokler je ne potrebujemo za novo setev. Neprezi-mne rastline preprosto pustimo, da pomrznejo, saj tudi njihova pomrznjena masa varuje gredice. Prezimne pa moramo spomladi vsaj tri tedne pred setvijo novih vrtnin zakopati v tla. Pogosto jih lahko uporabimo tudi za zastiranje tal okoli ostalih vrtnin, saj se po večini obraščajo in jih lahko večkrat pokosimo ali porežemo. Nekatere so tudi lepe kot rezano cvetje. Predvsem prezimne nam lahko spomladi zrastejo precej visoko. Pa ni nič narobe. Pokosimo jih. Pokošeno maso lahko zakopljemo v tla, ker pa je te mase običajno preveč, lahko del zelenja damo tudi na kompost. Prezimne rastline Na vrtu jih nekoliko manj tako kot travno rušo, pa ne bodo delale težave kot plevel. Na gredico, kjer smo posejali žita, lahko v naslednjih letih sadimo ali sejemo katero koli vrtnino. Najpomembnejše metulj-nice so prav gotovo detelje in lucerna. Med metuljnice pa sodijo tudi fižol, grah, leča, či-čerika, grašica in soja. Njihov pomen v naravi je velik, saj pogosto govorimo, da bi moralo v kolobarju rasti vsaj tretjina metuljnic. Težko je posejati toliko metuljnic na vrtu, če pa v kolobar uvrstimo še deteljice kot rastline za zeleni podor, je zadeva še lažja. Posebej vsem, ki imate prevelike vrtove, tako da od vaše zelenjave živijo še vsi otroci in sosedje, priporočam, da del vrta »odpočijete« tako, da za dve leti posejete deteljico. Priporočam setev črne detelje, ker je to kasneje lažje spraviti z vrta. Bela dete- ljica je sicer nižja, a se lahko spremeni v nadležen plevel. Zelo uporabna je tudi lucerna, če jo posejemo do sredine avgusta, lahko kar na isto gredico posejemo še prezimne sorte radiča, predvsem sorti tržaški solatnik in verona sta primerni v ta namen. Poseje-mo najprej deteljico, potem pa redkeje še seme radiča. Zgodaj spomladi se bomo že lahko sladkali z njim. Za tiste, ki boste deteljo sejali samo čez zimo, pa je najuporabnejša inkarnatka, ki jo tudi lahko sejete skupaj z radičem. Zelo primerna, predvsem za setve okoli rastlinjakov, pa tudi na vrtu, je nokota. Ker cveti rumeno, privablja koristne žuželke na vrt. Nekateri za zeleni podor priporočajo tudi podzemno deteljico, ker ne mara vročine, zato spomladi propade sama in ni nevarnosti, da bi nam delala težave kot plevel. Žal je njeno seme dokaj drago. Ne glede na to, za katero deteljico se boste odločili, bo zemlji na vrtu v korist. Vendar mora biti posejana najkasneje do konca avgusta, spomladi pa naj prekriva gredice vsaj do konca aprila. Če se odločite za setev me-tuljnic, potem na posejane gredice v naslednjem letu planirajte sajenje kumar, buč ali bučk, paprike, jajčevca ali paradižnika ali poznih kapusnic. Kot je že bilo zapisano, pa na tej gredici vsaj tri leta ne smejo rasti stročnice. Na njivah zelo pogosto za zeleni podor uporabljamo krmno repico in oljno ali krmno ogrščico. Tudi na vrtu ju lahko, če imate njihovo seme. Imata povsem isto vlogo in pomen kakor neprezimni oljna redkev in bela gorjušica. Zanju velja tudi nekaka omejitev v kolobarju s kapusnica-mi. Sama bi ju sicer zgodaj spomladi, takoj ko pričneta uhajati v cvet, podkopala v tla. Najkasneje pa moramo to narediti takrat, ko prenehata cveteti. Rastline za zeleni podor so sestavni del vsakega ekološkega vrtnarjenja. Posebej jih priporočam tistim, ki zaradi različnih razlogov ne uporabljate več živalskega gnoja ali komposta na vrtu. Kupljena organska gnojila so namreč odličen nadomestek živalskim gnojilom. Žal pa nam tla ne obogatijo s trajnim humusom, ki je zelo pomemben sestavni del rodovitne prsti. Zato so prav enoletne, hitro rastoče rastline vsako leto na delu vrta skoraj nujno potrebne za trajen, zdrav zelenjavni vrt. Tako bodo rastline zdrave, predvsem pa bo veliko manj težav v tako vlažnem poletju, kakor je bilo letošnje. Naslednjič pa bomo spoznali še neprezimne rastline, ki jih lahko sejemo vse do konca septembra, v rastlinjake pa še dalj. Legenda: korenina cvet list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 12. avgusta 2014 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene To je to Seznam glasbenikov, ki bodo nastopili na letošnji svečani podelitvi nagrad glasbene televizije MTV je bogatejši za še eno veliko ime. Med zadnjimi, ki so potrdili svoj nastop, so člani slavne ameriške skupine Maroon 5. To bo njihov prvi nastop na omenjeni prireditvi, ki bo potekala v noči z nedelje na ponedeljek, 24. in 25. avgusta v Inglewoodu v Kaliforniji. Rokerji iz Los Angelesa se bodo tako pridružili že prej najavljenim nastopajočim, med katerimi so Beyonce, Usher, Ariana Grande in 5 Seconds of Summer. Pevec skupine Maroon 5 Adam Levine je ob tem dejal, da so v skupini presrečni, ker bodo lahko na glavnem odru letošnjih MTV video music awards predstavili svoj novi singel. Nova skladba bo predhodnica njihovega novega studijskega albuma, ki bo nosil ime V in bo izšel v septembru. Kmalu lahko pričakujemo novi studijski izdelek popularne ameriške skupine Foo Foto: facebook Maroon 5 Fighters. Omenjeno novico je potrdil tudi producent albuma Butch Vig, ki je že sodeloval na legendarnem Nir-vaninem albumu Nevermind. Butch Vig, ki je tudi član znane zasedbe Garbage, je na svojem Twitter profilu objavil naslednji zapis »Uradno smo končali s snemanjem novega albuma skupine Foo Fighters. 23 dni miksanja brez prekinitve! EPSKA STVAR!!!« Album, ki je nastajal v osmih različnih studiih po ZDA, bo spremljala mini serija Sonic Highways, ki bo prikazovala BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. RUDE - MAGIC 2. STAY WITH ME - SAM SMITH 3. FANCY - IGGY AZALEA FT. CHARLI XCX UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. RUDE - MAGIC 2. CRAZY STUPID LOVE - CHERYL COLE FT. TINIE TEMPAH 3. FADED - ZHU NEMČIJA 1. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE 2. AU REVOIR - MARK FORSTER feat SIDO 3. PRAYER IN C - LILLY WOOD AND THE PRICK&ROBIN SCHULZ proces nastajanja nove plošče. Direktor slednjega projekta je sam Dave Grohl, ki na ta način nadaljuje svoje režisersko delo, ki ga je začel z dokumentarcem Sound city iz 2013. Že pred časom smo v naši rubriki pisali o tem, da Madonna pripravlja material za svoj novi studijski izdelek. Že kar nekaj časa je tudi znano, da bodo na albumu sodelovala številna znana glasbena imena, kot sta dvojec Disclo-usure in Diplo. Kraljica pop glasbe, ki je 16. avgusta praznoval že 56. rojstni dan, je v teh dneh presenetila z novim zvenečim imenom, na njenem albumu bo namreč sodelovala tudi pop zvezdnica Miley Cyrus. Kot vse kaže, bo končno izšel novi že večkrat najavljen album ameriškega pevca Chrisa Browna. Izid nove, že šeste plošče z naslovom X je bil že večkrat prestavljen, nazadnje so izid napovedovali za prvo polovico letošnjega leta, vendar so v tem času pevcu podaljšali pogojno zaporno kazen in so bili tako še enkrat prisiljeni prestaviti datum izi- da. Kot pa kaže sedaj, je dolgega čakanja vendarle konec, saj je Brown na Instagramu objavil, da bo novi album definitivno izšel 16. septembra. Album X je že pred več kot letom napovedal s prvim singlom Fine China. Letos je bila z novega albuma objavljena še skladba z naslovom Don't Be Gone Too Long, na kateri je sodelovala znana Ariana Grande. Ob Ariani Grande na albumu sodelujejo še nekatera znana glasbena imena, kot so Kendrick Lamar, Lil Wayne in Drake. Za produkcijo pa so poskrbeli Timbaland, Danja in Diplo. ®@® Po poročanju britanskega BBC bo v septembru izšel album Robina Gibba, pokojnega člana legendarne avstralske zasedbe Bee Gees. Na albumu z naslovom 50 St Catherine's drive bo 17 pesmi, ki so nastale med letoma 2006 in 2008 in še nikoli niso bile izdane. Svojo zadnjo pesem z naslovom Sydney je Gibb napisal avgusta 2011, pozneje je nameraval z bratom Barryjem pesem v celoti posneti v studiu, vendar mu je slabo zdravstveno stanje to preprečilo. Aprila 2011 je zaradi trebušnih težav od- Slovenska Bistrica • Varstvo za osnovnošolce Občina Slovenska Bistrica je v dogovoru z 2. osnovno šolo Slovenska Bistrica organizirala varstvo osnovnošolskih otrok v času poletnih počitnic. »Razumemo stisko staršev, občanov, ki v juliju in avgustu nimajo varstva za svojega otroka. Veliko ljudi je v Slovensko Bistrico priseljenih, kar pomeni, da v mestu starši nimajo sorodnikov, ki bi lahko popazili njihove otroke,« je dejala ravnateljica bistriške osnovne šole Sonja Arbeiter. Varstvo je organizirano za učence od prvega do petega razreda. Dnevni strošek bivanja je tri evre na učenca, vanj pa je zajeta prehrana, ogledi muzejskih zbirk ter plačilo materialov, ki jih učenci potrebujejo v okviru delavnic. V juliju je bilo dnevno v varstvu manj kot deset otrok, v avgu- stu jih je nekaj več. Skupno število učencev, ki so tudi med poletnimi počitnicami čas preživeli v šoli, pa je mnogo večje, saj jih starši lahko v varstvo prijavijo za poljubno Tobak Torej ... tokrat bom verjetno razburil kakšnega kadilca, a razumite, da ne gre za osebni napad, pač pa zgolj za razpravo o nekaterih dejstvih. Kajenje je v družbi namreč še zmeraj precej popularno ter kot takšno relativno tolerirano. Bolj ali manj vsem je dandanes že jasno, da kajenje morda ni ravno dobro, a ravno toliko ljudi tudi meni, da ni niti preveč škodljivo. Negativnim posledicam kajenja se namreč lahko izognemo zgolj s kakšno dodatno vitaminsko tabletko na dan, je slišati. A ko bi le bilo tako preprosto ... Pred nedavnim sem se udeležil določenega družabnega dogodka in v slednjem tudi užival ... z eno izjemo. V obraz se mi je namreč ves čas kadil cigaretni dim, kljub očitni prepovedi kajenja. Dobro, neprijetna vonjava, bi pomislil, a kaj ko v tem primeru gre za mnogo več od zgolj "motečega vonja", saj je že nekaj časa jasno, da zdravju škoduje tudi pasivno kajenje. Zaradi tega se vprašam, zakaj neki so cigareti sploh legalni? Dim tlečega tobaka, ki je na voljo v vsaki špeceriji, namreč vsebuje na desetine karcinogenov, ki jih je povsem zakonito spuščati v skupen zrak, med tem ko imam v trgovini kot fizična oseba precejšnje težave z nakupom že ene rakotvorne snovi, saj za slednjo ob nakupu potrebuješ kup primerne dokumentacije. Če pomislimo, kaj vse je v cigaretnem dimu in kako nevarno je, bi morda bilo logično, da bi tobačne smotke razglasili za nevarno kemikalijo ter jo odstranili s tržišča, tako kot smo pred leti salonitne plošče, ki so vsebovale azbest. Pa dvomim, da se bo pri nas to zgodilo v kratkem, saj kljub temu da so cigarete bolj ali manj edini legalen produkt, ki za uporabnika predstavlja izredno tveganje, kadar izdelek uporabi po navodilih, slednje uživajo precejšno podporo med ljudmi, ki so prepričani, da je kakršnakoli zakonodaja, ki uporabo tobaka omejuje, naperjena proti njim osebno. Moje stališče je na tej točki tako precej preprosto ... Nobene posebne ureditve, ki bi omejevala prodajo tobaka oz. cigaret si ne želim, pač pa menim, da bi bilo povsem primerno in zadostno že to, če bi dotične izdelke umestili na seznam nevarnih snovi, ter s tem - tako kot za vse ostale nevarne kemikalije -omejili njihovo uporabo. Ravno to tobak tudi je - nevarna kemikalija, ali bolje rečeno: skupek le teh. Sprejmimo že to, tako kot smo to sprejeli za vse ostale nevarne snovi, ki se jih poskušamo izogibati, ter se nehajmo pretvarjati, da gre za moralističen napad na kulturnike in intelektualce, kot radi trdijo nekateri. Matic Hriberšek Občina in sola rešujeta stisko starsev Učilnice 2. osnovne šole Slovenska Bistrica tudi med najdaljšimi poletnimi počitnicami napolnjuje glas otrok. V petih prostorih so čez poletje nameščeni vrtčevski otroci enote Ciciban, ki dobiva novo energetsko podobo, ob njih pa v osnovni šoli počitnice preživlja še približno deset osnovnošolcev dnevno. povedal nastope v Braziliji, kasneje istega leta pa so mu diagnosticirali raka na jetrih in debelem črevesju. Umrl je maja 2012, star 62 let. Z bratoma Mauriceom in Bar-ryjem je Robin Gibb v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja ustanovil eno najbolj priljubljenih glasbenih skupin na svetu, ki se je podpisala pod številne svetovne uspešnice, kot so Stayin' alive, Massachusetts, To love somebody, Tragedy, You win again ... Bee Gees so leta 2003 po smrti Mauricea končali skupno pot. Robin pa je nadaljeval samostojno glasbeno kariero, v okviru katere je izdal še plošče Please, Magnet in my favourite christmas Carols. Na začetku leta 2012 je s sinom Robinom Johnom napisal Titanic requiem, ki ga je ob 100. obletnici izplutja najslavnejšega parnika na svetu izvedel britanski Kraljevi filharmonični orkester. Janko Bezjak Le s t v i Vrata šole odprta tudi med počitnicami Foto: Mojca Vtič obdobje, je pojasnila ravnateljica. Dodala je, da je poletno varstvo organizirano od pol šestih zjutraj in do poznega popoldneva, tako kot je delovni čas vrtca. Tudi naslednje leto bo OŠ izvedla projekt poletnega varstva. »Načrtujemo, da bomo skrbeli za od 30 do 40 otrok. Ob tem pa upamo, da bomo uspeli še na kakšnem evropskem projektu, ki nam bi omogočil financiranje,« je povedala ravnateljica in priznala, da se o pokritju stroškov letošnjega poletnega varstva z občino še niso dogovorili. Mojca Vtič NA J y BY AZALEA 1. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY 2. GHOST - ELLA HENDERSON 3. LOVE RUNS OUT - ONE REPUBLIC 4. RUDE - MAGIC 5. PRAYER IN C - LILLY WOOD AND THE PRICK&ROBIN SCHULZ 6. LAY ME DOWN - AVICII FT. ADAM LAMBERT 7. NOBODY TO LOVE - SIGMA 8. STAY WITH ME - SAM SMITH 9. SOMEBODY TO YOU - THE VAMPS FT. DEMI LOVATO 10. AM I WRONG - NICO & VINZ 11. BAILANDO - ENRIQUE IGLESIAS/ SEAN PAUL I fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8»98,2^»10^3 bo Janko Bezjak 20 štajmki rEDNiK Nasveti, za kratek čas torek • 12. avgusta 2014 Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli TOREK hrenovke v omaki*, pire krompir, mešana solata, sladoledno-sadna kupa SREDA posebna klobasa v solati, polnozrnat kruh ČETRTEK bučke s sirom**, endivija, jabolčni zavitek PETEK postrv v slanini na žaru, pečen krompir, zelena solata, dušene hruške s cimetovo smetano SOBOTA goveji golaž, rožičev kolač z jabolki NEDELJA flain na žaru, mešana zelenjava, lepinje PONEDELJEK sataraš, dušen riž, sadje *Hrenovke v omaki Sestavine: hrenovke, maslo ali olivno olje, 1 čebu- la, 1 strok česna, 2 dl mesne juhe (ali juhe iz kocke), moka (polnozrnata) za podmet, 3 žlice kisle smetane, poper po okusu, nasekljan zelen peteršilj. Surove hrenovke narežemo na kolobarčke in jih na maslu ali olivnem olju in čebuli malce prepražimo. Dodamo strt česen, nato malce pomokamo s polnozrnato moko in zalijemo z juho ali vodo (če zalijemo z vodo, potem dodamo zelenjavno kocko). Ko omaka prevre, dodamo veliko kisle smetane in nasekljanega peteršilja. Dodamo poper; če delamo omako za otroka, poper izpustimo. Zraven naredimo pire krompir in poljubno solato. **Bučke s sirom Sestavine: 1 kg bučk, 25 dag sira, 5 jajc, 5 žlic belega zdroba, 2 žlici moke, sol, poper. Bučke olupimo, naribamo ter ožamemo. Sir naribamo. Sir in jajca zmešamo, solimo in popramo ter dodamo k ože-tim bučkam. Dodamo zdrob in moko ter vse skupaj premešamo. Pustimo, da počiva 1/2 ure. Pekač premažemo z oljem in posujemo z moko. Pečemo 45 minut pri 200 stopinjah. Poljubno narežemo. Postrežemo s solato. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Foto: AŠV Foto: ASV SLUŠNI APARAT »No babica, kako si kaj zadovoljna z novim slušnim aparatom?« »Odličen je! Odkar ga imam sem že trikrat spremenila oporoko!« ©©© DELITEV »Mihec, povej mi, kako bi mama lahko svojim desetim otrokom lahko razdelila šest jabolk!« je rekla učiteljica. »Preprosto! Naredila bi jabolčno čežano!« ©©© SLABO ZDRAVJE Dva umivalnika se pogovarjata in eden vpraša drugega: »Kako pa kaj tvoje zdravje?« »Zelo slabo! Še vedno imam vodo v kolenu!« ©©© PA NE Z NJEGOVO Egonje v družbi prijatelja sključeno sedel za mizo, nagnil vrček piva in dejal: »Nič me ne bo več prepričalo v nasprotno! Odločil sem se, da se bom končno ločil od najbolj sitne žene na svetu!« »Ne govori traparij!« mu je rekel prijatelj. »Od moje žene se pa ti ne moreš ločiti!« ©©© GOSPODINJSKA KNJIGA Akviziter založbe stoji pred vrati gospodinje in reče: »Tale knjiga vam bo odvzela polovico gospodinjskih del.« »Potem mi dajte pa kar dve.« ©©© HLADNA VODA Dva črnca sta lulala iz mosta v reko in eden reče: »Joj, kako je danes mrzla voda!« »Ja, pa koliko mulja je na dnu!« se je oglasil drugi. ©©© PREDRZNOST V upravi enoti je uradnik, ki je delal za okencem s strankami, zaspal kar na svojem delovnem mestu. Ena od strank se je razjezila: »Kakšna predrznost! Spi na delovnem mestu!« »Morda mu je pa doktor priporočil, naj spi pri odprtem oknu!« se je oglasil moški iz ozadja. ©©© ZASTRUPITEV »Tone, ali si že slišal, da so staro Majdo odpeljali iz službe direktno na urgenco zaradi zastrupitve?« »Zaradi zastrupitve? Potem se je pa verjetno ugriznila v svoj jezik!« 3673 STRELNA RANA, STRELINA PREPA-DENOST SESTRA V RAZMERJU DO DRUGE SESTRE PRITISK PLEME RASA ŠPORTNIK NA KOTALKAH EDI BERK SESTAVIL EDI KLASINC KOKOŠKA, KURICA KOMAD JURETA ROBEŽNIKA PTUJSKI HOTEL, V KATEREM IGRAM SVETOVNO MORJE DOBIČEK OD GLAVNICE NAPAKA OTROŠKA ZAPESTNA URA NASLOV, NAZIV ELEMENT HOJE JUŽNI SADEŽ LOVEC S SOKOLI NAS NOGOMETAŠ (ALEN) ZRAK, AJER (LAT.) NADA DIMIČ GRAJSKA SOBA S KAMINOM VNETJE SKLEPOV NASELJE PRI RADEČAH GOROVJE NA KRETI SORTA GROZDJA NAŠ DJ HRIBAR DEBEL PESEK, PROD SIJAJ UTEHA ELEMENT STILA RUSKA DOLŽINSKA MERA USADINA, UDOR GOVORNIK DRŽAVNI ZBOR SRAČJE OGLAŠANJE GOZDNA PTICA JE PRVI PRI KRUHU ČUSTVO (POMANJŠ.) NAKAPEK AN. PESNIK (ALEXANDER) OČKA LOJZE SLAK OSNOVA ŽELEJEV GOREČ MOLILEC OPEKARSKA GLINA DEL LETALA ZGODEN BALETNIK OTRIN DETE SODOBNIK KELTOV ANTIKVAR ŽIVKO, ANOČIC RAFKO IRGOLIČ GROZEN, STRAŠEN ČLOVEK FRANCOSKA IGRA NA KARTE LEVI PRITOK SAVE DOLINKE PREVLEKA ZA STENE DUŠEVNI BOLNIK POSTAVEN MOŠKI UGANKARSKI SLOVARČEK: ECARTE = francoska igra na karte, ELEKTRUM = naravna zlitina zlata in srebra, ORANT = goreč molivec, OSTRELBA = strelna rana, strelina, PEKTIN = osnova želejev, POPE = angleški pesnik (Alexdander), SOLOBOR = debel pesek, prod, STILEM = element stila, UKOVA = levi pritok Save Dolinke. WOIAI 'WINVIAI 'V13dVl 'VAO>in '31dV03 'Z3d3dS 'dVNIdVIS 'U\l\ 'WdlO 'Oil 'INVdO 'Nll>13d 'SI '»3dV»0 '303AlSn0 'VI3d 'ZQ '03~IVAOQ3S3a 'dVSn 'VaZVlOl 'ris 'doaoios 'd0ld3dns 'Vai3dlSO 'avvinvio» 'NV300 'VdlllAI 'NOIdO 'Wind :ouABiopoA 3MNVZIHM 31 A31IS3d torek • 12. avgusta 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se ... ... da se v nekdanji opozicijski stranki, skupaj z JJ, še vedno niso sprijaznili s kruto realnostjo in porazom na volitvah. Tudi zato jim podpora v javno-mnenjskih anketah še naprej pada. ... da je prvega moža šterntalske občine kelnar-jenje v baru na lovrenški nedelji tako utrudilo, da si je naslednji dan moral vzeti dopust. ...da kljub novim težavam zaradi bioplmarne v eni najbogatejših občin pri svetem Marki nekateri o tem ne želijo niti slišati; raje trpijo in vohajo. ... daje še vedno bolje biti pijan kot nor; kajti pijani se običajno naslednji dan spet strezni in postane normalen. ...da je naša vlada tudi pri deljenju denarja po istem zakonu začela delati velike razlike med občinami. Ene bodo dobile vse, druge pa čisto malo. In to zelo diši po reku: deli, spri in vladaj . da je na tekmah med dolenjsko Krko in Zavrčem vedno izjemno tesno: na koncu pa se halo-žan vedno izkaže za močnejšega od cvička... ... da bodo letošnjo jesen vinogradniški klopotci imeli močno konkurenco; septembra je namreč pri- čakovati vrhunce lokalnih županskih volitev . Vidi se ... . da je bila najbolj cenjena, najbolj težko pričakovana in tudi z največjim aplavzom nagrajena oseba minulega ptujskega občinskega praznika - starosta slovenske estrade; pa ne politične, ampak glasbene. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 18. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Kaja Lah, Podvinci. Iskrice Foto: Zdenka Golub Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Moji trije vnuki: Julija, Ivo in Mare so se takole odpravili proti morju. Mare potiska avtomobil,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Zdenka Golub iz Podlehnika. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 3 8 6 9 3 1 2 1 9 5 4 7 5 8 1 6 4 2 2 8 7 7 5 4 3 3 8 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV ©©© €€€ O Bik V ©© € GGG Dvojčka vvv © €€ OO Rak VV ©©© € OOO Lev V ©© €€€ O Devica VV ©©© €€ O Tehtnica VVV ©© € OOO Škorpijon V ©©© €€ OO Strelec VVV ©© € OOO Kozorog VV ©©© €€ O Vodnar VVV ©© € OOO Ribi V ©©© €€ O Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 12. do 18. avgusta 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Beseda je obleka duše.« Seneka »Kar misliš reči, reci jutri.« Japonski pregovor »Nauči se z eno besedo izreči sto besed.« Tadžiški pregovor »Boljše je nič reči kot nič povedati.« Portugalski pregovor »Vreden si samo toliko, kolikor je vredna tvoja beseda.« John Marks Templeton »Sogovornik naj občuti svojo pomembnost.« Ronaid Schlesinger »Muka in nesreča je, kadar človek nima dovolj duha, da bi dobro govoril, niti dovolj pameti, da bi molčal.« Jean de La Bruye"re »Včasih imajo solze težo besed.« Publij Ovidij »Svet zapoje, če najdeš čarobno besedo.« Joseph von Eichedorff 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 12. avgusta 2014 Ptuj • Moja dežela - lepa in gostoljubna Za večjo mestno urejenost in več dogajanja Ptuj je bil za najbolj urejen kraj v Sloveniji proglašen skupaj trinajstkrat. Za ta prizadevanja je prejel tudi stekleno skulpturo TZ Slovenije, njegova prizadevanja na področju urejanja okolja, skrbi za kulturno in naravno dediščino pa so bila prepoznavna tudi na mednarodnih tekmovanjih (Narodi v razcvetu, tekmovanje ocvetličenih mest ipd.). Četudi so v zadnjih letih ta priznanja izostala, to ne pomeni, da je skrb za okolje manjša, le spodbujati jo je treba stalno. Najboljše v urejanju okolja, urejenost hiš, oken, balkonov, dvorišč, že vrsto let spodbuja tudi Turistično društvo Ptuj, ki najbolj prizadevnim na tem področju vsako leto ob svetovnem dnevu turizma podeli tudi priznanje. V ČS MO Ptuj so dopis oz. poziv za letošnje ocenjevanje prejeli v prvih poletnih dneh, predloge za priznanja bodo v TD Ptuj prejemali še do konca avgusta. Te bo nato pregledala posebna društvena komisija, ki bo opravila tudi terenski ogled. Ptuj si bo 15. avgusta na praznik Marijinega vnebovzetja ogledala tudi posebna komisija Turistične zveze Slovenije, ki bo letošnja prizadevanja najstarejšega slovenskega mesta prvič ocenila v okviru kategorije srednjih mest, do- Foto: Črtomir Goznik Urejeno okolje ni samo stvar občinskih javnih služb, zadeva tudi slehernega posameznika. slej ga je namreč ocenjevala v kategoriji zdraviliških mest glede na statistične podatke o številu nočitev, ki jih v največji meri ustvarijo Terme Ptuj. Več let je bilo potrebnih za dokazovanje, da Ptuj ni zdraviliško mesto, da je Ptuj kulturnozgodovinsko mesto, ob tem pa tudi zdraviliško mesto. Meščani imajo tako do petka, 15. avgusta, še čas, da odpravijo še kakšno nepravilnost v svojem neposrednem okolju. TD Ptuj Prireditvenik Torek, 12. avgust 13:15 18:00 Kidričevo, pred Osnovno šolo: II. poletna delavnica za otroke, mlade in starše (pohod po učilnici Strnišče, športne dejavnosti, kreativne dejavnosti), ob 19. uri Kino na prostem v Parku mladosti, Neformalna skupina mladih Sosednji prijatelji Kidričevo Zavrč, dvorana: Meja, ki je ni, (Skoraj) vsa arheologija Zavrča, predavanje (Marija Lubšina Tušek, dr. Martina Blečic Kavur, dr. Boris Kavur), Občina Zavrč Sreda, 13. avgust 7:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: pohodniški izlet na Veliko Planino 20:00 Ptuj, Terme: koncert Modrijanov in nočno kopanje Četrtek, 14. avgust 17:00 Ptuj, Vrazov trg: mladinska izmenjava Varuhi pravljic, medkulturna prireditev, umetniška prezentacija pravljic 19:00 Ptujska Gora, bazilika: Marijino vnebovzetje, god sv. Maksimilijana Kolbeja, molitvena ura, ob 20.00 sveta maša in procesija z lučkami, nadškof dr. Ivan Jurkovič, ob 24.00 maša in molitveno bedenje do jutra 20:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert vokalne skupine Il divji s prijatelji Petek, 15. avgust 10:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: Marijino vnebovzetje, slovesna maša in obnovitev posvetitve slovenskega naroda Mariji, pater Milan Kos 10:00 Vurberk, cerkev: tradicionalno farno žegnanje s slavnostno mašo in procesija s štirimi evangeliji 17:00 Leskovec, Veliki Okič, kmetija Pintarjevi: postavitev obnovljenega klopotca 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, koncert Tori Trio Mestni kino Ptuj Četrtek, 14. avgust: 19:00 Dva obraza januarja Petek, 15., sobota, 16., in nedelja 17. avgust: 17:00 Antboy; 19:00 Herkules; 21:00 Dva obraza januarja pa bo tudi na ta dan poskrbelo za več dogajanja v starem mestnem jedru. Naj bodo prizadevanja Ptuja za urejenost in dogajanje prepoznavna tudi v kategoriji srednjih mest. MG MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. ŠtajerskiTHIINIK NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ^lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste naročili na Štajerski tednik, bomo izžrebali nekoga izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014) s sopotnikom. ■ ! NAROČILNICA ZA v Štajerski Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta Davčna številka: Telefon: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. .....;» j* -j V [MM REKE NERETVE ©am»-© eno S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20% popust pri naročilu malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) * • _ * ,> • t * Jf/ Čjf • Praktična darila za nove in obstoječe naročnike • Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! . - - ■ - ■ I www.radio-tednik.si torek • 12. avgusta 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 Oddaja iz občine Destrnlk 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Ljudski pevci se predstavijo v Zavrču 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Oddaja iz občine Hajdina 10:00 Muzikai - Moje pesmi, moje sanje 12:20 Video strani 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil; 1. del 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:00 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo 23:30 Video strani 03 O ■«t ¥ LU 1- , ■ JB&t IZDELKI • MARINIRAN SV. VRAT 3,85 €/KG • CEVAPCICI 40% ceneje SAMO 2,99 €/KG CAJNA KLOBASA (450G) SAMO l,99€/KOM • JUNECJA PRSA SAMO 2,99 €/KG ZAČINJENE KOLESARSKA KLOBASA JfcjaMp^^ PIŠČ. KRAČE SAMO 1,20C/KOM 1,98 C/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Podravje • Letos manj nezakonitih prestopov meje Za pot plačajo tudi več tisoč evrov Policisti Policijske uprave Maribor so v prvih sedmih mesecih letos zabeležili 34 nezakonitih prestopov državne meje. Letošnja številka tovrstnih prekrškov je manjša v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so policisti obravnavanih 83 oseb. Največ nezakonitih prestopov državne meje je na slovensko-hrvaški državni meji. Glede na državljanstvo obravnavanih oseb se že več let najpogosteje pojavljajo državljani Somalije, Afganistana, Turčije in Sirije, je naštel tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Zadnji dan julija so policisti Policijske postaje Ormož pri varovanju državne meje na območju naselja Središče ob Dravi preko termovizi-je opazili skupino sedmih oseb, ki so peš ilegalno vstopale v Republiko Slovenijo. Hodili so iz smeri naselja Trnovec v smeri Središča ob Dravi. V Sloveniji so Somalci sedli v tri taksi vozila. Eno od njih so policisti nato ustavili v naselju Hum pri Ormožu, dve pa v Strelcih. V vozilu, ki je bilo ustavljeno na Humu pri Ormožu, se je kot sopotnik prevažal 32-letni somalijski državljan, ki ima bivališče v Mariboru. Zaradi mokrih oblačil, ki jih je imel na sebi in na katerih so bili sledovi trave, so policisti ugotovili, da je bil v skupini, ki je ilegalno prestopila mejo. Med obravnavo Drago plačana pot beguncev v »lepšo prihodnost« se velikokrat konča na policijskih postajah in v azilih za tujce ... (Fotografija je simbolična). slednjega pa je voznik ustavljenega taksi vozila, 34-letni somalijski državljan, ki ima prav tako bivališče v Mariboru, odprl vrata vozila in začel bežati po vinogradu navzdol v smeri glavne ceste, kjer so ga policisti prijeli. Razlog za beg je bilo dejstvo, da sta navedeni osebi organizirali ilegalni prestop državne meje, je pojasnil Šadl. Oba sta bila zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pridržana in kasneje zaslišana pri dežurnem preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju. Po zaslišanju jima je bil odrejen pripor. V drugih dveh vozilih, ustavljenih v Strelcih, je bilo zraven slovenskih taksistov skupno šest somalijskih državljanov, starih od 17 do 20 let. Nihče od njih ni izpolnjeval pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Ob tem je vseh šest 28. junija letos v Azilnem domu v Zagrebu že podalo prošnje za mednarodno zaščito, tako da so bili 2. avgusta vrnjeni na Hrvaško. »Državljani Somalije so za pot z ladjo iz svoje države do Turčije porabili 1.000 evrov. Za pot iz Turčije v Grčijo so morali plačati 1.300 evrov. Do Zagreba so hodili peš, predvsem ponoči, podnevi so spali. Za potovanje v Avstrijo so plačali 1.500 evrov, od tam pa so želeli potovati v Italijo, za kar so plačali 700 evrov. Nekateri izmed njih pa so za ladjo do Turčije plačali 1.110 evrov. V Turčiji so ostali pol meseca in nato za 740 evrov odpotovali v Grčijo, kjer so ostali en mesec. Iz Grčije so odpotovali v Makedonijo, od tam do Srbije, kjer so plačali 700 evrov ter naprej do Madžarske. Za potovanje do Avstrije so plačali 500 evrov in nato prispeli v Slovenijo, kjer so ponovno plačali 400 evrov,« je pot in stroške prijetih strnil Šadl. »Sicer pa so načini nezakonitih prestopov različni in se prilagajajo glede na kraj oziroma konfiguracijo terena, kjer se izvedejo,« je na vprašanje o najpogostejših načinih nezakonitega prečkanja meje odgovoril Šadl. Mojca Vtič Maribor • Policisti preiskujejo domnevno mučenje živali So pasji boji pri nas realnost? Slovensko javnost so nedavno po daljšem času znova vznemirile informacije o domnevnem prirejanju nelegalnih in nehumanih pasjih borb. Na socialnih omrežjih naj bi o sodelovanju pri tem odkrito govorila ena od lastnic psov iz Maribora, a policija doslej v zvezi s konkretnim primerom še ni odkrila morebitnih znakov storitve kaznivih dejanj. Kot so pojasnili na policiji, organiziranje pasjih bojev obravnavajo kot kaznivo dejanje mučenja živali. Zakon za storilce predvideva zaporno kazen do dveh let. Ob tem so potrdili, da so mariborski policisti prejeli prijavo domnevnega mučenja živali, vendar preiskava še traja in zato o podrobnostih ne morejo govoriti. Iz prijave, ki se je znašla tudi v medijih oziroma na socialnih omrežjih, izhaja zgolj to, da neka ženska iz Maribora priznava, da se ukvarja s tem, zaenkrat pa ni nobenih dokazov, da se to dogaja na območju Maribora. Sicer so v zadnjih letih beležili okoli pet tovrstnih prijav, vendar razen v enem postopku ni bilo dokazov, da gre za pasje boje. V že omenjenem primeru so pse odvzeli lastnikom in jih usmrtili, kazensko ovadbo pa je podala policija. Da v Sloveniji za zdaj vendarle ni mogoče govoriti o organiziranih kriminalnih združbah, ki bi se ukvarjale z ilegalnim prirejanjem pas- jih bojev, je prepričan Dušan Hajdinjak iz pasjega zavetišča Meli center v Trebnjem. »Gre predvsem za posameznike. Nekaj je bilo odkritih ob smrti občana iz Litije pred leti, kjer se je izkazalo, da so sodelovali v pasjih bojih še določeni posamezniki,« je spomnil na primer iz leta 2011. Hajdinjak meni, da je zakonodaja s področja zaščite živali dovolj dobra, vendar je treba kot vsak zakon tudi tega izvajati in opravljati nadzor nad izvajanjem. Za to je po njegovem odgovorna predvsem veterinarska inšpekcija, nato pa tudi ostali organi pregona. (sta) Napoved vremena za Slovenijo Če velika maša mokri, mala masa prasi. 21/13 Osebna kronika 'J^L Mojca Teršek, Sakušak 18, Juršinci - deklica Zoja; Barbara Zajec, Rajska ul. 7, Rogatec - deček Liam; Mateja Toplak, Zabovci 99, Markovci - deklica Ajda; Anita Vrhovšek, Rodni Vrh 8, Podlehnik - deček; Anja Krajnc, Ljubstava 27, Videm pri Ptuju - deček Nik; Martina Stajnko, Sveti Tomaž 6 a, Sveti Tomaž - deklica Lana; Petra Simonič, Sp. Voličina 8 a, Voličina - deklica; Lea Dajčbauer, Slovenja vas 28 a, Hajdina - deklica Sara; Manuela Ficko, Prisojna ul. 25, Maribor - deček Niko; Martina Bratuša, Dogoška c. 61, Maribor - deklica Emma; Marija Novak, Šinkova ul. 14, Središče ob Dravi -deček Vid; Amanda Kalik, Sedlašek 2 b, Podlehnik - deklica Ema; Maja Potočnik, Žabjak 44, Ptuj - deček Bine; Bojana Vinkler, Kajuhova ul. 5, Pragersko - deček Mark; Tatjana Pevec, Mala vas pri Ormožu 4, Sv. Tomaž -deček Rok; Jasmina Fišer, Ul. Avgusta Hlupiča 12 a, Ptuj - deček Lin; Valentina Ducman, Čermožiše 66, Žetale - deklica Lara. Umrli so: Ernest I]^ Kramberger, Bišečki m Vrh 25, roj. 1943 - umrl 29. julija 2014; Ivana Toplak, roj. Kolarič, Grajenščak 13, Ptuj, roj. 1928 - umrla 2. avgusta 2014; Alojz Hohnec, Kajuhova ul. 11, Kidričevo, roj. 1940 - umrl 5. avgusta 2014; Josip Lesjak, Spodnja Hajdina 42, roj. 1931 - umrl 2. avgusta 2014; Janko Bezjak, Gajevci 17 b, roj. 1954 - umrl 1. avgusta 2014; Stanimir Lomovic, Gregorčičev drevored 6, Ptuj, roj. 1924 - umrl 2. avgusta 2014; Amalija Krajnc, roj. Mešiček, Podlože 71, roj. 1931 - umrl 6. avgusta 2014. V'' Poroka - Ptuj: Jožef Lončarlč In Anica Krajnc, Grlinci 19, Juršinci. Poroka - Ormož: Janez Kumer, Trgovišče 45 a, Velika Nedelja, in Renata Brinjevec, Velika Nedelja 5 a, Velika Nedelja. Danes bo v notranjosti Slovenije pretežno oblačno, občasno bodo možne krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Več sonca bo v južnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 22, najvišje dnevne od 22 do 27, na Primorskem in v jugovzhodnih krajih okoli 30 stopinj C. Obeti V sredo bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo. Spet se bo okrepil jugozahodni veter. V zahodnih krajih se bodo začele pojavljati plohe in nevihte, ki se bodo zvečer in v noči na četrtek razširile nad večji del Slovenije. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno. V notranjosti Slovenije bodo občasno še krajevne padavine. Osvežilo se bo.