Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI	Štev. 157 a
Naročnina mesečno 13 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, c. inozemstvo 65 Lir. C c It. rai. Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za inserat«. Podružnica! Novo mesto.
fo&ljufina pooblaščenca za oglaševanje Italijanskega ln lujega izvora: anione Pubblicita Italiana S. A, Milana.
V Ljubljani, v sredo, 14. julija I343-XXI
Prezzo • Cena L 0.80
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dn$*ra po praznika
g Uredništvo tn oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. e | ISedazione, Amministrazionc: Kopitarjeva b, l.ubiuua. I 1	Telefon 4001—4005,	|
Abbuuuczutr. Mesu 18 Lire. Estero, me-•e 31.50 Lire. Edi-cione domenica, »n-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.l Lubiana 10 650 per gli abbonumenti, 10 349 per 1« in-•erzioni.
Filiale!
Novo mesto.
Concessionarla eseluslva per la pubblfeHS dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A_ Milana
Bollettino No 1144
La batfaglia prosegue gosi imutata mirna
II nemico ha perduto 25 apparecchi Due incrociatori danneggiati, un pi-ro^fafo atfondato, numerosi mezzi navali danneggiati
La batlaglia prosegue con immutata violenza nella regione meridionale della Sicilia dove il nemico cerea di ampliaie le teste di sbarco cha ha potuto costituire a Licata, Gella, P a c h i -co. S i r a c u s a e A u g u s t a.
Nelle acque deli isola aerosiluranti italiani e br.mbardieri delPAsse ataccavano ripetutamente unita mercantili e da guerra, aiiondando un piro-scafo di medio tonnelaggio e incendiando o dan-ncggiando due incrociatori, numerosi trasporti e parecchi mezzi navali rninori.
Ncl cielo della Sicilia 14 apparechi sono stati cbbaituti dalla caccia italo-germanica, nove c!al!e artiglierie contraeree.
Nostri cacciatori distruggevano sulla S a r -d e g n a due altri velivoli.
Formazioni nemiche hanno bombardatn con-tri della Sicilia e della Calabria, Ira cui Catania, Messina e R e g g i o.
Qucsta notle una incursione b stata corapiuta fu Torino, dove la popolazione ha subito per-ditc e il centro urbano danni considerevoli.
Non hanno iatto ritorno alle basi sei nostri aerci.
• *
Le incursioni citate dal Bollettino odierno hanno causato lc seguenti vittimc iinora accer-tate:
A Catania 25 morti e 63 feriti; a Leonlorte 8 morti e 2 feriti; a Reggio Calabria 3 morti e 2 feriti; in provincia di Catanzaro 32 morli c 42 feriti; a Torino 101 morti c 203 feriti.
i
Silovita bitka na Siciliji se nadaljuje
Sovražnik je izgubil 25 letal — Dve križarki poškodovani in zažgani, en parnik potopljen,
mnogo drugih pomorskih sredstev poškodovanih
Vojno poročilo št. 1144
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Bitka se v južni pokrajini Sicilije nadaljuje z nespremenjeno silovitostjo, kjer sovražnik .skušn povečati izkrcevalna mostišča, ki jih je mogel vpostaviti v Lic nt i, G e I i, 1» a-c h i n u . S i r n c u s i i u A ti g u s t i.
V	vodah otoku so italijanska torpedna letala in bombniki osi znova napadali trgovske in bojne ladje in so potopili parnik srednje tonaže in zažgali ali poškodovali dve križarki, mnogo prevoznih ladij iu več manjših pomorskih sredstev.
Nad Sicilijo so italijanski in nemški lovci sestrelili 14 letal, 9 letal pa jc sestrelilo protiletalsko topništvo.
Naši lovci so nad Sardinijo sestrelili še dve letali.
Sovražne skupine so bombardirale središča v Siciliji in Knlabriji in med temi Cata-n i jo, Messino in Reggio.
Ponoči je bil izveden polet nn Tnrin, kjer je prebivalstvo imelo izgube in mestno središče mnogo škode.
Na svoja oporišča sc ni vrnilo 6 naših letal.
*
Poleti, omenjeni v današnjem vojnem po. ročilu, so povzročili naslednje do sedaj ugotovljene žrtve:
V	Cataniji 25 mrtvih in 63 ranjenih: v Leonfortu 8 mrtvih iu 2 ranjena; v Reggio Calabria 3 mrtvi in 2 ranjena; v pokrajini Catanzaro 32 mrtvih in 42 ranjenih; v Turinu 101 mrtev in 203 ranjenih.
Ankura, 13. julija. Dnevnik sUlust komentira napad na Sicilijo in podčrtava, du so Angleži in Amerikanci morali izvesti ta poskus zaradi hude nevairnosti, ki jo jc zu plov-
I m uspeli severno ed Bjelgoroda
ki3 400 okleanih voz uničenih, sestreljena pa 103 letala — Napadi na
industrijske naprave v Angliji ,,
Hitlerjev glavni stan, 13. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Severno od Bjelgoroda je pridobil nemški napad s podporo letalstva po razbitju dveh sovražnih oklepnih skupin nadalje na terenu. Protinapadi močnih pehotnih in oklepnih oddelkov, ki so jih Sovjeti privedli z drugih odsekov fronte in iz globine zaledja, ka-
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 13. jul. AS: Finsko poveljstvo poroča: V zadnjih 24 urah so finski oddelki na bojišču Karelijske ožine odbili napade majhnih rdečih oddelkov. Drugod ni bilo nič posebnega.
Berlin, 13. jul. AS: Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so nemške podmornice znova napadle angloameriške konvoje in to kljub hudi obrambi. Nemške podmornice so potopile 6 parnikov s skupno 42.000 tonami.
Prav tako se je izvedelo, da so nemške čete včeraj v odseku pri Bjelgorodu dosegle spet nove uspehe. Ponekod je prišlo do boja na nož. Med temi spopadi so nemške čete izločile in uničile velike sovražne sile. Več tisoč sovjetskih vojakov je bilo zajetih. Na bojišču je sovražnik pustil 129 tankov in še mnogo orožja, med temi je bilo več velikih topov zaplenjenih. Južno od Orla so nemški oddelki zavzeli neke kroje. Vzhodno in severno od tega središča pa so na treh točkah Sovjeti povečali svoje napade, vendar pa so bili ti napadi odbiti ter jc imel sovražnik velike izgube.
bo v sicilskem prelivu predstavljalo letalstvo osi. Na drugi struni pa podčrtava, da napad na Sicilijo za Italijo ni bil presenečenje in se zato resnične težave za Angleže in Amcrikancc šele začno. Angleži in Amerikanci bodo morali naleteti na utrdbe italijanske obrambe iu prav tako na srdit odpor, s katerim bodo italijanski vojaki branili domačo zemljo. »Tasviri Efkar« meni, da je politična stran izkrcanja v Siciliji večja od vojaške, kajti ves italijanski narod jo združen za obrambo svoje narodne enotnosli in svojega ozemlja. Dnevnik »Som Telegrafi piše, tla angleško-ameriške operacije na Sredozemskem morju Nemcev ne bodo ovirale pri bojih na vzhodnem bojišču in ne bodo mogle zmanjšati nevarnosti na vzhodu.
Madrid, H. julija. Španski tisk spremlja izredno pozorno bitko za Sicilijo in ji posvečuje cel<> strani. Vsi listi )*>dčrtnvnjo srditost bitke. .Silovitost bojev narašča zaradi tega, ker so Anglo-amcrikanci vrgli v boj pomembne sile, italijanska obramba pa je izredno hitra in učinkovita. Listi poveličujejo junuštvo italijanskih bojevnikov in sicilsko prebivalstvo. Prav tako podčrtavajo, da je ves narod prežet z vojnim navdušenjem, kar se je zlasti pokazalo v velikih rodoljubnih manifestacijah v vseli velikih italijanskih mestih.
Berlin, 13. julija. AS. Berlinski listi tudi danes v svojih jutranjih izdajah objavljajo razne komentarje o razvoju vojaškega položaja na Siciliji. Listi podčrtavajo, da so Angleži in Amerikanci računali s presenečenjem, vendar pa niso pričakovali, da IkkIo na Siciliji naleteli na takšne obrambne naprave, kakor so jih v kratkem času zgradile italijanske in nemške sile. Nemški tisk soglasno podčrtava čvrsto odločnost in visokega bojnega duha Italijanov. V celoti pa nemški listi obširneje razčlenjujejo politični položaj, ki spremlja vojaško dogodke na Siciliji in pri tem ponuvljajo
«iiE.niia«flc i w mi ■ ■ i ill«l!—«—^
Nov vojaški guverner za Črno goro
Rim, 13. julija. AS. Kakor je bilo že sporočeno, se je ugodno zaključil operativni nastop proti partizanskim tolpam v Črni gori. Zaradi uničenja uporniških sil se jc vojaški položaj tam ustalil. Ker je armadnf general Pirzio Rirolli svojo nalogo končal, ga je kot guvernerja Črne gore zamenjal general armad^ega zbora grof Curio Barbasclti di Prun.
naziranjo uradnih krogov v zadnjih dneh. Predvsem se |voudarja, da je vvashingtonska vlada pohitela, da bi izkrcunje v Siciliji krstila kot »Fisenhouerjevo podjetje«. I ako mi Amerikanci hoteli temu podjetju dali či«to ameriški značaj, da bi tako izločili angleški delež pri sodelovanju.
»Volkischer llcobuehler« in »Deutschc All-gcmeine Zeitung spravljata lo dejstvo v /vezo r naraščajočim nerazpoloženjem, ki je bilo v sovražnem taboru že vidno iu se bo zdaj še razširilo in to ne samo v sestavu treh sil Anglije, Amerike in Sovjetske Rusije, ampak tudi med obema narodoma Anglije m Amerike.
Siciliianci odločno branijo svojo zemljo
ki itu
se
Stockholm, 13. julija. AS. Rimski dopisni-švedskih listov iioročajo o trdni odločno.-ti ijanskeea naroda in podčrtavajo, kako su zavezniki zmotili, ko so mislili, da bo zasedba Sicilije lahko in prijetno podjetje. Dopisniki opozarjajo, da sc angleškim, ameriškim in kanadskim četam, ki so se izkrcale na Siciliji, ni posrečilo prodreti v notranjost in so naletele na velike težave ter na najsrditejši odpor branilcev otoka. Zavezniki so s(. zmotili v nad i, da bi jih sicilsko prebivalstvo mirno gledalo. Obratno, sicilsko ljudstvo, kakor + italijanski narod jo čvrsto odločeno branili svojo zemljo / vsemi sredstvi.
Dopisnik lista iStockholni Titlningen? podčrtava, da morala branilcev ne bi mogla bili boljša, da je italijanski vojak v prvi črti obenem s sicilskim. da se vojskuje z velikim prezirali jeni nevarnosti, prebivulstvo otoka pa je sodelovalo pri obrambi proti padalcem.
Japonska letala potopila šest ameriških letal
Tokio, 13. julija. Japonski glavni slan poroča, da so letala mornarice nenadoma napadla-pristanišče Rendovu in potopila 6 izkrcevalnih parnikov in sestrelila 5 sovražnih letal. Ja-ponski lovci in bombniki so tudi napadli sovražne čete, ki so se izkrccvale na severozahodni obali Nove Ceorgije in sestrelile med liojcm 2+ od 40 letal, ki jih je sovražnik vrgel v boj, da bi zavrl ta napad.
Senera! milice Fracisoi junaško padel v hm\\
na Siciliji
Rim, 13. jul. AS. Na čelu svojih oddelkov je v boju na sicflski zemlji II. julija padel general milice Enrico Francisci, poveljnik 13. okrožja črnili srajc ter zvezni general pri poveljstvu oboroženih sil na otoku.
General l''ranrisci se jc rodil v Montc Mcr-lo (Firenze) 18. aprila 1884. Prišel je iz vrst aktivnih častnikov vojske in je bil jjoveljnik akcijskega oddelka na isontskem področju. Ob ustanovitvi milice je prevzel poveljstvo 62. legijo »Isonzo« nato pa je šel zaporedoma v legije Foligno, Pisa in La Spezia. Kot rojen bojevnik sc je med prvimi zapisal za prostovoljca
Pomorska bitka pri Selemtagari
kor tudi močni razbremenilni napadi na področju zapndno iu severno od Orla, so sc zrušili ob najtežjih sovražnikovih izgubah. Včeraj so oddelki kopne vojske, orožja SS in letalstva ponovno uničili nad 400 oklepnih voz. 103 sovražna letala so bila sestreljena v letalskih bojih in po zaslugi protiletalskega topništva.
Na Siciliji nadaljujejo osne sile ogorčene borbe proti sovražniku, ki se je izkrcal na otoku. Nemški in italijanski letalski oddelki posegajo v borbe na zemlji in so bombardirali izkrcevalno mornarico pred obalo otokn, ki so ji prizadeli zelo hude izgube. Nad Sicilijo in Sardinijo je bilo sestreljenih 25 sovražnih letal.
Na zapadu jc oddelek težkih nemških bojnih letal preteklo noč z dobrim uspehom napadel pristaniške in ladjedelniške naprave v mestu Greams-by. Nadaljnji letalski napodi so bili usmerjeni na pesamezne cilje, na področju Londona in na jugovzhodni obali Anglije. Eno nemško letalo se ni vrnilo s teh akcij.
Letala za daljne polete so bila ponovno^ poslana v napad proti sovražnima ladjama, ki sta bili dne 11. julija na Atlantiku zažgani. F.Hen izmed teh velikih transportnih parnikov se je že potopil, drugi pa je bil potopljen z bombnim zadetkom. S tem je sovražnik spet izgubil dve 1 f <» 11 « *k«nno 30 000 br. rct>. tonami.
Dve sovražni križarki potopljeni, ena pa zažgana
Tokio, 12. julija: Glavni ravnatelj japonske vojaške uprave je guvernerjem Malajskega polotoka na zborovanju v Šonanu razložil glavne smer-nice japonske uprave v južnih pokrajinah. Načela japonske politike v teh pokrajinah so naslednja: 1. Prebivalstvo naj sodeluje dejansko pri upravi; 2. povečanje pridelovanja življenjskih potrebščin; 3. preosnova nasadov kavčuka.
Tokio, n. julija. AS. Japonski glavni stan objavlja, tla so II. julija skupine japonskih bombnikov napadle sovražne čete, ki so se iz-krcavule na vzhodni obali otoka Nove Geor-gije. Pri letalskih bojih jo bilo sestreljenih 24 sovražnih letal.
Tokio, 13. julija. Japonski glavni stan je objavil naslednje uradno poročilo:
Japonska posadka na Novi Georgiji živahno že od 5. julija odbija sovražne sile, ki so se izkrcalo na raznih točkah in skušajo prodirali proti Mundi v severni smeri.
Japonska pomorska skupina je severno od otoka Colombangara v noči na 12 julij pognala v beg sovražno skupino, v kateri je bilo najmanj četvero križark. Med spopadom sta bili dve križarki potopljeni, ena druga pa zažgana. Neka naša križarka je bila nekoliko poškodovana. Ta bitka se bo imenovala »bitka pri Colombangari«.
Organizacija velike Azije se iispeino razvija
izjave predsednika japonske vlade generala Toja
lujejo pri skupni zmagi. Boj za veliko A. je omogočil narodom stresli s sebe anglo-ameriški jarem in kreniti na pot blagostanja in pravice.
Tokio, 13. julija. AS. Japonski predsednik vlade se je vrnil s svojega nadzorstvenega potovanja v južnih pokrajinah in jc podal časnikarjem nekaj izjav. V svojih izjavah je general Tojo poudaril, da se uspešno razvijajo južne pokrajine. Med svojim obiskom na Tajskem je lahko ugotovil, da se zmagovite sile teh narodov dobro razvijajo, kajti ti južni narodi imajo za cilj, tla se izognejo anglosaškemu izrabljanju. Žele si pa predvsem napredek velike Azije. Japonski predsednik vlade jo pohvalil tajsko ljudstvo, ki pod vodstvom svojega predsednika vlade llidunu odlično dopri-naša skupni stvari.
Nato je govoril o svojem obisku v šonanu, kjer se je sešel s Ciundro Bosejem in dr. Ba-ma\vom, predsednikom birmanske vlade. Izrekel je besede občudovanja za indijsko narodno vojsko. Govoreč o Birmaniji in Filipinih, je general Tojo izjavil, da se neodvisnost teh dveh dežela uresničuje. Prav tako je zado\o-Ijen nad obiskom na Malajskem polotoku. Ljudstva na Sumatri in na Borneu zelo sotle-
w.i jo
Alcazar v Toledu bo obnovljen
Madrid, 13. julija. AS. Alcazar v Toledu bo obnovljen. Notranji minister je podpisal ukaz in pravilnik o teta, kako naj se više obnovitvena dela.
Nemiri v Palestini
Smirna, 13. julija. AS. Poročila iz Palestine pravijo, da je prišlo do hudih protiar.gleških manifestacij medtem ko je emir Abdullah iz Transjor-danije opravljal prvi del svojega uradnega obiska v Palestini. Židovske organizacije v Palestini so zaprosile angleškega visokega komisarja v Jeruzalemu, da naj zaradi napetega položaja zaprosi emirja Abdullaha, da naj skrajša svoje potovanje.
v španski vojni, kjer jc poveljeval 5. skupini v bitkah pri Malagi in Guadalajuri ter jo z redko drznostjo ter neukrotljivo hrabrostjo vodil do zmage v bitkah pri Santanderu in Tortosi, kjer si je zaslužil omembo v dnevni zapovedi generala Franca. V sedanji vojni sc jc udeleževal nasto|>ov na ruskem bojišču kot poveljnik skupine »23. marec«. Na Siciliji je bil od letošnjega marca za zveznega generala pri poveljstvu oboroženih sil na otoku. General Fran-cisci jc bil vitez savojskega vojaškega reda.
Japonski list o bojih na Siciliji
Tokio, 13. julija. AS. Ves tisk piše obsežno o bojih v Sicilij. Dnevnik »Nairku Šimpo« podaja mnenje japonskih vojaških krogov in pravi, da je sedanji potek bojev na Sredozemskem morju zanimiv tudi za vzhodno Azijo. Zdi se, da so operacije na Sredozemskem morju v časovni zvezi z boji v Rusiji in prav tako s sovražno ofenzivo proti otokom Rendova, Nova Georgija in Nova Gvineja. List pripominja, da je sovražnik na vseh bojiščih sprožil istočasno ofenzivo, ki pa sc ji bodo države trozveze kar najučinkoviteje uprle. List poveličuje pogum čet, ki branijo Sicilijo.
Lepa fašistična manifestacija v Tirani
Tirana, 13 jul AS. Na veličastnen zborovanju v gledališču »Savoia« jc govoril zbranim fašistom zvezni tajnik, načelnik italijanskega zastopstva pri albanski vladi Eksc Cilcnzi je slovesno proglasil v imenu Kralja in Cesarja in Duceja, da jc fašistična zveza v Tirani ustanovljeni. Manifestacija se je razvila v navdušen izraz fašistične vere. Navzoči so bili zastopnika albanske vlade, albanske fašistične stranke in najuglednejše vojaške in politične osebnosti iz prestolnice.
Nasprotnikove bedastoče
Rim, 13. jul. AS. Sovjetska uradna agencija piše: »Z Rima je prišlo poročilo, da jc OVRA odkrila zaroto proti Mussoliniju v |iokrajini Tarantu. Zarotniki so se zbirali okrog dr. Bo-relija, tarantskega prefekta, in dr. 1'orronoja, zveznega tajnika fašistične stranke. Bili so v stalnih zvezah z mnogimi fašističnimi veljaki in rimskimi vojaškimi voditelji. Po istem poročilu je fašistični tlireklorij imel nujno sejo, na kateri so razpravljali o odkritju te zarote. Genej ral Galbiati, načelnik fašistične milice je v naglici odpotoval v Taranto ter je imel izredna pooblastila, da zaroto zatre. Na Galbiatovo povelje so na debelo zapirali voditelje fašistične organizacije ter prefekture v Tarantu. Zaprli so tudi prefekta Borellija in zveznega tajuika Pcrroneja.«
Predpisi o žetvi in oddaji letošnjega žita
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za potrebno, da se vzporedijo predpisi o ureditvi ukoriščanja žitnega pridelka, odreja:
t. Pšenica, rž, oves. ajda, ječmen, koruza in njih mešane vrste 60 od trenutka, ko se požanjejo in po vsej svoji količini v zrnju pri pridelovalcu ali pri tistem, ki ima pridelek, pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu in se no smejo zapori odtegniti, kolikor ne določa naslednji člen izjem.
2. Od zapore po prednjem členu so izvzeti v količinah in po pogojih, kakor j lis določi Visoki komisar z odlokom, tisti pridelki, ki so določeni za družinsko potrošnjo pridelovalcev ter njihovih kmetijskih delavcev in sorodnih skupin ter količino za setev in za rejo živine.
Količine, ki se puste pridelovalcem na razpolago za družinske potrebe, za setev in za rejo živine, se po nikakršnem naslovu ne smejo odstopiti drugim in jih tudi ptidolovalci ali imetniki uo smejo porabiti za druge namene.
Presežki nad deleži, dovoljenimi za potrebe iz prednjega odstavka, ostanejo pod zaporo na razpolago Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, kateremu jih je treba javiti v 10 dneh od dne, ko 6e presežek ugotovi.
8. Pridelovalci in imetniki z zaporo obseženih pridelkov so dolžni te hraniti in so odgovorni, da se upošteva zapora do njih oddaje Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu ali od tega določenim tvrdkam na krajih, ob pogojih in v rokih, kakor jih določi ta zavod.
Z zaporo obseženi pridelki se n.e smejo porabiti, prodati ali odstopiti, niti 6e ue smejo odvažati drugače kot za pooblaščene namene.
Nad njimi izvršujejo nadzorstvo organi iz člena 1. naredbe z dne 26. januarja 1942 XX št. 8, nameščenci Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, okrajni civilni komisarji in občinski uradi.
4.	Kmetijski oddelek Visokega komisariata ugotovi sporazumno s Pokrajinskim prehranjevalnim zavodom in z občinskimi preskrbovalnimi uradi ploščine, uporabljene za gojitev pridelkov iz člena 1. te naredbe.
Po ugotovitvah iz prednjega odstavka sporoči Pokrajinski prehranjevalni zavod posameznim pridelovalcem, koliko vsakega posameznega pridelka so dolžni oddati.
5.	Ceno za oddajo določi Visoki komisar in veljajo za blago, oddano v ražputem stanju v zbiralnih središčih, ki jih določa Pokrajinski prehranjevalni zavod
6.	Kršitelji določb te naredbo in odredb, ki jih izda v izvrševanju podeljenih mu pooblastil Pokrajinski prehranjevalni zavod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku lz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in po naredbi z dne 25. novembra 1942-XXIšt. 215 v denarju do 5000 lir ali pa poleg tega še z zaporom do dveh mesecev.
7.	Ta naredba. s katero so razveljavlja naredba z dno 6. junija 1942-XX št. 113, stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Hoiočbe o zapori in razdeljevanju sena in slame
Visoki kemisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
1.	Vse količine sena in pšenične, ovsene, ržene in ječmenove slame, pridelane v pokrajini ali uvožene, so pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu in se ne smejo odsvajati.
Količine teh pridelkov, ki so potrebne za navadno uporabo gospodarstev posameznih imetnikov, sc po istem delu ki ni zasežen v smislu poznejšega člena 6., oproščajo zapore postopno, kakor sc uporabljajo.
2.	V primerih prodaje ali odstopa trave po kakršnem koli naslovu ali zakupa ali podzakupa delov zemlje za pridelovanje sena morajo prodajalec, odstopnik ali zakupodavec ali podzakupoda-vcc prijaviti take pogodbe Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v 15 dneh od dneva njih sklenitve.
Količino sena, pridobljeno od košnje trave ali z zakupljenih zemljišč mora imetnik prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v 15 dneh od dne košnje. Imetnik mora spolnjevati vse dolžnosti, naložene s to naredbo.
3.	Pridelovalci in imetniki sena in slame so dolžni skrbeti, da se z zaporo obseženi ali za oddajo zaseženi pridelek ohrani v dobrem stanju in odgovarjajo za to kot hranilci.
Prepovedujeta se zametavanje in uničevanje teh pridelkov iz kakršnega koli razloga.
4.	Ravnateljstvo kmetijske in veterinarske službe Visokega komisariata določi sporazumno s Pokrajinskim prehranjevalnim zavodom v mesecu marcu vsakega leta tiste količine sena in slame,
| ki se morajo v vsaki občini oddati, da se zadovolji pokrivanj^, potrebe pokrajine, pri čemer je upoštevati posebne proizvajalne in živinorejske pogoje.
5.	Ravnateljstvo kmetijske in veterinarske službe Visokega komisariata sestavi po obdelanih ploščinah, podatkih o pridelavi sena in slame in številu glav živine vsakega gospodarstva v mesecu aprilu vsakega leta sezname gospodarstev, zavezanih za oddajo sena in slame od pšenice, ovsa, rži in ječmena, pri čemer je navesti za vsako gospodarstvo njegov oddajni delež.
6.	Po seznamih in prednjega člena, po prijavah imetnikov v smislu naslednjega člena, po prošnjah za nakazovanje po členu 8. in zahtevah v pokrajini razmeščenih oboroženih sil predpiše Pokrajinski prehranjevalni zavod vsakemu posameznemu gospodarstvu, koliko sena in slame mora hraniti na razpolago prejemnih ustanov in tvrdk zaradi izročitve ob dneh in na način, kakor je določeno v odloku ali pa kasneje.
7.	Količine sena in slame, ki niso zasežene po prednjem členu, ki bi pa bile odvečne glede na potrebe gospodarstva, se morajo prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v rokih, ki jih določi ta zavod za vsako občino in ki se objavijo z nabitkom na občinskem poslopju.
8.	Kmetijska, živinorejska in prevozna podjetja, ki ne pridelujejo sena in slame ali jih pridelajo premalo, smejo zaprositi do 31. maja za seno, do 31. julija pa za slamo, pri Pokrajinskem prehranjevalnem zavodu, dh se jim nakažeta za živinorejsko rabo, pri čemer navedejo poleg količine proizvoda, ki ga potrebujejo, tudi število in vrste živine, ki jo imajo.
Prizadeti lahko navedejo v prošnji za nakazilo tista podjetja, pri katerih naj bi se jim predvsem dovolilo nakazilo.
9.	Promet s senom in slamo na območju pokrajine ureja Pokrajinski prehranjevalni zavod.
Prevozov omenjenih pridelkov ne sme nihče opravljati brez predhodne pooblastitve po tem za-
vodu, ki izda posebno spremno listino, iz katere so razvidni: vrsta in količina blaga, ki naj se prepelje, namen prevoza, dan in ura, ko se opravi prevoz, pot vrsta in druge oznake za to mporab-ljanih vozil.
10.	Za izvoz v členu 1. navedenih' pridc.lkov i« pokrajine je potrebna predhodna izjava Visokega komisarja, da ni zadržka.
Prošnje je treba pošiljati preko ravnateljstva kmetijske in veterinarske službe po zaslišanju Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda.
11.	Uradniki in uslužbenci ravnateljstva kmetijske in veterinarske službe ter Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda nadzorujejo spolnjevanje te naredbe tudi s krajevnim ogledom pri gospodarstvih, da se ugotovijo dejansko dosežena proizvodnja, obstoječe količine pridelka in živinorejske potrebe gospodarstva.
12.	Pri prvi uporabi te naredbe se predpisujejo namesto rokov, navedenih v posameznih členih, tile roki:
a)	petnajst dni od uveljavitve naredbe za prijave pogodb po prvem odstavku členi 2., sklenjenih pred dnem objave te naredbe, in za prijavo količin, pridobljenih pred to objavo od kupljene trave ali z zakupljenih zemljišč po drugem odstavku istega člena;
b)	mesec julij 1943-XXI, v katerem mora ravnateljstvo kmetijske in veterinarske slvižbe izdelati za vsako občino načrt oddaje po čleriu 4. in določiti po členu 5. količine, ki naj se zasežejo pri vsakem gospodarstvu;
c)	mesec julij 1943-XXI glede vladanja prošenj podjetij po členu 8. za nakaz.
13.	V prošnjah za nakaz iz črke c) prednjega člena morajo proseča podjetja prijaviti morebitne že sklenjene kupne pogodbe, pri čemer morajo navesti naziv in sedež podjetja-prodajalca, kakovost, količino in pogojne cene, kraj, roke in pogoje izročitve kakor tudi količin* pridelkov iz člena t., ki so jih imela na dan uveljavitve te naredbe.
Pokrajinski prehranjevalni zavod izda, če prošnji ugodi, predvsem nakazilo na podjetje-prodajalca.
14.	Vsaka po objavi te naredbe sklenjena pogodba, ki bi nasprotovala njenim določbam, je pravno povsem neveljavna.
Za veljavnost prejšnjih pogodb v smislu prednjega člena je treba dobiti najprej nakaz; če se nakaz ne dovoli ali se dovoli za manjše količine nego so pogojene, se pogodbe razveljavijo čeloma ali za kolikor presegajo nakazane količine.
15.	Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po oblastvu in do postopku iz naredbe z dne 26. januarja 194?-XX, št. 8 z zaporom do dveh meseccv samim ali združenim z denarno kaznijo do 5000 lir.
Vselei pa se po naredbi z dne 25. novembra • 1. 1942-XXI, št 215 zapleni blago, ki se je odtegnilo ; ali se je poskušalo odtegniti ureditvi po pričujočih določbah
16.	Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Vremenska napoved. 14. julija (sreda):
spremenljivo, včasih dež, nagnjeno k nevihtam, hladneje.
1?. juliju, (četrtek): večinoma jasno, podnevi vroče, pričetek dolge periode lepega vremena.
Sprememba voznega reda na progi Ljubljana—Zalog
Začenši od noči 15.-16. julija bodo na progi Ljubljana—Zalog ukinjeni kot navadni vlaki direktni vlaki CO in OC ter bodo na progi Ljubljana— Zalog od 15. julija dalje uvedeni kot navadni vlaki COa. ki bo odpeljal iz Ljubljane ob 28.80 in prišel v Zalog ob 23.40 in v nasprotni 6meri od 16. Julija dalje vlak OCb, ki bo odpeljal iz Zaloga ob 3.45 ter prišel v Ljubljano ob 3.55.
Vozni red vlakov CO in OC na progi Postumia— Ljubljana ostane nespremenjen.
Najvišje cene za seno in slamo kmetijske letine 1943-44
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Najvišje cene za seno in slamo se določajo takole:
Za seno z naravnih travnikov:
Za mesee Julij 1943-XXI: I, vrsta 70.-. II vrsta
M.—; avjrust 73.50. 68.50; septmnbor 76.50. 71.50: oktobnr 79.—, 74.— : noveinbor 1943-XXII 81,— 76.—: december KI.—, 78.—, januar 1944-XXII 85—, 80.—: februar 87.-, 82.—; uiaree 89—, 84.—; april 91.—, 86.— ; maj 93.—,
88.—.
z8 seno z umetnih travnikov (detelja —
zdravilne zeli):
Za me«po julij 1943-XXI: I. vrsta 80.—. II. vrsta 75.— ; avgust 83.50. 78.50: september 86.50. 81.50; oktober 89.—, 84.—; november 1913 XXII 91.—, 86.—; december 93.—, 88.—; januar 1!I44-XX1I 95.-, 90.-: februar 97.-, 92.—; marue 99.—. 94.— ; uprii 101.—, 96.—; maj 103.—, 98.—.
Za pšenično in ječmenovo slamo:
Zn mesoo julij 1943-XXI: 86.—; avgust »7.75; september 39.25; oktober 41.50; november 1943-XXII 42.50; december 43 50; januar I944-XX1I 44.50; febvuur 45.50; marce 46.50; april 47.50; maj 48.50.
Za ovseno slamo:
Za meseo julij 1948-XXI: 47.90; avgust 50.50; september 52.20: oktober 55 20; november 1943-XXII 56.50; december 57 90: januar 1!M4-XXI1 59.20; februar 60.50; marec 61.90; aprtl 63.20; uiaj 64.50.
Za rženo slamo:
Za meseo Julij 1943 XXI- 32.40: avgust 34.—; september 35 30; oktober 37.35; november 1943-XXll 38.25; december 39.15; Januar 1944-XXII 40.05; februar 40.91; marco 41.85; april 42.75; maj 43.65.
Zgoraj navedene cene veljajo franko pri-delovalčevo skladiče.
Za nukladanje se priznava pribitek 5 lir za
siot.
Gospodarstvo
Izmena izrednega komisarja pri Hranilnici in posojilnici v Dragi. Visoki komisar je odločil fašista Tossonija Umberta za izrednega komisarja Hra-nilniec in posojilnice v Dragi namesto fašista Pe-tita Antonia. Novi komisar ima nalogo izvesti likvidacijo podjetja s pomočjo hranilnice Ljubljanske pokrajine.
Iz trgovinskega registra. V trgovinski register se je pri okrožnem sodišču v Ljubljeni vpisala tvrdka Sekotex, družba z o. z. v Ljubljani. Družba bo izdelovala pletenine in tkanine v industrijskem obratu in predelavala tekstilne surovine. Osnovna glavnica 200 000 lir. Poslovodji sta Sečko Matija, trgovec v Ljubljani, Strossmaycrjeva 8, in Sečko Marija, roj. Novak, trgovka.
Za napredek živinoreje na Hrvaškem. Po zadnjih cenitvah dosega stalež hrvaške goveje živine 1,936.000 glav. Poljedelsko ministrstvo pripravlja sedaj vse potrebno, da bi že v nekaj letih dvignilo stalež goveje živine vsaj na tri milijone glav.
SP0RT
Zanimivo atletsko tekmovanje na obroke
To lolo je uvedla lahko atletska zveza zanimivo novost splošno klubsko prvenstvo. To prvenstvo se bo vršilo v treh skupinah in bo razdeljeno na več tekmovanj. Prvenstvo bo obsegalo ves olimpijski sjKired razen tekmovanju na 10 kilometrdov.
Vsako tekmovanje bo celola zase, za končno oceno pa bodo prišli v poštev najboljši tehnični izidi vseh teh tekmovanj in sicer po mednarodni razpredelnici, za točkovanje. Ta način tekmovanja prisili tekmovalca, da doseže čim boljši rezultat in tako čim večje število točk. Vsak klub mora postaviti za vsako disciplino najmanj dva tekmovalca. To tekmovanje ima namen, da klubi povečajo vrste svojih tekmovalcev.
Spored za prvenstveno tekmovanje je sledeč:
1. avgusta lekm. skupirte A; 8. avgusta tekm. skup. B. 29. nvg. tekm. skup. A; 5. septembra tekni, skujj. B: 19. sept. tekm. skup. A; 3. oktobra tekm. skup. B.
Tekmovanje skupini; A.: tek na 200. 800, 1500 m, na 400 m z zaprekami, skok v daljino, skok s palico, met diska, met kopja, štafeta na 4X100 mi
Tekmovanje skupine B.: tek nn 100, 400, 1300 m, na 110 m z zaprekami, skok v višino, troskok, met krogle, met kladiva, štafetu na 4X400 m.
Podrobnosti o načinu tekmovanja bomo objavili med tednom.
KULTURin OBZORNIK
Predstava Strindbergove drame »Nevesta s krono«
il
Ob predstavi zadnje premiere v letošnji sezoni smo videli, kaj' vse nam more gledališče dati. Konč-no se je vendar umaknilo burkasto rogoviljenjc resnemu dogajanju prazno in vsakdanje klepetanje jc dalo prostor globoki misli, vendar je enkrat to življenje kazalo pot iz zmot k odrešenju, zadihala je lepota in gledališče se jc vrnilo k svojemu bi« stvu in namenu. Lepo dele je uprizoril pravi režiser, zato je bila predstava na višku in daleč naj« boljša v sezoni. Inscenacija in igra sta bili z režijo ubrani v čudovito enotnost, oziroma, režija je zlila sceno in igralce v harmonično celoto. Režiser g. Ciril Debcvec jc tehnično izvedel podrobnosti do viška. Nobena sccnična učinkovitost mu ni ušla, pa vendar niso te učinkovitosti prav nič motila glavnega dogajanja, ker so bile zlite v celoto. Težišče režije je bilo v poudarku bogate folklornosti dela, ki ie prišlo do izraza posebno v drugi in tretji sliki Zaživela je patriarhalnost teh severnih prirodnih ljudi (»Tiho, tiho, ded premišljujejo!«) in njih običaji, posebno ob poroki. Režija pa tudi ni opustila bogate pravljičnosti. ki diha od začetka do konca drame Obe simbolni postavi, Povodni mož in Babica sta našli pravilen poudarek. V vsem pa se ni izgubila enotna vsebinska lii^a, namreč boj obeh sovražnih rodov.	™
V vzdušje, ki je edinstveno in iz katerega diha vsa skrivnost severnega sveta, je postavil režiser igralski zbor in ga čudovito enotno ubral. To je druga prednost režije, ki je pomagala k močnemu učinku. Ubranost igralcev je vidna pri ljudeh enega in drugega rodu, pri ženitovanjskih običajih in v četrti sliki pred cerkvijo. Kretanje, mimika in govorjenje je stilno enotno, posrečene maske in obleke pa podčrtavajo to enotnost Godba (Strin-berg in Balatka) izredno lepo podpira dogajanje na odru in najde pot še v tista srca, kamor beseda ni mogla. Tempo predstave je miren, nikjer zaletel in zanešen, teče kot pravljica od začetnega prizora do konca.
Režiser sam je dal že smer igralcem, v kateri naj ustvarjajo svoje podobe. Tako je g. Jan igral Matsa in je postavil izredno lepo postavo mladega, čistega moža. Zdel se mi je na višku v prvi sliki in zelo dober na koncu tretje, ko sc v njem prelomi na dvoje vse ob mrtvem otroku in ob nevesti, ki je otroka umorila. Manj pa prepriča v drugi sliki v veselju in razigranosti, ob Kersti; pa tudi v četrti sliki ne pretrese tako kot bi on lahko s tako silno bolečino v srcu. Morda to bol preveč izkriči. — Ga. Saričeva je enkrat letos dobila sebi odgovarjajočo vlogo Njena Kersti je pot žene iz skrivnostno lepih sanj in idealov pa preko padcev, kesanja in pokore do očiščenja. Njena, igra je tako globoko resnična in življenjska, da pretrese v dno duše. Tako more ustvarjati samo umetnica s tako tehniko igranja in z eteričnostjo, ki je nima nobena druga igralka pri nas. Na višku je bila v tretji sliki — nevesta s krono. — Silna pa je tudi v prvi sliki in tragično lepa v četrti, ko zre smrti v obraz. — Edinstveno postavo njene matere jc ustvarila ga. Kraljeva. Njen poudarek v govoru in kretnji je zlit s celotno postavo v enoto. Močna je ta ponosna starka v vsej svoji neizprosni strogosti, v kateri pa vendar vzplamli ob najbridk-ijši hčerkini uri močno materinsko čustvo. — G. Potokar je kot Kerstin oče lepo ubran s celoto in prav tako Kerstin ded g. Galeta. — Matsovo sestro Brito igra ga, M. Danilova. Zajela je vse nasprotje Kerstini podobi, vse sovraštvo, ki plamti najsilneje od vseh Mlinarjevih prav v njej. Le včasih je manj dosledna, ko morda preveč sočustvuje s Kersti v drugi sliki in zato povsem v nekaterih trenutkih ne prepriča ('-Zdaj ti stojim na srcu!«)-
—	Matsov ded g. Cesarja je v postavi in maski izredno močan in učinkovit. Če bi ne motila izgovarjava, bi bil ta igralec močan tudi v tragičnem občutju. — Prav tako je Matsov oče g. Presetnika zelo izraa:' in močno dojet v izrazu in mimiki. —-Matsovi Sorodnike igraio še ge.: Starčeva staro mater, Gabrijelčičeva mater in Siardova mlajšo sestro. — G. M. Skrbinšek je ustvaril izrazito postavo žunana, skrivnostno nepriiaznega in premišljenega do kraja. Ujeta je v vzdušje igre in je velika in izrazita. — G. Nakrst igra zelo dob^o pastorja, Povodnega moža poje sam režiser z močnim čustvenim poudarkom in z lepim barvitim glasom. — Babica ge Rakarjeve jc edinstveno zamišljena in odigrana z močno grotesknostjo in učinkovitostjo.
—	Zelo naraven je tudi ribič g. Košiča. Moti le včasih izgovarjava (cirku .. .). A celoten igralski zbor se ie potrudil in nam nudi najlepše užitke. V zborovskem govoru bi se dalp doseči še izboljšanje. — Nekatere napake prevoda (Debevec) so ostale še iz preteklosti, ki jih je pa potrebno na vsak način popraviti.	P-
Zaplemba imovine
Visoki komisar je izdal odločbo, s katero se zaplenja vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Hribarja Janeza, roj. 26. decembra 1902 v D. M. v Polju in tam bivajočega pod št. 180, v prid zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini Odločba je bila izdana zato, ker je šteti Hribarja Janeza za uporanika.
Tri dni potem, ko je bil Grigorij sprejet v carski palači, je car pisal Stoljpinu, predsedniku ministrskega sveta, sledeče pismo: ^
>Te dni sem sprejel nekega kmeta iz gubernije Tobolsk, ki se imenuje Grigorij Rasputin, ki mi je podaril ikono sv. Simona. Naredil jo globok vtis na carico in name. Namesto pet minut, sva so razgovarjala z njim celo uro. Kmalu se bo vrnil domov. Zelo želi, da bi vas vidol in blagoslovil vašo bolno hčerko s tem, da ji podari ikono. Upam, da boste našli toliko časa, da ga sprejmete v teku tega tedna. Stanuje začasno v Pclrogradu, v hiši duhovnika Ma-dveda. — Nikolaj.«
To pismo, ki je tako značilno za potek odnosov carske družine z Rasputinom, nas sili, da govorimo nekoliko o caričinih odnosih do Stoliplna in o novem položaju, ki je naslajal v državi.
S. Državni posli in osebno zadevo. Omenili smo že, da jo bila 27. aprila otvoritev ,Dume'. Ta do gode!'. pa nI prinesel zaželenega miru, unipak je Označeval začelek novih, bolj divjih napadov na vlado. 2e prve dni je biio jasno, uu je nemogoče vsako sodelovanje in vsak sporazum. To. kar so zastopniki zahtevali od vlade, je bil pravi samomor. Dežela je bila še vedno v ognju in ko so v ,Dumi' nekega dne poročali o nemirih in
nasiljih, jo nekdo zaklical: »To je še vse premalo!« Požige na velc-posestvih so pozdravljali kot slavnostne razsvetljave. Car je iskal nekoga, ki bi ga postavil na krmilo in ki naj bi se zoperstavil vihri. Našel ga je skoraj slučajno. Bil je to Peter Stolipin, gubernator majhne pokrajine, ki je v začetku leta 1006. postal notranji minister. Tri mesece pozneje mu jc bilo poverjeno predsedstvo ministrskega svela z zelo obširnimi pooblastili. Čeprav jo Stolipin pripadal staremu plemstvu, ni imel nikakih zvez z dvorom. Živel jc ves čas daleč od prestolnico in tudi v službi je bil vzbudil pozornost samo zaradi svojih nenavadnih upravnih sposobnosti. Njegovo imenovanje na najvišje rnesto v državi je bilo eno izmed redkih odločnih carjevih dejanj. Njegova.izbira jc bila to pot zelo srečna. Izsledil je zares državnika, ki je iinol nenavadne sposobnosli.
Ni naša naloga, da bi pripovedovali, kako je Stolipinu uspelo ukrotiti prevratno gibanje in kako .ie dosegel toliko pomirjenje, da je mogel začeli z dobro premišljenimi preosnovami. Za nas je bolj zanimivo spoznali, kakšna se je njegova politika zdela carici. Saj so jo že tolikokrat obtoževali, da je ovirala ministrovo delovanje, ker se je kazala nasproti njenui hladita in nezaupna ter da jI je uspelo narediti nezaupnega ludi carja. Ta obtožba nikakor ni zgolj obrekovanje. Toda del resnice, ki je v njej, zahleva, da ga pojasnimo, in ta nas vodi zopet k narodni in verski vznesenosti, kateri je v tisli dobi podlegla carica. Nikakega dvoma ni, da je bil Stolipin nadvse zaveden narodnjak. Njegova zvestoba do carja in vladavine je bila nezlomljiva. Toda spoznal je polrebo, da si zagolovi sodelovanje — vseh sposobnih ljudi, naj bodo kakršnega koli prepričanja. Razgo-varjr.l se je z voditelji raznih strank in je dosegel, da so nokaleri pristali vsaj na delno sodelovanje. To pa carici nikakor ni bilo po volji. Preveč je bila užaljena zaradi nasilnih napadov revolucionarjev in se nikakor ni mogla sprijaznili z mislijo, da bi sodelovali i vlado ljudje, ki so jo na kateri koli način napadali. Bila jc preveč iskrena in odkrila, da bi mogla odobravali tako sodelovanje, čeprav
bi lilo državi v korist. Sicer pa si tudi ni bila na jasnem, kako nujno je bilo tako sodelovanje, ker je v svojem mističnem navdušenju za pravi ruski narod podcenjevala dejansko moč srednjih slojev, ki so se nenadoma uveljavili v političnem življenju. Po njenem mnenju ni bilo mogoče pričakovati nič dobrega od te tako obsovrtt-žene ,inteligencije\ Ali ni jasno pokazala svojih čustev, ko je po razpustu ,Dume', ki ga je zahteval Stolipin, pozivala ljudstvo k dejanju, ki je pomenilo pravo izdajstvo? (Prevratni voditelji so namreč pozivali ljudstvo, naj ne plačuje davkov in naj prepreči nabor novincev.) Druga ,Dumu' pa je sprejela medse ljudi, ki so pripravljali atentat na carja. Ko je Slolipin razpustil tudi drugo .Dumo', si je prizadeval, da bi sestavil tretjo. Carica vsega tega ni mogla niti razumeti, niti odobravati. Ker se je Stolipin pogajal z ljudmi, katerih lojalnost je bila dvomljiva, po njenem mnenju tudi on sam ni bil popolnoma zanesljiv. Zaradi tega nezaupanja carica ni moglu doumeli velikega dela, ki ga je Stolipin začel in kateremu jc posvetil vse svoje sile.
Kakor vsi narodnjaki, je tudi on holel nasloniti vlado na tisli del naroda, ki je predstavljal večino. Vendar pa ni bil liikak sanjač. Bil je razumen in praktičen človek, zato jo takoj spoznal, da je treba kmetu najprej izboljšati gospodarski poločaj in da bi mu bilo mogoče Šele tedaj zagotoviti politično nadmoč. Spoznal je, da je kmečka občina, toliko poveličevani »mir« glavni vzrok, da kmelsko ljudstvo ne more napredovati. Dokler je zemlja bila skupna last, ni bilo mogoče pričakovati nikakega napredka v poljedelstvu. Treba je bilo odpraviti te skupne uprave in razdeliti zemljo med posameznike, če naj bi so dvignil gospodarski in kulturni nivo kmet-skega ljudstva, llolel jc na ta način ustvariti močan sloj malih posestnikov ln vzbuditi v kmelskem ljudstvu konservativni duh, ki bi se naslanjal na lastne dejanske gospodarske koristi in ne samo na nejasno ideologijo, katero jc prevratna propaganda povsod pobijala.
novice,
Koledar
Sreda, 14. malega srpana: Groznat, spoznava-lec: Bonaventura, škof in cerkveni učenik; Fokas, škof in mučenec.
Četrtek, 15. malega srpana: Henrik I., cesar; Vladimir, kralj; Ignacij Azevedo, mučenec.
Zgodovinski paberki
14. malega srpana:
1. 1789., so Parižani, ki so se polastili orožja V državnih skladiščih, napadli državno jetnišnico Ba stili o in jo do tal porušili. Slabotni kralj Ludvik XVI., ki je preje zbral okrog prestolnice nekaj zanesljivih polkov, je sedaj vojsko odpoklical ter dovolil upornikom, da so ustanovili narodno gardo, katere poveljstvo je prevzel La • f a y e 11 e , junak iz bojev za svobodo Združenih držav Sev. Amerike, njen znak je bila rdeče-belo-modra trobojnica. Vest o zmagi revolucije se je hitro raznesla po vsej državi, kmetje so začeli napadati plemstvo, ki je bilo brez vsake pomoči prepuščeno samo sebi, zato je v velikih trumah zapuščalo domovino. Padec Bastille praznujejo Francozi vsako leto z veliko slovesnostjo, kot pomemben dan v svoji zgodvini.
1., 1789., se je rodil FrančUek Metelko, ki je leta 1825. objavil v slovnici Lehrgebtiudc der slovenischen Sprache nov slovenski črkopis. Latinico je pomnožil s cirilskimi znaki. Njegov čj-kopis je znanstveno sicer popoln, a nepregleden. V slovnici, ki je sicer zelo dobra, je zavrgel tradicionalni knjižni jezik in na njegovo mesto postavil pisano doienjščino svojega časa. Metelkove pisave, imenovane inetelčica, porogljivo tudi krevljica ali ša-bičice, so se oprijeli predvsem njegovi somišljeniki jansenisti in jo pričeli uvajati v šole. V črkarski pravdi pa je podlegla in so jo 1. 1833. za šole tudi uradno prepovedali.
I. 1905.. je umrl v Novem mestu Janez Trdina, rojen 1830. leta v Mengšu. Po gimnazijskih študijah v Ljubljani se je posvetil na Dunaju zgodovini in slavistiki. Služboval je kot profesor v Varaždinu in na Fiume. Leta 1867. je stopil v pokoj. Trdino je zbudilo leto 1848. Dve leti kasneje je objavil Pretres slovenskih pesnikov od Pohlina do najnovejših, prvi naš literarno-kritični spis. Podobno kot Svetec je krenil na pot narodne epike in zapoznele romantike v narodnih pripovedkah iz Bistriške doline, pripovednih spisih Bran in pogin Japodov ter Arov in Zman, kjer je hotel prispevati k ustanovitvi slovenskega eposa. Najlepši so pa poznejši Trdinovi spisi, kjer je pisal sredi idilične novomeške okolice Bajke in povesti o Gorjancih ter Verske bajke in povesti. Zanimivi so tudi Bachovi Huzarji in Iiliri, avtobiografski zapiski, v katerih je šibal slovensko hlapčevstvo, nemškutar-stvo in neznačajnost slovenskih uradnikov. Trdinove spise odlikuje bogat in plastičen jezik, zdravo gledanje na življenje, možata zavest odgovornosti do svojega ljudstva.
Novi grobovi
+ Gospa Terezija Gjud roj. Tekavec, vdova
fio brivskem mojstru v Ljubljani, je v 76. letu živ-jenja odšla v večnost. Pogreb bo v sredo, 14. ju-r-j^lija ob 5 popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Ža-lah k Sv, Križu.
+ Gospod Bcno Puteani, major v pokoju v Ljubljani, je mirno v Gospodu zaspal, Pogreb bo v četrtek, 15. julija ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
■f" Gospod Andrej Drnov2ek, upokojeni poštni brzojavni mojster v Ljubljani, se je preselil v boljše življenje. Pogreb bo v četrtek, 15. julija ob 3 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
+ Gospod Miško Antloga, železniški carinski uradnik v Kninu, je 7. julija odšel v boljše življenje, star šele 41 let.
Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki Žalujejo za njimi, naše iskreno sožaljcl
f f
C UIT T" b0 nova sila zanimiva 3 W K S knjižna zbirka
Osebne novice
— Na 4-letni Visoki pedagoški Soli v Zagrebu
So v šolskem letu 1942-43 absolvirali naslednji kandidati: Glavnik Milica iz Ljutomera, Zora Aržič-Lampretova iz Ljubljane, Kopriva Avgust iz Ptuja, Vaupotič Ivan iz Maribora. Čestitamo!
Nova maša v Dobrepoljah
V nedeljo, 11, t. m. je imel g. Anton Polda pri nas novo mašo. Doma iz obče spoštovane, zgledno krščanske družine z Gorij pri Bledu. Zadnji dve leti ima pa pri dobri, gostoljubni Klinčevi družini v Zdenski vasi svoj drugi dom. Njega in g, Petra
Goloba s Police pri Kranju, ki ga je pa sprejela Erčuljeva družina v Zdenski vasi, je v nedeljo, 4. t. m. popoldne slcoro vsa župnija pred cerkvijo prisrčno pozdravila. Za novo mašo g. Antona Polda je bila velika, okusno okrašena župnijska cerkev nabito polna Dobrcpoljcev, ki so za novo-mašnika zadnje tedne mnogo molili. V slavnostnem sprevodu je novomašnikovo mater nadomesto-vala Klinčeva gospa mama, njegove brate pa Klin-čev France in Milan. Novomašnika je k oltarju spremljala tudi njegova sestra. Slavnostni govor je imel novomašnikov prijatelj, dobrepoljski kaplan g. Ivan Lavrih, ki je prisrčno govoril o duhovnikovem delu za ljudstvo. Cerkveni zbor je pod vodstvom g. kaplana Raf. Fabijanija pel Gruberjevo mašo. Po cerkvenem opravilu so Klinčevi na svojem domu v lepo okrašenem prostoru povabljence, večinoma Dobrepoljce, nad vse gostoljubno sprejeli.
G. novomašniku želimo na življenjski poti obilo sreče in uspehov!
Cerkveni vestnik
Kongregacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri sv. Joželu vabita k duhovnim vajam, ki bodo od 19. do 23. julija v kongregacijski kapeli pri sv. Jožefu. Začetek bo 19. julija ob tri četrt na sedem zvečer. Vsak dan bo zjutraj ob pol osmih govor, nato sv. maša, zvečer ob tri četrt na sedem rožni venec, govor in litanije. Sklep bo 23. julija ob pol sedmih zjutraj. ■
f«
CUSTT" b0 nova sila zanimiva "	knjižna zbirka
— Razstava italijanske umetnosti v Parizu. Te
dni je bila v prostorih Enita v Parizu otvorjena razstava italijanskih likovnih umetnikov v Parizu. Razstavljena so bila kiparska in slikarska dela živečih umetnikov. Otvoritve so se udeležili italijanski in nemški poslanik, generalni konzuli obeh držav in zastopnik francoske vlade.
—	Na ikoiijskl gimnaziji se bo začel sprejemni izpit za prvo šolo 20. julija ob 9. Trajal bo dva dni. Ob tej priliki boste lahko vložili prošnjo za sprejem v zavod, če je i« niste, in se pogovorili z vodstvom o pogojih.
—	Konkurzni razpis. Z okrožnico škof. ordina-riata v Ljubljani z dne 1. julija 1943, št. 2343 je bil razpisan z rokom do 20. avgusta 1943 kanonika t kolcgidtnega kapitlia v Njvem mestu, izpraznjen zaradi smrti kanonika Franca Ferjančiča.
—	Lepe iotograitje s spokorne procesije na Rakovnik dobite zopet v ^Mladinski založbi« na Starem trgu v Ljubljani.
—	Prav vroč julijski dan. Po močnem deževju, ko skoraj ni minil dan brez naliva, se je začelo vreme izboljšati in začela je pritiskati poletna vročina, ko nimamo daleč lakozvano dobo pasjih dni, ki traja od 22. julija tja do 22. avgusta ali kratko od sv. Jakoba do sv. Jerneja. V letošnjem poletju jc bil ponedeljek drugi dan, ko je bilo zelo vroče in močno soparno, v tem poletju ie bil v mestu po zapiskih meteorološkega zavoda 24. junij, kresni dan najbolj vroč, ko je bilo 4 29.6° C. V ponedeljek pa je bil drugi zelo vroč dan, ko je bilo v mestu po omenjenih zapiskih točno + 29° C, toda v Trnovem nekoliko več, namreč 29.8° C, tako da bi bil ta ponedeljek po trnovski opazovalnici doslej letos najbolj vroč dan. V torek zjutraj jc nad Barjem valovila nizka in gosta megla. Jutro je bilo toplo, toda ne soparno. Padla je po travnikih močna rosa. Jutranji temperaturni minimum v torek zjutraj na 760.2 mm. Vročina v ponedeljek je zvabila mnoge Ljubljančane, da so hiteli v vodo, zlasti v Ljubljanico. Iz središča mesta je odhajal kar val kopalcev, ki so sc navadno vozili z rakov-niškim tramvajem. Ta je navadno ob vročih dnevih prve popoldanske ure zelo okupiran, ko je na drugih tramvajskih vozovih nekako mrtvilo.
—	Tschamba Fii se v vodi ne opere in učinek nc izgine, ker ga koža že v najkrajšem času popije. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfume-rijeh.
—	V treh letih trikrat dvojčke. Neka žena v Haagu je te dni tretjič porodila dvojčke. V preteklih dveh letih je že dala življenje dvakrat dvojčkom. Prvič sta bila fantek in deklica, drugič dva fantka, sedai pa dve deklici.
Nesreče na deželi. V Žužemberku si je 37 letni čevljar Gliha Slavko nalomil levo nogo, ko je padel z, lestve. — V Veliki Loki na Dolenjskem je padel pod voz in si zlomil desno roko pod komolcem 36letni |K>seslnikov sin Sotlar Jože. Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico.
iz Jela m življenja - od tfu in 4am
Iz Gorizije
Sto let stara gospa. V našem mestu živi vdova grofica Marija Calice, ki bo v tekočem letu dokončala sto let življenja. Gospa je vdova po bivšem avstrijskem poslaniku in je živela veliko v inozemstvu v diplomatičnih krajih. 25 let je prebila samo na poslaništvu v Carigradu. Ko ji je leta 1912. umrl mož, ki je bil po rodu iz našega mesta, sc je naselila v Gradišča, kjer ima njihova družina obsežno premoženje. Po prvi svetovni vojni 6i je izbrala za bivališče naše mesto, kjer ima na korzu Vitt. Em. III. vilo. Gospa je telesno dobro ohranjena in krepko nosi svojih sto let. V razgovoru je živahna in se jasno spominja dogodkov, ki jih je preživela v stoletju svojega pestrega življenja. Toži semo, da jo je skoraj zapustil vid in ji mora ljubezniva nečakinja čitati časopisje, kajti zanima se še za vse dnevno dogajanje.
Z Gorenjskega
Zanimivo predavanje, Imcjitelj viteškega križca fregatni kapitan Ncitzel je imel v Celovcu zanimivo predavanje o svojih vožnjah kot poveljnik podmornice. Kapitan Neitzel biva na odmoru ob Vrbskem jezeru kot gost pokrajinskega načelnika dr. Rainerja. Njegovega predavanja se jc udeležilo veliko število ljudi iz vseh slojev.
Smrt kosi. V Tacnu pri St. Vidu nad Ljubljano je umrl 61 letni slikarski in pleskarski mojster Anton Čižman, ki je bil 36 let član gasilnega društva, V Mošnjah je Umrl Franc Kobler, v Mlaki Jera Omanova, v Cerkljah Ivana Lahova, v Dvoru Marjana Pavličeva, v Križah Ana Dunčekova, v Pristavi Katarina Klemenčeva, v Ravnah Ivan Jagodic in Ivan Rebernik, v Zlebeh Marjeta Tehov-nikova, v Topoli Katarina Dobničarjeva, na Rakovniku pa Marija Narobe.
S Spodnjega Štajerskega
V Mariboru so umrli: 75 letni Jurij Bardelj, ključavničarski mojster, 58 letni rudar Ivan Glaser in 79 letna posestnica in vdova po pekovskem mojstru Rozalija Mulec. V rogaški okolici je umrla Elizabeta Potočnik,
Rojstva, smrti in poroke v Gornjem gradu. V mesecih maj in junij je zaznamoval civilni urad v Gornjem gradu 7 rojstev in 8 smrtnih slučajev. Poročili so se: Stanko Miklavc in Ana Sušnik, Ivan Slapnik in Angela Podbevšek, Ivan Novak in Marija Ribič ter Matevž Savolovšck in Marija Fajt.
Spominsko svečanost po rajnem g. Henriku Sivka iz Sv. Vida, ki je padel na vzhodnem bojišču, so priredili v Šmarju pri Jelšah.
Gibanje prebivalstva v Vuzenici. V prvi polovici leta 1943 je bilo v Vuzenici 49 rojstev (29 moških in 20 žensk), umrlo je 22 ljudi (9 moških in 13 žensk). Poročili so se- čevljar Viktor Peruš z delavko Marijo Goznik, oba iz Trbonj, Jakob Rudolf s kočevsko priseljenko Pavlino Michitsch, delavec Franc Pcrše z Jožefo Rudolf, posestnik Jožei Nabcrnik z Marijo Stražišnik, Jožef Praprotnik iz Velenja z Gabrielo Golob iz Vuzenicc, zidar Ivan Lavko s šiviljo Marjjo Pavlic iz Trbonj.
Na gospodarski šoli v Celju so te dni končali šolsko leto. Z razdelitvijo spričeval ie bila združena primerna slovesnost. Ravnatelj je učence na govoril s prisrčnimi besedami in jih pozval, naj sc izkažejo vredne izbranega poklica.
Mrtvo so našli v stanovanju. V Mariboru so na Koroški ccsti našli v njenem stanovanju mrtvo Marjano Snajdcrjcvo, 65 let staro perico. O'.rpnilo ji jc srce.
Iz Hrvaške
Smrt velikega župana v Banja Luki. Hrvaško časopisje poroča, da je dne H. juliju umrl v Banja Luki pri izvrševanju svoje službe tu-inošnji veliki župan dr. Dragan pi. Hadrovič. Njegovo truplo so položili na oder v veliki dvorani velikega županstva. Zaradi žalosti za pokojnim velikim županom so v Banja Luki izobesili črne zastave.
Združevanje hrvaškega kmečkega zadružništva. Pri odkupu letošnje žetve v NDII sodeluje v imenu vsega hrvaškega kmečkega zadružništva Hrvatsko- gospodarsko društvo v Zagrebu. Zaradi izvedbe tega načrta so se tej zadružni organizaciji pridružile vse ostale hrvaške zadružne poslovne zveze, ki so zuintc resirane pri tem vprašanju. V tem sporazumu vidi hrvaško časopisje prvi korak za končno združitev vsega hrvaškega kmečkegu zadružništva za enotno nastopanje na vseh področjih zadružnega delovanja in udejstvovanju.
Proslava hrvaških delavcev v Dunajskem Novem mestu. Ob drugi obletnici svoje zaposlitve v Dunajskem Novem mestu, so priredili tamošnji hrvaški delavci uspelo gledališko predstavo, na kateri so nastopili tudi sledeči gledališki umetniki iz Zagreba: Oskar Harmoš, Ana Roje, Zdenka Šimunič in Muno Gjurnnec.
Zn filateliste. Ob priliki III. razstave Hrvatske filatelistične zveze, katera lw meseca septembra v Zagrebu, je hrvaška poštna uprava dovolila izdajo posebnih priložnostnih znamk, čisti dobiček od prodaje teh znamk bo
P
»
ROORA M
KNJIŽNE UlKKIj
NAŠA KNJIGA
IA DRUGO POLLETJE
«
Salminen: KATRINA. Finski roman o materi. HOnnerman: OOK DAMIJAN. Življenjepisni roman Damijana de Veuster, „tčeta gobavcev".
Cloete: KOLESA SK VRTIJO. Epopeja Bu-
rov v 19. stoletju. Budak: MUSINKA. Liški roman, pendant ..Ognjišču".
Prva dva romana Izldeta skupaj konec julija. NAROČNINA za vse Miri. v platno vezane knjige je L — lil ne liiliko plača v šestih obrokih po 1, . Kdor poravna itn zadnjega avguMa vso naročnino naenkrat, plača muho L IflO — Čimprej naročite to najboljlo zbirko b poslov, del
ZALOŽBA „NASA KNJIGA"
LIIIDSHA KNJIGARNA
v Ljubljani — Pred Škofi;'o 5
i ra^^
J&iOUci dvojčici, <
Ko je princeska zaspala, je zaslišala iz. grajskega vrta dekliški smeh. Splezala je na zid, da bi videla, kaj lo pomeni. In ros je zagledala ob vodometu viteza Marka in sebe samo!
' o
*"*' Vt jj
Ob vodmetu v vrtu sta se igrala vitez Marko in mala sanjska princeska, ki je bila vesela kot škrjanček, dočim se vitez Marko ni mogel čisto iznebiti mračnih misli.
ff
ll/FT" b0 nova si,a zanimiva J w C I knjižna zbirka
šel v korist Hrvatske filatelistične zveze. Poštne znamke bodo izdali v vreduosli 18+9 kun. Na znamkah bo natisnjen »Dolac« po oljnati sliki Vladimirja Kirina.
Drobna Ifublfanska kronika
Karmel na Selu |
V petek, 16. julija, na praznik Karmelske Matere božje bo v karme-ličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani:'
ob pol 6. tiha sv. maša. Ob 6. slovesna sv. maša. Od pol 7. do II. vsako uro tih a sv. maša. Popoldne ob 7. pridiga. Govori g. svetnik Franc Ilolinjec. Nato pete litanije Matere božje in blagoslov. Najsvetejše bo izpostavi reno od pol 6. do 7. (do blagoslova). V četrtek, na predvečer, bo prav tako kakor na praznik izpostavljeno Najsvetejše od pol 6. dalje. Ob četrt na 8. zvečer od-molimo litanije Matere božje. Nato je blagoslov.
Kdor obišče karmoličansko cerkev od 13. julija opoldne do 16. julija opolnoči, prejme nod navadnimi pogoji popolni odpustek kakor na porcijunkulo. Lepo povabljeni! Pridite, da sc toplo priporočimo Karmelski Materi božji. Njenemu varstvu izročimo vse svoje namene in zadeve, trdno zaupajoč, da jih bo materinsko razumela iu izprosila uslišanjc.
*
Lupša Frle, operni pevce in Malul Tlore nevovodja, sla izšla iz zbora Ljubljanskega Zvona. Oba stil d o tira lota delovala v zboru kot pevca 1 ti si nabrala potrebnih izkustov za nailaljno umetniško delovanje. Na kon-eertu 19. t. m. se predstavita oba Zvonaša, prvi kot solist, drugi kot. pevovodja. Koncert bo 19- t. iu, ob 31). uri v veliki dvorani hotela Union.
Iz zemljiške knjige. V 10 dneh te zemljiška knjiga okrajaega sodišču v Ljublja-
ni zaznamovala 14 kupnih pngodb, od katerih datirata dve šo od prejšnjih let iu se glasita še na staro valuto. Ena teb pogodb je biln sklenjena in podpisana že 30. decembra 1930, a prenos lastninske pravice na kupca jo bil v zemljiški knjigi izvršen še le ta mesec, torej po 13 lotili. Z zavlačevanjem prenosa lastninske pravice kupci dostikrat prav mnogo risklrajo in iinujo pozneje mnoge, nepričakovano sitnosti. Nuj-jiametneje jo vodno, da so prepis lastnino na kupca takoj izvrši, kakor hitro so opravljeno vso po zakonu predpisane pravne formalnosti. Druga stara kupna pogodba datira iz leta 1940, Ostale kupne pogodbo so vse novejšega datuma, iz prejšnjih mesecev lega leta. Med drugimi manjšimi so bilo zaznamovano nekatere večje kupne pogodbe. Zaje. Marija roj. Prešeren, posestnica v Ljubljani, Vodnikova cesta št. 13 je prodala Josipu Dolencu, trgovcu, in njegovi soprogi Iloženi Dolenčevi, stanujočima v LJubljani, Sv. Petra cesla št. 19, nepremičnino vlož. štev. 358 kat. občine Spodnja Šiška (hiša in vrt) za 190.000 lir. — Fatur Bogomil, posestnik Ljubljana, Večna pot št. 29, je prodni Ainnli.il Kozarjovl, trgovčevi soprogi v Črnomlju. zemljiško parcelo št. 463-3 njiva kat. občina Zgornja Šiška v izineri 764 111» 7,a 68.000 lir. Kvadratni lneler je bil nad 88 lir. — Kakor omenjeno, je bilo v letošnjih mesecih podpisanih 12 kupnih pogodb, ki so bilo julija zaznnmoviine v zemljiški knjigi. Te kupno pogodbo predstavljajo celotno vrednost nad 465.000 lir. Zemljišča ob glavnih prometnih žilah so so Se nekoliko podražila. Veliko jo ponudb, a tudi povpraševanje jo primerno.
Zaradi tatvine posteljne odeje. Prvo me-seco lanskeota lota je izginilo Iz skupno spalnice Delavskega doma 14 odej, vrednih 421111 lir. Hišni sluga pa je 12. maja lani pri nekem vozniku v bližini doma zapazil odejo, ki je bila popolnoma slična ukradeni iz spalnice. Voznika so prijeli in la je naposled povedal, da jo je kupil od nekega Janeza Iv., ki je stanoval v domu. Janez je bil nato aretiran ia osumljen, da je
on odnesel vseh 14 odej ln jih potem prodal. I'o daljši sodni preiskavi je državni tožilec obtožil Janeza K. zaradi prestopka tatvino 14 postelinili odej. Pred kazenskim sodni-kom-poedineem je obtoženec zanikal tatvino Ior navajal, da je odejo lo pomagal prodati. Kor ni bilo pravili dokazov, da hi bil oblo-ženeo ukradel vseli 14 odej. jo bil Janez k. obsojen lo zaradi prodajo ukradenega blaga na 2 meseca in 15 dni strogega zapora.
(»lcilali^fo
D r a m a i
Sreda. M. julija ob 19: »Nevesta s krono«. Ued Sreda.
Cotrtck, 15. Julija, ob 19.: »Nevesta s krono« Red Četrtek.	„ , ,
Petek, 16. julija, ob 10.: »Mali lord«. Zaključna mladinska predstava za GUI. Sohotu 17. julija ob 19.- »Nevesta s krono«. Red A
Nedelja, 18. Julija ob 19.30- »Veliki mnz«. 1 z v. Zadnja uprizoritev lo igre v lotos-nji aozoni. Cene od 13 lir navzdol.
A. Strlndberg: »Nevesta s krono«. Drama v potih dejanjih: zgodba o vse uničujoči moči sovraštva dveh dalarnsklh kmečkih hiš, ki uniči ljubezen njunih dveh potomcev, a ju privede ta žrtov do očiščenja . iu sprave Osebe: Mills — Jan, Korsti — Saričeva Kerstina mali — Kraljeva, Kerstin nčo — Potoknr, Kerstin ded — Galc, Brita, Mntsova sestra — Danilova, Matsov dod — Ccsnr. stara mati — Starčeva, oče — Pre-setnik. inntl — Gnbrljelčičeva, Ana — Siar-dova župan — JI. SkrbinSek, pastor — Na krst. Povodni mož — Dobevec. Babica — Ra karjeva, — ribič — Kosič. Režiser: C. De-bevee, scenska glasba: A. Balatka, vodi: B. Adamič, dekoracijo Skružny.
Opera«
Sreda. 14. Julija ob 19: »Madame Rultorflv«. Red Premlerskl. Gostovanje Zlate Gjun-trienac.
Četrtek. 15. julija, ob 19.: »Tiha voda«
Red A.	„ ,	,
Petek, lt. julija, ob 19.: »Prodana nevesta« Bed Četrtek.
Sobota, 17. julija ob 19.: »Madame Butterfl?«
Red B.
Gostovanje Zlat« Gjungjenčeve. Koti zadnja predstava letošnjo sezono za abo-nento bo uprizorjena Pueelnljeva »Madame Bulterfly« s priljubijeno gosljo, Zlato lljini-gjenčevo. ki jo pela lo partijo že neštetokrat na našem odru in v kuteri jo občinstvo prav posebno ceni. Abonenti bodo gotovo z veseljem pozdravili to odlično povko spet v naši sredi. Zasedba partij jo sledeča: Cho-clio-san — Gjungjenčeva. Suzuki
—	Golobova, Kato — Sturmova, Pinkerton
—	Lipužčok, Sharpless — Popov, Goro — llus, Vamadori — Dolničar, bonee — Lupša, komisar — Grogorin. uradnik — Skrabar, mati — Skrjaučeva. Dirigent: N. Slritof, režiser C. Debevec, zborovodja R. Slinonltl, scenograf A. Foriga.
Naznanila
RADIO, Sreda II. julija. - 7.30 Pesmi.
—	8.0U Napoved' času, poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Italijanskn glasba v naročju. — 13.00 Napoved časn, poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Oullino. — 14.00 Poročila v itallian. — 14.10 Koneort malega orkestra, vodi Stane Lesjak. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert so-pranislke Pavle I.ovSetovo — 17.35 Koncert pianistke Le-je Cartnino. — 19.00 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben.
—	19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Poli tlčnl komentar v slovenščini. — 20 00 Napo ved čnsn. poročiln v italijanščini. — 20.20 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 20.45 Rom.-inskn glasba iz sedemnajstega sto letja. — 21.20 Prednvanje v slovenščini. — 21.30 Koncert komorne glasbe. — 22.10 Za nimlvostl v slovenščini — 22.20 Koncert Iria »Emona«. — 22.45 Poročila v itali jansčlnl.
LEKARNE. Nočno sliiJho Imajo lekarne:
mr. Loustek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 ln mr. Komotar, Vič, Tr žaška ccsta 48.
Poizvedovanja
Na sadnem trgu, stojnica Jožefa Hanin, je pozabila neka stranka mali zavitek blaga in naj pride ponj.
Najdena Je bila na poli pod Rožnik blizu restavracije Cad zapesina verižica z obeskom svetogorsko Matore božjo in se dobi v upravi Slovenca.
Zgubil sem moSko uro v ponedeljek. Ver mi jo drag .spomin, naprošam najditelju, da ,io odda v upravi »Slovenca« proti nagradi.
Zgubila se Je otroška ročna urica od
umobolnico do Znloške ceste. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v trgovini Modved, Zaloška cesta.
ROMAN V SLIKAH
Izide v lepi, veliki knjigi (obseg
218 strani) la bo veljal: »
mehko vezana Izdaja . • • 32 Ur za naročnike Slov. doma ■ 2S lir v polplatno vezan • . • > 43 Ur v celo platno vezan na najboljšem papirju • • • . S5 lir
Cai u prednarofbo do 5. avgusta.
Naroča se na naslov: Uredništvo • Slovenskega doma •
Ljubljana, Ljadska tiskarna, Kopitarjevi 8, III. nadstropje.
J. O I I v 6 r C u r w o o d
Zopet si ie začela brisati lase in Kent je mogel v zrcalu videti, da ji rahel smehljaj še vedno trepeta na ustnicah.
»Ne bom vas izpraševal, «— je ponovil — »toda lahko si mislite, da bi jaz rad vedel kje je Kedsty, kako vas je Fingers našel, zakaj ste izjavili, da boste zapustili Athabasca Landing, v resnici pa ste bili tu... tako rad bi zvedel kaj več o vas. Da, če bi vi na vse to pomislili, menim, da bi morda le hoteli kai povedati, med tem, ko si sušite lase.«
»Mooie, stari Indijanec je — ne vem kako — izvedel, da sem tu« — je odgovorila Marette. — »Nato je nekega večera prišel sem monsieur Fingers, ko je bil nadzornik daleč ... Prišel je skozi okno in mi enostavno rekel, da ga vi pošiljate. To je povedal komaj še ob pravem času, kajti ko sem ga videla prihajati skozi okno, sem hotela nanj streljati. Vidite, jaz sem vedela, da ne boste umrli, ker mi je Kedsty to povedal in če bi ne prišel Fingers, bi vam jaz na kakšen drug način pomagala . ..«
Nenadoma je kakor okamenela in roka, ki je
držala krtačo, je trepetaje obstala v zraku. Tudi Kent je slišal nenavadni šum, ki jo je tako zelo presenetil. Izza majhnega okna, skritega za zavesami, se je slišalo trkanje, ki je imelo kovinski zvok. Okr.o ie bilo v višini pet metrov od tali
S pridušenim vzklikom ie Marette vrgla štren krtačo, stekla k oknu, odmaknila zavese in jih zopet potegnila čez okno Obrnila se ie h Kentu, urno razdelila lase v dva šopa in ju začela spletati.
»Mooie je« — je vzkliknila. — »Kedsty prihaja!«
Prijela ga je za roko in odvedla k vzglavju postelje in odmaknila dve dolgi zavesi. Za zavesami je Kent videl — vsaj tako se mu je zdelo
—	sgbo, polno ženskih oblačil.
»Skrijle se med te reči kolikor le morete« — je rekla in glas ji je rahlo zatrepetal. — »Ne verjamem, da bo prišel sem, toda če 6e to zgodi . . . Dobro se skrijte in bodite mirni, kajti če vas Ked-sty tu najde . ..«
Pogledala mu je v oči in Kentu se je zdelo, da vidi v njenem pogledu nekaj, kar je podobno strahu.
»Če vas najde tu. bo to zame nekaj strašnega«
—	je deklica dopolnila svoje besede in ga prijela za roke. — »Sedaj vam ne morem povedati za kaj gre, toda zame bi pomenilo nekaj, kar je hujše od smrti. Ali mi hočete obljubiti, da boste
ostali tu, najsi se zgodi kar koli, naj&i bi elišali kar koli... gospod Kent?«
»Nc; dokler me kličete .gospod Kent' nel« — je odgovoril, kakor da bi ga nekaj tiščalo ža vrat
»Poveite. ali mi hočete to obljubiti... Jcems? Ali hočete... naj se zgodi kar koli... če vam obljubim ... da vas bom ... ko se vrnem ... poljubila?«
Nc da bi počakala na niegovo obljubo, mu je odtegnila roke, se urno zasukala ter izginila skozi priprta vrata in jih zaprla
XV.
Nekai časa je Kent ostal tam, kjer ga je Marette pustila in gledal v vrata, skozi katera je odšla Dekletova bližina, ljubezniv dotik njenih rok, izraz, ki ga je bil videl v velikih modrih očeh, obljuba, da ga bo poljubila, če ne bo izdal svoje navzočnosti, pogum, ki ga je pokazala s tem, da je pravkar odšla Kedstyiu nasproti — vse to ga je tako zelo presenetilo da kljub odprtim očem ničesar ni videl ali — bolje rečeno — videl je le njen lepi obraz, kakršnega je gledal še pred nekaj trenutki, proseč in nekoliko boječ, kajti sedaj ie bil prepričan da se ona boji Kedstyja Ni se nasmehnila in ničesar šaliivega ni bilo v njenem glasu, ko ga ie nazvala Jeems — s pomanjševalnico imena James, ki ie bila na severu v navadi. Ni mu za šalo obljubila, da ga bo poljubila To. kar ga je tako presenečalo »n zaskrbelo, je bila njena ne-
navadna preprostost, s katero je združila ime Jeems in obljubo, da mu bo dala poljub Prej ga je že enkrat nazvala Jeems, toda dodala je »monsieur« « šaljivim prizvokom v glasu Imeni Jim ali James nista pomenila nič posebnega, toda Jcems . .1 Nekoč je slišal kako ie neka mati s posebno nežnostjo tako poklicala svojega otroka; vedel ie tudi da je to ljubkovalno ime, ki ga uporabljajo zaročenke in zakonske žene kajti ime James ob treh rekah pač ni bilo redko ,
Sklenil ie da se nt bo ganil, naj se zgodi kar koli razen če bi Marette klicala na pomoč Približal se je k vratom in iih samo priprl, tako da bo slišal, če se bo kaj izrednega zgodilo. Tega mu ni prepovedala Skozi odprtino je mogel videti slabotno svetlobo, ki je prihajala od spodaj, slišal pa ni ničesar Najbrž je bi! Mooie tekel, da bi mladenko čim prei obvestil, Kedstv pa še ni prišel.
Med čakanjem se je oziral po prostoru Prvi njegov vtis je bil, da ie Marette tu že dali časa živela, kajti to ie brez dvoma bila njena oblačil-nica ki pa ni bila v naglici in le začasno urejena. Vedel je, da so ti prostori bili prei Kedstyjevi, toda sedaj ni tu nič več spominjalo na Kedstyja. Ogledujoč razne predmete obleke in čevlje je bil mnenja, da Marette prihaja res s severa. O tem ie bil popolnoma prepričan, toda če bi imel le najmanjši pomislek proti temu. bi ga sedaj o tem prepričali razni predmeti in dejstvo, da ga je nazvala Jeems.
,EL KINO SLOGA ""
Mnogo zabavo vam nudi odlična komedija
»Pustolovščine Anabele«
v glnvnl vloirl : Floretta Dolfl, Amalia Clielllnl, Taolo Stopa. PREDSTAVE ob 14, 1C, 18 ln ob 20. uri I
IEU
KINO MATICA
12-41
Slavna češka Igralka LIDA BAAROVA 1n Gustav N o z v a 1 v ljubezenski romanci po noveli pisatelja Ilonoreja do Balzaca
w »Ljubica z masko«
Produkcija Luccrna-Fllm-Praga. Režiser Otokar Vavra. PREDSTAVE ob IG, 18.30 ln ob 20.30. url.
IEL
KINO UNION
22-21
Film, ki ga preveva nedolžno veselje ln prekipevajoča mladost, v katerem premaga otroška Iskrenost vso intrigo in nakano zlobnih pokvarjencev . . .
»Očetova ljubljenka«
Chlaretta Gclll, Armando Falconi, Dina Galli in Anna Vlvaldi. Predstave ob IS.30. 18.30, 20.30.
fSemoija ~ z @cmi in srcem na Siciliji
Oko in srce Nemčije sta danes obrnjena na Sicilijo. Nemški narod zasleduje razvoj dogodkov na sicilskih bojiščih ne samo z velikim zanimanjem, temveč tudi s trdnim zaupanjem in zlasti še s čustvi globoke prijateljske vzajemnosti.
Morda se nemški narod še nikdar ni čutil tako blizu zavezniškemu italijanskemu narodu kot vprav zdaj. »Danes je bolj ko kdaj koli,« je izjavil nekdo z Wilhelmstrasse, »boj Italije tudi naš boj.« Zaupanje Nemčije temelji na zavesti, da je storila vse, kar je bilo le v človeških močeh, da okrep; na vseh poljih obrambo, na takojšnjem in najsrditejšem odporu osnih sil, kakor tudi na ogromnih težavah, na katere, kakor se je opazilo, naletavajo izkrcevalne operacijc tako velikega obsega, kakršne so sedanje.
Zavezniki so nastopili z ogromnimi sredstvi, zakaj zavedajo se dobro, kaj bi pomenilo zanje, če ne bi uspeli. A vprav to — namreč dejstvo, da bi izpodlctcl vdor bil za Angleže in Amerikance nepopravljiva katastrofa — govori v korist branilcev, v kolikor jim daje novih moči. Če bi udarec spodletel, bi bilo vse izgubljeno: ta trditev, ki je pred
nekaj dnevi ušla nekemu londonskemu listu, kaže po sodbi berlinskih opazovalcev vso dramatičnost pustolovščine, za katero se je sovražnik »moral odločiti« z občutki človeka, ki vrže na mizo svojo zadnjo karto.
Angleži in Amerikanci dobro vedo, — pripominja D. A. Z — da Italije ni mogoče odtrgati od Duceja, da je fašistična stranka predstavnik in ud vse države in da v tej zgodovinski uri predstavlja narodovo srce. Navdušen odmev, ki ga ie imel po vsej Italiji zadnji Mussolinijev govor na vodstvo fašistične stranke, potrjuje, da sta vlada ir italijanski narod eno in isto. Anglosasi se ne smeio čuditi, če je skozi Mussolinijeva usta govorilo 46 milijonov Italijanov. Misli, da je treba držati skupaj, Italija ni nikdar izgubila, niti v najviharnejših dobah zadnjega stoletja ne Niti Mattcrnichu, niti Napoleonu se ni posrečilo narediti iz Italije samo »zemljepisni pojem«. Slavna dediščina starodavnega Rima, izročilo iz dobe prepoioda in njegovih slavnih del, prirojeno sovraštvo, da bi tujec gospodoval — vse to je še bolj utrdilo misel na svobodo | in narodno neodvisnost in ji dalo močne vzpodbu- ]
ns

Šport v kratkem
Športni klub Vič sporoča: Vsi pionirji, ki so določeni za v Trst, naj nemudoma dostavijo svoje krstne liste in po 3 slike. Nudulje naj se zglasijo člani moštva in rezerve v četrtek ob pol 21. uri pri predsedniku. Atleti imajo v slftlo ob 20. uri sestanek pri Oblaku v Glinški ulici.
Znamenitih pohorskih kolesarskih dirk se
jo udeležilo lepo število najboljših štajerskih kolesarjev. Najhitrejši med njimi je bil Mariborčan Jože Gregorič, ki je zmaga! v 50 min. "ti sek. Naslednja mesta so zasedli tile dirkalci: 2. Straicher W i 11 i — Gradec, 3. Gregorič Janez — Marilior. 4. Zelnik Teodor — Maribor, 5. Košec Anton — Maribor.	, _ ^ i
de. Po dvajsetih letih je fašizem zdaj zagotovil in izpopolnil obnovo dežele in izpolnil se je Mazzini-jev sen o Italiji, ki bi bila enotna in močna. Da-nes, ko sovražnik skuša vlomiti vrsta v Italijo, da- 1 nes,.ko se bije boj na življenje in smrt. Italija r.ima druge izbire, kakor nadaljevati z bojem do končne zmage, in italijanski narod se ne mere izneveriti svoji lastni zgodovini, kadar gre za način življenja tako naroda kakor tudi vladavine.
»Genovčani, Palermčani, Rimljani in Sardir.cl,« končuje svoja izvajanja omenjeni nemški list, »vsi mislijo enako. Kdor verjame ali V6aj kaže, da verjame v sovražnikove naklepe, je zločinec, izdajalcc, izrodek.«
Kakor piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, je do tega anglosaksonskega vdora na Sicilijo prišlo
na pritisk Moskve
Iz obvestil, ki so jih v Berlinu dobili od nemške agencije, sledi, da je v zadnjih dneh sovjetska vlada odločno zahtevala od svojih zaveznikov, da morajo začeti z vdorom in to takoj, čeprav vse priprave še niso bile končane. Moskva naj bi bila dala na znanje, da si v nasprotnem primeru pridržuje vso pravico svobodnega nastopanja. (»II Piccolo«.)
Umrl nam je naš ljubljeni oče, brat, stric in tast, gospod
Andrej Drnovšek
poštni brzojavni mojster v pokoju
Pogreb", .dragega pokojnika bo v četrtek, 15. julija 1043," ob 3 popoldne z /al. iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo brana v ponedeljek, 19. julija 1943, ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi Sv. Frančiška.
Ljubljana, Padova, Medvode, dne 13, julija 1943.
žalujoči: Drago, Milan, Andrej, sinovi; Anica, Zorka, sinahi, in ostalo sorodstvo

:.. ..:, , ■ ~ m
—«————	» \3r
Vsemogočni je danes po dolgem in mučnem trpljenju poklical k Sebi našo nad vse ljubljeno mamico, staro mamo iu taščo, gospo
Terezijo Gjud roj. Tekavec
vdovo po brivskem mojstru
Previdena s sv. zakramenti sc je v 76- letu svoje starosti preselila v boljše življenje. Blaga pokojnica leži v torek, dne 13. julija 1943, v liiši žalosti: Kongresni trg št. &. V sredo, dne 14. julija 1943, na dan pogreba, ki bo ob 5 popoldne pa jo spremimo iz kapclicc sv. Nikolaja na Žalah k večnemu počitku.	,
Globoko žalujoči: Aleksander in ing. Milan, sinova: Tončka in Frida, sinahi; Saša, Dušan, Milan, Bogo, vnučki, ter ostalo sorodstvo.
Ali
ste ie
naročeni na
Slovenca ?
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki in'mučni bolezni, v starosti 41 let, za vedno zapustil v sredo. 7. julija 1943. naš dobri mož, svak in stric, gospod
Miško Antloga
železniški carinski uradnik v Kninu
Trebnje, Žalec, Renicci, dne 13. julija 1943
Jut
Žali
ca zena S 1 a v i c a i-eževi, Jordanovi, in ostalo sorodstvo
naročnik zavarovan
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Po dolgem trpljenju nas je, previden s tolažili svete vere, za vedno zapustil naš preljubljeni soprog, brat, stric iu svak,
gospod
Puteani Beno
major v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 15. julija 1943, ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. julija 1943. Globoko žalujoči: II c d v i k n , soproga, in ostalo sorodstvo

Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št 5
Domačija v cvetju
20 ■
Ko sta biln na roman ju pri Sv. Treh kraljih se ji je zdelo, da razume moža, ki ima tako rad pohorski svet in njegove prebivalce. Na gozdnih stezah sta prehitevala dekleta, ki so nosila čiste čeveljčke, povezane čez ramena, da so si jih obula šele potem, ko so prišla na mehko planinsko trato, obrobljeno spodaj z vedno zelenimi smrekami. Od vseh strani 60 prihajali pobožni romarji s culami v rokah in napolnili potem lepo, starodavno cerkvico. Tu so klečali na golih ilovnatih tleli in goreče molili.
Prišlo ji je na misel, da so hodili sem tudi Matevževi predniki. Maša, ki ,jo je pel župnik s Tinja, se ji ni zdela navadna nedeljska ali prazniška služba božja. Čutila je, da je na svetih romarskih tleh, kamor je poslala vsaka pohorska vas vsaj po enega zastopnika. To so ljudje, ki niso navajeni plehkega uživanja, pač pa so glo-)>oko zasidrani v svelu religije in tradicije. ,-, <•: I! I., .1« I
Tomaž Poklukar
Pred leti bi se ji morda zdeli ti romarji z župnikom in s cerkvenimi pevci s Tinja kakor naivni pastirčki, ki so prilezli na goro, da bi Gospod bol je slišal njih prošnje. Tokrat pa jc doživela iskreno pobožnost med ljudmi, ki zvesto poslušajo božjo besedo, pojo s polnim srcem, se trkajo na prsa z močjo, in se počutijo po blagoslovu veliko, 'veliko močnejše. Ali, kako zadovoljni morajo biti ljudje, ki so tako tesno povezani z Bogom, z zemljo ter z izročili, ki so jih podedovali od prednikov! Ti nc |K>znnjo krute tekme za čast in bogastvo, tem so tuje zlobe in zvijače izobraženega sveta.
Celo tako daleč je šla v svojem premišljevanju, ko je stala med romarji in poslušala milo petje, da si je želela, da bi jim postala glede duševnega miru enakovredna. Ko sta prišla po maši iz cerkvice, in ko so spet oživele trate na hribu v svojem pomirjeval nem zelenju, je poiskala moževo roko in jo tesno stisnila k sebi. Bila mu je
hvaležna, da jo je vzel na romanje k Sv. Trem kral jem. Potem sta se umaknila na jaso med gozdovi. Zdaj ga je rada poslušala, ko ji je razkazoval naselja v dolini vse do zapuščene Do-načke gore.
Pri Andraževih je kazalo, da se bo razvila Majda v dobro gospodinjo. Bila je res na moč prizadevna. Matevž jo_ je celo nagovarjal, naj zjutraj poleži v postelji, njo pa bi bilo sram, in je vstajala z njim. Komaj se je zdanilo, je začela s pospravljanjem stanovanja, potem je brskala po vrtu, pomagala v kuhinji ali pobirala sadje.
Ničesar ji ne bi mogli reči; prizadevala si je, in to je bilo dobro znamenje. Po večerji je kdaj pa kdaj či-tala knjige ali pisala pisma. Tudi to je bilo prav in v redu.
»Dobro kaže, hvala Bogu,« si je mislil Matevž, ko je jahal proii Dravi. Močno naprej nagnjen je prežal na Hirjajoeem kon ju. Ni Sc oziral po okolici, pač pa je tuhtal svoje stvari.
Ob vodi so zlagali hlode in deske ter jih vezali v tri velike splave. To bo pred zimo zadnja pošiljka lesa proti jugu. Letošnji izkupiček ni bil posebno velik. Splavarji so trdili, da niso mogli ugodneje prodati. Ni kazalo drugega, kot da potuje tokrat z njimi.
Nekatere dolžnike bo treba obiskati in se dogovoriti za boljši trg v prihodnjem letu. O sv. Luki bo že na Dravi, pred Vsemi sveti pa bo spet doma.
Navsezadnje bi lahko potoval z vlakom ter si prihranil teden dni časa, toda za gospodarja se spodobi, da se vsaj enkrat v letu docela vživi v usodo svojih sodelavcev. Razen tega pa ga je tudi mikalo, da bi veslal in se v miru nagledal novih krajev ob rekah.
Nekaj knjig jc vzel seboj, da jih bo bral, ko bodo plovili po mirni vodi, Majda pa 11111 je naložila v kovčeg vseh mogočih dobrot kakor da bi odpotoval na dolg izlet po planinah.
Da ji ne bi bil dolgčas, se je gnala z vsakovrstnimi deli in tudi s takimi, katerim ni bila kos.
Nekega dne se je približala ženskam, ki so žele ajdo. Prej s0 se živahno pomenkovale, zdaj pa, ko je bila med njimi, so utihnile.
Čutila je. da je še vedno tujka med temi ženskami, čeprav so jo spoštovale in govorile o njej samo dobro. Ampak o fantih se niso mogle več j>o-govarjati, česa pametnega se tudi niso mogle domisliti, in tako so padale samo redke besede o delu in o vremenu.
Slikanje srpa jo je zelo utrujalo, čeprav je zaostajala za drugimi, in jih pri najboljši volji ni mogla dohajati.
Mikalo jo je, da bi odšla domov, tega pa sredi popoldneva, in kar tako, ni smela. Zvečer je bila zelo izmučena, zjutraj pa je začutila bolečine v križu, v rokah in glavi. Zbolela je in ostala je v postelji.
Dan je bil zelo dolg. veliko predolg za ženo, ki si je očitala, da po-ležujc, medtem ko so vsi drugi na polju. Tudi Matevževa mati ie ostala doma ter ji stregla z vsem kar bi si poželela. Ioda to je bilo ravno !"žko, ko si ni ničesar želela, razen miru iu da ne bi bila nikomur v nadlego.
Prej je imela svoj prosti čas. ir. ie lahko tudi čez dan odšlo k prijateljicam. na sprehod, ali pa jc brala knjige. Tudi delala jc pri Vorinovih, toda samo po malem. Tam niso imeli j>o j-ma o tem kaj je zemlja in koliko prizadevanja terja od ljudi, ki so navezani na njene sadove. I tikaj je bilo drugače; nikdo ni čez dan počival, njen ljubljeni mož pa je ravno v delu prednjačil vsem drugim. V garanju je postal prizadeven kakor tekmovalec, ki noče zamuditi nobeno priložnosti zd stopnjevanje moči in zmogljivosti.