320
Listek.
Razpis astnih nagrad Od ve strani se je v novejem asu izrazila elja, naj bi Matica moneje gojila v svojih drutvenih knjigah leposlovje. Da tej elji ustree ter pospei razvoj slovenske pripovedne knjievnosti, razpisuje Slovenska Matica po doloilih Juri-Tomieve ustanove 200 goldinarjev astne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoi najmanj IO tiskovnih pol. Ko bi pa ne dola nobena takna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve astni nagradi po i 00 goldinarjev, tudi dvema izvirnima povestima, obsezajoima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljima epinima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni dalji epini pesmi. Spisi, ki se poganjajo za astno nagrado, morajo biti takni, da po obliki in vsebini zadostujejo umetnikim zakonom pripovedne knjievnosti v obe, poleg tega pa e knjievnim namenom Slovenske Matice posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo astne nagrade, prejmd vrhu tega za svoja dela e navadne pisateljske nagrade, katere plauje Slovenska Matica vsled 12. svojega opravilnega reda po 2540 gld. za tiskovno polo. Rokopise je brez pisateljskega imena poiljati odboru Slovenske Matice do 1 septembra 1895. leta. Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapeateno in opremljeno z dotinim geslom. Ker hoe odbor s tem razpisom ustrei veliki veini Matinih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, priakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji primemo odzovejo njegovemu pozivu.
V Ljubljani dne 10. aprila 1895.
Fr. Leve, predsednik. E. Lah, tajnik.
Karnek Kamnek Oberstein. Od prijateljske roke smo prejeli ta-le popravek : Oprostite, da Vas po tej poti opozorim na napako, ki se je vrinila v popravek g. dr. Kosa v zadnji [tevilki Zvonovi na 247. str. G. prof. Kos pie: Gospod k. pravi, da se Oberstein ni nikdar imenoval Karnek. Valvasor pie (Ebre des H. Krain, III. zv., knjiga XI., str. 427.): ,D*s Schloss und Herrschaffc. Oberstein, Crainerisch Karnek . . .' Tedaj e Valvasor trdi, da se je Oberstein reklo slovenski Karnek. Ni mi pa znano, da bi bil Valvasor na katerem mestu preklical to trditev. Toda stvar je ta Valvasor res pie Karnek, a to je tiskovna hiba, ki jo je Valvasor e sam popravil konci etrtega zvezka, kjer se bere med tiskovnimi pogreki: Karnek 1. Kamnek. Na to je opozoril e g. arhivar Koblar v Dom in svetu (1893., str. 48.: Trije popravki), in najnoveja zgodovina Kamnika (Kamnik. Sestavil Ljudevit Stiasny. V Ljubljani 1894.) 'ma e, najbr po inicijativi istega g. Koblarja, na 6. str. pravilno: Na vzhod strai kamniko mesto visoka, strma in skalovita gora Stari Grad ali Kamnik (Oberstein). Gosp. k. je imel torej vender prav.
Penak, Localchronik der Edlinge von Tiichern. Cilli 1894. Hribar. Ker se poje sedaj v slovenskem gledaliu opera Urh Celjski, bo zanimalo marsikoga zvedeti kaj natannejega o teharskih plemiih. Navedena knjiica pojasnuje, da so morali Teharanje o vojnem asu straiti grad Gorenje Celje in se pri tem izkazali hrabre junake. Tudi so dajali baje celjski grofje svoje nezakonske otroke Teharanom v vzgojo, in ker so se tam enili, je tekla v marsikaterem Teharanu plemika kri. Teharski deki so sluili kot blagii (pazi) na dvoru celjskih grofov. Iz vseh teh vzrokov je podelil grof Urh II. malo pred svojo smrtjo plemstvo vsem Teharanom. Listina pa jim je bila zgorela, in zato jim je podelil novo kralj Ferdinand I. dne 25. maja 1537. Svoje plemike pravice so ohranili Teharani do 1. 1848.
Slomekovo pesem, doslej menda e nenatisnjeuo, nam je poslal g. Fr. Pra-protnik, naduitelj v Mozirju, ki jo je nael v tamonjem upnijskem arhivu. Pesem je estitka za god dobremu prijatelju; zloil jo je Slomek taas, ko je bil kaplan na Bi-
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si