artiljerci so pripravljeni, da se uprejo nasprotniku »Na položaju«. Leto XXIX. Številka 82 Jktanovitelji: občinske konference SZDL V zenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka '"Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni rednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar ILO SOCIALISTIČNE Z NEG Kranj, torek, 19. 10. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Z roko v roki s civilnim prebivalstvom ponedeljek, is. oktober l976, NA POLOŽAJU - Pretekli Petek v ' zgodnjih dopoldanskih Urah se je v osrednji Sloveniji, na širšem področju Polhograj-?kih dolomitov, začela velika vojaška združena taktična vaja »Blegoš 76«. Na njej sodelujejo ®note JLA, pripadniki enot teritorialne obrambe, civilne zaščite ter drugi obrambni faktorji. 2e v petek v poznem dopoldnevu smo obiskali nekatere enote na področju med Kranjem *n Ljubljano. Treba je povedati, da - |. 80 se vojaški obvezniki odzva-na poziv izredno hitro, da je že en Vse8a zacetkft v posameznih "otah vladala vzorna discipli-• da 80 fantje in možje v celoti izpolnjevali vse zastavljene naloge ... Tudi sprejeni pri civilnem prebivalstvu je bil neverjetno prisrčen. Domačini so fantom v uniformah nudili prav vse, kar so potrebovali. Zato jim je bilo kar nekoliko žal, da so se »novopečeni« vojaki in pripadniki naše JLA že naslednji dan premaknili na nove položaje. Toda enote so tudi na novih »položajih« doživljale neverjetno tople sprejeme. Prebivalci vasic in zaselkov v Polhograjskih dolomitih so za »svoje« vojake pripravili že več kulturnih prireditev, sprejeli so jih na svoje domove, skednje, kozolce, da se spričo dežja, ki neusmiljeno pada že nekaj dni, ne bi morebiti prehladili, ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc arRok ugodno ocenjuje dosedanji potek združene taktične vojaške vaje. I?VRSNI ODBORI SKUPNIH KOMISIJ PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA P STIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič številka: 05-367/1-76 1Jatum: 15/10%1976 p OBVESTILO V«e učence in študente, ki so vložili prošnje za štipendiranje iz združenih sredstev v občini Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja L°ka in Tržič za šolsko leto 1976/77 obveščamo, da vlog še nismo obravnavali, ker smo čakali enotnih navodil republiške komisije podpisnic. Predvidevamo, da bomo lahko sklepali o dodelitvi štipendij konec tega meseca, v prvi polovici novembra pa bo strokovna služba Skupnosti za ^poslovanje pričela z izplačevanjem. Če sredstva iz prispevne stopnje ne bodo zadoščala za izplačilo, bodo upravičenci v posameznih občinah d°hili štipendijo postopoma, odvisno od tega, kako se bo denar natekal na zbiralni račun v republiki. PREDSEDNIKI IZVRŠNIH ODBOROV: Božena Dolgan 1. r. Angelca Magdič 1. r. Janko Stušek 1. r. Vinko Demšar I. r. Janez Ivnik 1. r. da ne bi bili premočeni. Prisrčne stike med fanti v sivih uniformah in domačini je mogoče čutiti na vsakem koraku. Tako prebivalci nekaterih krajevnih skupnosti udeležence vojaške vaje po nekajkrat na dan oskrbujejo s toplim čajem, jih sprašujejo, če morda potrebujejo tudi kako drugo pomoč. Kajpak domačinom tudi naši vojaki in terito-rialci ne ostajajo dolžni. Kljub izredno zahtevnemu delu še vedno najdejo minuto, dve ali pol ure časa, da vaščanom priskočijo na pomoč pri zadnjih jesenskih opravilih. Včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah smo med drugim obiskali tudi enoto tovariša Milo-rada Markovića. V njej so sami »rezervisti«. Kljub temu pa svoje naloge izpolnjujejo izredno požrtvovalno. Tako so, denimo pripravili izredno uspešno »zavarovanje« svojih položajev. Prvi napad nasprotnika, le-ta je namreč poskušal vtihotapiti na njihovo »ozemlje« svoje diverzante, so že po nekaj minutah uspešno odbili. Fantje iz nasprotnega tabora so namreč nameravali na- Sodelovanje s civilnim prebivalstvom je povsod izredno prisrčno. Dekletu n žene so v mnogih krajih može in fante postregle s toplim čajem. pasti komandno mesto. Le malo vstran je tudi radijska postaja za odkrivanje postaj nasprotnika in njihovih trenutnih položajev. Predstavniki naših oboroženih sil so nam na včerajšnji tiskovni konferenci sporočili, da so z dosedanjimi rezultati, z delom v enotah, popolnoma zadovoljni. Vojaški obvezniki so se na zbirnih mestih zbrali v neverjetno kratkem času, poleg tega pa so ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA NOČNI SKOK za sodobno gospodarstvo sodoben prevoz bili tudi premiki enot kljub iz redno neugodnim vremenskim razmeram izvedeni neverjetno hitro. V vseh enotah so ustanovljene osnovne organizacije ZK, ZSMS, izvoljeni pa so bili tudi drugi organi. V vajo pa so se uspešno vključile tudi vse občinske skupščine, na katerih pot' ročju vaja poteka, kraje vp skupnosti, družbenopolitične organizacije in drugi. Po prvih dneh spoznavanja udeležencev vaje z vojaško tehniko, urjenja posameznikov, enot in štabov je v tem trenutki vaja v polnem razmahu. Besedilo: J. Govekar Slike: J. Govekar S. Kerševan J. Žnidaršič Pomoč Posočju Prostovoljna delovna akcija kranjskih in tržiških avtoprevoznikov — Gradisova brigada ie » » xi i ca V začetku preteklega tedna so se zidarska dela razširila iz Breginjske-ga kota tudi v dolino Soče, v bolj ali manj od potresa prizadete Vasi. V Breginjskem kotu pa je pod streho že blizu 80 montažnih objektov. Čeprav stalno nagaja vreme, delavci vseh slovenskih gradbenih podjetij vztrajajo. Zidarji vrhniškega Ingra-da so v Kamnem v dveh dneh postavili dve hiši grajeni z isospan zidaki. Hiši je občinskemu odboru za odpravo posledic v Posočju podaril LIP z Bleda. Inštalacijska dela pa je prav tako zastonj opravil blejski Elniont. Delavci blejskega Klmonta so napeljali elektriko tudi v šest Marlesovih montažnih hiš v Kamnem pri Kobaridu. Petnajst delavcev je delo opravilo v dobrih štirih urah. Na tak ali podoben način pomagajo v Posočju skoraj v sleherni gradbeni ali montažno delovni organizaciji, ki sodelujeta pri obnovi teh krajev. Gradbeno podjetje Gradiš je poslalo v Breginjski kot ter kraje ob Soči in Bači brigado 24 mladincev. Mladinci so iz devetih gradbenih temeljnih organizacij. V brigadi so železokrivci, zidarji, delavci za prelaganje gradbenega materiala, tesar ji. V Posočju bodo ostali do 1. novembra. Dogovorili so se, da bodo delali po 12 ur dnevno, čeprav bodo dobivali plačilo le za 8 ur dela. Tudi vsa dela ob sobotah in nedeljah bodo opravili brezplačno. Pozivu za pomoč Posočju so se odzvali tudi avtoprevozniki. V soboto ob 4. zjutraj se je več kot 20 avtoprevoznikov iz kranjske in tržiške občine zbralo v Kranju. Najprej so se odpeljali do gramoznice Komunalnega servisa, kjer so naložili pesek in ga odpeljali v Posočje. Pesek so prepeljali v kraje v Breginjskem kotu in ob Soči za potrebe gorenjskih gradbenih podjetij, ki pomagajo pri odpravljanju posledic potresa. Kranjski in tržiški avtoprevozniki so potem še ves dan pomagali gradbeni operativi pri delu. L.B. IX. MEDNARODNI SEJEM OPREME V KRANJU OD 12. DO 19. 10. 1976 Naročnik: r Visoko odlikovanje Predsednik SFRJ J osip Broz-Tito je odlikoval nekdanjega dolgoletnega predsednika narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joška Tischlerja z redom jugoslovanske zvezde z zlatim vencem za posebne zasluge pri združevanju koroških Slovencev in njihovem povezovanju z matično deželo ter za prispevek k razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in A vstrijo. Veleposlanik SFRJ v Avstriji Gustav Vlahov bo izročil odlikovanje, ko se bo doktor Tischlerju izboljšalo zdravstveno stanje. Vest o podelitvi priznanja za življenjsko delo so koroški Slovenci sprejeli kot ponovni izraz priznanja, podpore in solidarnosti države matičnega naroda z njihovim bojem za pravice. Obisk v Grčiji Na povabilo predsednika narodne skupščine Grčije Konstantina Papakonstanlua je delegacija skupščine SFRJ, ki jo vodi Kiro Gligorov, ta teden na obisku v Grčiji. Delegacija se pogovarja s predstavniki grškega parlamenta •n se bo srečala tudi z pomembnimi predstavniki grškega političnega življenja v Atenah in na Peloponezu. Obvezna upokojitev V Srbiji je okrog 200.000 občanov brez dela, med njimi je 80.000 strokovnjakov, večinoma mladih. Da bi mladim olajšali zaposlovanje, nameravajo v tej republiki dovoliti honorarno delo samo v tistih delovnih organizacijah, kjer je to nujno potrebno. Predpisali bodo tudi obvezno upokojitev za vse tiste delavce, ki imajo polno delovno dobo. Divji ples košave Čeprav je tudi v Sloveniji v soboto in v nedeljo bilo slabo in megleno vreme, tako hudo kot v Srbiji le ni bilo. V tej republiki je pihala kosava s sunki do 140 km na uro. Pregnala je z Donave vse ladje in ladjice, podirala električne drogove, televizijske stolpe in dvigala na gradbiščih. Zaradi slabega vremena so morali prekiniti tudi dela na polju. Koruza zori izredno počasi. Ob tem času jo je v normalnih vrt lenskih razmerah i? več kot polovico pod str sil i, Ivtos pa so jo pospravili kemaj četrtino. Ker kasni obircr ije koruze, kasni tudi jesenska :"tev pšenice. Posejali so jo komaj 12.000 ha od načrtovanih 83.000 hektarov. Sutjeska 76 V dolini herojev na Sutjeski ho od 29. do 31. oktobra 11. večanje mladih ustvarjalcev Jugoslavije Mladost 76, ki ga organizira medrepubliška skupnost za kulturno-prosvetno dejavnost s sedežem v Plev-Ijah. Srečanje bo posvečeno 35-letniciOborožene vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije. Na tej tradicionalni manifestaciji jugoslovanske mladine se bo zbralo nad 200 najboljših književnih, likovnih, glasbenih, gledaliških, zborovskih, baletnih in filmskih ustvarjalcev iz vseh republik in pokrajin. Skrb za Rog V soboto se je v Dolenjskih toplicah sestal odbor za varstvo spomenikov narodnoosvobodilne borbe in naravnih znamenistosti Roga, ki ga vodi Franc Leskošek-Luka. Na seji so ugotovili, da je bilo v zadnjih letih precej narejenega. Krepak napredek je pri vodniški službi, zaživela je propagande, izdelujejo karto spomenikov itd. IZPITI ZA REZERVNE VOJAŠKE STAREŠINE - V soboto in nedeljo so se na osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču začeli izpiti za rezervne vojaške starešine občine Kranj. Preskus strokovnega znanja je pripravil občinski odbor ZRVS Kranj. Rezervne vojaške starešine so v soboto in nedeljo čakale naloge iz taktike, topografije in koncepcije splošnega ljudskega odpora. Razen teoretičnih nalog so morali s pomočjo busole določevati azimute, razdalje in posamezne točke. Strokovni izpiti se bodo nadaljevali in končali v soboto in nedeljo, 23. in 24. oktobra (jk) — Foto: F. Perdan Jesenice Za danes, torek, 19. oktobra, je sklicana redna seja občinske konference ZKS, na kateri bodo obravnavali delovanje osnovnih organizacij ZK, organiziranost ZK in članstva ZK v občini v letu 1976, poslušali poročilo o delu občinske konference ZK Jesenice in njenih organov v letu 1976 ter obravnavali program dela občinske organizacije ZKS, konference, komiteja in organov v naslednjem enoletnem obdobju. D. S. V torek, 12. oktobra, je 64 podpisnikov podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba samoupravljavcev. Klub najbi začel delati s 1. januarjem prihodnjega leta. L\ S. Kranj Jutri, 20. oktobra, se bo na redni seji sestal občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Kranj. Na seji bodo razpravljali in sprejeli pravilnik o uporabi prapora ZB NOV, ZVVI in ZZB NOV občine Kranj in razpravljali še o osnutku pravilnika o pogrebu umrlega udeleženca NOV Jugoslavije na območju občine Kranj. Na dnevnem redu je še informacija o navodilu za postopek, s katerim se ugotavlja posebna doba po drugem in tretjem odstavku 75. člena Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nazadnje pa bodo na seji obravnavali program žalnih svečanosti za dan mrtvih v občini. A. Ž. Radovljica Na 63. redni seji se bo danes, 19. oktobra, sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Tokrat je na dnevnem redu petnajst točk. Najprej bodo na izvršnem svetu obravnavali gibanje proračunskih sredstev v devetih mesecih letos in kakšno je stanje skladov za omenjeno obdobje. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda pa so še obravnavanje delovnih tez o dogovoru o splošni porabi v občinah za prihodnje leto in pregleda sredstev za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti za razdobje 1976 do 1980, nadalje obravnavanje predloga investicij v komunalne naprave do 1980. leta in s tem v zvezi osnutka odloka o prispevku za financiranje investicij za primarne komunalne naprave. Izvršni svet bo obravnaval še dinamiko izgradnje regionalnih cest do 1980. leta in predlog družbenega dogovora o sredstvih rezerv izobraževalnih skupnosti in vzgojno izobraževalnih organizacij združenega dela. Podana pa bo tudi informacija o lekarniški dežurni službi v občini. A. Ž. Tržič Pretekli teden so se v Tržiču sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo na treh osnovnih šolah v tržiški občini. Udeleženci sestanka so razpravljali o nezavidljivem položaju vzgoje in izobraževanja in delavcev, ki so zaposleni v tej družbeni dejavnosti. O tem so že seznanili najodgovornejše posameznike in organe v tržiški občini. Prosvetni delavci še posebej opozarjajo, da zaradi slabega materialnega položaja vzgoje in izobraževanja ne morejo izpolniti obveznosti, ki na osnovi zakonov pripadajo delavcem v vzgoji in izobraževanju. V četrtek je bila v Tržiču razširjena seja komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja in gostje so razpravljali o i analizi socialne sestave članov ZK v tržiški občini in o predlogu okvirnega programa komiteja do septembra prihodnjega leta. Tržičani so bili v okvirnem programu še posebej pozorni na uresničevanje gospodarske politike in srednjeročnega programa razvoja občine, na uveljavljanje zakona o združenem delu, na dopolnjevanje delegatskega sistema in utrjevanje frontne SZDL, na kadrovsko politiko in utrjevanje organiziranosti SZDL, na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in na obveščanje. Na četrtkovi seji so razpravljali tudi o pripravah na re'" rendum o samoprispevku v tržiški občini. -jk Seja komiteja ZKS Tržič Premalo delavcev in žensk Vzroke za to je treba iskati tudi v nenačrtnem in neučinkovitem delu Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacijah Tržič — Ocena obnavljanja občinske organizacije ZKS Tržič, obravnavana na četrtkovi razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS ugotavlja, da je zastopanost delavcev v organizaciji še vedno pre-pičla. To je posledica premajhnega vpliva organizacije pri spreminjanju družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov, prepičle učinkovitosti pri prizadevanjih za uveljavitev delavca in preprečevanju nesa-moupravnih pojavov ter premajhne pozornosti do uveljavljanja moral-nopolitičnih kvalitet komunista in njegove odgovornosti. V Tržiču še vedno ugotavljajo precejšnje hibe tudi pri idejnopolitičnem izobraževanju članov ZK, predvsem pri sa-moizobraževanju, kar onemogoča osnovnim organizacijam, da postanejo najodgovornejše in najvplivnejše pri razvijanju samoupravnih odnosov in osveščanju delovnih ljudi. Pomembnejšo vlogo bi moral odigrati aktiv komunistov-delavcev in se tesneje povezati z drugimi delavci. Ocena obnavljanja tržiške organizacije ZK govori tudi o sprejemanju v ZK. Še posebej poudarja pomen družbenopolitičnega dela pred sprejemom v ZK. Le-to je pri sprejemanju pogosto postranskega pomena in gledajo osnovne organizacije preveč le na voljo posameznika stopiti v ZK. Usposabljanje pred sprejemanjem v ZK pa ni le naloga osnovne organizacije ZK, temveč tudi drugih družbenopolitičnih organizacij, predvsem mladinske in sindikalne. Za kandidata za sprejem v Zvezo ni dovolj le sodelovanje na sestankih osnovne organizacije ali na seminarju za novosprejete člane. Pomanjkanje načrtnega dela z mladimi komunisti, katerih prva naloga je predvsem delovati v ZSMS, in stalnega izobraževanja sta zato najpogostejša vzroka za izstopanje in črtanje iz Zveze komunistov. Na četrtkovi razširjeni seji komiteja v Tržiču so ponovno opozorili na pičlo zastopstvo žensk v družbenopolitičnem življenju, čeprav je med zaposlenimi Tržičani kar 53 odstotkov žensk. Zveza se bo morala načrtneje lotiti tega vprašnja. Po sodbi komiteja kaže tudi okrepiti delo mladinskih organizacij v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah. J. Košnjek Jutri obletnica osvoboditve Beograda Glavno mesto zadihalo svobodno BEOGRAD — Pozimi leta 1943 in 1944 je okupator z večimi ofenzivami skušal zavzeti najvažnejše strateške položaje v Jugoslaviji in uničiti ali vsaj oslabiti narodnoosvobodilno gibanje v Jugoslaviji. Pozoren je bil predvsem na jadransko obalo in njena pristanišča ter na pomembne komunikacije v Srbiji, predvsem v okolici Beograda, najpomembnejšega prometnega vozlišča jugovzhodne Evrope in Balkanskega polotoka. To mu ni uspelo. Zato je želel za vsako ceno uničiti vrhovni štab in Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije. Odločil se je za kombiniran napad zračnodesantnih in motoriziranih sil na Drvar 25. maja leta 1944. Napadalci so bili poraženi, vrhovni štab in nacionalni komite s tovarišem Titom na čelu pa sta se izmuznila iz obroča. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavije je kovalo načrt za osvoboditev države. Pri tem je bilo še posebno vzpodbudno napredovanje zavezniških armad, predvsem pa južnega krila sovjetske armade. Glavni štab se je odločil najprej osvoboditi Srbijo in za to uporabiti glavnino sil narodnoosvobodilne borbe. Operacije so se začele julija leta 1944. Osrednji del Srbije je bil osvobojen do konca oktobra. Posebno pomembna je bila »Operacija Beograd«, ki je bila končana na jutrišnji dan, 20. oktobra leta 1944. Glavno mesto je po zaslugi partizanov in pomoči sovjetske armade na ta dan zadihalo svobodno. Konec je bilo okupacije in terorja, ki sta se začela 6. aprila leta 1941 z bombnim napadom na Beograd, med katerim je umrlo več kot 20.000 Beograjčanov. Osvoboditev Beograda pa ni bil edini uspeh partizanske vojske leta 1944. Do konca tega leta so bili osvobojeni celotna Srbija, Makedonija, Crna gora in Dalmacija z otoki. Nastala je strateška fronta, ki je povezovala južno krilo sovjetske armade z zavezniki v Italiji. Veliko so pretrpeli Beograjčani med vojno. 6. aprila leta 1941 so bombe ubile več kot 20.000 ljudi. Šest dni kasneje je bilo mesto zasedeno in razkosano. Okupatorji in njihovi pomagači so zganjali v Beogradu nezaslišana grozodejstva, vendar uporniški duh vsa leta okupacije ni zamrl. Beograd je leta 1944 tudi večkrat bombardiralo ameriško letalstvo in povzročilo novo škodo in žrtve. Zato je 20. oktober leta 1944 eden najsvetlejših dni našega glavnega mesta. Veličastna je bila »Beograjska operacija«, ki je prinesla osvoboditev glavnega mesta. Začela se je 10. oktobra in trajala 12 dni. V njej je sodelovala I. armadna skupina NOVJ pod poveljstvom generalpo-ročnika Peka Dapčeviča, v kateri je bilo 9 divizij, in 4. sovjetski motomehanizirani korpus. Nemci so se branili z okrog 40 do 50 pehotnimi bataljoni, štirimi tankovskimi bataljoni in 12 do 16 topniškimi divizijami. 14. oktobra so naše sile zlomile Nemce na dohodih k mestu in prodrle do predmestij. Do 22. oktobra pa so bili boji v mestu. Zlomljena je bila tudi nemška skupina pri Smederevu, ki se je skušala združiti z branilci Beograda, ki so bili dokončno uničeni na A vali. Glavno mesto je bilo svobodno 20. oktobra, Zemun pa dva dni kasneje. Veliko žrtev je terjala »Beograjska operacija«. Nemci so imeli 16.800 mrtvih, skoraj 9000 vojakov pa je bilo zajetih. Padlih partizanov je bilo 2944 in ranjenih 3379, sovjetski korpus pa je imel 960 mrtvih-Neprecenljiv je bil vojni plen. Osvoboditelji glavnega mesta so zajeli 1500 najrazličnejših motornih vozil, 80 tankov in 200 topov. Zmaga v Beogradu je bila za Nemce velik udarec. V njihovem obrambnem sistemu je bila presekana žila Solun —Beograd —Budimpešta. J. Košnjek Ponovno naj se sestane skupščina Glede pokrivanja dela stroškov infrastruktur^ ŽTP Ljubljana in podpisovanja samoupravnega sporazuma v TOZD je še preveč nejasnosti, da o1 socialistična zveza in sindikati do konca tegfi meseca lahko končali to akcijo KRANJ — Organizacije in temeljne organizacije združenega dela so premalo seznanjene in preveč je odprtih vprašanj in nejasnosti, na katera ni ustreznih pojasnil in odgovorov, da bi najkasneje do konca tega' meseca v gospodarstvu lahko podpisali samoupravne sporazume o pokrivanju dela stroškov infrastrukture železniškega gospodarstva v Sloveniji za prihodnjih pet let. Zato naj se skupaj s sindikati, socialistično zvezo in gospodarsko zbornico ponovno sestane skupščina samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, na kateri naj se pred široko družbeno akcijo najprej razčistijo vsa odprta vprašanja. Takšno stališče so sprejeli na nedavnem posvetu medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko glede načrtovane akcije. Ne glede na nejasnosti in vrsto m odprtih vprašanj pa zadeva ni nova. Spomnimo se, da je bila samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet ustanovljena kot prva v Sloveniji in da se že dve leti ukvarja s pokrivanjem izpadlega dohodka na železnici. To pokrivanje izgube v Sloveniji tako že nekaj časa temelji na samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju z gospodarstvom, medtem ko v drugih republikah to še ni tako samoupravno urejeno. Vendar takšno samoupravno dogovarjanje doslej v praksi še ni v celoti uspelo, saj je moral poseči vmes zakon, ki je predpisal pokritje izpadlega dohodka železniškega gospodarstva. Pred slovenskim gospodarstvom pa je zdaj novi srednjeročni samoupravni sporazum, ki predvideva, naj bi se gospodarstvo samoupravno obvezalo, da bo pokrivalo del stroškov *el^ niške infrastrukture in ta* omogočilo rešitev nenehne^ problema izgub na železnici* , delovnih organizacijah so Pre $ log takšnega samoupravne^ sporazuma dobili v začet* ^ avgusta letos. Ker pa gre za P0' membno družbeno, samoupraV no in tudi politično akcijo, je l. uresničitev le-te zadolžena bo& alistična zveza kot frontna °r^*| nizacija. Kot kaže pa je nast* kratek stik, saj je socialisti*«* zveza dobila omenjeno gradi?., šele 5. oktobra (tako so poudatf tudi na posvetu v Kranju), n»ejV tem ko pokrajinski odbor repU^ liške gospodarske zbornice Kranju o tem sploh še ni D obveščen. Tudi če ne bi bilo o&. njenih nejasnosti in odpi"*1 vprašanj, je torej rok za akclfj kratek, če ne prekratek, da £ bile razprave in podpis v delo nih organizacijah končane konca tega meseca. ^ Ker pa je, kot rečeno, še vff t nejasnosti in odprtih vprašanJ^j akcijo ni moč začeti, so poudai\ na posvetu. Hkrati pa so se^r njali, da je vprašanje železni^*, ga gospodarstva treba rešitii K samoupravni poti, ker bi zakonska rešitev korak nazajP^, dosedanjih samoupravnih P1*1 j$ devanjih. Še več, menili so, da L tudi v jugoslovanskem nie^1 u oziroma v drugih republi* treba pristopiti k samouprav1* mu reševanju problemov žele niškega gospodarstva. Prav ta se gorenjsko gospodarstvo %fi.0> da, da je železnica tudi del nji^.j, vega načrtovanega razvoja . uspeha in je zato pripravke pokriti upravičene izgube. ye e dar pa vse to terja najprej ja§ in opredeljene dogovore. A. Zal*r J W&, 19. oktobra 1976 Priprave na referendum v tržiški občini Tržičani bodo glasovali že tretjič Analiza zaključkov zborov delovnih ljudi in občanov bo pokazala, kolikšne prispevne stopnje samoprispevka delovnih ljudi in občanov ter temeljnih organizacij združenega dela bodo pred-hgane na referendumu, ki bo decembra — Prva Varianta samoprispevka prinaša 52 milijonov di-narjev, druga pa 47 milijonov dinarjev in temu primerno okrnitev programa Tržič - Po skoraj enoletnih pri-Pravah, ki so sedaj bolj organizirane ,n temeljite, so v Tržiču pripravili Va predloga za samoprispevek, s j^močjo katerega bodo zgradili 0?c,a-ni zavod za varstvo ostarelih Canov (dom starostnikov), dvolet-y enotno srednjo šolo, športne in nu'turne objekte in komunalne paPrave po krajevnih skupnostih. J?* Predlog se zavzema za poldrugi _8totni prispevek zaposlenih od leto osebnih dohodkov, 2-odstotni prispevek temeljnih organizaij od neto osebnih dohodkov, (i-odstotni prispevek kmetov od katastrskega dohodka, 3-odstotni prispevek obrtnikov od davčne osnove in poldrugi odstotni prispevek upokojencev. Drugi predlog pa je povsem enak prvemu, le da prispevek temeljnih organizacij zmanjšuje za pol odstotka. Po prvem predlogu bi v tržiški občini zbrali v petih letih 52 milijonov dinarjev, po drugem predlogu pa 47 milijonov dinarjev. V K delu pritegniti čimveč mladine Dr-6!!' JuniJa je bila v Kranju volilna konferenca ZSMS. Za novega Jj^dsednika OK je bi, izvoljen Srečo Nečimer, roj. 19. 10. 1954 iz Pred-dr°*k" ^aPoslen Je P" delavski univerzi v Kranju kot vodja centra za lik • no izobraževanje. Jožeta Jenšterleta so izvolili za podpredsednik |n Andreja Lapanja za sekretarja. Podpredsednik in sekretar Oji ^° °Pravljata profesionalno, predsednik pa je volonter. Doseda-lc!k ^redsednik OK Ciril Sitar pa je prevzel novo funkcijo v republiški °£ferenci ZSMS. fe retJ kratkim pa je občinska kon-0iJnca sprejela program dela za Jem ije 1976/77- Katerim področ-Ho t*) P°svečali največ pozor-0v 4' ^ tem pripoveduje predsednik ^ ZSMS Srečko Nečimer. niz !-0Rrarnsk° usrneritev dela orga-,SD aVMJe ZSMS v kranjski občini smo r£ ej.eu že junija na volilni konfe-konC? lNJa poo^aKi teh smernic so do iti Ca avKUsta področne konference specializirane organizacije ter ko-'»sn'^L. ^' ^e*aJo pri OK pripravile D(wt u ProRramov. Te smo potem izd l ° Uravnavali. Ko smo Poul1' Pro8ram dela, smo dali iStara/ek delu Področnih konferenc. \?r l ,a teh konferenc naj hi se feijn a.kwt stališča občinske kontne .Ce in ne obratno. Tudi progra-Pot k Področnih konferenc je bilo : rebno uskladiti. Npr.: O usmer-enerr ' ■ [jala vsakem od obeh predlogov hi krajevnim skupnostim namenili 7 milijonov dinarjev. Polovice nameravajo potrošiti za dela v krajevnih skupnostih, ki so širšega družbenega pomena, polovica pa za dela, od katerih ho imela korist le ena krajevna skupnost. Krajevni samoprispevki bi tako odpadli, razen Loma, ki se je za nov samoprispevek odločil letos spomladi. Prav tako bo v tržiški občini še naprej veljalo združevanje sredstev gospodarstva za negospodarske investicije v občini. Po dolgotrajnih razpravah so se v Tržiču odločili, da bodo delovni ljudje in občani glasovali na klasičnem referendumu, temeljne organizacije pa bodo sklepale družbeni dogovor. Vedno več je tudi glasov v prid prvemu predlogu, ki prinaša več denarja. Zanj so se ogrevali tudi de-delegati občinske skupščine, vendar so menili, da je treba predlagati zborom, ki se začenjajo v sredo, 20. oktobra, oba predloga. Sedaj se po krajevnih skupnostih sestajajo politični aktivi in se pripravljajo na zbore, ki morajo biti čim bolje pripravljeni in prepričljivi. Na vsako občanovo vprašanje bo treba najti odgovor, ker je le tako zagotovljen uspeh tudi v tretjem referendumu. Po končanih zborih ho analiza pokazala, kateri predlog je najsprejemljivejši za dokončen predlog, ki bo ponuđen občanom na referendumu. Obenem bo dano občanom tudi propagandno gradivo s podatki o dosedanjih samoprispevkih in objektih, ki so bili zgrajeni, in predlogom za nov samoprispevek. Glasovanje bo decembra. Konec tega meseca se namreč konča sedanji samoprispevek in bi bilo prekinjanje lahko škodljivo. V Tržiču poudarjajo, da so priprave na referendumu tudi preizkus frontnega dela SZDL, ki ima v pripravah najpomembnejšo vlogo. Obenem pa je ljudem treba povedati, da je samoprispevek edini način za razrešitev nekaterih problemov, s katerimi ni mogoče več odlašati. Samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti so za zdaj materialno še prešibke, da hi lahko samostojno razreševale probleme. J. Košnjek Pogoji: Odbor za medsebojna razmerja Visoke šole za organizacijo dela v Kranju razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom tajnika šole zaključena visoka izobrazba organizacijske, pravne ali eko-ske smeri in 5 let delovnih izkušenj na organizacijskem, pravnem ali ekonomskem področju in objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1 POMOČNIKA RAČUNOVODJE - 1 delovno mesto 2. STROŠKOVNI KNJIGOVODJA - 1 delovno mesto 3. KNJIŽNIČAR - 1 delovno mesto 4 ADMINISTRATOR - 1 delovno mesto 5. REFERENT ZA IZOBRAŽEVANJE - 1 delovno mesto 6. DAKTILOGRAF - 2 delovni mesti 7 ADMINISTRATOR V EKONOMATU - 1 delovno mesto za šolo za gospodarstvenike (sedež šole bo v Skofji Loki) TAJNIK ŠOLE ZA GOSPODARSTVENIKE -1 delovno mesto KORESPONDENT - 1 delovno mesto STROKOVNI SODELAVEC - 1 delovno mesto Pogoji za zasedbo: ad 1.) višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju strokovnega dela v računovodstvu ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let strokovnega dela v računovodstvu ad 2.) ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu ad 3.) višja izobrazba knjižničarske smeri ali srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v knjižničarstvu ad 4.) 2-letna administrativna šola ad 5.) 4-letna srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj v administraciji ali 2-letna srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v administraciji ad 6.) 2-letna administrativna šola ali strojepisni tečaj ad 7.) 2-letna administrativna šola ad 8.) višja izobrazba organizacijske ali upravne smeri in 2 leti delov nih izkušenj na področju organizacije poslovanja ali srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri in 4 leta delov nih izkušenj na področju organizacije poslovanja ad 9.) 4-letna administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj v administraciji ali 2-letna administrativna šola in 4 leta delovnih izkušenj v administraciji ad 10.) visoka izobrazba industrijsko pedagoške smeri ali organizacij ske smeri ter 4 leta delovnih izkušenj na področju programiranja, tehnologije in izobraževanja odraslih. Prijave sprejema tajništvo Visoke šole za organizacijo dela Kranj, Prešernova cesta 11/11, do 5. 11. 1976. Je ua«wcU.t.. Npr.: k j m izobraževanju ne bo razprav- žev 7 konfere nca mladih v izobra-anJU temveč vse konference.« oDr . za bolj usklajeno delo •Prem1* b tUdJ °rganizacijske Q»lrnamo skupne seje predsedstva lja ln Področnih konferenc, priprav-tfe v Skupne problemske konferen-hov -to Je novost l,rav tako je feDr~ zanteva, da se mladi delavci, k0^fav so organizacijsko povezani v j() .ert;n(-'i mladih delavcev, poveže-dela' ' v. krajevnih skupnostih in Ha ,° tud> v osnovnih organizacijah ;pnu-. Nadalje smo kadrovsko repih nekatere komisije pri občin-Oriferenci, ponovno smo oživili ' kd^^tra marksističnih krožkov in !SlJe za delo s pionirji.« fttera pa so glavna področja P Ti-Va,šern programu?« d*lav ^'hodnji mesec bo sprejet zakon dru"i užt'nem delu. V skiadu z ^oS?*.družbenopolitičnimi organi- n'kovlTU °.° mladina eden od pobud-Ur^j. akcije za njegovo čimhit rej še ititern-evanJe in za prilagajanje C'Jah aktov v delovnih organiza-. ',n sPorazumov /. določili nove-n Zakona. Hkrati pa bo ZSMS proti vsem zaviralcem rjJanJa tega pomembnega zakona. >norapRo I)0(U(K'i(' (l''la' ki mu bomo Ur«.« ..Posvetiti veliko pozornosti, je HW»?1("t>VanJe in razvijanje delegat-O?. 8i8tema. Ugotavljamo namreč, ^Iftd' temu, da imamo delegate -'*st, M(:e v vsen delegacijah le-ti ne ()Pajo naših stališč. To pomeni da mladih delegatov ne zadolžujemo, da bi sklepe naših organov prenašali na zasedanjih delavskih svetov, samoupravnih interesnih skupnosti ali seje občinske skupščine. Znotraj mladinske organizacije delegatski sistem bolje deluje. Prav tako je še vedno stalna akcija ZSMS prizadevanje za stabilizacijo. Na tem področju smo že in bomo sodelovali v vseh akcijah za boljše gospodarjenje. Ugotavljamo tudi, da zlasti v krajevnih skupnostih mladinska organizacija dela dobro tam, kjer je aktivna tudi 00 ZKS. Tam kjer je OO ZKS mentor mladinske organizacije. Zato bomo pospeševali ustanavljanje aktivov mladih komunistov. Kot primer za takšno trditev naj navedem primer iz Preddvora. Dolga leta je mladina le životarila in nikdar ni imela pogojev za pravo delo. Ko je oživelo delo 00 ZKS, je zaživelo tudi delo mladinske organizacije.« »Kaj pa kadrovska politika?« »Predvsem moramo doseči, da se bodo sposobni člani 00 ZSMS vključevali tudi v delo področnih konferenc in OK. Kadre oziroma mladince pa je potrebno vzgajati v osnovnih organizacijah. Zal pa se sedaj še prevečkrat dogaja, da so organizacije zaprte za zelo ozek krog aktivne mladine in se veliko sposobnih mladih ljudi ne more izkazati pri delu. Zato je ena od važnih nalog v našem mandatnem obdobju, da bomo znali čimveč mladih, sposoh-nih ljudi pritegniti k delu.« L. Bogataj Usposabljanje komunistov je stalna naloga Občinska konferenca ZK Kranj je sprejela stališča o idejnopolitičnem usposabljanju in družbenem izobraževanju Kranj — Sodobna vloga zveze komunistov zahteva od članov višjo stopnjo idejnopolitične usposobljenosti. Zato je usposabljanje komunistov stalna naloga in sestavni del programske aktivnosti osnovnih organizacij in občinske konference /veze komunistov. Skupna prizadevanja je treba osredotočiti tako na ustvarjanje ugodnejših pogojev za pridobivanje teoretičnih znanj, hkrati pa zagotoviti ustrezne orga- nizacijske, kadrovske, materialne in programske pogoje za uspešno izvrševanje sprejetih nalog. Tako je zapisano v uvodu stališč oziroma sklepov za uresničitev programa idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK in razvijanje sistema družbenopolitičnega izobraževanja v občini. Stališča kakor program so sprejeli na seji občinske konference zveze komunistov v Kranju v četrtek, 14. oktobra. II t & f 7° k* u* L Skupščina občine Radovljica razpisuje na podlagi 33. člena sporazuma o izobraževanju delavcev, podeljevanju štipendij in študijskih posojil štipendije za šolsko leto 1976/77: 1. FAGG — oddelek za gradbeništvo — 1 štipendija 2. višja upravna šola — 2 štipendiji ^dnost pri razpisu pod 1. imajo študenti višjih letnikov. Skidati naj vložijo prijave na izpolnjenem obrazcu DZS 1, *ke°SnJa za štipendijo« s priloženim dokazilom o zadnjem š< r^g11? uspehu in s potrdilom o vpisu v 15 dneh od dneva objave kari*188 na nasl°v: Skupščina občine Radovljica, Komisija za lovska vprašanja. 65 šol- /O ljubljanska banka Svet poslovne enote Ljubljanske banke, podružnice Kranj, enote Radovljica objavlja prosto delovno mesto blagajnika dinajsko-valutne blagajne Pogoji: ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravnoadministrativna šola ali pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati, ki so iz drugih jezikovnih območij, morajo pismeno in pogovorno obvladati slovenščino. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek splošnih poslov Ljubljanske banke v Radovljici Gorenjska c 1 6 do vključno 31. oktobra 1976 Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje 45 dni po objavi Za uresničitev tega cilja morajo osnovne organizacije zveze komunistov na podlagi sprejetega programa v občini izdelati svoje konkretne programe do konca tega meseca, za izvajanje programa pa izvoliti ustrezne komisije oziroma poverjenike. Sicer pa naj bodo ena od najširših oblik idejnopolitičnega usposabljanja še naprej sestanki osnovnih organizacij zveze komunistov. Komunisti morajo v zvezi s tem prevzeti določene naloge in sicer s pripravo tem ali razprav v osnovnih organizacijah ZK. Povsod pa se morajo komunisti lotiti tudi akcije za prevrednotenje družbenega izobraževanja delovnih ljudi in občanov. Na podlagi tako začrtanih stališč in sklepov so se občinska konferenca" ZK in njeni organi obvezali, da bodo poapeŠih Bprejem družbenega dogovora o družbenem izobraževanju v občini, ustanovili aktiv predavateljev in uredili ter iz|)oj>olnili evidenco udeležencev izobraževanja. Posebno skrb bodo posvetili organiziranemu ustanavljanju in izpopolnjevanju knjižnic in založenosti le-teh z literaturo, ki jo bodo potrebovali udeleženci izobraževalnih programov. Vzpodbujali bodo tudi aktivnost |)ii Usposabljanju delavcev in občanov preko vseh družbenopolitičnih organizacij, skuj)ščine, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela v občini. Ob tem pa so opozorili tudi na pomembnost družbenega izobraževanja mladine in na vlogo, ki naj bi jo imel novoustanovljeni klub samo-upravljavcev pri množičnosti družbenopolitičnega izobraževanja. Za vse to bo treba izboljšati splošne pogoje za delo, za kadrovsko in materialno krepitev ustanov, ki se strokovno ukvarjajo s programskim in organizacijskim delom na tem področju. Občinska konferenca ZK bo za uresničitev teh stališč in programa izobraževanja in usposabljanja skupaj z osnovnimi organizacijami pogosteje obravnavala tovrstno problematiko in preverjala izvajanje sprejetih programov. Hkrati pa bo tudi pomagala pri uresničevanju in razvijanju novih oblik. A. Zalar Nov prizidek pri zdravstvenem domu Škofja Loka — V Škofji Loki so v četrtek, 14. oktobra, odprli nov prizidek pri zdravstvenemu domu. To je vsekakor izjemna pridobitev za Škofjeločane in okoličane. Predvsem je to tudi velika pridobitev za zdravstvene delavce, saj so se morali doslej »stiskati« v mnogo premajhnih prostorih. »Uresničile so se naše dolgoletne želje,« mi je dejal dr. Tone Košir, direktor združenih zdravstvenih domov Kranj — temeljne organizacije združenega dela zdravstveni dom Škofja Loka — minuli četrtek. »Mnogo premajhni so bili doslej prostori otroškega dispanzerja, dispanzerja za zdravljenje pljučnih bolezni, rentgenološki oddelek, prostorov za medicinske sestre in zdravstveno osebje pa doslej sploh nismo imeli...« Gradnja novega prizidka se je začela lani avgusta. Potekala je v glavnem po načrtih. Zaradi nekoliko hujše zime se je zavlekla le za nekaj dni. Otvoritev bi bila lahko praktično že v avgustu, vendar pa je bila zaradi dopustov prestavljena na začetek oktobra. Največ zaslug, da je novi prizidek zgrajen, imajo vsekakor združeni zdravstveni domovi Kranj, skupščina občine Škofja Loka ter kolektiv škofjeloškega zdravstvenega doma. Načrte za gradnjo je izdelel inž. arhitekt Tone Mlakar iz Škofje Loke, izvajalec del pa je bilo splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke. Inštalacijska dela so opravile škofjeloške Inštalacije, ostalo opremo pa sta prispevala še Dom-opre-ma iz Železnikov ter Slovenijales in njegovi kooperanti. Nadzor nad deli je izvajal Lokainvest iz Škofje Loke. »Denar za gradnjo so v glavnem prispevali .Gorenjci',« je dejal dr. Tone Košir, »toda sredstev za Most čez Savo na Laborah KRANJ - V četrtek, 14. oktobra, se je v Kranju sestal petčlanski koordinacijski odbor za preučitev in pripravo predlogov glede izgradnje mostu čez Savo na Laborah. Odbor je imenoval izvršni svet občinske skupščine z namenom, da pripravi vso potrebno dokumantacijo in preuči finančno izvedbo tega programa. Most naj bi potekal čez Savo v podaljšku sedanje škofjeloške ceste med tovarnama Iskra in Sava na Laborah, na Planini pa ob vzhodnem robu novega naselja, kjer naj bi potekala cesta, ki bi se pri Šenčurju priključila na bodočo avto cesto. Po programu naj bi do konca leta sprejeli samoupravni sporazum o financiranju tega objekta, v prihodnjih dveh letih pa bi izdelali idejni in glavni projekt. Po sedanjih izračunih bi gradnja mostu s priključki veljala okrog 160 milijonov dinarjev. Računajo, da bi 75 odstotkov potrebnih sredstev dobili od republiške skupnosti za ceste, razliko pa bi prispevalo kranjsko gospodarstvo. Most bi bil dolg blizu 370 metrov in bi imel 4 vozne pasove ter dva pločnika. Gradnjo tega mostu v Kranju že dlje časa načrtujejo zaradi hitrega razvoja novega stanovanjskega naselja na Planini. Most bi namreč veliko pripomogel k rešitvi sedanjega prometnega vozla, hkrati pa rešil številne vsakodnevne težave, ki jih imajo delavci, ki so zaposleni v tovarnah na Laborah, živijo pa na levem bregu Save. V dosedanjih razpravah pa je bilo tudi poudarjeno, da je treba izdelati projekt tako, da se bo most lepo vključeval v sedanje okolje. A. Z. gradnjo je bilo še vedno premalo.« Da gradnje ni bilo treba prekiniti, je marsikak dinar v ta namen primaknil tudi kolektiv škofjeloškega zdravstvenega doma.« Treba je tudi povedati, da je bila v tem času prenovljena v zdravstvenem domu tudi kotlovnica, da je rešeno vprašanje garderob, da je urejeno stanovanje za hišnika ... Tudi v starih prostorih bo poslej mogoče zagotoviti prostore za garderobe in arhiv. »Še veliko dela nas čaka,« pravi dr. Tone Košir. Sedaj izpraznjene ,stare' prostore bomo uporabili za .razširitev' naše dejavnosti. V njih bomo kot že rečeno uredili nove garderobe, večje prostore bo imel laboratorij, večje prostore .peta' ambulanta, fizioterapija, rentgenološki oddelek ...« V novem prizidku je tudi večnamenski prostor. Tu bodo poslej lahko razni sestanki, strokovna posvetovanja, istočasno pa bodo lahko zaposleni v zdravstvenem domu v tem prostoru tudi malicali ali kosili. Imeli bodo namreč zagotovljen topli obrok. V enem od prostorov bodo Škofjeločani uredili tudi knjižnico. Strokovne knjige, ki so bile doslej raztresene« po vseh prostorih, bodo tako zbrane na enem mestu. »Še enkrat bi poudaril,« da so za nas novi prostori zares velika pridobitev,« mi je dejal dr. Tone Košir. »Zdaj imamo moderno urejen dispanzer za najmlajše, imamo namreč deljene prostore za zdrave in bolne malčke, imamo urejeno očesno ambulanto, ambulanto za zdravljenje pljučnih bolezni, rentgenološki oddelek, kuhinjo, kjer bomo mladim mamicam .prikazovali' pripravljanje hrane za dojenčke, imamo moderno urejene prostore za medicinske sestre, prostor za sanitarnega inšpektorja.« Celotna investija je znašala 7,800.0(X) din. Pri tem pa je treba poudariti, da so bila vsa dela izvedena zares kar se da racionalno. Novi prostori zdravstvenega doma merijo 900 kvadratnih metrov. Krajše svečanosti ob otvoritvi so se udeležili mnogi predstavniki škofjeloške občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizacij, združenih zdravstvenih domov Kranj ter občinske zdravstvene skupnosti. V škofjeloški občini je do leta 1980 v načrtu še gradnja zdravstvene in lekarniške postaje v Gorenji vasi ter lekarniške postaje v Zireh, prva investicija pa bo vložena V gradnjo zdravstvenega doma v Stražišču. J. Govekar Tretji vozni pas JESENICE - Precej negodovanja je bilo ob obnovi magistralne ceste skozi Jesenice, na odseku Potoki — Jesenice, kajti obnovitvena dela so po mnenju občanov potekala vse prepočasi. Hudi zastoji na ne najbolje cestno in prometno urejeni obvoznici so še najbolj opozarjali na to, da bi morala biti obnova hitra in pravočasno zaključena. Vendar pa so se v času obnovitvenih del pojavljali problemi, tako da je danes promet še vedno urejen tako, da deloma poteka po obvoznici, deloma pa po na novo urejeni magistralni cesti. Na eni izmed sej zbora združenega dela skupščine občine Jesenice so delegati želeli odgovor na vprašanje o rekonstrukciji in o prometni ureditvi magistralne ceste skozi Jesenice. V razpravi se je izoblikovalo stališče, da rekonstrukcija namena ne bi dosegla, če se ne bo obenem zgradil tudi pas za počasna vozila na odseku hudournik U kova in železniški nadvoz pri domu TVD Partizan. Po razpravi je zbor združenega dela jeseniške občine sprejel sklep, da se od republiške skupnosti za ceste zahteva, da se obenem z rekonstrukcijo zgradi tudi pas za počasna vozila. Za ustrezno ureditev in gradnjo pasu se je zavzemal izvršni svet skupščine občine. Izvršni odbor republiške skupnosti za ceste je sklenil, da bo sodeloval pri sofinanciranju investicijskih stroškov izgradnje tretjega voznega pasu v višini tretjine potrebnih sredstev, vendar pa pod pogoji, da je investitor skupščina občine, ki naj tudi zagotovi vsa dovoljenja za gradnjo, vključno z vso udeležbo dveh tretjin potrebnih sredstev. Poleg izgradnje tretjega voznega pasu naj bi ustrezno razširili tudi nadvoz čez železniško progo Jesenice—Ljubljana pri domu TVD Partizan, in sicer v letu 1977. Izvršni svet skupščine je pripravil odlok, s katerim sprejme skupščina obveznost investitorja in obveznost sofinanciranja. Sredstva naj bi skupščina občine zagotovila na osnovi posebnega dogovora z organizacijami združenega dela z območja jeseniške občine. Odlok so na zadnji seji vseh treh zborov skupščine občine tudi sprejeli. d. S. Plamen povečal izvoz Kropa — V Tovarni vijakov Plamen Kropa so letos v devetih mesecih izdelali 6992 ton raznih izdelkov in tako presegli plan za 3,9 odstotka. V primerjavi z lanskimi devetimi meseci pa so povečali količinsko proizvodnjo za 8 odstotkov pri 0,4 odstotka manjšem številu zaposlenih. Prodali so do konca septembra 7199 ton izdelkov ali za 19 odstotkov več. Od celotne prodaje so 69 odstotkov izvozili po količini in 57,7 odstotka po vrednosti. Tako se je izvoz po količini povečal v primerjavi za lanskimi devetimi meseci za 37 odstotkov in po vrednosti za 34 odstotkov. C.R. POPRAVILO ŽELEZNIŠKIH TIROV IN KRETNIC - Sekcija za vzdrževanje prog Ljubljana, progovno nadzitrništvo Kranj, opravlja te dni redna pregledna in vzdrževalna dela na tirih in kretnicah med Skd/jo Loko in O točami. Med omenjenima postajama je okrog 21 kilometrov odprte proge oziroma glavnih prevoznih tirov brez postajniških tirov. Železničarji se za takšna opravila ponavadi odločajo jeseni, ko hkrati progo in njene naprave usposobijo tudi za zimsko obratovanje. To delo je zelo nevarno, zato morajo biti delovne skupine in njihovi vodje (desetarji) skrajno previdni. Vsaka skupina ima v primerni oddaljenosti čuvaja, ki s trobento opozarja na prihajajoči vlak. Zaradi ropota vlaka pogosto še slišati ni mogoče, (jk) — Foto: F. Perdan Mercator vas vabi v svoj razstavno prodajni paviljon v HALO C! V času IX. mednarodnega sejma opreme od 12. do 19. oktobra si lahko v paviljonu MERCATORJA ogledate in nabavite po ugodnih sejem skih cenah: Mercator dnevne sobe Alples, Brest, Meblo, DIP Otočec, Vrbas Banja Luka spalnice Krasopreme Dutovlje in Meblo kuhinje Marles, Brest in Gorenje sedežne garniture Vrbas Banja Luka, Brest, Meblo in ZLIT garderobne omare Sora Medvode, Alples pralne stroje, hladilnike, štedilnike, peci.TV aparate v ćrno-beli in barvni tehnik* preproge, lestence betonske mešalce LIV in LIFAN samokolnice LIV motorne žage, cirkularie C-350, UM mlini 6 Ugodnosti nakupa: konkurenčne cene sejemski popusti nakup na potrošniška posojila do 3 milijone S din z 10 % pologom brez porokov ter brezplačno dostavo in montažo na domu! Obiščite paviljon MERCATORJA v HALI C! MERCATOR va« pričakuje! Gorenjski sejem Kranj razpisuje prosto delovno mesto samostojnega komercialista za specialne sejemske prireditve Kandidati za sprejem v delovno razmerje za določen ali nedoločen čas morajo izpolnjevati naslednje pogoje: fakultetna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, urejena zunanjetrgovinska registracija, obvezno aktivno znanje vsaj enega ali dveh tujih jezikov, vsaj tri leta delovnih izkušenj, neoporečne moralno-politične kvalitete. Poizkusna doba je 6 mesecev. Kandidati naj svoje prošnje za sprejem v delovno razmerje s kratkim življenjepisom oddajo na Upravo Gorenjskega sejm« Kranj, Staneta Žagarja 27. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Gorenjski sejem Kranj ^JVl Trgovsko podjetje Elita Kranj objavlja prosto delovno mesto flnačnega knjigovodje — namestnika računovodje Pogoj: ekonomski tehnik, najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu, poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili 0 strokovnosti in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi na na* slov: Trgovsko podjetje Elita Kranj, Titov trg 7. JESEN' 16 ULJANA 575 din črna, rjavB 560 din črna, bordo, rjava MIHELA 560din črna, bordo Zgled vaške dejavnosti ci krajevne skupnosti Jošt, ki je bila Ustanovljena pred dvema letoma in je ena naj-^lajsih krajevnih skupnosti v kranjski občini, so etos uredili blizu tri kilometre ceste do doline Jošt — Krajani Planince, Čepulj, avornika, Jošta in Pševa so končali ,P*t eno »etapo« ureditve ceste do ^°line. Tudi to pot so bili složni in so Premagovali ovire, ki jih ni bilo J^alo. Obseg, pomembnost in vred-0st sedanjega dela bodo najlaže ocenili tisti, ki bodo videli novo cesto od spomenika pod Pševem pa tja do Kovača za Javornikom. Nastalo je povsem novo okolje, nov svet, udobna in varna cesta, na kateri se lahko srečata dve še tako veliki vozili. V tržiški občini za ceste Krajevne skupnosti pozabljajo na obveznost Pri vpisovanju posojila za ceste so se najbolje °drezali v Pristavi, Podljubelju, Lomu, Lešah in Seničnem, najslabše pa v Krizah Tržič - V krajevnih skupnostih [ržiške občine prebiva okrog 2300 jj^ojencev, 400 kmetov in okrog J00 obrtnikov in tudi te je treba Pritegniti med vpisovalce posojila za este, so poudarili na posvetovanju Predsednikov in sekretarjev KO Rif m predsednikov krajevnih ^upnosti ter vodij delegacij. Za zdaj j»Kt;ija še ni dobro stekla, čeprav bo °nec oktobra vpisovanje posojila egov oče je bil tam učitelj. Kot zveden Slovenec ni šel za cesarjev god voščit avstrijskemu okrajnemu ^avarju. Za kazen j odročnijtraj Pliskovice. Pozneje je ^arju. Za kazen je bil premeščen h„?r1°čni kraj Pliskovice. Pozneje je Prišel v Tomaj. Ker pod fašisti ni »z*! »k**a v itauJanSčim> so ga VI"gn ko r -t-' cez dve 'et* so 8a upo" x,A /ako sta izletnikom pripo- ved r ----- ol,t* iiioniii"/!" pnpo- Pesb V domaju ^e živeči sestri * i11"43 Srečka Kosovela, ki je umrl 'eta 1926, star komaj 22 let. Zbolel vpA se Je Prehla■ kolo: Union : Hosta-Kami Xudmina : Kokrica 4:2, Arestantje : °'d KlaZe A" StarS ; Kanch HoVS 2:6 ima »ze 4:4, Ali Starš JenaJT*"1 1 J.eleni 2:2, B !'.Ka: Botafogo Ba- Hinavci : Divizija 2:.'), Brioni Savica _ ;««>ch Boys Ah*?'0« g! A liga 6 5 1 6 1 6 2 6 1 5 2 5 1 5 1 32:10 11 29:24 8 38:24 29:23 28:24 19:26 19:22 11:29 18:34 15:24 0 29:10 1 19:13 3 9:20 3 11:22 3 16:19 B. Ančik Sava: Ilirija 1:3 (1:0) «ek*V5: Gr°8- GtM< Nikolič, Belančič. Nogra-r\>n„- urent- šubic (Galjot), Selan, Kovač. Novl!'?: 1:0 »elan (2), 1:1 Novak (56.). 1:2 N"hnaw 8 na celu lestvice Jesenice in Olimpija bo n« i,tnalnirn izkupičkom točk. Že jutri pa ^•d j enicab prvi letošnji prvenstveni derbi gor0 j^emcami in Olimpijo ter med Kranjsko »o j Medveščakom. Po zadnjih rezultatih '>0*a.bvn,*an' s'cer favoriti, vendar ne smemo Pfe^ da so leto« Ljubljančani že dvakrat »o j- 8a!> Jeseničane. V drugem srečanju pa 'gralri v1 Medveščaka v majhni prednosti pred i M Kranjske gore. Kr^1 Prihodnjega kola: Jesenice : Oli.npija » «n» . Medveščak, Partizan prost fp e°grajski Partizan z 21:0. Po dveh 3 3 0 0 40: 6 6 2 2 0 0 17: 6 4 3 10 2 17:16 2 2 10 1 13:16 2 3 0 0 3 5:40 0 Rora NAKLO : LESCE 5:1 (3:1) Naklo - Igrišče NK Naklo, gledalcev 400, sodnik Tomše iz Britofa. Domači igralci so tokrat izredno navdušili številne gledalce. Skozi vso tekmo so bili v premoči, gostje pa so se v glavnem branili. BLED : LTH 5:2(1:1) Bled - Igrišče NK Bled, gledalcev .(50, sodnik Zirovnik iz Vogelj. Blejci so se tokrat spet izkazali, saj so dosegli pomembno zmago nad bivšim conskim ligašem. V vodstvu je Korotan z 12 točkami pred Triglavom in Bohinjem, ki imata po 11 točk. P. Novak . 30 let nogometne zveze Gorenjske Milan Segula Gorenjski nogometaši so v Radovljici proslavili 30-letnico nogometne zveze Gorenjske. Na svečani seji izvršnega odbora TNZ Gorenjske so postregli z dokaj razveseljivimi podatki o razvoju gorenjskega nogometa v zadnjih 30. letih. V letu 1946 je bila namreč ustanovljena gorenjska nogometna podzveza (zrasla iz poverjenifitva okrožnega fizkulturnega odbora za Gorenjsko). Ob ustanovitvi je bilo osem klubov z okoli 800 igralci. Danes pa je vključenih v TNZ Gorenjske že 24 klubov z več kot 2600 igralci. Organizacija združuje tudi 82 sodnikov (vodi jih Božo Jemc) in 57 trenerjev (predsednik Rudi Kalan). Nogomet je nedvomno najmnožičnejsi letni Sport na Gorenjskem, saj je vsako soboto ali nedeljo na gorenjskih igriščih po več kot 30 tekem, ki si jih ogleda več kot 4000 gledalcev. Pri tem pa ne gre prezreti se celo vrste tekmovanj v okviru občinskih sindikalnih iger ter raznih tekmovanj v okviru divijih lig. Žal pa nimajo občinske TKS pravega razumevanja za ta najmnožičnejsi sport. Prav zaradi tega je padla na tem svečanem zasedanju marsikatera ostra kritika na račun občinskih TKS. Leopold Grošelj Na proslavi so trem častnim članom TNZ Gorenjske podelili priznanja. Predsednik izvršnega odbora Miha Kramar je jubilejna priznanja podelil trem nogometnim delavcem, ki so aktivni že 30 let v nogometni organizaciji. Priznanja so prejeli: Milan Šegula, Leopold Grošelj in Pavle Novak. J. Javornik Pavle Novak šport med vikendom Tržič 23:21 (12:13), Pred-Ivanič, Tržič : Brežice, Sava *7.,?°KOMET - V II. zvezni ligi je škofjeloška Jelovica dosegla visoko zmago !°'reni k'8) nad Kudarjem. Alples pa je doma igral s Podravko 12:12 (5:6). Rezultati •Ivo-. Jo predstavnikov v republiških ligah: Jadran y »lovan 17:17 (8:8), Kamnik : Sava 21:11 (12:4). : Krkar> Prihodnjega kola: Kvarner : Jelovica, Alpli ^••Velenje : Preddvor, Šmartno : Kamnik. stven "OJKA — Odbojkarji v II. zvezni ligi — zahod so v nedeljo startali v novo prven 0 sezono. Bled je na Reki premagal r 3:1 Partizana (Zamet), j, P^hodnjem kolu bo Bled gostil Enotnost. *ke .""CLJANJE — V Novem mestu je bilo letošnje republiško prvenstvo za član lja^ J'ojice, na katerem je nastopilo 44 parov. Prvo mesto je zasedla dvojica ljub JerBK e.Ka Gradisa Zdeftar-Česen. Z Gorenjske pa se je najbolje uvrstil par Turk 6i?i Je bil četrti. Radg'01 z 21 točkami. Posamezni rezultati: Jesenice : Novo mesto 4:f>, Kranj : Iskra 4:0 V 3. kolu republiške lige so šahisti Lesc dosegli izdatno zmago in vodijo na Jln8ka: Lesce4:6 ar' prihodnjega kola: Kranj : Trbovlje, Lesce : Jesenice. I J. Namizni tenis Jugoslavija : Anglija 6:1 LJUBLJANA - Hala Tivoli je med tednom pred 2500 gledalci gostila najboljše namiznoteniske igralce Jugoslavije in Anglije. Pomerili so se namreč v drugem kolu evropske namiznoteni-Ake lige. V izredno privlačnem dvoboju je bila nafta vrsta, ki jo vodita Dušan Osmonagič (moški) ter Kranjčan Jan-ftkovec (ženske) boljši nasprotnik od igralcev z Otoka. Izidi: Surbek : Neal 21:16, 16:21, 21:11, Kosanovič : Jarvis 21:8, 17:21, 21:15, Palatinuft : Howard 21:11, 21:12, Šurbek-Stipančič : Neal-Dauglas 19:21, 21:14, 21:10, Stipančič-Palatinus : Dau-glas-Howard 21:16, 21:16, Šurbek : Jar-wis 21:13, 21:9, Kosanovič : Neal 20:22, 14:21. V tretjem kolu se bodo nafti igralci v Pragi pomerili s CSSR. -dh Šimenc novi trener ? Vaterpolisti kranjskega Triglava preživljajo že nekaj časa rahlo krizo. V primerjavi s prejšnjimi leti so bili letos zabeleženi slabši rezultati. To še posebej velja za pionirje in mladince, saj so bili na primer najmlajši vaterpolisti letos na prvenstvu SRS šele sedmi. Tudi prva ekipa ni zadovoljila, čeprav se je v II. »vezni ligi uvrstila tik pod vrhom. Njihova igra je bila slabša kot v prejšnjih letih, kar se odraža tudi na obisku gledalcev, ki je bil letos izredno skromen. Težave imajo tudi s trenerji. Francu Nadižarju, ki je po odhodu Didiča začasno prevzel vodenje prve e"kipe, se je ta čas razvlekel kar na dve leti. Tomo Balderman je bil hkrati član prve ekipe in trener mladinske. Prav zaradi obeh zadolžitev ni mogel v klubu stoodstotno izpolnjevati dolžnosti. Od 13 članov upravnega odbora so bili aktivni morda le trije do štirje. Vse delo pa je praktično slonelo na predsedniku Mateju Beciću, ki pa ima po drugi strani glavne zasluge, da je klub po materialni strani med vsemi organizacijami deloval v najboljših pogojih. O vsem tem in še o drugem so dokaj široko razpravljali na zadnji seji upravnega odbora skupaj z igralci prve ekipe. Na omenjenem sestanku so bili nekateri dokaj samokritični in so povedali stvari take kot so, nekateri pa so žal preveč ovinkarili. Po našem mnenju je zadnje zasedanje upravnega odbora z igralci nekoliko preveč izzvenelo kot sestanek z igralci kot pa seja upravnega odbora. Razprava je predvsem tekla o analizi minule sezone, zlasti pa še o delu in uspehih prve ekipe. Razpravljali pa so tudi o okvirnem programu vadbe za leto 1977. Medtem ko imajo pred začetkom vadbe za novo sezono rešeno vprašanje pionirskega trenerja (Avsec), pa je še vedno odprto mesto za mladinskega m članskega trenerja. Tomo Balderman, ki je vodil mladince, je odšel v JLA, članski trener Nadižar pa se je odpovedal funkciji prvega trenerja v klubu. Zaradi tega so se že začeli resni pogovori z Zlatkom Šimencem, bivšim trenerjem zagrebške Mladosti in državnim reprezentantom, da bi prevzel posle trenerja članske ekipe kranjskega Triglava. J. Javornik Radioklub Iskra Kranj vabi na predavanje z naslovom TV antene in ojačevalniki Predavanje bo v četrtek, 21. oktobra 1976, ob 18. uri v prostorih kluba v Kranju, Stritarjeva 5/1. Po predavanju bo diskusija. Predaval bo Marjan Lukež. Vabljeni! Delovna skupnost osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce razpisuje prosti delovni mesti: učitelja angleškega jezika P,PRU socialnega delavca za nedoločen čas Prijave sprejemamo 14 dni od dneva objave. Samopostrežna restavracija Kranj — Stritarjeva 5. objavlja prosta delovna mesta 3 KV kuharice Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je restavracija zaprta. Izredna udeležba KRANJ — Atletski zbor sodnikov pri kranjskem TKS in zavod za vzdrževanje športnih objektov sta bila v okolici stadiona Stanka Mlakarja organizatorja občinskega jesenskega krosa. Letošnji je bil prvič v spomin na dolgoletnega športnega delavca Gustava Jamnika ter za izbiro občinske reprezentance, ki bo nastopila na jesenskem republiftkem krosu v Murski Soboti za pokal Dela. Presenetljivo so vseekipni pokal lani osvojili prav predstavniki gorenjske metropole, zato je bil tudi letošnji fte bolj množični, saj je nastopilo kar 400 tekmovalcev. Vrstni res — pionirji: I. Križaj (KAŠO, 2. Minih (SCI), 3. Novak (GJm.|; mlajši mladinci: 1. Carman (SCI), 2. T. Maje (SCI), 3. Bo hinc (Projekt); starejši mladicni: 1. Božnir (AK), 2. Krivec (AK). 2. Križnar (AK); člani: 1. Gartner (Mali vrh), 2. Zupane (Mali vrh), 3 Šolar (AK); veterani A: 1. Dolenc (Projekt), 2. Jamnik (AO), 3. Vidali (Projekt); veterani B: 1. G. Kordež (SK), 2. Finci (ZD); pionirke: 1. Kuri (LS). 2. Bajžel (LS), i Valenčič (LS); mlajše mladinke: 1. Beke (AK), 2. Jelovčan (SK), 3. Plevel (EASO; starejše mladinke: 1. Marija Pogačnik (Gini.), 2. Marjeta Pogačnik (Gim), 3. Pernuš ((Jim.); članice: 1. Reja (AK). 2. H. Bešter (SKl.3. M. Fiste.(SK); ekipno - pionirji: 1. SIC, 2. OŠ L Seljak, 3. OŠ S.Jenko, mlajfti mladinci: 1. SIC, 2. Gimnazija, 3. Projekt, starejši mladinci: 1. AK, 2. SICi 3. Projekt, člani: 1. AO Kranj, 2. Mali vrh, .( Projekt, pionirke: 1. OŠ I. Seljak, 2. OŠ F. Prešeren, 3. OŠ S. Mlakar, mlajše mladinke: 1. KAŠC, 2. Gimnazija, starejše mladinke: 1. Gimnazija, 2. KAŠO -dh II. zvezna košarkarska liga Triglav : Maribor 102:106 Ljubljana — Dvorana Ilirije, Triglav : Maribor 102:106 (46:55), gledalcev 100, sodnika Lotrič, Burja (oba Ljubljana). Triglav: Fartek (i (2:0), Torkar 22 (2:2), Zupan 19 (11:9), Lipovac 16 (14:10), Skubic 10 (4:2), Košir 20 (1:0), Mavric 9 (8:5). Maribor: Vilfan 39 (14:13), Lovše 17 (2:1), Vezjak H, Dobrin 10 (2:2), Vujačič 11 (4:3), Poljhan 17(1:1), Lah 2, Buršič 4 (6:4). Prosti meti: Triglav 42:30, Maribor 29:24. Rekreacijsko-tekmovalna liga v košarki — A skupina Rezultati zadnjega kola. Trhle veje : Triglav B, 44:65 (17:34), Kranjska gora : Radovljica 0:20 b. b., Mojstrana : Veriga 74:69 (30:29). Lestvica: Triglav B 10 9 1 646:485 18 Radovljica 10 7 3 725:534 14 Trhle veje 10 6 4 567:589 12 Mojstrana 10 4 6 583:691 8 Veriga 10 4 6 453:635 8 Tri ekipe, in sicer Radovljica, Veriga iz Lesc ter Mojstrana so tekmovali v konkurenci za uvrstitev v višjo ligo. Lestvica v konkurenci: Radovljica 6 6 0 454:287 12 Mojstrana 6 3 3 343:403 6 Veriga 6 2 4 314:400 4 V finale rekreacijsko tekmovalnih skupin Gorenjske sta se uvrstili ekipi Radovljice in Mojstrane, ki se bosta pomerili s prvo in drugo uvrščenima ekipama v konkurenci iz B skupine. čm REKREACIJSKO TEKMOVALNA LIGA V KOŠARKI B SKUPINA V medohčinski rekracijsko tekmovalni skupini B je bilo odigrano zadnje kolo letošnjega prvenstva za člane v košarki. Rezultati zadnjega kola; Beksel : Sava B 66:49 ( 25:29), Kroj B : Kokrica 66:36 ( 31:21), Gotik : Naklo 89:76 (35:36), Triglav C : Guniar50:51 (30:22). Lestvica po končanem prvenstvu v B skupini: Beksel - Kranj 14 11 3 920:793 22 Sava B — Kranj 14 9 5 793:780 18 Naklo 14 8 6 800:754 15 (-D Kroj B — Škofja L. 14 8 6 952:793 15 (-D Kokrica 14 7 7 813:780 14 Gumar 14 7 7 731:744 14 Gotik - Kranj 14 5 9 784:911 10 Triglav C - Kranj 14 1 13 533:848 1 (-D V konkurenci za uvrstitev v višji rang tekmovanja so nastopale ekipe dotika iz Kranja, Kokrice, Naklega ter Gumarja prav tako iz Kranja. Lestvica nastopajočih ekip v konkurenci: Gumar - Kranj 6 4 2 320:271 8 Gotik - Kranj 6 3 3 419:394 6 Kokrica 6 3 3 342:340 6 Naklo (-1) 6 2 4 305:361 3 V finale sta se uvrstili ekipi Gumarja ter Gotika iz Kranja. Finale bo v soboto, na katerem se bodo odigrale tekme: Gumar : Mojstrana ter Gotik : Radovljica ter še dve tekmi za uvrstitev za 3.-4. mesto ter za 1. —2. mesto. Prav tako pa bo v soboto odigran finale za ekipi, ki sta nastopili izven konkurence; med Triglavom B ter Beksel iz Kranja. čm Ustanovili so odbor gorenjske regije za namizni tenis Na sestanku gorenjskih namiznoteniških klubov (žal ni bil navzoč niti eden predstavnik občinskih TKS Gorenjske) je bil ustanovljen namiznoteniški odbor za gorenjsko regijo. Sprejeli so program dela, ki bo slonel na izvedbi vseh tekmovanj v regiji, organiziranosti in vrhunskem športu. Večina tekmovanj bodo organizirali po turnirskem sistemu, le člani bodo tekmovali v osemčlanski ligi. Nerešen je ostal problem financiranja. Zaradi tega so se domenili, da bodo za zdaj vpeljali za vsa tekmovanja prijavni no, sedemčlanski odbor bo vodil Franc Rihtaršič. J. Starman Pet osebnih napak: Lah (30), Skubic (37 ), Vezjak (37.), Torkar (40.), Buršič (40.). Kranjski drugoligaft je ponovno plačal davek svoje neizkušenosti. Res je. sicer, da so bili Mariborčani skozi ves prvi del boljši nasprotnik, toda v drugem delu so jim bili triglavani enakovreden nasprotnik. 2e vse je kazalo na gladko zmago gostov, toda triglavani so le uredili svoje vrste in tri minute pred koncem prišli gostom samo na 4 točke. Tu pa so naredili nekaj začetniskih napak, izgubili tri odločilne žoge in obe točki sta tako sprecej sreče