Št, 5. Dragi natis. V Trstu, sredo 4. februarja 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ,V *t»««ti j« ni'. „MtSOfft" iabmja vMko irado; cm« ta tm let. je 4 50 kr., /* polti leta 2 gld. 30 kr., za četrt let« 1 gld. H Naročnina naj se pošilja iipra»niit»u (Veduta Romanu it, 104i). — Vse drugn uredništvu. — Nefrankiraiia pinma 30 kr. — Za oznanila, kakor tudi za poalaaice se plačuje za navadno triatopno vrsto: '.'5 kr, ie se tiska 1 krat, 3'i, če | se ne sprejemajo. — Rokopiti brez posebne vrednotili ne vmčajo. — Posametnfl številke se dobivajo po 10 kr. v okolici) m tiaka 'i k sat, !M ie »t tiska U krat. Za veije črke po prostoru. Pri veekratem tiskanji je cena v primeri manjša. J Nu OpMnah, na Prošeku, v llarknli, v Bazovici, v Skrdiiji in M. Maminimi /g. VaMIo. Po sklepu nazorih udov sc jc preložil občni zbor, ki je imel biti 2. februarja, na nedeljo, 8. februarja in bode začel točno ob 10 liri dopollldlie v me9tni čitalnici. — Podpisani odbor vabi prav nnjno vse družabnike, da sc prav gotovo vdeleže tega važnega iborn, ker od dobrega obiska tega zbora in resnega pretresovanja spodaj navedenega dnevnega reda, je marsikaj od visno, posebno pa dober napredek naše reči v Trstu in okolici. 1. Oovor predsednika. 2. Poročilo o denarnih zadevah. 3. Poročilo ob osnovi tednika. 4. Poročilo in predlog ob osnovi igralnega društva. 5. Predlog o veteranskem društvu za Trst in okolico, 6. Posamezni predmeti. V Trstu, februarja 1880. ODBOK. Slovenci I.knt v tržaškem gledišču. Slišale so se zadnje dni pogostoma mej Slovenci v Trstu in okolici besede: „Zdaj je prebit led"; — te besede pa so izraz notranjega čuta in velicega veselja narodnjakov zarad novega vRpeha na duševnem polji, zarad nove pridobitve. — Kcdo bi bil pred leti le sanjal, da slovenski igralci in pevci nastopijo kedaj v javnem gledišču in da bodo želi toliko slave mej Slovenci in priznanja tudi v italijanskih krogih. — Vse to smo dočakali v suboto, 31. min. m. Vspeh koncerta, kateri so napravili tržafiki Slovenci v gledišču „Fenice", bil je sijajen, to mora vsakdo pri-poznnti, celo nasprotnik, kajti malokedaj se je zgodilo v Trstu, da bi bila policija zapovedala zapreti kaso, predno je gledišče začelo in to zaradi prevelike gnječe v gledišča. Kakor smo po-zvedeli pri odboru, ki je to veselico napravil, bilo je v gledišču nad 3000 osob vseh stanov in ogromna veČina tega občinstva jc bila slovanska. To se je zapazilo precej po velikem navdušenju, katerega je zmožen le čil in mlad narod, kakoršen je naš. Mi smo toraj hoteli pred vsem in na prvem mestu našega lista konstatirati ta na vsak način lep napredek tržaških Slovencev, mi hočemo to na ves glas povedati našim bratom po širokem slovanskem svetu, da se tudi oni veselo z nami in da jim v srce vcepimo zavest, da ima slovanslvo dobro in zanesljivo stražo tukaj ua skrajni meji — na obalih sinje Adrije! Tukaj kratek popis koncerta s plesom: Uže ob 7 uri zvečer je začelo ljudstvo dohajati v gledišče, nže pred 8. uro pa je bilo v dvorišču pred glediščem tako ži vahno, da bo imeli odborniki mnogo opravila z vzdrževanjem le pega reda, — ob 8 uri pa je bilo gledišče uže natlačeno polno in mnogi, ki so kesneje prišli, nijso več mogli kupiti vstopnic, ker policija je, kakor smo uže poprej rekli, ukazala upreti kaso. - Ob 8«/, je začela svirati godba našo narodno himno „Naprej", ki je občinstvo tako navdušila, da so neprenehani živio-klici pre glasili godbo — pač ganljiv je bil ta trenotek, ko se jo sloveo- POP BOGDAN. CPregled juinoslovanskega osvobojevanja.) „ Dokle nas bode gnetla dlan okrutnega tirana ? Svobode je napočil dao, i peša moč sultana, Prepolna mera je krivic, buči po zemlji bojni klie: Na boj, na vrage ljute, ua boj, na Turke krute ! Nekdaj jc nam na daljno stran slovela domovina, Oorovje nje, nje vsaka plan be naša imovina, Odkar pa Turek vlada nam, njegov je le naš krov i hram, V dedinskem smo domovi zaterani robovi! Vsem narodom je večni bog enake dal pravice, Po belem svetu v eden slog ljudem done rcHiiicc: Vsak narod za sc naj živi, tl&čilca spone nuj zdrobi. Od hiš, od Bvoga praga odtera naj sovraga! sko ljudstvo tako srčno radovalo in navdušeno pričakovalo tega, kar ima še priti. — Ko utihne godba, nastopijo pevci pod vod-Btvom vrlega gospoda Košute, c. kr. učitelja, rodom okoličana (bilo jih jc 76 izvrstno zbranih) in zapojć junaški Zajčev „U boj". — Tega zbora pač nij mogoče bolj ubrano peti, nego so ga peli naši vrli okoličani, zato pa nij jenjalo ploskanje občinstva, dokler nijso pevci ponovili tega zbora. — Drugi zbor : „Jadransko morje" Hajdrihovo, so pevci sc spremljevanjem godbe (kur je pri slovenskih koncertih nekaj nenavadnega) prav tako ubrano in dovršeno peli; tudi ta zbor, ki tako lepo izrazuje žalost Slovanov ob ja-dranskem morju, kder so bili nekdaj gospodarji — zdaj pa so robi, ker jih je podjarmil tuji meč, morali so naši pevci ponavljati. Na to je začela igra: „V Ljubljano jo dajmo". Predmet te igre je tako uže po Slovenskem prav dobro znan; naši igralci pa so to igro prav gladko igrali, da boljše ne bi sc moglo niti od pravih igralcev zahtevati. — Ne moremo zadosti pohvaliti gladko, naravno in spretno igranje obeh ljubkih gospodičin Hakljevib in gospe Dolinarjcve; prav tako moramo reči, da je gosp Straugs Pavleta tako naravno predstavljal, da mu jc občinstvo večkrat aplavdiralo mej igranjem; tudi oče Gašper (g. Katalan) in Mirko (g. Vadnol) nijsta zaostajala za drugimi igralci, s kratka: s takimi močmi se lahko dosti napravi in ker nam v Trstu ne manjka ni dobrih igralcev, ni pevcev, pa tudi hvaležnega občinstva ne, smemo se nadejati še veliko takih lepih večerov, kakoršen jc bil zadnji; pri tej priliki pa Bi nc moremo kaj, da nc bi izrazili šo enkrat staro željo: ljubljansko dramatično društvo hočemo tudi zdaj — ko je prebit led — videti enkrat v tržaškem gledišču; saj tukaj igrajo francoska, grška, nemška društva, t gotovo boljšem vspehom bode igralo slovensko društvo. Po končnnej igri, ki je vzbudila mej občinstvom občno veselje in radost, kar sc je javilo po gromovitih aplavzih, nastopili so zopet vrli pevci in veličansko sc je razlegal po gledišču zbor: „Što čutiš", spremljevan z godbo; ta zbor je posebno mnoge uazoče Srbe tako navdušil, da bo nekateri mladi Srbi prišli na oder in prosili, naj sc jim dovoli pri ponavljanji peti se zborom. Sklenoli so pevci koncert z melodično „Bunovsko", ki jc kakor sploh vse točke, zopet vzbudila veliko navdušenje mej ljudstvom. Po končani besedi je občinstvo spraznilo gledišče in pred glediščem pa v bližnjih prostorih čakalo, du zopet začne vBtop k plesu, ki sc jc začel šc le po polunoči. Vdeležilo sc je plesa nad 400 parov in prav lep pogled je bil na to veselo množico predstavljajoČo skoro vse stanove. — Ples je trajal do jutra in ko je petelin uže pel, podajali so si razni rodoljubi roke in eden drugemu voševali, da bi se kmalu zopet videli pri tako krasni veselici. — Vtisk te prve veselice jc zmagovalen; tudi v italijanskih krogih se je te dni močno govorilo o Slovencih in njihovem napredku, in da so nekateri krogi prcuapetnežev celo nekoliko poparjeni, temu )e dokaz tudi to, da tisti one stranke kar molče prav važni dogodbi. Naj bode ta dogodek zabilježen v častno kroniko našega naroda, uastopki mu morajo biti gotovo prav dobri. Minolo dokaj sto jo let, kar nas Turčin je zvladal, Junaštva našega je cvet pod njim ua sinrt postrudal, Oskrunjene so nam žene, muči naui grozni kol može, Kazbite so, krvave otrok nedolžne glave. Kaj bodemo še dan na dan okrutnosti te zrli? Nc bodemo sc v doma bran sovražniku uprli? I če nas vrag premore spet, izdniini sc slovanski svet, On svojih sc usmili, v pomoč dospe nam v sili! Uojaci vsi, naprej tedaj na boj, na boj krvavi! Svobodni bodimo od zdiij v svobodnej očetnjuvi ? Nc spravi več nobena vlast pod OBmanlijsko nas pošast, Naprej zatorej v slozi, bog večni nam pornozi!" — Tuko je Bogdan, hrabri pop budil rojake svoje, Pred njim se jc junakov trop zaklel na bogstvo troj«: „Dokler ne bo uničen zlom, dokler nc bo odkupljen dom, Nc skinemo orožja. To volja naša, božja !•* Polje pokrivajo vojske, pol lun vejo zastiive, Krščanje pa, ženo, možje bože v gorti višave, Zatvore Sutorino, Klck, zasedno klance, vsak pros<-k, Smrt, ali pu pobedal Le tu je njih besedu. Govor A državnega poslanca Adreja Winklerja v državnem zboru za ol^jtanje velike reve na tioriftkeni. „Dolžnost me veže, da odborovc predloge, kolikor zadevajo goriško mojo domovino, z nekaterimi opombami podpirani. Opomniti moram namreč, da jo preložcnjc državne ceste pri Kanalu, kakor tudi preloženje ceste meju Oriiieami in Vrtovinskim mostom samo ob tebi prav silno delo ter da se morajo ta delu izvesti brez ozira na veliko revo v deželi. To so dela, zastran ka« terih je visoka vlada uže pred mnogo leti svoje načrte izdelala. Tako imam na primer pred sabo zastran preložcnja ceste v Posočji pri Kanalu ministerijalno naredbo od 5. spptembru 187(i, s katero je bil načrt zastran preložitve te ceste od visoccga mi-nisterstva zahvaljen, h krati jc bilo s to naredbo visoccga mini-sterstva tržaškemu mestodrštvu (namestništvu) zaukazano, naj dotične troske za to ccsto v proračun za leto 1878 postavi. Od onih dob jo minolo tri let in financijalno avstrijsko stanje ni bilo, žali Bog, tako ugodno, da bi sc bil omenjeni trošek postavil v državni preudarek. Tako hc jc zgodilo, da so ti zneski za ccstna dela bili izbrisani iz državnega proračuna, da si jc inestodrštvo vselej te troške predlagalo. Ako se ti zneski v državni preudarek postave, doseže se s tem dvojna svrha: od ene strani izpolni namreč država, kar je imela užc davno, ali kar bi imela vsaj kmalu izpolniti; od druge strani pa se pomore s temi troški stradajočemu ljudstvu. S tega gledišča jo vsakako opravičen odborov predlog in sicer tudi glede jezov i nasipov proti deročej Soči pri Ogleji, ki so tudi državne naprave, kakor jc državna naprava cesta v Posočji i cesta ineju Gorico in Ajdovščino. Tudi s tem, da sc ta dela pri Ogleji dovrše, pride sc od ene strani v okoin strašnoj bedi, ki v onih krajih vlada, in od druge strani stori vlada le to, kar mora storiti. O tej zadevi ne morem druzega opaziti. Jako moram pa obžalovati, da ni :a Kras postavljen v proračun nikakoršen znesek v podporo, če prav se nahaja na Krasu še večja beda i« revščina, nego v Istri ali v ostalih predelih goriške grofije. Z ozirom na to pa, da jc visoka zbornica dozvolila visokoj vladi sto tisoč goldinarjev v prosto razpolaganje, nadejam se, da se s to pomočjo dovrše nekatera javna dela na Scžanščini i Ko-menščini, kajti, kakor uže omenjeno, vluda na Krasu gotovo največja revščina. V to svrho naj sc obema kotorcina (okrajema) dozvole primerne podpore, nli vsaj predplačila proti povrnitvi iz zadevnih kotarsko-ccstnih ali celo iz deželnih zalogov. Vsakakor mora visoka vlada tudi za te unesrečene svoje državljane kaj storiti. Koncem moram prav toplo podpirati sklep, da se imajo namreč zlasti domači prebivalci rabiti pri vseh javnih delih, kteru se imajo takoj znčeti. Ta predlog podpiram in h krati prosim visoko vlado, naj vsa ta dela ona sama izvrši. Lahko morem namreč po svojej skušnji trditi, da visoku vlada v veliko korist prav samu lahko to izvrši, ako bo rabila za to zanesljive nadzornike. Osmanc sprejme puŠek strel i zagrme topovi, Pobcdonosni krik vcbcI zadri po bregovi, Gder spustil sc usttiš jc v bor, dušil jc Turke grozni mor, Junaci njih najbolji gnjijo po bojnem polji. A Turkom nc upade moč. Iz silne vse državo, Miti jim vojska dan i noč v Zaholmskc goličuvc, Pred njo strahoto sc gnjete, za njo okrutnosti vrst1, Pred sabo vse pobere, za sabo vse razdere. Vže upal jc slovanski vrag; krst smrti več nc ubegne, Slovan, ki bil do zdaj je nag, odrt zdaj zdajci legne, A nc raduj bc će Turčin, ne ploskaj hvale ran tujčin, Vže drami se rešitelj, zlu turškemu mestitelj. I glej, za meč zagrabi knez junaške Črne gore, Z njim sklene Srbin krepko vez, vojskii oroži zbore, Ilej, kako v littndjar diše smrt! hej, kako stoče, pada črt! Po tleli leži ko snopje uz razlomljuno kopje. Keddr jo živel, ta je je bral, kako so ti sokoli, Uazbili tureško drhiil s bandjarji v Volčjem doli, Kako junaški je vladur premogel Nikšič, morski Bar, Prepodil turške vrage od Dolg v arbanske drage. 4. Za Galicijo 250,000 gld. Vlada je opravičena, rabiti te svote za predplačil* občinam za izvrševanje javnih stavb, v posebno ozira vrednih okolino«tih za podporo tacih stavb, ali za pre-krbovanje potrebnega živeža pomori potrebnim. §. 6. Za neprevidene, državno pomoć zahtevajoče nesreče, katerim se ne more pomagati s poprej omenjenimi dovolitvami, dovoljuje Se vladi svota do 100,000 gld. g- 7. Deliti imajo državna predplačila za žito za seme, kakor tudi za podporo s živežem pomoči potrebnim državne gosposke po dogovoru z deželnimi odbori in s pripomočjo županov. g. 8. S to postavo dovoljeni troški se imajo vknjižiti v državni proračun za leto 1880. §. 9. Računska pisma, vloge i zapisniki o dovoljenih predplačilih so kolka i pristojbin oproščeni. §. 10. Zaostali obroki Be smejo a politično eksekucijo od podeljencev s predplačili iztirjevati. §. 11. Ministrom notranjih opravil, poljedelstva i linanc je ukazano, naj to postavo izvrše. Resolucija: C. kr. vludi je naročeno, naj na to dela, da se bodo pri vrševanji stavb le domači delalci rabili. Dopi&i. Na Prepolni nn južni srbsko>tnrski granici dne .7/. decembra 1&7'J, V St \ •v \ dokazov, da so te besede meso postale. Prav nasprotno je. Vse je »e [io stari navadi in okrajno glavarstvo, ki vendar se časi kak slovensk dopis posije, odreduje k nam prav sedaj uradnika, ki celo slovenski ne umeje, a mora mej naini Slovenci voditi občinske volitve, zasliševati ljudi itd. Trkati moramo, da se nam odpre. Ako bodemo spali, kakor smo žalibog do sedaj, mislilo se bode, da se nam prav dobro godi, da smo su vsem zadovoljni. A da nij tako, da je treba mnogo predrugačiti, ako se hoče krivica odpraviti, to čutimo iti vemo najbolje sami. Joiipov. Iz srednje Istre, 25. januarja. Včcrajšna „Edinost" broj 3. nas je prav nesprejetno iznenadila z dotično opazko glede lakote v srednji in vsej Istri sploh. Opazka sicer sama na sebi nema nič takega v sebi, kar bi one, ki nabirajo za stradajoče Istrane, žalila, toda pri naših Slovoncih nekako desavonira. Nam nij znano, kojim listom je ona opazka namenjena, a gotovo je, da zadeva naš odbor in zadeva nase od nepopisnega gladu hirajoče brate Slovane. Oni gospod, koji je uredništvu „Edinosti" zugotovil, da nij za lakoto šc noben Istran poginol, tidil je do sedaj v tem oziru istino, kajti naravnost vsled popolnega pomanjkanja jedil nij doslej se nobeden umrl, toda neposrednje je uže doslej revščina marsikaterega v grob spravila. Sicer pa trdijo ljudje, ki tnkajšne razmere dobro poznajo, da jih gotovo veliko vsled gladti umre. Tudi mi je uže do sedaj znano selo, kder se je takozvani „dotakljivi hungertiphns* pokazal. Najboljši dokaz strašne lakote in siromaščine so pa vsak dan v Pazin prihajajoči siromaki, koje prvi veterc prevrne, da več ne vstanejo. Ako je moralo tukajšno županstvo in c. kr. glavar v Pazinu došle lačne s pomočjo žendarmarije razkropiti, kaže to jasno, koje vrste lakota mora to biti, če pomislite, da jo istersko ljudstvo žalibog! še prepohlevno boječe. Toda to je še le poče tek. Lahko bi Vam iz pisem, koje sem od isterskih župnikov dobil, navedel odlomke, ki mojo tukajšno izjavo popolnoma potrjujejo, toda čas mi sedaj tega ne dopnšča. Namestništvo je po poročilih c. kr. okrajnih glavarstev, ki bi radi vse »lakirali", predno dotična poročila v Trst pošljejo, gotovo slabo podučeno. V tem oziru bi se pač smelo namestništvu reči: „Videant cou-snles etc." *) Vem, da Vam bode drago, ako od tukaj za „Edinost" kakšen dopis doboste; ko mi bode čas dopuščal, Vam bodem gotovo dopisoval; gradiva imam tukaj dovolj. **) Ako bi se namreč ta dela privatnim podjetnikom izročila, bati se je, da ne bi domače prebivalstvo od vseli teh del nika-koršne koristi imelo, k;ijti tuji delalci bi z sosednjega vlaškega kraljestva v našo zemljo pridrli i pomoč, ktero hočemo svojim ubožcem dati, odnesli bi jim tnjci. Z oziron na vse to predlagam, da se v odboru predlog zalivali." Tako je govoril v državnem zboru mož, kteremu bije neprestano gorko srce za srečo nnesrečene njegove domovine. Iz samega tega govora 9e volilci gospoda Audrcja VVinklerja prav lahko pripričajo, da m so pravega moža, pravega ljudskega zagovornika, kost svoje kosti, kteri je vedno bil, je in bode, čast goriške in slovenske dežele, izbrali svojim državnim poslancem. Pontava znstrnn posojil, da se polajšn siromašenj«. S privolitvijo obeh hiš državnega zbora ukazujem tako: §. 1. Za podporo pomoči potrebnega prebivalstva v deželah, katere je zadela revščina, dovoljujejo se »podaj navedeni zneski za izvrševanje javnih del. A. V pokneienej grofiji gor i* kej »'/i gradiilanikej. 1. Za preložitev koroške državne ceste pri Kanalu 11,000 gld. 2. Zn preložitev državne ceste od Gorice do Ajdovščine mej Crnicami in vrtovinskim mostom 30,000 gld. H. Za vtrjenje nasipov v sušilnih oglejskih napravah, ker so v nevarnosti, da jih morski valovi ne podro, 8,000 gld. It. V galiskem kraljestvu. 4. Za napravo zvezne ceste od pšemiselsko-dnkleške državne ceste pri Tilavi skoz Jaslisko in Oeremho do deželne meje 18,000 gld. 5. Zn preložitev Udov-gorliškc ceste pri Cieskovicah 17,000gl. C. V dalmatinskem kraljestvu. G. Za delno preložitev po sredi dežele držeče državne ceste inej Kninom i Kjevom 13,000 gld. 7. Za delno napravo ceste iz Makarske v Dvare 20,000 gld. 8. Za delno promembo ceste iz Luknvskegn v Budvo 8,000 gld. 9. Za razširjenje in uredbo ceste iz Starega Dubrovnika v Novigrnd pri Cilipji 12,000 gld. 10. Za preložitev zavalskega klanca na južnej poti Budva Sv. Štefan 3,000 gld. 11. Za napravo ježne poti od kule Uljica do Spico 14,000 gld. 12. Pripomoč za napravo skludovne cestc Djeverskc-Drniš-Muć-Sinj 10,000 gld. 13. Pripomoč za napravo občinske ceste iz Zagvozda v Imoški čez hrib Skobaljuco 10,000 gld. §. 2. Za izvrševanje in vodstvo v §. 1. dovoljenih stavb se dovoljuje kakor potnina Btavbenim uradnikom: Na goriškem in gradiščanskem 2,000 gld. Na Gališkem 1,500 gld. Na Dalmatinskem G,000 gld. §. 3. Za izvršenje javnih stavb iz deželnih, okrajnih in občinskih sredstev se dovoljujejo spodaj navedena državna posojila deželnim zastopstvom proti povrnitvi iz tega deželnega zaloga v deset enacih letnih obročih od 1. januarja 1881 počenši: I. Za mejno grolijo Istro 135,000 gld. 2. Za mejno grofijo Moravsko 80,000 gld. t}. 4. Za nakup žita za setev se dovoljujejo posojila i/, državnega zakladu proti poroštvu občin za zneske, dane ohčinar-jem, i deželnih zalogov za občine zudevnjoče dežele, i oicer: 1. Za Istro, goriško in gradišćansko do skupnega zueska 55,000 gld. 2. Za Moravsko do skupnega zneska 170,000 gld. 3. Za Siležko do skupnega zneska 20,000 gld. Ta posojila se morajo povrnoti v petih enacih letnih obročih od 1. januarja 1881 počenši. 5. Za daljšo podporo stradajočega prebivalstva dovoljujejo se vladi spodaj navedeni izvenredni zneski proti temu, da o njih rabi položi račun: 1. Za Istro, goriško in gradiščansko .50,000 gld. 2. Za Moravsko 50,000 gld. 3. Za Siležko 50,000 gld. Boril se hrabro je i Srb ob Timoku, Moriivi, Zasadil je otčinski grb v bolgarskej oČctnjiivi, V prosili klone pa jumik, domu obrne svoj korak, Kar mu je šc mogoče, domače brani koče. Mesarski mor nastane spet od Save črez Marico, 0 krutostih je strmel svet) je dvignol li desnico? Zamiiu odjekni je Balkiin od grozne inukc noč i dan, Za turške se je grehe Evropa drla v siuehe. Bo turški li Slovan, o bog! še nosil zmer okove V Po belem svetil krog i krog ti trosiš blagoslove, Zakaj zapernš njemu sluh ? Bo li šo vedno svet mu gluh ? Ne! — saj njegovej revi sc taja led na Nevi. 1 vzdrma se mogočui car dvosvetske Ruske svete, Vsa ljudstva mu prešine žar za boj na Turke klete, Ko trenol bi, miljon jc rok pripravljenih za meč, za lok, Po silnej domovini pod steg hite nje sini. Za zborom silni vojske zbor hiti na južne strane, Ne plaši sc ni rek, ni gor. Ni/. Kavkaz urno plane, Ko som je Donavo prcpliil, ko toča se v Balkan je vrnil, Zasiidil knežtvo novo v prastaro jc Trnovo. Iz Podgrttdskega okraj«, 21. januarja. Slovenci imamo vsi skupaj eno potrebo in ta je, da mora imeti slovenski jezik vso veljavo. Svoj govor imamo, da sc mej seboj pogovarjamo; naš govor spoštovati mora vsak, kdor k nam pride. Jako neumno je trditi, da je nemški ali italijanski jezik gospodski jezik. Na Nemškem, na Italijanskem, tam ima svojo pravico in pameten človek, ako tja pride, ne zahteva, da bi se njemu na ljubo morali vsi drugi učiti slovenskega, tam neznanega govora. Enako je pri nas. Slovenski jc jezik gospodski in kmetski. Kratke pameti je on, ki misli, da je uže bog ve kaj, ako se s tujim perjem našemi. Tak človek je milovanja vreden — ako nij hudoben —, ker sc tako pred ljudmi smeši. Vsak naj se drži svojega. Sami spoštujmo svoj jezik in branimo ga ko najdražji zaklad; tujec naj ga govori, ako hoče z nami občevati. Posebno pa moramo delati na to, da bi se v uradih pisalo samo slovenski in ne drugače. Vsaj sc nam vendar prevelika krivica godi, ker dobivamo iz uradov nerazumljive dopise. Koliko skrbij imamo, predno izvemo, kaj je pisano. In nazadnje nam kdo šo napačno razloži to tnjgčino in oškodovani smo čutljivo. Da, celo kazen se nam naloži, ker nijsmo razumeli, namesti da bi bil kaznovan on, ki tako piše. Ako tedaj pridemo k okrajnemu glavarstvu (kapitanatu), k sodnji, davkariji ali v županijo, kratko rečeno, v kateri koli urad, povsod terjajmo, da se vse piše famo slovenski. Ne bodimo bojazljivi. Pravico do tegn dajo nam postave. Tudi prvi minister na Dnnaji je rekel pred državnim zborom, da nas ne Bme nobeden zaničevati in „na steno pritiskati". Mi sicer še nčmamo Ko val za valom se vali v nevihtah silovitih, Tako sc z vragi Kus bori v pobojih grozovitih, Naskokom pade Bajasid, Kara, Ardagan i Plovne zid, Ujeto Turkov trume na Rusko v robstvo lirume. Z dag — Aladže na Ersirum zmagaleo ruski stopa, Beži pred njim sovražnih trum nekdaj ponosnn tropa, Ko vraga v Sipci še zatre, viharno čez Balkan udre, Maršira mu armada pred zidc Carigrada. Miruje vojne grozni hrup. Sovraži: milost! prose, Iz vseh slovansko južnih žup v nebo česti se nose: „Bog! tebi hvala vsaki čas, ki carem Bi odrešil nas, Ž njim, z nami vedno bodi, svoj narod k sreči vodi!" I zopet hodi Bogdan pop po zemljah zdaj svobodnih, Ljudi uči na vsaki stop v zakonih prirodnih : „Slovanu bratje le Slovan: krsčun, pogan, mahometiin." I narod, čista duša, kaj zvesto ga posluša. • ky . *) M! smo z omenjeno opazko imeli gotovo dober namen, ter amo preverjeni, da prineie veo koristi, nego škode. Brali smo namroe v nekaterih dunajskih listih, da ljudje pa pazinskih ulicah za lakoto umirajo; pozneje pa mi nekateri listi, ne le na Dunaji, temui tudi v Trstu, to preklicali i nek list je celo tako opazko pristavil, kakor da bi v Istri ne bilo tolike reve, kakoršna je v resnici. Prenapeto poročilo, da ljudje po pazinskih ulicah za lakoto ar<>, ško-dilo je tedaj vož, nego koristilo, ker jo strašilo ljudi ter bilo vzrok, da so dvombt nastale o resničnej strainej bedi, katero trpe ubogi isterski naši bratje. Našu dolžnost je tedaj bila pozvedeil i poročiti resnico. To smo storili z najboljšim namenom. Roka, ki je v 2. številki tako gorko prosila „kruha ubogim*< no more ga jim trgati od ust. Pristavili smo tudi, kaj je ukrenola vlada, da se velika nadloga kolikor mogoča zlajša. To so umu je potrebno zdelo, ker so nam znane Isterske razmere še iz prejšnjih let, da ljudstvo izve, kam se ima obračati v sili i da sc ue bodu godilo krivice pri delitvi podpore. — Ljudomili odbor, ki nabira darovo strada-joelin, pa lepo prosimo, naj tudi nam prlobčuje vse, kar so mu zdi koristno; mi bomo srečni, ako bomo mogli kaj dobrega storiti. Vsem našim rojakom, ki .Edinost* bero, pa živo na srce polagamo, naj pomogii, kolikor jim je mogoče, nuj trkajo tudi sosedom na vruta ter pošiljajo mile darove odboru v Pazin, ker nadloga je volika, strašna. Kar kdo lačnemu da, to tlu Bogu. *•) Prosimo Vas in druge ondotno dobre naše prijatelje In staro kolege v borbi za narodnost, pošiljajte nam redno dopisu Iz Istre. (Uretl.) Z DuitAja, 27. januarja. Ni časnika v Avstriji, da ne bil bi uže poročal in ugibal, kedo, in kedaj bodo zvoljeni novi ministri na spraznjena mini-sterska mesta. Dovoli, draga „Edinost", da tudi jaz nekoliko povem o tej zadevi, ker je stvar postala tako nujna, da se mora v najkrajšem času rešiti. Da se iz desnice vsaj kedo vzame, to jc gotovo; mogoče je pa tudi, da pridejo zven parlamenta nekateri na ministersko stole; da pride eden iz poljskega kluba, eden pa iz desnega centra v ministerstvo, to je tudi skor gotovo; Stremajer pa se bode vendar moral umaknoti i prostor prepustiti bolj sposobnemu in pravičnemu možu. V ponedeljek jc bil mej drugimi vladnimi predlogi na dnevnem redu tudi načrt postave za dovoljenje novincev za tekoče leto. Tukaj nc čutijo ljudje pomanjkanja. Kavane, gostilnice, gledišča in drugi javni prostori bo prenapolnjeni, plesi sc vrste dan za dnevom v največem lišpu; jutri pa bode eden najsijajuiših, tako imenovani „industrieler bal", kateri se bode vršil na želju cesarico v dvornih prostorih, in sicer v redutnej dvorani, tega sc misli tudi dopisnik teh vrst vdeležiti, če ne bode prelen. Danes so imeli avstrijski delegatje plenarno sejo, pri kate-rej se je mnogo govorilo tudi v zunanjej politiki; povdarjalo sc je tudi, da Avstriji preti nevarnost, da bode prisiljena zaplesti se v prihodnjo vojno, katera je bližjo, nego se sploh misli; Fuchs je posebno povdarjal Italijo irredcnto, llaymerle pa je delegate tolažil, da zdaj ni od nobene strani nevarnosti za Avstrijo, Lahko bi se nevarnost odstranila, ako se le hoče, ali pred vsem treba pravo pot nastopiti; dokler pa bodo hodili avstrijski državniki z Bismarkon, dotle bode nevarnost Avstriji pretila. Prava pot je le ta, da Avstrija notranje svoje zadeve tako vravua, da bodo nje ljudstva zadovoljna; potem pa pravo odkritosrčno prijateljstvo z Busijo Bklene, in tako tudi z druzimi slovanskimi narodi; potem se ne bo bati ni Italije irredente, ni nemškega tri-lasnika. Da ni daleč čas, ko se Nemčija in Rusija v vojno za-pletcte, tega nobeden več ne dvomi. Ako bo Avstrija takrat Rusiji prijazna, gotovo sc nobena država ne bo upala nas napasti, pa da se takrat tudi do Soluna pomaknemo. Ako 8C pa Avstrija Nemčije oklene i seže za Bismarka po kostanj v žrjitvico, potem p:i nas poleg Rusije in Italije se druge male slovanske države K krati napadejo. Kaj bi se potem zgodilo, to ve vsak, ie tudi ni politik&r; Avstrija bi se »drobila; napadena od vseli strani bi bila plen Nemčiji, Uusiji in Italiji. Zato je treba, da sc tesno zvežemo z odkritosrčno prijateljico Rusijo, potem se bo nas Imla i nas spoštovala vsa Evropa i lahko potegnemo svoje meje do egejskoga morja. Z Dunaju, 1. februarja. Reši nas, gospod, Stremajcrja, tako se je večkrat uže po slovenskih časnikih zdiliovalo, ali žalibog, doslej brez vspeha, in kakor sem danes iz dobro podučenih krogov zvedel, ne bomo še tako k malu rešeni. Minister Taaffe noče ali nc more rešiti še tako k mahi ministerskega prašanja, in mogoče jc, da sc ta negotovost do novembra zauleče, predno so popolnoma reši. Pripravljen pa je takoj dati eno mesto desnemu centru, in 6icer mesto finančnega ministra, ako sc desni centrum zaveže vprihodnjič podpirati z vso odločuoBtjo ministra, vzetega iz njegove sredo. Ako do tega pride, skoruj gotovo baron Oodel zasede to mesto; teško je vendar verovali, da se desni ccntrum uda. takim zahtevam. Vsa stvar je začela postajati jako ozbiljna in bati se jc, da nazaduje vsa konservativna stranka dobi košarco. Ali bode pa tako vladno negotovo postopanje imelo dobre ali slabe nasledke, tega ni teško uganiti. Sinoči je bila velika svareja pri ministru Haimerlu, katera je navadno vsako leto v tem času pri ministru vnanjih zadev, i te bc deleže vsi najodličniši krogi, diplomatje, vojaški, civilni in cerkveni visoki dostojniki, ministri, poslanci, višji vojvodi in tudi cesar sam. Letos pa se niso povabljenci tako mnogobrojno vde-ležili, kakor druga leta. Tndi levica poslancev zbornico je bila slabo zastopana, morebiti da tudi to kaj pomenja; dan pred sc jc govorilo, da se desničarji nc vdeleže, zgodilo so jc pa prav uaaprotno. Presvitli ccsar se jc nad eno uro tam mudil, in bil prav zidane volje, govoril je t več oaobaini, med drugimi tudi z grofom Hohcnwartom, pa nc o vremenu, ampak v resnih zadevah, in celo še o bosenki zadevi. Proti 12. uri so začeli visoki gostje odhajati, mlada aristokracija pa se je prav veselo sukala v velikem blišču do rane ure; ob dvejih zjutraj jc bilo prav dobro kosilo i dobrega šampanca nij manjkalo. Vreme jc tukaj prav lepo, danes imaino prav spomladanski dan. Kritični politični pregled. Domače dežele. Državni zbor je 26. januarja sprejel kneza Lobkovicu nasvet, naj sc vladni predlog zastran uravnave zemljiškega davka dav-skovskemu odseku zopet nazaj dd, da sc odsek zarad reklaina-cijskcga postopanja še enkrat posvetuje in v osmih dneh zbornici zopet poroča. „Politiki-1 se z Dunaja piše, da bo najbrže baron Godel-Lannoy minister poduka; to imenovanje bi vlastitosti kluba desnega centra najbolj ustreglo, ker bi bilo po volji Slovencem i sploh južnim Slovanom; pa tudi Nemccin, s katerimi ga visoka njegova stopinja tesno veže. Jako vrlo sta se zadnji teden v budgctncm odseku potezala poslanca Klaič i dr. Vošnjak za narodne pravice pri sodnijab. Klaie sc je pritožil zoper to, da sodnije v laškem jeziku uradu-jejo; dr. Vošujak je dokazal, da sodnije na Slovenskem ne spoštujejo slovenskega jezika i da grttška višja deželna sodnija mrzi na vse, kar je slovensko. Minister Stremayer jc hotel to stvar olepšati, ali ni so mu dalo; dr. Vošnjak ga je dobro zavrnol, ter mu dokazal, da sodnije na Slovenskem silo i krivico delajo slovenskemu narodu. — Mi moramo temu pristaviti, da se Slovanom na Primorskem godi v sodnijab strašna krivica. Izjemši nekoliko vrlih sodniških uradnikov, vsi drugi v golej italijanščini pišejo vse; če tudi stranke nobene italijanske besede nc umo, vendar morajo podpisavati laške zapisnike. Znano je nam in vsem ljudem na Primorskem tudi, da je tukaj mnogo tauih sodniških uradnikov, ki drže z irredentarji} v Trstu so sodniški uradniki vselej pri volitvah v mestni i deželni zastop večidel glasovali za take kandidate, katerim le preveč pomunjkuje avstrijskega čuta. Minister llaymcrle je v delegacijah rekel, da so razmere mej Avstrijo i Rusijo zdaj jako dobre i da bode pospeševal raz-vitek malih držav na vahodu. — Oe bode vse to res, pa bo prav i dobro. Postava o vojaškem naboru se je v državnem zboru sprejela s tem pristavkom, da se imajo novinci nabirati v mesecih marciju in aprilu. (Jeika spomenica. Nemški poslanci s Češkega se posvetujejo 0 tem, kako se jini je vesti nasproti českej spomcnici. To jc uže zdaj gotovo, da jej bodo v gluvnih točkah uusprotni, ker Nemci nečejo o enakopravnosti nič vedeti, oni hočejo biti gospodje, pa naj sc zgodi kar koli; za mizo hote le sami sedeti, drugim narodom pa prepuščati lu ostanjke, uli drobtine, ki z mize padajo. Z Ogerskega se poročajo vedno nove sleparije i goljufije o tacih ljudeh, ki so vladi blizu; tudi dvobojev ni konca; popa-čenost jc tolika, kakor na Turškem, ali pa šc večja. Tuje dežele. Crnogorski knez odločilo zahteva, da mu Turčija izroči Plavo 1 Gusinje, ker uiu je do tega dala pravico berolinsku pogodba ; ako se to ne zgodi mirnim potem, rabil bo silo. Srbska vlada se zdaj pogovarja z avstrijsko o tem, kdo se imajo zvezati i zvršiti avstrijsko-ogersko-srbske železnice. Italijitnuka rlada jo začasno zaprla državni zbor; to pa je | storila zarad tego, ker je prišla s zborom v tako nasprotje, da nij bilo več mogoče zborovati, i moralo bi bilo še le novo mini- ! sterstvo odstopiti, uli sc pa državni zbor razpustiti. Na Laakero! je burno vreme, ki nič dobrega nc obeča. „St. Peterburgskija NVedomosti* priporočajo prijateljstvo Rusije z Avstrijo s temi važnimi besedami: „Želeti bi bilo, da se obe slovanski državi, Rusija in Avstrija, trdno zvožetc i pospešujete razvitek narodov, ki so v večini v ujnnili državah i državno živenje krepi-." To bi v resnici bila najboljša politika. Na Ruskem se delajo velike priprave za slovesno obhujauje petindvajsetletnega vladanja carja Aleksandra. K tej slovesnosti pridejo iz vseh držav odlični možje, mej drtizimi tudi srbski i bolgarski knez. V Peterburgu je policija hotela preiskati neko sumljivo hišo, pa morala je vrata vlomiti, ker jej niso hoteli odpreti. V hiši jc bilo pet osob, trije moški i dve Ženski, ki so na polic jo streljali in enega policijskega častnika ranili. lCden v hiši bivajoč li se jc sum ustrelil, druge so zaprli. Potem so hišo preiskali i nnšli v njej tiskaluico, mnogo tiskov še le natisnenega časnika „Narod-naja Volja", več ponarejenih pečatov i spisov, strupa i razpo-kljivih tvarin. To hudo zadene nihilistično stranko, katere naincn je, raztrgati vse državne i družabne vezi. Francoska vlada je v prepiru s turško. A Aleksandreti v Siriji so namreč francoski mornarji razsajali, a Turci so jih hudo natepli, To je dalo povod, da francoska vlada zahteva zadoščenja od turške. Franuozjc hrepenć uže davno po Siriji i lc Angleži branijo, da jc niBO nžc privojevali. Poslali so zadnje dni tudi admirala Duperro v Azijo, da se polasti tonkinske dežele, ker je tam mnogo kristijanov, katere pa pogani zatirajo. Ta dežela meri 5210 □ milj ter ima 18 milijonov prebivalcev. To hvalo pa moramo priznavati Francozom, da človeški ravnajo z drtizimi narodi ter jih nc dero tako, kakor Angleži. V Fecu v Afriki bc jc uncla velika rahuka. Zamurci so napali judovsko hiše, mnogo judov ranili, ncccga sedemdesetletnega juda bo petrolijem namočili i živega sežgali mej vriskanjem ljudstva. Tudi nekateri francOzje so bili ranjeni. Angleži sc mislijo iz Avfganistunu umuknoti; menda so sc prepričali, da jim nc bo mogočo vzdržati so v njcin. Domače stvari. Iz mestnega zbora. Predzadnji četrtek se jc v mestnem zboru obravnaval proračun za tekoče leto in določilo sc jo : Za de-lalnice zapuščenih funtičev, ktorih jc 140 — 22,900 gld. Nadalje je bil potrjen za študije napeljave vodo v Trst primanjkljaj 10(18 gld. 18 kr., kteri znesek sc za letos vknjiži. Potem je prislana vrsto razprava občinske administracije za letos. Svetovalec Puški jc interpeliral župana, dokle je uže dospela razprava z namestništvom zaradi vzdrževanja policijskih ječ? Znpan je precej odgovoril, da so dotične razprave vse pri namestništvu i da še ni nič odločeno. Vladni komisar poprimo besedo in pojasni, da je stvar težavna in delo dolgotrajno in da užc vlada v svojem času odgovori. Nazadnje sc je šc dovolilo: za oddeljek policijo, žandarmerijo 860 gld., za policijsko straže občinski dodatek 70,000 gld., za občinske straže 14,400 gld., za lokalno osobje redarstva 14,400 gld., za poljske čuvaje 8,145 gld , za občinsko ječe 25,690 gld., za bol j šal u ieo spridenili ljudi 1,500 gld., za razne potrebe 1,880 za zdravstveno policijo 35,821 gld., za zalog 25,353 gld., za gašenje ognja 42,000 gld., snaženju mesta 40,500 gld., za svečavo 69,660 gld., za splošne troške iu male stvari, posebc nc omenjene, 7,700 gld. Pri točki voda i ceste sc je sprejelo 198,950 gld. Nadalje namerjava mestno starešinstvo privoliti za popravo razrušene ceste v Mirainar 136,000 gld., ker jo jc morje pred poludrugim letom popolnoma raztrgalo. Mestni zbor je privolil v omenjenej seji, brez svote za cesto v Mirainar, nad polu milijona. Ako pomislimo, da so vse te svote le bolj v korist mestu in da dobi le majhen delež okolica, vidi se, da ta nikakor ni dosti odškodovana za obilne davke, katere plačuje. Mestni zbor. Predzadnji petek je bila precej burna seja mestnega zbora, ker se je zoper tehničnega vodja plinove tovarno mursiktera nerodnost v računih uže nekuj dni prej v lokalnih časnikih premlcvala. Brez dovolitve mestnega zbora jc on napravil upurate za čiščenje plina, ki veljajo 42,000 gld. Mestni zbor je vendar te novce dovolil in ukrcnol, dasc 27,000 gld. za leto 1880, in 15,000 za prihodnje leto zuručuni. Gosp. Vidakovič je v seji rekel, da pripoznava, da jo bilo aparatov treba, pristavil pa, da je mej vodjem in administracijo plinove tovarno nek duali-zem, ter opazil, da se ima administracija strogo držati §§. 12 in 13 dotičnoga pravilnika. Privolilo se je potem še za vojaške potrebe: komisarju za stanovanje in vožnjo 2,475 gld., za nastano-vanje vojakov 30,750 gld., za nabor novincev 600 gld., za transporte 200 gld., razne potrebe 1,000 gld. Dovolilo se je še za bogočastjo 29,000 gld., svečanosti 2,250 gld., gledišče 9,650 gld. V tržaškem mestnem zboru jc prišla 29. minolega meseca na vrsto kmetiskega društva prošnja, da bc nakupi žita za seme ubogim okoličanom. Poročevalec Loy je predlagal v imenu delegacije 1200 gld. za ta namen, kateri znesek naj bi sc postavil v proručun za to leto, knietiško društvo pa naj bi se pooblastilo, da semena nakupi i razdeli. Ta predlog je bil sprejet. Daljo sc jc dovolilo 5000 gld. za potrebo vode v okolici mej sušo. Pomoč stradujoi-im. Nu Goriškem sc je ustanovil odbor ki nabira mile darove v pomoč stradujočiin. Častni prvosednik mu jc grof Coronini i prvosednik deželni glavar Pajer. Mej odborom samim sc je precej nabralo 3000 gld, ki so sc takoj mej strudajoče razdelili. Voda. Po Trstu sc te dni govori, da so blizu Nabrežine našli tak studenec, ki ima trikrat toliko vode, kolikor jo treba Trstu. Pot inženirjev, ki »o bili poslani na dotični kraj, nekij je to potrdilo. Želeti bi res bilo, da se to potrdi, ker za vodu se nam vodno hujše godi. Spet gre jeden daleč % doma! Goriški Slovenec in slovenskom u občinstvu znan po svojih jidiovitib zgodovinskih spihili, priobčenili v ,Slovenskem Narodu", v „Zvonu" in v „Soči", imenovan je za pravega profesorja zgodovine in nemškega jezika na c. kr. višjoj gimnaziji gospod Simon Rutur, v Kotoru na Dalmatinskem. Za Notrnnjee. V avstrijskej delegaciji jo v imenu slovenskih zastopnikov interpeliral delegat Winkler vojnega ministra o zadevi Abendrothovcj. IlildulfoVil železiliea. Minister trgovine jo v državnem zboru odgovoril na prsŠanje: zakaj jc vlada vzela v svoje oskrb-stvo rndolfovo železnico, da jc to storila vsled tega, ker je moral u zanjo dati uže 57 milijonov gold. podpore, i da upa, da železnica pod državno upravo nc bo tako zelo pasivna, vendir pa še ne more nič gotovega o tem poročati, Pastirski list, kateri jc to dni izdal tržuško-koprski škof, obrodi gotovo dober sad, toliko bolj, ker je njegov predmet sedanjemu času tako primerin, da boljšega milostljivi škof ni mogel izvoliti. List se naslunju na velike nadloge, ki tarejo ubogo naše ljudstvo ter jo hladilo skolečim ranam i svarilo ničemurnosti: „BI agor njemu, ki ga nadloga ući treznosti in varčnosti! tako govori škof, ki pa tudi govori na srce premožnim, naj v velioej bodi pomorejo bratom. Kdor se ubogega usmili na obresti Gospodu posojuje, in Iiog vin povrne njegovo dobroto Sklepa milostljivi škof pastirski list s tem pristavkom: „Na koncu svojega lista vam naznamijem, kakor v prejšnjih letih, tudi letos žalostno stanje naše škofije glede duhovščino. Lani jih jo umrlo devet, posvečena pa sta bila lc dva. V goriškem semenišču imamo pet bogoslovccv, pet in štirdoset naših ustanov pa jo v njem praznih. Će dalje hujšo stiskajo ljudi po deželi vsakovrstne nadloge, k temu prihaja pa še za njih tuga iu žalost, da tudi v največjih praznikih nemajo božjo službe in duhovne tolažbe. — Zeljno pričakovano mladeniško sominišče se ni moglo šo ustanoviti, ker sc za to šc ni dosti denarja nabralo. Dokler nc pomaga llog in darežljivost pobožnih duš, nc moro se drugega početi, nego iz nabrane svoto in njo obresti dajati denarna podpora dijakom latinskih šol, od ktcrili bc more upati, da so posvete duhovskomu stanu. To leto sc taka pomoč daje štirdesot in petim mladeničem, ki so sc rodili ali v Trstu in njegovi okolici, ali pa v Istri. Mnogi izmed teli so izvrstni dijaki v vsakem obziru." Abendrothove zadeve. Mnogo naših kmetov, katere je Ahcndroth v Ilrcegovino z vozom i živino zapeljal, čaka še krvavo zasluženega plačila. Odkar sc jc poslanec Obreza v državnem zboru potegnol za ubogo kmete, opazuje se prizadevanje, da sita reč poravna, mi smo pozvedali o tem i priporočamo vscui tistim voznikom, ki niso šc prejeli vsega plačilu, in tudi šo niso komu dali pooblastila, da sc potegne za plačilo, naj se obrn«i naravnost do naloga rojaka, dr. Ferdinanda Pogačnika, odvetnika na Dtinaji (I. Riemergassc št. 15). On jc veBtcii mož ter se bo prav krepko potezul za to, da pride vsak do zasluženega plačilu. Beda na Notranjskem. Kranjski deželni prvomostnik je razglasil poziv, v katerem omenja veliko revščino v večem delu postojnskega političnega okraja, ter prosi pomoči, katero jo neogibno treba 21 občinam z 20,000 prebivalci. Srbsko društvo u Tri,jest It sc jo ustanovilo; namen mu je, poduk v srbskem jeziku i slovstvu, v srhskej zgodovini iu vsem, kar jo koristno srbskemu ljudskemu izobraževanju. Mi želimo bratom Srbom lep razvitek i napredek. Zadnja Bismarkova garda na Kranjskem jo še „Lui-bacher" Tiirnverein. Pri zadujej volitvi so bili izvoljeni v odbor tiijc — Prusi! Ali ni to škandal? Inteligencija i kapital, katera sta, kakor trdijo nemčurji na Kranjskem, v njihovih rokah, dospela sta užc do toliko stopinje, da morajo nemčurji pri Bismar-ku beračiti za take ljudi, ki znajo kaj na papir začečkati, — mož tuko nemčurji nemajo i kde bi jih tudi vzeli, ko šc nemški Kočcvarji zanje nc marajo. V Bosni i Hrcegovini jc velika nadloga. Vstaja, vojna i druge nezgode so ti deželi strašno zadelo. Ljudje neuinjo kruhu, živina za gladom i mrazom cepu; ljudje še Bckir nemajo, da bi si mogli drv sekati. Nemčija hoče pomnožiti svojo vojsko za 100,000 mož. Ona ima užc zdaj največ vojakov ; ona jc kriva, da jc skoraj v vsej Evropi propalo blagostanje, ker jc vtikala pod „pikelhavbo" vse, kateri so jo mogli nosili i tako primorala druge države, da so tudi one vojsko množili. Zdaj jo leliko umevno, zakaj so pruski vladni organi tako grmeli /oper Rusijo, da množi vojako ua pruBkej meji. Prusija so pripravlja na boj zoper Rusijo, da so staremu Bismarku srcc ohladi; v boji z Rusi pu sc jej bode godilo šo slabše, nego Napoleonu prvemu, ki jo imel stokrat več uma, nego ga iina Rismurk. Tu Rismark je so surovo silo res Nemčijo raztegnol, a naložil jej pri tem taka bremenu, da se bode morala kmalu vsem pridobitvam odpovedati, ali pa za lakoto umreti. Irrcdentovski »gledillli. V 1'ulji jc zaprla policija tri dudlnrje, preoblečene italijanske častnike, ki so prehodili kakor irrcdentovski ogleduhi v.^o Istro. Trdi se, da so našli pri njih uači tc vseh puljskib utrdb. Pri vsem tem pu sc pri nas podpira lulionstvo Slovencem i državi na veliko škodo. Kdaj bo tega konec ? Kaki poštenjaki so irredentarji. Ko jc lota 1866 prišel v Videni laški kralj Viktor Emanuel, nosil je pred njim tržaški fakiu Julij Topun črno ovito tržaško zastavo. Ta fakin je bil zarad tatvine večkrat kaznovan ter je v kaznovalniui v Kopru dobro znan. 25, min. meseca &o ga zopet zasačili pri tatvini ter v luknjo vtuknoli. Taki ljudje so irredentarji, na Beneškem p*» lačno ljudstvo vzdihuje: „Beati Austriuci" ! Tržno poročilo. Kava. — Akopram se je navadna, jako merodnjna dražba na Ilolaiidskem vršila pod cenami, ki so bile nastavljene, vendar to nema nobenega odločilnega vpliva na občno prodajo, kajti lastniki, tako na Nemškem, kakor tudi tukaj, drže se trdno poprejšnjih cen in za nekatere vrste bi še celo radi tirjali više cene. Sladkor. — Došlo je sem zadnji čas mnogo tega blaga, — Cene sc sicer ni>o spremenile; a kupčija je še vedno mlahova. — Olje, mdje, ri: — vse to blago nij spremenilo položja. Slanina in mast — na Angleškem vedno še rastoči — ste se zadnje dni tudi pri nas šc v cenah vtrdilc k ljubu temu, da je kupčija v tem blagu prav majhna, skoro neznatna. — Pttrolij. Kar smo o tem blagu tižc dvakrat pisali, to se je vresničilo: petrolij je zopet poskočil in stane danes f. 10% in mogoče, da se mu cena še kaj zviša. — Domari pridelki, les, seno, slama — vse brez posebne spremembe. Vrednostni papirji in valute — še vedno v najboljšem men-je nji; kakor smo užc zadnjič rekli, vlada zdaj na borsi, skoro bi j rekli, nonsalantni optimizem. Vendar pa je to čudno, da ne rusto le papirji, temuč tudi valute. — To torej ne more biti zdravo položje, kajti na eni strani veliko zaupanje, na drngi pa nezaupanje v eno in isto stvar. Ker smo zvedeli, da si nekuteri ljudje iz čisto osobnih namenov in zaiad intrige brusijo jezike proti našemu listu, posebno ; pa proti ceniku, naj nam bodo dovoljene te le besede : V prvem listu smo objivili cene, kakor jih imajo zmožne komisijonarske hiše, precej v dmgej številki pa smo cenik drugače vredili, namreč po borsnih cenah. — Odslej bomo tor j j >-vili vso cene po borsnem ceniku, posebno pa one kolonijalij, sadja, olja, žita. — Te cene so vedno zn 2 do 4 in več procentov nižje od onih, katere javljajo in računijo trgovci (komisijonarji), ker borsna cona jc ona, po kateri se blago lehko kupi na debelo in kolikor toliko iz prve roke. To bomo delali tudi vprihodnjc, zarad tega, da nam noben intrigant ne bo mogel očitati pristranosti in da tudi trgovci na deželi zvedo, koliko dobička v primeri računi ta ali oni trgovec. —■ Če pa kedo želi še kake promembe, obrne naj bc naravnost do našega uredništva; mi smo radi pripravljeni, vsako resnično napako popraviti, akopram dobro vemo, | da nekej vrsti ljudi nikoli ne ustrežemo, čeprav najboljše mislimo. fiO kr 85 „ 20 . Cenik raznega blaga. Olje: Sadje! Kava: Moka.............. Oylnn biser........... , plant. lin* in najfineja..... , , srednja iu '/j ®Ma • • ■ • , „ nalive ........ Portorico............. Malabar native.......... La Onayra............ St. Domingn........... Bahia............ • • Rlo najflneja........... , Ana............. , '/, I"" in ....... Santo* navadna in flnn........ Java Malang............ ...................... Manila............. ....................... Sladka skorja........... Nageljnovi cveilel (Mbiee)....... Poper Singapore.......... „ Batavin........... Piment Jamajka.......... Imber.............. Sladkor avstrijski v stokih rafiniran . . . , „ V kosili ...... Ital. jedilno navadno ........ „ fino in najfinejšo namizni)..... Levantinsko in Albaneško jedilno .... Corfu jedilno fino in nojfineje..... Dalmacija jedilno fino in najfinejše . . . Istra „ * • ... Laneno............. Pavoljnn ali bombažno........ Kibje liamburško (3 krone)...... Oleln.............. Pomeranee Sicilije (I zaboj)...... Limoni 9 (I zaboj)...... Kaperi . fini........ .'/.*»>........ Koitii puljoški........... » ................. Mnndlji pnlješkl.......... , romanski......... , siciljski.......... , pulješki grenki....... Lešniki novi ital........... . „ istrski......... Čeiplje suhe Iz Boim In Srbije nove. . . * „ it kranjsko In hrvatske . . . Pinjoli............. Cvebe Eleme........... , ................. , Stanchio.......... , Samns ............. Rozino Sultan........... Grozdiće (opašu) grško ....... , rndeče (korinte) ...... . , slciljsko Lipari ....... Rii aH laftko pSeuo: Italijanski navadni do '/, fini Italijanski fini in najfinejši...... Indijski............. slanina in mast: Slanina amerikanska..... Mast Bankroft........... , .................. Loj dalmatinski.......... , tržaški ............ Stearina............. Svečo iz stearine.......... , iz parafine.......... Petrolij v sodih............. v zabojih............ Uomitf i pridelki: Maslo štajersko I. vrste .... Maslo hrvatsko.......... Leča . . . ........... Fižol svitlo radeći......... , temno rodeči......... . bohinec........... „ rameni........... „ zeleni ............ , kanarček.......... • , cukrenee (koks)........ , beli dolgi.......... , . okrogli .......... „ mešan nov .......... , . stari ... ....... Konoplje drobne.......... . debele.......... Proso belo............ Zelje kranjsko .......... Pšenica ruska........... , banaška in ogrska...... Koruza Galac, Ibraila........ „ Odesa .......... , ogrska in banaška...... , hrvatska.......... Bž. Galac, Odesa.......... Ječmen............. Oves banaški, ogrski......... Moka ogrska 0 1 2 3 4 5 C Žito i 0 8'/, 9 '26.40, 20, 26'/,, 24.60, 23J/„ 22»/,,21'/„ 20%, 19'/«. 17> 147. otrobi debeli............ za 100 K." ] od f. do f. 115 _ 122 _ 13(1 — 144 — 127 — 140 — 115 — 124 — 86 — 95 _ 10» — 120 — — 100 — 78 _ 96 _ 60 — 75 — 80 — 90 — 78 — 84 — C9 — 74 — 84 — 100 — !I8 — 100 — 104 — 112 — 80 — 80 — 70 _ 72 _ 200 — 210 _ 54 — 56 _ 49 — 49 50 63 50 04 _ — _ _ 30 50 39 _ 38 50 34 60 48 — 50 — 65 — 80 _ 45 — 48 — 44 — 54 — 47 — — — 47 — 48 — 39 — _ — 35 — 42 — 02 — 04 — 35 — _ — 4 25 b 25 3 50 5 50 05 — _ _ 30 — _ — 7 — 7 bi) 0 7 j 7 — 110 — 116 — 108 — 110 — 109 — _ — 130 — — — 36 — 37 — 100 110 — 34 — 30 — 24 — 26 — 17 — 19 — 71 — 72 — 31 — 36 — 30 — _ 28 — 30 — 30 — 32 — 34 _ 35 _ 18 — 19 — 20 — 23 — 10 BO 17 — 41 — 44 50 49 — 50 — 48 — _ — 39 — 40 — 41 — 41 50 82 — _ __ 98 25 100 _ 92 76 100 _ 10 — 10 25 12 — 12 26 70 — 79 — 04 — 05 — 13 — 14 — 11 __ 11 60 12 60 13 — 12 75 13 50 12 25 12 50 12 50 13 25 12 76 13 — 13 — 13 50 12 50 12 75 10 _ 10 50 9 _ 9 25 26 _ 28 — U _ 12 50 13 — 13 50 11 au 12 — 13 60 14 — 8 50 8 80 8 50 8 60 8 50 9 — 9 25 9 60 9 — 12 — 8 60 9 5 60 - - = Seno Slama IDilo 3" debele cola......... I1/............ iTrami od % do •/» kubični čevelj..... . , '/. do •/„ , ..... IBordonali od 24' naprej » ..... I Drva za kurjavo bukova seženj...... Oglje bukovo za 100 K."........ po takih cenah produju se tukaj v magazinu. dobro volovsko........... navadno konjsko ........... (škopa) ržena.......... . . za steljo pšenično........ . . Moka otrobi drobni............ ajdovo.............. koruzna.............. Vino in *pirit: Špirit rafinirani 3G° hektol..... Bum Jamajka (liter) .......... , Demerari „.......... , St. Jago ........... Vino cipersko (hektoliter)........ . Malnga (aroba) . ........ „ refošk iz Istre (botelja)....... , istersko (hektol.)......... „ teran „ ........ „ vipavsko „ ........ , hrvatsko , ........ . ogrsko * ........ „ dalmatinsko „ ........ Predivo konopljeno Ferrarn.......... „ Bologna.......... , Cescna.......... dolgo čisčeno............ „ , najfineje ......... za dreto.............. Kazno blago: Kafra............ Orehi levantinski........... Vlrh............... Oreški (Muškat)........... Te................ Vanllja (t kilo)........ Žafran španjski , ........ Galun............... Potašelj.............. Sodu............... Rij domači in tirolski , . . ...... „ Istrski ..."......... Kolofonij amerikanski......... Votlec (Bimstein)........... Mjilo kandijsko........... , Corfii ............ Cunje............... Gobo za konje............ . za toaleto........... Ježico iz Azijo........... . gr«e........... , domače........... Žveplo rimsko v kosih ......... „ sicilijansko zmljeto....... Ribe — polenovke nove........... „ stare........... Arniki Yarmonth (1 sod)........ Sardelle istrske . ........ Kože — usnje za poplate ,,,.......» usnje teletina........... • , kravina bela in črna...... . kožo snrove volovske domače...... dalmatinske in bosenske . ....... amerikanske........, . . . kravje iz Indije ........... telečjo.............. jančje dalmatinske.......... zajčje (100 komadov)......... Volna bosenska.............. albaneškn............. grška............... iz male Azije............ istrska .............. Les: | Deske 1" debele in 7" široko za 100 komadov . . . . 8/9 „ , 850 colov .... 10/14 » . 1200 , V ' • «/12 • - 1200 , , 10/14 , „ 1200 B Skurete '/,", . 8/12 , , 1200 , , , , 10/14 , , 1200 „ Remeljnl'A" • » 100 komadov «1 J/,'/, . . 100 , . 7, . • 100 Dilo 2" . za 1 colu ....... • ....... , 2" mere nove . ....... . IV, ......... Deske po 1" debele in 7" Široke za 100 kom. , » 8/9 , , 100 , , » 10/14 . „ 1200 , Vi ■ » 8/14 , „ 1200 a " V, io/i4 , , 1200 Skurete " " laške mire debele 8/12 , 1200 » »0/14 . 1200 W iRemeljni '/." , , , »100 k"™- p . 7. 7» » . . ■ JOO . - \ .'/... . 100 , za 100 K.' od f. do f. 4 50 _ _ 15 — 19 — 10 — 12 — 40 — 40 25 „ 86 1 14 _ 57 _ 72 _ 32 — 40 35 — GO 76 10 — 12 — 1 — 1 20 24 — 32 — 35 — 45 — 15 — 24 — 10 — 14 — 11 — 16 — 9 — 14 — 45 — 47 — 62 — 55 — 42 — 44 — 72 — 83 — 70 — 83 — 81 — 96 — 166 172 — 10 — 17 — 48 — 58 — 300 — 376 — 160 — 6C0 — 38 — 58 -— 40 — 76 — 8 76 9 _ 21 — 22 — 6 60 — — 8 7 _ 7 26 G — U — 4 — 9 — 45 — — — 25 — 33 — 16 — 18 — 6 — 17 _ 9 — 35 — 20 — 28 — 12 60 18 — 14 — 15 — 7 25 8 _ 7 60 8 60 26 — 30 _ 23 — 26 — 16 DO 18 50 16 — 24 — 160 — 176 _ 367 — 616 — 146 — 250 — 110 — 134 — 70 _ 100 _ 108 — 130 _ 125 — 140 — 190 — 200 — 60 — 80 — 26 — 28 — 86 — 100 — 92 — 116 — 140 — — — 120 — — — — — — — 34 — _ — 49 — 51 — 89 — 90 — 60 — 62 — 68 — 70 — 62 — 64 — 68 — 60 — 55 — 57 — 27 _ 30 _ 26 _ 27 — — 15 — 16 — 12 — 12J __ 21 — 24 — 16 18 30 31 36 — 37 — 66 — 68 — 61 — 52 — 54 — 66 — 43 — 44 — 45 — 47 — 46 — 47 — 23 — 24 — 23 — 24 — — 13 — 14 — 11 — 11J — 38 — _ 40 — 42 — 49 — 52 12 — 16 — 2 50 — — 1 _ 1 30 — 80 — 90 1 GO 1 80 1 1 25 :t I• 53 f>0 Duii^jNka Horna dne 4. Jebrnarja. Enotni dr*. i Napoleoni.................. i) C. kr. cekini................ 100 državnih mark......................»i7 ......... n ---- Gospodarske stvari. Seme snlnčiiif nndonir^iije kavo. Sknšnje so neki potrdile, da je seme solnčnic boljše od cikorije. Mešanica, obstoječ iz 9 delov kave portorico, treh delov žganega semena solnčnic in 200 delov vode, neki je mnogo bolj okusna, nego iz cikorije napravljena kava. Kako se jajca spoznaju. Vlij v skledo liter vode i pri-deni jej 125 gramov dobre soli, da se v vodi razstopi. Pomešaj to dobro, da je voda povsod enako slana. Zdaj deni jajca v vodo, še le zležena se precej na dno vtope, pred petemi dueini zležena pa užc na vodi plavajo. Kdor hoče tako osoljeno vodo večkrat rabiti, mora vodo vliti v steklenico i to dobro zamašiti, sicer veliko vode spubti, sol pa ostane. RaZHll&eflP tfevljc lahko spet omehčaš; namoči jih v vodo, kojih vzaineš iz nje, ne posuši jih popolnem, ampak le nekoliko, potem jih dobro ribaj s pogreto, a ne vročo ribjo mastjo. Tako postane najtrše usujo prav mehko in volno. ZVON, leposloven list, izhaja na Dunaji po dvakrat na mesec na celi poli. Izdaje in ureduje ga Jot*. Stritar; naročnina mu je za vse leto 4 gld. in za pol leta 2 gld. Naslov: lledactiou des „Zvon" Wien VIII. Lnnge Gassc 44. Na Dunaji 7. januarja 1880. (3) Uredništvo Zvona Dobre, pravične, nepokažene voščene sveče, za katere dajejo poroštvo, iz najboljšega čistegn čebel nega voska, katere izveratno lepo in prav počasi gore, prodajata po n^jni^jej ceni. P. & R. Seemann (6) v Ljubljani. Fiazza S. Giovanni, Palazzo Diana Novo naročilo porcelana, lončene posode i stekla vsake vrste i cene, od najlepšega do najnavadnlšega. Umetniške majolike, reči za darove i liip, posode ta pivo i punc iz kristala, reči :a tobak iz porcelana itd. itd. za na mizo, ca kavo i čaj. g^T IZVOŽNJA (1) Noročbe na debelo po fabričkih cenah. Najboljši isterski refošk po 1 gold. botelja. Kdor ga želi kaj kupiti, naj se obrne do (3) UpravniStva. Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Lloyda.