Lete tfiS, štev. 193 Ljubljana, torek 24. avgusta 1926 Poštnina pa vsa urana. Cena a din s=s l*haja ob 4. zjutraj. =3 Stane mesečno Om 25 —; za inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaf.ova ulica štev s/L Teieion štev. 72, ponoči tuc*; štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpramlStv«! Ljubljana Pre*erno*» ulica it 54 - Teleton 41. )6 ioseratnl oddelek 1 LjuDlj^ni, Hre*a> nova ulica St «. - Telefon H Podružnici: Maribor, Barvarak* uBca it. t. - Celje, Aleksandrova cesta. Račun pn postnem iek. aniA 1 Ujub-jana št m .8*» - Praha čislo 7S.180. Wien, Nx. 105.241. Vodja revolucije general Kondilis poveril admiralu Konduriotisu predsedstvo republike Aretacija diktatorja Pangalosa in ostalih članov njegove vlade. — General Kondilis povdar-ja v oiicijelnem komunikeja prijateljstvo z Jugoslavijo. — Program nove revolucionarne vlade. — Vojska in mornarica na strani revolucsje« — Pangalos in njegovi ministri pridejo pred sodišče. Atene, 23. avgusta p. Revoluciionar- j vi Prijatelji, ki so Mi nezadovoljni s ii so odstavil! generala Pangalosa ia i sestavitvijo vlade Evtaxiasa m s ko- Ljubljana, 23. avgusta. Kdor je zasledoval zadnje dni deloma cenzurirane deloma iztihotapljene vesti o uporniškem gibanju v domovini venizelizma, na otoku Kreti in o sistematičnih aretacijah najuglednejših opo-zicijonalnih voditeljev v Grčiji, je brez-dvomno moral pričakovati nasilne spremembe režima v Atenah, kar se je tudi zgodilo minulo soboto. Uradna poročila potrjujejo, da ie general Kondilis vrgel Pangalosa in da je poveril admiralu Konduriotisu predsedništvo republike. Sedanja venizelistična revolucionarna zmaga je četrti nasilni prevrat v Grčiji. Kakor znano, se je izvršil prvi prevrat prve dni decembra 1923.. ko se je moral kralj Konstantin po velikem porazu v Mali Aziji odreči prestolu, k čemer sta ga prisilila Plastiras in Go-natas kot voditelja revolucije. Kralju Konstantinu je sledil Jurij II.. ki ni imel nobenega vpliva na razvoj političnih dogodkov. Gonatas se je proglasil za generala in poklical v domovino Veni-zelosa. Državno upravo je prevzel Ka-fandaris, ki je dosegel, da je pridobila republikanska ideja globoke korenine med grškim narodom. Za njim je prevzel vlado Papanastasiu. ki je proglasil republiko, izgnal kraljevsko hišo in pripravil pot venizelistu admiralu Konduriotisu, ki je postal prvi predsednik grške republike. Značilno za tedanji in sedanji položaj je, da je bil tedaj imenovan za vojnega ministra general Kondilis, sedanji šef revolucije. Ne dolgo potem so se pojavila v vladi različna mišljenja glede notranje politike, kar je imelo za posledico odstop Papanasta-sia, kateremu je sledil ponovno Kafan-daris. Zadnji ustavni predsednik je bil Mihalokopulos, znani naši javnosti po svoji pripravljenosti, da zboljša razmerje med našo državo in Grčijo. Toda vojaška opozicija, kateri sta načelovala general Pangalos in admiral Hadžiki-riakos, je napravila hiter konec Miha-lokopulosovi vladi. Novo vlado je sestavil general Pangalos, zunanjo politiko je prevzel venizelist Konstantin Ren-dis. Pangalos, ki je iskal v začetku za-slombo med republikanci in vojaško skupino, se je počasi znižanjem cen živlienskih potrebščin, nihče se ni odzval njegovemu povabilu, j 4.) Naseliti begunce in kmete. 5.) Uve- Ko se mu je končno po večmesečni kri- ' sii široke narodne samouprave. 6. Vr rupcijo bivših ministrov. Bivši prometni minister Tavularis je bil prijet in je obtožen korupcije. Atene, 23. avgusta s. Generala Pangalosa so pripeljali danes ob 15. uri s častniki njegovega spremstva s tor-pednim rušilcem »Leonom« v Pirej. Prijete so zaenkrat spravili v vojaške bolnico v trdnjavi. General Kondilis objavlja, da so v teku vse priprave, da pridejo general Pangalos in vsi njegovi ministri pred sodišče. V Atenah je vse mirno. Večina listov pozdravlja padec diktatorja in zahteva, da se nemudoma razpišejo nove volitve. Potrjujejo vest, da je žena odstavljenega diktatorja že v inozemstvu. Atene, 23. avgusta s. Politični krogi ne pripisujejo sprememoi vladavine pomena pravega državnega -prevrata. Z ozirom rta dosedanje metode vlade je bil nastop vojaške sile skoro edino sredstvo za spremembo orijentacije vlade, ki odgovarja večini javnega mnenja. Splošno sodiio. da v zunanji politiki nove vlade ne bo spremembe. Posebno naglašajo, da stopi pred kraj-kim podpisana pogodba z Jugoslavijo Čim prej v veljavo. Ta pogodba in uspešno udeistvovanje parlamentarizma v grški republiki sta sigurni jamstvi za trajen mir v Orijentu. General Kondilis General Jurij Kondilis, ki se je stavil na čelo revolucije na Grškem, je rojen 1. 1879 v Prusu. Takoj po končanih gimnazijskih študijah L 18%. se je jel udejstvovati v re« voluciji na Kreti kol dobrovoljec. L. 1897. je vstopil v grško vojsko kot navaden vo« jak in se boril pri Reveniju in Velestiju, od 1. 1905. do 1908. pa se je boril proti Turkom v Makedoniji kot četaš. L. 1909. jo postal častnik v redni vojski in se ude« ležil vojne proti Turčiji in Bolgarski. Ko je 1. 1916. stopila Grčija v vojno, se je Kondilis posebno izkazal pri bolgarskem vpadu v vzhodno Makedonijo. Postal je bataljonski poveljnik, Leto kasneje je po. stal polkovnik. S 3. polkom se je leta 1919 boril v Rusiji proti boljševikom. Istega le« ta se je vojeval tudi v Mali Aziji v vojni s Turki in se na več mestih izkazal Po padcu Venizelosa je bil Kondilis pri volitvah dne 1. novembra I. 1920. prisiljen, da poda ostavko. Umaknil se je v Cari« grad in ondi deloval v Venizelosovi smeri. Meseca septembra 1922., ko je zmagalo na« cijonalno gibanje polkovnika Plastirasa, se je Kondilis vrnil na Grško, kjer je bil ime« uovan za divizijskega poveljnika na Kreti. Oktobra 1923. je s svojo divizijo udušil vojaški pokret pristašev kkralja Kmalu potem je moral general Kondilis odstopiti, nakar je začel borbo za novo vladavino. 'Pri volitvah 1. 1923. je bil z vso svojo listo izvoljen in je postal vojni mini« ster v prvi republikanski vladi. Po ljiid« skem glasovanju, na katerem je grški narod sankcijoniral republikansko obliko vlada« vine, je Kondilis odstopil zaradi nesoglas« ja s Papanastasijom. Kmalu nato je bil iz« voljen za voditelja narodne republikanske 3.) i stranke in je vstopil v kabinet Mihaloko« pulosa, kot minister za notranje stvari. To mesto je moral zapustiti 25. julija 1925., ko je general Pangalos izvedel svoj dr« žavni prevrat. diktator maščeval predvsem nad ugled r.imi Venizelosovimi prijatelji in prista- i mesecev. ši, ki so odločno odrekli svojo pomoč, j Atene, 23. avgusta p. General Oto-Bli so vsi po vrsti internirani, potem ( neos je poslal iz Soluna voditelju re- začasno izpuščeni, nedavno pa zopet , __ _____ »Najprisrčnejše vam čestitam. Stav. Ijam se pod vaše poveljstvo. Tu sem aretirani. Še v zadnjem trenutku je skušal pridobiti zase Venizelosovega sina Kiriakosa, kateremu je ponujal odlična ; gospodar položaja z drugo in četrto in važna mesta v državni upravi, toda g. Kiriakos Venizelos je odločno izjavil, ! da ne more služiti svoji domovini pod j režimom, ki preganja njegovega očeta, j njegove pristaše in liberalne nacijonali- j stične veljake. Ko se uporniško gibanje na Kreti, ki j je dosedaj še vedno branila z vsemi sredstvi idejo nacijonalizma in liberalizma, kljub imenovanju Kondurisa za guvernerja ni poleglo, pač pa se razši armuo.« General Kondilis je izjavil novinarjem: »Jaz sem prijatelj Srbov.« Zlasti je treba naglašati, da so revolucijo organizirali bivši Pangaloso- I dilis strmoglavil Pangalosov režim. ' Kakšen bo neposredni razvoj dogod- kov v Grčiji, je v prvi vrsti notranja zadeva Grčije, zdi se pa, da v Grčiji še rilo tudi po ostali Grčiji, je general Pan- j dolgo ne bo pravega državljanskega miru, kar je v veliko škodo za konsoli- galos uvidel, da se pripravlja za njegovim hrbtom v zvezi z vojaško opozicijo nevaren pokret, ki ga je hotel v kali zadušiti. Toda, bilo je že prepozno kljub številnim aretacijam opozicijonal-nih voditeljev. Navidezno se je upor polegel in Pangalos je odšel v svojo poletno rezidenco na otok Speča, kjer je priredil kosilo na čast našim delegatom, s katerim je podpisal zunanji minister Rufos prijateljski pakt z Jugoslavijo in pogodbo glede solunske cone. Toda preden je objavil grški uradni list pogodbo, je prispela vest, da je general Kon- dacijo političnih razmer na Balkanu in predvsem v škodo prijateljskih odnoša-jev med našo državo in Grčijo. Sodeč po odločni izjavi voditelja sedanje revolucije generala Kondilisa, da je prijatelj Srbov, smemo pričakovati, da se bo medsebojno prijateljstvo nadaljevalo, kar bo zlasti v korist Grčiji sami, kajti čim preje in čim odkritosrčnejše bo uredila Grčija svoje odnošaje s sosednimi državami, tem preje bo mogla ozdraveti na posledicah neprestanih notranjih prevratov. Ninčič poljskemu narodu Beograd, 23. avgusta, r. Zunanji minister dr. Ninčič je poslal poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu naslednjo brzojavko: »Povodom srečne zaključitve pakta o pri« jateljstvu med našima dvema državama, vezanima z istimi ideali miru, prosim Va« šo ekscelenco, naj blagovoli velikemu in viteškemu poljskemu narodu tolmačiti brat ska čustva našega celokupnega naroda. Že« lel sem Vam vsa čustva izraziti ustmeno, toda žal me nujni in nepredvideni posli v tem trenutku zadržujejo.® Protestna akcija zasebnih nameščencev Beograd, 23. avgusta, p. Centralna upra« va Zveze privatnih uradnikov iz Zagreba je poslala trgovinskemu ministru dr. Kra. jaču protest radi njegovega odloka, da za spore med trgovskimi pomočniki in delo. dajalci ni pristojno obrtno sodišče. Zveza je istočasno pozvala svoje organizacije po vsej državi naj skličejo radi tega odloka izredne skupščine Bobičeva pot na Bled Beograd, 23. avgusta n. Danes ie odpotoval na Bled g. Miloš Bobič bivši vršilec dolžnosti predsednika beograjske občine. Bobič bo na Bledu zaprosil za avdijenco pri kralju. Kakor se čuie bi mu rad razložil svoje stališče o potrebi cepitve radikalne liste v Beogradu. Kako se je izvršil prevrat v Atenah General Kondilis vodil osebno vso akcijo. — Dramatični prizori pred udajo Pangalosa, ki je hotel pobegniti nato na torpednem rušilcu. z letalom in Atene, 23. avgusta, p. V soboto ob 3. zjutraj je vojska izvršila puč in vrgla režim diktatorja Pangalosa. Vso akcijo je skrbno pripravil in izvedel general Kondilis s pomočjo častnikov, ki so bili nezadovoljni z diktatorjem. Na vse zgodaj je prispel general Kondilis v vojašnico republikanske garde, kamor je slučajno prispel vojni minister Zerulis. Vodja revolucije mu je izjavil, da sta imeli vojska in mornarica popolno zaupanje v vlado generala Pangalosa, misleč, da bo vestno vodil svoje posle v dobrobit naroda. Ali general Pangalos je izdal narod, ubil njegovo svobodo in zelo škodoval interesom države. Nato je takoj dal Kondilis prijeti vojnega ministra Zerulisa, ki so ga odvedli v zapor. Potem je šel general Kondilis v vojno ministrstvo in zavzel mesto Zerulisa. Vojska in mornarica sta mu prirejali burne ovaeije. Uporniki so hkrati zasedli tudi poštno in brzojavno ministrstvo in vse druge važne strategične točke. Atene, 23. avgusta, p. Padec diktatorja Pangalosa je 6dino pripisati pisanju časopisja, ki je ostalo na višini kljub rezervira-nosti političnih strank. Načelniki strank so se včeraj popoldne sestali k seji, da razpravljajo o položaju. Posadke na deželi so se pridružile revolucionarjem. Diktator Pangalos je bil, ko je izbruhnila revolucija, na svojem letovišču na otoku Pleča pri Atenah. Oblastvom tega otoka je general Kondilis naročil, naj primejo dikta torja in da ga prepeljejo v Atene z ladjo Pergamos. Doslej 60 bili aretirani vsi ministri in prepeljani v zapore. Načelniki političnih strank, ki jih je bil diktator Pangalos zaprl, so bili izpuščeni na svobodo in so se že povrnili v Atene. Londou, 23. avgusta, s. Nova revolucija na Grškem ni povzročila v angleškem časopisju posebne senzacije. Vse čaka. kai bo la revolucija prinesla. Liberalni krogi upajo, in pomenja nova revolucija korak uaprej na poti k povratku k parlamentarnemu sistemu. Listi pravijo, da je najnovejša revolucija zelo izpodkopala ugled Grčije in njene finance. Bhši grški kralj, ki se sedaj mudi aa Angleškem, je imel včeraj, ko je zvedel revolucijo, ves dan posvetovanja s svojimi pristaši, ki jim ie prisostvovala tudi bivša kraljica. Pravijo, da kralja dogodki ua Grškem nikakor ui.-o presenetili. o kratkem odporu. Z močnim spremstvom so ga spravili ua torpednega rušilra cPer-gamosj. Poveljnik te ladje pa je bil pristaš diktatorja in je hotel pobegniti. Ttevoluciio-narji so takoj poslali za njim dva druga tov-pedua rulilca in več vodnih letal. Imeli so povelje, da ga poiščejo in potope, ako bi se upiral. Ob 19.3«) zvečer je dobilo mornariško ministrstvo sporočilo, da so letala zapazila severno otoka Ilvdre. Ladja je dobila povelje, naj se takoj vda, njen poveljnik pa ui ubogal. Nato so zašle dovalci oddali nanj nekaj slepih strelov, na katere pa cPergnmoss ni odgovoril. Kmalu nato se je razvila med zasledovalci in beže-čim torpednim rušilcem kratka bitka, nakar se je Pangalos vdal Zasledovanja se je udeležila tudi vojna ladja Kilkisv z nek;', ferimi letali. Konferenca naše delegacije za Ženevo Sestava delegacije. — Tudi Laza Markovič delegat. — Znižane dnevnice; preveč zaposlen v svojem resoru. Namestniki bodo: Gjorgje Gjurič. naš poslanik, v Londonu. Avramovič, Mjliutin Jovanovic, naš poslanik v Bernu in g6-spod Krnjevič. Beograd, 23. avgusta, p. Ko je gospod , Stiepan Radič nocoj zapuščal predsedništvo vlade, je izjavil novinarjem na vprašanje kaj je razgovarjal/. Ninčičem: Govorili smo o delu naše delegacije. Vsakdo je dobil materiji?! za svoio komisijo. Ostalo je v glavnem vse pri starem. Jaz sem v peti. socijal-ni komisiji. Plenum prične zasedati 6. septembra. Do 4. bomo vsi zbrani v Ženevi. Potovali ne bomo skupno. Stiepan Radič ie tudi povdaril. da so bile. dnevnice delegatov znižane od dosedanjih 250 švicarskih frankov na 150. Beograd, 23. avgusta, p. V ministrstvu zunanjih del se je vršila nocoj od IS. do 20. ure konfeernca, ki so ji prisostvovali gg. Stjepan Radič, dr. Ninčič. dr. Laza Markovič, pomočnik ministra prometa Avramovič in načelnik ministrstva zunanjih del Fotič. S te konference je prvi prišel dr. Laza Markovič, ki je na vprašanje novinarjev, pojde li v Ženevo, odgovoril: Ne vem še ali poj-dem. Jaz v ostalem nisem nikdar rekel da ne grem. Rekel sem samo, da se bom posvetoval najprej s svojimi prijatelji. G. dr. Ninčič me je vprašal, hočem li iti v Ženevo in sem odgdvoril. da grem. Potemtakem bi bila naša delegacija definitivno sestavljena naslednje: Delegati dr. Ninčič. Radič in jaz. G. Vaša Jovanovic ne pojde v Ženevo, ker je Povratek Nikole Pašiča V zvezi z novo vladno kombinacijo se napoveduje njegov povratek že za to sredo. — G. Uzunovič nič ne ve o tem. ministrski predsednik g. Uzunovič ob 21. zapuščal predsedništvo vlade, je na tozadevno vprašanje odgovoril: Jaz ni: Beograd, 23. avgusta, r. Trdovratno se vzdržuje vest, da je bivši ministrski predsednik Nikola Pašič nenadoma zapustil Monte Carlo in se odpeljal domov. V Beogradu da bo že v sredo. Ta nenadni povratek Pašičev spravljajo politični krogi v zvezo s kombinacijo, po kateri naj bi ministrski predsednik Uzunovič odstopil še pred začetkom jesenskega zasedanja Narodne skupščine, na njegovo mesto pa bi prišel sedanji predsednik zbornice Marko Trif-kovič, o katerem je danes dobila Narodna skupščina obvestilo, da se jutri vrne v Beograd. Pravijo tudi. da vstopi v novi kabinet kot zastopnik demokratov dr. Voja Marinkovič. ki je bil zunanji minister v predlanski Davidovičevi vladi. Baje je določena dr. Marinkoviču v novem kabinetu važna vloga. Ko je ne vem o tem. Mislim pa, da bi ime jaz kako obvestilo, če bi res odpotoval. Jaz bi se čudil, da bi bil Pašič podvzel tako veliko pot iz Karlovih Varov v Monte Carlo samo za nekoliko dni. Beograd. 23. avgusta, p. Nocojšnji "Bal« kan» poroča, da je pričakovati prihod £-. Nikole Pašiča že za to sredo, neuaden od« hod g. Pašiča iz Monte Carla, kamor je pri« šel šele pred par dnevi in njegova smer potovanja v Beograd je zadosten dokaz, da ie političen položaj vrlo resen in da j-e pri« čakovati novih dogodkov. Po vsej priliki izgleda, da pride do nove vlade, četudi je g min.* predsednik Uzunovič kakor vedno tudi še danes izjavil, da je položaj nespre« menljiv,; da ie vse po starem, da je vlada stabilna in da ne bo nikakih izprememb. -ss- Zabranjen kongres slovanske kmetske zveze v Sofiji Sofija, 23. avgusta, s. Ministrski predsed« nik Ljapčev je sporočil vodstvu slovanske kmetske zveze, da mora prepovedati vrši« tev tretjega kongresa, ki je bil sklican za 19. septembra v Sofiji. Na ta kongres je bilo povabljenih tudi več kmetskih vodi« teljev iz drugih slovanskih držav, kakor St. Radič in Milan Hodža, ki so naznanili, da pridejo na ta kongres. Prepoved tega kon« gresa je sklenil ministrski svet. Minister prometa na potu v Dalmacijo Sušak, 23. avgusta, n. Minister prometa dr. Vaša Jovanovič je danes prispel sem« kaj. Na postaji so ga pozdravili mestni žu« pan in predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter gospodarskih krogov in korpo« racij. Minister je v svojem govoru povdar« j al, da bo storil vse, da se dvigne sušaška luka. V hotelu Jadran so posetili ministra rumunski novinarji, ki se mudijo na Suša« ku. Danes popoldne je minister posetil Ba« ker, Kraljevico. Crikvenico in otok Krk, nakar je odpotoval na otok Rab. kjer pre« nočuje. Jutri nadaljuje pit v Dalmacijo. Nove občinske volitve v vsej državi? Beograd, 23.. avgusta, p. V ministrstvu notranjih del so končane vse priprave na načrtu zakona o občinah. Načrt bo spre« jet v eni prihodnjih sej ministrskega sveta, nakar bo predložen Narodni skupščini. Da« našnji «Balkan?> poroča, da bo sklicana Na« rodna skupščina še pred 20. oktobrom k sejam in da bo v tem zasedanju sprejela nov zakon o občinah. Nato bi bil parla« ment do 20. oktobra odgoden. V tem času pa bi se izvršile v vsej državi občinske vo« litve. Poplave na Portugalskem Lizbona, 23. avgusta, (brž.) Iz raznih kra« jev Portugalske prihajajo poročila o hudih viharjih, ki so povzročili velikansko škodo. Radi poplav je moralo več tisoč kmetov zapustiti domove in se nastaniti na varnej« ših mestih. Žetev je silno trpela. Vlada je poslala poplavljencem pomožne vlake z najnujnejšimi potrebščinami na pomoč. Zakaj postaja Radič zopet agresiven? NSričev klub o Radičevih nastopili ter o poslabšanju njegove pozicije. — Zopet ultimatom radičevcev radi dr. Nikiča. Beograd, 23. avgusta n. Parlamentarni khi dr. Nikiča je izda] po Radičevih napadih in dogodkih v Tuzli, Javnosti slede- če sporočilo: V kolikor se vedno bolj slab-šg položaj 2- StJepana Radiča ln vodstva HSS v toliko agresivnejši Je g. St. Radič, ki poskuša vsak dan bodisi z intervjuji, bodisi z govori utrditi svoje omajane pozicije. Zato se Radič v zadnjem času poslužuje lntrlglranja ln podtikanja vseh vrst Njegov .pohod v Bosno, ki je Imel Imeti triumfalen značaj, se je pretvoril v odkrito In odločno demonstracijo proti Radlče-v.emu frazerstvu in je prišlo v Tuzli celo do krvi Vse to dokazuje, koliko je poštah nezadovoljstvo v narodu proti nJemu in njegovi najbližji okolici. Žalostno ln nezakonito postopanje dr. Pernarja na teh zborih kaže, da Je izbruhnila odkrita revolta naroda proti nje sovi politiki. Radič se poslužuje Intrig ln laži v javnih govorih, ker Je v Bosni govoril,- da je minister Nikic z ukazom odstavljen, da je dobil to vest telefoni čno od ministra Srškiča, da Je Uzunovič rekel, da bo Nikič Izpadel iz vlado. Vse to so nizka podtikanja !n žalostno je, da se poslužuje takega načina vodja Hrvatov. Ni treba tratiti mnogo besed in do- kazovati, čemu g. Radič danes toliko kle-veče in zakaj njegovi najbližji tako pritiskajo na narod, ki zapušča vodstvo HSS. Beograd, 23. avgusta r. Z dopoldanskim brzovlakom je v Beograd dospel St Radič v spremstvu ministra (b. Šibenlka, drž. podtajnika dr. Pernarja ln svojega nečaka Pavla. Na vprašanje, kaj Je novega in kako so gospodje zadovoljni s svojo potjo po Bosni, Je mesto Radiča odgovoril dr. Šibenik: »Nič nI novega!« Ko so nato novinarji vprašali, kako Je z dr. Nikidem Ia ali Je prihod St Radiča v Beograd v sveži z razčiščevanjem odnošajev v koaliciji, je Istotako odvrnij dr. Šibenik: »Vprašanje dr. Nikiča bo v kratkem rešeno.« Nocoj ob 18. se je vršila v HSK enotirna koofe. renca, na kateri so bili St Radič, Pavle Radič, ministri Krajač, Šibenik in Pucelj ln še nekateri radičevski poslanci. Kakor se čuje, so na tej konferenci soglasno ugotovili, da je dalnje delo z radikali mogoče edinole pod pogojem, da dr. Nikič Izpade iz vlade. V tem smislu Je g. Radič tudi postavil zahtevo g. Uzunovidu. Ko so prihajali Radič, Pucelj In Krajač Iz kluba, niso hoteli dati novinarjem nfkakih Izjav. Rudarji se vračajo počasi na delo Nikakih znakov za oiicijelna pogajanja. — Položaj v bistvu nespremenjen. — Stanje družin stavkujočih nezadovoljivo? London, 23. avgusta (brž.) Za enkrat Se nI pričakovati rešitve rudarskega spora. Ministrski predsednik Baldvvin, ki se je namenil ostati v Londonu v pričakovanju nadalj-nega razpleta situacije, se je vendarle odpeljal na letovišče v Aiz le Bains. Akoravno je njegovo zdravstveno stanje povoljno, vendar potrebuje ministrski predsednik po večmesečnem napornem delu nujno oddiha. Najvažnejši dogodek v sedanji krizi je stalni porast delavoljnih rudarjev v Notting-hampshireu in Derbyshireu. Natančno Število delavoljnih dosedaj še ni znano. V man-fieldskih rudnikih se je priglasilo na delo skoraj 75 % rudarjev. Lastniki v Not-titighampshLreu poročajo, da bo število delavoljnih rudarjev doseglo prihodnji teden tri četrtine normalnega stanja. Vzlic temu, da se ;-e priglasilo na delo tako veliko rudarjev. so se vršili v teh okrajih shodi, na katerih so soglasno sprejeli resolucijo, ki poživlja rudarje, naj zvesto podpirajo rudarsko zvezo in naj zapuste premogovnike. Na delo se vračajo rudarji največ v Not-tinghampshireu in Derbishireu. Drugje je položaj v bistvu nespremenjen. Poročilo, da otroci rudarjev stradajo, ne odgovarja resnici in ga demantira sam ministrski predsednik. Minisiter za zdravstvo pravi, da dosedaj ni opaziti resnega pomanjkanja. Vse take trditve so se izkazale za neresnične. Ministrstvo zdravja je uvedlo o vsakem slučaju pritožbe preiskavo, ki so pa potekle vse negativno. Danes so bili prvič po 1. maju otvorjeni v Nottinghampshireu in v Derbyshireu Številni rudniki. V Ncttinghampahireu je prišlo na delo 6000 rudarjev in je pričakovati, da se to število v kratkem še zviša. Na poziv rudarskih voditeljev, naj zapuste rudarji premogovnike, je mnogo delavoljnih zopet zapustilo delo. V nekem govoru je omenil vodja rudarjev Cook, da se prično na intervencijo vlade nova pogajanja. Vladni krogi to trditev zanikajo, ker vlada ne bo preje posredovala, dokler ne bo gotova, da pogajanja tudi uspešno končajo. Danes so se vršile v raznih okrajih demonstracije. Mir ni bil kaljen. London, 23. avgusta (brž.) Pogoji, pod katerimi se je vrnilo toliko rudarjev na delo, pomenjajo koncesije z obeh strani. Rudarji so pristali m to, da delajo pol ure na dan več. Lastniki premogovnikov so jim zagotovili za dobo sedmih mesecev mezde, ki so veljale pred stavko. Po preteku te dobe bo mezda povišana in bo višja kot leta 1921. Istotako se bo plača v primeru boljše konjunkture zvišala in rudarji bodo deležni čistega dobička. Te pogoje je predlagal Houfton, ravnatelj večjega števila premogovnikov. Po njegovem mnenju predstavljajo ti pogoji časten kompromis. On pravi, da so s temi predlogi lastniki ponudili »eč, kot je bilo v njih. močL Današnji listi pričakujejo, da se bo delo v premogovnikih v velikem obsegu zopet pričelo. Burne demonstracije na Radicevem zboru v Tuzli Stjeoan Radič je končno doživel na svoji ponovni bosanski turneji strahovit debac-c, ki z nekaterimi žalostnimi incidenti vred dovolj jasno dokazuje, da med bosanskim narodnozavednim ljudstvom prehaja ogorčenje nad Radičevo vsiljivostjo v kulminacijo. Že v soboto, ko je Radič potoval v Tuzlo, kjer je za nedeljo napovedal velik zbor, je spotoma prišlu v vlaku do ostrih prerekanj med RadiČevo suito in dr. Nikičevimi pristaši, a na posameznih postajah so cele gruče demonstrantov Radiča izžvižgale. Tudi v Tuzli je Radič doživel e ie kopalo v Zagrebu v nedeljo nad 10.00U ljudi in se je še več drugih nahajiU že v ze'c kritičnem položaju. V bLž>ni 'eraja, kje* sta našla smrt v valovih Kei.a ia Lov. renč.čeva, so zagrnili valovi tuji žc nekega n''adeniča, ki pa so ga še pravočasno rešili Ljudje, ki so se kopai v bližini, so mu ponudili kol, nakar so g.i potegnili iz vode. Pogrebni sprevod ponesrečenega ravte jaasa: ei cev.. v Solčavi. Pogreba so se udeležili vsi turisti, oskrbniki in oskrbnice planinskih koč. orožništvo, ki je sodelovalo pri iskanju in načelnik S. P. D. g. Kocbek ter domačini v jako velikem številu. Dr. Lav Singer (Zagreb) Osmo kolo. V včerajšnjem 8. kolu je v turnirju porazil Rupnik Grenčarskega v lepo igrani i indijski partiji. — Španska partija med : Mrzlikar.jem in Agapjejevem je končala po 57. potezah remis. Agapjejev je bil slabo j razpoložen in se mu ni posrečilo uvelja- ; viti kmeta, za katerega je bil v končnici v premoči. — Istotako neodločena je ostala : angleška igra med Pircem in Acimovičem. ' Pire je imel že totalno dobljeno pozicijo, a je pokvaril svoje šanse z nepremišljeno potezo, nakar se je posrečilo nasprotniku doseči z večnim šahom remis. — Riesl se ; je branil proti Jerošovu na indijski način. ! Partija ie bila zelo živahna in zanimiva ter . i e končala remis. Tot je ime! proti KaJa- j ! barju že dobljeno pozicijo, a je v nervoz- J nosti zapravil svoje šanse, nakar je Kalabar z močnim napadom na kraljevo krilo prodrl in zmagal. Inž. Tekavčič je bil prost V turnirju B ie bila glavna pozornost osredotočena na partiji Furlani-Rožič in dr. Singer-Vogelnik. Senzacija dneva je bil poraz FuTlanija, ki je imel že znatno boljše šanse, a ie napravil veliko napako, ker je po nepotrebnem prezgodaj zamenjal damo. Rožič se je branil na Aljehinov način in je zmagal po 55. potezah. — Partija dr. Singer-Vogelnik je končala remis. — Ciril Vidmar je izgubil proti Poljakovu, Du- Poneverjenje 800.000 Din Pri pregledovanju knjig računovodstva zagrebške oblasti, kjer so prišli, kakor smo že poročali, na sled velikim poneverbam, so dosedaj ugotovili primanjkljaj v znesku okoli 800.000 Din, računa pa se, da bo vso« ta še veliko večja, ko bo kontrola zaklju« čena. Goričan, ki ga smatrajo kot glavne« ga krivca v tej aferi, pa odločno zanika, da bi poneveril tako ogromno vsoto in priznava samo poneverbo 500.000 Din. Gle« de ostale vsote izjavlja, da je danes oči« vidno poneveril kdo drugi, a hočejo sedaj zvaliti vso krivdo na njega. Policija sedaj Čaka, da dobi še materijal od delegacije finančnega ministrstva, nakar bodo Gori« čan in ostali aretiranci zaslišani glede po« sameznih slučajev in vsot, ki so bile po« neverjene. Hal mm izbiro Covercoat oblek in raglanov za gospode kakor damske kostume, obleke in plašče tudi na odplačila pri tvrdki 0. Bernatovič 7 LJUBLJANA. Domače vesti * Svetozar Prfblčertt t Ljubljani Na povratku Iz Pariza v Beograd se le včeraj zjutraj vozil skozi Ljubljano g. Svetozar Pribičevič s svoio obiteljo. Triurni odmor na ljubljanskem kolodvoru je Izrabil za kratek razgovor s prijatelji. V Beogradu ostane g. Pribičevič samo dva dni, nakar bo nadaljeval svoje zborovalne turneje v Bosni ta Dalmaciji. Sredi septembra se bodo vršila njegova zborovanja v Črni gori in Macedoniji, a 19. septembra zaključi g. Pribičevič svojo turnejo z velikim zborom v Somboru. Na vprašanje, kako Je zadovoljen z rezultatom občinskih volitev v Srbiji, Je g. Pribičevič odvrnil: »Izredno. Okrog 30 občin je v naših rokah m uspeh le tem večji, ker se ve, da smo v Srbiji šele pričeli delati. * Prometni minister na inšpekcijskem potovanju. Prometni minister Vasa Jovanovič le v nedeljo zjutraj prispel na Sušak, kjer Je pregledal tamkajšnje pristanišče ter je v isto svrho obiskal tudi Bakar, Kraljevico, CTikvenico, Selce in Novi. Včeraj Je minister Jovanovič odpotoval v Dalmacijo, da pregleda tamkajšnja pristaniška dela, nakar se preko Dubravnika ta Sarajeva vrne v Beograd. * Beograjski župan na Bledu. Novoizvoljeni beograjski župan dr. Kosta Kumanudl ter podžupan dr. Kosta Jovanovič odpotujeta danes na Bled, kjer ju kralj sprejme v posebni avdijenci. * Češkoslovaški parlamentarci v Jugoslaviji. Kakor javljajo iz Prage, se bo poseta češkoslovaške narodne skupščine v Jugoslaviji udeležilo približno 90 narodnih poslancev ta senatorjev. Delegacija bo s posebnim vlakom potovala preko Bratislave in Budimpešte v Beograd Iz Prage se odpelje dne 39. septembra ter dospe v Beograd dne 30. septembra. OflcIJelni pozdrav v Beogradu bo 1. oktobra. Češkoslovaška delegacija obišče tudi LJubljano ta Bled, odkoder se preko Avstrije vrne v domovino. * Izpremembe v državni službi. V področju ljubljanske poštne direkcije sta imenovana Alojzij Knez za upravnika poštnega urada LJubljana 3 ta pripravnik Miroslav Kochler za tehničnega uradnika pri tehnični sekciji v Ljubljani. KnJigovodstveni uradnik pri poštni direkciji v Ljubljani Ivan Stanič je pomaknjen v 4. skupino II. kategorije, uradnik Fran Prah prt pošti LJubljana 1 pa istotako v 4. skupino IL kategorije. — V sodni službi Je sodnik dr. Ivan Mak Iz Murske Sobote premeščen k okrajnemu sodišču v Gornjem gradu. Trajno sta upokojena Vinko Horvat, kanclist pri okrajnem sodišču v Litiji ta Andrej MIhelin, kanclist pri okrožnem sodišču v Novem mestu. * Imenovanja v agrarni službi. Oblastni krajni komisar za agrarne operaciie, vlad. svetnik g. dr. Fran Spilier-Muys je pomaknjen v četrto grupo prve kategorije; višji stavbeni svetnik tag. g. Ivan Prešel istotako v četrto grupo prve kategorije; za šefa geometrov mariborske oblasti je imenovan višji agrarni zemljemerec g. Franjo Avčin. * Manevri naše vojne mornarice. Ob dalmatinski obali se Je pričela te dni poletna eskadra naše vojne mornarice. Eskadra sestoji Iz šest mtaonoscev ta večjega števila tcrpiljark. Eskadrl poveljuje vrhovni komandant naše vojne mornarice. * Otvoritev direktne telefonske zveze Zagreb-Split. Na svečan način je bila v nedeljo otvorjena novozgrajena direktna telefonska linija Zagreb-Split v navzočnosti ministra dr. Šupertae. Prvi Je na novi liniji govoril minister Šuperina. Na Bled Je bila odposlana udanostna brzojavka kralju. Nova linija je dolga 449 km ter Je stala 4 milijone 395.117 dinarjev. * Sprejem blaznih ln slaboumnih na psihiatrični oddelek državne bolnice v LJubljani na najnujnejše primere omejen. Prejeli smo: Ker navzlic ponovnim opozoritvam, da so blaznica ta vsi ostali duševnim boleznim namenjeni zavodi do skrajnosti prenapolnjeni, pošiljajo tako rodbine kot županstva na psihiatrični oddelek državne splošne bolnice še vedno tudi take bolnike, ki so sposobni za domačo oskrbo, odnosno za življenje v Todbtai, izjavlja ravnateljstvo, da bodo odslej naprej dežurni zdravniki odklanjali vsakega novodošleca, čigar predpisano zdravniško izpričevalo ne utemelji s točno navedenimi dejstvi neodoljivo potrebni nujni sprejem bodisi, da je bolnik sebi ali drugim nevaren. * Občinske volitve na Teznu pri Mariboru. V nedeljo so se vršile v industrijskem Teznu občinske volitve, ker prejšnji občinski odbor sploh ni prišel do dela in izvolitve župana. Pri volitvah je nastopilo 5 strank in sicer: narodno-gospodarska, ki je dobila 49 glasov (2 mandata: Kumerc ta Lukner) ter tjacijonalna dosedanjega gerenta Jagroviča, ki je dobila 48 glasov in 2 mandata. Socijalisti so dobili 40 glasov, 3 mandate, klerikalci samo 17 glasov in 1 mandat, nemškutarji 23 glasov 1 mandat, ta neodvisna delavska 8 glasov, nobenega man da ta. Socijalisti, nemškutarji in klerikalci ter neodvisni delavci pa so svoje liste vezali in so dobili vsled tega še en mandat, s tem tudi župana, čeprav imajo skupno samo 88 glasov, medtem ko sta dobili narodni listi skupno 97 glasov in bi pripadel župan njima, če bi se vezali. Ker pa dela vsak po svoji glavi, so želi nepotrebno zgubo. Zanimiv pa je slabi rezultat klerikalcev, ki so se ved no bahali, da je Tezno njihovo, posebno ka* d^r ie tam zboroval poslanec Zebot, pa so se najslabše odrezali. * Svetoval potniki. Notranje ministrstvo Je odredilo posebno kontrolo takozvanlh svetovnih potnikov. Splošno Jim je prihod v našo kraljevino zabranjen, ker se bavijo z nedopustnimi posli. * Planinski dan. Za n. kongres Saveza planinskih društev ta za z njimi združeni planinski dan v hotelu Zlatorog ob Boh. jezeru dne 4. in 5., septembra Je preskrbljena polovična vožnja za člane SPD iz LJubljane do Boh. Bistrice. Kdor se hoče udeležiti, naj se priglasi Y društveni pisarni, Šelenburgova ulica 7-IL, kjer dobi potrebna pojasnila. * Zveza pekov za celo državo. Pekarsko udruženje za Hrvatsko in Slavonijo je pro-šlo nedeljo priredilo skupščino svojih članov na katero so bili povabljeni tudi zastopnfld iz ostalih pokrajin. Glavna točka dnevnega reda je bila zahteva, da se za vso državo v pekarski obrti uvede nedeljski počitek. To pa se more doseči šele potem, ako se ustanovi zveza pekarskih udruženj cele Jugoslavije. Sprejeta Je bila resolucija, naj se čimprej ustanovi edinstvena zveza, ter resolucija, naj se čimprej ustanovi edinstvena zveza, ter resolucija, ki zahteva nedeljski počitek ta zaščito pekarske obrtL Po za-Jiliučku kongresa Je bil v Grand Hotelu banket, popoldne pa so si udeležnlkl ogledali razstavo »Zagrebački Zbor.« * Natečaj za učitelje. V pomorsko-zrako-plovni pod oficirski šoli v Gjenoviču sta prosti dve učiteljski mesti, eno za matematične ta prirodoslovne predmete, a drugo za ni-storijo, geografijo, srpsko-hrvatski jezik in gimnastiko. Prihodnje šolsko leto bo Imenovana šola delovala v Divuljah pri Trogiru. Natančnejši pogoji so razvidni pri pomorskih komandah ter pri Centrali ta pri vseh glavnih odborih »Jadranske Straže«. * Cvetje koncem avgusta. Letošnje abnormalno poletje nam je poleg obilnega deževja ta hladnega vremena prineslo tudi razne zanimive pojave. Pomlad, Jd je letos takorekoč nismo imeli, uveljavlja sedaj v poznem poletju svoje »pravice«: iz raznih krajev smo prejeli zakasnele znanilke porajajoče se pomladi — cvetja in pomladnega zelenja. Včeraj nam Je Iz Dola pri Hrastniku gospodična Zlatka Jurko poslala Jabolčno mladiko z lepo razvitimi cvetovi. Vsekakor zanimiv naravni pojav koncem avgusta. * Beograjski Slovenci so darovali mesto venca na grob poročniku bojnega broda, Ivanu Sumanu, Din 1000 »Jadranski Straži«. * Železniška nesreča pri Štorah. Iz Celja nam javljajo: V nedeljo 22. t. m. ie potniški vlak štev. 519 ob 11.20 dopoldne pri km 337 med postajama Štore-Št. Jurij ob južni železnici povozil 75 letno beračico Marijo Cmajl iz Zibeka pri Šmarjah. Bila je na mestu mrtva. * K vlomu v videmski poštni urad. Iz Krškega nam o vlomu v videmski poštni urad poročajo še naslednjo podrobnost: Ročna blagajna poštnega urada Je bila zelo primitivna, odprla se je lahko skoraj z vsakim primernim ključem ali vitrihom. Okno, skozi katero se Je vlomilec splazil, je omreženo z železnim križem in je vlomilec en železni del z drogom odpahnil. O vlomilcih ni nikakega sledu. Toliko Je gotovo, da so prišli iz onstran Sotle. Splošno je mnenje, da eksistira v Zagrebu vlomilska dražba, ki se v avtomobilih vozi v oddaljenejše kraje ter tam izvršuje drzne vlome. V kr-ško-videmski okolici beležijo že več sličnih slučajev. Na Bregu pri Ptuju so prišli vlomilci v avtomobilu ter tam oplenili neko prodajalno. V Videm Je iz Ljubljane prispel tudi nadzornik g. Zajdela, ki si je ogledal mesto vloma. * Vlomilci na deželi. Skozi okno po odstranitvi omrežja se je v soboto splazil neznan tat v shrambo posestnika Alojzija Tom šiča v Tacnu pod Šmarno goro ter odnesel razno obleko, perilo, 15 kg moke ta tri velike hlebe. Škode nad 1000 Din. Tatvine je osumljena neka ciganska tolpa, ki Je prenočevala usodnega dne na bregu ob Savi pri Tacnu. Po deželi se zopet pojavlja ciganska nadlega. — V stanovanje posestnika ta gostilničarja Antona Požeka v Dragatušu pri Črnomlju je vdrl tat ter odnesel več obleke v skupni vrednosti 3800 Din. ♦Truplo splavarja Ivana Zuntarja iz Ro-čece v Savinjski dolini, ki se Je pred 10 dnevi ponesrečil pri Zidanem mostu, ko se mu je razbil splav, on pa je izginil v valovih, so že našli ta pokopali v soboto na Kompolju pri Boštanju. * Smrt v parnem kotlu. V zagrebški tovarni perila v Krajiški ulici se Je v nedeljo pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Aivdro Lepčin Je bil v družbi strojnika Dragottaa Talana zaposlen pri čiščenju parnega kotla. Pri tem le Lepčin prišel v stik z močnim električnim tokom. Strojnik ga je takoj potegnil iz kotla ter ga z umetnim dihanjem skušal spraviti zopet k zavesti a zaman. Nesrečnež je bil že mrtev. Lepčin je bil oženjen ter je zapustil vdovo in šestero nepreskrbljeniti otrok. * Požar v Beogradu. V znani beograjski pekarni »Orao« Je v soboto izbruhnil požar, ki se je naglo razširil. Vendar se je ognje-gascem posrečilo, omejiti ogenj na omenjeni obiekt. Škoda znaša približno 150.000 Din. * »Angleški pomorski kapitan« obsojen na 14 dni zapora. Kakor smo nedavno poto-čali, Je v Zagrebu znani pustolovec Mladen Čop nastopil v uniformi angleškega pomorskega kapitana ter skušal omrežiti neko trlado damo, kar pa se mu ni posrečilo. Okrajno sodišče ga je obsodilo na 14 dni zapora. * Kokainska afera v Zagrebu. Preiskovalni sodnik v znani kokataski aferi Je prošlo soboto končal zasliševanje osumljencev. Osumljenec Kralj je ostal pri Izpovedbah, ki jih je podal pri policiji, ki zlasti obremenjujejo zobozdravnika dr. Mrvoša. Dr. Mrvoš odločno taji ter pravi, da so mu bila v preiskavi pri policiji stavljena sugestivna vprašanja, vsled česar so njegove izpoved-be nekako dobile značaj priznanja. On se smatra za žrtev Kralja ta njegovih tovarišev, ki so hoteli od njega izsiliti denar. Po odloku državnega pravdnlštva ta sodbene-ga stola ostanejo osumljenci v tej aferi v preiskovalnem zaporu Sedaj se vrši zasliševanje prič, katerih Je približno trideset. * Samomor vsled nesrečne ljubezni. V Zagrebu se ie v kratki dobi pripetil v soboto že četrti slučaj samomora mladih deklic vsled nesreče ljubezni. Osemnajstletna služkinja Marija Hlastan, rodom iz Vidma pri( Krškem se je bila zaljubila v sorodnika svoje gospodinje, ki ji je obljubil zakon pa Jo kmalu brezsrčno zapustil. Neizkušeno mlado dekle je nezvestoba ženina tako po-trla, da je Izpila večjo količino ocetne kisline. Vkljub takojšnji zdravniški pomoči ni upanja, da bi dekle ostalo pri življenju. K čisti obleki rabite čisto obutev Moški 99'- Ženski 55 -Otroški 49'" $afa K beli obleki kupite belo obutev Moški 99 " Ženski 55 " Otroški 49"" $at'a K platneni obleki bnplte platneno obntev Moški 99 - Ženski 55'- Otroški 49'- ♦ Obsodba zaradi razžalienja Veličanstva. Pri beograjskem sodišču prve stopnje Je bil preteklo soboto hišni posestnik Gjorgje Ra-dovanovič obsojen na tri leta Ječe zaradi razžaljenja kralja. V prepiru z nekim svojim sosedom Je Radovanovič grdil vlado ter se pri tej priliki tudi žaljivo izrazil o kralju. ♦ Zemlja zasula 20 delavcev. V Skobre-cu v splitski okolici se je prošlo soboto pripetila težka nesreča: utrgala se Je močna plast zemlje ter zasula 20 delavcev. Bili so sicer vsi še živi odkopani, vendar so nekateri težko poškodovani. ♦ Oblak se je utrgal. V soboto zvečer se je nad Zepčem v Bosni utrgal oblak. Od Zepca do Zenice Je voda odnesla deset mostov. Poškodovana Je tudi železniška proga, vendar promet ni bil ustavljen. ♦ Da ne bo krivice. V nedeljo smo objavili med domačimi vestmi, da sta bila v gostilni pri Nacetu na Vrhniki prof. Vel. Mitrovičj iz Beograda ukradena površnik ta klobuk. Naknadno se nam poroča, da Je šlo le za šalo. Neki njegov tovariš mu Je namreč skril klobuk v kredenco, površnik pa za peč. Oba predmeta sta bila takoj po profesorjevem odhodu najdena in izročena OTOžniški stanicl na Vrhniki. ♦ Pohotnež. Radi prevelike ljubezni do nedoraslih deklet so aretirali orožniki v Zidanem mostu delavca cementarne Sto-plnSka. ♦ Žrtev neprevidnosti kolesarja. Iz Zidanega mosta nam pišejo: V nedeljo je povozil kolesar Strauss petletnega Jožeta, sinčka tukajšnjega orožniškega komandirja. Deček Je ranjen na glavi ta na rami. ta mu Je nudil prvo pomoč sevniški zdravnik. ♦ Volno in bombaž za strojno pletenje ta vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjin cenah v veliki izberi pri Karlu Prelogu, Ljubliana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4. ♦ Najnovejše bluze, obleke, batlstno perilo bi otroške oblekce priporoča Krištoflč-Bučar, LJubljana, Stari trg 9. ♦ Dražba tvrdke W takle v SevnlcL V štev. 162 »Jutra« je bilo razglašeno, da se bo dne 1. septembra vršila javna dražba imovine tvrdke »Bratje Wtakle« in privatne imovine »Andreja in Juliia VVtakle« v Sevni ci. Prodaja te Imovine je vsled odločbe g. ministra pravde z dne 11. avgusta 11. S br. 5367 odložena do nadaljne odredbe. 1172 „KLJUt" naj bol j š e. najt r p cžnej se. zato najc nil ogromen plaz v centrumu Hrastnika. Pritisnil je tik Šentjurčeve hiše. Ce se bo deževje nadaljevalo, se je bati katastrofe. Odkar se je pričela orjaška plast zemlje nagibati v dolino, so delavci stalno na de« lu, da preprečijo nesrečo. Izpeljani so na 10. mestih posebni žlebovi, ki lovijo vodo. Poleg tega so rabili na najbolj ekaponira« nih mestih hrastove hlode do 7 metrov glo« boko. K sreči znaša končna širina plazov. ia, ii je v premikanju, samo okoli 50 m, ;er sta blizu podnožja dve ogromni skali, ki zabranjujeta, da bi se plaz raztegnil bolj na široko. Ni pa izključeno, da bo te« ž?, plazovja podrla tudi omenjeni dve skali in si naredil* pot v še večjem obsegu. Ze »edaj je v nevarnosti izmed javnih pošlo« pij velika zgradba deške ljudske Sole. Hra> soove hlode zabijajo sedaj tudi ie pri šoli, kjer je počila zemlja na več krajih. t— Promet s splavi na Savi. Promet s •plavi po Savi je zelo živahen v okolici Trbovelj. Pod železniško postajo v Trbov« Ijah. je clnevno okoli 20 splavov, naloženih z lesom. Nekoliko manj se jih ukrca v Hrastniku. Vsi splavi so namenjeni za re» ▼irje TPD. t— Uradni dan okrajnega sodiiča se bo vršil v Hrastniku v soboto 28. t. m. t— Ljudska knjižnica na Vodah. Knjiž« niča Društva za mladinsko skrb in var» stvo otrok v Trbovljah je odprta vsak če« trtek. Opozarjamo zlasti delavce, da jo pridno povečajo. M\ onstran trnnic p— Iz Cavalottifevega poročila. Na kTat ko smo že omenili poročilo prof. Cavalot« tija na sestanku političnih tajnikov v Go« rici. Cavalotti meni, da se je v Primorju malo pred svetovno vojne pričela širiti panslavistična ideja. Po vojni je vsled usta rrovitve kraljevine SHS še narastlo nacijo« nalno čustvo drugorodcev, katero so itali« janske šibke vlade še pospeševale. Pozab« ljalo se je na to, da se morajo zapreti naj« manj sigurna vrata Italije. Cavalotti sanja nato o irredentistični propagandi, na kar je nastala ideja krajevne avtonomije v Ju« lijski Krajini. Fašizem je vse preokrenil. Posebno so Cavalottiju na poti zadruge med Slovenci. V zadrugah in društvih, ki •e dobijo po vseh krajih, vidi on žarišče slovenskega nacijonalizma. Duhovščina ima velik del na odporu proti italijanske« mu narodu in režimu. Fašizem hoče, da so v mejah Italije samo Italijani. Pripušča pa poleg drugih dialektov tudi slovenski in hrvatski, pa na najzadnjem mestu(?) Ni misliti na izselitev slovenskih mas in na sledečo kolonizacijo, zato pa jih treba asi« milirati. V to svrho bi trebalo tudi posta« viti na čelo slov. zadrug komisarja ali nad« zorstveno komisija Potem pa morata stran ka in vlada prodreti v Krajino z zdravimi čisto nacijonalnimi ekonomskimi organiz« mi. Vsa društva morajo priti pod fašistov, sko kontrolo. Sola mora biti pristno faši« stovska. »Slovenska duhovščina je od nad« škofa do zadnjega kaplana neodvrnljivo, divje protiitalijanska»(!) Cavalotti misli, da bi bil na mestu pouk slovenščine na kaki srednji šoli, zlasti na učiteljiščih, da bi služil dotičnikom pri penetraciji v dru« gorodno cono... Slovenci delajo, kmetu« jejo pridno, se organizirajo v gospodarskih zadrugah, snujejo kulturna društva, živah« no je med njimi stremljenje po splošnem napredku. Preudarna vlada bi morala biti vesela takega prebivalstva in mu krepko pomagati. ^Ui namesto tega se vršijo abot« ni, često skrajno nekulturni napadi na do« bro in mirno ter pridno slovensko prebi« valstvo. Gola fantazija je to, kar pripo« vedujejo Cavalotti in drugi o irredentizmu in panslavistični propagandi. p— V vasi Krn imajo mlado društvo, ki je hotelo imeni na dan domačega prošče* nja svojo prireditev, ki pa je bila prepove« dana zadnji trenotek. Na Krnu ne sme bitt več nič slovenskega. p— Preiskave so bile zopet po več hišah ▼ Sv. Križu pri Trstu. Vzroki niso znani. Izid negativen. p— V goriškem okraju je bilo po itali. janskem ljudskem štetju 1921. prebivalstva 94.853, Italijanov 15.405, Slovencev 68.873 (ki govore tudi ital. 3350), tujcev 989. V Gorici je bilo izkazanih 14.190 Italijanov, 6141 Slovencev (ki govore tudi ital. 2139), tujcev 840. Ajdovščina je štela 99 Italija« nov, Slovencev 886, občina Kal 2 Italijana, Slovencev 2385, Kanal 95 Italijanov, Slo« ncev 1588, Dornberg 11 Italijanov, Sloven« cev 2136. V Ločniku je bilo izkazanih sa« mo 91 Slovencev. V Mirnu je bilo Italija« nov 27, Slovencev 1482. Prvačina je imela 45 Italijanov, Slovencev 1175. V Podgori je bilo 142 Italijanov, Slovencev 2438. V Sol« kanu so našteli 300 Italijanov, Slovencev 3080. Občina Kojsko je imela 49 Italijanov, Slovencev 4090. V Sv. Križu je bil 1 Itali. jan in 1769 Slovencev. Občina Vrtojba je izkazala 2383 Slovencev in 54 Italijanov. V Gorici je seveda več Slovencev nego samo 6141! p— Posojilo za Pulo. Občinski komisar je dobil iz Rima obvestilo, da je dovolje« no posojilo 700.000 lir za zgradbo občin« skega doma. Razpravlja se dalje o dovo* ljenju posojila 4,598.960 lir za pokritje pri« manjkljajev v oibčinskem proračunu. Pula je polna dolgov in sploh ne ve. kako so jih bo rešila. Za Pulo bi trebalo izdatne pomoči pa ne z vsakdanjimi posojili! p— Mednarodna razstava na Reki osta. ne otvorjena do 12. septembra. To je spo« minski dan, ko je pred sedmimi leti prihru« mel D' Annunzijo na Reko. Ta dan pride na Reko Federzoni prisostvovat razkritju kraljevega kipa v palači prefekture in spo« menika leva sv. Marka na Adamičevem po« molu. Rečani želijo, da se zaključi razst8« va ob navzočnosti notranjega ministra. p— Istrsko slovenskothrvatsko duhovsčit no preganjajo fašisti, kjer in kadar more« jo. Namen je pač, kolikor mogoče hitro spraviti iz dežele naše duhovnike in jih nadomestiti z italijanskimi. Sedaj imajo fa« šisti v Vertenelju mnogo opravka z župni« kom Paropatom. Pravijo, da je sovražen fašistovskemu režimu in Italiji ter da »voje nasprotstvo kaže očitno ob vsaki priliki. Ni dvoma, da ga bodo v kratkem pregnali. p— V Dutovljah je bilo leto« na počit« nicah 113 tržaških deklic. Nekatere so ee vrnile štiri kilograme težje. Sedaj ima «Co« Ionia alpina* v Dutovljah 120 dečkov. p— V Opatijo prihajajo po italijanskih poročilih odlični gostje v vedno večjem številu. V Opatiji se mudi tudi bivši jugo« slovenski minister Anton Kristan s sopro« go. Prihajajo v Opatijo pa tudi pretkani tatovi, katerih italijanski orožniki ne mo« rejo izslediti. Tatvin je vsak dan več in vedno bolj predrznih. Šport Nedeljski nogomet v Mariboru ISK Maribor : TSK Merkur 5:1 (3:0), ISK Maribor rez. : TSK Merkur rez. 3:0, ISK Maribor nar. : Svoboda nar. 7:1. Nedeljski nogomet se je vršil v zname« nju ISSK Maribora. Nastopile so vse tri klubove garniture, da pokažejo, kaj so se naučile pod trenerjem g. Weningom. Vče« rajšnje tekme so pokazale, da so igralci pridobili predvsem tehnično, dočim v tak« tiki še daleč zaostajajo. Najboljše uspehe je pokazala igra z glavo. Najlepšo igro je pravzaprav pokazal naraščaj, ki je največ pridobil na lepi kombinacijski in taktični igri. Odlikovali so se zlasti mladi, a Jako nadarjeni vratar, nadalje lepa spojka ra pa srednji krilec. Lepo igro je nudila tudi re« zerva, ki je bila deloma izpopolnjena s sta« rimi igralci, ki so poprej e igrali v prvem moštvu. Brez dvoma najboljši na polju je bil srednji krilec, ki ima lepo igro z glavo ter lepo podaja žoge napadu. Njegova na« paka je le, da je slab tekač. Upamo pa, da bo s pridnim treniranjem tudi v tem oziru zadovoljil, ker bo gotovo prišel v pr« vo moštvo ki momentano nima nobenega sposobnega srednjega krilca. Dober je bil tudi desni branilec. Leva zveza igra preveč za publiko. Desno krilo je prepočasno. Isto velja za srednjega napadalca. Največ smo pričakovali od prvega mo« štva, a sorazmerno najmanje videli. Vodja napada, srednji krilec je najmanj za dva razreda boljši od svojih soigralcev. Ima krasen start na žogo, izborno tehniko ter je jako taktičen. Leva zveza slaba, vendar" se mora upoštevati, da še nikdar ni imela tako težke igre. Jako dobro se je obneslo desno krilo. Isto se mora reči o Guju na levem krilu. Desna zveza je premalo vi« grana, sicer dobra. Najslabši mož na po« lju je bil srednji krilec. Stranska krilca sta bila. dobra. Levi je premalo ofenziven. — Obramba dobra. Levi branilec ima slab start na žogo. Boljši bi bil kot krilec. Ka« kor smo se informirali, je igral včeraj iz gotovih vzrokov zadnjo tekmo. Nehote se vprašujemo, ali ni mogoče tega preprečiti? Sodnik g. Planinšek ni bil baš dober. Tekmovanje za moško prvenstvo LLAP. Borba še nI odločena. V nedeljo so se nadaljevala tekmovanja za moško prvenstvo LLAP. za leto 1926. Absolvirale so se še preostale točke pro« grama, kot prva točka pa je prišel na vrsto finalni tek na 200 m, čigar ponovitev se je odredila radi anulacije te točke. Izidi v poedinih točkah so sledeči: Finale 200 m: 1. Weibl 33.7, 2. dr. Per« par (oba Prirnorje). Startala sta samo ta dva tekmovalca. Troskok: 1. Frohlich 11.825, 2. Rezek 11.775, ,(oba Ilirija), 3. Cimperman I. 11.77 (Prirnorje). Predteki 400 m: (štirje tekmovalci): 1. predtek: 1. Omerza 1.18 min, 2. Močan, 3. Arhar; 2. predtek: 1. Weibl 1.22 min. Kva« lificirajo se za finale: Omerza, Močan in NVeibl. Finale 400 m: 1. Močan 54 sek. (Prim.), 2. Omerza (Ilirija), 3. \Veibl (Prim.). Met diska (štirje tekmovalci): 1. Smrsu 32.51 m (Dir.), 2. Slamič 32.19 m (Prim.), 3 Skoko 32.15 m (SK Ptuj). Skok v dalj (šest tekmovalcev): 1. dr. Perpar (Prim.) 6.19 m, 2. Stepišnik (Ilir.) 5.58 m, 3. Živanovid (Ilir.) 5.30 m. Skok ob palici (trije tekmovalci): 1. Gre« gorka 3.10 (nov podsav. rekord), 2. Štre« kelj 2.90 m. 3. Vrhovec I. 2.80 m (vsi trije SK Ilirija). Tek 5000 m (sedem tekmovalcev): Na cilj so prišli v sledečem vrstnem redu: 1. Slapničar, 2. Gaberšček, 3. Žorga, 4. Sen« čar, 5. Penteker, 6. De Reggi II, Hladnfk ni rezal cilja. Zaradi protestov s strani Ili« rije in Primorja so bili diskvalificirani: Ga« beršček, Žorga, Senčar in Penteker. Konč« na klasifikacija: 1. Slapničar 18 minut 52 sekund, 2. De Reggi II. Met kopja (pet tekmovalcev): 1. Orehek (Ilir ) 46.08, 2. Cimperman (Prim ) 42.515 m. 3. Skoko (SK Ptuj) 41.11 m. Tek 800 m (pet tekmovalcev): 1. Arhar 2:11.4, 2. Slapničar (oba Prim.), 3. Omer« za (Ilir.) Štafeta 4 X 100 (dve štafeti): I. Prirnorje (v postavi: Janowsky, Močan, NVeibl, dr. Perpar) 46.2, 2. Ilirij a (v postavi: Zivano« vič, Režek. Gregorič. Stepišnik) 50 m za prvo. Po teh rezultatih so dosegli klubi slede« če število točk: ASK Prirnorje in SK Ilirija Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 23. avgusta 1926 Višina barometra 308.8 Kraj opazovanja { Čas Barom. Temper, tal. vlaga v % Smer vetra in brzina v m 7. 765-5 14-3 89 SSE 7 8. 765-9 14-6 84 ESE 3 14. 765-7 17-8 67 S 3 21. 767-0 160 79 S 0.5 8. 766-6 15-0 89 SE 10 8. 766-8 14-0 90 SE 3 8. 767-3 16-0 87 N 7 8. 765-8 15-0 71 ESE 3 . K 759-5 24-0 48 SE 15 7. 7 ">9*1 240 56 mirno 7. 764-5 14-0 — W 7 Oblačnost 0—10 Ljubffana (dvorec) Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga . . Toplot« Save pri Ježici je bila 22. VEL 15.6 stop. C, 23. Vm. 13.9 stop. C. Povprečni barometer v Ljubljani je višji kot včeraj za 44 mm. Solnce vzhaja ob 511 zahaja ob 18-53 luna vzhaja ob 1954 zahaja ob 05"o6. Dunajska vremenska napoved sa torek: Mestoma oblačno. Ponekod ni izfcljočen kratek dež. Severozapedni vetrovi. Zmerna temperatura, potem zopet bol#e. V jufao- alpskih pokrajinah spremenljivo. Tržaška vremenska napoved ia torek: Zmerni vetrovi z vzhodno-severovzhodne strani. Nebo pretežno jasno. Temperatura od 17 do 25 stopinj. Morje mirno. 10 10 * 1 7 10 10 10 0 0 7 Vrsta padavine ob opazovanju v mm do 7 ura škrop 12.9 dež 37.0 dež 17.0 0.1 dež 0.7 po 71 točk, SD Rapid in SK Ptuj po 3, SK Tržič 1 točko. Kakor doznavamo, je vloženih nekaj protestov. Zanimivo je, da sta oba kluba dosegla ne le enako število točk, temveč tudi enako število prvih mest. Vidi se to« rej, da je bila borba srdita, žal da smo pogrešali par naših najboljših atletov, ki bi brez dvoma odločilno posegli v izid tek« movania. Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: V soboto in nedeljo so se nadaljevale nogometne tekme za junior« ski pokal SK Ilirije. Pokal si je vdrugič priborilo juniorsko moštvo Ilirije. Pri so« notni semifinalni tekmi, ki je bila odigrana v precej ostrem tempu je zmagala Ilirija nad Hermesom z 8 : 2. Sodnik je moral pri tej tekmi diktirati kar šest enajstme« tiovk, in sicer 4 proti Hermesu in dve pro« ti Iliriji. Nedeljska finalna tekma se je morala radi incidentov prekiniti v peti minuti dru« gega polčasa. Na igrišče je namreč vdrla publika. Kasneje je moral sodnik izključiti po dva igrača vsakega moštva. Zmagala je Ilirija s 6 : 1 (1 : 1). Izidi tekem za tolažilno darilo Ilirije so izpadli sledeče: Panonija : Reka 3 : 1, Mladika : Svoboda 5 : 2, Jadran : Olimpija 1 : 0, Triglav Slavi ja 3:1. TRBOVLJE: SK Svoboda : SK Trbovlje 4 : 2 (2 : 0). Sodnik ni priznal SK Trbovlje dveh regularnih golov. CELJE: Ilirija komb. : SK Celje 6 : 2. ZAGREB: Vasas (Budimpešta) : Grad« janski 2 : 0 (0 : 0). Hašk : FC Bata 7 : 0 (5 : 0). BEOGRAD: Jugoslavija : Jedinstvo 3 : 3 (1 : 1). DUNAJ: Rapid : Amateure 4 : 1 (1 : 15, Admira : Vienna 5 : 2 (3 : 1), Hakoah : DFC 2 : 1 (0 : 1), Hertha : Rudolfshiigel 1:1, Židenice (Brno) : Sportklub 3:1. Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za dame Jugoslovenski lahkoatletski savez prire« di 11. in 12. septembra 1926. ob 14. uri od« nos«io ob 9. uri na igrišču HSK. Concordia v Zagrebu lahkoatletsko tekmovanje za poedinično prvenstvo države za dame, v sledečih disciplinah: 11. septembra: Predteki 60 m, met krog« le 5 kg, semifinale 60 m, skok v daljavo, predteki 200 m, predteki 100 m. 12. septembra: Finale 200 m, met diska 1.5 kg, finale 60 m, skok v višino, finale 100 m, met kopja, štafeta 4 X 60 m. Tekališče je iz leša z dvema nedvignje« nima zavojema; dolžina je 435 m. Prijave morajo biti v rokah JLAS«a najpozneje 4 septembra 1926; v rokah podsaveza, in sicer na naslov S. Sancin, Ljubljana, Tav« čarjeva ul. l/III, pa najpozneje do 28. av« gusta 1926. Prijavnina za osebo in točko 5 Din, za štafeto 30 Din. Prijave, ki ne bodo vidirane od podsaveza se ne bodo uvaževale; ravnotako se ne bodo uvaževale naknadne ali brzojavne prijave. Nagrade dobijo v vsaki disciplini naj. boljše tri tekmovalke odnosno štafete; naj« boljša v vsaki disciplini pa dobi naslov »Prvakinja Jugoslavije za leto 1926». Tekmovanje se vrši po pravilniku JLAS. LLAP. SK Mura : SK Ilirija v Murski Soboti. V nedeljo je gostovala v Murski Soboti rokometna družina SK Ilirije in doživela zasluženo občuten poraz. Igra je bila jako ostra, vsled česar sodnik g. B. obojestran« sko igri ni bil kos. Vkljub temu pa ni bilo umestno, da je družina SK Ilirije, ki se je bila zelo nedisciplinirano. (Zakaj ni hote« la sprejeti šopka cvetlic, ki ji ga je izroči« la Mura? To je nesportski!) predčasno za« pustila igrišče. Publike 600. Tekma je kon« čala z Š : 5 v korist Mure. Službene objave LNP. (Seja p. o. 20. VIII. 1926.) Verificirajo se za ISSK Ma. ribor igr. Bratuš Remigij s pravim nastopa ' 18. VIII. 1926. in VVening Franc s pravom nastopa dne 4. II. 1927.; za SK Ptuj igr. Urscintz Frider, Mayer Adolf in Urban Jo« sip vsi s pravom nastopa dne 28. VIII. t. 1. — Finale ljubljanskega okrožja za pokal LNP. (SK Ilirija : SK Slovan) se vrši dne 5. septembra, finalna pokalna tekma pa dne 8 IX. 1926. Klubi se pozivajo, naj upošte« vajo izžrebane termine prvenstvenih tekem ter vsled tega ne vlagajo prošenj za prija« teljske tekme ob zasedenih terminih. Taj« nik II. Motoklub ■rSlovenija*. Člani Motoklu« ba »Slovenija®, ki se mislijo udeležiti klub« ske kvalitetne vožnje v nedeljo dne 29. t. m. na progi: Ljubljana.Višnja gora.Novo mesto«Kostanjevica«Brežice»Zidani most.Ce« lje«Ljubljana, se naprošajo, da se udeleže skupnega sestanka, ki se vrši v petek dne 27. t. m. točno ob 8. zvečer v klubovem lokalu pri Mikliču »Hotel Južni kolodvor«. Na tem sestanku se bo natančneje razprav« ljalo o podrobnostih našega programa, ki so za vsakega udeleženca te vožnje velike važnosti. Vsi drugi motociklisti. ki še niso člani Motokluba, dobrodošli. CJani Moto« kluba se obenem naprošajo, da poagitirajo pri svojih tovariših, da se te kvalitetne vo« žnje udeleže, da bi kar najlepše izpadla. Prijave se sprejemajo vsak dan v klubovem lokalu. — Odbor. Glavna skupi&na ZNP. V nedeljo se je vršila glavna skupščina ZNP, na kateri je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik prof. dr. Suklje, podpredsednika Grubešič in Dupelj, L tajnik Brčič. II. tajnik Jira« sek, blagajnik Pavlin, odborniki: Honigs« berg, Petrovič, dr Basala. Višnjič, Lantoš, Latzky, Spitzer, Selak, Turčič, Albahari, Garič in Juranič. Lahkoatletsko prvenstvo Zagreba. Tu« di v Zagrebu so se vršila lahkoatletska tek« movanja za prvenstvo. Zmagal je ASK pred Hažkom, in sioer z razliko 16 točk. Gospodarstvo Lahen padec cen na debelo v juliju 1.1. Indeks cen na debelo, ki ga sestavlja beograjski »Privredni Pregled*, je zabeležil za mesec julij t. 1. nadaljno znižanje ni voja cen. Posamezne blagovne skupine imajo za julij t. 1. naslednje indekse (v oklepajih za junij f. 1.): I. poljski pridelki 1610 (1585); II. živina in živinski proizvoda 138C (1408); III. sadje in sadni proizvodi 1188 (1244); IV. stavbni materijal 1708 (1745); V. kolonijalno blago 1329 (1859); IV. indu-stijski proizvodi 1645 (1678); totalni indeks 1476 (1495). Totalni indeks cen je torej popustil za 19 točk ali 1 odstotek. Z izjemo skupine poljskih pridelkov so vse ostale skupine zabeležile večji ali manjši padec cen. Skupina poljskih pridelkov se je dvignila za 75 točk ali 5 odstotkov, ker sta ee v tej skupini podražili pšenica in turščica. V skupini živine in živinskih proizvodov znaša padec 28 točk ali 2 odstotka. Nazadovale so v tej skupini cene svinjam, perutnini in jajcem. Skupina sadja in sadnih proizvodov je padla za 50 točk ali 4 odstotke. Pocenilo ee je skupini žganje zaradi ugodnih izgledov letošnje proizvodnje. Lahen padec so zabeležile tudi ostale tri skupine. Nemška zlata valuta in trgovina Pred leti je Nemčija izrabljala padanje »voje valute na ta način, da je zavojevala s svojim cenenim blagom marsikatero Inozemsko tržišče. Ko se je zopet vrnila k zlati valuti, je sicer ohranila precejšen del svojih odjemalcev, nekaj pa jih je izgubila radi visokega nivoja cen, ki je običajna posledica stalne zlate valute. Kriza industrije v Nemčiji je torej deloma posledica znižanja števila inozemskih odjemalcev, v še večji meri pa posledica omejevanja konsuma domačega prebivalstva, ki je presiromašno, da bi moglo brez omejitve ustreči vsem svojim potrebam. V prvih petih mescih letošnjega leta je Nemčija izvozila za 927 milijonov zlatih mark blaga, a uvozila za 687 milijonov zlatih mark. Prebitek je torej znašal 240 milijonov zlatih mark. Meseca junija pa 9e je položaj nenadoma spremenil. Razmerje med uvozom in izvozom 6e je poslabšalo, tako da je znašal primanjkljaj 35 milijonov zlatih mark. To dejstvo je začelo zelo vznemirjati nemške gospodarske kroge. Statistični podatki pokazujejo, da je začel padati predvsem promet preko Hamburga, ki ni samo izvozna luka za Nemčijo, nego tudi transitna luka za velik del Srednje Evrope. V prvi polovici lanskega leta Je zabeležil Hamburg 8.490.000 ton prometa, letos pa samo 7,941.000 ton. Zlata valuta, katero je Nemčija morala uvesti spričo popolne propasti papirnate marke, je prinesla svojevrstne neprilike nemškemu gospodarstvu, katerih seveda ne bi bilo, če bi bile v bližnjem in daljnem nemškem sosedstvu vse valute stabilne. Stanje Narodne banke SHS Stanje 15. avgusta 1926. (V milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju 8. t. m.) Aktiva: kovinska podloga 3.91.5; posojila 1423.1 (+ 32.7); račun jsb odkup kronskih novčanic 1151.9; račun začasne razmenjave 350.3: državni dolgovi 2966.3; vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3: saldo raznih računov 18*2.0 (— 24.9). Skupno 8603.8. Pasiva: vplačani del glavnice 30.0: re-servni fond 7.7; novčanice v obtoku 5446.7 (— 18.4); državni račun začasne razmenjave 350.3; državne terjatve po raznih računih 59.2 (4- 27.5); razne obveznosti 488.1 (— 1.7); državne terjatve za založene domene 2188.3; na davek za nakup zlata za glavnico in fonde 83.0. Skupno 8603.8. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (23. t. m.;. Pšenica: baška,' nova, do 5. septembra, 8 vagonov 265; .baška, 2 vagona 257.50. Oves: sremski, 2 vagona 142.50; sremski, 3 vagone 145. Turščica: baška, 2 vagona 170. Moka: baška, <0>, 2 vagona 450. = Anketa o gospodarski krizi. Kakor smo že poročali, ee je vršila v soboto na poziv ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu anketa zastopnikov gospodarskih korporacij o gospodarski krizi. Istega dne popoldne se je razpravljalo o izvozu. Anketa je sprejela predlog beograjske Trgovske zbornice, da se obrazuje komite iz zastopnikov parlamentarnih skupin in gospodarskih zbornic, katerega naloga bo, da izdela predlog za gospodarski program, predlog o merah za omiljenje krize, predloge o redukciji državnih izdatkov in predloge o reorganizaciji državnih oblastev. = Kongres jugoslovenskih obrtnih zadrug se bo vršil 28. in 29. t. m. v Kragu-jevcu. Obravnaval bo važna vprašanja naših obrtnih zadrug in se ga bodo udeležili zastopniki iz vse države. Udeležnikom je dovoljena polovična vozna cena. Na odhodu i postaji se mora kupiti cel vozni listek, ki velja potem tudi za povratek. = Naša trgovinska pogodba z Avstrijo. Interesente opozarjamo, da objavljajo . 24323 Prodajalka mešane stroke, zmožna tudi manufakture in galanterije, prvovrstna moč, želi premeniti mesto, najraje v Ljubljani. Oenjene ponudbe pod značko .Pridna in zanesljiva 64» na oglasni oddelek «Jutra». 24364 Šivilja .Je Šivat na dom po 20 Din inevno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24375 fn Krojač želi dobiti stalno mesto kčt mojster ali prikrojevalec v ali poleg manufakture. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra->. 23776 Šofer - mehanik išče službe. Cenj. ponudbe pod »Šofer 13» na oglasni oddelek »Jutra*. 24379 Pošten mladenič star 20 let, že precej izurjen v trgovini, želi mesta kot praktikant v boljši tr-srovini z mešanim blagom. Naslov v oglasnem oddelku . 24160 Motor D. K. V., v zelo dobrem stanja, kompleten i kole-som, po ugodni ceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku .Jutra. 24117 Šivalni stroj maio rabljen, proda Zupančič, Martinova cesta št. 22. 24332 Solnčno plahto novo, 8 X &Vi m < borduio prodam. Ogleda se v trgovini Jos. Polak, LJubljana, hotel «Lloyd». 24107 Šahisti Ceno proda popolnoma nov Pevalek, Židovska Bilger ulica. 24360 Gojzerje št. 42, pristne gorenjske, domače, radi bolezni ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. £4365 Daljnogled 6 X Zeis ceno prodam. — Vprašati torek in sredo od %2.—3. ure v Sodni ulici št. 6/m, vrata naravnost. 24376 Zvon dobro ohranjen, iz l. 1876., katerega je uredil in izdajal J. Stritar na Dunaju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24380 Bukova drva suha, metrska, kupujem v vsaki množini. Ponudbe na H. Seisera M K. Ugovizza-Friuli. Italia 205 Premog in drva najceneje kupite pri R. Velepiču v fielenburgovi ui. št. 7. 204 Vsakovrstno zlato kupuje najvišjih cenah erne, juvelir LJubljana VVolfova al. 3. Ee Bukovih drv večjo množino 1 m dolgih, suhih in polsuhih rabim takoj in za poznejšo dobo. — Ponudbe z navedbo cene, množine in nakladalne postaje na- oglasni oddelek ♦Jutra* pod .Kurivo 500». Enovprežnl voz polpokrit, popolnoma dobro ohranjen kupi Anton Cven-kel, St. Peter v Sa vin ski dolini. 24333 Motorno kolo v brezhibnem stanja ter po možnosti s priklopnim vozom kupim. Ponudbe s navedbo oene pod .Brezhibno* na oglasni oddelek .Jutra*. 24373 Orehovino rezano, samo prvovrstno, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek ♦Jutra* pod .Oreh 3000». 24383 Bukovino rezano po naročlu. ki do konca decembra. Po nudbe na ogla6ni oddelek «Jutra» pod .Trst . 3000-. 24584 2 hiši v Litiji ena pripravna za vsako obrt. zraven 1 velik in 1 majhen vrt ter 2 njivi po ugodni ceni prodam Vpra Šanja na oglasni oddelek cJutra» pod značko »Nizka cena št. 175». 24028 Hišo ob vodi ali gtulni mlin z gospodarskim poslopjem in gostilno na Gorenjskem, blizu kolodvora, vzamem v najem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Elektrika*. 24354 mi Majhno sobico v sredini mesta iščem. Sem ves dan odsoten. Ponudbe na oglasni oddelek » Jutra* pod cCeli dan odsoten*. 24284 Na stanovanje in hrano sprejmem dva srednješolca in enega sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24256 Stanovanje kompletno, obstoječe iz i do 6 sob vzamem v najem za dobo 2-^3 let, Plačam event tudi naprej Prednost imajo lepa stanovanja ▼ Ljubljani. Posredovalci dobe provizijo Ponudbe je poslati na oglasni oddelek c Jutra* pod »Stanovanje 3» 24024 Tri dijake sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oadelku .Jutra.. 24017 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24264 Prazno sobo oddam v novi vili s 1. septembrom, veliko za 2 gospoda ali 2 gospodični — krasen razgled iz sobe. — Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra.. 24216 Dve dijakinji sprejmem na stanovanje ln popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 24211 Prazno sobo lepo, centralno ležečo, oddam za pisarno Naslov v oglasnem oddelku