.~rS223
»342 x
v
'V-' (6f
Šen-tju-rsk^
NOVICE
V ZLVLJBIslUU;
IZ ZLXŽ1_J,T£.1M'JJA ZA ZLVl_Jil£N'Zl£
PRIJATELJSTVO je kot sadno drevo: -ga zaseješ, kultiviraš, vzgajaš, neguješ brez pričakovanj, da boš učakal plodove.
Ko dozori, bogato obrodi, plodove shraniš za hladne zimske dni.
Branko - Franc Zupanc
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.
Liberalna demokracija Slovenije
www.lds-sentjur.com
★ * ★
Ob Dnevu upora
A	proti	okupatorju,	A
'Wr	prazniku dela 1. maju
in vstopu v Evropsko skupnost iskreno čestitamo vsem članicam in članom ter simpatizerjem Združene liste socialnih	'JU-
demokratov OO Šentjur.
Čestitamo tudi vsem
-UL-	delavkam in delavcem	-UL-
^ ter občankam in občanom ^ občine Šentjur.
e
Slovenija, od kod (s)lepote tvoje. ♦ ♦
Na predvečer vstopa v EU bo cela slovenska deželica rajala na čast slovenske evropske prihodnosti. Z Jurjevanja v Evropsko unijo nas vabijo tudi naši šentjurski občinski možje. Naši državni in lokalni voditelji, ki nikoli niso čutili posebne zagnanosti proslavljanja naših nacionalnih zgodovinskih dogodkov in storili kaj monumentalnega v počastitev dnevov samostojnosti in državnosti, očitno veliko dajo na našo evropskost.
V dinamičnem in čudnem času živimo, tako nenavadnem, tako čudnem, da ga enostavno ne razumem več. In ne dohajam. Pred slabimi štirimi desetletji sem bil v kaznilnici Zenica 11 mesecev svinjski pastir, ker sem se v manjši družbi navduševal za demokracijo in samostojno Slovenijo, pred štirinajstimi leti me je ista ideja popeljala v parlament samostojne Slovenije in na šentjurski županski stolček, zdaj, slabo destletje in pol kasneje pa mi moja suverena država pred mojimi očmi zdrvi v svetovni vojaški pakt in evropski talilni lonec. Seveda ni nič pomagalo, da sem bil proti, da sem na obeh referendumih samozavestno obkrožil besedico proti, toda za razliko od leta 1964 me vsaj zaprli niso. Napredek vsekakor je. So me pa zato »lustrirali« moji demokratični strankarski veljaki, ljubljanski in tukajšnji, in me dali v formalin kot kakšno kužno žuželko. Kar je po svoje čisto razumljivo, kajti težko bi me prepričali, da imajo italijanski vojaški lovci, ki kraljujejo na našem nebu, ali naši fantje v Afganistanu ali Iraku, v posredni službi dokaj brutalnega svetovnega policaja in svetovnega imperija ZDA kaj veliko skupnega o moji viziji idile samostojnega podalpskega naroda. Že, že, časi so res drugačni, toda tako grozno drugačni pa spet ne. Med italijanskimi in nekdanjimi jugoslovanskimi lovskimi letali ni prav velike razlike, morda po izdelavi in s to izjemo, da so jugoslavanske pilotirali tudi slovenski fantje, pa čeprav praviloma le jugoslovansko preverjeni, v italijanskih pa zagotovo ne sedijo naši najbolj zagreti evroatlanci, med Brusljem in Beogradom pa so tudi razlike z vsakim dnevom vse manjše. V političnem, gospodarskem in kulturnem smislu. Današnja dogajanja v EU vse bolj jasno kažejo, da bodo veliki evropski narodi nesramežljivo zaščitili svoje nacionalne interese, nove »enakopravne« članice velike evropske družine pa brezrezervno prevzemamo vlogo, ki so nam jo namenili veliki: vlogo zaostalega tržišča oziroma moderne
različice ekonomskih kolonij.
Kaj bo s teboj, Slovenija?
Ne dvomim, da nas za prvim evroovinkom čaka tudi prva kriza. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo nihalo, ki zdaj odločno hiti v smeri EU, začelo ustavljati oziroma vračati proti nevtralni sredinski legi in bo zanihalo tudi v EU-antiamplitudi. Evropa ni Amerika, Evropa je nabita s celo vrsto močnih nacionalnih identitet, ki bodo tisti trenutek, ko se bodo počutile ogrožene, postavile skupni gospodarski vidik (ki je nedvomno prvi cilj Evrope) na drugo mesto. Takrat bodo naše firme namesto modnega »trade« in podobno spet dobile domača imena, naši »ljudski« izrazi cool, fool, OK ... vlogo zaničevanih kroatizmov, domači parlament pa bo spet postal točka nacionalne identifikacije in produktivna alternativa bruseljskim direktivam. Edina nevarnost, ki jo tu slutim, je, da bo ta današnji EU-nihaj trajal predolgo, tako dolgo, da bomo Slovenci, ki smo v preteklem desetletju neštetokrat dokazali vse prej kot čvrsto pripadnost narodni skupnost, v tem času izgubili sposobnost nacionalne samoobnove. Potem bi se nam lahko zgodilo, da bi se v trenutku vračanja nacionalne države v zgodovino razpršili po germanskih in romanskih nacionalnih interesnih sferah.
Seveda se tu lahko postavi z zgodovinskega stališča povsem logična dilema, kaj nam bo takrat sploh še pomenila slovenska identiteta? Bo to pozitivni ali le obremenjujoči moment?
Kar pa zame ta trenutek sploh ni pomembno, kajti svojo nacionalno identiteto kot motivacijsko in združevalno silo živim zdaj, evropske integracijske procese pa čutim kot grožnjo izbrisa iz zgodovine. Pa lepe besede o Evropi gor ali dol. Toda kaj storiti, ko je slovenska ljubezen do Evrope tako kot vsaka ljubezen brezmejna in slepa. Ta trenutek, žal, v tej moji domovinici ne vidim niti ene spodobno organizirane združbe, s katero bi lahko delil svoj evroatlantski skepticizem. Verjamem pa, da ga delim z mnogimi brezimnimi posamezniki, ki podobno kot sam, v euroevforiji ne čutijo najbolj trdnih tal pod nogami.
Ne dvomim, da nas za prvim evroovinkom čaka tudi prva kriza. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo nihalo, ki zdaj odločno hiti v smeri EU, začelo ustavljati oziroma vračati proti nevtralni sredinski legi in bo zanihalo tudi v EU-antiamplitudi.
Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice d.o.o., Šentjur Dušana Kvedra 11 Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Nina Gradič Postavitev in oblikovanje: Šentjurske novice Tisk:
Grafika Gracer, Celje 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, 3230 Šenjur Telefon:
03 574 15 00,041 759 816 E-pošta:
sentjurske.novice@siol.net
Transakcijski račun: Šenjurske novice 06000-0105036264 Naklada: 1100 kom Naslednja številka izide: 25. maj 2004
Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje,
o
“Rop, ne norčuj se iz delavstva!”
IZJAVA MESECA
Edi Peperko, vodja občinskega oddelka, v občinskem svetu ob zgodovinskem dogodku znižanja cene socialne pomoči na domu:
»Redko se dogaja, da na Občini sklepamo o znižanju kakšne cene.«
(Ne redko, doslej se še nikoli ni zgodilo kaj tako zgodovinskega).
LAHKO BI BILO RE/
Znanstveni pristop
Kot je povedal njihov poročevalec na seji občinskega sveta, so nadzorniki temeljito opravili svojo nadzorno funkcijo: občinska uprava jim je morala gledati naravnost v oči, ko jim je zagotovila, da je delala pošteno in še enkrat samo pošteno.
Radikalizem
Občinski svetnik LDS Sebastijan Jaklič hitro dozoreva v pravega politika: svojo pisno zahtevo, da se vse plače javnih delavcev enkrat letno javno objavijo, je po namigu iz klopi pred seboj v trenutku spremenil v že izrabljno »vse plače funkcionarjev, ki so javne«.
Bo ceneje
Kot je povedal župan Tisel, bo popravilo glasovalne naprave v občinskem svetu, ki bi omogočala javno glasovanje, stalo kar okrog 900 tisočakov. Kar je bistveno preveč, zato
bodo za občinske svetnike raje v kratkem uredili ustrezno dvoranico v novem prizidku k občinski stavbi.
Skromnost je lepa čednost
Razlog, da se občinska uprava nikakor ne more odločiti, da bi se preselila v novo nadstropje »Rdeče hiše«, je menda en sam in je nadvse kreposten: srce jim ne da, da bi se razbohotili po razkošnih pisarnah, ki so zrasle iz občinskega stanovanjskega fonda.
Vsi naši, vsi enaki
Predsednik SLS Janez Čoki zahteva takojšen odstop direktorice Zdravstvenega doma: če se s povprečno za 20 % nižjimi mezdami od slovenskega povprečja pustijo molzti šentjurski delavci, je nehigensko, če ni celo že kriminal, da država z enako mero ne ožme tudi šentjurskih zdravstvenikov.
Uspešna predvolilna poteza podžupana Koržeta
Potem ko je lani pripravil za nepoznane »socialne primere« celo šaržo prekajenega mesa, je letos k tovrstnim svojim dobrim delom primaknil še 15 dobro pitanih piščancev. Ampak ne prostovoljno.
Ni srednje poti
Bliža se sodni obračun užaljene občinske uradnice in zaščitnice šentjurske »GSM-bazne postaje« s Šentjurskimi novicami. Ostaja le še dilema, bo sodišče ugasnilo Šentjurske novice ali vodjo občinskega oddelka za okolje in prostor.
Izjemna izjemnost
Tisti, ki so spremljali nastop župana Tisla na celjski TV, so se lahko še enkrat prepričali, da ima župan na Občini izjemne sodelavce in izjemne strokovnjake - občani pa izjemno stereotipnega župana.
izbor Bogdan Rahten
Okronali prvega kralja salam
V množici različnih tekmovanj zadnje čase pozornost pritegujejo tudi salamijade. Neformalna prestolnica teh tekmovanj je v Sevnici, kjer se najboljši salamarji zbirajo na dan mučenikov že od leta 1962. Med zmagovalci je bil v 80-ih trikrat Branko Manček s Planine.
Na prvo pomladno soboto je potekalo prvo tovrstno tekmovanje v žegarskem gostišču. V konkurenci osemnajstih domačih pridelovalcev priljubljenih mesnin se je najbolje odrezal Franci Romih iz Žegra, tričlanski strokovni komisiji pa je načeloval Damjan Leljak.
Obrezovalni obred v Zgornjem trgu
Sorodnica oz. naslednica najstarejše trte na svetu, ki domuje v Mariboru, je tudi letos doživela obrezovalno čast. Mestni viničar Aci
Urbajs jo je v prestižni družbi mariborskega viničarja Zafošnika, šentjurske politične vrhuške in pevcev, ki nosijo ime po rodbini, ki jo nosi tudi znamenita ulica, svečano obdelal.
S četrtim pridelkom doslej, ki ga je ponavadi med dvema in tremi litri, prisotni glede na obrazno mimiko, niso bili najbolj navdušeni.
Žabe prehajajo!
Zaradi močnih migracijskih poti dvoživk ob prvih spomladanskih otoplitvah so skoraj pred desetletjem ob cesti pri Slivniškem jezeru zgradili posebne prepuste, namenjene njihovim prehodom. Kljub temu na cesti skoraj vsako leto pride do pomorov. Tudi letos so v organizaciji republiškega naravovarstvenega zavoda postavili začasno ograjo v dolžini 600 metrov, odsek, kjer izvajajo tudi ročni prenos
n
žab, pa so tudi ustrezno označili s prometno/ signalizacijo. Pri akciji poleg zavoda sodelujeta tudi lovska družina in Ministrstvo za okolje in prostor.
Meščani zborovali
V začetku meseca je Krajevna skupnost Šentjur mesto sklicala zbor krajanov severnega dela centra. Na dnevnem redu je bila predstavitev investicijskega programa do konca naslednjega leta, krajane pa so pozvali k lastnim pobudam. Udeleženci so izrazili največ zanimanja za ureditev prometa in pešpoti. Kot glavne cilje si je KS Šentjur mesto zadala izgradnjo razsvetljave ob Pešnici in postavitev novih smetnjakov, pozabili pa ne bodo niti na redne dejavnosti.
9
Stavka v Alposu
»Delamo kot črne živine, a denar se nas ne prime.« ...
... in »Rop, ne norčuj se iz delavstva!«
, .	sta bili v torek, 20. aprila, dve od bolj
1	opaznih stavkovnih parol pred Alposom.
Pred vhodom v Cevarno, kjer je KNSS *** Neodvisnost še najbolj čvrsto organiziran, je bilo kar živahno, pred drugimi alpoškimi obrati pa posebnega dogajanja ni bilo opaziti.
Predsednik KNSS Alpos Vlado Arzenšek: »Podpiramo zahtevo SKEM za neto dodatek k plačam v višini 15.000 SIT. Naši upravi smo predlagali, da nam takoj začne izplačevati dodatek 10.000 SIT, a so nas zavrnili z izgovorom na Gospodarsko zbornico. Naša povprečna plača ne presega neto 100 tisočakov in mislimo, da nas sramotno slabo plačujejo. Razočarani smo nad to našo državo, ki ji delavci niso nič mar. Ko se bodo v naši centrali odločili za odločnejše poteze, bomo mi zraven in povsem enotni.«
F. K.
Referendum o izbrisasnih na Šentjurskem - povprečno
Trgovine, spet trgovine.
Udeležba
Na območju UE Šentjur se je referenduma udeležilo 5.336 volivcev ali 33,07 %, kar ne predstavlja bistvenega odstopanja od slovenskega povprečja oziroma udeležba je bila za odsotek in pol višja od povprečja. Najvišjo udeležbo so imela naslednja volišča: Razbor - Slomšek 62,31 %, Gasilski dom Slivnica 56,35 %, GD Paridol 43,54 %, OŠ Kalobje 42,72 %, KD Šentvid 42,27 %, OŠ Hruševec 41,63 %.
Najnižja udeležba: Šentjur - Mestni trg 22,54 %, Loke - Kladnik 22,81 %, Slatina - Robič 25,39 %, Loka - zdr. amb 26,14 %, GD Šentjur 26,15 %.
Komentar:
Glede na to, da šentjurske stranke dejansko niso za propagando za ali proti naredile čisto nič, je bila udeležba razmeroma zelo visoka. Kar je samo še eno potrdilo, da naše lokalne strankarske ekspoziture nimajo bistvenega vpliva na domače javno mnenje in so osrednji slovenski mediji v tem pogledu ključni.
Najvišja udeležba je bila na izrazito kmečkih voliščih, kjer je tudi sicer udeležba praviloma med najvišjimi, najnižja pa praviloma v urbanih središčih, predvsem v samem Šentjurju. Tu je tudi nekaj izjem (Loka, Loke pri Planini, Slatina - Dobje) in predvsem je izjema Hruševec. Med volišči z najnižjo udeležbo so z izjemo Slatine skoraj izključno volišča, ki so znana že s prejšnjih volitev kot bolj levo usmerjena.
Zanimiva je udeležba na volišču v Javorju, ki je običajno izrazito LDS-ovska, toda tokrat Javorjani niso sledili predsedniku LDS, svojemu sokrajanu Jožetu Artnaku, in jih je 30,4 % šlo na referendum.
Izidi referenduma
Šentjurski izidi referenduma so povsem primerljivi s slovenskim povprečjem: za tehnični zakon je glasovalo 165 volivcev, to je 3,09 %, proti pa 95,67%.
Najvišji izidi za: Loke - Kladnik 15,38 %, GD Javorje 12,73 %, GD Bukovje 10 %, Voduce 5,36 %.
Najvišji izidi proti: Planinska vas, Botričnica, Slatina - Robič, vsi 100 %, Dolga Gora 98,7 %, GD Slivnica 98,6 %, Dobje 98 %.
Komentar:
V globalu se šentjurski občani nismo pokazali nič bolj nestrpni (kot nas prepričujejo naši mediji) kot povprečni Slovenci.
Pri najvišjih številkah v obe smeri, za in proti, je težko najti neko zakonitost, v obeh skupinah so predvsem mala in kmečka volišča, prav tako so v obeh skupinah volišča z najvišjo in najnižjo udeležbo. Da gre več ali manj za naklučje ali za vpliv posameznih mnenjskih voditeljev še najlepše kaže primer s Planine, kjer je volišče Loke - Kladnik v samem vrhu pri glasovanju za zakon, prvo sosednje volišče v Planinski vasi pa je v vrhu po glasovanju proti. Po svoje je zanimiv je tudi podatek, da so po glasovih »za« v vrhu, razen Loke (pa še ta je s slivniškega konca), sama slivniška volišča, pa čeprav je v teh krajih gotovo še najmanj »izbrisanih«. Gre res za naklučje ali je posredi nek drugi vpliv?
F. K.
	
Materam in ženam nozornost na Ponikvi
Učenci OŠ Ponikva in Kulturno društvo A. Martin Slomšek sta letos z roko v roki prisrčno in ganljivo popeljala poslušalce v svet, ko nenadoma ostaneš brez vsega in se znajdeš še tako v tujem svetu, kot begunec. Svoje izkušnje iz časov 2. svetovne vojne, ko sta bili z družino ignani v Srbijo, sta pripovedovali ga. S. Močnik in ga. L. Romih. Njuni zgodbi sta se vtisnili v srca mnogih. Žal je tudi danes že precej izgnancev in beguncev. Maja in Ana Jazbec delujeta kot prostovoljki v organizaciji za pomoč le-tem. Mladi nastopajoči, pod mentorstvom A. Ocvirk, S. Rožanc, R. Ocvirk so popestrili
večer, spretno pa je program povezovala U. Palčnik. Ideja in zasnova samega večera je bila (kot vse leta do sedaj) v rokah Irene Zevnik.
Vsem ženam lepe in prijetne dni (ne samo v mesecu marcu). In kadar ne boste vedeli, kaj sami s sabo, se spomnite na vse, ki nimajo niti koščka svojega prostora... Saj veste, da nekje ste doma.
Virtualni loški gasilci
Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Žusmu je v medmrežje lansiralo svojo spletno stran. Čeprav eno manjših, je prvo s področja šentjurske gasilske zveze, ki mu je to uspelo. Stran je postavil Aleš Guzej, vsebuje pa vse osnovne informacije, ki jih bodo še dopolnjevali, v prvem mesecu
I
delovanja pa so imeli že tudi tisočega/ obiskovalca.
Literati podčrtali leto
Pod vodstvom Rada Palirja so šentjurski literati, ki združujejo nekaj desetin domačih in tudi drugih avtorjev, zaokrožili novo leto delovanja, ki je kot enega glavnih rezultatov znova obrodilo literarni zbornik Z besedami, ki je tokrat izšel petič, poudarek pa je bil na opusu Planinčanke Ane VVambrechtsammer. Društvo je skozi leto pomagalo pri knjižnih izdajah svojih članov, plodno sodelovalo s prijateljskimi društvi literatov in na različne načine poskušalo popularizirati literaturo, kar je poleg nove izdaje zbornika tudi njihov
cilj v prihajajočem obdobju.
politika
politika
Iz županove pisarne
Država plačuje
Uspeli smo na razpisih za sofinanciranje različnih lokalnih projektov. Za digitalizacijo zemljiške knjige (geoinformacijski center) bomo v dveh letih dobili 6 milijonov SIT, enake vsote tudi za ureditev igrišča pri OŠ Ponikva, atletski štadion
in telovadnico v Loki. 2,5 milijona smo dobili za projekte za ureditev Zgornjega trga ter 600 tisočakov za gradnja balinišča v Šentjurju.
Marija Rataj je »šef« nadvoza
Problem vključitve nadvoza v povezovalno cesto Dramlje-Šentjur je vse bolj akuten. V tem letu je potrebno strokovno dogovoriti optimalne rešitve in jih pripraviti do operativne stopnje. Osebno se zavzemam za prestavitev nadvoza, glavno besedo bodo pa seveda imeli strokovnjaki. Na Občini je za projekt zadolžena Marija Rataj.
Grasselli ne da nič
Pogovarjali smo se z g. Grassellijem glede usode njegovega imetja v centru Gorice, žal pa rezultati tega pogovora niso prav nič spodbudni. G. Grasselli ne kaže zanimanja za
revitalizacijo svojih slivniških objektov.
Le nekoliko bolj spodbudni so bili pogovori z znanimi akterji razvoja Slivniškega jezera. RTG oziroma Moserji, ribiči in TD so načelno za sodelovanje, vendar pa ker še niso zaključili svojih pravd, tudi tam ne kaže na skorajšnji razvojni razmah.
OŠ Ponikva še na ledu
Vsi projekti so sicer že pripravljeni, še vedno pa čakamo na sklep Ministrtstva glede sofinanciranja države. Pokazal se je še en nov problem - predračuni nevarno »letijo v nebo«.
Športna zveza
Pogovarjali smo se z obema stranema, ki sta soglasni, da je sodelovanje nuja, glede konkretnih postopkov pa še ni nič novega. Do uspešnega dogovora sem ustavil finaciranje športnih dejavnosti prek ŠZ Šentjur.
Planinski grad
Dogovor s Tajfunom se je pričel uresničevati, projekt vodi Saša Krofi. Do poletja naj bi usposobili Kašto, prireditveni prostor ter tudi pripravili nekaj prireditev. Ne dvomim, da Tajfun misli resno.
Mobitel še ne bo prestavil bazne postaje
Je pa poslal pisno ponudbo, da bi v sklopu načrtovane izvedbe UMTS omrežja in postavitve te bazne postaje na območju žage Bohor reševal tudi spor z občani Ulice na razgled zaradi tamkajšnje GSM bazne postaje. O rokih se še nismo pogovarjali.
F.K.
Plače bolj vroče kot ^ključni račun
10. seja Občinskega sveta Šentjur
Dnevni red je obsegal kar nekaj zanimivih točk: organizacija občinske uprave ter zaključni račun občine, vendar so pričakovano največ temperature dvignile plače v javnih zavodih. Direktorji in ravnatelji javnih zavodov (šole, Vrtec, Ljudska univerza, Javno komunalno podjetje ter Zdravstveni dom) imajo okvirne plače okoli šesto tisočakov bruto, na grafu pa je precej izstopala plača direktorice Zdravstvenega doma Šentjur. Kot smo lahko ugibali pred sejo, je plače javnih zavodov najmočneje napadla opozicija z Janezom Čoklom na čelu, vsi pa so zanemarjali dejstva, da so bile vse plačilne liste potrjene še v prejšnjih mandatih. Prav tako so za plače odgovorni sveti zavodov, katerih predsednik jih podpiše. Občina pa, kljub temu da je ustanoviteljica, v svetih nima večine glasov. Javni zavodi so kot država v državi.
Organizacija občinske uprave
Odlok določa organizacijo in delovno področje občinske uprave in naj bi prinesel priložnost za večje zadovoljstvo uporabnikov, učinkovitejšo organizacijo dela, odpravo pomanjkljivosti, večjo motiviranost in strokovno usposobljenost delavcev. Ključna sprememba predlagane organizacije je združitev oddelkov. Sedaj lahko najdete na Občini naslednje oddelke: oddelek za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja, oddelek za družbene dejavnosti, oddelek za gospodarske dejavnosti, proračun in finance ter oddelek za splošne in pravne zadeve. Predlagan je bil skrajšan postopek, čemur je nasprotoval predvsem Marko Diaci. Prav tako je opomnil, da bi bilo dobro zapisati tudi trajanje mandata direktorja občinske uprave. Pravnica Mateja Močnik je v imenu občinske službe odgovarjala, da je skrajšan postopek možen, če se nanaša na sistematizacijo, na pogodbe o zaposlitvi ali če gre za uskladitev zakonov, mandat direktorja pa je zakonsko opredeljen in traja 5 let. Diaci je še spraševal po analizi organiziranosti, na kar je direktor odgovoril, da jo svetnik lahko dobi v pogled, vendar še ni v taki obliki, da bi jo dali na mizo. Odlok je bil sprejet s 15 glasovi.
Zaključni račun 2003
Vsi prihodki so bili realizirani v višini 2.171 milijard SIT. Občina svoj proračun polni z davčnimi prihodki, kapitalskimi prihodki, prejetimi donacijami ter drugimi prihodki. 45% delež predstavljajo davčni prihodki, drugi
največji del pa s 37 % transferni prihodki. Vsi realizirani odhodki so bili realizirani v višini 2.154 miljard SIT. Skoraj polovico, 45 % vseh odhodkov, predstavljajo tekoči transferi (regresiranje oskrbe v domovih in vrtcih, regresiranje prevozov v šolo, sredstva za lokalne skupnosti, transferi v javne zavode itd.). Sledijo pa jim še investicijski odhodki -18 %, kamor spadajo adaptacije, novogradnje, rekonstrukcije, nakupi zamljišč itd.
Direktor Jože Palčnik je še obrazložil, da je največje spremembe doživela zaradi izgubljenih tožb (Vegrad in Kovač s Planine) postavka po sodnih odločbah, in sicer kar 33 %.
Podpredsednik nadzornega odbora Občine Cerkvenik je poročal, da so v okviru odbora podrobneje pregledali poslovanje Vrtca Šentjur, pohvalil je bolje pripravljeno gradivo ter potrdil poslovanje občine za leto 2003. Na vprašanja Diacija glede pregleda občinskih razpisov in gospodarjenja s stvarnim premoženjem je povedal, da javnih razpisov niso pregledovali, medtem ko gospodarjenje z občinskim premoženjem so, in na izročeno gradivo ni bilo pripomb. Diaci je vztrajal, naj nadzorni odbor še enkrat pregleda ravnanje s stvarnim premoženjem, nakar ga je Boris Zupanc poučil, da je od odbora nesmiselno zahtevati dodatne naloge, ker je že v teku interna revizija, ki bo končana najkasneje do 30. junija. Pohvalil je tudi zmanjševanje zadolženosti Občine. Neplačana realizacija odhodkov v višini 118 mio. SIT je kar,
za 41 % manjša od neplačane realizacije leta 2002. Ludvik Žafran (SDS) je predlagal, naj Diaci pove, katero postavko naj pregleda nadzorni odbor, kajti vse je prav gotovo nemogoče natančno pregledati. Predlagatelj Diaci je še vedno vztrajal na tem, da vse pregleda nadzorni odbor, kar je predlagal kot sklep, ki pa je bil zavrnjen z glasovanjem. Zaključni račun so svetniki potrdili z dvajsetimi glasovi za.
Plače letijo v nebo
PRAVNA OSFRA	BRUTO IZPLAČILO JANUAR 2004
,17 Vrtec	596.929 70 SIT
.17 Glasbena šola	575 233 80 SIT
.17 1 iudska univerza	468 000 20 SIT
1 1 ti	596.541.90 SIT
.17 OŠ Ponikva	559.738.50 SIT
.17 OŠ Planina	544.361.60 SIT
.17 OŠ Slivnica	601.845.90 SIT
.17 OŠ H ruševec	572.482.00 SIT
.17 OŠ Frania Malnaia	632 088 30 SIT
.17 OŠ Dramlje	604.126.80 SIT
.17 7dravstveni dom	1.774 153 00 SIT
Javno komunalno nodietie	758 590 00 SIT
zavodov se je občinska uprava odločila, da pridobi podatke o plačah vodilnih v javnem sektorju. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Edi Peperko je pojasnil, da plače osnovnim šolam, vrtcem, knjižnicam, glasbenim šolam ter ljudskim univerzam določa ustrezno ministrstvo. Plača direktorja ZD Šentjur je določena na podlagi Kolektivne pogodbe za zdravnike. Individualna pogodba direktorice ZD je podpisana s strani predsednice sveta zavoda. Ta pogodba določa direktorici, da opravlja funkcijo poslovne in strokovne direktorice polni delovni čas. Za opravljanje poslovodne funkcije pripada direktorici osnovna plača, del plače ji pripada za delovno uspešnost, dodatke pa dobiva po kolektivni pogodbi za zdravnike. Izplačan dodatek za delovno uspešnost je do 50 % osnovne plače in se določi na svetu zavoda enkrat letno. Peperko je dodal, da se vsako leto pregleda poslovanje enega javnega zavoda, zaradi aktualnih dogodkov pa so prednost dali JZ Zdravstveni dom. Občinska uprava je predlagala,da se sprejmejo naslednji sklepi:
1.	Izdela se naj revizijsko poročilo o delu JZ Zdravstveni dom.
2.	Občina naj preuči ustanoviteljske akte javnih zavodov in zagotovi večino predstavnikov v svetih.
3.	Očinski svet naj ponovno obravnava informacijo o novi razporeditvi poslovodnih organov v nove razrede.
4.	Občinski svet naj sprejema navodilo za ravnanje predstavnikov Občine v organih javnih zavodov.
Sebastjan Jaklič je v nadaljnji razpravi predlagal sklep, da se vse plače javnih uslužbencev javno objavljajo vsaj enkrat na leto. Kdo bi kril morebitno izgubo, če bi zabredel ZD v finančne težave, je spraševal Diaci? Krivi niso člani sveta zavoda, temveč Občina, ki ni korektno opravila svoje naloge. O tem je predlagal tudi sklep.
Podžupan Jože Korže je opozoril na dejstvo, da je bila pogodba podpisana 6.12. 2001, hkrati pa se vprašal, zakaj ustanovitelj takrat ni zahteval pregleda plače.
Jaklič je predlagal, da bo potrebno spremeniti statute javnih zavodov. Oglasil se je tudi Janez Čoki, ki je povedal, da če AJPES ne bi objavil plač, na seji o tem ne bi govorili. Prav tako je ugotovil, da imata predsednik države in vlade manjšo plačo. Zaprosil je tudi za zapisnik, kdaj je svet zavoda obravnaval individualno pogodbo direktorice ZD.
Predlagano je bilo tudi, da se spremeni statut ZD tako, da bo Občina v svetu ZD imela večino. Z ugotovitvijo, da se nihče ne sprašuje, kako sploh funkcionira zdravstvena služba, je Gregor Kovač (SDS) nakazal še na drugo plat medalje. Podžupan Artnak je še dodal, da se mora čimprej končati revizijsko poročilo. Predlagal je tudi sklep, da se plače, v kolikor odstopajo od zakonsko predlaganih, takoj uskladijo s temi predlogi.
Na koncu razprave seje oglasila tudi dr. Draga Kovač. Poudarila je, da je do sedaj slišala zelo enostranska razmišljanja. Ko je sprejela ponujeno funkcijo direktorice, je bilo finančno stanje na robu, poudarila je, da jim ministrstvo ne odobri zaposlitve še enega zdravnika, ki ga ZD Šentjur nujno potrebuje, in da svojo direktorsko plačo zasluži sama s svojim zdravniškim delom in vpisanimi 3200 pacienti, kar je več kot polovica slovenskega povprečja.
Čoki je predlagal sklep, da direktorica odstopi, vendar ta sklep ni bil izglasovan. Svetniki so potrdili predlagane občinske sklepe.
Pobude in vprašanja svetnikov
Artiček je predlagal, da se uredijo prostori za slivniško knjižnico. Čoki je vprašal, ali se je občina odzvala na razpis za transformatorsko polje, predlagal je, da se uredi etnološki muzej v stari Čretnikovi domačiji in da se označijo gradbišča s tablami, saj so v nasprotnem primeru kazni zelo visoke. Jaklič je spraševal, ali je možen odkup občinskih stanovanj in kaj se je premaknilo od prejšnje njegove pobude za kabelski internet.
jg
Bodice
I Stanko Artiček (DeSUS) ni ■PPH| fovšljivec: »Vesel 1 sem, da nimam fP H f3*šne penzije,
M kot je plača direktorice ZD, ker potem ne bi mogel
umreti,«
Sebastjan Jaklič (LDS) o klavniškem onesnaževanju Voglajne in svojem okusu:
»In potem se zgodi, da ti pes prinese kakšen kos živali domov, kar res ni okusno.«
Janez Čoki (SLS) o tabli na
gradbišču občinske upravne zgradbe, ki je ni:
»Na njej bi lahko lepo pisalo ‘Gradi Občina Šentjur z vašim denarjem.’«
Marko Diaci (še vedno SMS) o humorističnih

pretenzijah
občinskih
nadzornikov:
»Poročila občinskega odbora so bila in še vedno so ■ smešna.«
i (SDS) v podporo 1 plači direktorice ZD:
»Pri velikih plačah največ zasluži država.«
Jože Korže (SDS) na veliki
\ četrtek o vzdušju v občinskem svetu in plači direktorice ZD: »Čas je čisto pravi, I da se zmenimo in enega križamo.«

	
Knjižnica v akciji
Skozi ves april v šentjurski knjižnici traja zanimiva akcija, ki se imenuje »23. april - dan knjige«. Pod tem geslom se lahko vsi njeni polnoletni obiskovalci brezplačno včlanijo, ne glede na starost ali kakšen drug status. Želja knjižnice je med drugim, da različni družinski člani, ki uporabljajo eno izkaznico, pridobijo lastne, saj bi tako knjižnici olajšali pot do še boljšega prilagajanja potrebam obiskovalcev. Akcija je naletela na ugoden odziv, saj se je vpis ta mesec povečal za 30 %.
V Žonti prenovljena ponudba
Edini šentjurski hotel vedno več pozornosti posveča posebnim dogodkom in povišanju kvalitete storitev. Ena od takih potez je nedavna »reforma« jedilnika in ponudbe vin, ki jih dnevno ponujajo gostom. Iz tega dogodka so
znali v Žonti narediti velik in eleganten družabni dogodek na najvišji ravni. Tako se prilagajajo vedno bolj zahtevnim željam obiskovalcem, da si lahko privoščijo užitke ob izbranih jedeh, pijačah, cigarah in postrežbi.
Po »bleferendumuii
Četrtega dne četrtega meseca četrtega leta tega stoletja smo bili Slovenci pozvani na naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-l-246/02-28 (OdZIOdlUS-A).
V vseh volilnih enotah in njihovih delih - okrajih so volilci iz občin Dobje in Šentjur večinsko glasovali proti. Šentjurski volilni okraj je s 95,74 % glasovi proti dosegel peto izmed enajstih mest v celjski volilni enoti, ki je zakon zavrnila s 95,3 % glasovi proti, medtem ko je bilo povprečje v Sloveniji 94,68 %.
Po dolgem času šentjurski volilci s/ svojim »dosežkom« niso visoko štrleli iz povprečja.
Podobno je bilo z udeležbo, saj smo v celjski volilni enoti s 33,05 % dosegli sedmo mesto, presegli pa smo slovensko povprečje, ki je znašalo 31,45 %.
Za primerjavo poglejmo še šentjursko udeležbo na ostalih referendumih: trgovina 28 %, NATO in EU 51 %, telefonija in železnice 37 %.
Bronasti Digl
Trener šentjurskih košarkarjev Matjaž Tovornik je ob 11. aprilu, prazniku Mestne občine Celje, za svoje zasluge na področju košarke prejel bronasti grb, ob prejemu priznanja pa je napovedal, da se kot aktivni košarkar umika s parketa.
Mladi so eko
22. april je Organizacija Združenih narodov razglasila za dan Zemlje. Po vsem svetu se okrog tega dneva vrstijo različne okoljevarstvene akcije, ki opozarjajo ljudi, da premoremo samo eno Zemljo. Ob tej priložnosti so pri Društvu za mednarodno pomoč in prijateljstvo - IRFF pripravili simpatično igro »Smeti - to rešitev prava ni«, ki so jo pripravili v lastni produkciji v okviru popoldanskih delavnic Kluba Smeh.
V sozvočje dneva sovpadata tudi podpisa ekolistin na Šolskem centru Šentjur in na Osnovni šoli Franja Malgaja, ki potrjujeta organizirano okoljsko skrb obeh organizacij.
Anžei tudi poje
Nekdanji izjemni učenec OŠ Franja Malgaja, debater mednarodnega ranga, lokalni kolumnist in še bi lahko naštevali njegove talente, ima očitno tudi
■■i
razvit posluh za prepevanje. Na popularni oddaji na javni televiziji, ki poteka ob nedeljskih večerih, je Anžej Dežan glede na število podeljenih glasov občinstva pometel s konkurenco in se tako uvrstil med ducat finalistov, ki jim bodo morda omogočili nadaljnjo kariero.
Pri nas Zlobec in Moederndorfer, Jovanovska in Vučkovac v Mariboru
Kar dva ugledna slovenska literata sta bila v aprilu v gosteh na Šentjurskem. Legendarni pesnik Ciril Zlobec, eden izmed avtorjev Pesmi štirih, je obiskal stanovalce Doma starejših. V Gorico pri Slivnici pa so na zaključek Bralne značke povabili Celjana Vinka Moederndorferja, vsestranskega umetnika, ki v zadnjem času burka slovensko javnost s filmom Predmestje.
Smo pa »v svet« poslali tudi dva šentjurska pesnika. V organizaciji založbe Litera in Pokrajinskega
muzeja Maribor, je minulo soboto v mestu ob Dravi potekal t. i. Pesniški turnir, ki sta se ga udeležila tudi naša Alenka Jovanovski in Rade Vučkovac. Šentjurska pesnika sta bila izbrana med 12 finalistov izmed 157.
Plačometer
V žaru razprav o plačah je vedno zanimivo pogledati tudi npr. na skupna mesečna povprečja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna neto plača v državi februarja znašala 155.936 SIT. Regijsko povprečje statistične savinjske regije je znašalo 151.300 SIT. Dobjani so se s 155.825 SIT uvrstili na 49. mesto izmed 194 občin, Šentjurčani pa s 145.688 SIT pa na 98. Na vrhu lestvice so prebivalci Cerkelj na Gorenjskem z 218.828 SIT, na repu pa so prebivalci Gornjih
Petrovcev z 99.097 SIT neto prejemkov.

KOMENTIRAMO
Politika vkorakala v zdravstvo
5. točka dnevnega reda na zadnji seji OS »Informacija o plačah v javnih zavodih občine Šentjur« je bila ena najdaljših in najbolj burnih v novejši zgodovini tega najvišjega šentjurskega zakonodajnega organa. Vsak občinski svetnik, ki da kaj nase, je imel pripravljeno razpravo, da o številnih replikah niti ne govorim. Na tapeti pa niso bile plače naših Občinarjev, tudi o plačah vodilnih po šolah, v knjižnici in Vrtcu ni bilo nič slišati, vse se je vrtelo zgolj okrog plače direktorice Zdravstvenega doma Šentjur. Mesečna plača okrog 1,7 milijona SIT bruto, kar znese neto nekaj manj kot 800 tisočakov, je bila pač odlična priložnost, da naši predstavniki ljudstva javno pokažejo svoj socialni in pravičniški čut ter skrb za blagor svojih volivcev. Čeprav rezultati revizije poslovanja ZD, ki jo je naročilo občinsko vodstvo, še niso znani, torej tudi še ni jasno, ali gre res za nezakonito razpolaganje z denarjem zavarovalnice, je bil splošni ton razprave nezgrešljiv: v Zdravstvenem domu je čudna (kriminalna?) združba, ki ne ve, kaj se spodobi. Ljudska stranka in njen predsednik Čoki sta šla še tri korake dalje: direktorica naj takoj odstopi, njeno funkcijo pa naj prevzame v. d. direktorja. Ugibamo, da bi za to funkcijo bil verjetno najbolj primeren eden od poštenih ljudi iz najbolj poštene stranke SLS, morda kar Janez Čoki sam. Ne glede na to, da so občinski svetniki s 17 proti trem glasovom SLS odločno zavrnili Čoklov predlog, je dogajanje na OS vendarle nedvoumno pokazalo, da je tovrstna filozofija zelo blizu naši občinski politični miselnosti.
Dogajanje na OS pa je pravzaprav bolj kot zaskrbljene in zasoljene razprave občinskih svetnikov zaznamoval nastop direktorice ZD, ki se je presenetljivo drzno spustila z njimi v vnaprej izgubljeni besedni spopad in prek njih tudi v boj z nenaklonjenim javnim mnenjem. Ni se posula s pepelom, temveč je dokazovala legitimnosti svoje plače in sploh plač v ZD. Njena individualna pogodba, ki je bila napisana, še preden je sama postala direktorica ZD, je namreč identična s tistimi, ki jih imajo vsi ZD v Skupnosti celjskih zdravstvenih domov, poleg tega pa ona sama s svojim operativnim zdravniškim delom v celoti pokriva vse stroške za občinske svetnike tako sporne direktorske plače, kar menda niti približno ni primer niti v enem od šentjurskih javnih zavodov. Občinskim možem je navrgla v obraz, da jih delo ZD in njeno osebno delo, strokovnost in poslovanje, sploh ne zanimajo in da jim v
bistvu gre samo za politično nastopaštvo in lažno socialo. Ali se morda kdo od občinskih veljakov zgraža nad dejstvom, da je v plačilni kuverti šentjurskega delavca 20 % manj tolarjev kot v kuverti povprečnega Slovenca? Pa gre za velikanske vsote. V ZD tudi niso bili deležni nobenih sofinanciranj kot v večini sosednjih občin. Še več, očitala jim je, da zaradi njihovega neučinkovitega dogovarjanja v ZD že dve leti nimajo potrjenega statuta, da je Občina posredno kriva za nepotrebne zamude pri obnovi ZD, ker zaradi favoriziranja interesov zasebnih zdravnikov zanemarja interese »svojega« javnega zdravstva in je posredno odgovorna za slabo preskrbljenost z zdravniškim kadrom v ZD. Tako so v ZD že dalj časa prisiljeni delati z enim zdravniškim timom manj, do katerega bi sicer bili upravičeni, kar tudi pomeni okrog 15 odstotkov večjo delovno obremenitev. Kljub temu je ZD 24 ur na dan na voljo občanom, nenazadnje tudi za vse informacije o urnikih in telefonski dosegljivosti zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.
Pozvala je svetnike na razpravo, a nihče ni vzel besede nazaj ali vsaj omilil svojih malo prej izraženih stališč. Soglasno so sprejeli vse že prej predlagane sklepe, tudi tiste, ki vsebinsko namigujejo na »kriminal« v ZD.
Tu pa se zgodba o ZD Šentjur pravzaprav šele prične komplicirati. Direktorica, ki očitno v občinski strukturi nima moralne podpore in je v svoji razpravi šla v preveč odprto konfrontacijo z oblastno strukturo, si bo verjetno kaj kmalu morala poiskati drugo delovno mesto, s čimer pa se bodo že tako kritične kadrovske težave v ZD še bolj zaostrile. Po mnenju domačih analitikov naj bi njen morebitni odhod bil tudi politično kar zaželen in voda na mlin prizadevanjem LDS, da bi v ZD ustoličila za direktorja župana Tisla, ki bi tako imel več časa za šentjursko politiko oziroma bi na jesenskih državnozborskih volitvah tudi že morda kandidiral na listi LDS. Z njim naj bi šentjurska LDS tudi rešila svoj kronični problem pomanjkanja za volivce dovolj privlačne »nepolitične« osebnosti. S stališča LDS je takšna zamisel najbrž čisto v redu, vprašanje pa je, kako bosta nanjo reagirali njeni koalicijski partnerici, ki sta Tisla pravzaprav »pretihotapili« v politiko. O dolgoročnih posledicah dokaj brutalnega vdora politike v Zdravstveni dom zaenkrat lahko le ugibamo.
F. K.
KOLU NM NA
L. Žafran
Športna poroka
Šport. Najbolj pomembna postranska zadeva pod soncem je v šentjurski javnosti postala osrednja tema že lansko jesen, ko se je skupščina Športne zveze Šentjur nerazumno zapletla in pripeljala do dveh nasprotujočih skupin. Govorjenje, nasprotovanje, nestrinjanje in podobno so edina demokratična orožja, s katerimi lahko društva udejanjajo svoj prav, in če vzamemo primer dobesedno, je to čisto v redu. Vendar se sedaj ta zgodba vleče predolgo, postaja zoprna in vse težje jo spraviti z dnevnega reda. Polletno epizodo prepirov med športno pozicijo in opozicijo bi občina lahko z ukorom botrom rešila v samem začetku, če bi prisluhnila obema stranema in zahtevala izredno skupščino. Vendar je ogenj, ki dolgo ni ponižno grel samo športnikov, občina začela gasiti šele ob ustanovitvi druge športne zveze, ko se je že razpalmtel pravi požar. Resnici na ljubo, Občina je postavljena v neroden položaj, čim prejšnji dogovor pa bi najbolj koristil vsem športnim društvom in klubom, ki do konca aprila še niso dočakali občinskega razpisa za letošnji športni denar. Direktor občinske uprave Jože Palčnik ter Edi Peperko in Martina Lubej z odelka za družbene dejavnosti so že opravili razgovora z obema športnima zvezama, a še ni zanano, ali bosta športni zvezi poenotili mnenja o potrebnih spremembah - o novi obliki upravnega odbora z demokratično zastopanostjo vseh športnih sredin. Bo nemogoče mogoče tudi v Šentjurju, kjer bi pričakovana poroka obeh športnih zvez postala pravljica o uspehu, o prijateljstvu in športnem duhu? Prav gotovo pa bo s trmoglavima zakoncema poročno noč morala preživeti občina.
Vsekakor se športnih apostolov dobrega počutja ne bo ocenjevalo po tem, kaj in koliko govorijo, ampak po tem, kaj so sprejeli, uzakonili in koliko so lahko koristni občanom in športu. S tega vidika je poroka resda samo forma, ki pa na koncu le vedno pripelje do zakonskega legalnega seksa.
L. Žafran
Ob dnevu upora in prvomajskih praznikih čestitamo občankam in občanom Šentjurja, v petek, 30. aprila ob 16. uri pa vas vabimo na praznovanje pridružitve EU v Športnem parku v Šentjurju.
★
★
★
★
★
★
lu
i
OS Šentjur in župan Štefan Tise/ s sodelavci občinske uprave
★
★
★
Slovemia,
moja domovina
Tudi v Evi opi
Drage občanke in občani, cenjene državljanke in državljani!
Smo močnejši kot kdajkoli in vsa ta leta so nas pripravljala na prihodnost. Slovenijo bomo skupaj uveljavili tudi v Evropi.
Vabimo vas,
da se nam pridružite.
Jože Korže
predsednik 00 SDS Šentjur
maj
praznik dela

Občinski odbor SDS Šentjur
slovenska
demokratska
stranka
SDS
©
Osrednja šentjurska turistična prireditev
Ja, tudi Šentjurčani obeležujemo vstop v Evropsko unijo. Tisti pravi, začinjen s vsesplošnim rajanjem se bo zagotovo zgodil v soboto na Resevni in še kje, Jurjevanje pa je pomenilo solidno ogrevanje. Nič pretresljivega se ni zgodilo bi lahko rekli, toda tudi razočarani ne moremo biti. Organizatorji so se trudili nekaterim že nekoliko fosilnim in ne ravno atraktivnim prireditvam vdahniti novo življenje, še vedno pa največjo množico privabita sobotni zabavni program in petkov Šentrock. Tudi tokrat ni šlo brez dežja, ki je »odplaknil« stalno konjsko povorko, kar je šlo na roko ljubiteljem rokometa, ki so si lahko v miru ogledali slavje Celjanov. Sicer pa je bilo tokrat opaziti, da so Jurjevanje podprli tudi številni sponzorji. Kar 36 jih je bilo našteti v priložnostni zloženki. Jurjevanje očitno postaja tudi tržno zanimivejše...
»Jurjeva turistična ponudba«...
...je bil naslov razstave, ki se je odvijala v kulturnem domu. Na otvoritvi se je zbralo kar lepo število obiskovalcev, predvsem po zaslugi domačih vinogradnikov, ki jim je matično društvo podelilo diplome z ocenjevanja vin nekaj dni poprej. Glavna atrakcija prireditve je bila slovenska vinska kraljica Vesna Bajuk, ki je sicer — lepo prebrala pozdravni / govor, ob nekaj vprašanjih povezovalke Koleševe pa ni ravno briljirala. Toda, s svojim šarmom je očarala vinogradnike na čelu z njihovim predsednik Edijem Kolarjem, ki se je malce pošalil iz poslanca Malovrha (za svoje vinogradniške spretnosti je dobil kar nekaj priznanj), češ da ga ni nič videti za govornico v parlamentu, ker se bavi z vinogradom in vinom. Prireditev so z napitnicami in s kozarci v rokah pospremili Ipavci, katerim je šalo vrnil Malovrh. Da so tudi pivci in ne zgolj pevci.
Sicer pa so si lahko obiskovalci na razstavi ogledali še kar posrečene aranžmaje, ki so jih pripravili različni gostinci, vinogradniki, turistične kmetije... Omenimo, da je svoj kotiček z razstavljenimi trofejami imelo tudi šentjursko lovsko društvo, v predverju pa je bila razstava fotografij Gašperja Gobca s šentjurskimi folkloristi in starimi kmečkimi običaji v prvem planu.
Šentrock
Tudi v svoji četrti izvedbi ni razočaral. Zbrala se je blizu 500 glava mladež, med njo pa tudi nekaj nekoliko starejših »rokerjev«. Najprej so se na mini tržnici s svojimi »eksponati« predstavili mladinski klubi iz Dobja, Gorice pri Slivnici in Šentjurja. Glasbeni program so začele gostujoče skupine iz sosednjih občin: Nomi, Aperion, In the crossfire in Cato band. Prvi vrhunec večera se je zgodil ob nastopu šentjurske skupine Trip, ki je poskrbela za velik izbruh navdušenja svojih fenov, ki so skorajda podrli ograjo. Mladeniči so izpred leta dni še izpili svoj slog in z energičnim preigravanjem znanih uspešnic potrdili, da so najbrž glede na svojo starost, najbolj obetavna šentjurska rock skupina. Omenimo, da je vse nastopajoče ocenjeval glasbenik Aldo Kumer, Šentrock pa velja tudi letos za enega izmed predizborov za Rock maraton. Spomino se, da so bili lani zmagovalci omenjenega tekmovanja ravno naša skupina Zurdov.
Glavna zvezda večera je bila ekscentrična Alya, ki je poskrbela, da so lahko tisti z odvečno energijo le to sprostili. V skoraj dvournem nastopu, ki je bil morda nekoliko preglasno ozvočen, je najbolj »zažgal« veliki hit Fluid. Omenimo še to, da je nekdo okrog dveh zjutraj prižgal najbrž za kakšno drugo priložnost pripravljen kres, a se šentjurski gasilci niso dali...
Pohvalo si zaslužijo tudi šentjurski policisti, ki so pred šotorom imeli svoj »štant«, kjer so si lahko radovedneži izmerili promile alkohola v krvi. Odziv je bil sodeč po gneči pred policistom Polenškom več kot dober.
Kisla juha
Kuhanje kisle juhe na prireditvenem prostoru je bila
ena od uspelih novosti letošnjega jurjevanja. V kuharski umetnosti so se pomerile naslednje ekipe: štirje predsedniki KS s pomočniki (Erjavec-Šentjur mesto, Brodej-Šentjur okolica, Vouk-Planina, Kramaršek-Dramlje in Vouk-Planina), občinsko hišo je zastopal podžupan Korže, samostojna kuharja Magdalene in Prodnik ter Šolski center Šentjur (Antonija Pirjevec, Tatjana Samec). Vse postopke priprave so kuharji morali opraviti pred očmi komisije, ki jo je dokaj nervozno vodil Edi Kolar, člana pa sta bila še Martin Amon in Bernarda Vodopivec.
Očitno je bilo nekaj težav (in tudi zamer), ker kuharji niso bili seznanjeni s propozicijami, zlasti ne z načinom ocenjevanja. Pokazalo seje, daje na vrstni red imel večji vpliv »umetniški vtis« kot okusnost končnega izdelka, a se je nazadnje vse le srečno izteklo v zadovoljstvo kuharjev in številnega občinstva, ki se je naužilo odličnih kislih juh. Prvo mesto in krasno nagrado dve kolesi, darilo Akvonija sta si prikuhali mladi kuharici s Kmetijsake šole, kuhar številka 2 je postal Cveto Erjavec (asistent Slavko Gaber), tretje mesto pa sta pobrala individualista Prodnik in Magdalene.
Pohod, Jurckovan je, Jurjeva tržnica Tradicionalni pohod po okolici Šentjurja je poleg šolarjev privabil tudi kar številne starše in druge občane. Vsi skupaj so se nato zbrali pod šotorom, kjer je potekalo Jurčkovanje, ena boljših besednih in vsebinskih pogrutavščin Jurjevanja v zadnjih letih. Mlajši so se zabavali ob nastopih svojih vrstnikov in glasbeni spremljavi, starejši ob kisli juhi in debatah, moški predstavniki človeške vrste pa so si lahko napasli oči in duha ob nastopu mičnih predstavnic akrobatske skupine Tačke.
Jurjeva tržnica seveda ni in realno gledano ne more ponuditi revolucije. Kljub vsemu pa je bilo opaziti kar
nekaj kupcev orodja, keksov, Vidčevih sirov, Razborškovih rož in drugih drobnarij. Razumljivo je bila največja gneča ob stojnici z vinom, dobro in opazno pa so se predstavili tudi Jurijevi skavti.
Veselični del
Popoldansko dogajanje so odprli pihalni orkestri in godbe. Zaradi dežja je odpadla tradicionalna povorka konj, ne pa salve Hotunjskih topničarjev (s svojim streljanjem so skuraj odpihnili rajo v šotoru) in koncert Nuše Derenda. Zaradi slabega vremena in zgodovinske rokometne tekme, obisk ni bil ravno bleščeč in zabava ni presegla recimo lanskega »druženja« z Natalijo Verboten, kljub vsemu pa prisotni niso mogli biti razočarani.
Tudi večerna veselica ni podrla rekordov v obisku in vzdušju. Najprej so se predstavili narodno-zabavni ansambli občine Šentjur, nato pa so za instrumente poprijeli Veseli planšarji. No, ob desetih zvečer sta se v do dve tretjini napolnjenem šotoru vrtela natanko dva para, okrog polnoči pa je bila podoba še bolj žalostna. Klasične veselice očitno niso več v modi. Ostali dogodki
V	okviru ocenjevanja vin je Drago Medved pripravil strokovno predavanje, na Kmetijski šoli pa so se na okrogli mizi pogovarjali o razvoju izobraževanja v Šentjurju.
V	Ipavčevi hiši seje na otvoritvi razstave Iva Brodeja z zanimivim naslovom Woda zbralo lepo število ljudi,
prisotna pa je bila tudi slikarjeva mama. Razstava je prav gotovo vredna ogleda, saj gre za pregled dela znanega šentjurskega slikarja in originala. Ogledate si lahko fascinantne Brodejeve podobe, katerih rdeča nit je voda, ali woda kot ji v narečju pravijo v Brodejevem rojstnem kraju.
Omenimo še dva dogodka, ki sicer nista bila v uradnem programu Jurjevanja, sta ga pa dopolnila. Radio klub S559DSC Alpos je v svojih prostorih na »stari občini« pripravil dan odprtih vrat. Na ogled so postavili zbirko eksponatov starih radijskih postaj, ki sojih zbrali v svojem 1 Metnem delovanju. Sicer pa si lahko zbirko ogledate v času uradnih ur, ob sredah med šesto in osmo zvečer.
V študentskem Prostoru pa se je na Jurjevo soboto v okviru Galerije 3oKo dogodil frizerski in glasbeni performans, začinjen s fotografsko razstavo. Dva frizerja sta prostovoljcem urejala fizure, didžeji pa so poskrbeli za glasbo.
L. H., F. K.
©
V.l.p
SCENH
RIESIEVNA
Trgovina in storitve d.d.
RAZPRODAJA TEKSTILNIH, KOZMETIČNIH IN ZLATARSKIH IZDELKOV, IGRAČ,POSODE, ROČNIH UR
Mestni trg 3, 3230 Šentjur, tel.: 03 747 14 00
i?. - iMi
■JtHBžiil
o* rM


Zjv^/j ^ /JUJ/ji P
/tr^xxba
1	.„0®^	y' . vso	v
K ,6^° ,e V	XOSX .v»C,eV
><y6°x	•>	./
J#v
^ga P
arka

z;/ z ^
z ^
‘V

^	Zagotovite si svoje zemljišče
v nastajajoči soseski Grajski log na Blagovni med Celjem in Šentjurjem.
In imejte vse na dosegu roke.
•	03 747 1389
"l www.obosentjur.si JL obcina.sentjur#obosentjur.si
Javna dražba zemljišč 20. maja 2004.
rajski log
z/
®
NKETA
EU na UE Šentjur
W
Kaj pričakujemo od Evrope?
Bo s prvim majem, ko prihaja Evropa oziroma gremo mi v Evropo, sploh kaj drugače? Je Evropa obljubljena dežela ali samo mit? Kakšna so naša pričakovanja? Kaj pomeni Evropa za našo kvaliteto življenja, za državo Slovenijo, za slovensko narodno identiteto?
Ivek Vrečko iz Šentjurja:
j Osebno ne pričakujem ničesar, jaz ne več, bo pa počasi prišlo do določenih sprememb. Velika podjetja, ki že imajo tržišča, bodo na boljšem, mala, ki trg šele iščejo, pa bodo imela več težav. V načelu bi se cene morale znižati, ker bo direktna nabava repromaterialov I cenejša, tudi živila naj bi bila cenejša. Kaj bo EU pomenila za slovensko narodno identiteto? Ni dvoma, da se bomo počasi razprodali, angleščina, ki je že sedaj močno navzoča, bo še pridobivala na veljavi, ja, lahko se nam zgodi, da bo slovenščina začela izginjati. Je pač tako, da se mi vsi pridno učimo angleščine, slovenščine se pa na novo ne uči nihče.
Vinko Narinski iz Tratne:
Od Evrope pričakujem veliko, zlasti končno tudi pravno državo. Mislim, da bomo počasi le morali začeti spoštovati zakone.
Glede cen, z ozirom na naše plače bomo sigurno »gor plačali«, glede poslovanja in dela pa se bodo vsaj mladi generaciji odprle nove možnosti. Gospodarstvo? Ha,
ha, Kučanov Forum 21 nas bo rešil?!
Glede naše nacionalne identitete pa mislim, da ne bo ogrožena. Slovenci smo pač taki, da smo do svoje države in nacije dokaj ravnodušni, toda ko nas stisnejo za vrat, postanemo lokalpatrioti.
S 1. majem pa se prav gotovo ne bo spremenilo čisto nič. Morda bo kaj drugače tja proti koncu leta.
Dušan Polenšek iz Slivnice:
Od EU pričakujem dolgoročno pozitivne spremembe, čez noč pa se ne bo nič spremenilo, vsaj zame osebno ne. Po Evropi bo lažje potovati, ampak zato sam osebno ne bom tam kaj več, kot sem bil do sedaj. Kar se socialne varnosti in standarda tiče, bo sčasoma vse še bolj odvisno od vsakega posameznika.
Menim, da imamo Slovenci dovolj nacionalne samozavesti, da se bomov Evropi obdržali, zagotovo vsaj nekaj desetletij, kaj bo kasneje, pa je težko reči. Tudi Evropa, ki se zdaj začenja z velikim zanosom, bo izgubljala svoj sijaj in prav lahko se tudi zgodi, da bo razpadla.
Kot policist pričakujem vdor evropskega kriminala, več birokratizacije in več težav pri sledenju in indentifikaciji storilcev kaznivih dejanj.
Klara Koželj iz Šentiurja:
Moja pričakovanja so pozitivna, sploh me ni strah, da bo slabše. Tudi zase vidim določene tržne niše za delo preko meje. Pričakujem manj birokratskih ovir za podjetnike, prihod cenejše delovne sile, pa tudi večjo konkurenco. S priključitvijo v monetarno unijo bo sicer verjetno prišlo, podobno, kot je bilo drugje po Evropi, do zvišanja cen, toda pričakujem tudi povečevenje plač.
To s slovensko identiteto je pa tako, da nekateri pravijo, da drvimo iz ene podrejenosti v drugo. Ja, se strinjam, težko bo vzdržati. Naša generacija kljub favoriziranju angleščine slovenske identitete zagotovo še ne bo izgubila, zelo težko pa rečem, kako bodo čutile in ravnale naslednje generacije.
Iva Klepec iz Hruševca:
Glede Evrope sem, kako bi rekla, zmeren optimist. Od nje ne pričakujem veliko, a kot vse kaže, druge možnosti enostavno nimamo. Je pač tako, da na svetu ni nič zastonj, tako nam tudi Evropa ne bo ničesar podarjala. V kulturnem smislu smo Sloveneci že sedaj povprečni Evropejci, druga pesem pa so naše plače, penzije, cene, storilnost ... Ne delam si utvar, da bi lahko bili pomemeben evropski dejavnik, Evropo bodo po svoje kreirali veliki narodi.
Glede ohranjajanja slovenske identitete nisem pesimist, mali narodi, kot je slovenski, so zelo trdoživi in tudi sama že opažam, da mladi rodovi nosijo v sebi to nacionalno energijo. Da, nekoč v prihodnosti pa nas verejetno res čaka usoda nepomembne manjšine.
Jure Raztočnik iz Šentjurja:
Zame je EU izziv in izjemna priložnost, tudi za delo preko naših meja. Ideja je fenomenalna, pomeni združevanje do nedavnega sprtih evropskih nacij, intenzivno gospodarsko sodelovanje in dolgorčno varnost. Logika EU je enostavna, vzpostaviti močno gospodarstvo in biti enkovereden ameriškemu in japonskemu trgu. To so ideje, ki jih osebno ocenjujem za izjemno pozitivne.
Enako optimističen sem tudi glede vloge slovenske države in obstoja slovenstva v EU; končno bomo Slovenci dobili tako imenovano Združeno Slovenijo, ki jo priželjkujemo že od časov Avstroogrske, Slovenija pa bo postala enakovreden partner v Evropski skupnosti. Nič me ne skrbi za slovenščino, prej bo angleščina izrinila nemščino kot naš jezik.
Kaj bo novega po 1. maju na UE Šentjur?
Registracija prometnih vozil
Naši veljavni predpisi so že usklajeni z evropskimi in tu bistvenih sprememb ne bo. Vozila se bodo pri nas registrirala ne glede na to, v kateri članici EU so bila kupljena. Lastnik bo moral predložiti dokaz o izvoru (prometno dovoljenje ali drug ustrezen dokument) in lastnini vozila. Davek se bo plačal v državi, kjer se vozilo registrira.
Po 1. maju se bodo izdajala evropska prometna dovoljenja, že izdana domača prometna dovoljenja se bodo postopoma zamenjevala ob naslednjem registracijskem postopku. Novo registrirana vozila bodo po 1. maju dobila evropske tablice, že izdane domače registrske tablice boste lahko obdržali, če boste dokupili in dolepili logotip EU. Tablice EU, vključno s takso, bodo stale okrog 7.000 SIT.
Vozniška dovoljenja
Ostanejo ista in jih zaenkrat ne bo treba zamenjati. Po enem letu bodo na voljo tudi obrazci za evropska vozniška dovoljenja, s katerimi bodo na vašo zahtevo zamenjali vaše domače dovoljenje.
POZOR! V mesecu juniju 1200 našim občanom poteče veljavnost vozniškega dovoljenja. Če so hočete izogniti junijski gneči, pojdite na UE pri tej prči!
Potni listi
Ostajajo isti do poteka njihove veljavnosti. S 1. majem Slovenija še ne postaja del shengenskaga prostora, zato ostaja vizumski režim nespremenjen. Novi slovenski potni list bo sicer nekoliko spremenjen.
Tuli državljani pri nas
Državljani EU bodo lahko prišli k nam z osebno listino in bodo pri nas lahko ostali tri mesece. Po treh mesecih si bodo morali pridobiti dovoljenje za prebivanje. Zanje še naprej velja režim t. i. policijske prijave.
Delavci iz EU, ki bodo želeli delati pri nas, si bodo morali pridobiti dovoljenje za prebivanje na podlagi potrdila o zaposlitivi oziroma potrdila delodajalca, da jih bo zaposlil.
©
OCENJEVANJE VIN 2004
Letina, kot je ni bilo in je tako kmalu več ne bo
S temi besedami je označil lansko vinsko letino na Šmarsko-virštanjskem vinorodnem območju predsednik ocenjevalne komisije mag. Tone Vodovnik.
Ocenjevanje vin, ki sta ga vzorno pripravila Šolski center Šentjur in Društvo vinogradnikov, je bilo v hotelu Žonta v sredo, 21. aprila. Pravzaprav je bila kar smola, da je ravno tega dne po dogoltrajnem deževju prvič prav pomladno posijalo sonce, tako da tokrat komisja skorajda ni imela običajne publike.
Podelitev diplom in spremljajoča fešta je bila v petek, 23. aprila, v Kulturnem domu. Vkomponirana je bila v jurjevanjsko praznovanje.
Bela vina
Komisija je ocenila 31 vzorcev, en vzorec pa je bil izločen. Povprečna ocena je bila 17,76.7 vin je dobilo zlato diplomo, 22 je bilo srebrnih, eno vino pa je bilo bronasto.
Najboljša vina so imeli: Jože Čebular (Sladka Gora) 18,40; Franc, Viktorija Pevec (Slatina) 18,37; Drago Horvat (Bela Gora) 18,23; Dušan Antolovič (Bizeljsko) 18,20; Tone Žmaher (Pletovarje) 18,17; Franc Horvat (Bela Gora) 18,17; Alojz Kranjc (Rifnik) 18,13; Tone Koželj (Grušče) 18,13.
Mešano rdeče
Ocenjeno je bilo 7 vin, eno je bilo izločeno. Povprečna ocena je znašala 17,57.
Z zlatom se je okitil le Celjan Jože Verk (Javorje) 18,13, srebrni pa so bili Bernard Krivec (Grušče), Zdravko Golež (Bela Gora), Rudi Magdalene (Uršula).
Sortna rdeča vina
Med devetimi vini je bilo eno izločeno, povprečna ocena pa je znašala relativno zelo visokih 17,8. Zlate diplome so prejeli: Andrej Kolar (Vinagora) 18,13 za modro frankinjo; Andrej Grilanc (Šmartno v R.d.) 18,13
za modro frankinjo in Milena Šegi (Marija Dobje) 18,13 tudi za modro frankinjo. Novo ime na tej listi je letos Jurij Malovrh, ki je za svoj zvveigelt dobil oceno 17,6 in srebrno diplomo.
Sortna bela vina
V	tej zvrsti se je vse zlatilo od dobrih ocen. Od 46 ocenjenih vin je bilo kar 34 zlatih, 10 srebrnih in le eno vino je ostalo brez kovinskega sijaja. Povprečna ocena je bila celo 18,15, torej zlata.
Na vrhu te elitne lestvice je spet vino Franca in Viktorije Pevec (Slatina) 18,60 za suvignon, le za tri sotinke slabše je bil chardonay Vinogradništva Glava (Prožinska vas), sledijo pa: Franc Vengust (Kalobje) 18,53 sauvignon; Jani Vreže (Sladka Gora) 18,47 laški rizling; Šolski center Šentjur (Ponkvica) 18,43 sivi pinot; Milena Šegi (Marija Dobje) 18,40; Zvonko Pušnik (Bela Gora) chardonay 18,40; Janez Čoki (Dramlje) chardonay 18,40.
V	tej zvrsti se je menda prvič pojavil rumeni plaveč (18,20), ki gaje pridelal predsednik Edi Kolar.
Posebna vina
V	tej kategoriji je navadno dominiral Aci Urbajs, ki pa letos ni prinesel na svetlo svojega pridelka. Da se je ustrašil, sem slišal. Ocenjena so bila le štiri vina, povprečna ocena pa je bila tudi visoka: 18,72.
Veliko zlato priznanje z visoko oceno 19,27 za suvignon, izbor, pozna trgatev (Vinagora), je prejel, tako kot se tudi spodobi, predsednik Društva vinogradnikov Edi Kolar. Kar s precejšnjo razdaljo mu sledijo Andrej Kolar, sauvignon pc 18,77 (Vinagora), Franc Pevec (Breška Gorca), renski rizling 18,50 in Anton Drobne (Hrastje), modra frankinja 18,33. Po oceni poznavalcev zasluži posebno pozornost Drobnetov pridelek, saj se rdeča vina redko okitijo s tako visokimi ocenami.
Kdo je kdo in kaj v šentjurskem vinarstvu?
Žal bomo bralci in potrošniki šentjurskih vin ostali prikrajšani za pošten odgovor na to vsekakor pomembno vprašanje. Razlogov je več, med prvimi pa je ta, da mnogi največji in najbolj renomirani vinogradniki tako rekoč bojkoktirajo to edino javno vinsko manifestacijo. Na spisku ocenjenih vzorev boste zaman iskali na primer znane ponikovske vinogradnike Senico, Žličarja, Zdolška ..., kakor tudi večje pridelovalce vina iz Dramelj (Kolar). Razloga sta
verjetno v glavnem le dva: ne potrebujejo reklame ali pa se bojijo, da bi izgubili svoj renome.
Tudi Urbajsi, ki so v zadnjih letih visoko kotirali, so enostavno izginili s scene. Zanimivo je, da je Acija Urbajsa, ki je zadnja leta osvajal najvišje lavorike s svojimi posebnimi vini, letos odločno izrinil s prestola Edi Kolar; ocena 19,27, s katero se je okitil njegov sauvignon, je sploh najvišja ocena, ki je kdaj koli bila zabeležena na našem območju.
Značilnost naše javne vinarske scene je tudi to, da na njej prevladujejo vikendaši, tako imenovani rekreacijski vinogradniki, za katere ne obstajajo niti približni podatki, koliko ocenjevanega pridelka sploh imajo v kleti in kako ga, če sploh, tržijo. Tako se šentjurski javnosti dogaja, da sicer izve, kdo zna pridelati dobro vino, ni pa poštene možnosti, kako, kje in za kakšno ceno bi se dalo dokopati do kakšne dobre znamke. Zdi se, da šentjurski vinogradniki sicer dosegajo odlično kvaliteto, prav ničesar pa še niso strorili, da bi z morebitnim skupnim nastopom na tržišču svoj pridelek tudi uspešneje prodajali.
F. K.
Ob Amonovi razprodaji obutve
Nemogoče je mogoče
Teden po veliki noči je zaznamovala velika prometna gneča na cesti proti Klavnici, kjer je bila zelo popularna razprodaja obutve. Trgovina Amon je zraven bifeja Palma postavila šotor, ki so ga ves teden srdito oblegale množice kupcev. Radijska reklama Nemogoče je mogoče in reklamirane cene obutve od 500 do 2000 tolarjev so privabile številne kupce tudi iz sosednjih krajev in občin. Gneča v šotoru, zunaj pred vhodom od jutra do večera grozd ljudi, nekateri so po »trije v vrsti« čakali tudi do 2 uri, da jih je varnostnik Miran spustil v »obljubljeno deželo«. Iz šotora so praviloma prihajali obloženi s škatlami, nekateri tudi s krvavimi praskami in neparnimi obuvali, toda očitno zadovoljni. »Ponudba otroške in ženske obutve je odlična, za 9000 tolarjev sem kupil štiri solidne pare čevljev«, je razlagal mlajši družinski oče.
Gospod Amon sicer ni želel dajati informacij, ljudje pa so vedeli povedati, da naj bi v enem tednu tam prodali od 10 do 15 tisoč parov obutve različnih proizvajalcev. Razprodaja naj bi bila posledica stečaja ene od Planikinih trgovin.
RK.
O
OBČIN/KE FINANCE MALO DRUGAČE
Zupan Tisel je zapravljiv gospodar
Da je denar sveta vladar, je že res, kot je enako res, da je tudi vsa politika v denarju, tako občinska kot državna.
Iz primerjave med zadnjim občinskim proračunom Malovrhove garniture (realizacija 2002) in drugim proračunom Tislove ekipe (rebalans 2004) sem poskušal izluščiti, katere usmeritve so značilne za sedanje občinsko vodstvo.
Proračun se debeli, občina se razprodaja
Občinski proračun se je v dveh letih povečal za solidnih19,4 %. Ta podatek (9,7 -odstotna letna rast proračuna) kaže glede na precej nižjo stopnjo inflacije na krepitev občinske oblasti. Manj razveseljivo je, da je večina novih proračunskih prihodkov prišla (in tudi odšla) od prispevkov za opremljanje stavbnih zemljišč in prodaje občinskega premoženja (179 mio.) - gre za 48,5 % vsega proračunskega prirastka. Prihodki od dohodnine so porasli za 173 mio. in predstavljajo 46,8 % proračunskega prirastka, kar kaže na razveseljivo dejstvo, da so se v dveh letih prihodki šentjurskih občanov tudi povečali za četrtino. Vsi drugi izvirni prihodki občinskega proračuna so pravzaprav nepomembni za povečanje stopnje proračunske rasti. Tako se je finančna izravnava, ki jo prispeva država in še vedno znaša skoraj 800 milijonov, v dveh letih povišala vsega za zelo skromnih 5,9 %, občinski prihodki (22. čl. ZFO) so se zvišali za podpovprečnih 16 %, rast prihodkov iz stanovanjskega fonda se je zvišala za prav skromnih 6,8 %, izterjava domskih oskrbnin, kar je sicer nepomemben vir prihodka, pa se je celo krepko znižala (s 3,2 mio. na 1 mio.).
Skratka, če ne bi prodajali občinskega premoženja, bi bili naši proračunski prihodki precej bolj skromni.
Krajevne skupnosti umirajo, javna uprava se bohoti
Stroški javne uprave so v dveh letih porasli za 34,8 %, njihovi osebni dohodki pa v globalu za 33,1 %, kar pomeni, da so ti stroški rasli skoraj enkrat hitreje, kot so rasli proračunski prihodki. Zakaj tako, je javno že pojasnjeval direktor občinske uprave Palčnik, mi pa mu lahko verjamemo ali ne. Zaskrbljujoč je podatek, da so sredstva, ki jih Občina namenja za delovanje KS, v dveh letih porasla za samo 7,9 %, kar kaže, da je odnos občinske politike do KS ravno nasproten od tistega, ki ga je koalicija ponujala pred volitvami. Zlasti SDS in podžupan Korže se bosta zaradi tega lahko kaj hitro znašla na tankem ledu.
Gospodarske dejavnosti so ostale na ničli
Pod tem proračunskim poglavjem je vrsta zanimivih postavk, ki so skupaj vredne 541 mio. SIT in so skupaj v dveh letih porasle le za obupnih 0,15 %. Opozarjam le na najbolj izstopajoče podatke: sredstva za kmetijstvo so se zmanjšala za 31 %, sredstva za ceste za 12,9 %, varstvo okolja za 17 %, cestne investicije in transferi za 36 % ... Povečano porabo pa kažejo: urejanje stvabnih zemljišč (+60 %), stanovanjska dejavnost (+30 %, vendar pa izključno na račun graditve občinskih poslovnih prostorov nad pošto in banko), turistična poraba
(+8 %), vodooskrba (+2 %).
Pomeni ta občuten zastoj proračunskega financiranja na gospodarskem področju resno sprememebo občinske razvojne politike ali zgolj pragmatično rešitev zaradi razbohotene porabe na drugih področjih? Vsekakor so iz proračuna izginila sredstva za pospeševanje malega gospodarstva in nakup kmetijskih zemljišč oziroma so ta sredstva prekanalizirana na nove institucije, za delovanje Lokalnega podjetniškega centra in Regijske razvojne agencije. Kar je lahko drugačen koncept pospeševanja razvoja ali pa le birokratizacija in drugačen način zapravljanja.
Kultura +141 %, šport +30 %, stranke +57%
»Kulturni« odstotki so ne glede na dejstvo, da vključujejo tudi več investicij (knjižnica 90 mio., Ipavčeva hiša 20 mio., Muzej Rifnika 20 mio.) zelo visoki. Isto velja tudi za šport. Podatki v podpostavkah - športna zveza +52 %, JSKD + 115 %, šentjurski kulturni dom +115 %, atletska steza 55 milijonov - pa le še dodatno pritrjujejo splošnemu vtisu, da je Tislova garnitura naredila pravi salto mortale: od prejšnje obremenjenosti z gospodarsko infrastrukturo, zlasti gradnjo cest in vodovodov, se je dobesedno vrgla v vlaganje v tako imenovani terciarni sektor, ki ga nekateri radi poimenujejo kar s potrošnjo.
Tudi 57-odstotna stopnja rasti proračunskih prihodkov naših političnih strank nekako spada v ta »sumljivi« potrošni trend.
Vrtci -0,5 %, šole +66 %, sociala +40 %
Spet nekoliko šokantni odstotki. Kaj se je oziroma se bo zgodilo v vrtcih, da bodo zvozili z manj denarja kot 2 leti prej, ni nikjer nakazano. Devetletka, morda manj otrok in večja participacija staršev?
Vlaganjem v šole (65 milijonov investicij v OŠ Loka in Ponikva) sicer ni mogoče ugovarjati, toda končna šolska potrošnja (+66 %) podobno kot rast socialnih odhodkov (+40 %) zlasti v primerjavi z zastojem na gospodarskem področju vendarle kažeta na usmeritve sedanje občinske garniture.
Med občinskimi izdatki za socialo so z 79,9 milijona na prvem mestu oskrbnine v zavodih. Ni navedeno, za kakšne zavode gre, je pa zapisano, da Občina namerava od te gore denarja izterjati nazaj (verjetno od svojcev varovancev) vsega 1 milijon tolarjev. Kar je lahko znamenje velikega razumevanja občanskih socialnih stisk ali pa lagodnosti občinskih uradnikov, ki ne pazijo dovolj na občinsko premoženje.
Kdo vodi občinsko politikoP
Zgoraj navedene številke sicer ne morejo biti dokončni kriterij za oceno občinske strateške preusmeritve, vendar pa nakazujejo velike razlike med »Malovrhovim« in »Tislovim« proračunom. Zakaj se je Tisel odločil bolj za »potrošnjo«, bo
seveda treba vprašati njega in njegove stratege. Prvi vtis vsekakor ni spodbuden in kaže bolj na pragmatično pridobivanje politične podpore, na nekakšno horuk zapravljalsko akcijo in plačevanje naklonjenosti, kot za domišljene gospodarne strateške odločitve. Podžupan Artnak, ki prav sedaj intenzivno dela na strategiji razvoja občine, je v svojih doslej predstavljenih konceptih te strategije pravo verbalno nasprotje dejanskih občinskih trendov, zato bo zelo kmalu potrebno postaviti vprašanje, katera občinska politika je sploh prava in kakšna je ta politika? Se govori eno, dela pa drugo? To dilemo bi že morale aktualizirati šentjurske stranke, če bi bile dorasle svoji vlogi, za katere jih pravzaprav plačujemo.
Tudi to, da se je Tislova oblast brez oklevanja odrekla velikemu šentjurskemu projektu, izgradnji šentjurskega kulturnega centra, ki je obetal postati velika priložnost za ustvarjanje šentjurske identitete in krepitve našega socialnega kapitala, vzbuja dvome v daljnovidnost Tislove ekipe.
Ampak to je že stvar razumevanja in osebne ocene.
Muzeji in atletska steza kot napaka?
Muzeji in športni objekti so brez dvoma pomemben del bivanjske prijaznosti našega okolja, zato sami po sebi niso vprašljivi, so pa vprašljivi kot prioritete. Zdi se, da si Občina, ki se z vsemi štirimi otepa svoje nerazvitosti, enostavno ne bi smela privoščiti tovrstne »potrošnje«, ki ne bo prinašala prihodka in ne privabljala turistov. Če na primer resno načrtujemo razvoj turizma, potem bi morali pod nujno najprej ustvariti vsaj eno komercialno turistično destinacijo, na voljo pa imamo pravzaprav le dve možnosti, Rifnik in Slivniško jezero, ki pa ju boste zaman iskali v otipljivih občinskih usmeritvah, to je v prostorskih načrtih in proračunu. Pri tem je še dodatno zanimivo, da je Mestni svet KS Šentjur v načelu nasprotoval tovrstni občinski proračunski usmeritvi in so mu muzeji takorekoč vsiljeni. Od koga vsiljeni?
Za sprejem občinskih usmeritev (to je proračuna) so seveda odgovorni naše stranke in njihovi občinski svetniki, za pripravo predlogov modrih strateških odločitev pa vsekakor župan in občinska uprava - in oni so se odločili, kot so se. Glede na skromno ponudbo zamisli in zelo medlo proračunsko razpravo, ki je predhodno v strankah kot na občinskem svetu skorajda ni bilo, se zdi, da s(m)o vsi po vrsti prespali ključne trenutke letošnjega proračunskega politiziranja. Na čelu z opozicijo, ki se je očitno povsem izčrpala v štipendijskem boju.
Da je družbeni razvoj bolj odvisen od ravni odprtosti družbe kot od genialnih prebliskov posameznih voditeljev, je pa tako znano.
F. K.
predstavljamo
April je tradicionalni termin ene največjih javnih manifestacij Društva vinogradnikov Šentjur ■ jurjevanjskega ocenjevanja domačega pridelka. V povazavi s tem dogodkom smo se pogovarjali s predsednikom društva Edijem Kolarjem.
Edi Kolar, doma s Pilštanja, že četrt soletja znan Šentjurčan, je bil svoj čas aktiven družbeno-političen delavec, direktor Kombinatovega Tozda Transport, direktor Lipe, danes pa je upokojenec in mimogrede že četrto leto tudi predsednik enega najmočnješih šentjurskih društev. Na Vinagori na rodnem Pilštanju obdeluje družinski vinograd, kjer 2500 trsov daje od tri do pet tisoč litrov vina. Pravi, da polovico ustekleničenega pridelka proda, četrtino podari znancem in prijateljem, četrtino pa popijejo kar doma.
Društvo je nosilec napredka
Društvo vinogradnikov ima dvajsetletno tradicijo in preko sto članov, ki se vsi štejejo med aktivne. Poslanstvo društva je predsvem izobraževanje članov, vsako leto imajo 6 do 8 predavanj, ki se jih udeležujejo praktično vsi člani, vrhunec njihove društvene aktivnosti pa je jurjevanjsko ocenjevanje vin.
G. Kolar, kakšna je pavzaprav vloga vašega društva in kakšno je poslanstvo jurjevanjskega ocenjevanja vin?
Odgovoril bom z nazorno primerjavo: pred destimi leti je 60 % naših vin dobivalo ocene med 14 in 16 točkami, danes imamo takšnih vin le še 5 %, 95 % vin pa spada v kategorijo vin z oceno od 16 do 19 točk, torej v kategorijo dobrih in vrhunskih vin. Ne bom oporekal, da je svoje naredilo tudi tržišče, ki zahteva dobra vina, toda večino znanja, ki ga imajo naši vinogradniki, je v Šentjur prineslo naše društvo. Pri tem sploh ni zanemarljiv pomen vsakoletnega ocenjevanja, saj le-to pomeni objektiven preizkus lastnih tehnoloških in senzoričnih spoobnost. Že res, da so k novi kvaliteti veliko doprinesle tudi nove sorte, toda vpliv vinogradnika in vinarja na končni pridelek je še vedno na prvem mestu.
Torej so šentjurska vina odlična?
Ne morem reči, da so ravno nekaj posebnega, so pa zagotovo v rangu kvalitetnih vin Šmarsko-virštanjskega vinorodnega območja.
Vinogradniki so slabi davkoplačevalci
Kaj pomeni vinogradništvo v šentjurskem kmetijstvu? Koliko vinogradov imamo in koliko vina pridelate in prodate?
Teh podatkov nimam in si niti približne ocene ne bi upal dati. Podatke morajo imeti na Upravni enoti, toda tudi tisti so vse prej kot točni, kajti vsaj pol vingradnikov ni registriralo svoje dejavnosti.
Ali to pomeni, da vinogradniki tudi davkov ne plačujete?
Nekaj malega plačujemo na osnovi katastrskega dohodka, med tem ko pravega davka oziroma trošarin še nimamo. Nas pa ta nadloga zagotovo čaka, saj so trošarine normalna stvar v Evropi, katere pravni red sedaj prevzemamo.
Torej ste slovenski vinogradniki trenutno zeio konkurenčni? Kakšna je pravzaprav povprečna cena slovenskega vina?
Gospa Marzek na UE nam je dala naslednje podatke: na območju UE je registriranih 106 vinogradnikov, ki imajo skupaj 40 ha vinogradov. Sortna sestava: 37.000 trt laškega rizlinga, 27.000 mešano belo, 21.000 sauvignon, 19.000 chardonay, 10.500 kerner, 7.200 modra frankinja. Le 38 vinogradnikov je lani tudi prijavilo svoj pridelek. Po oceni gospe Marzek je registriranih le okora polovica vseh vinogradov.___________________
O tem bi težko sodil. Lahko le rečem, da je moja lastna cena odprtega vina okrog 350 SIT, ustekleničenaga okrog 600 SIT za buteljko in da se realno stroški zaščite trte in kletarjenja v zadnjih letih povečujejo letno z 10-odstotno stopnjo, prodajna cena vina pa se že skoraj celo desetletje ni spremenila. Moja ocena je, da so naša vina z ozirom na svojo kvaliteto poceni, kar pa ne pomeni, da jih zlahka prodamo. Naš problem so kupci. Nekatera naša večja podjetja, recimo Ljutomer, Vipava, Vino Koper ter nekateri znani posamezniki (Simčič, Kristančič, Ščurek...) tudi izvažajo, a mislim, da gre še vedno za zanemarljive količine in da v globalu še vedno več vin uvozimo kot izvozimo. V primerjavi z evropskimi vini so naša razmeroma draga, kar je posledica naše zelo razdrobljene pridelave.
Kaj pa tako imenovane kvote?
Tudi ta problem nas še čaka, kolikor pa je meni znano imamo še okrog 5.000 hektarov vinogradov rezerve, kar pomeni, da zaenkrat te ovire še ni. Se pa zna kmalu zaplesti, ker mnogi vinogradniki nimajo registrirane svoje
dejavnosti in bodo trčili ob sistem kvot, ko se bodo hoteli registrirati.
Prodaja je, prodaje ni
Združevanje šentjurskih vinogradnikov in ustvarjanje naše domače vinske znamke?
To sicer ne spada v našo društveno dejavnost in lahko povem le svoje mnenje. Trenutno se z razmišljanjem v tej smeri ne ukvarja niti pospeševalna služba, kaj šele, da bi se konkretno delalo na tem. Pri nas imamo nekaj večjih in dobrih vinogradnikov (Zdolšek, Senica, Žličar, Rečnik, Kolar, Urbajs...), ki očitno brez težav prodajo svoj pridelek, cela vrsta malih vinogradnikov pa tako prideluje vino več ali manj le zase in za sorodnike. Torej situacija sploh še ni zrela za temeljit in drugačen tržni pristop k stvari. Vem, da se na Ptuju v okviru Vinisa pripravlja nakakšno združevanje vseh regij in ustvarjanje vinske znamke »štajerc«, ki naj bi bila dovolj opazna tudi za evropski trg.
Kaj menite o Urbajsovem sonaravnem vinogradništvu, ki naj bi bil menda šentjurska špica?
Preslabo poznam njegovo delo, da bi lahko rekel kaj bolj določenega. Vem, da je strokovnjak in dosega s svojimi vini najvišje ocene, vendar pa s sorazmerno malimi količinami. Dela po bolj strogih okoljevarstvenih kriterijih, v pricipu pa vendarle ne more delati bistveno drugače kot mi drugi.
Šmarnica? Menda je v svetu to spet iskano vino?
Četudi je to res, je nesporno dejstvo, da šmarnice ni več. Iz mladosti se je še spomnim, toda država jo je prepovedala in izkoreninila zaradi vsebnosti škodljivega metilnega alkohola. Pravi vinogradnik šmarnice ne pozna in nanjo niti v sanjah ne pomišlja.
Vinarji nismo alkoholiki
Vino in alkoholizem?
V vinu je nesporno dokazanih okrog 700 različnih substanc, ki vse skupaj nesporno ugodno učinkujejo na človeški organizem. Žal je res, da vino vsebuje tudi
precejšnjo stopnjo alkohola, ki pa se pogosto zlorablja. Dva do štiri kozarce kvalitenega vina ob kosilu ali večerji predstavlja kvaliteten obrok za slehenega človeka. Veliko sem hodil po Franciji in moram reči, da je tam skoraj pravilo, da štirje ljudje ob kosilu popijejo tudi eno do dve buteljki, pa zato še niso alkoholiki. Vsekakor drži, da vinarji niso alkoholiki, vsaj jaz ne poznam niti enega, ki bi bil zasvojen.
Kaj in koliko pijete vi?
Seveda prisegam na svoja vina, vendar pa obvezno pijem tudi druga. Nimam svojih vinskih favoritov. Doma je običajno vino na mizi le ob sobotah in nedeljah, ker ob delavnikih skorajda nimamo časa za družinska kosila, ki so prava tovrstna priložnost. Pijem s pravo mero in užitkom.
Šentjurski gostinci so svetovni fenomen
Veliko se govori o kulturi pitja. Kako je s tem v Šentjurju?
Uživanja vina je po svoje kultura in umetnost hkrati, vse bolj tudi pri nas v Šentjurju. Pa kljub temu smo še daleč zadaj. Mislim, da v Šentjurju ni lokala, ki bi premogel spretnega vinskega svetovalca, takšnega, ki zna ponuditi k izbrani jedi tudi primerno vino, hkrati z »zgodbo« vina, kot je to običajno v razvitih vinorodnih deželah.
Smo pa Šentjurčani še en svetovni fenomen: povsod, kamor prideš, ti gostinci praviloma najprej ponudijo domača vina, seveda vključno z njihovimi primerno literarno in zgodovinsko obdelanimi »zgodbami«, v šentjurskih lokalih pa boste zaman iskali domača vina. Tu sta mala izjema le Žonta in Urbajs. To seveda ni le znamenje naše kulture pitja, temveč še marsičesa drugega. Šentjurska specifika pač.
Kje ste si vi osebno pridobili ustrezna strokovna znanja in kako bo z nadaljevanjem vaše družinske vinarske tradicije?
Začel sem pri očetovih izkušnjah in navodilih, kar sem kasneje nadaljeval z izobraževanjem. Sicer pa je tudi v vinarstvu tako kot povsod; treba je biti na tekočem z vsemi novostmi, ker sicer te povozi čas.
Ali bosta sinava nadaljevala s tradicijo, še ne morem reči. Za sedaj sta v glavnem le fizikalca, toda v vinogradu sta rada, kar je dobro znamenje. Isto velja za ženo Ano, ki ima za vinograd veliko veselja in časa. (Komentar gospe Ane: “No, ja, čas že imam.")
Kako ocenjujete lansko vinsko leto in kaj posebnega je pokazalo letošnje ocenjevanje vin?
Letošnje ocenjevanje vin je pokazalo, kar smo vinogradniki sicer že vedeli, da je bila lanska vinska letina na Šmarsko-virštanjskem območju izjemno kvalitetna. Z našo pridelavo in kletarjenjem je bila zelo zadovoljna tudi komisija. Pa kako tudi ne bi bila, kajti ocene so resnično odlične. Pod oceno 17 skorajda ni več vina: ena velika zlata diploma, 49 zlatih, 40 srebrnih ter dve bronasti. Super. Tudi z udelžbo sem zadovoljen, 96 vzorcev, od tega so bili izločeni samo trije, pa še to zaradi več ali manj banalnih napak. Res čestitam našim vinogradnikom.
F. K.
Nasi gostinci ne prodajajo doi načih vin
NAfl PO/LOVNEZI
Viljem Kolar iz Zlateč
Podjetje VILKOGRAD je eno največjih in vodilnih podjetij na področju podbijanja cest, vodotokov in polaganja cevi pod prometnicami v Sloveniji. Direktor in lastnik podjetja je Viljem Kolar iz Zlateč.
G. Kolar, podjetje ste ustanovili v 1.1994, takrat stari 25 let. Kako in zakaj ste se odločili za takšen korak?
Po končani srednji strojni tehniški šoli v Celju sem se najprej zaposlil v Emo Celje Radiatorji, potem sem nekaj let delal v zasebni firmi Vebles v Rimskih Toplicah. Ker sem tako rekoč postal brez zaposlitve in z družino, sem se bil prisiljen odločiti za samozaposlitev. Nekaj izkušenj na tem področju sem imel, pa veliko volje, in tako se je začelo. Ustanovil sem firmo Vilkograd, zaposlil dva delavca in začel s poslovanjem.
Kaj je osnovna dejavnost podjetja in kje vse poslujete?
Osnovna dejavnost podjetja Vilkograd je gradbeništvo in vzdrževanje cest. Na področju podbijanja cest in vodotokov ter izgradnje komunalnih vodov po mestih je podjetje eno največjih in vodilnih v Sloveniji. Ukvarjamo se tudi z zimskim vzdrževanjem cest in prek JKP Šentjur izvajamo zimsko službo za severni del občine. Ta del realizacije nam predstavlja 10 do15 % prometa. Na področju podbijanja, vrtanja cest in vodotokov izvajamo dela po vsej Sloveniji in tudi na Hrvaško smo že prodrli.
Danes v podjetju zaposlujemo preko 40 delavcev, v glavnem iz bližnje okolice. Specialnih strojev, vozil in opreme, to je osnovnih sredstev, imamo v vrednosti preko 500 mio SIT, prav tako moramo letno realizirati preko 500 mio, da preživimo in uspešno poslujemo.
Veliko prometa, veliko osnovnih sredstev, hitra rast podjetja. Kako pa naprej? Ali lahko še pričakujemo tako rast podjetja?
V številu zaposlenih prav gotovo ne. Vseskozi pa je treba slediti novim tehnologijam. Tu je potrebno omeniti stroje, s katerimi izvajamo dela, ki so zelo dragi in zahtevni, materiale, ki jih vgrajujemo (cevi), in sledenje zahtevam sodobnih standardov, ki so v veliki meri že v veljavi pri nas. Najpomembnejše je seveda izobraževanje zaposlenih. Tako kot smo delali v začetku, danes ne bi mogli več preživeti.
Na lokaciji in sedežu firme v Zlatečah, kjer smo od vsega začetka, se prav gotovo ne bomo širili. Ne samo zaradi premajhnega prostora, ki ga ni na razpolago, ampak tudi zato, ker bi lahko postali moteči za okolico. Navsezadnje tudi sam z družino živim tukaj. Mogoče bo naša širitev segla v sodelovanje in ustanovitev kakšne firme s podobno dejavnostjo v drugih delih Slovenije.
Kaj pa konkurenca? Ali je dela dovolj in kako vas skrbi vstop Slovenije v EU, ko bo tržišče za vašo dejavnost v Sloveniji tudi odprto, brez omejitev za podjetja iz Evrope?
Zaenkrat je dela dovolj in verjetno ga bo tudi v bodoče, saj se še posebej v mestih vse bolj izvajajo obnove in gradnje komunalnih vodov in naprav na neoviran način. Konkurenca je, saj je ravno na Blagovni ta dejavnost najbolj razvita v Sloveniji. Poleg Vilkograda podobna dela izvajata še dva obrtnika. Cene so nizke in mogoče je premalo sodelovanja med sorodnimi izvajalci del. Najtežje je prodreti na trg in prepričati investitorje, da je takšen način izvajanja del cenejši, predvsem pa manj moteč za okolico.
Konkurence iz Evrope se ni bati, saj smo zaenkrat za najmanj 30 % ali več cenejši kot izvajalci drugod v Evropi.
G. Kolar, poleg uspešnega poslovnega dela vas poznamo tudi kot predsednika Konjeniškega društva na Blagovni.
Doma imamo manjšo kmetijo, in ker je pač prav, da zemljo obdelamo, sem si privoščil nekaj konjev. Poleg, upam, da koristnosti za kmetijo, sem se seveda lotil konjereje zaradi športne dejavnosti. Na Blagovni je kar nekaj rejcev konj in smo za to pred 3 leti ustanovili Konjeniško društvo. Izvolili so me za predsednika. Sprejeli in zadali smo si več načrtov. Urediti si želimo prostore in manežo v Goričici, kar je že v teku, sodelujemo pri trasiranju turistično konjeniške poti po občini. Smo eden od nosilcev razvoja konjereje v občini. V društvu nas je preko 40 članov in imamo v posesti več kot 20 konj.
Kaj pa občina, krajevna skupnost, sodelovanje, pomoč pri razvoju in druge zadeve?
S krajevno skupnostjo sodelujem prek Konjeniškega društva in lahko rečem, da ima krajevna skupnost posluh za naše društvo in poživitev in razvoj kraja na področju konjereje in športa. Ker tu živim, glede na zmožnosti v Vilkogradu prisluhnemo kakšni vlogi za sponzoriranje društev in šole. Mislim, da je bila krajevna skupnost zelo uspešna v razgovorih s Cinkarno Celje za izdajo soglasja k deponiji Za travnikom, kar je dobro za kraj.
Z občino neposredno ne sodelujemo, razen pri razpisih za kakšna dela. To pa je seveda čisti poslovni odnos. Podjetje povratnih ali nepovratnih sredstev ni bilo deležno, ker stroje in naprave nabavljamo v glavnem iz lastnih sredstev ali pa na lizing, da se odplačujejo z delom.
Pri nas me moti predvsem, da je delo nasploh podcenjeno. Delo ima svojo ceno, pa če gre za človeka ali stroj. Če se dela ali mora delati pod ceno, nekaj ni v redu in se nekje pozna. Ali ljudje zaslužijo in živijo slabo ali pa ni sredstev za razvoj in napredek. Bojim se, da je pri nas vse preveč prvega. Žal so si samo nekateri poklici (pravniki, zdravniki in mogoče še javne službe) pri nas izborili dobre zaslužke. Proizvodnja, delo na terenu in tudi gradbeništvo pa ne. Mi smo, recimo, uspešni in sledimo razvoju, pa si vendarle ne moremo privoščiti veliko in vsega.
Hvala za pogovor.
Jože M. Marjan
©
©
Slovenska vojska navdušila šentjurske fante
Vodovod zgrajen
Vaški vodovod Krajnčica-Hruševec je bil ustanovljen pred 39 leti s samo nekaj vodovodnimi priključki. Z leti se je razvil v enega izmed večjih vaških vodovodov v občini in sedaj oskrbuje s pitno vodo 115 gospodinjstev v Podgorju, Hruševcu, Krajnčiči, vse do Berbotnega in ima okrog 7 km skupne trasne dolžine glavnih vodov. Izviri in zajetja vode, ki jih vzdržujemo, so na področju Resevne in zgornje Krajnčiče. Poleg omrežja in vodnih zajetij so v funkciji tudi trije rezervoarji skupne kapacitete 60 m3 in črpališče, ki oskrbuje više ležeče uporabnike.
Ker je bilo omrežje v vseh teh letih že v zelo slabem in razpadajočem stanju z veliko okvarami in puščanjem vode, smo se v letu 2001 odločili za obnovo omrežja, vključno z vsemi jaški, vodomernimi mesti in razdelilnimi vozlišči.
Z obnovo smo pričeli v letu 2001 in do leta 2003 obnovili cca. 70 % vsega omrežja. V letošnjem letu smo se odločili obnoviti še nadaljnih 25 % omrežja, kar predstavlja vod v ulici II. bataljona in vod vse do zadnjega uporabnika v Podgorju. V letošnjem letu smo obnovili 2 km glavnega voda in priključke v naselju. Poleg vaškega vodovoda smo v sodelovanju z JKP izvedli tudi 200 m omrežja za krajane, ki se želijo priključiti na vodovodno omrežje JKP, in pripravili 100 m glavnega voda JKP do ulice II. bataljona za montažo hidranta.
Ob izkopu in ureditvi se je v celotnem naselju, kjer so se izvajala dela, uredila tudi kabelska televizija vse do Podgorja, v sodelovanju z elektrodistribucijo pa se je uredilo tudi kabelsko podzemno elektroenergetsko omrežje v trasni dolžini cca. 400 m.
Sočasno z ostalimi deli je bilo zgrajeno tudi 54 m kanalizacijskega omrežja v ulici II. bataljona, kar je
sofinancirala KS Šentjur mesto.
Ob sanaciji je bilo vloženega izredno veliko prostovoljnega dela krajanov in uporabnikov vodovoda, kar je v današnjih časih že prava redkost, vendar je to dokaz več, da se s koordinirano akcijo in sodelovanjem krajanov dajo izvršiti dela, ki prispevajo k boljšemu standardu naselja in s tem boljši kvaliteti bivalnega okolja.
V letu 2005 načrtujemo dokončno sanacijo ocevja v ul. Cesta na Brdo in nadaljevanje avtomatizacije filtriranja in klorirnih naprav, vse v skrbi za boljšo kvaliteto vode, ki resnici na ljubo sedaj še malo peša, vendar se v vaškem vodovodu trudimo po najboljših močeh, da te težave postopoma odpravljamo in jih bomo po končani avtomatizaciji tudi uspešno obvladovali.
Robert Maruša
V Sloveniji v miru sicer nimamo več obveznega služenja vojaščine, še vedno pa se vodijo evidence vojaških obveznikov. Ob vpisu novihe generacij 18-letnikov vse nove vojaške obveznike seznanjajo z njihovimi pravicami in dolžnostmi. Na srečanju s šentjurskimi potencialnimi vojaki, ki je bilo v četrtek, 15. aprila, je bila občinska sejna dvorana skorajda nabito polna, demonstracija vojaške tehnike in
opreme zunaj pred občinsko stavbo pa je tudi vzbujala precej zanimanja. Zlasti je bil v centru pozornosti slovenski vojaški transporter Valuk.
Kaj novim rodovom vojaških obveznikov ponuja Slovenska vojska?
Prostovoljno usposabljanje v Slovenski vojski
Je namenjeno vojaškim obveznikom od 18.-27. leta in traja 3 mesece v enem od 4 centrov (Bohinjsk Bela, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna). Vojaki prostovoljcem obljubljajo poleg oskrbe, vojaških znanj in izkušenj ter prijetnih strani druženja mladih tudi plačila v skupni vsoti 156.000 SIT.
Pogodbeno služenje v rezervni sestavi Po opravljenem prostovoljnem usposabljanju fantje lahko podpišejo najmanj 5-letno pogodbo o
služenju v rezervni sestavi. To jim prinaša mesečni honorar 26.000 SIT ter obveznost, da se še naprej redno usposabljao za vojaško službo. V času usposabljanja jim pripadajo poleg vseh stroškov tudi plača profesionalnih vojakov.
Služba profesionalnega vojaka
Pomeni pogodbeno zaposlitev najmanj za 5 let z
možnostjo podaljševanja do 45. leta.
Igor Cesar iz Šentjurja:
V redu je bilo. Vojaška služba me zanima, zlasti še, če bi uspel priti v vojaški orkester.
Luka Polenšek iz Turnega:
Zadovoljen sem, bilo je dokaj zanimivo. Ja, vsekakor bi šel za 3 mesece v prostovoljno vojaško usposabljanje, potem bi se pa odločil, kako naprej. Za rezervo ni problema.
Davor Pušnik iz Gorice pri Slivnici:
Zelo fajn, zelo zanimivo. O vojaški službi sam še sicer nisem prav resno razmišljal, ker imam druge načrte, me pa uniforme fascinirajo že od rane mladosti.
F. K.
Planinsko društvo Slivnica pri Celju v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju
Vabi
Na 8. tradicionalni pohod po Krajevni skupnosti Slivnica pri Celju
V nedelio. 2. maia 2004. ob 9.uri
Zbor udeležencev pred Kulturnim domom v Gorici! Startnina je 500 SIT. Za otroke startnine ni!
Za okrepčilo in dobro voljo bo poskrbljeno!
@pp75.3230ŠtinlM nfo<yKkmtt.nfl4 - www.4msr
Vabi
Na tradicionalne Športne igre 2004,
v soboro, S.maja 2004 s pričetkom ob 10:00 uri prijave od 9:00 dalje TEKMOVANJA
-	košarka
-	mali nogomet
-	tenis
-	badminton
Udeleženci dobijo majico in malico
©
Predpremiera ŽePZ Skladateljev Ipavcev
35-letnica MoPZ Planina
»Ipike in musicali«
Predpremiera pred naslednjo Jurjevo revijo je Ženskemu pevskemu zboru skladateljev Ipavcev dobro uspela. V svojo predstavitev so uspešno vnesle tematski izbor pesmi ter posrečeno najavo, s katero je dokaj uspešno razbijal monotonijo Anžej Dežan. Mladi voditelj se je izkazal z lepo tekočo besedo in nestandardno povezavo med skladbami, vendar je od časa do časa deloval skoraj preveč neresno in »forsiral« hudomušne napovedne zaključke. Skoraj polna dvorana pa je pisano besedo povprečno sprejemala.
Ker so bile Ipavke osrednja točka večera, so, kot se spodobi, večer tudi začele. Pevke so pod vodstvom Emilije Kladnik Sorčan, ki vleče niti zbora že nekaj let, z nekaj začetne treme začele večer s kratkimi skladbami.
Razen prvih par skladbic so pevke pokazale napredek v primerjavi s prejšnjimi leti. Odpele so sicer standardno tiho, vendar večjih spodrsljajev ni bilo opaziti. Kot zanimivost, vse pesmi so imele klavirsko ali ksilofonično spremljavo. Seveda je petje ob glasbilu veliko lažje pa tudi veliko bolj dostopno za širši avditorij.
Tako kot ŽePZ Skladateljev Ipavcev je napredek pokazala tudi njihova vokalna skupina. Le-ta se je sicer malo razširila in se spopadla z veliko težjimi skladbami kot pred njimi Ipavke, a so jih kljub temu odpele bolj prepričljivo. Vokalna skupina skladateljev Ipavcev je pridobila kar nekaj kakovostnih pevk, tudi v povprečju je v njihovih vrstah nadpovprečno veliko profesoric glasbene vzgoje-Arličeva, Zdolškova, Kladnik Sorčan ... Vokalno skupino vodi direktorica Glasbene šole Šentjur Simona Zdolšek. Prikazale so zopet tiho, na trenutke kar preplašeno petje, vendar prijetno za uho.
Ker pa pred napol prazno dvorano ni užitek peti, so organizatorice potegnile genialno potezo. Na svoj koncert so povabile še Mladinski zbor Osnovne šole Franja Malgaja. Pod vodstvom Melite Račečič Prevodnik je na oder prikorakalo 53 otrok. Med njimi je bilo presenetljivo tudi nekaj fantov. Če bi takšen zborček imel vaje med poukom, bi izpraznil kar nekaj razredov. Velike zasluge za to nosi prav gotovo njihova zborovodkinja. Njihovo petje je poželo velik aplavz, iz česar lahko sklepamo, da je bilo v dvorani velika večina gledalcev njihovih staršev ter drugih sorodnikov. Večer se je v obratnem vrstnem redu, kot se je začel, tudi končal. Bila je to dobra u vetu ra za Jurjevo revijo pevskih zborov.
jg
Koncert MePZ Sonce s Ponikve
Sonce ljubo je zapelo in zaigralo
Sonce je vir svetlobe, toplote, življenja in energije, predstavlja center, okrog katerega se vrti kozmični razum ... Tako so zapisali misli o soncu v svoji zloženki pevci in pevke MePZ Sonce.
V teh pomladnih dneh, ko se vreme nikakor noče ustaliti po svoji podobi in krasoti, je bil nastop MePZ Sonce v dvorani na Ponikvi v soboto, 17.4., pravi balzam za duše. Pod vodstvom dirigentke Andreje Ocvirk so pripravili pester program ljudskih, Slomškovih, Ipavčevih, domačih, umetnih zabavnih in tujih pesmi. V dveh delih so predstavili petnajst pesmi; nekatere so bile spremljane s klavirjem - pianistka Mateja Pleteršek, s flavto - flavtist Marko Golež, s kitaro - kitarist Roman Ocvirk in bas kitarist Robi Špur. Trenutno poje 28 pevcev, veseli pa bodo, če se jim pridruži še kdo. Poslušalcem so bile še posebej všeč priredbe hitov Lennona, Mercuryja, Claptona. Zbor tudi sicer te pesmi najraje poje.
Koncert v polni dvorani se je pričel z vajo zbora oz. s prikazom njihovih vaj in trdega dela ob pripravi na nastop. Vezni tekst, ki ga je prispevala Irena Zevnik, sta spretno in duhovito povezovala Mateja in Gašper Andrinek. Čas med obema deloma nastopa zbora je popestril kvartet pozavn iz Maribora. Na beli sceni, ki jo je ob pomoči sopevcev pripravil Miha Kundih, so prišle do izraza nove obleke pevcev.
Ob koncu koncerta so se pevci z maskoto sonca in cvetjem zahvalili vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi koncerta. Pa tudi sami so bili deležni priznanj in zahvale ter dolgega aplavza. Med gledalci smo opazili tudi gospoda županaTisla, podžupana Koržeta, Palčnika, predsednico JSKD Kolešo, tajnika RK Slejka. Morda to kaže tudi na to, da se bližajo volitve in bodo sončni žarki prišli še kako prav. Obljubljeno pa je tudi bilo, da bodo poslušalci ob koncu leta sedeli na udobnejših stolih.
Ml.
Ko Planinčani pojejo v Šentvidu
Moški pevski zbor Planina je svojo 35-letnico delovanja počastil s samostojnim koncertom - v Šentvidu. Če vemo, da je šentviški mešani pevski zbor že nekaj let šentjurska zborovska špica, potem je Planinčanom treba priznati kar dobršno merico korajže, da so tvegali ta svoj umetniški »osvajalni« pohod.
Šentviška »brigadirska« dvorana sicer ni bila polna, a bi kljub temu težko rekel, da je bil obisk slab. Če k domačinom prištejemo še Anito Koleša, ki je Simonu Tislu in Francu Kolarju prinesla bronasti Gallusovi znački, malega planinskega župana Vouka, ki je podelil priznanja KS Planina zboru in najstarejšemu pevcu Ludviku Vouku, in pa župana Tisla - ki je v svojem nagovoru sicer nekaj »mutil« o prepevanju na vasi, a je nazadnje le spodbudil svoje pojoče rojake - ter predstavnika obeh šentjurskih medijev, potem je bila udeležba pravzaprav kar polna. Kot gost večera je nastopil Savinjski instrumentalni kvintet, ki pa je kljub svojemu tipu muziciranja (za moje pojmovanje le nekoliko »preokornem«, da bi lahko dvigal publiki pritisk) presenetljivo požel večji aplavz kot domači pevci. Kar bi lahko bilo znamenje, da pevski zbori le niso alfa in omega domače glasbene scene.
Kaj reči o kvaliteti planinskega petja? Najprej vsekakor, da je 17 ali 18 pevcev absolutno premalo za moško zborovsko eleganco. Ni dvoma, zbor je v zadnjih letih napredoval, a ima kljub ambicioznemu zborovodji Mateju Romihu kar nekaj takšnih težav, ki mu ne dajo poleteti. Tudi glasovnih. Ko zapojejo,
v zraku enostavno ni čutiti tiste energije, ki jo tudi neuki poslušalci od dobrega zbora pričakujemo in zahtevamo. Šele zadnji dve pesmi ruska narodna Tari Bari in Pepca sta vendarle pokazali, da fantje le zmorejo nekaj več.
V	pavzi se je s svojo poezijo predstavila Ivanka Uduč, a žal ne z novimi stihi. Planinska pesniška ikona se je očitno že precej izpela, med mlado pesniško generacijo pa, kot vse kaže, ni nikogar, ki bi si upal začeto izrivati z odra sicer korajžno in samozavestno Ivanko.
V	stilu večera je bila tudi napovedovalka Saša Krofi, ki se je omejila na svojo formalno vlogo, lahko pa bi sebi in poslušalcem, ker je literarno izobražena, privošila precej več nekonformne ustvarjalnosti.
Tako, spet sem naštel le slabe strani te prireditve. Ampak tudi dobre obstajajo in med njimi je na prvem mestu ta, da je sicer v zadnjih desetletjih ekonomsko in družbeno deprimirana Planina sploh v stanju pripraviti takšno kulturno nedeljsko popoldne.
F. K.
Iva Voga: "Še enkrat bi bila učiteljica"
Kar prezrli smo njen visoki življenjski jubilej, ko je novembra lani slavila svoj 80. rojstni dan. Te napake pa niso zagrešili »njeni otroci«, kot ona pravi svojim nekdanjim učencem, čeprav so le-ti že vsi krepko v 6. desetletju. Feri Smola, Zvonko Ferlič, Kristina Bakija, Rozika Zupanc, Ivan Jager, Rado Frece, Mira Štor ter še nekateri so jo takrat z zvijačo zvabili k Bohorču, kjer so ji priredili,
tako pravi gospa Iva, nepozabni večer spominov in prijateljstva. Še prej so se je spomnile njene kolegice Boža, Stopinškova ..., celo vse tri šolske kuharice so ji prišle čestitat. Skratka, kljub temu dajo revmatoidni artritis že skoraj tri desetletja vztrajno izriva s šentjurske scene, gospa Iva ostaja tu, v srcih mnogih in ne le svojih učencev.
Gospa Iva je prava in vztrajna Šentjurčanka. Rodila se je v družini Zupanc, se šolala v Šentjurju, Celju, potem je med vojno končala nemško samostansko učiteljišče v Mariboru, kar ji je po osvoboditvi bolj škodilo kot ne. Prve službe so bile pretežno hribovske (Kalobje, Teharje, Mlinše pri Izlakah) in šele potem, ko je končala obvezno dopolnilno šolanje in se poročila, seje ustalila na šentjurski šoli. Sledi je pustila povsod, kjer je živela in delala, s svojimi učenci z Mlinš se srečuje še sedaj vsako leto in še vedno je njihova »naša Iva«, največ njenega dela pa je seveda ostalo v Šentjurju. Temperamentno in z žarom mladenke je pripovedovala: »Seveda so bili to čisto drugačni časi. V šoli sem bila »deklica za vse«, imela sem vse od razrednega pouka, nemščine, srbohrvaščine, likovnega pouka, pevskega zbora do telovadbe in nič mi ni bilo pretežko. Tako krasni so bili ti moji otroci, da res ne morem razumeti vseh pritožb na račun današnjih otrok. Ampak najbolj sem uživala na odrskih deskah. V petdesetih letih smo imeli v Šentjurju odlično in zelo aktivno dramsko skupino in smo prirejali igro za igro: Gretje Celjski, Miklova Zala, Dedinja, Atomski ples, Žaromil... V mnogih sem igrala glavno vlogo, nekatere tudi režirala. Dragica Rautar, Zofka Kincl, Aci Svetina, Marjan Žagar, Stane Zalezina, Ovcirkov Franci... to je bila naša neumorna ekipa. Igrali smo doma in gostovali po krajih od Kozjega do Savinjske doline. Se spomnim, da smo imeli tudi nekakšen Teden domačega odra, se ne spomnim, kako smo mu pravzaprav rekli, ko smo tu v Šentjurju v enem tednu igrali tudi po štiri različne predstave, zelo veliko kart zanje pa smo prodali kar v Celju. Saj nam ni šlo za denar, šlo nam je za druženje, prijateljstvo, veselje, ustvarjanje...«
Kaj pa Šentjur danes?
»Invalidsko sem se upokojila že leta 1977, moji sklepi so trdi, držim se bolj v hiši. Odkar sem izgubila še oko, tudi težko čitam ali gledam televizijo. Ampak razne intervjuje in prenose iz Državnega zbora pa redno spremljam. Pa tudi Šentjurske novice berem, temeljito in od vsega začetka. Moram vas pohvaliti, zelo dobro pišete in bi morali biti profesionalni novinar. Vse preberem in jih potem vroče predebatiram z znankami in kolegicami. Da, sem kar na tekočem s Šentjurjem, bi rekla«.
Če bi bili še enkrat na začetku, kaj bi spremenili?
»Nič. Še enkrat bi bila učiteljica. Sem srečen človek, imela sem čudovito družino in še vedno imam krasnega sina. Da, bolezni, tem bi se pa seveda prav rada izgonila, vse drugo pa je bilo tako lepo.«
RK.
To se je zgodilo po prvi dodatni pesmi, ko je vsa dvorana s pevci poletela v navdušujoč zaključek čudovitega večera.
V soboto, 18. aprila, je imel zbor Sonce svoj letni koncert. Pred polno dvorano se je na svoj način, kot da bi bili na vaji, predstavilo 10 fantov in 18 deklet, oblečenih
v lepe nove taoalete. Prijetni za oko in uho, mladih svežih glasov so pod taktirko Andreje Galuf-Ocvirk peli sproščeno in dovršeno: odlična dinamika, izpiljena dikcija, sledenje dirigentki ob prehodih iz forte v pianissimo, mehko in lepo.
Kot prava profesionalca sta program povezovala Gašper in Mateja Andrinek, osnovnošolca. Veselo smo se nasmejalo njunemu duhovitemu vodenju, nič ju ni zmedlo, ja, to imata že v genih, vem.
Prvi del programa so predstavljale po tematiki zelo različne pesmi, odpeli so jih gladko. V drugem delu, ki je zajemal znane uspešnice Johna Lennona, Freddija Mercuryja, črnski soul, pa so dobesedno poleteli. Najgloblje sem občutila Mercuryjevo Bohemian Rhapsody. Težko, globoko in lepo. Zborovodkinja Andreja je nesporen talent, sodobna in sveža, pa če tisti, saj vemo kdo, priznajo ali ne.
V predahu je nastopil kvartet pozavn iz Maribora, ki je lepo dopolnil vtis kvalitetenega koncerta.
Miha Kundih je pripravil sceno z malimi sončnicami, predsednik zbora Boštjan Pisanec se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi nastopa, lepo, kot vedno znata, sta spregovorili Anita Koleša in predsednica KPD Ponikva Irena Zevnik. Maks Kovačič, ki je pred desetletji učil peti starše današnjih pevcev, je pevovodkinji Andreji podaril dragoceno 80 let staro knjigo instrumentalnih skladb svetovnih klasikov iz arhiva svojega očeta, tudi pevovodje, učitelja in prijatelja Petra Jereba. Da bi pesem na Ponikvi vedno živela.
S.K.
Obisk v Domu starejših občanov Šentjur
Vodstvo Doma starejših občanov je ženske, ki ob ponedeljkih telovadimo v njihovem domu, in tiste, ki se ob sredah zbirajo v skupini Vrtnic, povabilo na velikonočno barvanje jajčk. Prišlo je še nekaj stanovalk iz Doma - skupaj nas je bilo 12. Lepo so nas sprejeli. Začeli smo s kavo ali čajem. Jajčka smo barvali po navodilih višjega delovnega terapevta Gojka. Najprej smo barvale plastična jajčka z akrilnimi barvami, kot smo vedele in znale, ene manj, druge bolj uspešno - vsa pobarvana jajčka pa so bila unikatna (naša tolažba). Pobarvali pa smo tudi prava jajca: z voskom, z akrilnimi barvami in z barvami, ki smo jih naredile iz krep papirja.
Ob 11. uri je Dom obiskala ekipa Radia Maribor za oddajo Radijska delavnica. Na to snemanje so povabili tudi nas. Novinarka je imela nekaj pogovorov z vodstvom oz. z zaposlenimi v Domu, z nekaterimi stanovalci Doma ter s šentjurskim županom. Domski pevski zbor Šentjurske korenine je zapel nekaj pesmi. Zdi se mi, da se lahko imajo tudi v Domu prav lepo.
Me smo naše »barvanje« končale s skupnim kosilom v Domu in se prav zadovoljno razšle. V ponedeljek pa smo si po telovadbi ogledale v kletnih prostorih razstavo na temo velike noči. Videle smo marsikaj lepega.
Še to - na isti dan je naša voditeljica gospa Vida Zupanc praznovala 60. rojstni dan. Njene telovadke ji še enkrat čestitamo.
C.H.
Umirjeni hotuiyski topničarji
Vesela dogajanja, ki spremljajo velikonočne praznike - pletenje butar velikank, streljanje, skupinsko nošenje velikih košar z živili k blagoslovu - se počasi utirjajo v normalne razmere. Velike »pušeljce« počasi zamenjujejo oljčne vejice ter male otroške butarice, velikonočna jedila se selijo v vse bolj prozaične košarice, pa tudi kar nadležnega pokanja je vse manj.
Ta razvoj je očitno prepolovil tudi znamenite hotunjske topničarje.
Tistih iz Spodnjega Hotunja letos ni bilo več, Zgornjehotunjčani pa letos niso bili tako glasni in dobre volje kot običajno. Dvajset fantov, ki so letos svojo dejavnost celo registrirali na Upravni enoti, je pod vodstvom Srečka Jevšineka, Sandija Tovornika, Jakoba Novaka in Slavija Galufa letos postavilo devet kanonov, tri so si sposodili pri utišani konkurenci, in v dveh dneh spustilo v zrak kakšnih 2000 detonacij in 80 kg karbida. V dveh velikih šotorih so pogostili vse obiskovalce, skupaj z njimi do kosti obrali 150-kilogramskega prašiča, spremenjenega v golaž in pečenice, in popili kakšnih 100 litrov vina.
Kar se organizacije in financ tiče, so bili fantje sila redkobesedni, komaj sem iztisnil iz njih, da se bo že nabralo toliko, da bo dovolj za naslednje leto. Zdelo se je, kot da jim je skisano vreme tako zlezlo pod kožo, da jim je zmanjkalo dobre volje za druženje z gosti. Škoda, da niso vsaj v ta družabni del kanonade uspeli vključiti Spodnjehotunjčane, ki so se v prejšnjih letih na tem področju kar dobro strenirali.
F. K.
Upokojenci v Grčiji
Šentjurski upokojenci, ki so se nam pridružili tudi kolegi iz Vojnika, smo v času od 20. do 25. marca kar z dvema avtobusoma opravili veliko turo po predolimpijski Grčiji od Meteorov do Olympie. Izlet je odlično uspel, podoživeli smo svoja šolska znanja o antični Grčiji in na jesen življenja videli vse to, kar smo se učili v rani mladosti.
Ogledali smo si preročišče Delfe, znamenitosti Aten (Omonia, Sintagma, Akropola ...), v Argolidi sloviti Korintski prekop, amfiteater, Asklepijevo zdravilišče ... Zaradi prižiganja olimpijskega ognja smo bili prikrajšani za ogled Olympie, kar pa smo nadomestili z obiskom
muzeja olimpijskih iger moderne dobe in ene največjih vinskih kleti Arhaia Claus, cerkve Apolinario in Glase pri Raveni.
Drugo leto bomo spet rajžali. Ali bodo to Sicilija, Sardinija in Korzika ali pa London, Dunaj in Budimpešta, se bomo še odločili.
Hvaležni smo sponzorjem, ki so nam prispevali nekaj svojih dobrot: Akvonij, Era, Jagros, Gruda-Jurmes, Meja, Mercator in Resevna.
Stane Zupanc
H Mali oolasi	I----------
Nudim striženje ovc, nego kopit in podkovske storitve. Telefon 031 692 885
Fantovsko obleko za obhajilo, sivo, s srajco, zelo ugodno prodam. Tel. 748 30 90
V poslovni najem damo gostinski lokal Pivnica Šentjur, D. Kvedra 12. Pričetek najema možen takoj. Resevna, tel. 747 1410
Komisijska prodajalna Kobilica na Tržnici sprejema v prodajo rabljene predmete (npr. smuči, razne aparate, glasbila, igrače ...) in posreduje pri prodaji večjih artiklov.
Posredujemo resne in poštene zveze za vse starostne skupine. Žene in dekleta
pozor: velika izbira samskih moških vseh starosti za iskreno življenje v dvoje. Ženitna posredovalnica Zaupanje, tel. 031 505495
Kupim bikce simentalske pasme, stare do 10 dni, primerne za nadaljnjo rejo. Tel. 041 749 818
V	najem dam dva poslovna prostora (pisarni) v centru Šentjurja. Tel. 041 7598 16
V	najem dam poslovni prostor, 70 m2, v centru Šentjurja nasproti sodišča. Tel. 041 664436
Nudim računovodske storitve za d.o.o. in s.p. in davčno svetovanje. Klara Koželj s.p., tel. 749 31 40
Mali oglasi so brezplačni!
pl Razvratne muze	l—
Zimski dan se Robin, ves prestrašen,
zateče h Katki in jo milo prosi,
naj mu odtaja, ker je pač premražen,
zadevo, ki jo med nogama nosi.
Pri priči Katka gretja se poloti.
Zdaj tudi Robinu pogum vstaja,
primakne se, ji malo ponagaja,
in ko začneta pravo opravilo, de Katka: »Hej, odjuga že prihaja.«
»Res,« reče Robin, »vsak čas se bo ulilo.«
C. Marot (1495-1544)
ItfilfTiOTlTTrHniTiM
Dva mrtva in 5 hudo telesno poškodovanih
Dva mrtva in 5 hudih telesnih poškodb je letošnja žalostna šentjurska prometna bilanca, medtem ko lani vse leto ni bilo niti ene smrtne žrtve.
V tem mesecu se je na velikonočno nedeljo smrtno ponesrečil traktorist v Jelcah (vzrok še ni znan), istega dne se je v Hrastju zaletela v drevo 44-letna voznica, ki se je hudo poškodovala. 4. aprila se je zgodila že druga motoristična nesreča: v Jarmovcu sta trčila 21-letni motorist z neregistriranim motorjem in 40-letni avtomobilist, motorist je utrpel hude telesne poškodbe.
En dan prej sta s ceste Vodruž-Kranjčica zletela motorista, eden se je izmazal z lažjimi poškodbami, drugi pa je pristal v bolnišnici.
Nevarna konjska vprega
Do hude prometne nesreče je prišlo 17. aprila na cesti proti Slivnici, kjer se je splašila kobila 50-letnega voznika koleslja. Z vozom je začela divjati proti Gorici, v dirki se je zdrobilo eno kolo, voznik je izgubil nadzor, padel z voza in pri tem dobil hude poškodbe glave. V Klinični center v Ljubljano ga je prepeljal helikopter Slovenske vojske.
Drzni tatovi na delu
Zgodilo se je 14. aprila v Vodicah pri Slivnici. Kratkolasa črna gospa je mirno odklenila vhodna vrata s ključem, ki je bil kar v ključavnici, in je kar vpričo starejšega invalidnega domačina napravila temeljito hišno preiskavo. S 300 tisočaki v žepu je izginila v neznano.
Pozor na rdeči DMW
Policisti opozarjajo na več drznih tatvin na območju Planine in Slivnice. Neznanca, moški in ženska, kaže, da gre za Roma, se pripeljeta z rdečim BMW-jem, medtem ko eden zaprosi za kakšno informacijo ali kozarec vode, drugi stopi v akcijo.
Policisti prosijo, da jih takoj obvestite o pojavu sumljivih oseb na vašem dvorišču.
Punce razgrajajo
Žrtev ženske emancipacije je spet postal znameniti klub B-52 v Hruševcu. 28.marca sta se v njem razigrali sestri iz Žalca. Najprej sta ga dali na zob, nato pa začeli razbijati klubsko steklovino. »Vunbacitelja« sta ju ročno postavila na hladno, na dvorišče pred klubom, kar ju je še boplj razburilo, saj so bile kršene njune temeljne človeške (in klubske pravice). Poklicali sta policiste, ti pa so izdali njuna pričakovanja, saj so ju priporočili sodniku za prekrške.
DNEVNIK
Natalija Plemenitaš
Sem Natalija Plemenitaš, četrta izmed Plemenitaševih petih deklet, po poklicu univerzitetna diplomirana politologinja, zaposlena na Ministrstvu za obrambo v Ljubljani. Poročena, z lastnim virom dohodka, z majhnim avtom in psom - povprečje, ki je enako vsakemu sivemu povprečju._________________________
Zakaj Natalija piše dnevnik?
Pravi šok doživim lepega aprilskega dopoldneva, ko me v službo pokliče g. Kovač. Tisti g. Kovač, zaradi katerega so me v rodnem Dobju svoj čas obtoževali za lokalno izdajalko. Da sem jaz tista grda Lucija ali Pepca, kakor želite, ki ve vse o dobjanskih čenčah. Če to že nisem jaz, pa da je vsaj nekdo iz Plemenitaševe hiše. Marsikomu gre namreč v nos, da se v hiši za ovinkom pri pokopališču razmišlja nekoliko drugače, kot je navada v Dobju. Je tu pač zbranih kar nekaj glav in štirje rodovi, ki se ne dajo kar tako potolči. Ne kimamo, če vemo, da stvari niso takšne, da bi bi človek smel kimati. Takih, ki kimajo, se v Dobju ne bojijo. Nasprotno. Vabijo jih v svoje okrilje. One, ki ne želijo biti poleg, pa je treba na nek način popljuvati, jih obtožiti vsega mogočega. Če jim nisi popolno predan, si njihov največji nasprotnik. V majhni občini lastno mnenje pač ne šteje veliko.
E, pa že samo zaradi teh očitkov, da sem opravljiva Lucija ali Pepca jaz ali nekdo mojih, sem se odločila, da poskusim napisati dnevnik.
Pa zakaj bi koga sploh zanimal moj dnevik. Moj dolgočasen vsakdan, ki je podoben vsakdanu slehernega zaposlenega. Dan je dnevu podoben, če že ne enak. Isti ritem, enak tempo. Za ponedeljkom pride torek in petek je najlepši dan v delovniku. Potem se porodi sledeče vprašanje: zakaj bi g. Kovač želel, da v njegov časopis piše dopisnica konkurenčnega tednika? Morda zato, ker me je opazil, in če me je opazil on, me je opazil še morda kdo drug. Sem človek, ki pri odločitvah ne okleva dolgo. Ponavadi se odločam hitro, na podlagi zdravega razuma, zato je bil odgovor g. Kovaču takoj pritrdilen.
Ponedeljek, 12. april
Dan po tem, ko prekajenega mesa in jajc ne morem niti pogledati več. Kaj šele, da bi spravila vase kakšen grižljaj velikonočnih jedi. Odločim se, da skuham kosilo. Nič posebnega. Jed, ki jo znam pripraviti in za katero vem, da bo gotovo uspela in teknila obema.Miran se po kosilu ne počuti najbolje, saj je pojedel preveč. Kriva sem jaz, saj sem navijala, da morava pojesti prav vse, ker bi okusna hrana drugače romala v WC. No, saj bi jo z veseljem pojedle tudi kokoši, vendar bi bila vsaka kuharica začetnica jezna, če bi na krožniku najdražjega ostal kup hrane. To bi bil zame dokaz, da kosilo ni bilo preveč dobro. Jaz pa vem, da je bilo. Odločila sva se, da greva malo ležat. Nisem mogla zaspati, saj so me neznansko motili otročaji v gozdu nad hišo, ki so v čast postvelikonočnega vstajenja še vedno streljali s karbidom. Kakšen nesmisel. Zagotovo ne vedo, čemu je vse to pokanje namenjeno. Kakšen je simbolni pomen.
Najraje bi jih šla razgnat. Po počitku pomijem in se odpravim domov. Na čvek in na krušno peč, da naberem moči za nov delovni dan. Mami, ki me nikoli ne spusti od hiše praznih rok, mi da polno vrečo pomaranč. Poslovim se. Najprej od vseh v stari hiši, nato še od onih v novi. Vanesa in Reneja me poljubita in podarita zajčka za Mirana, ki dela do tretje ure zjutraj. Zgodaj se umijem in smuknem v prazno posteljo. Zdi se tako velika. Pa saj bo ura kmalu tri in takrat zaspim še za kakšno urico v moževem objemu.
Torek, 13. april
Kako grozno je bilo vstati po praznikih. Ko se človek ravno navadi na poležavanje, na popoldanski počitek, na redno prehrano, na kup ugodnosti, kijih v službi ni. Ponoči sem se močno potila, saj se je telo pripravljalo na vsakomesečne ženske težavice. Miran je prišel iz službe malo po tretji uri in slišala sem ga, kako stika po hladilniku. Očitno je bil zelo lačen. Zvonec na mobilcu je zazvonil prehitro. Že tako se mi je mudilo, potem pa še začetek ženskih težav. V torbico sem hitro stlačila lekadole, za vsak slučaj, če bi bile bolečine prehude, in popila mrzel čaj. Skoraj bi zamudila Uršo in Matejo, ki sta že čakali v Dramljah. Sopotnice so bile zaprepadene, kako hitro so minili prazniki. Nobena ni bila ravno zgovorna. Vsaka je bila v mislih še vedno globoko zatopljena v pretekle praznične dni. Torek je bil težak prav zaradi dežja in črnine tam zunaj. Opravila sem še informativni sestanek in služba je bila za mano. Na poti domov sem bila tako utrujena, da sem se po prihodu v stanovanje še samo preoblekla in zleknila v posteljo. Zvečer sem pripravila večerjo, ki pa mi je povzročila hude prebavne motnje. Ja, ni vsak rojen za kuharico. Sledil je sprehod s psom in trden spanec.
Sreda, 14. april
Miran je vstal že ob pol petih. Ko me je prišel poljubit, se je pohecal in dejal: “Saj lahko spiš še dve uri”. Kakšni dve uri, samo pet minut sem še imela. Tudi to jutro in dan sta bila težka. Vreme je pritiskalo na počutje in glava me je bolela. V avtu smo bile zopet zelo tihe in prav prepričevati sem se morala, da sem ostala budna, saj sem bila jaz na vrsti za vožnjo. V Ljubljano smo prispele deset minut pred sedmo. To je običajen čas za prihod v službo. In takrat se na našem parkirišču še dobi dostojno parkirno mesto, sicer moraš pustiti avto v blatu. Dan kot vsak drugi. Delo in še enkrat delo. Po tretji uri se dobimo na parkirišču in oddrvimo proti Štajerski. Če so Trojane “čiste”, smo v Celju malo čez četrto. V hišo pa stopim okrog 16.30. Ostane mi zelo malo prostega časa, saj sem se navadila, da hodim spat okoli pol desete. Moraš pa biti kar trden, da te ne premami kakšna nadaljevanka, film. Zbita ležem v posteljo in takoj zaspim.
Četrtek, 15. april
Noč je minila, kot bi mignil. Pritisnem tipko na telefonu, da mi osvetli prostor, kjer imam copate. Ne prižigam luči in tudi obleko si pripravim prejšnji večer, da ne motim spečega moža, ki se kot otrok zavija v odejo in sladko spi. Danes je vozila Ines, jaz pa sem peljala do Celja. Vse tožimo, kako hudo
je bilo zopet vstati in da bo dan zagotovo zelo dolg. Pa ni čisto tako. Ko enkrat veš, da je tu že četrtek, je petek in cel vikend že čisto pred durmi.
Petek, 16. april
Zgodnje vstajanje mi je že v srednji šoli povzročalo preglavice. Sicer rada vstanem zgodaj - se pravi vstajanje ob sedmih zame ni prevelik problem - ampak zakaj ta nečloveška ura. Pet in deset minut. Imam natanko 20 minut časa, da se oblečem, spijem vsaj vodo, če že ne čaja, si z rokami in gelom napravim frizuro (glavnika namreč v najini kopalnici ni) ter si z maškaro poudarim oči. Včasih pride na vrsto še puder, ki mi ga je ob zadnjem, 24. rojstnem dnevu podarila sestra. Danes sva na poti sami z Uršo. Delovnik je krajši, saj ob petkih zaključimo z delom že ob 14. uri. Na parkirišče pridem pet minut čez 14. Kmalu se odločiva, da ubereva pot čez Izlake, saj obeti za gnečo pri izvozu z avtoceste v Blagovici niso nič kaj obetavni. Gneča kot vsak drugi petek. Vseeno sem doma že ob 15.30. Ne da se mi iti ven, zato se raje uležem in zaspim za kratko urico. Potem se uredim in odhitim domov. Ob 20.00 pa moram biti že na Planini, kjer imamo srečanje ob jubilejni izdaji Šentjurčana. Izbrana družba, izbrana, odlična hrana, kot jo znajo pripraviti le v Julkini kuhinji. Dobro, da smo na kupu sedeli bolj mladi, zato so teme pogovorov kar deževale. Domov sem se odpravila nekaj po polnoči.
Sobota, 17. april
Spim do enajstih. Ko me je Miran poklical ob pavzi s predavanj, sem se zlagala, da že dolgo bedim. Potem je sledilo čiščenje stanovanja, za katerega ne porabim več kot 1,5 ure. Miran je prišel s predavanj sestradan, zato hitro spečem jajca na domačih ocvirkih, saj sama še tudi nisem zajtrkovala. Ob 18. uri pa se odločiva, da bom skuhala kosilo. Meni ni bilo najboljše, vendar ga je Miran pohvalil, tako da sem ga še jaz bolj z užitkom pospravila vase. Zvečer sva skočila še malo k nam domov. Sobota je eden redkih dni, ko si smem privoščiti spanec po polnoči.
Nedelja, 18. april
Nedelja je zame dan, ko se udeležim maše. Predvsem zato, ker pojem na koru v Dobju in so tam moji prijatelji, s katerimi se družimo že deset let. Na koru ni Ane, ki bi igrala na orgle ali kitaro, zato Matjaž nakaže samo prvi ton, potem zapojemo. Nekoliko neubrano, pa vseeno dobro. Ne sekiramo se preveč za kvaliteto. Dovolj je že, da sploh pojemo. Seveda samo danes, drugič nas bo Ana že okregala, da smo razpuščeni, da vse skupaj ni nič. Odpojemo in čestitamo Stanetu za rojstni dan. Pravi mladič je še v primerjavi z mano. Danes je kuhala tašča in po kosilu hitro zdrviva z Miranom na dolg sprehod. Ko se vrneva, imam resen namen posesati avto. Vse skupaj opravim zelo hitro, saj me je na polovici dela ujel dež. Ogledam si tudi nogometno tekmo in pripravim dva sendviča za Mirana, ki gre v nočno. Zopet bom spala sama. Pogledam še Maria, saj se kot mladi talent predstavi kolega Anžej, potem pa urno spat. Jutri je zopet nov delovni dan, jutri se prične nov delovni teden.
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94,17/97), 11. člena Odloka o predmetu in pogojih za izvajanje koncesionarne javne službe: Plakatiranje, obešanje transparentov in zastav v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 2/97) ter 8. člena Statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99,1/2002) objavlja Občina Šentjur naslednje
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V ČASU VOLILNE KAMPANJE ZA VOLITVE POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT V OBČINI ŠENTJUR
Za čas volilne kampanje za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament v letu 2004 se na območju Občine Šentjur za nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili določajo naslednja brezplačna plakatna mesta:
oglasni steber na Mestnem trgu v Šentjurju, oglasni steber pred Kulturnim domom v Šentjurju,
oglasna mesta oz. na krajevno običajni način v krajevnih skupnostih Občine Šentjur.
Vsak organizator volilne kampanje lahko ima na vsakem od zgoraj navedenih plakatnih mest nameščen po en plakat maksimalnega formata 70 x 90 cm, vendar skupno največ 10 plakatov.
Pri nameščanju plakatov je potrebno spoštovati določila Zakona o volilni kampanji.
II.
Kot dodatna plakatna mesta se določijo:
-	pare. št. 189 k.o. Šentjur, v Ul. Skladateljev Ipavcev v širini 5 m od roba ceste (pod nasadom kostanjev);
-	pare. št.' 655/2 k.o. Šentjur v Drofenikovi ulici (zelenica nad pešpotjo in parkiriščem od tržnice do uvoza na parkirišče ter parkiriščem);
-	utrjene površine ob oglasnih stebrih, navedenih v točki I. v radiju 5m;
-	v ostalih naseljih občine objekti avtobusnih postajališč, kjer se plakatira že sedaj in zelenice v širini 2 m ob postajališčih, razen na glavni avtobusni postaji v Šentjurju.
Za plakatiranje na zgoraj navedenih mestih se plača komunalna taksa v skladu z Odlokom o komunalnih taksah (Ur. I. RS, št. 39/97).
Plakatiranje na dodatnih plakatnih mestih je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
-	plakati se ne smejo lepiti čez plakate drugih političnih strank;
-	plakati naj ne bodo večji od 1 m2;
-	plakatiranje na dodatnih plakatnih mestih je dovoljeno na podstavkih, ki ne smejo biti višji kot 1,20 m in širši kot 1 m;
-	o načinu postavitve (vrstni red in mikrolokacija) se politične stranke sporazumno dogovorijo;
-	politične stranke morajo sporočiti Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora ter gospodarske javne službe občine Šentjur odgovorno osebo, ki je zadolžena za izvajanje volilne kampanje (organizator volilne kampanje);
-	komunalna taksa mora biti plačana pred namestitvijo plakata;
-	za izračun komunalne takse morajo organizatorji volilne kampanje Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora ter gospodarske javne službe prijaviti število in površino plakatov ter navesti, koliko časa bodo plakati nameščeni;
-	nameščajo se lahko samo žigosani in podpisani plakati s strani odgovorne osebe Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora ter gospodarske javne službe občine Šentjur, zato je potrebno vse plakate dostaviti pristojni službi pred namestitvijo.
III.
V	primerih strganja ali poškodovanja plakata lahko organizator volilne kampanje nalepi nov plakat brez žiga, po predhodni telefonski potrditvi pooblaščene osebe, ki je navedena na odločbi.
Prepovedano je nameščanje plakatov na drevesa, na objektih vzgojnovarstvenih ustanov in na sakralnih objektih.
IV.
Plakatiranje zunaj plakatnih mest, določenih v I. in II. točki, je dovoljeno s pisnim soglasjem lastnika oziroma upravljavca reklamnih tabel, stavb in drugih objektov ter zemljišč, ki se priloži vlogi za odmero komunalne takse.
V.
Plakate, ki bodo nameščeni v nasprotju z določili teh pogojev, bo odstranila pooblaščena oseba Občine Šentjur na stroške organizatorja volilne kampanje.
VI.
Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti svoje plakate iz plakatnih mest in odstraniti tudi dodatna plakatna mesta.
VII.
V	primeru nespoštovanja določil teh pogojev bodo kršitelji predlagani Sodniku za prekrške.
Župan Občine Šentjur Štefan TISEL, l.r.
		
Brugge - Katja M ra vlak		Marburg - Anita Maruša
»1. maj 2004!« Kaj, kje in kako bomo ovekovečili ta dan, ki se bo z velikimi črkami zapisal v zgodovino ravno tako kot 26. junij 1991 in 29. november 1943? Kaj se bo pravzaprav zgodilo poleg velikih praznovanj?
Naše vsakodnevno plačilno sredstvo bo še vedno ostal slovenski tolar. Z evri bomo plačevali šele leta 2007, če bomo izpolnjevali Maastriške konvergenčne kriterije za uvedbo te valute. Z evrom lahko pričakujemo prej okrogle in navzgor zaokrožene cene blaga kot pa navzgor zaokrožene plače, so mi zaupali kolegi študenti iz starih držav članic EU, kjer so uvedli evro 1.1.2002.
Prav tako ne bodo ukinjeni pregledi pri prestopu meje. V sosednje države bomo še vedno lahko potovali samo z osebno izkaznico na podlagi bilateralnega sporazuma, ne pa na podlagi Schengenskega sporazuma. Potovanje v druge države članice EU brez potnega lista (čeprav med njimi ni mejne kontrole) pa ni dovoljeno oz. velja za hudo kršitev pravnega reda EU. Že za stare države članice pa velja, da v primeru letalskega potovanja med državami članicami, t.i. notranjih letih, mora vsak potnik predložiti potni list zaradi preverjanje identitete in državljanstva. Res pa je, da bomo lahko s 1. majem na letališčih hodili skozi vrata, ki so namenjena potnikom iz držav EU.
Izhajajoč iz pravnega reda EU bomo po 1. maju državljani držav pristopnic hkrati tudi državljani EU. Ob pomembnih priložnostih bomo skupaj s slovensko zastavo izobešali tudi zastavo EU. Mogoče bo kdaj na šentjurskem zvoniku zaigrala evropska himna, 9. Beethovnova simfonija, Oda radosti, ki mi tukaj v Brugge-u na bližnji cerkvi igra vsak večer ob 20 h. Kmalu lahko pričakujemo tudi novo Ustavo EU, ki bo razglasila pravice in dolžnosti evropskih državljanov, ter upajmo, da tudi razjasnila nekatere procese odločanja v EU. Slovenščina bo postala eden izmed novih uradnih jezikov EU.
Kako pa so pripravljene same evropske institucije na EU 25? Vzemimo za primer Sodišče Evropskih skupnosti. Trenutno na Sodišču čaka na rešitev 1249 primerov, povprečna doba za rešitev primera pa je 2-3 leta. Koliko se bo povečalo število nerešenih primerov po 1. maju? Večina novih držav EU je preživela socialistični režim, v katerem so bili tudi socializirani vsi sodniki teh držav. Postavlja se vprašanje, koliko so sedanji sodniki v Sloveniji seznanjeni z evropskim pravnim redom, ki bo po 1. maju 2004 tudi naš pravni red. V primeru nejasnosti glede aktov Evropske skupnosti daje Pogodba o Evropski skupnosti sodiščem držav članic na razpolago pravno sredstvo - Predhodno vprašanje, v katerem lahko zahtevajo razlago teh aktov. Med sedaj »visečimi« primeri pred Sodiščem v Luksemburgu je takšnega tipa 70 % primerov. Nekateri strokovnjaki menijo, da bodo ti primeri po vstopu novih članic močno narasli, kar pomeni, da bi se povečala tudi »čakalna doba« za rešitev primera. V februarju smo imeli študijsko ekskurzijo na Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Dva meseca pred širitvijo še ni bilo videti, da bi v sodnih dvoranah pripravljali prostore za simultano prevajanje v nove uradne jezike, kar pomeni, da je vprašanje tudi sama fizična pripravljenost evropskih institucij.
Projekt »Pristop k EU je končan!« je bil zaključek govora bivšega ministra za evropske zadeve Potočnika ob ratifikaciji Pristopne pogodbe. Sedaj se začenja projekt »Članstvo« in upamo lahko le, da bo to zgodba o uspehu, ki bo trajala dlje kot zgodba o neodvisni Sloveniji.
Svobodna sem kot ptica. Včasih se komaj zavem. Spoznavam nove ljudi tu in tam, če mi je volja vsak dan. Svobodna kot oba mlina na veter, ki ju imam možnost opazovati. Ob pogledu iz sobe v študentu mi sicer borovci zakrivajo lep pogled nanje. Lahko se potrudim in vidim eno belo velikansko vetrnico s tremi kraki, ki se bori za preživetje. Veter je njena hrana, zato spreminja smer in se prilagaja vsakdanjim sunkom življenja. Le tako lahko preživi. Seveda sem bila radovedna. Študentski dom, v katerem živim, se zdi blizu tema mlinoma. Odločila sem, da malo raziščem okolico. Želja, da končno pridem do mlinov na veter, me je vodila proti njima. Od daleč sem jih opazila. Tako blizu, sem si mislila. Pa sem hodila in hodila. Prišla sem do posesti, podobne ranču, kjer so me konji že na daleč zavohali. Verjetno so bili lačni, saj so vznemirjeno gledali čez ograjo in rezgetali. Še nekaj psov se oglasi in že zagledam človeka. Bila je deklica, se nasmehnila in utišala pse. Prav prijetno, bilo je kot v filmu.Vse okrog pašniki, travniki prepredeni z nešteto kolovoznimi potmi. Zazrla sem se v pokrajino in čakala, kdaj se pojavi še kakšen jezdec, mogoče kavbojec, indijanec. Na mlin sem kar pozabila, ko zaslišim močan zvok. Že sta se oglasila. Še vedno sta bila daleč.Pa sem se bližala. Komaj sem strmela v zrak, da sem opazovala vrtenje treh kril. So vesoljci prišli pome? Bodo pristali tam sredi pokrajine, kjer je dovolj prostora in ni nikogar. Mala pikica sem bila. Stala sem pod mlinoma in sem bila nič. Živim na planetu Zemlja vsak dan in sem prav tako le en živ kamen, ki se premika in vijuga svojo pot. Zanimivo. Zdaj tečem tja do belih mož skoraj vsak dan ... Pred kratkim sem na teh poteh srečala tri ljudi in vsak je imel svojega psa. Vsi so se počasi premikali in psi so jih vodili. Kmalu ugotovim, da so slepi. Pozdravim jih in vsak odzdravi. Na obrazih sem opazila nasmeh, veselje. Kar stisnilo me je, ko sem jim zrla v oči. Vsi so imeli nasmejane obraze, kot da bi me resnično videli in bi mi odzdravili. Kako si mora nekdo želeti, da bi videl. Takih ljudi je v Marburgu zelo veliko, saj obstaja prav šola in klinika za slepe. Tako se večkrat srečamo s slepimi in moramo biti previdni na ulicah, da se umaknemo ali jim pomagamo. Te ljudi lahko občudujemo. Cenim njihov pogum, vztrajnost, da živijo v srcu in se ne skrivajo, umikajo. Vsak od nas študentov se zamisli ob pogledu nanje. Zavemo se, da smo lahko srečni, da imamo dvoje oči, ki lahko dneve in noči zreta v svet. Slepi ljudje so prijazni. Po svojih močeh se borijo iz dneva v dan.
Zanimivo je bilo doživetje v VVisbadnu. Bili smo v restavraciji za slepe. Kaj to pomeni? Nič drugega kot čista tema. Stopiš skozi vrata, ki so skrita za zaveso. Stopiš v temo. Natakar te pričaka ob vhodu. Prime te za roko in te popelje do mize. Tako kljub zmedi oblaži to zmedo, saj te popelje do stola, kjer lahko sedeš. Ugotovila sem, da nas je pet za eno mizo. Po celem prostoru pa so se mešali različni glasovi. V temi smo sedeli in na začetku nič govorili. Potem smo začeli malo govoriti in tipati z rokami. Imela sem občutek, da sanjam in ne moram odpreti oči. Nočna mora. Na vsak način bi rada, pa ne gre. Zato sem prisluhnila in z besedami izrazila počutje, ker z mimiko pač ne gre. Potem smo naročili pijačo. Sokove, od jagode, marakuje, ananasa ... Radovedni, ali bomo dobili, vsak to, kar smo naročili, smo sedeli v čisti temi. Dobili smo, kar smo naročili. Izvedeli smo, da je zaposleni resnično tudi slep. Vsega se naučijo prek ostalih čutil, kot so tip, vonj, sluh. Če si naročiš kosilo ali večerjo, bi si morda mislil, da nima pomena. Kako boš pa pojedel, se zamisliš. Vse je možno. Natakar ti preprosto razloži, kje je postavljeno meso, kje priloga, omaka ... Gre za čas, ki nam ga vsak dan kaže ura. Na primer tako: na tretji je meso, na deveti do dvanajste je priloga, na šesti je omaka. Kako se znajdejo. Veliko je takšnih trikov, ki olajšajo življenje slepih. Ko smo plačevali, nas je spet malo skrbelo, kako in kaj. Nismo imeli vsi drobiža in tudi nismo vedeli, koliko smo plačali. Ja, tudi ta uganka je bila rešena, seveda ni nihče ostal prikrajšan za evro ali dva. Natakar nas je potem spremil do izhoda. Ni bilo ljudi, zato je z nami na svetlem malo poklepetal. Bil je prijazen in vsi smo ga pohvalil. Najbolj pa nas je pritegnila sončna svetloba. Bili smo srečni, saj smo lahko spet videli.
RAZMIŠLJANJE
ENTJUR V ČA/U
Ali Cerkev pri živalih spoštuje božjo zapoved "Ne ubijaj"?
Daje Biblija postala usodna za živali, ni nobenega dvoma. 0 tem, kako seje to zgodilo, obstaja razlaga, s katero se danes strinja večina strokovnjakov, tako zgodovinarjev kot tudi biblijskih izvedencev. Biblija je nesporno proizvod duhovniške kaste oz. elite. Ta si je vedno poskušala zagotoviti svoj položaj v narodu z božjo avtoriteto. Duhovniška elita je vedela, da so preroki božji instrument in so jim zato položili v usta tudi tisto, kar Bog ne bi nikoli rekel. Tako so npr. Mojzesu podtaknili, da Bog zahteva žrtvovanje živali. Zato lahko npr. v 3. Mojzesovi knjigi (Levitik 1,3-17) beremo:
3 Če hoče darovati žgalno daritev od goveda, naj daruje neoporečnega samca. Naj ga privede k vhodu v shodni šotor, da si s tem pridobi naklonjenost pred Gospodom. 4 Položi naj žgalni daritvi roko na glavo, da bo sprejeta v spravo zanj. 5 Potem naj junca zakolje pred Gospodom. In Aronovi sinovi, duhovniki, naj darujejo kri in naj s krvjo okrog in okrog poškropijo oltar pri vhodu v shodni šotor...
V Levitku (8,18-28) lahko beremo tudi naslednje:
18 Dal je pripeljati ovna za žgalno daritev; Aron in njegovi sinovi so položili roke na ovnovo glavo 19 in bil je zaklan. Mojzes pa je oltar okrog in okrog poškropil s krvjo. 20 Razsekal je ovna na kose in sežgal glavo, kose in tolščo. 21 Drobovje in noge je opral z vodo; nato je Mojzes vsega ovna sežgal na oltarju; to je bila žgalna daritev v prijeten vonj, ognjena daritev za Gospoda, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.
22 Nato je dal pripeljati še drugega ovna, ovna umestitve, in Aron in njegovi sinovi so položili roke na ovnovo glavo 23 in bil je zaklan. Mojzes pa je vzel nekaj krvi in Aronu pomazal mečico desnega ušesa in palca njegove desne roke in desne noge. 24 Pripeljal je Aronove sinove in jim s krvjo pomazal mečice desnih ušes in palce desnih rok in desnih nog; z drugo krvjo pa je okrog in okrog poškropil oltar. 25 Potem je vzel tolščo: tolsti rep, vso tolščo z drobovja, jetrno pečico, ledvici in njuno tolščo in desno stegno. 26 Iz košare z nekvašenim kruhom, ki je bila pred GOSPODOM, je vzel nekvašeni kolač, kolač z oljem umešenega kruha in mlinec in jih položil na tolščo in desno stegno...
Komur teh grozotnih scen še ni dovolj, lahko bere naprej:
8 Aron je stopil k oltarju in zaklal tele kot daritev za greh zase. 9 Aronovi sinovi so mu podali kri; pomočil je vanjo prst in jo nanesel na oltarne rogove, drugo kri pa je zlil k vznožju oltarja. 10 Tolščo, ledvici in jetrno pečico od daritve za greh je sežgal na oltarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 11 Meso in kožo pa je sežgal v ognju zunaj tabora. 12 Potem je zaklal žgalno daritev; Aronovi sinovi so mu izročili kri in z njo je okrog in okrog poškropil oltar. 13 Podajali so mu žgalno daritev po kosih in glavo; in sežgal jo je na oltarju. 14 Drobovje in noge je opral in sežgal poleg žgalne daritve na oltarju. Cerkveni učitelj sveti Tomaž Akvinski (1225-1274) je nekaj tisoč let pozneje živalim odrekel dušo. Potem je Descartes (1596-1650), filozof in jezuitski učenec, sprejel to mnenje ter živali določil za »stvari«. Vse je postalo del katoliškega katekizma in tragedija ubijanja živali v bilijardah, mučenja živali, masovna živinoreja ter žrtje mesa je šlo svojo pot.
Tako v sedaj veljavnem Katekizmu Katoliške cerkve (št. 2417) beremo:
Bog je živali zaupal gospodarjenju njega, katerega je ustvaril po svoji podobi. Zakonito je torej uporabljati živali za hrano in izdelovanje obleke. Dovoljeno jih je udomačiti, da človeku pomagajo pri njegovem delu in razvedrilu. Če ostajajo v pametnih mejah, so medicinski in znanstveni poskusi na živalih naravno sprejemljivi postopki, ker prispevajo k negovanju in ohranjevanju človeških življenj.
Cerkev s svojim naukom iz Biblije kot tudi iz Katekizma Katoliške cerkve moralno-etično opravičuje lov, živinorejo, klavnice, laboratorijske poskuse na živalih, skratka vse barbarsko ravnanje z živalmi. Postavi se celo vprašanje, ali ni Cerkev soodgovorna tudi za mnoge civilizacijske bolezni, ki pestijo človeštvo, saj opravičuje uživanje mesa, ki v veliki meri povzroča navedene bolezni.
Cerkev pa ne vodi vojne samo proti živalim, temveč je skozi zgodovino preganjala vegetarijance. Kot piše Carl Anders Skriver v svoji knjigi ..Življenje Jezusa in prvi kristjani", (povzeto iz revije Kraljestvo miru št. 3/2003 - izdajatelj Univerzalno življenje), se ne da povedati, kako uničujoč boj se vodi 2000 let proti kristjanom, ki zagovarjajo vegetarijanstvo. Že od cesarja Konstantina v letu 325, ki je naredil katoliško cerkev za državno cerkev, se poroča, da tistim, ki se niso odpovedali vegetarijanskim „krivim učiteljem", vlivajo tekoči svinec v grlo. Navezajoč se na to je srednjeveška inkvizicija obešala ljudi, ki so odklanjali, da bi ubijali živali - kot dokaz svoje pravovernosti je moral osumljeni npr. javno zaklati žival. Iz 1.1051 izvira poročilo, ki govori o smrtni kazni nad nekaj prakristjani, ki so odklonili, da bi ubili kokoši. Cerkev je preganjala in pobijala celotne skupine ljudi, ki so živele vegetarijansko.
Stanko Valpatič, Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
KKSentiur
Košarkarjem Kemoplasta iz Šentjurja je za malenkost ušla uvrstitev v B ligo. Doma so z Jančami igrali 63:63, v gosteh pa izgubili z 58 :60.
NT&RC, 14.4.1994
V	Šentjurju obnavljajo bazen
V	Šentjurju so se odločili za obnovo bazena zaradi dotrajanosti školjke, obnavljajo pa tudi čistilne naprave. Poliestrsko školjko bodo uvozili iz Italije. Z deli so začeli konec lanskega leta in naj bi končali maja. Voda v bazenu ne bo ogrevana. Bazenu, ki meri 25 krat 13 metrov, se bo pridružil še nov otroški bazen, 6 krat 3 metre.
Novitednik, 13.4.1989
Oskrba z vodo je pomembnejša od cest
Šentjurčani imajo neurejene razmere na področju vodooskrbe, zato komunalno obrtno podjetje, ki je upravitelj vodovodov, že leta posluje z izgubo. Do letos so izgube pokrivali z lastnimi sredstvi, ki so jih ustvarili s storitvami, kot so pleskarstvo, sobopleskarstvo in druge.
Novi tednik, 5.4.1984
Živahno v uličnih in vaških odborih
V	Ulici Dušana Kvedra, v prenovljenem bloku v Šentjurju so nedavno tega uredili prostore, v katerih zdaj delata tajnika dveh šentjurskih krajevnih skupnosti in kar se zelo pozna na boljšem delu. Posebej velja povedati, da ima zdaj KS center 11 uličnih odborov in to ne samo na papirju, kajti le-ti so dejansko tudi dobro zaživeli, kar se zlasti v tem času odraža v ureditvi stanovanjskega okoliša. O vsaki akciji najprej razpravlja ulični odbor in o svojem sklepu seznani svet KS. Tako sinhronizirano delo je v zadnjem obdobju pripeljalo do številnih akcij in Šentjur dobiva novo, lepšo podobo.
Novitednik, 19.4.1979
Planinska iiKošta«
Prejšnji teden je trgovsko podjetje »Merx« odprlo nov bife v prostorih starega gradu. Ima precej vabljivo ime »Kašta«. Bife je moderno urejen, lepo oskrbovan in če dodamo še to, da je v lepi okolici, lahko predvidevamo, da bo imel veliko obiskovalcev. Celjski tednik, 10.4.1969
Vzgoja na visoki stopnji
Prostore dobjanske šole snaži 50 let stara ženica. Snažilka je vdova in mati petih otrok. Dobjanski šolarji ji izkazujejo pozornost na poseben način. Vanjo mečejo copate, ogrizke, suh kruh, z eno besedo vse, kar jim pride pod roke. Pri tem jo pozdravljajo s psovkami, ki so preveč prostaške, da bi jih tu ponavljala. Kakor vse kaže upravitelj dobjanske šole ni niti malo vnet, da bi prostaščini napravili konec. Ob pritožbah je zaničljivo govoril: »Pustite jo pri miru, ker je nora.« ...
Da so snažilko na dan žena povsem prezrli, to je stvar tistih, ki so proslavo pripravljali - tega jim ne mislim očitati. Sramuje pa se lahko vsakdo, ki se šteje za državljana socialistične države, a dopušča, da marljivo delavko, čeprav samo snaži šolske prostore šolarji - ki so navsezadnje tudi odvisni od njenega dela - iz dneva v dan obkladajo z odpadki in psovkami.
Salobir Marija Celjski tednik, 3.4.1964
Gospodinjski tečaj v Dobju pri Planini
V	Dobju pri Planini je bil v zimskih mesecih združen tečaj Rdečega križa, kuharski tečaj in tečaj ročnih del za kmečka dekleta. Tečaj je obiskovalo 21 tečajnic. Tečaj RK je trajal šest tednov, nakar se je začel dvomesečni gospodinjski tečaj. Minulo nedeljo so dekleta priredila zaključek s primerno razstavo svojih izdelkov. Tečaj sta finančno podprli občina Šentjur in kmetijska zadruga. Po končanem tečaju so dekleta priredila poučno ekskurzijo na Zavod za napredek gospodinjstva v Celju ter si ogledala muzej in druge znamenitosti mesta.
Celjski tednik, 3.4.1959
DA NE POZABIMO
Partizani v Slatini
Od kmetijskih zadrug do
kombinata______P/še: VMo Jagodič A
Gradnja klavnice in spor z Okrajem
Posebej ostro je nastopal sekretar okrajnega komiteja ZK, predsednik okraja Miran Cvenk in član komiteja Milovan Zidar sta bila posebej zadolžena, da zahtevata od predsednika Občine in sekretarja komiteja v Šentjurju, da gradnjo takoj ustavita ali pa se poslovita od svojih položajev. V skrajnem primeru naj bi bili uvedeni proti njima in odgovornim v Kombinatu kazenski ukrepi.
Gradnje klavnice z ustvarjeno masovno podporo s strani delavcev in kmetov ter odbornikov občinske skupščine ni bilo možno ustaviti, ker bi v tem primeru sledile resne politične posledice.
Izvedena je bila slepilna akcija z izdajo odločbe s strani občinske skupščine štev.351-107/62-3/3, z dne 26. junija 1962, s tem da je bila Kombinatu naložena izdelava zakonsko zahtevane gradbene dokumentacije. Gradnja se je vendarle nadaljevala, tudi zato, ker jo je podpiral nekdanji minister za industrijo Franc Leskovšek-Luka, ki je bil naklonjen takratni šentjurski garnituri. Posebej zavzeto in upravno dosledno je izgradnjo ter poslovanje klavnice v nastajanju onemogočal okrajni veterinarski inšpektor dr. Anton Kovač. Menda je bil posebej disponiran s strani Klavnice Celje. Klavnica je bila v zasilni prostorski, kadrovski in tehnični opremljenosti odprta leta 1963, kot zmagovalec je bil prezentiran direktor Milan Grasselli. S tem so se odnosi med Občino in Okrajem do konca zaostrili, kar je bilo nevzdržno glede na druge občinske razvojne programe. Direktor se je odločil zapustiti svoje delovno mesto, kar je kljub njegovim prizadevanjem za Klavnico potrdil pristojni občinski ljudski odbor. Z njegovim odhodom seje poslovilo še nekaj odgovornih delavcev, kar je nekaj časa delovalo kot kadrovska vrzel. Vodenje Kombinata je začasno prevzel dipl. ing. Jože Bučen
Klavnice je bila vpisana v sodni register 21 .junija 1963, takrat je bila tudi ukinjena klavnica v prostorih gostišča Bohorč. Nato je prišlo do zapletov z veterinarsko službo. Veterinarska ambulanta, ki je vse do leta 1969 imela svoje prostore v gospodarskem poslopju Baštevc, se je osamosvojila in pridobila inšpekcijsko službo v Klavnici, kar pa ni ustrezalo Kombinatu, ki zaradi
osamosvojitve veterinarske službe ni hotel plačevati teh inšpekcijskih storitev. Bilo je veliko dialoga in prepričevanja tudi na najvišji ravni odgovornih.
Za poslovanje klavnice ni bilo v občini in okolici dovolj živine, zato se je Kombinat povezal s KZ Orašje, kjer je navaljal prašiče. Ta povezava je povzročila navezavo stikov tudi med občinskimi vodstvi, na obisk v Šentjur je prišel predsednik občine Orašje
Stevo...., leta 1964 je obisk vrnila
delegacija pod vodstvom takratnega v.d. direktorja Jožeta Bučerja. Sprejeti so bili na ravni najmanj republiške delegacije, da bi prodali svoje takratne tržne viške svinj. Takšne garancije jim delegacija ni mogla izpolniti.
Kombinat je sklenil tudi poslovno sodelovanje z izvozno uvoznim podjetjem Gruda, Ljubljana.
Začetki mehaniziranega kmetijstva
Možnost nabave kmetijskih strojev s strani zasebnih kmetov se prične leta 1964, ko je nekoliko popustil togi odnos do zasebnega kmeta, da je socializmu nevaren vsak kulak. Kmetje so si želeli ujeti dinamiko razvoja v sosednjih in drugih zahodno evropskih državah, kamor je vodstvo kombinata organiziralo številne strokovne ekskurzije. Mnogo občanov je ilegalno ali legalno odhajalo na delo v tujino, od koder so pošiljali v domovino razno gospodinjsko in elektrotehnično opremo, sedaj so pričeli tudi s pošiljanjem kmetijskih strojev. Traktor si je med prvimi nabavil Simon Debelak iz Okroga pri Ponikvi. Kombinat je sklenil odprodajati svoje rabljene traktorje in s sredstvi prodaje prenavljati svoj strojni in vozni park; prva rabljena traktorja sta leta 1965 odkupila kmeta Alojz Senica iz Ponkvice in Franc Masten iz Hotunja. Kmalu so bili razprodani vsi rabljeni stroji. Istočasno je bil kmetom omogočen nakup motornih kosilnic BČS.
Neuspelo združevanje s Šmarjem
Masovnejša in strokovno šolana pospeševalna služba prične s prenovo hlevov pri zasebnih kmetih. Izoblikujejo se enote kooperacije po večjih sedežih bivših kmetijskih zadrug. Prvi preurejeni goveji hčlevi so bili pri Pavlu Tislu na Planini, Jožetu Gajšku v Primožu in Francu Mastenu na Flotunjah.
(se nadaljuje)
K pisanju me je spodbudil članek Ne živite v lažeh Ive Staniča v Demokraciji, ko piše o Dražgošah.
Bilo je 8. spetembra 1944, takrat sem bil star 15 let. Ravno smo se odpravljali pomagat vozit z voli krmo kmetu Zdolšku, ko je prišla skozi vas kolona VVermachta, ki je hajkala partizane. Oče je moral z njimi, da jim je kazal pot v Pečice, jaz pa sem šel z voli na furo. Od Zdolškovih fantov sta bila pri vojakih Jože v nemški vojski in Tone, ki je bil takrat skupaj s Šercerjevo brigado nekje na hribu nad Slatino.
Bilo je že proti večeru, ko so iznenada sredi gozda udarili po nas z rafali, da je bilo groza. Z vrha hriba so se razlegali kriki hura in podobno, mi pa smo prestrašeni ležali v globeli, ki nas je ščitila pred streli. Kmalu nato smo zagledali velik ogenj, gorela je Pajmanova domačija.
Po vojni mi je Tone povedal, da so partizani takrat hoteli zažoati nieoovo
domačijo, kar jim je komaj ubranil. Da si nekaj pač morajo privoščiti, je rekel komandant, in tako je ostala desetčlanska Pajmanova družina brez strehe nad glavo.
Dragi Slovenci, se še ne bomo spametovali in bomo še kar naprej verjeli ljudem, ki so tako pohabili slovenski narod? Upam, da ste si ogledali na TV prispevek Jožeta Možine, To ni bila narodnoosvobodilna vojna, to je bila bolj narodoubijalska vojna. Dobesedno so si prizadevali čim več uničiti in pobiti ljudi, izkoristili so narodovo stisko in izpolnjevali Kardelejvo »zdaj ali nikoli«.
Čas bi bil, da zastavimo vse sile za ohranitev lastne države in se oklenemo naših resničnih krščanskih vrednot, če hočemo preživeti na tem lepem koščku zemlje pod Triglavom.
Alojzij Šibal, Slatina
H Študentska kronika I-----------
Preteklost
2.	4. je v P2 potekalo tradicionalno ODPRTO PRVENSTVO 4 V VRSTO.
3.	4. se je v P2 zgodil prvi »lan party« v Šentjurju:
MREŽNA IGRALNICA.
9.4.	je bilo v P2 predavanje j z naslovom: VARČEVANJE !
V VREDNOSTNIH PAPIRJIH IN VZAJEMNIH SKLADIH. Predavala je ga. Marija Rančigaj
16.4.	je bil na sporedu v P2: KINO P. 17. 4. je v Prostoru potekal MINIKONCERT, kjer so igrale skupine: Skul, Cultura in Marjetica.
23. 4. so se pod šotorom v športnem parku predstavila lokalna mladinska društva na MINI TRŽNICI MLADINSKIH DRUŠTEV. Sodelovali so ŠKMŠ, ŠPUKN in MDGS.
7.5.	/petek/ ob 20:30h bo v P2 potekal EKSKLUZIVNI OGLED VIDEOZAPISA BRUCOVANJA.
8. 5. /sobota/ ob 10h se bodo v Športnem parku začele ŠPORTNE IGRE, kjer se bo možnost pomeriti v basketu, malem nogometu, tenisu, na voljo pa bodo tudi igre za gledalce.
15.5.	/sobota/ 20:30h, v P2: KINO P. 22. 5. /sobota/ ob 10h, Avto Mulej: SAM SVOJ MEHANIK. Praktični prikaz veščin za ravnanje z jeklenimi konjički. 22. 5./sobota/ ob 16h, Prostor-galerija 3.oko: SMMART. Grafično oblikovalska razstava. Avtorja: Simon in Maja Modrijan.
Več informacij in zanimivosti na www.skms.net
Redno:
@pp75,3230Šentjur info@skms.net - www.skms.net ©031.404.1 AS
Pod istim šotorom pa je sočasno potekal tudi vsakoletni ŠENTROCK, kjer so občinstvo zabavale številne glasbene skupine, glavna zvezda večera pa je bila seveda ALYA!
24. 4. je bila v Prostoru - galerija 3oKo na ogled (HER FEŠN ŠOU) in FOTORAZSTAVA. Avtorja:	Matjaž
Ekselenski in Dejan Krajnc. DJ: Deepl.
Prihodnost
1. 5. /sobota/ ob 12h, Resevna. PRVOMAJSKI IZLET. Sprehod »gor«, kjer sledijo družabne igre, muzika, dobra volja in še kaj..
5. 5. /sreda/ Ljubljana-Bežigrad: ŠKISOVA ŠTUDENTSKA TRŽNICA, kjer se bodo predstavili slovenski študentski klubi.
^ms sarvis
Ulica Dušana Kvedra 26, pon-pet 11-15 tel: 749 11 50; gsm: 041 454 456
Vadba tenzegritete: četrtki ob 19h v P2
Vadba joge: petki ob 18h v P2.
Obvestila:
Uradne ure: petki 11-15h v pisarni MS servisa, D. Kvedra 26. Info o ŠKMŠ so še naprej dosegljive vsak delovnik od 11-15h.
KLUB SMEH:	^
Stalnice:	"
-ponedeljki: 13-15h: delavnice modnega
oblikovanja oblek in nakita -srede: od 13:45h: gledališke delavnice
-četrtki: pomoč pri učenju Lokacija:
Prostor (Kulturni dom Šentjur, zadnji vhod)
Info: 031/234293 (Lara) in www.irff-drustvo.si
RAZMI/LANJA
Med rumeno zvezdo in črno luknjo
»Jedro naše nacionalne identitete predstavljata jezik in kultura. Mnogi zato vijejo roke v obupu, češ, kaj bo pa sedaj z nami, v tej nesrečni EU! Saj nas bodo žive požrli! Slovenski jezik bo izginil! Kaj pa lipicanci, cviček in potica? Nič ne bo več naše«!
Se lahko izognemo eklekticizmu?
»Že vrsto in vrsto let, stoletij, tisočletij - zbiramo, prebiramo, premlevamo, se opajamo, naslajamo, doživljamo, pa potem kratko malo ves čas spreminjamo svoje koncepte razumevanja«.
No, pa smo končno dočakali težko pričakovano pomlad. Sonce, toplota, rožice, mlada solata in vse to. Čeprav bo letos malce drugačna, »evropska« kajpada. Še malo, pa bodo vzcvetele rumene zvezdice na modri podlagi. Verjamem, da že odštevate dneve, kaj dneve, trenutke našega prvega evropskega prvega maja. In da imate v hladilniku pripravljeno penino, v predalu pa lepo zlikano novo zastavo. Nimate?! Čisto iskreno, na uho povedano, tudi jaz ne.
Tale nenavaden uvod se je nanašal na malce nepričakovan upad zanimanja (da o navdušenju ne govorimo) nad Evropsko unijo, ki je vendarle bila naš dolgoletni cilj in up. Samo spomnimo se referenduma in krepkih devetdeset odstotkov ZA! Kje je zdaj evforija, kje so solze sreče? Razen nekaj napovedanih proslav, katerih vodilo bo verjetno spet srce parajoč dolgčas? Saj vendar prihaja trenutek, ko bo zopet mogoče uporabiti znameniti Kučanov izrek, da »nič več ne bo tako, kot je bilo doslej«. Spremembe verjetno ne bodo tako zelo opazne na prvi pogled, ampak do njih bo vsekakor prišlo. Kot če bi bili zopet stari osemnajst let - na jutro tistega rojstnega dne se nismo počutili kaj dosti drugače kot prejšnji dan, vendar je globoko v nas obtičalo prepričanje, da se bo življenje krepko predrugačilo. Pustimo tokrat ob strani vse ekonomsko-socialne vidike vstopa v EU, saj nam je že nekaj časa jasno, da se nam ne približujejo časi cedečega se mleka in medu. Vprašajmo se o bolj globinskih strukturah osebnega in kolektivnega samozavedanja. Kaj se bo torej dogajalo z našo nacionalno identiteto, ki smo jo v dobrih desetih letih uspeli bolj ali manj ponotranjiti, včasih celo z izrazito negativnimi posledicami v smislu neusmiljene izključitve osebkov, ki po različnih populističnih preferencah niso dosegli zadovoljive stopnje »našega« in »domačega«?
Slovenci imamo z identiteto že tako ali tako dovolj težav. Saj se niti ne strinjamo glede časa in okoliščin lastnega samoprepoznanja. Tako nas nekateri tiščijo vse nazaj do Karantanije, Samovega imperija, drugi prisegajo na Trubarja in njegovo rabo pojma »Slovenec«, tretji nas hladnokrvno mečejo v devetnajsto stoletje (Majniška deklaracija), četrti imajo v mislih le samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Potem se pa znajdi, kdor se more!
Neizpodbitno dejstvo je, da se je slovenstvo skozi burno preteklost velikih vojn, militantnih religij in tujih imperijev vedno znova samopotrjevalo s svojim slovenskim jezikom. Nanj smo navezani, v njem ljubimo, se sovražimo, ogovarjamo ali želimo da sosedu crkne krava. Pustimo ob strani dejstvo, da nas narečja krepko zaznamujejo v vsakdanji govorici. In ravno tako smo ponosni na svojo »kulturo«, karkoli naj bi že to pomenilo, z vsemi njenimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Z vso pravico, kajti niso nam politiki krojili naše zgodovine (razen izjemoma), to so bili možje duha, »vitezi peresa«! Torej jedro naše nacionalne identitete predstavljata jezik in kultura. Mnogi zato vijejo roke v obupu, češ, kaj bo pa sedaj z nami, v tej nesrečni EU! Saj nas bodo žive požrli! Slovenski jezik bo izginil! Kaj pa lipicanci, cviček in potica? Nič ne bo več naše!
Tovrstni strahovi so za mlado nacionalno državo do neke mere razumljivi, saj stopnja zaupanja v tuja gospodstva po vseh nemških in jugoslovanskih etapah ne more biti pretirano visoka. Ampak sami smo si izbrali nov evropski dom in v njem bomo pač prebivali, tako kot to že počno mnoge kulture, mnoge države s številčnimi manjšinami in njihovimi posebnostmi. Slovenija gotovo ne bo prednjačila po svojih gospodarskih uspehih, njena velikost pa je tako ali tako že od nekdaj zanemarljiva. Kot vedno bo pridna učenka in tiha izvrševalka nalog, ki ji bodo dane. Hrbtenico bomo upogibali nižje in še nižje. Vedno doslej je bilo tako.
Samo eno področje obstaja, kjer bi lahko dali lekcijo celotni Evropi in njenim vedno bolj agresivnim nacionalizmom ter ksenofobiji. Lahko bi dajali zgled multikulturne tolerantne skupnosti, ki ljudi drugačne rase, veroizpovedi, spolne usmerjenosti itd. sprejema kot pozitivni izziv, kot obogatitev. Kajti kulture so se zmeraj napajale iz zunanjih vplivov in zaradi tega niso propadale, razen v primeru genocida ali nasilne asimilacije. Smo tega sposobni? Vedno manj. Potem pa nam je čisto prav, da se zadušimo v lastnem prisilnem jopiču tega, kar prodajajo kot nacionalno kulturo. Se bomo vsaj zadušili po »evropsko«, kajne?
Polonca Mastnak
Eklekticizem pomeni izbiranje naukov oz. je filozofska smer, ki skuša iz več modroslovnih sistemov izbrati to, kar se ji zdi najboljše, v prenesenem pomenu pa pomeni nesamostojnost, površnost. Vse to sem skorajda prepisala iz slovarja tujk, kar nedvomno pomeni, da si nisem izmislila in da se nič od tega ni porodilo v moji glavi.
Vprašanje, ki si ga postavljam danes, je, ali je dandanes sploh možno pisati (govoriti, razmišljati) povsem po svoje in avtentično? Se opredeljujemo naravnost in zgolj iz naše osebne izkušnje, ne da bi karkoli vplivalo na naše mnenje? Ali imajo ljudje, ki so pomembno vplivali na naše mišljenje, pravico, da nam prepovejo izrekanje tega mišljenja?
Upam si trditi, da človeštvo filozofsko idejno ni pretirano napredovalo. Zgodovino človeka je oblikoval niz religioznih prepričanj, političnih prepričanj, takšnih in drugačnih vojn in menjavanje tipov oblasti, tipov ekonomskih ureditev, celo vremenskim pogojem se imamo zahvaliti, da še vedno (ali pa spet) obstajamo. Napisanih je bilo na milijone knjig, ljudje so goreli na grmadah, porušene in na novo podane so bile različne paradigme znanosti, izpetih je bilo neskončno število ljubezenskih stihov (starogrški pesnici Sapfo pripisujejo 10.000 verzov, od katerih je ohranjenih kakšnih 20 %, ki pa naj bi po mnenju nekaterih sodobnih slovenskih pesnikov že pred več kot 2000 leti povedali vse o ljubezni) in tako dalje. Že vrsto in vrsto let, stoletij, tisočletij - zbiramo, prebiramo, premlevamo, se opajamo, naslajamo, doživljamo, pa potem kratko malo ves čas spreminjamo svoje koncepte razumevanja.
In ker se med drugim prav vsi obvezno in večina še dodatno izobražujemo, tako formalno kot neformalno, imamo za vire tega izobraževanja stvaritve ogromnega števila ljudi, ki so živeli pred nami, in dela naših sodobnikov. Prav tako so sooblikovalci naših mnenj starši, vrstniki, ljudje, ki jih občudujemo in jim »sledimo«. Bogve, če v vsem tem življenju obstaja eno samo samcato osebno spoznanje, ki nima opraviti z nikomer in z ničemer drugim. Opredeljujem se za odločen ne kot odgovor na prvo in drugo vprašanje, torej mislim, da je naša originalnost vsaj že dodobra načeta, če ni že povsem iluzorična.
Pa je to nujno nekaj slabega? Ker je zakladnica vsega že povedanega in znanega zares velikanska in ker nimamo osnovnih možnosti niti za bežen pregled vsega, potem je nujna posledica tega, da smo površni, to že, nismo pa nesamostojni, vsaj ne bolj kot vsi drugi. Kajti, brez Sokrata, ki ga je povzemal Platon in potem zašel po svoje in naprej, tudi Aristotel ne bi prišel do svojih kategorij in kaj vem česa še, iz česar so se razvijale na zahodu prve znanosti, iz katerih so se razvijale nadaljnje in tako naprej. Tudi obdobju na primer romantike v umetnosti ni botroval en sam ustvarjalec, pač pa je šlo za krog ljudi, ki so sovplivali drug na drugega in širili svoje ideje, te pa so se spet nadalje modificirale in razvijale po svoji poti, vse do simbolizma in naprej. Kot da ni enega brez drugega, kot da je vse neskončna kontinuiteta, ki nas povleče s sabo, pa kljub vsemu nismo njen nepomemben del, če je naša misel živa in vrta iz že znanega k morebiti tudi že znanemu in hkrati naprej. In to vrtanje iz že povedanega se mi zdi nujno, pa čeprav celotno stvar prestavimo samo za centimeter ali pa je sploh ne. Morda bo to točka, ki nas napoti v kaj velikega ali pa nekoga drugega za nami.
In že smo pri zadnjem vprašanju. S prijateljico greva v kino in po koncu filma ob pijači debatirava o njem. Prijateljica me opozori na par zanimivih idej, ki jim lahko navdušeno pritrdim, čeprav brez tega pogovora z njo najbrž ne bi prišla do njih. Ali lahko uporabim te ideje v recenziji filma, pod katero se podpišem? Temu vprašanju, ki me trenutno muči, niti sama še nisem prišla do dna. Znanje že od nekdaj črpam iz knjig in od ljudi, in tiste ideje, ki verjamem vanje, četudi niso izvorno moje, so vedno bile in bodo inspiracija mojemu ustvarjanju. Če bi si dovolila izrekanje zgolj izvorno svojega, bi najbrž ostala pri vzklikanju medmetov, kajti tudi besed si nisem izmislila sama. Po drugi strani si idej drugih ljudi ne gre lastiti niti nenamenoma, zato sem se odločila, da bom tiste misli, za katere točno vem, od kod so priromale med moje, podajala v imenu avtorice, če je to res njena želja.
Eva Kovač
Jedi z žara
V zadnji številki ŠN sem na isti strani videla dva članka: Kuharski kotiček in Kotiček za zdravje s podnaslovom Hujšajte z Zdravstvenim domom. Nekaj mi pravi, da naj bom v bodoče previdna s svojimi predlogi za prehrano, zato ne bom nikoli predlagala za zajtrk ali večerjo na ocvirkih pečena jajca, čeprav so zelo dobra. Kaj pa naj predlagam? Pa sem zopet malo pobrskala po kuharski literaturi in sem našla. Mislim, da bo to »tisto ta pravo« - pečenje na žaru. V maju se začne sezona piknikov, druženja na vrtu ob žaru ... Najbolj pa mi je všeč, da se jedila z žara prištevajo k tako imenovani varovalni dieti, dieti za hujšanje. Jedila na žaru pripravljamo z malo ali celo brez maščobe, manj jih solimo, manj začinimo. Na pravilno pripravljenem žaru se pore na mesu hitro zakrknjejo in preprečijo izločanje sokov - hranilne snovi ne odtečejo. Kaj pa bomo razen čevapčičev, ražnjičev in kotletov še pekli?
Lososovi fileji
Poljubno število kosov fileja brez kože položimo v nekovinsko posodo. Posebej pripravimo marinado: dve žlici olja, sok polovice limone, na trakove narezano čebulo, sesekljan peteršilj in poper dobro zmešamo, s tako pripravljeno marinado polijemo po lososovih filejih. Fileje damo za pol ure, lahko tudi več, na hladno. Med tem pripravimo žar. Ko je ta dobro ogret, ga premažemo z oljem. Rezine lososa osušimo, jih po obeh straneh premažemo z razstopljenim maslom in polagamo na žar skupaj z narezano čebulo. Fileje med peko še premažemo z marinado in pečemo po 3 do 5 minut po obeh straneh.
Piščančji ražnjiči
Za 4 osebe porabimo 6 piščančjih beder. Bedre narežemo na kocke. Za marinado porabimo 1 in pol jogurta, primešamo mu 2 sesekljana stroka česna, 1,5 žlice rdeče paprike, 1,5 žlice zmlete kumine, sol, sok polovice limone, malo sesekljanega peteršilja, origano in poper. Vse sestavine dobro premešamo. Meso nabodemo na palčke in ga premažemo s polovico pripravljene marinade. Tako pripravljene ražnjiče damo za 2 do 3 ure v hladilnik. Ogreto mrežo žara premažemo z oljem in nanjo polagamo ražnjiče. Ražnjiče pečemo 4 do 5 minut po vsaki strani. Ponudimo jih s preostalo marinado.
Zelenjava na žaru
Uporabili bomo 1 manjšo bučko, po 1 rumeno oz. rdečo papriko, nekaj mlade čebule in 20 dag šampinjonov. Bučko narežemo po dolgem na 1 cm debele rezine, papriko na rezance, čebulo na četrtine, manjše šampinjone pustimo cele, večje razpolovimo. Zelenjavi dodamo 2 žlici olja, sol in poper, dobro premešamo in jo damo v pekač. Pečemo jo približno 15 minut in jo vmes večkrat premešamo. Tako pripravljeno zelenjavo lahko pečemo tudi v pečici. Zelenjavo z žara uporabimo kot prilogo ali s solato kot samostojno jed.
Če pa si boste popoldne namesto počitka privoščili še krajši ali pa tudi daljši sprehod, bo to res »tisto ta pravo«.
Ste oseba, ki je notranje nemirna?
Grafologija se ukvarja s proučevanjem pisave in tako odkriva osebnostne značilnosti pisca. Izkušen grafolog lahko razbere številne značilnosti na podlagi enega samega rokopisa. Vsebina zapisanega besedila v grafologiji ni pomembna. Grafologijo uvrščamo med znanstvene vede, saj proučuje osebnostne značilnosti, v svetu je zelo poznana in cenjena, saj se uporablja za več namenov - pri sprejemu na delovna mesta, pri spoznavanju samega sebe, preverjanju istovetnih pisav in za pomoč na sodiščih in policiji.
Grafološko društvo Laura vam bo v prihodnje urejalo grafološki kotiček, prav tako vam bomo na voljo za vprašanja, svetovanja in analize. Pošljite na Šentjurske novice vsaj štiri vrstice teksta, napisanega lastnoročno na belem papirju, priložite kupon ter počakajte na objavo v naslednji številki ŠN. Ali pa se obrnite neposredno na naš naslov.
Grafološko društvo - Laura, Partizanska 2,
2319 Poljčane
-IPotrošnišKe vrstice l----------------------
X Vv—8.	VwVX | vx
utOti-t i . C^wi. LrttLo <ru'Y' *
4	11—i	c
lrcd*j SU>	■ tkv V-<vxa—o
Ca	CZa _ O-VCa* V- C
«.—č (av	|^.vna ( M
U-A	---- "
Laurina analiza pisave upokojenca, 1944
Ste oseba, ki je notranje nemirna in ponosna. V življenju ste dinamični in temperamentni. Vse okrog vas zanima, toda v notranjosti ste zadržani in v družbi ste premalo odprti, predvsem zato, ker ste zelo razmišljujoči. Spomini so ostali, prav tako cilji, nekateri so obrodili, nekateri ne. Predvsem pozitivno je, da v sebi vidite bistvo problemov, saj ste natančna in praktična oseba. Ljudje, ki vas obdajajo, vas ne poznajo dovolj, ker ste v notranjosti uganka.
Grafološko društvo - Laura, Partizanska 2,
Saj po novem boljše (naj bi bilo)
Vstop Slovenije v Evropsko unijo prinaša mnoge bolj ali manj vidne spremembe tudi za potrošnike. Veliko je govora, da se bodo zaradi večje konkurence in odprave carin znižale mnoge cene, predvsem živil in tehničnega blaga. Izginile bodo tudi ovire za najem posojil izven Slovenije kot tudi ovire pri odpiranju bančnih računov v tujini.
Na področju varstva potrošnikov se zaradi prilagoditve evropskim direktivam ni bati popolne sprostitve trga, tako da bodo garancijski listi, tehnična navodila, navodila za uporabo, pogodbe ... še vedno obvezno tudi v slovenščini, čeprav so prve interpretacije govorile celo drugače. Zdravje potrošnikov je v Evropi zavarovano strožje kot pri nas. Bruselj nam očita predvsem premalo sredstev, ki jih namenimo za izvajanje nadzora nadzornim institucijam, kot so tržna inšpekcija, urad za varstvo potrošnikov in urad za varstvo konkurence. Tako imamo
po zadnjih podatkih kar 30-40 % izdelkov neustrezno označenih, kar potrošnikom gotovo ne olajša življenja.
V Evropski uniji so institucije, ki rešujejo potrošniške spore in o njih informirajo, že precej domače, pri nas pa so še novost, saj imamo to možnost zaenkrat le na področju bančništva in zavarovalništva, reševanja splošnih potrošniških sporov pa še ni. Kljub temu se slovenski, tudi šentjurski potrošnik po 1. maju ne bo mogel kar tako obrniti na evropske institucije, ampak bo moral prej izrabiti domače možnosti, ki jih takorekoč ni. Torej imamo klasični paradoks. Zato pozorno tudi v EU.
Če se nam je v nekaterih primerih godilo slabše kot potrošnikom v EU, pa bo obratno v primeru garancij oz. zaščite potrošnika v zvezi z odgovornostjo za izdelek, saj je zaščita potrošnika v Evropi slabša. Kako bo stvar urejena v Sloveniji, pa ravno v teh dneh odločajo na Šubičevi 2.
br
Na mamicah svet stoji
Kakšen lep poklic biti človek na Zemlji. (Rojstvo človeka, Maksim Gorki, 1863-1936)
V celjski porodnišnici so od objave zadnjih podatkov v Šentjurskih novicah rodile naslednje mamice:
25. marca: Helena Simončič z Grobelnega
-	dečka, Katarina Obreza s Ponikve
-	dečka, 26. marca: Jelka Košak iz Gorice
-	dečka, 30. marca: Ivanka Kosi z Dobja
-	dečka,
1. aprila: Rafaela Mulej iz Šentjurja
-	deklico, 5. aprila: Bernarda Gaber iz Šentjurja - deklico,
9. aprila: Martina Jevšinek z Grobelnega
-	dvojčici, Dragica Ratajc iz Šentjurja -deklico, Marjeta Knez iz Šentjurja - dečka, 13. aprila: Alenka Romih s Ponikve
-	dečka,
Čestitamo!
Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00, Gsm: 041 687 950
UGODNO
Digitalni
fotoaparati
Canon
Del. čas
delavnik
8-12
in
13-18
sobota
8-12
■"■""■■■"M
|— Modni kotiček Vanje Bertossi
Moška moda
Moda ob tej besedi najprej pomislimo, s kakšnimi cunjicami se bomo ženske obremenjevale v prihajajoči sezoni. Pa vendar ni povsem tako. Tudi moški (beri fantje) prebirajo tole rubriko in kar nekaj med njimi mi je že zastavljalo vprašanja o tem, kaj pa je modno v svetu moške mode.
Da, presenečena sem bila in hkrati vesela novega izziva, predvsem pa tega, da vsaj nekaterim Šentjurčanom ni vseeno, ali hodijo v petek in svetek v enih »cotah«, pa naj bodo to kavbojke ali klasična obleka.
Torej sem se podala v svet moške mode in izbrskala nekaj zanimivosti, ki jih lahko vidimo tudi na naših ulicah, na fantih, ki premorejo toliko samozavesti, da jim čudni pogledi (da ne rečem kaj drugega) ne skazijo želje in odločnosti, da se oblečejo po modi. Zanimivo je, da se tudi v moški modi pojavlja etnotrend, barve in vzorci narodnih noš, vezenje na srajcah ... Obrobljena srajca, drugače oblikovan gumb, spremenjen ovratnik je tisto, kar loči srajco od srajce, in če hočete dalje, lahko široke hlamudračaste
hlače spremenite v eksotično krilo. Letos izstopajo prosojne srajce, z bleščicami pošiti telovniki, dolge tunike in čez hlače oblečena preklana krila. Lahko bi rekli, da barve in vzorci kar nekoliko spominjajo na oblačila afriških vračev, rimskih sužnjev in celo mongolskih kraljev. Roko na srce nekatera oblačila so res primerna le za počitnice nekje na eksotičnih plažah ali za potepanje med piramidami, druge pa lahko s pridom vključimo v vsakdanjo garderobo. Vezena srajca v sončni poletni barvi se lepo sklada s kavbojkami, zraven lahko dodate suknjič in mokasine. Mehka in svilena tunika lahko nadomesti klasično srajco in kravato, poda pa se tudi k bolj slavnostnim hlačam in elegantnim čevljem. Pas v hlačah lahko zamenja pisana ruta ali pa ga prekrije kratek svilen pareo. K popolnemu videzu bodo prispevali odprti usnjeni natikači ali kar japonke.
—| Kotiček za jerik
Pri njemu to nisem našla ...
■ Že v naslovu sem nakazala dve glavni napaki slovenskega sklanjanja.To je t. i. mukanje v petem HHf 1 sklonu, v njem namreč ni tega nesrečnega u, S w ' 1 prevzetega iz tretjega sklona, ko rečemo Njemu ■r Jj sem ponudila to in to., vendar pa Pri njem sem našla J to in to.
‘ Drugi pojav je t. i. zanikani rodilnik, kadar samostalnik moškega spola namreč zanikamo, je ta enak četrtemu sklonu in ne prvemu, kot je to sicer. Tako bomo rekli Tega nisem našla, in ne To nisem našla., prav tako tudi Tega nisem opazila, in ne To nisem opazila. Podobno pa še pri samostalnikih ženskega spola Mame ni doma. in ne Mama ni doma. ali Ne bom je kupila, namesto ... jo kupila. Tudi pri oziralnem zaimku moramo biti pozorni, tako bomo rekli Vedno si želimo tisto, česar nimamo, in ne... kar nimamo. Pa še eno problematično sklonsko pravilo obstaja, kar že najbrž vrabčki na vejah čivkajo, to je sklanjanje samostalnika otrok, v petem sklonu množine bomo rekli pri/o otrocih, v šestem sklonu pa z otroki. To pravilo si bomo najlažje zapomnili na ta način, daje c pred k, zato tako tudi c v petem sklonu in k v šestem. Pravilo pač, ki pa ni nastalo kar tako z lepega, ampak je zgodovinsko pogojeno, zato si ga je takega treba zapomniti.
Potem je tu še sklanjanje, npr. Srečala sva se pred dvemi leti. namesto pravilnega ... pred dvema letoma ali Vazo primi z obemi rokami, namesto ... z obema rokama ali Postavila mi je dva vprašanja, namesto... dve vprašanji.
Na naslednji način se najbrž nihče več ne izraža, a kljub temu. Koncem tedna seje vrnil, je narobe. Raba brezpredložnega šestega sklona je arhaizem oz. prevzemanje iz drugih slovanskih jezikov, v tem primeru ga nadomestimo s Konec leta seje vrnil.
Pa še k predlogom. Na to meje zadnjič opozorila prijateljica, in sicer predloga prek in preko. Tega ne gre kar poljubno enotiti, pojavljata se namreč v vlogi različnih pomenov, kadar v pomenu prostorskega 'čez', bomo rekli preko Skočil je preko ovire., kadar pa v pomenu izražanja posrednika, bomo rekli oz. napisali prek To je izvedel prek časopisnega oglasa.	Nina Gradič
p! Kotiček za zdravje
—| PotUetniški kotiček
Klop najbolj nevarna žival?
Sliši se smešno, toda ta majhna, s prostim očesom komaj vidna živalca spada med naše najbolj »nevarne« živali, kajti veliko verjetneje je, da boste staknili klopno vnetje možganskih ovojnic ali boreliozo, kot da vas bo pičil gad ali razmesaril medved.
V lanskem letu je bilo v Sloveniji okrog 250 okužb z virusom klopnega meningoencefalitisa in okrog 3500 okužb z borelio.
Pa je kljub temu panika nepotrebna: ko greste v naravo, se le ustrezno zaščitite (dolge hlače, dolgi rokavi ...), enako pomembno je tudi, da se takoj po vrnitvi iz gozda temeljito pregledate in odstranite morebitne napadalce. Pomembno je vedeti, da je kužen le približno vsak tretji klop, da pik okuženega klopa sploh ne pomeni nujno tudi okužbe in da v nekaj urah odstranjeni klopi praviloma ne povzročajo okužb.
Preventivno cepljenje da ali ne?
Proti klopnemu vnetju možganskih ovojnic obstaja učinkovito preventivno cepljenje, ki se priporoča vsem, ki se veliko nahajajo v naravi (gozdni delavci, taborniki, lovci ...).Potrebna so tri zaporedna cepljenja,
cepite se lahko na ZZV v Celju, eno cepljenje stane okrog 5.000 SIT, cepljenje pa je potrebno obnavljati na pet let. Proti boreliozi pri nas še ni cepiva, imamo pa proti tej bolezni učinkovita zdravila, seveda, če so uporabljena pravilno in pravočasno. Znamenja okužbe z borelio so tipična in jih je lahko prepoznati. Če se vam v 3 do 32 dneh pojavi okrog klopovega ugriza rdečina v obliki kolobarja s temnejšim robom in večinoma v velikosti vaše dlani, potem je vaša prva pot k zdravniku, ki vam bo predpisal ustrezno antibiotično zdravilo.
Gotovo je, da je klopni meningencefalitis (hud glavobol, vročina, slabost, bruhanje, otrplost tilnika) nevarna bolezen in da so tudi komplikacije pri prepozno zdravljeni ali nezdravljni okužbi z borelio lahko zelo neprijetne in težke. Torej nikakor ne kaže pozabiti na nevarnost, ki od marca do novembra preži na nas, zato se primerno zaščitimo in pravočasno ukrepajmo! Vseeno pa se poskušajmo navkljub mnogim nevarnostim razveseliti in sprostiti v doživljanju narave.
Draga Kovač Škoberne, dr. med.
DDV v Evropski uniji
M 1- maja bodo prišle spremembe, ki se tičejo obdavčitve z DDV. Vsem zavezancem, registriranim IL	za namene DDV, mora Davčna uprava RS do 1.5.
2004 poslati identifikacijsko številko, ki bo M zamenjala dosedanjo davčno številko.
Identifikacijska številka sestoji iz predpone Sl in 7 davčne številke.
Po pridružitvi med državami članicami ne bo več meja, zato se bomo srečali z novimi pojmi:
-	dobava blaga znotraj Unije je dosedanji izvoz;
-	pridobitev blaga znotraj Unije je dosedanji uvoz.
DDV se obračuna, ko je blago dobavljeno oz. storitev opravljena. Če pa račun ni bil izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje zadnji dan davčnega obdobja , v katerem je nastal obdavčljivi dogodek. To je sprememba, do sedaj se je DDV obračunal v osmih dneh. Npr.: storitev opravimo 28. junija; do sedaj smo DDV obračunali najkasneje 4. julija, po novem bomo DDV obračunali 30. junija.
Zaradi odprave carin znotraj ozemlja Unije in kontrole nadzora davčnih utaj, bodo morali davčni zavezanci, ki dobavljajo blago znotraj Unije (prej izvoz blaga), izdelovati posebna kvartalna (VIES) poročila. Prvo poročilo bodo oddali do 10.8.2004 za obdobje od 1.5.-3.6.2004.
Intrastat
Je statistika blagovne menjave med državami članicami EU. O njej morajo poročati vsi tisti gospodarski subjekti, ki poslujejo z drugimi gospodarskimi subjekti v EU in je njihova vrednost odprem ali prejemov blaga v zadnjih 12 mesecih presegla 100.000 EUR; poroča pa se samo za tisti tok blaga, pri katerem se preseže vključitveni prag.
_______________________________________Klara Koželj, univ, dipl, oec.
•	vse za vrtičkarje in
•	vinogradnike
•	škropiva /s svetovanjem/,
•	barve, laki, lepila, pribor
•	rezervni deli za kmetijstvo
•	krmila, žitarice
•	hobi pogram orodij
•	vrtne kosilnice
•	kosilnice z nitko
•	motorne žage
•	kolesa
Vse na enem mestu!
DELOVNI ČAS pon - pet 7.00 - 18.00 sob
7.00 - 13.00
Tel.: 03/ 749 18 77, fax: 03/ 749 18 78
PREVOZI-1
TRGOVINA Z GRADBENIM IN IZOLACIJSKIM MATERIALOM
Peter Jeršič s.p., Cesta pod Rifnikom 27, 3230 Šentjur
^«333 0533 ®sssa'
t' wr afl $1^;.
L £ 'k-JI k*'
MOŽNA DOSTAVA NA DOM TER RAZKLADANJE Z AVTODVIGALOM
•	PVC cevi
•	betonske zidake
•	vse vrste opek
•	Schidel dimnike
•	cement, apno, mivko
•	različne vrste betonskih plošč in tlakovcev ■ Podlesnik in Stavbar
•	nosilce in polnila
•	barve Jupol, Belton in Beltop
•	demit fasade, stiropor
•	kombi plošče
•	izolacije Novoterm in Ter vol
•	opeko Bramac
•	opeko modul
Leona Dobrotinška 5, Šentjur tel.:03/ 5741 606
•	GOBELINI
•	VOLNA •BOMBAŽ
•	KVAČKAN CI
•	SUKANCI
•	GUMBI •ZADRGE
DELOVNI ČAS
pon. - pet.: 9h - I3h in 16h - 19h	»joVOV
sob.: 9h - 13h

NAJBOLJ POSLUŠANA REGIONALNA RADIJSKA POSTAJA
(Mediana 1994-2001)
RADIO ŠTAJERSKI VAL d.o.o. Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 21, 3240 Šmarje pri Jelšah
©
GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE
Marko Diaci in LO SMS Šentrjur
strankamladihslovenije
Elbatrade d.«.«.
ANTON KOŽELJ, Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur tel.: 03/ 749 21 51, fax: 03/ 749 21 50, gsm: 041/ 771 151
-	OGREVALNA TEHNIKA
-	VODOVODNE NAPELJAVE
-	E LE KT RO IN STA LACIJ E
-	KLIMA NAPRAVE
-	SERVIS GORILCEV IN PEČI
-	MERITVE
BAZENI
Željko Kosaber s.p.. Kozjanskega.odreda 87a, 3230 Šentjur

VSAK DAN DOSTAVA PIZZ NA DOM od 10. do 22. ure
gsm: 051/ 413 590, tel.: 03/ 749 19 3 6


POSEBNA SOBA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 80 OSEB!
ZELO KLIMATSKE NAPRAVE UGODNO! Z MONTAŽO!
Največja in najkvalitetnejša izbira okvirjev z ENO do DESET LETNO GARANCIJO!

avtokleparstvo avtoličarstvo prodaja rabljenih vozil
UGODNO
PREPISI VOZIL
tel.: 03 749 10 00, fax: 03 749 10 01, gsm: 041 627 924, gsm: 031 627 924

lift/u liill&S)
•	tajniška in pisarniška dela
•	tipkanje seminarskih nalog
• računovodstvo in knjigovodstvo
/ENTJUR V PRETEKLO/TI
(3. nadaljevanje)
Znani Šentiurčani med vojnama
Na kulturno-prosvetnem področju so delovali Marija Zdolšek, Stanka Schreiner, Franc Hajnšek, Simon Gorišek. Dr. Rudolf Dobovišek je bil eden prvih odrskih igralcev v Šentjurju in pisec ljudskih iger; dr. Herbert Krtin je dolga leta zbiral zgodovinske in arheološke spomenike Šentjurja; Ivan Malgaj, brat Franja Malgaja, je zbral veliko materiala za zgodovino Šentjurja in zgodovino Južne železnice; Stanko Gologranc, župan, zaslužen gospodarstvenik in vzoren kmet; Josip Zdolšek - Ajdjek, vzoren kmet; Franc Oset, narodnjak in dober poljedelec, Franc Bolka, prevajalec iz nemščine.
Leta 1932 je bilo ustanovljeno Društvo kmečkih fantov in deklet »Deteljica«. Iniciatorja sta bila Tone Merslavič, ves čas predsednik, in Franc Hajnšek, dolgoletni tajnik društva. Društvo, čeprav številčno šibko - imelo je 30 do 50 članov - je igralo ljudske igre, prirejalo tekmovanja koscev, žanjic, predic, kolesarske polževe dirke, zabave itd. Na Ponikvi so Deteljico vodili izključno vodilni komunisti (Branko Babič, brata Bole), najdejavnejši simaptizerji KP v društvu so bili Jože Mulec, Janko Liška in Ivan Novak.
Delo KP do vojne
Komunistične ideje so prinesli v Šentjur mladi intelektualci in študentje, ki so delali v Sokolu in Deteljici, močan vpliv je prihajal zlasti s Ponikve, kjer je deloval močan kader komunistov. Pri prevozniku Jožetu Škorjancu je bil zaposlen tudi komunist Peter Štante, ki je imel odločilen vpliv na nadaljnji razvoj komunistične propagande. Jeseni leta 1938 so organizirali celico KP Milan Boršič (sekretar), Jože Škorjanc, Ignac Kozjan, Stane Boršič in njegova žena Anica in Jože Piki. Sestankov celice se je udeleževal tudi Leon Dobrotinšek, ki pa še ni bil član KP. Šentjurska celica KP je nabavljala in študirala marksistično literaturo, Boršič in Skvarča sta izdelala ročni tiskarski stroj, razmnoževali so letake, parole, pri Podplašeku so tiskali matrice, zbirali prispevke za Rdečo pomoč, ustanovili so celico SKOJ (Metod in Ciril Koprivšek, Dora in Mila Stelzer, Marjan in Zoran Žagar).
Okupacija
10. aprila 1941 so prišli v Šentjur prvi nemški motorizirani oddelki, naslednji dan so prišli oddelki SA, ki so prevzeli občino, pošto, železnico, žandarmerijo. Nato v Šentjurju ni bilo več nemške vojske. Kmalu potem so se začele aretacije, s pomočjo pete kolone, ki je delovala tudi v Šentjurju (Schescherko, Pukmajstrova, Slatinšek, Šmit ...), so izseljevali nacionalno in politično Reichu nevarne občane, zlasti učiteljstvo in profesorje Kmetijske šole. V šole so prišli nemški učitelji (v Šentjurju Hulka in Maninger), domači kulturbundovci so vodili tečaje nemškega jezika za odrasle ... Prvi nemški župan v Šentjurju je bil Schoefl, ki pa je kmalu prevzel slivniško občino in tam tudi padel. Sledil mu je Albin Gilma, nekdanji natakar v Ljubljani, ki je vse do leta 1944, ko so ga likvidirali partizani, predstavljal nemški škorenj najtežje vrste. Bil je zaupnik nemške varnostne službe in glavni gestapovski ovaduh. Njegova desna roka je bil trgovec Šmit, propagando pa je vodil Slatinšek, direktor Kmetijske šole je postal Nemec Budacker, šentjurski Volkssturm je vodil Hajnšek. Sedež občine so prenesli v bivšo Artmanovo hišo v Zg. Trgu, v Katoliški dom so namestili komando VVehrmannschafta.
Narodnoosvobodilno gibanic
V	drugi polovici julija 1941 so se na kozolcu pri Boršiču zbrali razni komunisti in njihovi simpatizerji iz Celja in okolice ter osnovali Prvo celjsko četo. Razdelili so si 9 pušk in 3 pištole, poiskali Ivana Novaka, ki je postal četni ekonom in se je že od 18. julija skrival v Resevni, in si postavili taborišče onkraj Resevne, blizu Križevih potov. Četo so pretežno prehranjevali Novakovi, ki so hrano spravljali do javke v njihovi zidanici. Komandant je bil Franc Vrunč - Buzda, komisar Peter Štante - Skala, od Šentjurčanov sta bila v četi Milan Boršič in Ivan Novak. Prva akcija Celjske čete je bila požiganje žita. Prva oborožena akcija čete (imela je 12 borcev), ki sta jo pripravljala Vrunč in Štante, je bil napad na Slivnico.
V	Slivnici je padel prvi smrtni strel Celjske čete, ki je pokosil tamkajšnjega komandanta žandarske postaje. Franjo Vrunč pa je bil ujet in kasneje ustreljen. Komandant je postal Štante, ki se je že v naslednji akciji močno poškodoval, zato ga je nadomestil Vilč Šlander, ki je v hajkah, ki so si sledile druga za drugo, tudi kmalu padel.
povzeto po M. Žagarju
LUCIJA POROČA
ilello Europe!
Tako pa jo imamo. Že naslednjo soboto sem na promenadi na Dunaju, Grazu ali Milanu, odvisno od vremena. Pričakali me bodo seveda z nadvse ljubeznivimi nasmeški in odprtimi rokami: Lucija, potrebuješ morda dobro službico, poceni stanovanje, poštenega frajerja? Ja, in nato bom odprla trudne oči in mi bo v trenutku kristalno jasno, da je še za kavico pri najboljšem sosedu brez avta predaleč, da o suši v denarnici niti ne govorim. Naj sej... Evropa! Jaz sem za mojo Slovenijo, pa čeprav so jo moji politični favoriti tako zlahka servirali tej čudni Evropi. Še kako ima prav moj dobjanski župan Franci, ko je našim nesojenim rekrutom lepo povedal, da je domač petelin najbolj korajžen (in srečen) na domačem gnojišču. Mi na pamet ne pade, da bi rinila kam čez občinske meje. Samo poglejte, kaj se je zgodilo konjiškim ljudskim univerzitetnikom, ki so tako samozavestno pridrveli sem preko Dolge Gore, da bi nam strasirali pot v našo šentjursko svetlo prihodnost; še kmečki fant Jožek iz Javorja, ki je šele pred nedavnim osvojil višine šentjurske »high society«, jih več ne šmirgla. »Lucija, ti imaš ideje, ne bi ti vrgla skupaj to strategijo«, je dobil njegov domoljubni preblisk. Seveda sem pristala, zakaj pa ne, ko pa sem imela še globoko v srcu vtisnjeno Francijevo prispodobo o prednostih domačega petelina na domačem gnojišču. Domače je pač domače, kar vemo vsi, tudi naš živinozdravnik, ki pogosto parkira pred hišo dobjanske cukerpekerice, baje da zaradi kronično bolanega Murija, kot tudi dobjanski Dragec, ko požrtvovalno in podobno uslužno po domače spremlja planinsko Pavlo skozi temačen gozd ravenskega Roga.
Mesec april leta Gospodovega 2004 bo šel v anale šentjurske ljudske stranke in njenega šefa kot zgodba o uspehu. Od nekdaj sem vedela, da ima Janez jajca, da pa je res načelen in pošten, skoraj tako kot urednica našega lokalnega časopisa, sem spoznala na zadnji seji občinskega sveta. Da ste slišali, kako je sprašil direktorico Zdravstvenega doma! V socialni občini, kot je naša, vse dokler smo tu jaz Lucija, Janez Čoki in SLS, ni in nikoli ne bo prostora za takšne nesocialne pojave, da si nekdo dovoljuje delati dva "ali kar tri šihte, kopica enakopravnih državljanov pa je prisiljena cele dni ždeti za šankom in živeti od dotacij Anice VVebrove. Zakaj jih ne bi v Zdravstvenem domu dali lepo na plačilno listo, saj, če že ne znajo zdraviti, lahko še naprej v miru bivakirajo pri Žonti ali pri Treh golobčkih, z zdravo pametjo skregan tamkajšnji plačni eksces pa bi tako brezbolno odpravili z nezmotljivim eselesovskim občutkom za socialno pravičnost. Če nespoštovanja ustavne pravice do dela ne bomo v kali zatrli, se nam zna zgoditi, da bosta na primer tudi direktorja JKP ali Doma starejših hotela inštalirati vodovode oziroma streči v sobah za nepokretne, službe potrebni občani pa bodo spet ostali za šanki in praznih rok.
Za lažje slovo od slovenske samostojnosti in za dobrodošlico Evropi na koncu še ena rahlo privoščljiva anekdotica; Tisti, ki pričakujejo, da bomo Šentjurčani pričakali EU z množico izobešenih modrih in z rumenimi zvezdicami posejanih zastav, bodo kruto razčarani. Pa ne le zato, ker mi na splošno ne damo prav veliko na takšno populistično izkazovanje pripadnosti, temveč iz povsem banalnega razloga: te dni zvezdičastih zastav tudi za evre ( o medu kot plačilnem sredstvu se že dolgo ne pogovarjamo) pri nas ni nikjer dobiti.
Vaša Lucija
HORO/KOP
Bik, 20.4.-20.5.
Zaradi vloge, ki jo igrate v tem življenjskem obdobju, se boste dobro počutili in tega se vam ni treba sramovati. Pritoževanje je za tiste, ki ne znajo biti srečni.
ŠN zapik: Osebni praznik boste »pribili«, kot se spodobi.
Dvojčka, 21.5.-21.6.
Za kakšen manjši greh se vam bo splačalo čimprej opravičiti! Nekdo ima z vami zanimive načrte, ki se jih ne bojte izzvati.
ŠN zapik: Kot ponavadi boste imeli idejo na koncu jezika, pa se je ne boste mogli spomniti. Poskusite z zapisovanjem.
Rak, 22.6-22.7.
Počasi si boste morali zastaviti kakšne pomembnejše načrte, drugače se lahko vaš duh znajde v precej utesnjenem položaju. Ne bojte se kontrastov.
ŠN zapik: Ne nastavljajte se preveč, ker vas lahko opeče.
Lev, 23.7.-22.0.
Maj se bo za vas začel odlično, za vašo okolico pa manj spodbudno, zato bodite obzirni. Ne pozabite uživati v majhnih stvareh, ki so bolj pomembne, kot si sprva mislite.
ŠN zapik: Kdaj pa kdaj stopite na Ritnik in se nehajte pritoževati.
Devica, 23.0.-22.9.
Primorani se boste spopasti z neprijetnimi stvarmi, ki se vam vlečejo že nekaj časa, vendar ni nujno, da se boste tega še kesali.
ŠN zapik: Med snubci izbirajte po pameti, ne po hormonih.
Tehtnica, 23.9.-22.10.
Osebni odnosi bodo obvladovali vaše misli in srce. Na koncu boste videli vrednost marsikoga v vaši okolici.
ŠN zapik: Če se vam na glavo ravno ne bo porušil mlaj, se vam res ni treba beliti glave.
Škornijon, 23.10.-21.11
Poskušajte se izogibati konfliktnim situacijam, saj vam zvezde ne bi kaj prida pomagale, lastno medvedjo uslugo pa bi še dolgo obžalovali.
ŠN zapik: Trije Jožeti so na Občini, a za vasje pravi le eden, vendar tudi ŠN ne morejo pomagati.
Strelec, 22.11.-21.12.
Odkrili boste nekatere lastnosti, za katere ste mislili, da jih nimate ali ste jih že pozabili. Pogumno jih uporabite, saj se vam bo obrestovalo!
ŠN zapik: Pojdite k Žonti in si privoščite tisto zaobljeno zadevo, boste videli!
Kozorog, 22.12.-19.1
Ne posvečajte se samo eni osebi, saj okrog vas obstajajo drugi, ki si to zaslužijo. Življenje včasih poklanja prijetna presenečanja in morda boste enega deležni prav vi.
ŠN zapik: Pazite! Ena in ena skupaj ni nujno enajst...
Vodnar,20.1.-10.2.
Zdaj je čas, da začnete s čim novim, kar vam lahko odpre čisto nova obzorja. Če boste prisluhnili naravi, boste našli več miru za velike dosežke.
ŠN zapik: Sanjali boste, da so zgradili pločnik skozi Novo vas. Sanjali.
Ribi, 19.2.-20.3.
Še ena predstava o pravičnem svetu se vam bo sesula v prah. Svojo vlogo v »uglajeni« družbi boste skušali obnoviti, vendar boste imeli težave z »nerazsvetljevanimi«.
ŠN zapik: Med prijatelji si lahko povečate priljubljenost s preprostim rekom: »Plačam rundo!«
Oven, 21.3.-19.4.
V začetku meseca boste imeli nekaj težav s koncentracijo pri pomembnih zadevah. Poskušajte skleniti mirovni sporazum z najbližjimi.
ŠN zapik: Če ste si že opomogli od žuranja, se lahko počasi naučite novo strukturo teleteksta.
©
| Medobčinska košarkarska liga
»Kanta« zapustila Šentjur
Po nekajletni prevladi šentjurskih košarkarskih rekreativcev se pokal za zmagovalce zopet seli v Rogaško Slatino. V dveh tekmah so bili Slatinčani uspešnejši od Šentjurja 2000, ki so še tretjič zapored klonili v finalu lige.
Prvo finalno tekmo v Rogaški Slatini so prepričljivo dobili domačini, gostje pa naj ne bi igrali v popolni postavi. Drugačno zgodbo so v taboru Šentjurja 2000 napovedovali pred povratnim dvobojem. Tekmo je zaznamovalo ogromno število trojk na obeh straneh. Domači so jih zadeli devet, zlasti natančni pa so bili Slatinčani, ki so jih zadeli kar 16. Pri tem so jim s consko postavitvijo, pri kateri so vztrajali vso tekmo, izdatno pomagali kar Šentjurčani sami. Počasnejši in starejši gostje so z veseljem sprejeli darilo in na koncu zasluženo visoko dvignili pokal. Čeprav so šentjurski »študentje«
po treh letih izgubili primat v ligi, letošnje tekmovanje ni potekalo na višji ravni kot prejšnja leta. Še vedno se pojavljajo določene organizacijske težave (sodniki, termini, nedisciplina), ki so standardni spremljevalec lige Za I. mesto
Rogaška Slatina : Šentjur 2000 93:67 Šentjur 2000 : Rogaška Slatina 85:86
Za lil, mesto
ŠKK Šentjur: ŠŠK Šmarje 90 :62 ŠŠK Šmarje : ŠKK Šentjur 47:62
Končni vrstni red:
1. Rogaška Slatina, 2. Šentjur 2000, 3. ŠKK Šentjur, 4. ŠKK Šmarje, 5. Kozje.
in tudi v prihodnje ni računati na izboljšanje. Povsem drugačna pa so pričakovanja glede tekmovanja v naslednjem letu, saj se bo liga s tremi najboljšimi drugoligaši razširila na osem članov. Po letos videnem je upanje na bolj zanimivo in kvalitetno ligo utemeljeno.
Spremenljiv štart nogometašev
V zlati sredini
Šentjurski nogometaši so v aprilu odigrali štiri tekme in zabeležili zmago, remi in dva poraza. Po skupaj 12 odigranih krogih v medobčinski ligi se nahajajo na petem mestu med desetimi ekipami.
Uvod v spomladanski del prvenstva so Šentjurčani začeli skorajda sanjsko. Kar s 5 : 0 so na domačem igrišču ugnali do takrat vodilno Oplotnico in napovedali cvetočo nogometno jesen. No, takoj v naslednjem krogu so nepričakovano izgubili na gostovanju
Razpored tekem v maju:
8. maj: Šentjur-Rogaška Crystal 15. maj: Šentjur-Tristar 22. maj: Laško-Šentjur 29. maj: Šentjur-Vojnik na Ljubnem, proslavili pa se niso niti na domači tekmi z Vranskim, ki se je končala neodločeno. Minulo soboto so gostovali v bližnjih Štorah in sicer prikazali solidno igro, toda ob izključenem vratarju Mavriču izgubili s
Popravek
Mladi smučar Žerak slovenski podprvak
V zapisu pod tem naslovom se nam je zgodila napaka, ki jo popravljamo: Žerak ni član SK Unior, temveč SK Velenje. Se opravičujemo.
__________________________________________________________________________Urednik
HITRI SERVIS ZA VSA VOZILA:
Renault, Citroen, VW, Opel, Fiat, Audi, Škoda,IVlazda, Hy u n d a i,______________
*	R4, R5, Thalia ter ostala vozila do 3 litre olja že od 6.000,00 SIT dalje
(3 litre olja + filter + podloška čepa + delo)
*	Clio, R19, Twongo,Megane, Express ter ostala vozila do 4 litre olja že od 6.500,00 SIT dalje
(4 litre olja + filter + podloška čepa + delo)
*	Laguna, Espace ter ostala vozila do 5 litrov olja že od 7.500,00 SIT dalje
(5 litre olja + filter + podloška čepa + delo)	* Ponuda velja ob gotovinskem plačilu!
T* M WTLTT711 ROGAŠKA SLATINA - na obvoznici
tel.: 03 818 22 52. gsm: 050 646 441, 041 817 056 • prodaja vozil • servis • avtoelektrika • rezervni deli • kleparstvo • ličarstvo • ročno pranje • montaža gum •
Kredit * Kredit na položnice * Leasing * Staro za novo * Staro za staro
'GODOVI N/KI U/PEH /ENTJUR/KE KO/ARKE
F
■
Kadetinje druge v državi
Zaključni turnirje potekal od 2. do 4. aprila v organizaciji domačega kluba ŽKK v dvorani Hruševec. Naslov državnih prvakinj so osvojile igralke ljubljanske Ilirije, ki so v finalu ugnale naša dekleta. Škofjeločanke so v boju za tretje mesto ugnale Ježico. Hruševska dvorana je bila prvi aprilski vikend izredno dobro obiskana, hkrati pa je gostila kopico uglednih gostov, kakršnih nismo ravno vajeni srečevati na šentjurskih športnih in siceršnjih prireditvah.
Zmagi nad Škofjo Loko priča tudi minister Gaber
Naše igralke so pred številnim občinstvom dobro opravile uvodni preizkus. Kljub nekoliko razumljivi napetosti so brez večjih težav (74:59) ugnale ekipo Odeje iz Škofje Loke. Tako je bila otvoritev turnirja še toliko bolj prijetna. Predsednik kluba Marko Diaci je na parket povabil vse nastopajoče in ministra za šolstvo, znanost in šport Slavka Gabra, ki je uradno odprl tekmovanje. Pozdravne besede je podal tudi župan Štefan Tisel.
V drugi tekmi je v ljubljanskem derbiju Ilirija ugnala Ježico.
Drugi dan poleg kadetinj uspešne še pionirke
Za lepo jutro so najprej poskrbele naše najmlajše košarkašice, ki so si z zmago na kvalifikacijskem turnirju prislužile nastop na zaključnem turnirju mlajših pionirk.
Nadaljevalo seje s kadetskimi boji. Najprej so igralke Ilirije visoko ugnale škofjeloško Odejo. Sledil je kratek premor, v katerem so monotonost preganjale brhke plesalke, ki pa jih večina prisotnih ni videla na delu, saj se je sladkala v t. i. VIP-prostoru.
Je pa bilo v H ruševcu kmalu spet glasno. Za rivalstvo na drugi tekmi so poskrbela domača dekleta in Ježica. Slednje so v rednem tekmovanju porazile šentjurčanke, tudi tokrat pa so v prvi četrtini vodile. Toda Šentjurčanke so se ujele, kmalu prešle v vodstvo in na koncu zanesljivo zmagale z 69:59.
Veliki finale
Najprej je Škofja Loka v tekmi za tretje mesto ugnala Ježico. Za dviganje vzdušja pred odločilno tekmo so poskrbeli fantje iz akrobatske skupine Skokci, ki jih vodi Šentjurčan Dušan Šporn.
Finalni dvoboj med ŽKK Šentjur Šmarje in Ilirijo je dvorano v H ruševcu napolnil do zadnjega mesta. Že na ogrevanju je bilo opaziti tremo domačink, ki so bile pod velikim stresom. Igralke Ilirije so zaigrale
sproščeno, dobro izkoristile zmedo in kmalu povedle s 13 : 2. Domači trener Jani Čede, ki je po finalnem turnirju zapustil šentjursko ekipo, je takoj vzel minuto odmora.
Počasi, a vztrajno so se domačinke vendarle prebujale in zmanjševale zaostanek. V zadnji četrtini so se po koših Maše Šket približale celo na točko zaostanka in šentjurska dvorana je norela od navdušenja. Kljub temu da so domačinke tik pred koncem dajale od sebe še zadnje kančke atomov, so žal podlegle pritisku in tako morale z rezultatom 64 :69 priznati premoč Ljubljančankam.
Našim puncam je na oko prilezla marsikatera solza, toda tudi drugo mesto je fantastičen uspeh.
Še malo statistike
Domača ekipa je imela veliko podporo s tribun, saj so mladi košarkarji organizirali navijaško skupino.
Športne notice
Pionirke dosegle prvo zmago
V drugem krogu pionirske lige so pionirke 14. aprila gostovale v Mariboru in premagale ekipo ŽKD Postaja Center MB. Tekma seje začela zelo živčno in izenačeno, vendar so domačinke ob odmoru vodile za 2 točki. V drugem delu je trenerka Tatjana Kampuš na parket poslala peterko, ki je z obrambo prisilila nasprotnice na nekaj napak ter tako uspela priti do vodstva. V zadnji četrtini so se domačinke nekajkrat približale na 2 točki zaostanka, a naša dekleta niso popustila, slavila so z rezultatom 44 proti 53. Največ točk je dosegla Živa Klarer (20).
Športne igre 8. maja
ŠKMŠ bo v sodelovanju s KMN Simpl Žegar in Teniškim klubom Šentjur tudi letos organiziral tradicionalne športne igre, ki bodo potekale v šentjurskem Športnem parku v soboto, 8. maja, od 10. ure dopoldne naprej. Tekmovanja se bodo odvijala v košarki, malem nogometu, tenisu
Največ točk pri domači ekipi je dosegla druga strelka turnirja Tjaša Vraničar (45), ki so jo proglasili tudi za najbolj simpatično igralko turnirja. Točke je doseglo 8 igralk, 4 pa so se uvrstile na listo najboljših strelk. Največ osebnih napak je naredila Katja Strašek, kije skoraj na vsaki tekmi morala predčasno z igrišča, na
Osebna izkaznica
ŽKK Šentjur-Šmarje se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki so pripomogli k izvedbi Finalnega turnirja za kadetinje, v času od 2. do 4 aprila 2004 v športni dvorani Hruševec Šentjur: Alpos, Štajerski val, Steklarska nova, Hotel Žonta, Gruda Jurmes, Gaudeamus Maribor, Frupi, SK Strašek, Hrib Dobje, ŠOUM, Občina Šentjur, Občina Šmarje, Šmarjetrans, TIC Rogaška, TINA, Terme Olimia, Trgovina Jagoda Šentjur, Kovinostroj, Stramex pet, Foto Blisk, Kemoplast, Akvonij, Afrodita,
Kolinska PE Rogaški vrelci, Konki, Jagros, Trgovina LR , Mavrin (Šentjur), Mercator svs Ptuj, Pivovarna Lipnik, RST (Rogaška Slatina), Megrad, Foto Zorin,
AFM trgovina in storitve, KZ Šmarje, Klet Imeno, Ferdo Pak.
Zahvaljujemo se tudi OŠ Hruševec in KK Šentjur, ki
zadnji pa se je celo poškodovala.
V najboljšo peterko so bile izbrane: Sandra Pejkovič in Eva Grobiša (obe ŽKD Panter Ilirija), Sara. Rozman (ŽKD Ježica), Nina Žakelj (KK Odeja) in Tjaša Vraničar (ŽKK Šentjur-Šmarje). Najbolj koristna igralka turnirja je bila Sandra Pejkovič (ŽKD Panter Ilirija), ki se ponaša tudi z naslovom najboljše strelke (67 točk), najboljša obrambna igralka pa je postala Tina Čadež (KK Odeja).
BM
in badmintonu. Prijavnina za posameznika bo znašala 1000 tolarjev, za kar bodo sodelujoči dobili majico in malico.
Otvoritev atletske steze 15. maja
Zadnjih nekaj tednov na šentjurskem stadionu pospešeno potekajo dela na atletski stezi. Dela naj bi bila zaključena do sredine maja, v soboto, 15. maja pa naj bi bila tudi slavnostna otvoritev z velikim atletskim mitingom.
Gregor Lorger evropski prvak
Minuli vikend je Slovenijo in Šentjur zajela rokometna evforija. Pivovarna Laško je postala evropski prvak, v zmagovalni ekipi pa je bil tudi Gregor Lorger! Drugi vratar Celjanov v finalu ob fenomenalnem Periču sicer ni dobil priložnosti, kljub vsemu pa smo lahko ponosni, da je tudi naš soobčan postal evropski prvak.
L.H., B.M.
E3
EKIPA
MLADI F3RUV FRANGROS
CRAV.JE
KOVA_ _CKA. SIV=_ 2E3AR ECKC-I S KM S E-.INS. SE-li
4	4	0 | C	12
4 | 3 | 0 j *	9
4 |	3	| Q j "	5
3	2	1 Q	B
4	I 2I0 12|&
3	1	1 M
4	112	4
] VNK ŠENTVID S. 2	1 C 2	3
Bž: cc.e mak. 1 4 1 i | o 1 3] 3.
BlGREMJNI	I	4	1	0	I	1	I	3 I 1
|JAKOB_	|	3	|	O	l	Q	|	r[¥
MLADI FORUM IN SAMORASTNIKI NA VRHU LESTVIC
Ekipe, ki nastopajo v prvi in drugi občinski ligi malega nogometa Šentjur, so že v polnem tekmovalnem ritmu, kljub temu da jih zdaj čakata dva prosta vikenda, in sicer zaradi prireditev v športnem parku, kjer igralno površino prekriva šotor. Zato pa bo vikend zatem mnogo bolj pester, saj se bodo poleg lige odvijale še ŠPORTNE IGRE, kjer bo letos znova malonogometni turnir. Ekipe se bodo potegovale za lepe denarne nagrade ter pokale. Denarni sklad znaša 60.000 SIT, prijavnina na igralca je 1000 SIT, pri čemer bo prijavljeni prejel majico in malico. Torej lepe ugodnosti za ekipe, a to še ni vse, več o tej prireditvi si boste kmalu lahko prebrali na spletnih straneh www.simpl-zegar.gajba.net,www.skms.net ter seveda na plakatih. Vabljene tudi ostale ekipe!
VETERANSK LIGA
EKIPA
V	prvi ligi so se do sedaj najbolje odrezali člani ekipe Mladega foruma ZLSD, ki nasprotnikom niso prepustlili še nobene točke, kar ni uspelo niti Loki, kije z Gremlini v 3. kolu igrala neodločeno. Po devet točk sta zbrali ekipi Dramelj in Francrosa, slednji poleg Žegra kot novinci v elitni ligi.
V	drugi ligi pa zopet tako kot lani na vrhu Samorastniki, sledijo pajim KMN Ponikva, Švedi, Montpreis ter presenetljivo Optika Gl. in Plutonij.
1=CNIKVA	i 2	|	s	0	4
1 DRAMLJE	2	l	jT	0	4
8SC DOLE	IHl			c	4
Balpos	2	x	0	x	3
■JAKOB	2	0		x	1
8 SLIVNICA	: :	.	-	2	0
B3I
EKIPA
SAM C RASTNI KI 4 KMN PONIKVA 4
Švedi vcnt=. 4
CPTIKA GLESC. 4 PLUTONIJ |4 ŠC SEDINA	4
SC COBRINSKO 4 OBR.ZECRNICA 4 =OTE=UHI	j_4_
gl NOSNICA	JT
|VIKI MIŠKE	Ta_
!<-E= KAM=US 4
C 12
1 3
■ 9
• 5
1 3
2 6
2 6 2 6 2 3 2 3 4 0 4 0
Iskrač Gregor - napadalec aktualnih ligaških lin pokalnik prvakov OLMN Šentjur.
Po koncu košarkarske sezone
Najbrž se obetajo spremembe
Šentjurski košarkarji so konec marca s porazom v Sežani zaključili svojo četrto prvoligaško sezono. Na koncu so z desetimi zmagami in sedemnajstimi porazi med desetimi ekipami osvojili osmo mesto. In tako po kar hudem boju praktično in tudi teoretično obstali med elito. Člansko moštvo je že skoraj mesec dni na zasluženih počitnicah, ljubitelji šentjurske košarke pa si že zastavljalo vprašanja, do kakšnih sprememb bo prišlo v ekipi.
Minula sezona se je sicer srečno iztekla, zagotovo pa gledalci in tudi vodstvo kluba niso pričakovali tako hudih težav na novo sestavljene ekipe. Boris Zrinski je solidno selekcioniral igralce, po mnenju večine tudi z njimi odlično treniral, toda na tekmah nikakor ni steklo. Njegova zamenjava Matjaž Tovornik je s svojim vse prej kot umirjenim karakterjem očitno prinesel pozitiven premik v glavah igralcev, ki sicer generalno še vedno niso blesteli, so pa bili uspešni na odločilnih tekmah.
In kako naprej? Zaenkrat še ni uradno znanega ničesar. Končnica državnega prvenstva se je začela šele minuli
teden, tako da košarkarska »borza« zaenkrat še ni zaživela, se pa seveda že pojavljajo določene špekulacije. Matjaž Tovornik je imel pogodbo do konca minule sezone, pred kratkim pa je debitiral kot košarkarski kolumnist Dela, istega dne pa so zagrebške Sportske novosti objavile skorajda neverjetno novico, da bo Tovornik znova zaigral, in sicer za ljubljanski Slovan, kjer naj bi po nekaterih informacijah opravljal tudi funkcijo pomočnika trenerja. No, to se vsaj v prvem krogu končnice (še) ni zgodilo, če je verjeti »rumenim« novicam, pa lahko sklepamo, da Tovornik ne bo več sedel na klopi Šentjurja.
Igralec	Št. tekem	Povp. minut	% meta	Povp. skok	Povp, asistenc	Ukrad. žooe	blok	izg- žooe	os. nap.	točke
Hajrič, Seid	26	32:33	55.4	8.9	0.5	0.5	0.2	2.7	2.9	18.3
Trifmovič, Rado	26	37:30	45.7	5.6	1.5	0.9	0.2	2.2	3.7	16.9
Livajič, Dario	17	25:03	55.3	6.8	0.4	0.6	0.6	1.2	3.6	13.0
Petrovič, llija	25	33:13	41.1	3.1	3.1	1.6	0.1	3.0	3.8	11.7
Ribežl, Robert	27	16:27	38.2	2.0	0.1	0.3	0.1	0.5	2.8	6.8
Kočar, Boštjan	23	20:47	36.1	1.7	0.5	0.4	0.0	1.0	3.2	6.1
Čebular, Sandi	8	12:58	39.4	2.0	0.1	0.0	0.0	2.3	3.3	5.4
Sebič, Stanko	12	23:54	43.8	3.3	0.4	0.4	0.3	1.5	2.8	5.3
Jovanovič, Peter	11	10:42	55.6	2.7	0.0	0.3	0.0	1.5	2.8	5.1
Tilinger, Jernej	9	08:19	43.3	1.0	0.2	0.1	0.1	0.7	0.9	4.0
Maček, Andrej	22	14:24	27.3	1.5	0.5	0.4	0.0	1.3	2.1	3.7
Maček, Peter	19	12:20	32.5	1.4	0.3	0.2	0.1	0.4	2.2	2.5
Palčnik, Urban	17	08:11	33.3	1.2	0.2	0.2	0.0	0.2	2.1	1.9
Nič še ni znanega niti z igralskim sTrr\ kadrom. Kar lepemu številu -4 f-košarkarjev (Petrovič, Jovanovič, v/l*K Trifunovič, Livajič ...) bodo potekle (kkŠentjur) enoletne pogodbe, o njihovi usodi pa olpo/ ™ž'us'
, .	...	.....	, www.kksenyur.net
je seveda se prehitro govoriti. Veliko bo odvisno tudi od izbire trenerja, kakšne konkretne poteze pa je po izkušnjah iz prejšnjih let težko pričakovati pred poletjem.
Skorajda dokončno pa je jasno, da v ekipi Alposa Kemoplasta ne bo več Seida Hajriča, ki ravno v teh dneh zapušča Šentjur. Mladi Bošnjak je bil letos eden glavnih zvezdnikov lige, izbran pa je bil tudi v prvo peterko Ali star ekipe tujcev v slovenskih moštvih. Kljub temu da ni dobil velike minutaže, je na osrednji tekmi dneva slovenske košarke dosegel 11 točk in še enkrat več opozoril nase. Ponudb mu naj ne bi manjkalo, najbolj zagreti pa naj bi bili v Pivovarni Laško in Krki. Hajrič naj bi bil bližje Novemu mestu, omeniti pa je potrebno, da ima s Šentjurčani še veljavno pogodbo, tako da je v igri tudi odškodnina. Pri tem je Krka zanimiva najbrž tudi zaradi Stanka Sebiča, ki je nekaj mesecev igral v Šentjurju kot posojen igralec in nakazal, da bi lahko bil tudi nosilec igre. Zagotovo bo v pogajanjih za Hajriča v igri tudi njegov status. Mimogrede, tudi Stanko Sebič je nastopil na Ali star tekmi, in sicer v konkurenci kandidatov za mladinsko reprezentanco. Njegov mlajši brat Milan pa je bil član slovenske kadetske reprezentance na kvalifikacijskem turnirju za EP na Poljskem.
Šentjurska košarkarska križanka zaenkrat torej razumljivo ostaja nerešena, po prvih znanih »geslih« pa lahko sklepamo, da se v moštvu najbrž obetajo kar konkretne spremembe.
L. H.
Mačkice na Češkem
Šmarsko-šentjurske mačke smo na mednarodnem turnirju v Ostravi na Češkem po treh zmagah in dveh porazih osvojile 5. mesto. V igri z nasprotnicami iz držav, ki imajo mnogo bolj razvito žensko košarko, kot je pri nas, smo pridobile veliko izkušenj. Naše nasprotnice so igrale hitro košarko z veliko skoki in agresivno obrambo na robu prekrška. Čeprav je bil turnir predvsem nagrada, smo se na tekmah maksimalno potrudile. Koše smo prispevale vse igralke, in sicer Tjaša Vraničar 80, Tjaša Mlakar 47, Lili Leljak 42, Maša Šket 35, Mateja Baloh 23, Tjaša Kampuš 14, Živa Klarer 12, Julija Petek 10, Tjaša Bosio 9, Karmen Voga 8, Anja Šelih 7 in Tanja Benkoč 5. Zaradi poškodbe sta nas s klopi in preko kamere bodrili Katja Strašek in Katja Belej.
Starši in trenerja so nas ob pomoči sponzorjev nagradili piv, ob poznem prihodu je bila šola, v kateri smo razveselile, ker nas je po tekmi pot vodila naravnost
v Fontano.
Zadnjo tekmo v skupini smo odigrale v soboto proti Slaviji Havirov (drugouvrščeni ekipi 2. češke kadetske lige). Po prvi četrtini je bil rezultat 16 :16, ob polčasu 27 : 29, priključek smo še držale do konca tretje četrtine, ko je trener odpočil igralke prve peterke, tako da smo tekmo izgubile z 48 : 64. Za razliko od petkovih tekem, na katerih so se učili sojenja domači sodniki, so sobotne in nedeljske tekme sodili kvalitetni prvoligaški sodniki. V razigravanju od 5.-8. mesta smo najprej premagale češko ekipo BK Nymburk. Tekmo smo začele odločno in po petih minutah vodile s 13 : 1. Z rutinirano igro smo se pripeljale do končne zmage s 66:47. Trenerju smo za slovo pripravile darili (meter in pol visoko medvedko Lujziko, ki naj v bodoče skrbi za njega, tako kot smo me do sedaj, in skulpturo košarkarja), ki smo ju zaradi velikosti medvedke težko neopazno pretihotapile s sabo. Darili smo mu izročile na zadnji skupni večerji pred presenečenimi obiskovalci Fontane.
za prizadevno delo na treningih in osvojeno 2. mesto v državnem prvenstvu z udeležbo na McDonaldi Cup 2004 v Ostravi. Na turnirju je sodelovalo približno 120 ekip iz 10 držav v različnih starostnih kategorijah. V kategoriji kadetinj (letnik 1987 in mlajše) je nastopilo 12 ekip (od tega 3 s starejšimi igralkami) iz Češke, Slovaške, Madžarske, Latvije in Slovenije.
Četrtek smo izkoristile za privajanje na češko hrano (kmalu smo našle dobro picerijo Fontana, v kateri smo vsakodnevno napolnile svoje razvajene želodčke s picami in dobrim češkim pivom), preverjale smo relativnost časa (že prvo tekmo smo odigrale 24 ur kasneje, ker so se naše nasprotnice izgubile nekje v mestu) in se privajale na težavno igrišče, saj se je žoga od poskakujočega parketa odbijala vsepovsod, le tja ne, kamor smo si želele. Domači trenerji so naredili vse za dobro uvrstitev svoje ekipe, tako so odpeljali tudi našega trenerja na nočni turistični ogled vseh gostinskih lokalov v okolici in degustacijo
spale, zaklenjena, tako da je moral prav milo prositi naše spremljevalke, da so ga skozi okno spustile v posteljo.
V petek točno opoldne (edina naša tekma, ki se je začela točno po razporedu) smo začele »krvavi boj« s starejšimi in fizično močnejšimi igralkami BC Orlova in z neizkušenim domačim sodnikom, ki je zaradi naklonjenosti domačim ekipam poskrbel, da je imela naša fizioterapevtka Andreja pokvarjene praznike. Poleg tega, da je »celila« naše rane, je poskrbela še za igralke ostalih ekip, ki so se poškodovale ob agresivni igri domačih igralk in slabem sojenju. Ob polčasu smo še vodile z 31 : 25, proti koncu tekme pa smo v dobri minuti dobile tri trojke in izgubile s 45: 47. Večerno tekmo smo odigrale veliko bolj odločno in latvijska ekipa Tukums je vodila samo na začetku z 2 : 0 in 4 : 3. Tekmo smo dobile z 91 : 58. Kljub visoki zmagi smo ostale brez večerje, ker je bila jedilnica po končani tekmi že zdavnaj zaprta. Tega smo se zelo
V nedeljo smo igrale za 5. mesto s slovaško Istrobanko iz Bratislave. Po odlični obrambi v prvih dveh minutah in rezultatu 8: Oso tudi Slovakinje izboljšale obrambo, tako da smo igralke obeh ekip izredno težko prihajale do neoviranih metov (Slovakinje so metale trojke z 9 metrov in tri tudi zadele). Zato ne čudi nizek končni rezultat 44 : 31. V finalu, kjer so igrale naše stare znanke, je Slavija Havirov s 45 : 35 premagala BC Orlovo. Tretje mesto pa je osvojila slovaška ekipa Cassovia Košiče.
Svečani zaključek bi brez naše glasbene točke, za katero smo požele glasen in dolgotrajen aplavz cele dvorane, izgledal bolj kot »sedmina«.
Po treh letih skupnega igranja smo preživele še zadnje skupne, smeha polne štiri dni. Šele na Češkem smo opazile, kako dobra je mamina kuhinja in kako postavni so slovenski fantje.
Na koncu bi se želele še enkrat zahvaliti vsem, ki so nam omogočili udeležbo na turnirju.
Šmarsko-Šentjurske mačkice
Mlajše pionirke državne prvakinje
Na finalnem turnirju v Rogaški Slatini so mlajše pionirke ŽKK Šentjur-Šmarje (9T in mlajše) 18. aprila osvojile zlato. V polfinalu so se pomerile z ekipo KK Triglav Vadoli, v finalu pa so jim premoč morale priznati domačinke.
Cilj domače ekipe KD Janina je bil, že drugič zapored, osvojitev naslova. V polfinalu jim je žreb določil ŽKD Ježica, ki so jo lani v finalu tudi premagali. Tokrat je bila sreča in predvsem (nedovoljena) obramba na strani domačink, ki so z lahkoto odpravile Ljubljančanke z 41 : 32. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi ŽKK Šentjur-Šmarje in KK Triglav Vadoli. Kolektivna igra je botrovala visokemu vodstvo z 19 točkami že v prvi tretjini. V zadnjem delu so na račun prišle igralke s klopi, ki so se tudi enakovredno kosale z nasprotnicami. Razlog za veselje, ob zmagi s 46 proti 26, je bil toliko večji, saj je le-ta pomenila uvrstitev v finale.
Ekipi ŽKD Ježica in KK Triglav Vadoli sta se
pomerili v tekmi za tretje mesto. Ježičanke so uvodoma imele nekaj težav, a so kmalu prevzele pobudo in si priigrale zmago; 48 : 30. Za posladek pa še kozjanski derbi. V tej sezoni sta se ekipi pomerili dvakrat in obakrat je slavila Rogaška Slatina. Na polnih tribunah se je gnetla tudi skupina navijačev iz Šentjurja in Šmarja, ki so preglasili domačine. Na začetku je bilo čutiti veliko nervoze na obeh straneh, saj so igralke končale prvo tretjino z mizernim rezultatom 9 : 8. V nadaljevanju so naša dekleta popolnoma nadigrala domačinke, ki niso našle rešitve proti agresivni igri. Prednost 30 točk razlike je že pred zadnjim sodniškim piskom pomenila, da bo pokal romal v roke ŽKK Šentjur-Šmarje. Končni izid: 22 : 52. Izjava trenerke Tatjane Kampuš: »Ob takšni zmagi so občutki super! Zelo sem vesela naslova državnih prvakinj v kategoriji mlajših pionirk. Veliko zaslug gre mojima pomočnikoma Tanji Mihevc in Danilu
Frasu ter dekletom, ki so pokazala pravo igro in dala vse od sebe. Vzdušje v dvorani je bilo fantastično.«
Najboljša igralka in hkrati strelka je bila Julija Lojen (ŽKK Šentjur-Šmarje), najboljša obrambna igralka je bila Lea Jagodič (ŽKK Šentjur-Šmarje), miss turnirja pa Bojana Djurič (KK Triglav Vadoli). V peterko finalnega turnirja so se, poleg Julije in Lee uvrstile še Tina Bastašič (KD Janina), Sandra Japundža (ŽKD Ježica) in Bojana Djurič (KK Triglav Vadoli). Naslov državnih prvakinj so si priigrale Julija Lojen, Lea Jagodič, Špela Kocijan, Tadeja Grabler, Amadeja Cverlin, Maruša Habot, Nika Klanjšek, Sergeja Kos, Neža Belak, Urša Belak, Tina Černoša, Šibila Sladič. Ekipo je vodila Tatjana Kampuš, pomagala sta ji Tanja Mihevc in Danilo Fras.
BM
NAGRADNA KRIŽANKA
SLOVARČEK: ZNANI BOKSAR MATE - PARLOV
Šentjurske NOVICE Nagradna križanka APRIL 2004		
		Nagrade za marčevsko križanko - konzumacija v višini 1500 SIT - podeljuje bar Blue Eyes (Center Akvonij): Stanka Romih s Ponikve, Katarina Pušnik s Planine in Alja Belak iz Šentjurja
■ehu:
NABIRALNIKA Silvester Lah
TELEFONSKI RAZGOVOR
Skupina bogatih možakarjev igra poker za mastne vsote. Zazvoni mobilni telefon.
“Si ti. dragi?”
“Ja, draga.”
“Veš, kaj se mi je pravkar zgodilo? Šla sem mimo izložbe in videla čudovit krznen plašč Srebrna lisica. Pa še na razprodaji je."
“Koliko?”
“5.000 EUR.”
“Prav, kupi ga.”
“Hvala, dragi, ti si najboljši. Ampak veš kaj. Šla sem tudi mimo trgovine z mercedesi. Veš, da so dobili kupeja? Ga lahko kupim?”
“Saj ze imaš avto.”
“Ampak rekel si, da bom lahko enkrat imela še mercedes kupe. Ko bi ga le videl, kako je lep. Srebrn, z belim usnjem.”
“Koliko pa stane?”
“Samo 95.000 EUR.”
“Prav, kupi ga.”
“In se spomniš, da sva se pogovarjala, da bi kupila hišo z bazenom na Ažurni obali? Eno sem videla v agenciji. Ne bi bilo lepo, da pobegneva iz tega mraza in se okopava v topli vodi in posončiva?” “Za koliko jo prodajajo?”
“2.100.000 EUR.”
“Dogovori se za 2 milijona.”
“Hvala, dragi. Ne veš, koliko mi to pomeni. Res si najboljši. Danes ti bom pripravila enkraten večer. Čau.”
“Čauu, draga.”
Tip prekine, dvigne roko in reče:
“Čigav je ta telefon?"
HOROSKOP ZA DANES
posel: zvezde se vam nasmihajo; zdravje: zvezde se vam nasmihajo; ljubezen: zvezde črkujejo od smeha.
MLADOST
"Nič mi ni všeč, kako te je Milan sinoči pri mizi božal."
Tudi meni ne, toda upoštevaj, da je še zelo neizkušen."
NEUČAKAN
“Marija, bi hotela postati moja žena?"
"Saj se poznava šele dve uri."
"Prav, pa počakajva do jutri."
OČE ŽE VE...
Hčerka se hoče zvečer neopaženo izmuzniti iz hiše.
"Kam pa kam?" vpraša oče iznad časopisa. "Samo pismo nesem v poštni nabiralnik."
"Potem pa pohiti. Nabiralnik je že dvakrat zažvižgal."
DOSLEDNOST
Prideta dva policaja v službo popolnoma gola. Komandir se začudi, in ju vpraša kaj se gresta, da prideta takšna v službo.
Pa rečeta: "Joj komandir, srna šla v kurbnhaus, pa srna zapecala take ženske, da dol padeš. Komandirju ni blo čist nič jasn:"Ja in?"
"Ja. pol so pa rekle, no fanta slečta se. Pa se midva slečeva."
"Ja in?"
"No, pol so pa rekle, zdej pa na delo, in zdaj srna
RES NENAVADNO
Blondinka se sprehaja po cesti in se ustavi pri obcestni luči. Na drogu je obešen letak na katerem piše ODDAJAMO STANOVANJE. Blondinka potrka na drog. Čaka, čaka pa nič. Mimo pride policaj in vpras*a blondinko:
"Ja kaj pa počnete?"
"Tukaj piše da oddajajo stanovanje. Trkam pa se nihče ne oglasi."
Policaj pogleda navzgor in pravi:
"Ja, to je pa res čudno. Zgleda, da so doma, saj imajo prižgano luč."
NAPOR
Pride blondinka na nabito poln avtobus in nagovori moškega, ki je sedel:
"Oprostite gospod, ali mi lahko odstopite sedež • sem namreč noseča."
Moški ji odvrne:
"Ja koliko časa pa, saj še nimate trebuha ?" Blondinka odvrne:
"Približno 20 minut, pa me še vedno bolijo noge."
DOBITEK
“Kaj bi naredil, če bi zadel sto milijonov?
“Kupil bi si dober avto.
“In ce bi zadel več?
“Bi vrnil dolgove.”
Živi razkošno, sicer bodo tako živeli tvoji dediči! =

Gober/ck fflilen /.p. C.l. Dobrolin/ko 17 $H0 ItllTlUR
JmUUESTUHE
good/year
(gnHnenlal'
<■}► jj ui\ri. or*
Kje naj izberem prave pnevmatike in platišča za moj avto ?
Pri nas!
Akcijska ponudba
llREa-LI
BFCoodrich
Kleber
^5Tnsxoi,t:l
E//-ULDA
^BcvuunO
">Sr Kormoran
R E	I C
Materiali in tehnologija MICHEUN
od x6.‘»‘)o SIT naprej
15 palčna alu platišča že
0h w
■ X
v-
V'
ElMZO

03)819 0240
O/ETI

Delovni čas: delovnik 8.00 - 18.00, sobota 8.00 -13.00
VaLKFNIZFCIJfl
IN ROCNfi AVTOPRALNICA
MOLE)
Dejan Mulej, s.p.. Ul. Tončke Čečeve 17, 3230 Šentjur, tel.: 03 749 17 10, 749 17 12, GSM: 041 630 652
Ob otvoritvi novega pneumatic centra

prirejamo
VELIKO
NAGRADNO IGRO
z bogatimi nagradami!
HVUNDAI GETZ
' ..
Nagradno vprašanje: Katerega leta je bila ustanovljena vulkanizacija Mulej?
□ 1995	□ 1998 D 2000
NARADE:
1.2 meseca uporabe avtomobila Hvundai Getz
2.	pnevmatike v vrednosti 80.000 SIT
3.	pnevmatike v vrednosti 70.000 SIT
4.	pnevmatike v vrednosti 60.000 SIT
5.	pnevmatike v vrednosti 50.000 SIT
6.	pnevmatike v vrednosti 40.000 SIT
7.	- 10. različne usluge našega pneumatic centra
Datum žrebanja nagrad: 26.6.2004 Zadnji rok oddaje kuponov: 24.6.2004
Kupon lahko dobite tudi ob nakupu izdelkov, koriščenju storitev ali zgolj ob obisku v vulkanizaciji Mulej.
Zime in priimek:
tNaslov:
D
^Telefon:
Izpolnjen kupon - izrežite, ga dajte v kuverto ali
kuverto i prilepite i ' dopisnico
in nam ga pošljite gornji
Sponzorji:
FAMM Commerce d.o.o. p*euwATic cente*
LAB<|i©j
Go-
tovo
PNEUMATIC BUT
ZilllUUESTUIIE
Tirestone
^ ♦
Hiririlrge	JMk
PLATIN HVUnom eroam

OT¥OISITE¥ CENTR/V 26.6.2004
Avtohiša MLAKAR
v četrtek, 6.5.
ob 18. uri
PESEM POMLADI
Predstavitev osnovnih šol
v petek, 7.5.
ob 18. uri
GLASBA POMLADI
Nastop glasbene šole Šentjur
v soboto, 8. 5.
ob 10. uri
(?) DRUŽINA KOLENC:
ŽIVE ŽIVALI predstava za otroke
med 10.5. in 15.5.
A ŠAHOVSKI TEDEN V TUŠU
v četrtek, 13.5.
ob 18. uri
Nagradno žrebanje

Otroška glasbena animacija
MOJ MEDVEDEK JAKA
v četrtek, 20.5.
ob 18. uri
SPOZNAJMO DOBROTE KRASA
Nagradno žrebanje s podjetjem KRAS in POLONO FURLAN
d
O
v soboto, 22.5.
med 10. in 19. uro
SPRETEN KOLESAR, SPRETNA KOLESARKA
v četrtek, 27.5.
ob 18. uri
KORAJŽA VELJA
OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE v otroškem kotičku
vsak petek, med16.in19. uro vsako soboto, med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro
n v j rx v, in nvMvnu
VARSTVO V IGRALNICI vsak dan v tednu
LEGENDA
OTROŠKE PREDSTAVE
A
ŠAHOVSKI DNEVI na PLANETU TUŠ
/ »	MODHAŠTEVILKA
(((• 0801310)
' ^BREZPLAČN^TEmK^uS^
www.planet-tus.com
Kjer so zvezde doma

l