.~rS223 »342 x v 'V-' (6f Šen-tju-rsk^ NOVICE V ZLVLJBIslUU; IZ ZLXŽ1_J,T£.1M'JJA ZA ZLVl_Jil£N'Zl£ PRIJATELJSTVO je kot sadno drevo: -ga zaseješ, kultiviraš, vzgajaš, neguješ brez pričakovanj, da boš učakal plodove. Ko dozori, bogato obrodi, plodove shraniš za hladne zimske dni. Branko - Franc Zupanc Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Liberalna demokracija Slovenije www.lds-sentjur.com ★ * ★ Ob Dnevu upora A proti okupatorju, A 'Wr prazniku dela 1. maju in vstopu v Evropsko skupnost iskreno čestitamo vsem članicam in članom ter simpatizerjem Združene liste socialnih 'JU- demokratov OO Šentjur. Čestitamo tudi vsem -UL- delavkam in delavcem -UL- ^ ter občankam in občanom ^ občine Šentjur. e Slovenija, od kod (s)lepote tvoje. ♦ ♦ Na predvečer vstopa v EU bo cela slovenska deželica rajala na čast slovenske evropske prihodnosti. Z Jurjevanja v Evropsko unijo nas vabijo tudi naši šentjurski občinski možje. Naši državni in lokalni voditelji, ki nikoli niso čutili posebne zagnanosti proslavljanja naših nacionalnih zgodovinskih dogodkov in storili kaj monumentalnega v počastitev dnevov samostojnosti in državnosti, očitno veliko dajo na našo evropskost. V dinamičnem in čudnem času živimo, tako nenavadnem, tako čudnem, da ga enostavno ne razumem več. In ne dohajam. Pred slabimi štirimi desetletji sem bil v kaznilnici Zenica 11 mesecev svinjski pastir, ker sem se v manjši družbi navduševal za demokracijo in samostojno Slovenijo, pred štirinajstimi leti me je ista ideja popeljala v parlament samostojne Slovenije in na šentjurski županski stolček, zdaj, slabo destletje in pol kasneje pa mi moja suverena država pred mojimi očmi zdrvi v svetovni vojaški pakt in evropski talilni lonec. Seveda ni nič pomagalo, da sem bil proti, da sem na obeh referendumih samozavestno obkrožil besedico proti, toda za razliko od leta 1964 me vsaj zaprli niso. Napredek vsekakor je. So me pa zato »lustrirali« moji demokratični strankarski veljaki, ljubljanski in tukajšnji, in me dali v formalin kot kakšno kužno žuželko. Kar je po svoje čisto razumljivo, kajti težko bi me prepričali, da imajo italijanski vojaški lovci, ki kraljujejo na našem nebu, ali naši fantje v Afganistanu ali Iraku, v posredni službi dokaj brutalnega svetovnega policaja in svetovnega imperija ZDA kaj veliko skupnega o moji viziji idile samostojnega podalpskega naroda. Že, že, časi so res drugačni, toda tako grozno drugačni pa spet ne. Med italijanskimi in nekdanjimi jugoslovanskimi lovskimi letali ni prav velike razlike, morda po izdelavi in s to izjemo, da so jugoslavanske pilotirali tudi slovenski fantje, pa čeprav praviloma le jugoslovansko preverjeni, v italijanskih pa zagotovo ne sedijo naši najbolj zagreti evroatlanci, med Brusljem in Beogradom pa so tudi razlike z vsakim dnevom vse manjše. V političnem, gospodarskem in kulturnem smislu. Današnja dogajanja v EU vse bolj jasno kažejo, da bodo veliki evropski narodi nesramežljivo zaščitili svoje nacionalne interese, nove »enakopravne« članice velike evropske družine pa brezrezervno prevzemamo vlogo, ki so nam jo namenili veliki: vlogo zaostalega tržišča oziroma moderne različice ekonomskih kolonij. Kaj bo s teboj, Slovenija? Ne dvomim, da nas za prvim evroovinkom čaka tudi prva kriza. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo nihalo, ki zdaj odločno hiti v smeri EU, začelo ustavljati oziroma vračati proti nevtralni sredinski legi in bo zanihalo tudi v EU-antiamplitudi. Evropa ni Amerika, Evropa je nabita s celo vrsto močnih nacionalnih identitet, ki bodo tisti trenutek, ko se bodo počutile ogrožene, postavile skupni gospodarski vidik (ki je nedvomno prvi cilj Evrope) na drugo mesto. Takrat bodo naše firme namesto modnega »trade« in podobno spet dobile domača imena, naši »ljudski« izrazi cool, fool, OK ... vlogo zaničevanih kroatizmov, domači parlament pa bo spet postal točka nacionalne identifikacije in produktivna alternativa bruseljskim direktivam. Edina nevarnost, ki jo tu slutim, je, da bo ta današnji EU-nihaj trajal predolgo, tako dolgo, da bomo Slovenci, ki smo v preteklem desetletju neštetokrat dokazali vse prej kot čvrsto pripadnost narodni skupnost, v tem času izgubili sposobnost nacionalne samoobnove. Potem bi se nam lahko zgodilo, da bi se v trenutku vračanja nacionalne države v zgodovino razpršili po germanskih in romanskih nacionalnih interesnih sferah. Seveda se tu lahko postavi z zgodovinskega stališča povsem logična dilema, kaj nam bo takrat sploh še pomenila slovenska identiteta? Bo to pozitivni ali le obremenjujoči moment? Kar pa zame ta trenutek sploh ni pomembno, kajti svojo nacionalno identiteto kot motivacijsko in združevalno silo živim zdaj, evropske integracijske procese pa čutim kot grožnjo izbrisa iz zgodovine. Pa lepe besede o Evropi gor ali dol. Toda kaj storiti, ko je slovenska ljubezen do Evrope tako kot vsaka ljubezen brezmejna in slepa. Ta trenutek, žal, v tej moji domovinici ne vidim niti ene spodobno organizirane združbe, s katero bi lahko delil svoj evroatlantski skepticizem. Verjamem pa, da ga delim z mnogimi brezimnimi posamezniki, ki podobno kot sam, v euroevforiji ne čutijo najbolj trdnih tal pod nogami. Ne dvomim, da nas za prvim evroovinkom čaka tudi prva kriza. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo nihalo, ki zdaj odločno hiti v smeri EU, začelo ustavljati oziroma vračati proti nevtralni sredinski legi in bo zanihalo tudi v EU-antiamplitudi. Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice d.o.o., Šentjur Dušana Kvedra 11 Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Nina Gradič Postavitev in oblikovanje: Šentjurske novice Tisk: Grafika Gracer, Celje 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, 3230 Šenjur Telefon: 03 574 15 00,041 759 816 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: Šenjurske novice 06000-0105036264 Naklada: 1100 kom Naslednja številka izide: 25. maj 2004 Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, o “Rop, ne norčuj se iz delavstva!” IZJAVA MESECA Edi Peperko, vodja občinskega oddelka, v občinskem svetu ob zgodovinskem dogodku znižanja cene socialne pomoči na domu: »Redko se dogaja, da na Občini sklepamo o znižanju kakšne cene.« (Ne redko, doslej se še nikoli ni zgodilo kaj tako zgodovinskega). LAHKO BI BILO RE/ Znanstveni pristop Kot je povedal njihov poročevalec na seji občinskega sveta, so nadzorniki temeljito opravili svojo nadzorno funkcijo: občinska uprava jim je morala gledati naravnost v oči, ko jim je zagotovila, da je delala pošteno in še enkrat samo pošteno. Radikalizem Občinski svetnik LDS Sebastijan Jaklič hitro dozoreva v pravega politika: svojo pisno zahtevo, da se vse plače javnih delavcev enkrat letno javno objavijo, je po namigu iz klopi pred seboj v trenutku spremenil v že izrabljno »vse plače funkcionarjev, ki so javne«. Bo ceneje Kot je povedal župan Tisel, bo popravilo glasovalne naprave v občinskem svetu, ki bi omogočala javno glasovanje, stalo kar okrog 900 tisočakov. Kar je bistveno preveč, zato bodo za občinske svetnike raje v kratkem uredili ustrezno dvoranico v novem prizidku k občinski stavbi. Skromnost je lepa čednost Razlog, da se občinska uprava nikakor ne more odločiti, da bi se preselila v novo nadstropje »Rdeče hiše«, je menda en sam in je nadvse kreposten: srce jim ne da, da bi se razbohotili po razkošnih pisarnah, ki so zrasle iz občinskega stanovanjskega fonda. Vsi naši, vsi enaki Predsednik SLS Janez Čoki zahteva takojšen odstop direktorice Zdravstvenega doma: če se s povprečno za 20 % nižjimi mezdami od slovenskega povprečja pustijo molzti šentjurski delavci, je nehigensko, če ni celo že kriminal, da država z enako mero ne ožme tudi šentjurskih zdravstvenikov. Uspešna predvolilna poteza podžupana Koržeta Potem ko je lani pripravil za nepoznane »socialne primere« celo šaržo prekajenega mesa, je letos k tovrstnim svojim dobrim delom primaknil še 15 dobro pitanih piščancev. Ampak ne prostovoljno. Ni srednje poti Bliža se sodni obračun užaljene občinske uradnice in zaščitnice šentjurske »GSM-bazne postaje« s Šentjurskimi novicami. Ostaja le še dilema, bo sodišče ugasnilo Šentjurske novice ali vodjo občinskega oddelka za okolje in prostor. Izjemna izjemnost Tisti, ki so spremljali nastop župana Tisla na celjski TV, so se lahko še enkrat prepričali, da ima župan na Občini izjemne sodelavce in izjemne strokovnjake - občani pa izjemno stereotipnega župana. izbor Bogdan Rahten Okronali prvega kralja salam V množici različnih tekmovanj zadnje čase pozornost pritegujejo tudi salamijade. Neformalna prestolnica teh tekmovanj je v Sevnici, kjer se najboljši salamarji zbirajo na dan mučenikov že od leta 1962. Med zmagovalci je bil v 80-ih trikrat Branko Manček s Planine. Na prvo pomladno soboto je potekalo prvo tovrstno tekmovanje v žegarskem gostišču. V konkurenci osemnajstih domačih pridelovalcev priljubljenih mesnin se je najbolje odrezal Franci Romih iz Žegra, tričlanski strokovni komisiji pa je načeloval Damjan Leljak. Obrezovalni obred v Zgornjem trgu Sorodnica oz. naslednica najstarejše trte na svetu, ki domuje v Mariboru, je tudi letos doživela obrezovalno čast. Mestni viničar Aci Urbajs jo je v prestižni družbi mariborskega viničarja Zafošnika, šentjurske politične vrhuške in pevcev, ki nosijo ime po rodbini, ki jo nosi tudi znamenita ulica, svečano obdelal. S četrtim pridelkom doslej, ki ga je ponavadi med dvema in tremi litri, prisotni glede na obrazno mimiko, niso bili najbolj navdušeni. Žabe prehajajo! Zaradi močnih migracijskih poti dvoživk ob prvih spomladanskih otoplitvah so skoraj pred desetletjem ob cesti pri Slivniškem jezeru zgradili posebne prepuste, namenjene njihovim prehodom. Kljub temu na cesti skoraj vsako leto pride do pomorov. Tudi letos so v organizaciji republiškega naravovarstvenega zavoda postavili začasno ograjo v dolžini 600 metrov, odsek, kjer izvajajo tudi ročni prenos n žab, pa so tudi ustrezno označili s prometno/ signalizacijo. Pri akciji poleg zavoda sodelujeta tudi lovska družina in Ministrstvo za okolje in prostor. Meščani zborovali V začetku meseca je Krajevna skupnost Šentjur mesto sklicala zbor krajanov severnega dela centra. Na dnevnem redu je bila predstavitev investicijskega programa do konca naslednjega leta, krajane pa so pozvali k lastnim pobudam. Udeleženci so izrazili največ zanimanja za ureditev prometa in pešpoti. Kot glavne cilje si je KS Šentjur mesto zadala izgradnjo razsvetljave ob Pešnici in postavitev novih smetnjakov, pozabili pa ne bodo niti na redne dejavnosti. 9 Stavka v Alposu »Delamo kot črne živine, a denar se nas ne prime.« ... ... in »Rop, ne norčuj se iz delavstva!« , . sta bili v torek, 20. aprila, dve od bolj 1 opaznih stavkovnih parol pred Alposom. Pred vhodom v Cevarno, kjer je KNSS *** Neodvisnost še najbolj čvrsto organiziran, je bilo kar živahno, pred drugimi alpoškimi obrati pa posebnega dogajanja ni bilo opaziti. Predsednik KNSS Alpos Vlado Arzenšek: »Podpiramo zahtevo SKEM za neto dodatek k plačam v višini 15.000 SIT. Naši upravi smo predlagali, da nam takoj začne izplačevati dodatek 10.000 SIT, a so nas zavrnili z izgovorom na Gospodarsko zbornico. Naša povprečna plača ne presega neto 100 tisočakov in mislimo, da nas sramotno slabo plačujejo. Razočarani smo nad to našo državo, ki ji delavci niso nič mar. Ko se bodo v naši centrali odločili za odločnejše poteze, bomo mi zraven in povsem enotni.« F. K. Referendum o izbrisasnih na Šentjurskem - povprečno Trgovine, spet trgovine. Udeležba Na območju UE Šentjur se je referenduma udeležilo 5.336 volivcev ali 33,07 %, kar ne predstavlja bistvenega odstopanja od slovenskega povprečja oziroma udeležba je bila za odsotek in pol višja od povprečja. Najvišjo udeležbo so imela naslednja volišča: Razbor - Slomšek 62,31 %, Gasilski dom Slivnica 56,35 %, GD Paridol 43,54 %, OŠ Kalobje 42,72 %, KD Šentvid 42,27 %, OŠ Hruševec 41,63 %. Najnižja udeležba: Šentjur - Mestni trg 22,54 %, Loke - Kladnik 22,81 %, Slatina - Robič 25,39 %, Loka - zdr. amb 26,14 %, GD Šentjur 26,15 %. Komentar: Glede na to, da šentjurske stranke dejansko niso za propagando za ali proti naredile čisto nič, je bila udeležba razmeroma zelo visoka. Kar je samo še eno potrdilo, da naše lokalne strankarske ekspoziture nimajo bistvenega vpliva na domače javno mnenje in so osrednji slovenski mediji v tem pogledu ključni. Najvišja udeležba je bila na izrazito kmečkih voliščih, kjer je tudi sicer udeležba praviloma med najvišjimi, najnižja pa praviloma v urbanih središčih, predvsem v samem Šentjurju. Tu je tudi nekaj izjem (Loka, Loke pri Planini, Slatina - Dobje) in predvsem je izjema Hruševec. Med volišči z najnižjo udeležbo so z izjemo Slatine skoraj izključno volišča, ki so znana že s prejšnjih volitev kot bolj levo usmerjena. Zanimiva je udeležba na volišču v Javorju, ki je običajno izrazito LDS-ovska, toda tokrat Javorjani niso sledili predsedniku LDS, svojemu sokrajanu Jožetu Artnaku, in jih je 30,4 % šlo na referendum. Izidi referenduma Šentjurski izidi referenduma so povsem primerljivi s slovenskim povprečjem: za tehnični zakon je glasovalo 165 volivcev, to je 3,09 %, proti pa 95,67%. Najvišji izidi za: Loke - Kladnik 15,38 %, GD Javorje 12,73 %, GD Bukovje 10 %, Voduce 5,36 %. Najvišji izidi proti: Planinska vas, Botričnica, Slatina - Robič, vsi 100 %, Dolga Gora 98,7 %, GD Slivnica 98,6 %, Dobje 98 %. Komentar: V globalu se šentjurski občani nismo pokazali nič bolj nestrpni (kot nas prepričujejo naši mediji) kot povprečni Slovenci. Pri najvišjih številkah v obe smeri, za in proti, je težko najti neko zakonitost, v obeh skupinah so predvsem mala in kmečka volišča, prav tako so v obeh skupinah volišča z najvišjo in najnižjo udeležbo. Da gre več ali manj za naklučje ali za vpliv posameznih mnenjskih voditeljev še najlepše kaže primer s Planine, kjer je volišče Loke - Kladnik v samem vrhu pri glasovanju za zakon, prvo sosednje volišče v Planinski vasi pa je v vrhu po glasovanju proti. Po svoje je zanimiv je tudi podatek, da so po glasovih »za« v vrhu, razen Loke (pa še ta je s slivniškega konca), sama slivniška volišča, pa čeprav je v teh krajih gotovo še najmanj »izbrisanih«. Gre res za naklučje ali je posredi nek drugi vpliv? F. K. Materam in ženam nozornost na Ponikvi Učenci OŠ Ponikva in Kulturno društvo A. Martin Slomšek sta letos z roko v roki prisrčno in ganljivo popeljala poslušalce v svet, ko nenadoma ostaneš brez vsega in se znajdeš še tako v tujem svetu, kot begunec. Svoje izkušnje iz časov 2. svetovne vojne, ko sta bili z družino ignani v Srbijo, sta pripovedovali ga. S. Močnik in ga. L. Romih. Njuni zgodbi sta se vtisnili v srca mnogih. Žal je tudi danes že precej izgnancev in beguncev. Maja in Ana Jazbec delujeta kot prostovoljki v organizaciji za pomoč le-tem. Mladi nastopajoči, pod mentorstvom A. Ocvirk, S. Rožanc, R. Ocvirk so popestrili večer, spretno pa je program povezovala U. Palčnik. Ideja in zasnova samega večera je bila (kot vse leta do sedaj) v rokah Irene Zevnik. Vsem ženam lepe in prijetne dni (ne samo v mesecu marcu). In kadar ne boste vedeli, kaj sami s sabo, se spomnite na vse, ki nimajo niti koščka svojega prostora... Saj veste, da nekje ste doma. Virtualni loški gasilci Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Žusmu je v medmrežje lansiralo svojo spletno stran. Čeprav eno manjših, je prvo s področja šentjurske gasilske zveze, ki mu je to uspelo. Stran je postavil Aleš Guzej, vsebuje pa vse osnovne informacije, ki jih bodo še dopolnjevali, v prvem mesecu I delovanja pa so imeli že tudi tisočega/ obiskovalca. Literati podčrtali leto Pod vodstvom Rada Palirja so šentjurski literati, ki združujejo nekaj desetin domačih in tudi drugih avtorjev, zaokrožili novo leto delovanja, ki je kot enega glavnih rezultatov znova obrodilo literarni zbornik Z besedami, ki je tokrat izšel petič, poudarek pa je bil na opusu Planinčanke Ane VVambrechtsammer. Društvo je skozi leto pomagalo pri knjižnih izdajah svojih članov, plodno sodelovalo s prijateljskimi društvi literatov in na različne načine poskušalo popularizirati literaturo, kar je poleg nove izdaje zbornika tudi njihov cilj v prihajajočem obdobju. politika politika Iz županove pisarne Država plačuje Uspeli smo na razpisih za sofinanciranje različnih lokalnih projektov. Za digitalizacijo zemljiške knjige (geoinformacijski center) bomo v dveh letih dobili 6 milijonov SIT, enake vsote tudi za ureditev igrišča pri OŠ Ponikva, atletski štadion in telovadnico v Loki. 2,5 milijona smo dobili za projekte za ureditev Zgornjega trga ter 600 tisočakov za gradnja balinišča v Šentjurju. Marija Rataj je »šef« nadvoza Problem vključitve nadvoza v povezovalno cesto Dramlje-Šentjur je vse bolj akuten. V tem letu je potrebno strokovno dogovoriti optimalne rešitve in jih pripraviti do operativne stopnje. Osebno se zavzemam za prestavitev nadvoza, glavno besedo bodo pa seveda imeli strokovnjaki. Na Občini je za projekt zadolžena Marija Rataj. Grasselli ne da nič Pogovarjali smo se z g. Grassellijem glede usode njegovega imetja v centru Gorice, žal pa rezultati tega pogovora niso prav nič spodbudni. G. Grasselli ne kaže zanimanja za revitalizacijo svojih slivniških objektov. Le nekoliko bolj spodbudni so bili pogovori z znanimi akterji razvoja Slivniškega jezera. RTG oziroma Moserji, ribiči in TD so načelno za sodelovanje, vendar pa ker še niso zaključili svojih pravd, tudi tam ne kaže na skorajšnji razvojni razmah. OŠ Ponikva še na ledu Vsi projekti so sicer že pripravljeni, še vedno pa čakamo na sklep Ministrtstva glede sofinanciranja države. Pokazal se je še en nov problem - predračuni nevarno »letijo v nebo«. Športna zveza Pogovarjali smo se z obema stranema, ki sta soglasni, da je sodelovanje nuja, glede konkretnih postopkov pa še ni nič novega. Do uspešnega dogovora sem ustavil finaciranje športnih dejavnosti prek ŠZ Šentjur. Planinski grad Dogovor s Tajfunom se je pričel uresničevati, projekt vodi Saša Krofi. Do poletja naj bi usposobili Kašto, prireditveni prostor ter tudi pripravili nekaj prireditev. Ne dvomim, da Tajfun misli resno. Mobitel še ne bo prestavil bazne postaje Je pa poslal pisno ponudbo, da bi v sklopu načrtovane izvedbe UMTS omrežja in postavitve te bazne postaje na območju žage Bohor reševal tudi spor z občani Ulice na razgled zaradi tamkajšnje GSM bazne postaje. O rokih se še nismo pogovarjali. F.K. Plače bolj vroče kot ^ključni račun 10. seja Občinskega sveta Šentjur Dnevni red je obsegal kar nekaj zanimivih točk: organizacija občinske uprave ter zaključni račun občine, vendar so pričakovano največ temperature dvignile plače v javnih zavodih. Direktorji in ravnatelji javnih zavodov (šole, Vrtec, Ljudska univerza, Javno komunalno podjetje ter Zdravstveni dom) imajo okvirne plače okoli šesto tisočakov bruto, na grafu pa je precej izstopala plača direktorice Zdravstvenega doma Šentjur. Kot smo lahko ugibali pred sejo, je plače javnih zavodov najmočneje napadla opozicija z Janezom Čoklom na čelu, vsi pa so zanemarjali dejstva, da so bile vse plačilne liste potrjene še v prejšnjih mandatih. Prav tako so za plače odgovorni sveti zavodov, katerih predsednik jih podpiše. Občina pa, kljub temu da je ustanoviteljica, v svetih nima večine glasov. Javni zavodi so kot država v državi. Organizacija občinske uprave Odlok določa organizacijo in delovno področje občinske uprave in naj bi prinesel priložnost za večje zadovoljstvo uporabnikov, učinkovitejšo organizacijo dela, odpravo pomanjkljivosti, večjo motiviranost in strokovno usposobljenost delavcev. Ključna sprememba predlagane organizacije je združitev oddelkov. Sedaj lahko najdete na Občini naslednje oddelke: oddelek za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja, oddelek za družbene dejavnosti, oddelek za gospodarske dejavnosti, proračun in finance ter oddelek za splošne in pravne zadeve. Predlagan je bil skrajšan postopek, čemur je nasprotoval predvsem Marko Diaci. Prav tako je opomnil, da bi bilo dobro zapisati tudi trajanje mandata direktorja občinske uprave. Pravnica Mateja Močnik je v imenu občinske službe odgovarjala, da je skrajšan postopek možen, če se nanaša na sistematizacijo, na pogodbe o zaposlitvi ali če gre za uskladitev zakonov, mandat direktorja pa je zakonsko opredeljen in traja 5 let. Diaci je še spraševal po analizi organiziranosti, na kar je direktor odgovoril, da jo svetnik lahko dobi v pogled, vendar še ni v taki obliki, da bi jo dali na mizo. Odlok je bil sprejet s 15 glasovi. Zaključni račun 2003 Vsi prihodki so bili realizirani v višini 2.171 milijard SIT. Občina svoj proračun polni z davčnimi prihodki, kapitalskimi prihodki, prejetimi donacijami ter drugimi prihodki. 45% delež predstavljajo davčni prihodki, drugi največji del pa s 37 % transferni prihodki. Vsi realizirani odhodki so bili realizirani v višini 2.154 miljard SIT. Skoraj polovico, 45 % vseh odhodkov, predstavljajo tekoči transferi (regresiranje oskrbe v domovih in vrtcih, regresiranje prevozov v šolo, sredstva za lokalne skupnosti, transferi v javne zavode itd.). Sledijo pa jim še investicijski odhodki -18 %, kamor spadajo adaptacije, novogradnje, rekonstrukcije, nakupi zamljišč itd. Direktor Jože Palčnik je še obrazložil, da je največje spremembe doživela zaradi izgubljenih tožb (Vegrad in Kovač s Planine) postavka po sodnih odločbah, in sicer kar 33 %. Podpredsednik nadzornega odbora Občine Cerkvenik je poročal, da so v okviru odbora podrobneje pregledali poslovanje Vrtca Šentjur, pohvalil je bolje pripravljeno gradivo ter potrdil poslovanje občine za leto 2003. Na vprašanja Diacija glede pregleda občinskih razpisov in gospodarjenja s stvarnim premoženjem je povedal, da javnih razpisov niso pregledovali, medtem ko gospodarjenje z občinskim premoženjem so, in na izročeno gradivo ni bilo pripomb. Diaci je vztrajal, naj nadzorni odbor še enkrat pregleda ravnanje s stvarnim premoženjem, nakar ga je Boris Zupanc poučil, da je od odbora nesmiselno zahtevati dodatne naloge, ker je že v teku interna revizija, ki bo končana najkasneje do 30. junija. Pohvalil je tudi zmanjševanje zadolženosti Občine. Neplačana realizacija odhodkov v višini 118 mio. SIT je kar, za 41 % manjša od neplačane realizacije leta 2002. Ludvik Žafran (SDS) je predlagal, naj Diaci pove, katero postavko naj pregleda nadzorni odbor, kajti vse je prav gotovo nemogoče natančno pregledati. Predlagatelj Diaci je še vedno vztrajal na tem, da vse pregleda nadzorni odbor, kar je predlagal kot sklep, ki pa je bil zavrnjen z glasovanjem. Zaključni račun so svetniki potrdili z dvajsetimi glasovi za. Plače letijo v nebo PRAVNA OSFRA BRUTO IZPLAČILO JANUAR 2004 ,17 Vrtec 596.929 70 SIT .17 Glasbena šola 575 233 80 SIT .17 1 iudska univerza 468 000 20 SIT 1 1 ti 596.541.90 SIT .17 OŠ Ponikva 559.738.50 SIT .17 OŠ Planina 544.361.60 SIT .17 OŠ Slivnica 601.845.90 SIT .17 OŠ H ruševec 572.482.00 SIT .17 OŠ Frania Malnaia 632 088 30 SIT .17 OŠ Dramlje 604.126.80 SIT .17 7dravstveni dom 1.774 153 00 SIT Javno komunalno nodietie 758 590 00 SIT zavodov se je občinska uprava odločila, da pridobi podatke o plačah vodilnih v javnem sektorju. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Edi Peperko je pojasnil, da plače osnovnim šolam, vrtcem, knjižnicam, glasbenim šolam ter ljudskim univerzam določa ustrezno ministrstvo. Plača direktorja ZD Šentjur je določena na podlagi Kolektivne pogodbe za zdravnike. Individualna pogodba direktorice ZD je podpisana s strani predsednice sveta zavoda. Ta pogodba določa direktorici, da opravlja funkcijo poslovne in strokovne direktorice polni delovni čas. Za opravljanje poslovodne funkcije pripada direktorici osnovna plača, del plače ji pripada za delovno uspešnost, dodatke pa dobiva po kolektivni pogodbi za zdravnike. Izplačan dodatek za delovno uspešnost je do 50 % osnovne plače in se določi na svetu zavoda enkrat letno. Peperko je dodal, da se vsako leto pregleda poslovanje enega javnega zavoda, zaradi aktualnih dogodkov pa so prednost dali JZ Zdravstveni dom. Občinska uprava je predlagala,da se sprejmejo naslednji sklepi: 1. Izdela se naj revizijsko poročilo o delu JZ Zdravstveni dom. 2. Občina naj preuči ustanoviteljske akte javnih zavodov in zagotovi večino predstavnikov v svetih. 3. Očinski svet naj ponovno obravnava informacijo o novi razporeditvi poslovodnih organov v nove razrede. 4. Občinski svet naj sprejema navodilo za ravnanje predstavnikov Občine v organih javnih zavodov. Sebastjan Jaklič je v nadaljnji razpravi predlagal sklep, da se vse plače javnih uslužbencev javno objavljajo vsaj enkrat na leto. Kdo bi kril morebitno izgubo, če bi zabredel ZD v finančne težave, je spraševal Diaci? Krivi niso člani sveta zavoda, temveč Občina, ki ni korektno opravila svoje naloge. O tem je predlagal tudi sklep. Podžupan Jože Korže je opozoril na dejstvo, da je bila pogodba podpisana 6.12. 2001, hkrati pa se vprašal, zakaj ustanovitelj takrat ni zahteval pregleda plače. Jaklič je predlagal, da bo potrebno spremeniti statute javnih zavodov. Oglasil se je tudi Janez Čoki, ki je povedal, da če AJPES ne bi objavil plač, na seji o tem ne bi govorili. Prav tako je ugotovil, da imata predsednik države in vlade manjšo plačo. Zaprosil je tudi za zapisnik, kdaj je svet zavoda obravnaval individualno pogodbo direktorice ZD. Predlagano je bilo tudi, da se spremeni statut ZD tako, da bo Občina v svetu ZD imela večino. Z ugotovitvijo, da se nihče ne sprašuje, kako sploh funkcionira zdravstvena služba, je Gregor Kovač (SDS) nakazal še na drugo plat medalje. Podžupan Artnak je še dodal, da se mora čimprej končati revizijsko poročilo. Predlagal je tudi sklep, da se plače, v kolikor odstopajo od zakonsko predlaganih, takoj uskladijo s temi predlogi. Na koncu razprave seje oglasila tudi dr. Draga Kovač. Poudarila je, da je do sedaj slišala zelo enostranska razmišljanja. Ko je sprejela ponujeno funkcijo direktorice, je bilo finančno stanje na robu, poudarila je, da jim ministrstvo ne odobri zaposlitve še enega zdravnika, ki ga ZD Šentjur nujno potrebuje, in da svojo direktorsko plačo zasluži sama s svojim zdravniškim delom in vpisanimi 3200 pacienti, kar je več kot polovica slovenskega povprečja. Čoki je predlagal sklep, da direktorica odstopi, vendar ta sklep ni bil izglasovan. Svetniki so potrdili predlagane občinske sklepe. Pobude in vprašanja svetnikov Artiček je predlagal, da se uredijo prostori za slivniško knjižnico. Čoki je vprašal, ali se je občina odzvala na razpis za transformatorsko polje, predlagal je, da se uredi etnološki muzej v stari Čretnikovi domačiji in da se označijo gradbišča s tablami, saj so v nasprotnem primeru kazni zelo visoke. Jaklič je spraševal, ali je možen odkup občinskih stanovanj in kaj se je premaknilo od prejšnje njegove pobude za kabelski internet. jg Bodice I Stanko Artiček (DeSUS) ni ■PPH| fovšljivec: »Vesel 1 sem, da nimam fP H f3*šne penzije, M kot je plača direktorice ZD, ker potem ne bi mogel umreti,« Sebastjan Jaklič (LDS) o klavniškem onesnaževanju Voglajne in svojem okusu: »In potem se zgodi, da ti pes prinese kakšen kos živali domov, kar res ni okusno.« Janez Čoki (SLS) o tabli na gradbišču občinske upravne zgradbe, ki je ni: »Na njej bi lahko lepo pisalo ‘Gradi Občina Šentjur z vašim denarjem.’« Marko Diaci (še vedno SMS) o humorističnih pretenzijah občinskih nadzornikov: »Poročila občinskega odbora so bila in še vedno so ■ smešna.« i (SDS) v podporo 1 plači direktorice ZD: »Pri velikih plačah največ zasluži država.« Jože Korže (SDS) na veliki \ četrtek o vzdušju v občinskem svetu in plači direktorice ZD: »Čas je čisto pravi, I da se zmenimo in enega križamo.« Knjižnica v akciji Skozi ves april v šentjurski knjižnici traja zanimiva akcija, ki se imenuje »23. april - dan knjige«. Pod tem geslom se lahko vsi njeni polnoletni obiskovalci brezplačno včlanijo, ne glede na starost ali kakšen drug status. Želja knjižnice je med drugim, da različni družinski člani, ki uporabljajo eno izkaznico, pridobijo lastne, saj bi tako knjižnici olajšali pot do še boljšega prilagajanja potrebam obiskovalcev. Akcija je naletela na ugoden odziv, saj se je vpis ta mesec povečal za 30 %. V Žonti prenovljena ponudba Edini šentjurski hotel vedno več pozornosti posveča posebnim dogodkom in povišanju kvalitete storitev. Ena od takih potez je nedavna »reforma« jedilnika in ponudbe vin, ki jih dnevno ponujajo gostom. Iz tega dogodka so znali v Žonti narediti velik in eleganten družabni dogodek na najvišji ravni. Tako se prilagajajo vedno bolj zahtevnim željam obiskovalcem, da si lahko privoščijo užitke ob izbranih jedeh, pijačah, cigarah in postrežbi. Po »bleferendumuii Četrtega dne četrtega meseca četrtega leta tega stoletja smo bili Slovenci pozvani na naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-l-246/02-28 (OdZIOdlUS-A). V vseh volilnih enotah in njihovih delih - okrajih so volilci iz občin Dobje in Šentjur večinsko glasovali proti. Šentjurski volilni okraj je s 95,74 % glasovi proti dosegel peto izmed enajstih mest v celjski volilni enoti, ki je zakon zavrnila s 95,3 % glasovi proti, medtem ko je bilo povprečje v Sloveniji 94,68 %. Po dolgem času šentjurski volilci s/ svojim »dosežkom« niso visoko štrleli iz povprečja. Podobno je bilo z udeležbo, saj smo v celjski volilni enoti s 33,05 % dosegli sedmo mesto, presegli pa smo slovensko povprečje, ki je znašalo 31,45 %. Za primerjavo poglejmo še šentjursko udeležbo na ostalih referendumih: trgovina 28 %, NATO in EU 51 %, telefonija in železnice 37 %. Bronasti Digl Trener šentjurskih košarkarjev Matjaž Tovornik je ob 11. aprilu, prazniku Mestne občine Celje, za svoje zasluge na področju košarke prejel bronasti grb, ob prejemu priznanja pa je napovedal, da se kot aktivni košarkar umika s parketa. Mladi so eko 22. april je Organizacija Združenih narodov razglasila za dan Zemlje. Po vsem svetu se okrog tega dneva vrstijo različne okoljevarstvene akcije, ki opozarjajo ljudi, da premoremo samo eno Zemljo. Ob tej priložnosti so pri Društvu za mednarodno pomoč in prijateljstvo - IRFF pripravili simpatično igro »Smeti - to rešitev prava ni«, ki so jo pripravili v lastni produkciji v okviru popoldanskih delavnic Kluba Smeh. V sozvočje dneva sovpadata tudi podpisa ekolistin na Šolskem centru Šentjur in na Osnovni šoli Franja Malgaja, ki potrjujeta organizirano okoljsko skrb obeh organizacij. Anžei tudi poje Nekdanji izjemni učenec OŠ Franja Malgaja, debater mednarodnega ranga, lokalni kolumnist in še bi lahko naštevali njegove talente, ima očitno tudi ■■i razvit posluh za prepevanje. Na popularni oddaji na javni televiziji, ki poteka ob nedeljskih večerih, je Anžej Dežan glede na število podeljenih glasov občinstva pometel s konkurenco in se tako uvrstil med ducat finalistov, ki jim bodo morda omogočili nadaljnjo kariero. Pri nas Zlobec in Moederndorfer, Jovanovska in Vučkovac v Mariboru Kar dva ugledna slovenska literata sta bila v aprilu v gosteh na Šentjurskem. Legendarni pesnik Ciril Zlobec, eden izmed avtorjev Pesmi štirih, je obiskal stanovalce Doma starejših. V Gorico pri Slivnici pa so na zaključek Bralne značke povabili Celjana Vinka Moederndorferja, vsestranskega umetnika, ki v zadnjem času burka slovensko javnost s filmom Predmestje. Smo pa »v svet« poslali tudi dva šentjurska pesnika. V organizaciji založbe Litera in Pokrajinskega muzeja Maribor, je minulo soboto v mestu ob Dravi potekal t. i. Pesniški turnir, ki sta se ga udeležila tudi naša Alenka Jovanovski in Rade Vučkovac. Šentjurska pesnika sta bila izbrana med 12 finalistov izmed 157. Plačometer V žaru razprav o plačah je vedno zanimivo pogledati tudi npr. na skupna mesečna povprečja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna neto plača v državi februarja znašala 155.936 SIT. Regijsko povprečje statistične savinjske regije je znašalo 151.300 SIT. Dobjani so se s 155.825 SIT uvrstili na 49. mesto izmed 194 občin, Šentjurčani pa s 145.688 SIT pa na 98. Na vrhu lestvice so prebivalci Cerkelj na Gorenjskem z 218.828 SIT, na repu pa so prebivalci Gornjih Petrovcev z 99.097 SIT neto prejemkov. KOMENTIRAMO Politika vkorakala v zdravstvo 5. točka dnevnega reda na zadnji seji OS »Informacija o plačah v javnih zavodih občine Šentjur« je bila ena najdaljših in najbolj burnih v novejši zgodovini tega najvišjega šentjurskega zakonodajnega organa. Vsak občinski svetnik, ki da kaj nase, je imel pripravljeno razpravo, da o številnih replikah niti ne govorim. Na tapeti pa niso bile plače naših Občinarjev, tudi o plačah vodilnih po šolah, v knjižnici in Vrtcu ni bilo nič slišati, vse se je vrtelo zgolj okrog plače direktorice Zdravstvenega doma Šentjur. Mesečna plača okrog 1,7 milijona SIT bruto, kar znese neto nekaj manj kot 800 tisočakov, je bila pač odlična priložnost, da naši predstavniki ljudstva javno pokažejo svoj socialni in pravičniški čut ter skrb za blagor svojih volivcev. Čeprav rezultati revizije poslovanja ZD, ki jo je naročilo občinsko vodstvo, še niso znani, torej tudi še ni jasno, ali gre res za nezakonito razpolaganje z denarjem zavarovalnice, je bil splošni ton razprave nezgrešljiv: v Zdravstvenem domu je čudna (kriminalna?) združba, ki ne ve, kaj se spodobi. Ljudska stranka in njen predsednik Čoki sta šla še tri korake dalje: direktorica naj takoj odstopi, njeno funkcijo pa naj prevzame v. d. direktorja. Ugibamo, da bi za to funkcijo bil verjetno najbolj primeren eden od poštenih ljudi iz najbolj poštene stranke SLS, morda kar Janez Čoki sam. Ne glede na to, da so občinski svetniki s 17 proti trem glasovom SLS odločno zavrnili Čoklov predlog, je dogajanje na OS vendarle nedvoumno pokazalo, da je tovrstna filozofija zelo blizu naši občinski politični miselnosti. Dogajanje na OS pa je pravzaprav bolj kot zaskrbljene in zasoljene razprave občinskih svetnikov zaznamoval nastop direktorice ZD, ki se je presenetljivo drzno spustila z njimi v vnaprej izgubljeni besedni spopad in prek njih tudi v boj z nenaklonjenim javnim mnenjem. Ni se posula s pepelom, temveč je dokazovala legitimnosti svoje plače in sploh plač v ZD. Njena individualna pogodba, ki je bila napisana, še preden je sama postala direktorica ZD, je namreč identična s tistimi, ki jih imajo vsi ZD v Skupnosti celjskih zdravstvenih domov, poleg tega pa ona sama s svojim operativnim zdravniškim delom v celoti pokriva vse stroške za občinske svetnike tako sporne direktorske plače, kar menda niti približno ni primer niti v enem od šentjurskih javnih zavodov. Občinskim možem je navrgla v obraz, da jih delo ZD in njeno osebno delo, strokovnost in poslovanje, sploh ne zanimajo in da jim v bistvu gre samo za politično nastopaštvo in lažno socialo. Ali se morda kdo od občinskih veljakov zgraža nad dejstvom, da je v plačilni kuverti šentjurskega delavca 20 % manj tolarjev kot v kuverti povprečnega Slovenca? Pa gre za velikanske vsote. V ZD tudi niso bili deležni nobenih sofinanciranj kot v večini sosednjih občin. Še več, očitala jim je, da zaradi njihovega neučinkovitega dogovarjanja v ZD že dve leti nimajo potrjenega statuta, da je Občina posredno kriva za nepotrebne zamude pri obnovi ZD, ker zaradi favoriziranja interesov zasebnih zdravnikov zanemarja interese »svojega« javnega zdravstva in je posredno odgovorna za slabo preskrbljenost z zdravniškim kadrom v ZD. Tako so v ZD že dalj časa prisiljeni delati z enim zdravniškim timom manj, do katerega bi sicer bili upravičeni, kar tudi pomeni okrog 15 odstotkov večjo delovno obremenitev. Kljub temu je ZD 24 ur na dan na voljo občanom, nenazadnje tudi za vse informacije o urnikih in telefonski dosegljivosti zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Pozvala je svetnike na razpravo, a nihče ni vzel besede nazaj ali vsaj omilil svojih malo prej izraženih stališč. Soglasno so sprejeli vse že prej predlagane sklepe, tudi tiste, ki vsebinsko namigujejo na »kriminal« v ZD. Tu pa se zgodba o ZD Šentjur pravzaprav šele prične komplicirati. Direktorica, ki očitno v občinski strukturi nima moralne podpore in je v svoji razpravi šla v preveč odprto konfrontacijo z oblastno strukturo, si bo verjetno kaj kmalu morala poiskati drugo delovno mesto, s čimer pa se bodo že tako kritične kadrovske težave v ZD še bolj zaostrile. Po mnenju domačih analitikov naj bi njen morebitni odhod bil tudi politično kar zaželen in voda na mlin prizadevanjem LDS, da bi v ZD ustoličila za direktorja župana Tisla, ki bi tako imel več časa za šentjursko politiko oziroma bi na jesenskih državnozborskih volitvah tudi že morda kandidiral na listi LDS. Z njim naj bi šentjurska LDS tudi rešila svoj kronični problem pomanjkanja za volivce dovolj privlačne »nepolitične« osebnosti. S stališča LDS je takšna zamisel najbrž čisto v redu, vprašanje pa je, kako bosta nanjo reagirali njeni koalicijski partnerici, ki sta Tisla pravzaprav »pretihotapili« v politiko. O dolgoročnih posledicah dokaj brutalnega vdora politike v Zdravstveni dom zaenkrat lahko le ugibamo. F. K. KOLU NM NA L. Žafran Športna poroka Šport. Najbolj pomembna postranska zadeva pod soncem je v šentjurski javnosti postala osrednja tema že lansko jesen, ko se je skupščina Športne zveze Šentjur nerazumno zapletla in pripeljala do dveh nasprotujočih skupin. Govorjenje, nasprotovanje, nestrinjanje in podobno so edina demokratična orožja, s katerimi lahko društva udejanjajo svoj prav, in če vzamemo primer dobesedno, je to čisto v redu. Vendar se sedaj ta zgodba vleče predolgo, postaja zoprna in vse težje jo spraviti z dnevnega reda. Polletno epizodo prepirov med športno pozicijo in opozicijo bi občina lahko z ukorom botrom rešila v samem začetku, če bi prisluhnila obema stranema in zahtevala izredno skupščino. Vendar je ogenj, ki dolgo ni ponižno grel samo športnikov, občina začela gasiti šele ob ustanovitvi druge športne zveze, ko se je že razpalmtel pravi požar. Resnici na ljubo, Občina je postavljena v neroden položaj, čim prejšnji dogovor pa bi najbolj koristil vsem športnim društvom in klubom, ki do konca aprila še niso dočakali občinskega razpisa za letošnji športni denar. Direktor občinske uprave Jože Palčnik ter Edi Peperko in Martina Lubej z odelka za družbene dejavnosti so že opravili razgovora z obema športnima zvezama, a še ni zanano, ali bosta športni zvezi poenotili mnenja o potrebnih spremembah - o novi obliki upravnega odbora z demokratično zastopanostjo vseh športnih sredin. Bo nemogoče mogoče tudi v Šentjurju, kjer bi pričakovana poroka obeh športnih zvez postala pravljica o uspehu, o prijateljstvu in športnem duhu? Prav gotovo pa bo s trmoglavima zakoncema poročno noč morala preživeti občina. Vsekakor se športnih apostolov dobrega počutja ne bo ocenjevalo po tem, kaj in koliko govorijo, ampak po tem, kaj so sprejeli, uzakonili in koliko so lahko koristni občanom in športu. S tega vidika je poroka resda samo forma, ki pa na koncu le vedno pripelje do zakonskega legalnega seksa. L. Žafran Ob dnevu upora in prvomajskih praznikih čestitamo občankam in občanom Šentjurja, v petek, 30. aprila ob 16. uri pa vas vabimo na praznovanje pridružitve EU v Športnem parku v Šentjurju. ★ ★ ★ ★ ★ ★ lu i OS Šentjur in župan Štefan Tise/ s sodelavci občinske uprave ★ ★ ★ Slovemia, moja domovina Tudi v Evi opi Drage občanke in občani, cenjene državljanke in državljani! Smo močnejši kot kdajkoli in vsa ta leta so nas pripravljala na prihodnost. Slovenijo bomo skupaj uveljavili tudi v Evropi. Vabimo vas, da se nam pridružite. Jože Korže predsednik 00 SDS Šentjur maj praznik dela Občinski odbor SDS Šentjur slovenska demokratska stranka SDS © Osrednja šentjurska turistična prireditev Ja, tudi Šentjurčani obeležujemo vstop v Evropsko unijo. Tisti pravi, začinjen s vsesplošnim rajanjem se bo zagotovo zgodil v soboto na Resevni in še kje, Jurjevanje pa je pomenilo solidno ogrevanje. Nič pretresljivega se ni zgodilo bi lahko rekli, toda tudi razočarani ne moremo biti. Organizatorji so se trudili nekaterim že nekoliko fosilnim in ne ravno atraktivnim prireditvam vdahniti novo življenje, še vedno pa največjo množico privabita sobotni zabavni program in petkov Šentrock. Tudi tokrat ni šlo brez dežja, ki je »odplaknil« stalno konjsko povorko, kar je šlo na roko ljubiteljem rokometa, ki so si lahko v miru ogledali slavje Celjanov. Sicer pa je bilo tokrat opaziti, da so Jurjevanje podprli tudi številni sponzorji. Kar 36 jih je bilo našteti v priložnostni zloženki. Jurjevanje očitno postaja tudi tržno zanimivejše... »Jurjeva turistična ponudba«... ...je bil naslov razstave, ki se je odvijala v kulturnem domu. Na otvoritvi se je zbralo kar lepo število obiskovalcev, predvsem po zaslugi domačih vinogradnikov, ki jim je matično društvo podelilo diplome z ocenjevanja vin nekaj dni poprej. Glavna atrakcija prireditve je bila slovenska vinska kraljica Vesna Bajuk, ki je sicer — lepo prebrala pozdravni / govor, ob nekaj vprašanjih povezovalke Koleševe pa ni ravno briljirala. Toda, s svojim šarmom je očarala vinogradnike na čelu z njihovim predsednik Edijem Kolarjem, ki se je malce pošalil iz poslanca Malovrha (za svoje vinogradniške spretnosti je dobil kar nekaj priznanj), češ da ga ni nič videti za govornico v parlamentu, ker se bavi z vinogradom in vinom. Prireditev so z napitnicami in s kozarci v rokah pospremili Ipavci, katerim je šalo vrnil Malovrh. Da so tudi pivci in ne zgolj pevci. Sicer pa so si lahko obiskovalci na razstavi ogledali še kar posrečene aranžmaje, ki so jih pripravili različni gostinci, vinogradniki, turistične kmetije... Omenimo, da je svoj kotiček z razstavljenimi trofejami imelo tudi šentjursko lovsko društvo, v predverju pa je bila razstava fotografij Gašperja Gobca s šentjurskimi folkloristi in starimi kmečkimi običaji v prvem planu. Šentrock Tudi v svoji četrti izvedbi ni razočaral. Zbrala se je blizu 500 glava mladež, med njo pa tudi nekaj nekoliko starejših »rokerjev«. Najprej so se na mini tržnici s svojimi »eksponati« predstavili mladinski klubi iz Dobja, Gorice pri Slivnici in Šentjurja. Glasbeni program so začele gostujoče skupine iz sosednjih občin: Nomi, Aperion, In the crossfire in Cato band. Prvi vrhunec večera se je zgodil ob nastopu šentjurske skupine Trip, ki je poskrbela za velik izbruh navdušenja svojih fenov, ki so skorajda podrli ograjo. Mladeniči so izpred leta dni še izpili svoj slog in z energičnim preigravanjem znanih uspešnic potrdili, da so najbrž glede na svojo starost, najbolj obetavna šentjurska rock skupina. Omenimo, da je vse nastopajoče ocenjeval glasbenik Aldo Kumer, Šentrock pa velja tudi letos za enega izmed predizborov za Rock maraton. Spomino se, da so bili lani zmagovalci omenjenega tekmovanja ravno naša skupina Zurdov. Glavna zvezda večera je bila ekscentrična Alya, ki je poskrbela, da so lahko tisti z odvečno energijo le to sprostili. V skoraj dvournem nastopu, ki je bil morda nekoliko preglasno ozvočen, je najbolj »zažgal« veliki hit Fluid. Omenimo še to, da je nekdo okrog dveh zjutraj prižgal najbrž za kakšno drugo priložnost pripravljen kres, a se šentjurski gasilci niso dali... Pohvalo si zaslužijo tudi šentjurski policisti, ki so pred šotorom imeli svoj »štant«, kjer so si lahko radovedneži izmerili promile alkohola v krvi. Odziv je bil sodeč po gneči pred policistom Polenškom več kot dober. Kisla juha Kuhanje kisle juhe na prireditvenem prostoru je bila ena od uspelih novosti letošnjega jurjevanja. V kuharski umetnosti so se pomerile naslednje ekipe: štirje predsedniki KS s pomočniki (Erjavec-Šentjur mesto, Brodej-Šentjur okolica, Vouk-Planina, Kramaršek-Dramlje in Vouk-Planina), občinsko hišo je zastopal podžupan Korže, samostojna kuharja Magdalene in Prodnik ter Šolski center Šentjur (Antonija Pirjevec, Tatjana Samec). Vse postopke priprave so kuharji morali opraviti pred očmi komisije, ki jo je dokaj nervozno vodil Edi Kolar, člana pa sta bila še Martin Amon in Bernarda Vodopivec. Očitno je bilo nekaj težav (in tudi zamer), ker kuharji niso bili seznanjeni s propozicijami, zlasti ne z načinom ocenjevanja. Pokazalo seje, daje na vrstni red imel večji vpliv »umetniški vtis« kot okusnost končnega izdelka, a se je nazadnje vse le srečno izteklo v zadovoljstvo kuharjev in številnega občinstva, ki se je naužilo odličnih kislih juh. Prvo mesto in krasno nagrado dve kolesi, darilo Akvonija sta si prikuhali mladi kuharici s Kmetijsake šole, kuhar številka 2 je postal Cveto Erjavec (asistent Slavko Gaber), tretje mesto pa sta pobrala individualista Prodnik in Magdalene. Pohod, Jurckovan je, Jurjeva tržnica Tradicionalni pohod po okolici Šentjurja je poleg šolarjev privabil tudi kar številne starše in druge občane. Vsi skupaj so se nato zbrali pod šotorom, kjer je potekalo Jurčkovanje, ena boljših besednih in vsebinskih pogrutavščin Jurjevanja v zadnjih letih. Mlajši so se zabavali ob nastopih svojih vrstnikov in glasbeni spremljavi, starejši ob kisli juhi in debatah, moški predstavniki človeške vrste pa so si lahko napasli oči in duha ob nastopu mičnih predstavnic akrobatske skupine Tačke. Jurjeva tržnica seveda ni in realno gledano ne more ponuditi revolucije. Kljub vsemu pa je bilo opaziti kar nekaj kupcev orodja, keksov, Vidčevih sirov, Razborškovih rož in drugih drobnarij. Razumljivo je bila največja gneča ob stojnici z vinom, dobro in opazno pa so se predstavili tudi Jurijevi skavti. Veselični del Popoldansko dogajanje so odprli pihalni orkestri in godbe. Zaradi dežja je odpadla tradicionalna povorka konj, ne pa salve Hotunjskih topničarjev (s svojim streljanjem so skuraj odpihnili rajo v šotoru) in koncert Nuše Derenda. Zaradi slabega vremena in zgodovinske rokometne tekme, obisk ni bil ravno bleščeč in zabava ni presegla recimo lanskega »druženja« z Natalijo Verboten, kljub vsemu pa prisotni niso mogli biti razočarani. Tudi večerna veselica ni podrla rekordov v obisku in vzdušju. Najprej so se predstavili narodno-zabavni ansambli občine Šentjur, nato pa so za instrumente poprijeli Veseli planšarji. No, ob desetih zvečer sta se v do dve tretjini napolnjenem šotoru vrtela natanko dva para, okrog polnoči pa je bila podoba še bolj žalostna. Klasične veselice očitno niso več v modi. Ostali dogodki V okviru ocenjevanja vin je Drago Medved pripravil strokovno predavanje, na Kmetijski šoli pa so se na okrogli mizi pogovarjali o razvoju izobraževanja v Šentjurju. V Ipavčevi hiši seje na otvoritvi razstave Iva Brodeja z zanimivim naslovom Woda zbralo lepo število ljudi, prisotna pa je bila tudi slikarjeva mama. Razstava je prav gotovo vredna ogleda, saj gre za pregled dela znanega šentjurskega slikarja in originala. Ogledate si lahko fascinantne Brodejeve podobe, katerih rdeča nit je voda, ali woda kot ji v narečju pravijo v Brodejevem rojstnem kraju. Omenimo še dva dogodka, ki sicer nista bila v uradnem programu Jurjevanja, sta ga pa dopolnila. Radio klub S559DSC Alpos je v svojih prostorih na »stari občini« pripravil dan odprtih vrat. Na ogled so postavili zbirko eksponatov starih radijskih postaj, ki sojih zbrali v svojem 1 Metnem delovanju. Sicer pa si lahko zbirko ogledate v času uradnih ur, ob sredah med šesto in osmo zvečer. V študentskem Prostoru pa se je na Jurjevo soboto v okviru Galerije 3oKo dogodil frizerski in glasbeni performans, začinjen s fotografsko razstavo. Dva frizerja sta prostovoljcem urejala fizure, didžeji pa so poskrbeli za glasbo. L. H., F. K. © V.l.p SCENH RIESIEVNA Trgovina in storitve d.d. RAZPRODAJA TEKSTILNIH, KOZMETIČNIH IN ZLATARSKIH IZDELKOV, IGRAČ,POSODE, ROČNIH UR Mestni trg 3, 3230 Šentjur, tel.: 03 747 14 00 i?. - iMi ■JtHBžiil o* rM Zjv^/j ^ /JUJ/ji P /tr^xxba 1 .„0®^ y' . vso v K ,6^° ,e V XOSX .v»C,eV > ./ J#v ^ga P arka z;/ z ^ z ^ ‘V ^ Zagotovite si svoje zemljišče v nastajajoči soseski Grajski log na Blagovni med Celjem in Šentjurjem. In imejte vse na dosegu roke. • 03 747 1389 "l www.obosentjur.si JL obcina.sentjur#obosentjur.si Javna dražba zemljišč 20. maja 2004. rajski log z/ ® NKETA EU na UE Šentjur W Kaj pričakujemo od Evrope? Bo s prvim majem, ko prihaja Evropa oziroma gremo mi v Evropo, sploh kaj drugače? Je Evropa obljubljena dežela ali samo mit? Kakšna so naša pričakovanja? Kaj pomeni Evropa za našo kvaliteto življenja, za državo Slovenijo, za slovensko narodno identiteto? Ivek Vrečko iz Šentjurja: j Osebno ne pričakujem ničesar, jaz ne več, bo pa počasi prišlo do določenih sprememb. Velika podjetja, ki že imajo tržišča, bodo na boljšem, mala, ki trg šele iščejo, pa bodo imela več težav. V načelu bi se cene morale znižati, ker bo direktna nabava repromaterialov I cenejša, tudi živila naj bi bila cenejša. Kaj bo EU pomenila za slovensko narodno identiteto? Ni dvoma, da se bomo počasi razprodali, angleščina, ki je že sedaj močno navzoča, bo še pridobivala na veljavi, ja, lahko se nam zgodi, da bo slovenščina začela izginjati. Je pač tako, da se mi vsi pridno učimo angleščine, slovenščine se pa na novo ne uči nihče. Vinko Narinski iz Tratne: Od Evrope pričakujem veliko, zlasti končno tudi pravno državo. Mislim, da bomo počasi le morali začeti spoštovati zakone. Glede cen, z ozirom na naše plače bomo sigurno »gor plačali«, glede poslovanja in dela pa se bodo vsaj mladi generaciji odprle nove možnosti. Gospodarstvo? Ha, ha, Kučanov Forum 21 nas bo rešil?! Glede naše nacionalne identitete pa mislim, da ne bo ogrožena. Slovenci smo pač taki, da smo do svoje države in nacije dokaj ravnodušni, toda ko nas stisnejo za vrat, postanemo lokalpatrioti. S 1. majem pa se prav gotovo ne bo spremenilo čisto nič. Morda bo kaj drugače tja proti koncu leta. Dušan Polenšek iz Slivnice: Od EU pričakujem dolgoročno pozitivne spremembe, čez noč pa se ne bo nič spremenilo, vsaj zame osebno ne. Po Evropi bo lažje potovati, ampak zato sam osebno ne bom tam kaj več, kot sem bil do sedaj. Kar se socialne varnosti in standarda tiče, bo sčasoma vse še bolj odvisno od vsakega posameznika. Menim, da imamo Slovenci dovolj nacionalne samozavesti, da se bomov Evropi obdržali, zagotovo vsaj nekaj desetletij, kaj bo kasneje, pa je težko reči. Tudi Evropa, ki se zdaj začenja z velikim zanosom, bo izgubljala svoj sijaj in prav lahko se tudi zgodi, da bo razpadla. Kot policist pričakujem vdor evropskega kriminala, več birokratizacije in več težav pri sledenju in indentifikaciji storilcev kaznivih dejanj. Klara Koželj iz Šentiurja: Moja pričakovanja so pozitivna, sploh me ni strah, da bo slabše. Tudi zase vidim določene tržne niše za delo preko meje. Pričakujem manj birokratskih ovir za podjetnike, prihod cenejše delovne sile, pa tudi večjo konkurenco. S priključitvijo v monetarno unijo bo sicer verjetno prišlo, podobno, kot je bilo drugje po Evropi, do zvišanja cen, toda pričakujem tudi povečevenje plač. To s slovensko identiteto je pa tako, da nekateri pravijo, da drvimo iz ene podrejenosti v drugo. Ja, se strinjam, težko bo vzdržati. Naša generacija kljub favoriziranju angleščine slovenske identitete zagotovo še ne bo izgubila, zelo težko pa rečem, kako bodo čutile in ravnale naslednje generacije. Iva Klepec iz Hruševca: Glede Evrope sem, kako bi rekla, zmeren optimist. Od nje ne pričakujem veliko, a kot vse kaže, druge možnosti enostavno nimamo. Je pač tako, da na svetu ni nič zastonj, tako nam tudi Evropa ne bo ničesar podarjala. V kulturnem smislu smo Sloveneci že sedaj povprečni Evropejci, druga pesem pa so naše plače, penzije, cene, storilnost ... Ne delam si utvar, da bi lahko bili pomemeben evropski dejavnik, Evropo bodo po svoje kreirali veliki narodi. Glede ohranjajanja slovenske identitete nisem pesimist, mali narodi, kot je slovenski, so zelo trdoživi in tudi sama že opažam, da mladi rodovi nosijo v sebi to nacionalno energijo. Da, nekoč v prihodnosti pa nas verejetno res čaka usoda nepomembne manjšine. Jure Raztočnik iz Šentjurja: Zame je EU izziv in izjemna priložnost, tudi za delo preko naših meja. Ideja je fenomenalna, pomeni združevanje do nedavnega sprtih evropskih nacij, intenzivno gospodarsko sodelovanje in dolgorčno varnost. Logika EU je enostavna, vzpostaviti močno gospodarstvo in biti enkovereden ameriškemu in japonskemu trgu. To so ideje, ki jih osebno ocenjujem za izjemno pozitivne. Enako optimističen sem tudi glede vloge slovenske države in obstoja slovenstva v EU; končno bomo Slovenci dobili tako imenovano Združeno Slovenijo, ki jo priželjkujemo že od časov Avstroogrske, Slovenija pa bo postala enakovreden partner v Evropski skupnosti. Nič me ne skrbi za slovenščino, prej bo angleščina izrinila nemščino kot naš jezik. Kaj bo novega po 1. maju na UE Šentjur? Registracija prometnih vozil Naši veljavni predpisi so že usklajeni z evropskimi in tu bistvenih sprememb ne bo. Vozila se bodo pri nas registrirala ne glede na to, v kateri članici EU so bila kupljena. Lastnik bo moral predložiti dokaz o izvoru (prometno dovoljenje ali drug ustrezen dokument) in lastnini vozila. Davek se bo plačal v državi, kjer se vozilo registrira. Po 1. maju se bodo izdajala evropska prometna dovoljenja, že izdana domača prometna dovoljenja se bodo postopoma zamenjevala ob naslednjem registracijskem postopku. Novo registrirana vozila bodo po 1. maju dobila evropske tablice, že izdane domače registrske tablice boste lahko obdržali, če boste dokupili in dolepili logotip EU. Tablice EU, vključno s takso, bodo stale okrog 7.000 SIT. Vozniška dovoljenja Ostanejo ista in jih zaenkrat ne bo treba zamenjati. Po enem letu bodo na voljo tudi obrazci za evropska vozniška dovoljenja, s katerimi bodo na vašo zahtevo zamenjali vaše domače dovoljenje. POZOR! V mesecu juniju 1200 našim občanom poteče veljavnost vozniškega dovoljenja. Če so hočete izogniti junijski gneči, pojdite na UE pri tej prči! Potni listi Ostajajo isti do poteka njihove veljavnosti. S 1. majem Slovenija še ne postaja del shengenskaga prostora, zato ostaja vizumski režim nespremenjen. Novi slovenski potni list bo sicer nekoliko spremenjen. Tuli državljani pri nas Državljani EU bodo lahko prišli k nam z osebno listino in bodo pri nas lahko ostali tri mesece. Po treh mesecih si bodo morali pridobiti dovoljenje za prebivanje. Zanje še naprej velja režim t. i. policijske prijave. Delavci iz EU, ki bodo želeli delati pri nas, si bodo morali pridobiti dovoljenje za prebivanje na podlagi potrdila o zaposlitivi oziroma potrdila delodajalca, da jih bo zaposlil. © OCENJEVANJE VIN 2004 Letina, kot je ni bilo in je tako kmalu več ne bo S temi besedami je označil lansko vinsko letino na Šmarsko-virštanjskem vinorodnem območju predsednik ocenjevalne komisije mag. Tone Vodovnik. Ocenjevanje vin, ki sta ga vzorno pripravila Šolski center Šentjur in Društvo vinogradnikov, je bilo v hotelu Žonta v sredo, 21. aprila. Pravzaprav je bila kar smola, da je ravno tega dne po dogoltrajnem deževju prvič prav pomladno posijalo sonce, tako da tokrat komisja skorajda ni imela običajne publike. Podelitev diplom in spremljajoča fešta je bila v petek, 23. aprila, v Kulturnem domu. Vkomponirana je bila v jurjevanjsko praznovanje. Bela vina Komisija je ocenila 31 vzorcev, en vzorec pa je bil izločen. Povprečna ocena je bila 17,76.7 vin je dobilo zlato diplomo, 22 je bilo srebrnih, eno vino pa je bilo bronasto. Najboljša vina so imeli: Jože Čebular (Sladka Gora) 18,40; Franc, Viktorija Pevec (Slatina) 18,37; Drago Horvat (Bela Gora) 18,23; Dušan Antolovič (Bizeljsko) 18,20; Tone Žmaher (Pletovarje) 18,17; Franc Horvat (Bela Gora) 18,17; Alojz Kranjc (Rifnik) 18,13; Tone Koželj (Grušče) 18,13. Mešano rdeče Ocenjeno je bilo 7 vin, eno je bilo izločeno. Povprečna ocena je znašala 17,57. Z zlatom se je okitil le Celjan Jože Verk (Javorje) 18,13, srebrni pa so bili Bernard Krivec (Grušče), Zdravko Golež (Bela Gora), Rudi Magdalene (Uršula). Sortna rdeča vina Med devetimi vini je bilo eno izločeno, povprečna ocena pa je znašala relativno zelo visokih 17,8. Zlate diplome so prejeli: Andrej Kolar (Vinagora) 18,13 za modro frankinjo; Andrej Grilanc (Šmartno v R.d.) 18,13 za modro frankinjo in Milena Šegi (Marija Dobje) 18,13 tudi za modro frankinjo. Novo ime na tej listi je letos Jurij Malovrh, ki je za svoj zvveigelt dobil oceno 17,6 in srebrno diplomo. Sortna bela vina V tej zvrsti se je vse zlatilo od dobrih ocen. Od 46 ocenjenih vin je bilo kar 34 zlatih, 10 srebrnih in le eno vino je ostalo brez kovinskega sijaja. Povprečna ocena je bila celo 18,15, torej zlata. Na vrhu te elitne lestvice je spet vino Franca in Viktorije Pevec (Slatina) 18,60 za suvignon, le za tri sotinke slabše je bil chardonay Vinogradništva Glava (Prožinska vas), sledijo pa: Franc Vengust (Kalobje) 18,53 sauvignon; Jani Vreže (Sladka Gora) 18,47 laški rizling; Šolski center Šentjur (Ponkvica) 18,43 sivi pinot; Milena Šegi (Marija Dobje) 18,40; Zvonko Pušnik (Bela Gora) chardonay 18,40; Janez Čoki (Dramlje) chardonay 18,40. V tej zvrsti se je menda prvič pojavil rumeni plaveč (18,20), ki gaje pridelal predsednik Edi Kolar. Posebna vina V tej kategoriji je navadno dominiral Aci Urbajs, ki pa letos ni prinesel na svetlo svojega pridelka. Da se je ustrašil, sem slišal. Ocenjena so bila le štiri vina, povprečna ocena pa je bila tudi visoka: 18,72. Veliko zlato priznanje z visoko oceno 19,27 za suvignon, izbor, pozna trgatev (Vinagora), je prejel, tako kot se tudi spodobi, predsednik Društva vinogradnikov Edi Kolar. Kar s precejšnjo razdaljo mu sledijo Andrej Kolar, sauvignon pc 18,77 (Vinagora), Franc Pevec (Breška Gorca), renski rizling 18,50 in Anton Drobne (Hrastje), modra frankinja 18,33. Po oceni poznavalcev zasluži posebno pozornost Drobnetov pridelek, saj se rdeča vina redko okitijo s tako visokimi ocenami. Kdo je kdo in kaj v šentjurskem vinarstvu? Žal bomo bralci in potrošniki šentjurskih vin ostali prikrajšani za pošten odgovor na to vsekakor pomembno vprašanje. Razlogov je več, med prvimi pa je ta, da mnogi največji in najbolj renomirani vinogradniki tako rekoč bojkoktirajo to edino javno vinsko manifestacijo. Na spisku ocenjenih vzorev boste zaman iskali na primer znane ponikovske vinogradnike Senico, Žličarja, Zdolška ..., kakor tudi večje pridelovalce vina iz Dramelj (Kolar). Razloga sta verjetno v glavnem le dva: ne potrebujejo reklame ali pa se bojijo, da bi izgubili svoj renome. Tudi Urbajsi, ki so v zadnjih letih visoko kotirali, so enostavno izginili s scene. Zanimivo je, da je Acija Urbajsa, ki je zadnja leta osvajal najvišje lavorike s svojimi posebnimi vini, letos odločno izrinil s prestola Edi Kolar; ocena 19,27, s katero se je okitil njegov sauvignon, je sploh najvišja ocena, ki je kdaj koli bila zabeležena na našem območju. Značilnost naše javne vinarske scene je tudi to, da na njej prevladujejo vikendaši, tako imenovani rekreacijski vinogradniki, za katere ne obstajajo niti približni podatki, koliko ocenjevanega pridelka sploh imajo v kleti in kako ga, če sploh, tržijo. Tako se šentjurski javnosti dogaja, da sicer izve, kdo zna pridelati dobro vino, ni pa poštene možnosti, kako, kje in za kakšno ceno bi se dalo dokopati do kakšne dobre znamke. Zdi se, da šentjurski vinogradniki sicer dosegajo odlično kvaliteto, prav ničesar pa še niso strorili, da bi z morebitnim skupnim nastopom na tržišču svoj pridelek tudi uspešneje prodajali. F. K. Ob Amonovi razprodaji obutve Nemogoče je mogoče Teden po veliki noči je zaznamovala velika prometna gneča na cesti proti Klavnici, kjer je bila zelo popularna razprodaja obutve. Trgovina Amon je zraven bifeja Palma postavila šotor, ki so ga ves teden srdito oblegale množice kupcev. Radijska reklama Nemogoče je mogoče in reklamirane cene obutve od 500 do 2000 tolarjev so privabile številne kupce tudi iz sosednjih krajev in občin. Gneča v šotoru, zunaj pred vhodom od jutra do večera grozd ljudi, nekateri so po »trije v vrsti« čakali tudi do 2 uri, da jih je varnostnik Miran spustil v »obljubljeno deželo«. Iz šotora so praviloma prihajali obloženi s škatlami, nekateri tudi s krvavimi praskami in neparnimi obuvali, toda očitno zadovoljni. »Ponudba otroške in ženske obutve je odlična, za 9000 tolarjev sem kupil štiri solidne pare čevljev«, je razlagal mlajši družinski oče. Gospod Amon sicer ni želel dajati informacij, ljudje pa so vedeli povedati, da naj bi v enem tednu tam prodali od 10 do 15 tisoč parov obutve različnih proizvajalcev. Razprodaja naj bi bila posledica stečaja ene od Planikinih trgovin. RK. O OBČIN/KE FINANCE MALO DRUGAČE Zupan Tisel je zapravljiv gospodar Da je denar sveta vladar, je že res, kot je enako res, da je tudi vsa politika v denarju, tako občinska kot državna. Iz primerjave med zadnjim občinskim proračunom Malovrhove garniture (realizacija 2002) in drugim proračunom Tislove ekipe (rebalans 2004) sem poskušal izluščiti, katere usmeritve so značilne za sedanje občinsko vodstvo. Proračun se debeli, občina se razprodaja Občinski proračun se je v dveh letih povečal za solidnih19,4 %. Ta podatek (9,7 -odstotna letna rast proračuna) kaže glede na precej nižjo stopnjo inflacije na krepitev občinske oblasti. Manj razveseljivo je, da je večina novih proračunskih prihodkov prišla (in tudi odšla) od prispevkov za opremljanje stavbnih zemljišč in prodaje občinskega premoženja (179 mio.) - gre za 48,5 % vsega proračunskega prirastka. Prihodki od dohodnine so porasli za 173 mio. in predstavljajo 46,8 % proračunskega prirastka, kar kaže na razveseljivo dejstvo, da so se v dveh letih prihodki šentjurskih občanov tudi povečali za četrtino. Vsi drugi izvirni prihodki občinskega proračuna so pravzaprav nepomembni za povečanje stopnje proračunske rasti. Tako se je finančna izravnava, ki jo prispeva država in še vedno znaša skoraj 800 milijonov, v dveh letih povišala vsega za zelo skromnih 5,9 %, občinski prihodki (22. čl. ZFO) so se zvišali za podpovprečnih 16 %, rast prihodkov iz stanovanjskega fonda se je zvišala za prav skromnih 6,8 %, izterjava domskih oskrbnin, kar je sicer nepomemben vir prihodka, pa se je celo krepko znižala (s 3,2 mio. na 1 mio.). Skratka, če ne bi prodajali občinskega premoženja, bi bili naši proračunski prihodki precej bolj skromni. Krajevne skupnosti umirajo, javna uprava se bohoti Stroški javne uprave so v dveh letih porasli za 34,8 %, njihovi osebni dohodki pa v globalu za 33,1 %, kar pomeni, da so ti stroški rasli skoraj enkrat hitreje, kot so rasli proračunski prihodki. Zakaj tako, je javno že pojasnjeval direktor občinske uprave Palčnik, mi pa mu lahko verjamemo ali ne. Zaskrbljujoč je podatek, da so sredstva, ki jih Občina namenja za delovanje KS, v dveh letih porasla za samo 7,9 %, kar kaže, da je odnos občinske politike do KS ravno nasproten od tistega, ki ga je koalicija ponujala pred volitvami. Zlasti SDS in podžupan Korže se bosta zaradi tega lahko kaj hitro znašla na tankem ledu. Gospodarske dejavnosti so ostale na ničli Pod tem proračunskim poglavjem je vrsta zanimivih postavk, ki so skupaj vredne 541 mio. SIT in so skupaj v dveh letih porasle le za obupnih 0,15 %. Opozarjam le na najbolj izstopajoče podatke: sredstva za kmetijstvo so se zmanjšala za 31 %, sredstva za ceste za 12,9 %, varstvo okolja za 17 %, cestne investicije in transferi za 36 % ... Povečano porabo pa kažejo: urejanje stvabnih zemljišč (+60 %), stanovanjska dejavnost (+30 %, vendar pa izključno na račun graditve občinskih poslovnih prostorov nad pošto in banko), turistična poraba (+8 %), vodooskrba (+2 %). Pomeni ta občuten zastoj proračunskega financiranja na gospodarskem področju resno sprememebo občinske razvojne politike ali zgolj pragmatično rešitev zaradi razbohotene porabe na drugih področjih? Vsekakor so iz proračuna izginila sredstva za pospeševanje malega gospodarstva in nakup kmetijskih zemljišč oziroma so ta sredstva prekanalizirana na nove institucije, za delovanje Lokalnega podjetniškega centra in Regijske razvojne agencije. Kar je lahko drugačen koncept pospeševanja razvoja ali pa le birokratizacija in drugačen način zapravljanja. Kultura +141 %, šport +30 %, stranke +57% »Kulturni« odstotki so ne glede na dejstvo, da vključujejo tudi več investicij (knjižnica 90 mio., Ipavčeva hiša 20 mio., Muzej Rifnika 20 mio.) zelo visoki. Isto velja tudi za šport. Podatki v podpostavkah - športna zveza +52 %, JSKD + 115 %, šentjurski kulturni dom +115 %, atletska steza 55 milijonov - pa le še dodatno pritrjujejo splošnemu vtisu, da je Tislova garnitura naredila pravi salto mortale: od prejšnje obremenjenosti z gospodarsko infrastrukturo, zlasti gradnjo cest in vodovodov, se je dobesedno vrgla v vlaganje v tako imenovani terciarni sektor, ki ga nekateri radi poimenujejo kar s potrošnjo. Tudi 57-odstotna stopnja rasti proračunskih prihodkov naših političnih strank nekako spada v ta »sumljivi« potrošni trend. Vrtci -0,5 %, šole +66 %, sociala +40 % Spet nekoliko šokantni odstotki. Kaj se je oziroma se bo zgodilo v vrtcih, da bodo zvozili z manj denarja kot 2 leti prej, ni nikjer nakazano. Devetletka, morda manj otrok in večja participacija staršev? Vlaganjem v šole (65 milijonov investicij v OŠ Loka in Ponikva) sicer ni mogoče ugovarjati, toda končna šolska potrošnja (+66 %) podobno kot rast socialnih odhodkov (+40 %) zlasti v primerjavi z zastojem na gospodarskem področju vendarle kažeta na usmeritve sedanje občinske garniture. Med občinskimi izdatki za socialo so z 79,9 milijona na prvem mestu oskrbnine v zavodih. Ni navedeno, za kakšne zavode gre, je pa zapisano, da Občina namerava od te gore denarja izterjati nazaj (verjetno od svojcev varovancev) vsega 1 milijon tolarjev. Kar je lahko znamenje velikega razumevanja občanskih socialnih stisk ali pa lagodnosti občinskih uradnikov, ki ne pazijo dovolj na občinsko premoženje. Kdo vodi občinsko politikoP Zgoraj navedene številke sicer ne morejo biti dokončni kriterij za oceno občinske strateške preusmeritve, vendar pa nakazujejo velike razlike med »Malovrhovim« in »Tislovim« proračunom. Zakaj se je Tisel odločil bolj za »potrošnjo«, bo seveda treba vprašati njega in njegove stratege. Prvi vtis vsekakor ni spodbuden in kaže bolj na pragmatično pridobivanje politične podpore, na nekakšno horuk zapravljalsko akcijo in plačevanje naklonjenosti, kot za domišljene gospodarne strateške odločitve. Podžupan Artnak, ki prav sedaj intenzivno dela na strategiji razvoja občine, je v svojih doslej predstavljenih konceptih te strategije pravo verbalno nasprotje dejanskih občinskih trendov, zato bo zelo kmalu potrebno postaviti vprašanje, katera občinska politika je sploh prava in kakšna je ta politika? Se govori eno, dela pa drugo? To dilemo bi že morale aktualizirati šentjurske stranke, če bi bile dorasle svoji vlogi, za katere jih pravzaprav plačujemo. Tudi to, da se je Tislova oblast brez oklevanja odrekla velikemu šentjurskemu projektu, izgradnji šentjurskega kulturnega centra, ki je obetal postati velika priložnost za ustvarjanje šentjurske identitete in krepitve našega socialnega kapitala, vzbuja dvome v daljnovidnost Tislove ekipe. Ampak to je že stvar razumevanja in osebne ocene. Muzeji in atletska steza kot napaka? Muzeji in športni objekti so brez dvoma pomemben del bivanjske prijaznosti našega okolja, zato sami po sebi niso vprašljivi, so pa vprašljivi kot prioritete. Zdi se, da si Občina, ki se z vsemi štirimi otepa svoje nerazvitosti, enostavno ne bi smela privoščiti tovrstne »potrošnje«, ki ne bo prinašala prihodka in ne privabljala turistov. Če na primer resno načrtujemo razvoj turizma, potem bi morali pod nujno najprej ustvariti vsaj eno komercialno turistično destinacijo, na voljo pa imamo pravzaprav le dve možnosti, Rifnik in Slivniško jezero, ki pa ju boste zaman iskali v otipljivih občinskih usmeritvah, to je v prostorskih načrtih in proračunu. Pri tem je še dodatno zanimivo, da je Mestni svet KS Šentjur v načelu nasprotoval tovrstni občinski proračunski usmeritvi in so mu muzeji takorekoč vsiljeni. Od koga vsiljeni? Za sprejem občinskih usmeritev (to je proračuna) so seveda odgovorni naše stranke in njihovi občinski svetniki, za pripravo predlogov modrih strateških odločitev pa vsekakor župan in občinska uprava - in oni so se odločili, kot so se. Glede na skromno ponudbo zamisli in zelo medlo proračunsko razpravo, ki je predhodno v strankah kot na občinskem svetu skorajda ni bilo, se zdi, da s(m)o vsi po vrsti prespali ključne trenutke letošnjega proračunskega politiziranja. Na čelu z opozicijo, ki se je očitno povsem izčrpala v štipendijskem boju. Da je družbeni razvoj bolj odvisen od ravni odprtosti družbe kot od genialnih prebliskov posameznih voditeljev, je pa tako znano. F. K. predstavljamo April je tradicionalni termin ene največjih javnih manifestacij Društva vinogradnikov Šentjur ■ jurjevanjskega ocenjevanja domačega pridelka. V povazavi s tem dogodkom smo se pogovarjali s predsednikom društva Edijem Kolarjem. Edi Kolar, doma s Pilštanja, že četrt soletja znan Šentjurčan, je bil svoj čas aktiven družbeno-političen delavec, direktor Kombinatovega Tozda Transport, direktor Lipe, danes pa je upokojenec in mimogrede že četrto leto tudi predsednik enega najmočnješih šentjurskih društev. Na Vinagori na rodnem Pilštanju obdeluje družinski vinograd, kjer 2500 trsov daje od tri do pet tisoč litrov vina. Pravi, da polovico ustekleničenega pridelka proda, četrtino podari znancem in prijateljem, četrtino pa popijejo kar doma. Društvo je nosilec napredka Društvo vinogradnikov ima dvajsetletno tradicijo in preko sto članov, ki se vsi štejejo med aktivne. Poslanstvo društva je predsvem izobraževanje članov, vsako leto imajo 6 do 8 predavanj, ki se jih udeležujejo praktično vsi člani, vrhunec njihove društvene aktivnosti pa je jurjevanjsko ocenjevanje vin. G. Kolar, kakšna je pavzaprav vloga vašega društva in kakšno je poslanstvo jurjevanjskega ocenjevanja vin? Odgovoril bom z nazorno primerjavo: pred destimi leti je 60 % naših vin dobivalo ocene med 14 in 16 točkami, danes imamo takšnih vin le še 5 %, 95 % vin pa spada v kategorijo vin z oceno od 16 do 19 točk, torej v kategorijo dobrih in vrhunskih vin. Ne bom oporekal, da je svoje naredilo tudi tržišče, ki zahteva dobra vina, toda večino znanja, ki ga imajo naši vinogradniki, je v Šentjur prineslo naše društvo. Pri tem sploh ni zanemarljiv pomen vsakoletnega ocenjevanja, saj le-to pomeni objektiven preizkus lastnih tehnoloških in senzoričnih spoobnost. Že res, da so k novi kvaliteti veliko doprinesle tudi nove sorte, toda vpliv vinogradnika in vinarja na končni pridelek je še vedno na prvem mestu. Torej so šentjurska vina odlična? Ne morem reči, da so ravno nekaj posebnega, so pa zagotovo v rangu kvalitetnih vin Šmarsko-virštanjskega vinorodnega območja. Vinogradniki so slabi davkoplačevalci Kaj pomeni vinogradništvo v šentjurskem kmetijstvu? Koliko vinogradov imamo in koliko vina pridelate in prodate? Teh podatkov nimam in si niti približne ocene ne bi upal dati. Podatke morajo imeti na Upravni enoti, toda tudi tisti so vse prej kot točni, kajti vsaj pol vingradnikov ni registriralo svoje dejavnosti. Ali to pomeni, da vinogradniki tudi davkov ne plačujete? Nekaj malega plačujemo na osnovi katastrskega dohodka, med tem ko pravega davka oziroma trošarin še nimamo. Nas pa ta nadloga zagotovo čaka, saj so trošarine normalna stvar v Evropi, katere pravni red sedaj prevzemamo. Torej ste slovenski vinogradniki trenutno zeio konkurenčni? Kakšna je pravzaprav povprečna cena slovenskega vina? Gospa Marzek na UE nam je dala naslednje podatke: na območju UE je registriranih 106 vinogradnikov, ki imajo skupaj 40 ha vinogradov. Sortna sestava: 37.000 trt laškega rizlinga, 27.000 mešano belo, 21.000 sauvignon, 19.000 chardonay, 10.500 kerner, 7.200 modra frankinja. Le 38 vinogradnikov je lani tudi prijavilo svoj pridelek. Po oceni gospe Marzek je registriranih le okora polovica vseh vinogradov.___________________ O tem bi težko sodil. Lahko le rečem, da je moja lastna cena odprtega vina okrog 350 SIT, ustekleničenaga okrog 600 SIT za buteljko in da se realno stroški zaščite trte in kletarjenja v zadnjih letih povečujejo letno z 10-odstotno stopnjo, prodajna cena vina pa se že skoraj celo desetletje ni spremenila. Moja ocena je, da so naša vina z ozirom na svojo kvaliteto poceni, kar pa ne pomeni, da jih zlahka prodamo. Naš problem so kupci. Nekatera naša večja podjetja, recimo Ljutomer, Vipava, Vino Koper ter nekateri znani posamezniki (Simčič, Kristančič, Ščurek...) tudi izvažajo, a mislim, da gre še vedno za zanemarljive količine in da v globalu še vedno več vin uvozimo kot izvozimo. V primerjavi z evropskimi vini so naša razmeroma draga, kar je posledica naše zelo razdrobljene pridelave. Kaj pa tako imenovane kvote? Tudi ta problem nas še čaka, kolikor pa je meni znano imamo še okrog 5.000 hektarov vinogradov rezerve, kar pomeni, da zaenkrat te ovire še ni. Se pa zna kmalu zaplesti, ker mnogi vinogradniki nimajo registrirane svoje dejavnosti in bodo trčili ob sistem kvot, ko se bodo hoteli registrirati. Prodaja je, prodaje ni Združevanje šentjurskih vinogradnikov in ustvarjanje naše domače vinske znamke? To sicer ne spada v našo društveno dejavnost in lahko povem le svoje mnenje. Trenutno se z razmišljanjem v tej smeri ne ukvarja niti pospeševalna služba, kaj šele, da bi se konkretno delalo na tem. Pri nas imamo nekaj večjih in dobrih vinogradnikov (Zdolšek, Senica, Žličar, Rečnik, Kolar, Urbajs...), ki očitno brez težav prodajo svoj pridelek, cela vrsta malih vinogradnikov pa tako prideluje vino več ali manj le zase in za sorodnike. Torej situacija sploh še ni zrela za temeljit in drugačen tržni pristop k stvari. Vem, da se na Ptuju v okviru Vinisa pripravlja nakakšno združevanje vseh regij in ustvarjanje vinske znamke »štajerc«, ki naj bi bila dovolj opazna tudi za evropski trg. Kaj menite o Urbajsovem sonaravnem vinogradništvu, ki naj bi bil menda šentjurska špica? Preslabo poznam njegovo delo, da bi lahko rekel kaj bolj določenega. Vem, da je strokovnjak in dosega s svojimi vini najvišje ocene, vendar pa s sorazmerno malimi količinami. Dela po bolj strogih okoljevarstvenih kriterijih, v pricipu pa vendarle ne more delati bistveno drugače kot mi drugi. Šmarnica? Menda je v svetu to spet iskano vino? Četudi je to res, je nesporno dejstvo, da šmarnice ni več. Iz mladosti se je še spomnim, toda država jo je prepovedala in izkoreninila zaradi vsebnosti škodljivega metilnega alkohola. Pravi vinogradnik šmarnice ne pozna in nanjo niti v sanjah ne pomišlja. Vinarji nismo alkoholiki Vino in alkoholizem? V vinu je nesporno dokazanih okrog 700 različnih substanc, ki vse skupaj nesporno ugodno učinkujejo na človeški organizem. Žal je res, da vino vsebuje tudi precejšnjo stopnjo alkohola, ki pa se pogosto zlorablja. Dva do štiri kozarce kvalitenega vina ob kosilu ali večerji predstavlja kvaliteten obrok za slehenega človeka. Veliko sem hodil po Franciji in moram reči, da je tam skoraj pravilo, da štirje ljudje ob kosilu popijejo tudi eno do dve buteljki, pa zato še niso alkoholiki. Vsekakor drži, da vinarji niso alkoholiki, vsaj jaz ne poznam niti enega, ki bi bil zasvojen. Kaj in koliko pijete vi? Seveda prisegam na svoja vina, vendar pa obvezno pijem tudi druga. Nimam svojih vinskih favoritov. Doma je običajno vino na mizi le ob sobotah in nedeljah, ker ob delavnikih skorajda nimamo časa za družinska kosila, ki so prava tovrstna priložnost. Pijem s pravo mero in užitkom. Šentjurski gostinci so svetovni fenomen Veliko se govori o kulturi pitja. Kako je s tem v Šentjurju? Uživanja vina je po svoje kultura in umetnost hkrati, vse bolj tudi pri nas v Šentjurju. Pa kljub temu smo še daleč zadaj. Mislim, da v Šentjurju ni lokala, ki bi premogel spretnega vinskega svetovalca, takšnega, ki zna ponuditi k izbrani jedi tudi primerno vino, hkrati z »zgodbo« vina, kot je to običajno v razvitih vinorodnih deželah. Smo pa Šentjurčani še en svetovni fenomen: povsod, kamor prideš, ti gostinci praviloma najprej ponudijo domača vina, seveda vključno z njihovimi primerno literarno in zgodovinsko obdelanimi »zgodbami«, v šentjurskih lokalih pa boste zaman iskali domača vina. Tu sta mala izjema le Žonta in Urbajs. To seveda ni le znamenje naše kulture pitja, temveč še marsičesa drugega. Šentjurska specifika pač. Kje ste si vi osebno pridobili ustrezna strokovna znanja in kako bo z nadaljevanjem vaše družinske vinarske tradicije? Začel sem pri očetovih izkušnjah in navodilih, kar sem kasneje nadaljeval z izobraževanjem. Sicer pa je tudi v vinarstvu tako kot povsod; treba je biti na tekočem z vsemi novostmi, ker sicer te povozi čas. Ali bosta sinava nadaljevala s tradicijo, še ne morem reči. Za sedaj sta v glavnem le fizikalca, toda v vinogradu sta rada, kar je dobro znamenje. Isto velja za ženo Ano, ki ima za vinograd veliko veselja in časa. (Komentar gospe Ane: “No, ja, čas že imam.") Kako ocenjujete lansko vinsko leto in kaj posebnega je pokazalo letošnje ocenjevanje vin? Letošnje ocenjevanje vin je pokazalo, kar smo vinogradniki sicer že vedeli, da je bila lanska vinska letina na Šmarsko-virštanjskem območju izjemno kvalitetna. Z našo pridelavo in kletarjenjem je bila zelo zadovoljna tudi komisija. Pa kako tudi ne bi bila, kajti ocene so resnično odlične. Pod oceno 17 skorajda ni več vina: ena velika zlata diploma, 49 zlatih, 40 srebrnih ter dve bronasti. Super. Tudi z udelžbo sem zadovoljen, 96 vzorcev, od tega so bili izločeni samo trije, pa še to zaradi več ali manj banalnih napak. Res čestitam našim vinogradnikom. F. K. Nasi gostinci ne prodajajo doi načih vin NAfl PO/LOVNEZI Viljem Kolar iz Zlateč Podjetje VILKOGRAD je eno največjih in vodilnih podjetij na področju podbijanja cest, vodotokov in polaganja cevi pod prometnicami v Sloveniji. Direktor in lastnik podjetja je Viljem Kolar iz Zlateč. G. Kolar, podjetje ste ustanovili v 1.1994, takrat stari 25 let. Kako in zakaj ste se odločili za takšen korak? Po končani srednji strojni tehniški šoli v Celju sem se najprej zaposlil v Emo Celje Radiatorji, potem sem nekaj let delal v zasebni firmi Vebles v Rimskih Toplicah. Ker sem tako rekoč postal brez zaposlitve in z družino, sem se bil prisiljen odločiti za samozaposlitev. Nekaj izkušenj na tem področju sem imel, pa veliko volje, in tako se je začelo. Ustanovil sem firmo Vilkograd, zaposlil dva delavca in začel s poslovanjem. Kaj je osnovna dejavnost podjetja in kje vse poslujete? Osnovna dejavnost podjetja Vilkograd je gradbeništvo in vzdrževanje cest. Na področju podbijanja cest in vodotokov ter izgradnje komunalnih vodov po mestih je podjetje eno največjih in vodilnih v Sloveniji. Ukvarjamo se tudi z zimskim vzdrževanjem cest in prek JKP Šentjur izvajamo zimsko službo za severni del občine. Ta del realizacije nam predstavlja 10 do15 % prometa. Na področju podbijanja, vrtanja cest in vodotokov izvajamo dela po vsej Sloveniji in tudi na Hrvaško smo že prodrli. Danes v podjetju zaposlujemo preko 40 delavcev, v glavnem iz bližnje okolice. Specialnih strojev, vozil in opreme, to je osnovnih sredstev, imamo v vrednosti preko 500 mio SIT, prav tako moramo letno realizirati preko 500 mio, da preživimo in uspešno poslujemo. Veliko prometa, veliko osnovnih sredstev, hitra rast podjetja. Kako pa naprej? Ali lahko še pričakujemo tako rast podjetja? V številu zaposlenih prav gotovo ne. Vseskozi pa je treba slediti novim tehnologijam. Tu je potrebno omeniti stroje, s katerimi izvajamo dela, ki so zelo dragi in zahtevni, materiale, ki jih vgrajujemo (cevi), in sledenje zahtevam sodobnih standardov, ki so v veliki meri že v veljavi pri nas. Najpomembnejše je seveda izobraževanje zaposlenih. Tako kot smo delali v začetku, danes ne bi mogli več preživeti. Na lokaciji in sedežu firme v Zlatečah, kjer smo od vsega začetka, se prav gotovo ne bomo širili. Ne samo zaradi premajhnega prostora, ki ga ni na razpolago, ampak tudi zato, ker bi lahko postali moteči za okolico. Navsezadnje tudi sam z družino živim tukaj. Mogoče bo naša širitev segla v sodelovanje in ustanovitev kakšne firme s podobno dejavnostjo v drugih delih Slovenije. Kaj pa konkurenca? Ali je dela dovolj in kako vas skrbi vstop Slovenije v EU, ko bo tržišče za vašo dejavnost v Sloveniji tudi odprto, brez omejitev za podjetja iz Evrope? Zaenkrat je dela dovolj in verjetno ga bo tudi v bodoče, saj se še posebej v mestih vse bolj izvajajo obnove in gradnje komunalnih vodov in naprav na neoviran način. Konkurenca je, saj je ravno na Blagovni ta dejavnost najbolj razvita v Sloveniji. Poleg Vilkograda podobna dela izvajata še dva obrtnika. Cene so nizke in mogoče je premalo sodelovanja med sorodnimi izvajalci del. Najtežje je prodreti na trg in prepričati investitorje, da je takšen način izvajanja del cenejši, predvsem pa manj moteč za okolico. Konkurence iz Evrope se ni bati, saj smo zaenkrat za najmanj 30 % ali več cenejši kot izvajalci drugod v Evropi. G. Kolar, poleg uspešnega poslovnega dela vas poznamo tudi kot predsednika Konjeniškega društva na Blagovni. Doma imamo manjšo kmetijo, in ker je pač prav, da zemljo obdelamo, sem si privoščil nekaj konjev. Poleg, upam, da koristnosti za kmetijo, sem se seveda lotil konjereje zaradi športne dejavnosti. Na Blagovni je kar nekaj rejcev konj in smo za to pred 3 leti ustanovili Konjeniško društvo. Izvolili so me za predsednika. Sprejeli in zadali smo si več načrtov. Urediti si želimo prostore in manežo v Goričici, kar je že v teku, sodelujemo pri trasiranju turistično konjeniške poti po občini. Smo eden od nosilcev razvoja konjereje v občini. V društvu nas je preko 40 članov in imamo v posesti več kot 20 konj. Kaj pa občina, krajevna skupnost, sodelovanje, pomoč pri razvoju in druge zadeve? S krajevno skupnostjo sodelujem prek Konjeniškega društva in lahko rečem, da ima krajevna skupnost posluh za naše društvo in poživitev in razvoj kraja na področju konjereje in športa. Ker tu živim, glede na zmožnosti v Vilkogradu prisluhnemo kakšni vlogi za sponzoriranje društev in šole. Mislim, da je bila krajevna skupnost zelo uspešna v razgovorih s Cinkarno Celje za izdajo soglasja k deponiji Za travnikom, kar je dobro za kraj. Z občino neposredno ne sodelujemo, razen pri razpisih za kakšna dela. To pa je seveda čisti poslovni odnos. Podjetje povratnih ali nepovratnih sredstev ni bilo deležno, ker stroje in naprave nabavljamo v glavnem iz lastnih sredstev ali pa na lizing, da se odplačujejo z delom. Pri nas me moti predvsem, da je delo nasploh podcenjeno. Delo ima svojo ceno, pa če gre za človeka ali stroj. Če se dela ali mora delati pod ceno, nekaj ni v redu in se nekje pozna. Ali ljudje zaslužijo in živijo slabo ali pa ni sredstev za razvoj in napredek. Bojim se, da je pri nas vse preveč prvega. Žal so si samo nekateri poklici (pravniki, zdravniki in mogoče še javne službe) pri nas izborili dobre zaslužke. Proizvodnja, delo na terenu in tudi gradbeništvo pa ne. Mi smo, recimo, uspešni in sledimo razvoju, pa si vendarle ne moremo privoščiti veliko in vsega. Hvala za pogovor. Jože M. Marjan © © Slovenska vojska navdušila šentjurske fante Vodovod zgrajen Vaški vodovod Krajnčica-Hruševec je bil ustanovljen pred 39 leti s samo nekaj vodovodnimi priključki. Z leti se je razvil v enega izmed večjih vaških vodovodov v občini in sedaj oskrbuje s pitno vodo 115 gospodinjstev v Podgorju, Hruševcu, Krajnčiči, vse do Berbotnega in ima okrog 7 km skupne trasne dolžine glavnih vodov. Izviri in zajetja vode, ki jih vzdržujemo, so na področju Resevne in zgornje Krajnčiče. Poleg omrežja in vodnih zajetij so v funkciji tudi trije rezervoarji skupne kapacitete 60 m3 in črpališče, ki oskrbuje više ležeče uporabnike. Ker je bilo omrežje v vseh teh letih že v zelo slabem in razpadajočem stanju z veliko okvarami in puščanjem vode, smo se v letu 2001 odločili za obnovo omrežja, vključno z vsemi jaški, vodomernimi mesti in razdelilnimi vozlišči. Z obnovo smo pričeli v letu 2001 in do leta 2003 obnovili cca. 70 % vsega omrežja. V letošnjem letu smo se odločili obnoviti še nadaljnih 25 % omrežja, kar predstavlja vod v ulici II. bataljona in vod vse do zadnjega uporabnika v Podgorju. V letošnjem letu smo obnovili 2 km glavnega voda in priključke v naselju. Poleg vaškega vodovoda smo v sodelovanju z JKP izvedli tudi 200 m omrežja za krajane, ki se želijo priključiti na vodovodno omrežje JKP, in pripravili 100 m glavnega voda JKP do ulice II. bataljona za montažo hidranta. Ob izkopu in ureditvi se je v celotnem naselju, kjer so se izvajala dela, uredila tudi kabelska televizija vse do Podgorja, v sodelovanju z elektrodistribucijo pa se je uredilo tudi kabelsko podzemno elektroenergetsko omrežje v trasni dolžini cca. 400 m. Sočasno z ostalimi deli je bilo zgrajeno tudi 54 m kanalizacijskega omrežja v ulici II. bataljona, kar je sofinancirala KS Šentjur mesto. Ob sanaciji je bilo vloženega izredno veliko prostovoljnega dela krajanov in uporabnikov vodovoda, kar je v današnjih časih že prava redkost, vendar je to dokaz več, da se s koordinirano akcijo in sodelovanjem krajanov dajo izvršiti dela, ki prispevajo k boljšemu standardu naselja in s tem boljši kvaliteti bivalnega okolja. V letu 2005 načrtujemo dokončno sanacijo ocevja v ul. Cesta na Brdo in nadaljevanje avtomatizacije filtriranja in klorirnih naprav, vse v skrbi za boljšo kvaliteto vode, ki resnici na ljubo sedaj še malo peša, vendar se v vaškem vodovodu trudimo po najboljših močeh, da te težave postopoma odpravljamo in jih bomo po končani avtomatizaciji tudi uspešno obvladovali. Robert Maruša V Sloveniji v miru sicer nimamo več obveznega služenja vojaščine, še vedno pa se vodijo evidence vojaških obveznikov. Ob vpisu novihe generacij 18-letnikov vse nove vojaške obveznike seznanjajo z njihovimi pravicami in dolžnostmi. Na srečanju s šentjurskimi potencialnimi vojaki, ki je bilo v četrtek, 15. aprila, je bila občinska sejna dvorana skorajda nabito polna, demonstracija vojaške tehnike in opreme zunaj pred občinsko stavbo pa je tudi vzbujala precej zanimanja. Zlasti je bil v centru pozornosti slovenski vojaški transporter Valuk. Kaj novim rodovom vojaških obveznikov ponuja Slovenska vojska? Prostovoljno usposabljanje v Slovenski vojski Je namenjeno vojaškim obveznikom od 18.-27. leta in traja 3 mesece v enem od 4 centrov (Bohinjsk Bela, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna). Vojaki prostovoljcem obljubljajo poleg oskrbe, vojaških znanj in izkušenj ter prijetnih strani druženja mladih tudi plačila v skupni vsoti 156.000 SIT. Pogodbeno služenje v rezervni sestavi Po opravljenem prostovoljnem usposabljanju fantje lahko podpišejo najmanj 5-letno pogodbo o služenju v rezervni sestavi. To jim prinaša mesečni honorar 26.000 SIT ter obveznost, da se še naprej redno usposabljao za vojaško službo. V času usposabljanja jim pripadajo poleg vseh stroškov tudi plača profesionalnih vojakov. Služba profesionalnega vojaka Pomeni pogodbeno zaposlitev najmanj za 5 let z možnostjo podaljševanja do 45. leta. Igor Cesar iz Šentjurja: V redu je bilo. Vojaška služba me zanima, zlasti še, če bi uspel priti v vojaški orkester. Luka Polenšek iz Turnega: Zadovoljen sem, bilo je dokaj zanimivo. Ja, vsekakor bi šel za 3 mesece v prostovoljno vojaško usposabljanje, potem bi se pa odločil, kako naprej. Za rezervo ni problema. Davor Pušnik iz Gorice pri Slivnici: Zelo fajn, zelo zanimivo. O vojaški službi sam še sicer nisem prav resno razmišljal, ker imam druge načrte, me pa uniforme fascinirajo že od rane mladosti. F. K. Planinsko društvo Slivnica pri Celju v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju Vabi Na 8. tradicionalni pohod po Krajevni skupnosti Slivnica pri Celju V nedelio. 2. maia 2004. ob 9.uri Zbor udeležencev pred Kulturnim domom v Gorici! Startnina je 500 SIT. Za otroke startnine ni! Za okrepčilo in dobro voljo bo poskrbljeno! @pp75.3230ŠtinlM nfo ■ tkv V-Sr Kormoran R E I C Materiali in tehnologija MICHEUN od x6.‘»‘)o SIT naprej 15 palčna alu platišča že 0h w ■ X v- V' ElMZO 03)819 0240 O/ETI Delovni čas: delovnik 8.00 - 18.00, sobota 8.00 -13.00 VaLKFNIZFCIJfl IN ROCNfi AVTOPRALNICA MOLE) Dejan Mulej, s.p.. Ul. Tončke Čečeve 17, 3230 Šentjur, tel.: 03 749 17 10, 749 17 12, GSM: 041 630 652 Ob otvoritvi novega pneumatic centra prirejamo VELIKO NAGRADNO IGRO z bogatimi nagradami! HVUNDAI GETZ ' .. Nagradno vprašanje: Katerega leta je bila ustanovljena vulkanizacija Mulej? □ 1995 □ 1998 D 2000 NARADE: 1.2 meseca uporabe avtomobila Hvundai Getz 2. pnevmatike v vrednosti 80.000 SIT 3. pnevmatike v vrednosti 70.000 SIT 4. pnevmatike v vrednosti 60.000 SIT 5. pnevmatike v vrednosti 50.000 SIT 6. pnevmatike v vrednosti 40.000 SIT 7. - 10. različne usluge našega pneumatic centra Datum žrebanja nagrad: 26.6.2004 Zadnji rok oddaje kuponov: 24.6.2004 Kupon lahko dobite tudi ob nakupu izdelkov, koriščenju storitev ali zgolj ob obisku v vulkanizaciji Mulej. Zime in priimek: tNaslov: D ^Telefon: Izpolnjen kupon - izrežite, ga dajte v kuverto ali kuverto i prilepite i ' dopisnico in nam ga pošljite gornji Sponzorji: FAMM Commerce d.o.o. p*euwATic cente* LAB<|i©j Go- tovo PNEUMATIC BUT ZilllUUESTUIIE Tirestone ^ ♦ Hiririlrge JMk PLATIN HVUnom eroam OT¥OISITE¥ CENTR/V 26.6.2004 Avtohiša MLAKAR v četrtek, 6.5. ob 18. uri PESEM POMLADI Predstavitev osnovnih šol v petek, 7.5. ob 18. uri GLASBA POMLADI Nastop glasbene šole Šentjur v soboto, 8. 5. ob 10. uri (?) DRUŽINA KOLENC: ŽIVE ŽIVALI predstava za otroke med 10.5. in 15.5. A ŠAHOVSKI TEDEN V TUŠU v četrtek, 13.5. ob 18. uri Nagradno žrebanje Otroška glasbena animacija MOJ MEDVEDEK JAKA v četrtek, 20.5. ob 18. uri SPOZNAJMO DOBROTE KRASA Nagradno žrebanje s podjetjem KRAS in POLONO FURLAN d O v soboto, 22.5. med 10. in 19. uro SPRETEN KOLESAR, SPRETNA KOLESARKA v četrtek, 27.5. ob 18. uri KORAJŽA VELJA OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE v otroškem kotičku vsak petek, med16.in19. uro vsako soboto, med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro n v j rx v, in nvMvnu VARSTVO V IGRALNICI vsak dan v tednu LEGENDA OTROŠKE PREDSTAVE A ŠAHOVSKI DNEVI na PLANETU TUŠ / » MODHAŠTEVILKA (((• 0801310) ' ^BREZPLAČN^TEmK^uS^ www.planet-tus.com Kjer so zvezde doma l