Ste*. 84 TRST, v soboto 25 marca 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN iadl eb MtJeljth In praznikih 5., «b pcneddJkHi >b 9. s|utra|. P««amične iter. se prodajajo po S nv6. (S stot.) ▼ mnogih tobakarnah v Trsta in okolici, Gorici{ Sranja, Si. Patra, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Lndji, Tolminu, Ajd©T-Jčini, Dombergn itd. Zastaral« iter. po 5 ari (1® stoi.)* G«LA8I 8E RAČUNAJO NA MIUMETRK ▼ iirokoBti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • «t. mm, •smrtnice, zahvale, poslanica, "fflafti danarnib zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu iiđta do 5 Trst 20 K, vsala oadaljna vrsU K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 46 stot. Oglase sprejema Insaratni oddelek uprave .Edinosti". — Plaćiye sa izključno la upravi „Edinoati - Plačljivo In atoli ji vo » Trstu. GPINOST Glasilo političnega društva „Kdinosf1• za Primorsko. T simiti jš mšil NAROČNINA ZNAŠA a» Mio lato a« K, pol leta 12 K, 3 meaece • K; na na- ročfce kras doposlana naročnina, ae uprava na ozira. Vanfaia* m nteljak« laCaaje irB»iVOITI" ataa«: aa Mla lata Ena f-aa, aa »«1 lata Krom I SO. Tal dapisi »«g «• poiiljajo na mradniitvo lista. Nefranka- vana piama aa aa apra}iaa]a la raktplsl •• vraSaJa Hinhiao, oglasa in reklamacija ja pošiljati na spravo lista. VKEMUSTVO t aHoa filarfla Gatattl I« (Naradai fea) izdajatah in odgovorni urednik iTKPAK GOBI* A. Lastnik konaereg Usta .Edinost". - Natianila Tiskarna .Edinost* vpiaana udruga z omejenim poroštvom v Trstu, olioa - i« = Giorgio Oalatti štev. 18. — Mftaa-hraallaKnl raCua it »41652. TELEFON it 11-57. Pred razpustom? !so potem vse drage ljudske potrebe, zahtevajoče nujne rešitve in ki bi bile od- tIc* OA mnrrn /o// ložene na nedogleden čas, ako bi bil dr-Trst, 24. marca 191L žayni zbor „nv&čen. Zato mora biti naš Soditi po glasovih, ki prihajajo zadnje klic: „Nočemo razpusta državnega zbora!" dni z Dunaja, bi bil razpust državnega Bienerth naj se državnega zbora ne dotika! ibora neizogiben. To se pravi: neizogiben Ako pa ne more vladati, naj gre on, ne »to, ker se Bienerth noče umakniti! Vse1 pa da hoče razganjati državni zbor! kaže, da državni zbor ne reši pravočasno- - proračunskega provizorija. A če se to ne agodi, ni smeti pripisovati krivde na tem državnemu zboru, ampak vladi. Dosedaj je državni zbor še veano o pravem času dovoljeval vse tozadevne državne potrebščine, ako se je le vlada malo pobrigala za to. Če je sedaj še prav malo nade, da ki začasni proračun še prišel pod streho do konca tega meseca, je kriya na tem le vlada, ker se ni o pravem času pobrigala, da bi o pravem času dobila finančni aakon, pa bilo to že provizorični ali redni Zakol so no Slovenskem samo nemSkl uradniki? Na Gornjem Štajarskem je veliko premogovnikov. Vsi tam nahajajoči se premogovniki so privatna podjetja. Vsako privatno podjetje je obenem v svojem bistvu dobič-kanosno nalaganje velikega kapitala. Da se uresničijo špekulacije kapitalistov, je treba, da so voditelji takih velikih industrijskih podjetij izvrstni strokovnjaki. Le, ako je vod- ■»if VV — w — w ■ ~------------X J s m f «• Vlada nima v poslanski zbornici (ka- stvo v rokah mož značajev m temeljitega kor smo že opetovano poudarjali v tem znanja, je upanje, da se bo naloženi kapital Metu) nikake večine, na katero bi se tudi dobro obrestoval, drugače propade vse, mogla naslanjati. Zato bi bila taka vlada kakor nam je ravno ta teden dokazala ve-v vsaki drugi ustavni državi nemožna. lika sodnijska razprava v Celovcu proti pod-ftri nas je pa ravno narobe. Mesto da bi jetnikoma Kayser in Palese. Sa vlada, o kateri se niti njeni najboljši; Gornja Štajerska je popolnoma nemška prijatelji ne upajo trditi, da je sposobna, pokrajina. Naravno bi bilo, da so voditelji prozi vlada parlamentu, da ga pošlje domu, ondotne industrije domačini — Nemci. Že ako ne bo slepo pariral. Narobe svet! jzavolj tega, ker nam Nemci trobijo vsak Nam se zdi naravnost smešna trditev, dan, da so namreč samo oni zmožni velikih da bi v sedanjem parlamentu ne bilo činov, med tem ko ob enem stavljajo Slo-»ožno sestaviti večine, ki bi bila res v .vane na nivo Culukafrov. stanu izvršiti naloge, ki čakajo na rešitev j in v sredini nemškega ozemlja tam na v najbližji bodočnosti. Taki nalogi sta Gornjo Štajerskem, tam, kjer kopljejo črno ■oaijalno zavarovanje in finančni zakon,' zjato, kjer je treba znanja in delavnosti in brez ozira na narodno vprašanje, katero je zavolj tega jako dober zaslužek, tam so be treba tudi že enkrat rtšiti na vsak voditelji velikih premogokopov — Slo-mačin. Gospodarske razmere v državi po-! Vani!! ■tajajo neznosneje z vsakim dnevom. Podi To dejstvo ni dalo miru zloglasni težo gospodarske krize trpe vsi sloji. v j „Sidmarki". Zaletela se je ▼ lastnike pre- movini, obrU in v gospodarskem ziv^u | ovnikov> čeg. kak veUfc delate •ploh je zavladala stagnacija in mrtvilo. | materi Qermaniji s tem, da tukaj, na ntm-T0* ima svoj odmev na borzi ki taksira. m zeml„ nastavljate Slovane, avstrijsko državno rento z 92-90 1 Smehljaje odgovarja debeli akdjoner : In na vse to nam bi hotel poklonitij Ljuba nSfidmarka-, jako lepo, da se zani-b*ion Bienerth še razpust državnega zbora: ma§ m svo:e ijudi; toda mi nismo avstrij-a move volitve ! Mi pa pravimo, da imajo „i« .tjc«.,« t™,«, avstrijski narodi druzega in nujnejšega dela, nego da bi se puščali od barona Bienertha goniti v nove volitve in da bi se radi Djega ispostavljali tistim razburjenjem, ki so v zvezi z volitvami. Baron Bienerth naj da državnemu zboru priliko, da najde samega sebe. Sila, ki tolče na vrata in ki zahteva nujne pomoči, bo slednjič močnejša, nego razna osebna in strankarska stremljenja. Če danes ne more priti do tega, je temu kriv edino-le Bie-mert. Zato naj gre on tja, kamor ga vleče sree, a naj pusti parlament. Odločno moramo biti proti razpustu državnega zbora že radi zakona o socijalnim zavarovanju, ki bi moral priti v najkrajšem času v razpravo v plenumu zbornice, dočim bi bilo v slučaju razpusta parlamenta vse dosedanje delo zastonj in W morala z nova začeti posvetovanja. Ravno tako je tudi z novim tiskovnim zakonom. Treba, da tudi ta zakon pride enkrat na vrsto, če pa pride do razpusta, bomo morali zopet čakati par let. Treba vendar, da se tudi novinstvo končno postavi po robu, ter da zahteva, da se reši zakon, pri katerem gre za najvažneje interese časnikarjev. A kje PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Priprave za to prvo zabavo so zelo dolgo trajale. Pudencijana je želela, da bodi gostija tem sijajnejša, nič slabša od banove ali zagrebškega škofa. Ona sama je vse Hrejevala, vse je ona vodila. Škofov kuhar, ki je bil na glasu svoje kuharske umetnosti, je prihajal več dni pred veselico v Gitino hišo in je pod baroničnim nadzorstvom prirejal jedi in slaščice. Koncem meseca januarja so se imeli abrati ugledni gostje na zabavo v Magdi-eevi hiši. Giti ni bilo treba skrbeti, koga bo vabila, ker to si je pridržala baronica. Izbrati jih je morala tako, da so se mogli smatrati enake drug drugemu, da ne bi nastalo kako nesoglasje med njimi. Žal, da ni mogla dosti izbirati med aristokracijo. Ravno oni, ki bi najbolj pristojali v to družbo pri vdovici, so bili na vojni; morala se je zadovoljiti s tem, kar je ostalo doma. Bili so to večinoma že stari gospodje, ki so pa še vedno radi zahajali v družbo. ska država — nismo refugium pecatorum nemških puhoglavcev, mi ne pleiemo kakor godejo v Beroliuu, kakor delata to Bienerth in njegov privesek. Nam je za naše blagostanje, ne za germanizacijo, mi rabimo ljudi za delo in se, da bi jim kradli duše! Zapomni si „Sftdmarka*! Mi smo privatno podjetje, mi imamo naloženo v industrijskih podjetjih svoje premoženje ; da tega ne izgubimo, moramo imeti ljudi, ki kaj znajo, da veste: ki več znajo nego popivati, ger-manizirati in zgago delati. Mi bi radi nastavljali Nemce, jih tudi dobro plačevali, ali ne zameri, draga „Stidmarka", veš — Slovani so boljši! Kakšna bo naša bodočnost — vsklika „Grazer Tagblatt" — če bodo imeli Slovani povsod prvo besedo ?! V isti sapi prosi in roti nemške akademike, da se naj, za božjo voljo, posvečujejo industrijskim podjetjem! Vsenemški „Grazer Tagblatt" ! Vse je zastonj, spametuj se in pripoznaj, da Nemci, kjer gre za pravo delo, ne dosezate brihtnih in krepkih Slovanov. Iz tukaj povedanega imate odgovor na vprašanje v naslovu članka: „Zakaj so na Slovenskem v c. kr. uradih samo nemški uradniki ?M Tretjo nedeljo po sv. Treh kraljih, okrog osme ure zvečer so se pričeli zbirati Gitini povabljenci, prihajajoč peš, ali pa v kočijah v sijajno razsvetljeno hišo. V francoske livreje odeti efebi so pričakovali ple-minitaše in gospe ter so jim odvzemali gorenjo obleko in stvari, ki niso potrebne na veselici. Gita je imela na sebi temno-rudečo svileno obleko, zelo dekoltirano, dočim je baronica oblekla rudeče-zelenkasto obleko iz baršuna, kar je dajalo povod nagajivemu vicebanu Najšiču, da jo je imenoval Gitino papigo. Med povabljenci, o katerih ni niti eden izostal, razven bivšega vicebana Raucha, so bili opat Baltazar Krčelič, stari prijatelj Magdičeve rodbine in baroničin zaupnik, predsednik banske tabule kanonik Josip Galjuf, veliki župan zagrebški Ivan Juršič, Ivan grof Patačič, administrator županije križe vške, Peter grof Sermage, zelo fin družabnik, Peter Škrlec protonotar kraljevine, Ladislav Szalla, mestni sodnik, Anton Jan-kovič, posestnik bisaški in cesarjev svetovalec, Gjuro Petkovič, podžupan zagrebški s sinom Ivanom, Ladislav Lukavski, asesor judicijarne tabule in gospod Završki, odvet-j nik baronice Pudencijane, ki je bil povabljen. samo zato, da je pomagal vzdržavati red v; hiši, ker brez možke glave se ne stori nič.! Povabljeni gospodje so prišli s svojimi Nemški akcijoner pravi, da nemških uradnikov ne more rabiti, ker so manje1 vredni. Kam torej žnjimi ? V državno službo, kamor jih vsprejemajo ravno tako zabiti c. kr. avstrijski ministri; kajti: „gliha v kup štriha* in hajd žnjimi na Slovensko. Cvet slovanske inteligence Nemci radi pridržavajo za-se, nemško smetje pa mečejo na Slovensko! _ Moderno zavarovalstvo. x Zavarovalne družbe na kontinentu se v gotovi smeri prav počasno razvijajo. Obseg rizikov, proti katerim je možno zavarovanje, se sicer nevzdržema, toda polagoma razširja. • Avstrijske, nemške in italijanske zavarovalnice so se samo korakoma odločale za vsprejetje novih zav. panog, kakor: proti nezgodam, ulomu za dolžnost jamstva in za prevažanje. Ti zavarovalni načini so bili uvedeni v Ameriki in na Angleškem že davno popred. Vobče prihaja inicijativa za nove panoge zavarovalstva največ iz Angleške, kjer je ta stroka organizirana posebnim načinom. Tako obstoji poleg velikih zavarovalnic, ki poslujejo v raznih natančno določenih panogah, v Londonu še poseben svoboden zavarovalen trg. Ta trg nudi pokritja za po-posledice individuelnih nevarnosti od slučaja do slučaja. Ta svobodni zavarovalni trg je na primer prireditelje, ki so zgradili tribune za slavnosti kronanja, zavaroval proti škodi, ki bi jo trpeli, ako bi bile slavnosti odpovedane iz kateregakoli vzroka. Angleški modni trgovci so se, čim je došla v javnost vest o bolezni kralja Edvarda, zavarovali proti škodi, ki bi jo v slučaju dvorskega žalovanja trpeli vsled padanja cen raznobarvnemu modnemu blagu. Poleg teh zavarovanj posameznih skupin proti posledicam eventuelno nastopivših dogodkov, vsprejema omenjeni zavar. trg zavarovanja proti individuelnim nevarnostim in celo proti posledicam iz rojstva dvoj-čekov. Ta zavarovalni trg je še posebne važnosti zato, ker indirektno pospešuje razvoj aovih stalnih zavarovalnih panog. Tu se namreč najprej sklepajo zavarovanja proti gotovim nezgodam in nevarnostim, velike angleške družbe pa spoznavajo iz razvoja opravil tega trga potrebe zavarovancev. One opazujejo natančno ako in s kako točnostjo se udejatvujejo določeni dogodki, in precenjujejo šanse posameznih novih načinov zavarovanja. One pazljivo zasledujejo opravilne rezultate, ki so se pokazali pri tem in onem načinu; iz teh podatkov svobodnega zav. trga presojajo ali in v kaki meri bi se utegnilo rentirati vsprejetje kakega novega načina med njihovo stalno poslovanje. Svobodni zavarovalni trg je nekaka šola velikih zavarovalnic. Tej „šoli" je na pr. pripisovati zaslugo, da so angleške zav. družbe uvedle zavarovanje industrijskih podjetij proti Škodi, navstali povodom kakega požara vsled tega, da se je ustavilo obratovanje dotičnega podjetja. To takozvano Chomage-zavarovanje se je na Angleškem že pred 15. leti popolnoma udomačilo. Tovarna plačuje v tem slučaju predvsem premijo za zavarovanje proti požaru gospemi in hčerami, če so jih imeli. Med gospodi so bili neoženjeni samo Anton Jankovič, Ivan Petkovič, podžupanov sin in protonotar Škrlec. S prvim ni bilo dosti računati, ker je preveč razuzdano živel in ni eni ženski glavi ni prihajalo na um, da bi jo mogel ta bogati in mladi človek osrečiti. Ta ostane samec, kakor se je sam hvalil, da ni našel zaupanja pri ženskah. V tem je imel prav, ker to so bile ženske po njegovem ukusu, katere niso slovele po svoji kreposti. Mladi gospod Petkovič ni bil toliko lep, kolikor spreten in živahnega temperamenta. Njega je povabila baronica z očetom vred, ker je izvedela, da se zelo zanima za Jeleno. Ni bilo napačno, če bi se mlada sporazumela. Tretji neoženjenec v družbi in še mladec, — bilo mu je tedaj devetindvajset let, — je bil protonotar Peter Škrlec. Živel je več let na Dunaju, služeč v ogrski kancelariji, kjer se je naučil fine olike in plemenitega vedenja. Bil je majhne postave, finega, nežnega obraza, visokega čela in pametnih črnih očij. Govoril je več jezikov, ljubil je glasbo, in tudi sam je rad peval s svojim baritonom. Razventega je rad plesal, dvoril damam; vedno se je bolj gibal med njimi, nego med gospodi. Zato so ga tudi gospe obožavale, hvaleč ga kakor vzor kavalirja, po katerem naj bi se ravnali tudi drugi plemiči. ali potresu, razun tega pa plačuje drugo premijo za to, da se ji odškodujejo ne samo pozitivne posledice požara, marveč tudi one, ki nastajajo vsled tega, ker je obrat ustavljen. Ta škoda se določa z gotovim najvišjim zneskom, a se povraća samo v nastopivšem slučaju in dejanskim razmeram primerno. Polagoma so ta način zavarovanja uvedli tudi v Avstriji. Najprej po angleških družbah, in sicer so sprejele tako zavarovanje tekstilne Industrije za časa ugodnih konjuktur. Pozneje so uvedle ta način zavarovanja tudi avstrijske družbe, in je pričakovati, da se udomači v raznih industrijskih podjetjih. S tem zavarovanjem je tesno spojeno zavarovanje proti štrajku. Slednje je takorekoč logično izpopol-njenje prvega. V Nemčiji obstoji mnogo zavarovalnic proti posledicam štrajka, vendar samo v obliki zadružne vezi med sorodnimi industrijskimi skupinami. Tudi tu je bilo premagati velikih težkoč. Preprečiti je bilo treba, da ne bi podjetniki ob času neugodnih konjuktur sami izzivali štrajka z namenom, da bi dobili zavarovalnino. Ustanoviti je bilo treba kompetentno oblast, ki ima presojati, da-li je bil štrajk umetno izzvan, ali ne. Poleg tega se je moralo dobiti objektivno merilo, po katerem se imajo plačevati premije. Vendar se je kljub tem težkočam novi način zavarovanja v raznih poklicnih -skupinah posrečil in se čim dalje širi. — Zadnji čas se prizadeti činitelji trudijo, da bi oživeli novo panogo zavarovanja, in sicer proti vodnim škodam. Na to misel so jih privedle velike škode, ki so prizadevale poplave in plime v zadnjih letih zasebnikom in industrijskim podjetjem ; pa tudi vedno rastoče naprave vodnih sil, ki tudi često provzročajo vodne škode, priporočajo uresničenje tega načrta. Ta zavarovalni način pa je jako težak in kompliciran. Nedostaje namreč praktičnih izskušenj in statističnih podatkov. Poleg tega obstoji nevarnost, da se bodo v začetku iskala zavarovanja samo za najslabše rizike. Ta misel bo še najprej izvedljiva v obliki obratnega zavarovanja velikih vodnih zadrug. Iz tega je razvidno, da možnost razširjenja zav. stroke še dolgo ne bo izerp-Ijena. Država sicer zožuje s svojim delovanjem na polju socialnega zavarovanja delokrog zasebnih zavarovalnic; v " javnost prihajajo tudi često predlogi za podržavljenje ene ali druge panoge. Tem predlogom pa se pozna, da ne slone na kaki socialni podlagi, marveč, da izvirajo iz pohlepnosti po dotičnih akcijah, ker so jim kurzi visoki. Pri vsem tem smemo trditi, da ga ni zlepa polja, kjer zamore privatna inicijativa vstvarjati toliko novega, kakor na zavarovalnem. Zavarovanje proti škodam vsled poči-vanja obrata v slučaju požara, kakor tudi zavarovanje proti škodi po štrajku — to so panoge, ki jih država ne bo mogla nikdar podržaviti — ta dva načina potrjujeta našo trditev v polni meri. In vendar sta ta dva načina samo pojedina izgleda za to, česar je možno še ustvariti v modernem zavarovalstvu. Škrlec ni preje poznal Gite, kakor tudi ona njega ne, a dovolj sta že slišala drug o drugem, predno sta se seznanila. Proto-notarja je predstavila Giti baronica na svoj način: „To je naš protonotar, gospod Škrlec,u je govorila baronica, položivši svojo močno roko na protonotarjevo ramo, ki je izgledal poleg stasite plemkinje kakor kak odrastel dečko. »Zelo spoštovan gospod. Vse dame ga ljubijo, in tudi ti ga vzljubiš. Izvrstno pleše, a tudi krasno poje..." In baronica se je zelo glasno nasmejala, kar pač ni bilo po volji protonotarju, ki je isti hip zelo udvorljivo poljubil Gitino roko, zatrjujoč z izbranimi besedami, da ga zelo veseli, da mu je danes prilika biti gostom tako ugledne in mile gospe. Gita je pazljivo poslušala protonotarjeve besede in ga motrila radovednim pogledom. Prvo, kar je zapazila, je bilo, da je protonotar za dva prsta nižji od nje ; čeprav se je držal pokoncu in nosil glavo v zrak. Vdova ga je vsprejela zelo prijazno, rekši mu, da veseli tudi njo, da more sprejeti in pozdraviti v svoji hiši gospoda protonotarja, o katerem je že čula toliko lepega. Pudencijana je samo postrani opazovala Gito, ki je proti svoji navadi vračala [ljubeznivost z ljubeznivostjo. I (Pride še.) Stran H „EDINOST" Štev. 84 V Trstu, dne 25. marca 1911 Za železniško zvezo notranje Istre z vstočnim delom dežele. Poslanci dr. Laginja, Spinčić m a n d i ć in tovariši so stavili v zbornici poslancev dne 21. marca nastopni nujni predlog: Visoka zbornica izvoli z vsemi prikrajšanji, dopustnimi po poslovniku, razpravljati in skleniti: C. k. vlado se poživlja, da v bodočo predlogo zakonskega načrta v spopolnjenju lokalnih železnic pritegne tudi gradnjo take železnice od primerne točke državne železnice Divača-Pula in južno-železniške proge Št. Peter-Reka, po kateri bi bila notranja Istra in mesto Pula naj koristneje zvezana z vstočnim delom te dežele, oziroma z avstrijsko Rivijero. _ Parlamentarna kriza v Avstriji. Glasom zadnjih vesti se je položaj znatno poslabšal. Vse je z velikim zani-manjem;pričakova!o sklep »Slovanske Enote", ki utegne biti odločilen za nadaljni razvoj dogodkov. Kakor smo poročali včeraj je „Slovanska Enota", sklenila, da bo vzstra-jala v najstrožji opoziciji, ker da nima vzroka olajšati vladi položaj. V zadnjem momentu so priskočili Bienerthu na pomoč Poljaki in krščanski socialcl, ki hočejo posredovati med Bienerthom in Cehi, oziroma češkim klubom, da bi odnehal. Kriza je vsekakor dospela do viška in današnji dan bo bržkone odločil, ali pade parlament, ali pa gre vlada. — O tem si mnenja nasprotujejo. Nekateri mislijo, da bo Bienerth državni zbor najprej odgodil, a potem razpustil. Drugi so mnenja, da bo šla Bie-nerthova vlada in bo posle vodil s pomočjo § 14 baron Gautsch. Položaj je skrajno kritičen in zamotan in nam vsaka ura lahko prinese novo senzacijo. Zato ne preostaja dražega, kakor počakati. _ Ljudsko štetje. Mahinađje na sekcijah. V sredo dne 22. 3. sem bil pozvan v Škedenjsko sekcijo radi neke pomote; istočasno je bil v sobi neki mož po imenu Ko-laršič, stanujoči pri sv. Mariji Magdaleni Zgornji. Čul sem, kako mu je uradnik rekel, da ima naznanilnica neke pomanjkljivosti in da bo najboljše, ako napravijo drugo, v kar je Kolaršič privolil in podpisal. Potem ga je uradnik vprašal, kako govorijo doma? Mož je rekel, da slovensko in laško, in odpravljen je bil. Po vprašanju o občevalnem jeziku sklepam, da je bil v naznanilnici naveden slovenski, ker ako bi bil laški, gotovo bi ga ne bili vprašali, kako da govorijo doma ?! Moja naznanilnica pa je imela resnične pogreške in gospodje so mi ponudili, da mi napravijo drugo, kar sem pa jaz odklonil in sam izpolnil drago, v katero sem bil napisal v rubriki o občevalnem jeziku: slovensko. Jaz pa se nisem udal, ali oni dragi se je. V ta namen vabijo na sekcijo, jih šikanirajo in delajo z njimi, kar hočejo, posebno če so dobili manje zavedne, kakoršen je oni Kolaršič, ki podpisujejo, da se le rešijo kake sitnosti. Po takih mahinacijah se veča število sinov avite colture. Dnevne novice. Položaj v Mandžuriji. Iz Petrograda: Kitajska hiti, da spravi čim več vojske na svoje meje. Izlasti na sever odhajajo veliki in številni oddelki kitajskih čet. Vse te vojne odredbe drže tajno. — V mandžurskem in amurskem področju so se raznesli glasovi, da je vojna med Rusijo in Kitajsko že izbruhnila, zato prebivalstvo v masah zapušča svoja selišča. Po vsej Kitajski narašča mržnja proti Rusiji. V Mandžuriji je pričel bojkot ruskih trgovcev in ruske trgovine. Volilna reforma na Francozkem. — Načrt volilne reforme bo zbornica razpravljala po velikonočnih počitnicah. V pariških političnih krogih menijo, da je rešitev te reforme zagotovljena in sicer na podlagi skrutinija list in proporcionalnega zastopstva. Ministerstvo se je pridružilo temu zi-stemu, za kateri je pridobljena tudi večina poslanske zbornice In tudi senat se bržkone ne bo protivit tej struji. Razpor med češkimi in nemškimi socialnimi demokrati se je očitno pokazal tudi v seji poslanske zbornice, ki se je vršila minulo sredo. Češki socialni demokrat Modraček je govoril nad štiri ure in stavil predlog, naj se proračunski provizorij sploh stavi z dnevnega reda. Za razmere med češko in nemško socialno demokracijo je značilno, da so med glasovanjem nemški socialisti zapustili dvorano in so za ta predlog glasovali semo češki. Splošno se sodi, da se je razmerje med obema strankama zelo poslabšalo in da pride med češko in nemško socialno demokracijo do popolnega preloma. Poslanec Paduch obtožen zločina goljufije in poneverjenja. Posl. Paduch je bil, kakor znano, radi nečastnih afer izključen iz poljskega kluba. — Te dni je 3 spravljal o njegovi zadevi imunitetni odsek, ki je sklenil sledeče: Ker postopanje poslanca Paducha nikakor ne odgovarja dolžnostim državnega poslanca, se predlaga : „Visoka zbornica naj sklene: predlogu c. k. deželnega kakor kazenskega sodišča na Dunaju od 13. decembra 1910, da bi se dovolilo kazensko postopanje proti posl. Antonu Paduchu radi zločina goljufije po §§ 197 in 200 kaz. zak.f ev. poneverjenja po § 153. kaz. zak., se ugodi. Novi šolski zakon v Belgiji, ki so ga izdelali klerikalci, vzbuja med liberalci in socialisti velik odpor. Ti dve stranki sta izdali na ljudstvo oklic, v katerem protestirata na proli novemu zakonu. Sodi se, da pride vsled tega gotovo do ministerske krize, ali pa do razpusta zbornice. Mestni svet tržaški. Italijanski jubilej. Začetkom današnje seje mestnega sveta se je župan spomnil petdesetletnice italijanskega kraljestva, ki jo bo slavil italijanski narod dne 27. t. m. Prosi zato mestni svet, da ga pooblasti, da imenom mestnega sveta čestita županoma Rima in Turina, (demonstrativno ploskanje na klopeh večine) ter prosi one svetovalce, ki so sporazumni s tem predlogom, da se dvignejo s svojih sedežev. Dvignili so se člani večine, dočim so obsedeli Slovenci in socijalisti. Dr. Wilfan je zahteval besedo, ter izjavil, da bi tudi on brez druzega glasoval za županov predlog, ko bi se šlo le zato, da se pozdravi italijanski narod, ki je učitelj civilizacije, o priliki, ko se slavi spomin historičnih dogodkov, tako pomenljivih za ta narod. Ali že iz demonstrativnega načina, kakor je večina vsprejela županove besede, se vidi, da bi pozdrav od strani mestnega sveta tržaškega kot takega imel svoj posebni, politično-demonstrativni pomen, vsled česar se bodo on in njegovi somišljeniki vzdrževali od glasovanja o županovem predlogu. (Hrup, galerija žvižga). Župan je izjavil, da on nikdar ni hotel podtikati svojim besedam kak drag pomen. Svet. Spazzal je izjavil, da bi se tudi socijalisti pridružili manifestaciji, ko bi se ne šlo za dinastično manifestacijo, ampak za pozdrav italijanskemu narodu. Župan je izjavil, da mora tudi napram svet Spazzalu le ponoviti ono, kar je odgovoril dr. Wilfanu. Poživlja ponovno one svetovalce, ki so za predlog, naj se dvignejo. Dvignili so se tudi socijalisti; Slovenci so obsedeli tudi takrat. Potem se je brez debate sklenilo razdeliti parcele št. 8, 15 in 352 v Kolonji in ureditev ceste za pokopališče pri sv. Ani v sv. Mar. Magd. Prešlo se je na poročilo o delovanju zavoda za mala stanovanja v letih 1909—10. Spazzal je rekel, da poročila ne vzame na znanje, ker da se je premalo storilo. Govorila sta še Braidotti in Cerniutz, ki je rekel, da priznava, da je tržaška občina storila nekaj, a to je vse premalo. Cerniutz se je oglasil za besedo, ter izjavil, da ima nujni predlog v zadevi stavke mornarjev. On da je doznal, da je uprava vojne mornarice ukrcala na parnikih vojaštvo za oskrbovanje službe kurjačev in mornarjev. Predlaga, naj mestni svet sklene protest, da bi se država umešavala v ta konflikt med delom in kapitalom. Nujnost je bila sprejeta. V podrobni razpravi je dr. Mrach izjavil, da mestni svet ne more zavzeti stališča, dokler se ne potrdi resničnost Cer-niutzeve vesti. Predlaga, naj se naroči mestnemu odbora, da posreduje pri vladi za slučaj, da bi se hotela vmešati v spor. Cerniutz je rekel, da ima svojo vest iz gotovega vira. Dr. W i 1 f a n se pridružuje mnenju, da morajo javni faktoiji ostajati nevtralni v socijalnih in gospodarskih bojih. S Čutstvom je brezpogojno na strani šibkejših; glasoval bi tudi za Cernivčev predlog, če bi vspeh vsprejetja tega predloga bil samo ta, zabraniti kršenje nevtralnosti od strani državne oblasti. Naj mestni svet hrani avtoriteto svojih slovesnih sklepov za odločilno uro, dokler pa okolnosti, omenjene od svetov. Černivca, niso zadostno pojasnjene, naj se sprejme predlog svet. Mraka. Pri glasovanju je bil sprejet ta predlog. Dovoljena je bila konečno podpora 1000 kron za spomenik pesniku Petra Zoruttiju v Gorici. _ Domače vesti. Politično društvo „Edinost* ima od- borovo sejo v ponedeljek, dne 27. t m. ob 3. uri popoludne v »Slovanski Čitalnici*. Promocija. Gospod Evgen Bunc je položil minulo sredo na graški univerzi zadnji rigoroz z odliko ter bil promoviran včeraj doktorjem prava. Čestitamo! Zaroka. Gospod dr. Fran Irgolič, odvetniški kandidat v Gorici, se je zaročil z gospico Natalijo J a kilo v o, hčerko tovarnarja iz Rupe. — Naše najiskrenije čestitke! Imenovanje. Namestnik je povišal re-virnega policijskega nadzornika Ivana Puttrich v X. činovni razred in ga premestil v Gorico. Istrski državni poslanci novemu škofu dr. Karlinu. Istrski državni poslanci dr. Laginja, prof. Mandić in prof. Spinčić so poslali novemu škofu, mons. d.ru Karlinu, povodom njegovega posvečenja in ustoli-; čenja sledečo brzojavko: Monsignor dr. Andrej Karlin, škof tržaško-koperski, Trst. Podpisani zastopniki naroda v državnem zboru, rojeni in zrasli v isti Škofiji, želijo prečastnemu Vašemu Gospodstvu na današnji dan ustoličenja dolgo delovanje na čast Bogu, za utrditev vere, za duševno in telesno korist naroda. K sedanji veliki borbi v Istri. — V rubriki „Vesti iz Istre" smo priobčili včeraj dopis, v katerem se pisec huduje, ker je občina Ocizla - Klanec zaustavila vsa izplačila, sosebno tudi šolskih pavšalov in podpor ubogim. V prvi hip smo hoteli le opozoriti dopisnika, da dopisa ne moremo priobčiti, ker — dela krivico in bi mogel tudi drage zavesti v neumevanje dogodkov v Istri ter potreb in zahtev, ki jih stavljajo ti dogodki do vsakogar, ki se hoče prištevati vrstam, borečim se, da izvojujejo narodu v Istri enako pravo in svobodo. Potem smo se pa premislili; zazdelo se nam je, da je ravno gori omenjeni dopis tako-le nekak lep šolski izgled, ki naj ga primerno porabimo za potrebno svarilo dopisniku, ki je sel na visoki stol strogega sodnika in nam ovadil, da — ne sledi političnim dogodkom v deželi, ali pa da jim ne umeva pomena in važnosti. A ker ni izključeno, da je še marsikdo po deželi, ki mu prav pride nekoliko pojasnila, smo sklenili, da priobčimo v današnji številki ves dopis s primernim dostavkom uredništva. Po neljubi pomoti pa je prišel dopis že v včerajšnjo šteyilko, a brez nameravanega uredništvenega dostavka. Ker pa bi se iz dejstva, da smo priobčili dopis brez vsake pripombe, moralo sklepati, kakor da mi soglašamo z dopisom, Čegar tendenca naravnost križa sklepe in odredbe narodnega vodstva v Istri, je danes tem nujneja naša dolžnost, da opozorimo dopisnika, da sklep občinskega zastopa Odzla-Klanec pomenja le praktično izvajanje od vodstva izdane parole, oziroma je posledica brutalnega in brezobzirnega postopanja laških gospodarjev na občinski upravi, Id bi hoteli z izstradavanjem naših občin, to je: z nedovoljevanjem občinskih proračunov, izpodrezati žile vsemu našemu narodnemu boju in udušiti vsaki odpor naših poslancev proti tiraniji krute oligarhije. Tu ni preostajalo za našo stran dražega, nego da postavi silo proti sili. Naše občine so ostale brez odobrenih proračunov. Logični odgovor naših občin na to nasilje pa more biti edino ta, da suspendirajo vsaki izdatek, bodi v avtonomnem, bodi v prenešenem delokrogu j Seveda zadevlje tak način boja neprijetno marsikoga. Ali način boja je to, ki more še najbolje odbiti udarec, zadan od laške strani. Uverieni smo, da nam bodočnost to potrdi. In slednjič naj gospod dopisnik iz Ocizle-Kianca izvoli uvaževati, da se težki in odločilni boji niso še nikdar izvojevali brez žrtev in da izglede požrtvovalnosti v takih hudih Časih morajo vsikdar dati ravno bolj inteligentni manje inteligentnim i Sapienti sat Šior „Piccolo" adaggio 1 — Počasi, gospod „Piccolo*! —■ sem vskliknil, ko sem v petkovem zjutranjem izdanju čital članek „l croati contro Žara" (Hrvati proti Zadru). Ne oziraje se na budalosti, nakopičene v omenjenem članku, me je zbodla trditev, da neka hrvatska ženska izdaja na Dunaju listič na nemškem jeziku zato, da bi ga umeli vsi Slovani! „Piccolo" si upa rogati se nam Slovanom ravno s tem — nam, ko nas je nad 150 milijonov in ko smo razšiijeni skoraj po vsej Evropi in segamo celo v Azijo, — ko ne bi bilo prav nič čudnega, če tudi res ne bi umeli narečja vsakega odlomka te ogromne narodne družine I! Italijani si upajo rogati nam ravno s tem, o katerih je vendar znano, da morajo, ako so iz različnih krajev, v sodne dvorane klicati tolmače, ako se hočejo sporazumeti med seboj, da-si jih je — v primeri z ogromno slovansko maso — le pest, stisnjenih na razmerno mal teritorij. Saj so često že tudi sami priznali, da je temu res tako! Ako pa mislite, da la-žemo, vzemite v roke večerni „Piccolo" od dne 23. t. m. in čitajte poročilo o camorri v Viterbo. Tam je rečeno doslovno: „Di Gennaro prosegue in un dialetto incom-prensibile" (Di Gennaro nadaljuje v nerazumljivem narečju). Šior „Piccolo" pozablja od večera do jutra, da je v škornju samem toliko narečij, da jih niti bratci iz kraljestva ne razumejo! Naj pazi torej na svoj prag in naj se nikar ne izpodtaka ob sosedovim. Vedi pa, da se Slovani sploh bolje razumevamo, nego se razumevata tržaški Italijan in pa n. pr. Napolitan! Pikolovec. Stavka mornarjev. Včeraj je stavka mornarjev nadaljevala v večjem obsegi«. Ob 11. uri predpoludne je bil v ulici della Valle shod, na katerem so sklenili nadaljevati s stavko. Mestni svet. Cerniutz je naznnnil, da so Lloydovi strojniki sklenili, da ne bodo opravljali poslov kurjačev, češ, da oni nočejo biti krumirji. To naznanilo je bilo vsprejeto z velikim navdušenjem. — Dalje je gosp. Cerniutz rekel, da mu je bil ob vstopu v dvorano izročen letak, na katerem poživlja neka anonimna skupina delavcev na generalno stavko. Govornik je svaril mornarje, da se ne dajo zavesti po takih anonimnih letakih, ki morejo izhajati tudi od sovražnikov delavstva; dokazoval je tudi, da generalna stavka ni možna in tudi ne opravičena. Govorila je gospa Goja o generalni stavki in njenem pomenu ter je poživljala stavkujoče mornarje, naj se ne puščajo zavesti v kake nepremiŠljenje čine. Predsednik shoda je prečital brzojavko, v kateri javlja nižje osobje Llovdovih parnikov „Marija Valerija" in »Marija Terezija", da se je izkrcalo na Reki in pridružilo stavki. — Brzojavka je bila vsprejeta z navdušenjem. Potem, ko sta še dva mornarja govorila hrvatski, je bil shod zaključen, na kar so se mornarji mirno razšli. Včeraj je odplul v Aleksandrijo Llojdov parnik „Semiramis", ki je vkrcal mornarje vojne ladij e .Kari VI.«, ki se tu nahaja v Trstu. Sedaj je v Trstu 19 Lloydovih parnikov brez možtva. Parnik .Baron Gautsch" mord« odpluje danes, ker se je pri njem uvedla kurjava z nafto, in je zato treba manj ljudi pri stroju. Pravijo, da pride v Trst 200 kru-mirjev iz Grškega. »Klub slov. amater - fotografov" v Ljubljani. Kakor smo že poročali v listih, priredi društvo K. S. A. F. prvo svojo razstavo, ki jo otvori meseca maja t. I. v umetniškem paviljonu g. R. Jakopiča in bo spojena z običajno »Spomladansko umetniško razstavo", na kateri bo poseben prostor določen za razstavo našega društva. Vse člane, ki se hočejo razstave udeležiti, uljudno prosimo, da nam to nemudoma javijo, da se jim potem pravočasno do-pošljejo vsa potrebna pojasnila. Pravico do udeležbe na razstavi imajo le člani društva; zato opozarjamo zajedno tudi vse amaterje, ki Še niso prijavljeni društvu in se žele razstave udeležiti kakor tudi biti deležni vseh udobnosti, ki bodo združene s to razstavo, da naj nemudoma prijavijo svoj pristop k društvu. Ker je to pri nas prva skupna umetniška amater - fotografska razstava, je želeti, da bi se je vsi naši amaterji v kolikor možno polnem številu udeležili. — Razstavljalcem, kakor tudi društvenim članom, so na »Spomladanski umetniški razstavi" zagotovljene razne udobnosti. Prijave je pošiljati na društveni naslov: »Klub slov. amater - fotografov" v Ljubljani. Kakor ustanovni član je pristopil »Klubu slov. amater - fotografov" g. Anton Kane, trgovec s fotografičnimi potrebščinami, s prispevkom 100 K ter je s tem podpri mlado društvo. Društvo ga najtopleje priporoča svojim članom. Izobraževalni odsek N. D. O. naznanja, da bo dne 27., 28. in 29. t. m. v društvenih prostorih N. D. O., ulica Lavatoio št. 1, I. predaval g. Miro Keczkemetjr iz Splita o sledečih predmetih: V ponedeljek dne 27. t. m.: »Nacionalizem in socialna demokracija". V torek dne 28. t. m.: »Jugoslovansko vprašanje". V sredo dne 29. t. m.: »Inteligenca in narod". Začetek predavanj ob 8. uri zvečer. — Vstopnina k vsakemu predavanju znaša 10 vinarjev za osebo. Pokušnja istrskih in goriških vin v Trstu. Jutri v nedeljo dne 26. marca se bo vršila v mali dvorani trgovske in obrtne zbornice v Trstu pokušnja raznih vrst vin iz Istre in iz Goriškega. Prve dni tekočega meseca so preskušali razni izvedenci okoli 100 uzorcev vin obeh dežel, ki so jih poslali razni vinogradniki. Petindvajset pokušanih in za najboljše spoznanih vin se bodo dala ta dan v po-kušnjo gotovemu številu oseb iz interesira-nih krogov, ki so bili povabljeni obenem z deželnimi in državnimi oblastvi h sestanku. Delovanje trgovskega muzeja gre v prvi vrsti za tem, da bi se spoznala v prvi vrsti v državi sami najboljša vina iz naših krajev in se je sestavil že načrt, po katerem bi se obdržaval v Trstu vsako leto trg na- USTREDNi BANKA ČESKtCH odhditci cm PODRUŽNICA v TMIt orunl 11L tli :: piazza del poiterosso 3. :» Vloge namige * V/o P tmUeie Tloee 4 v/o Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. 7ADLJE n KAVCIJE - - - MENJALNICA. :- Uradne ureod 8. zjutraj do 7. zvečer Danes ob 6. zvečer vsi na: Ljudski koncert: v ,Nar. dom' pri sv. Ivanu V Tretu, dne 25. marca 1911. „EDINOST" 4t. 84. Stran III $h vin, z namenom, da bi se organizirala in olajšala prodaja tega za naše kraje vele-▼ažnega pridelka. Za nedeljsko slavnostno predstavo wBeneškega trgovca", katero priredi slovensko gledališče na čast jugoslovanskih gostov NDO. vlada splošno zanimanje. Pred svetovnoznano Shakespearjevo tragedijo bo krasnoslovil g. L. Dragutinovič. Predstave 9e udeleže vsi jugoslovanski gostje. Člani N. D. O. in Z. J. Ž. dobe vstopnice od danes naprej v uredu NDO., oziroma v Z. J. Ž. (ulica Lavatoio 1, I.) Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 1 knjigovodje, kontorist, 1 poslovodja, 3 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 0 pomočnik manufakturne stroke 0 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 1 blagajničarka, 1 kontoristinja, 8 prodajalk, 5 učencev, 3 učenke, 2 potnika, 1 korespondent, 0 skladiščnik. Službe iščejo: 2 knjigovodja, 6 skladiščnikov, 4 kontoristi, 4 poslovodji, 3 potniki, 24 pomočnikov mešane stroke, t pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov Špecerijske stroke, 4 pomočniki modne In galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 9 blagajničark, 14 prodajalk, 3 korespondenti, 5 učencev, 4 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce m člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Tržaška mala kronika. Ponaredil je dokumente. Anton Mi-Higo, baje 28 let star, iz splitske okolice, je hotel izseliti se v Ameriko in je za to ponaredil matrikulo, ki jo je bil kupil od nekega, čegar ime ni hotel navesti. Preselil se je — v ul. Tigor. Tat v sobi. Voznik Josip Barat, star 26 let, je imel doma neprijeten obisk. Neznan tat mu je ulomil Škrinjo in odnesel stvari v vrednosti 100 K. General povožen. Vit. Karol Gold, star 69 let, general pehote v pokoju v Gradcu, ki se mudi v našem mestu in je nastanjen v hotelu Volpich, je sinoči ob 11. uri s svojo soprogo Šel po ulici Val-dirivo in tu prišel pod neko javno kočijo. Poškodoval se je na glavi. Prenesli so ga v hotel, Loterijske številke, izžrebane dne 24. marca 1911 : Trst 70 41 33 2 1 Line 13 33 73 9 56 Koledar in vreme. — Danes: O znamenje Marije Dev. — IV. postna nedelja. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -+- 16° Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno. Hladni vetrovi. Izpred sodišča. Dr. Veronese pred tuk. sodnijo. Včeraj se je vršila pred tuk. sodnijo (sodnik g. Comel) kazenska razprava proti dr.u Veronese radi žaljenja časti na obtožbo njegove bivše kuharice, gospice Haupt-■ a n, ker jej je rekel „ščava", jej grozil s iašo, ter jo v pismu, naslovljenem na uredništvo „Edinosti* imenoval „idijotko*. Dr.a Veronese je zastopal odvetnik dr. B a s e g g i o, gospico Hauptman pa dr. R e k a r. Dr. Veronese se je izgovarjal, da ga je Hauptman izzvala s tem, da mu je rekla v obraz, da bi morali tržaški Italijani umreti lakote, ko bi ne bilo Slovencev. Temu nasproti je tožiteljica hotela dokazati, da je ona res rabila omenjene besede, a ne napram dr. Veronese ampak nasproti njegovi nečakinji. Ko je prišel dr. Veronese domov, mu je nečakinja to povedala, na kar je on prišel v kuhinjo, kamor sicer ni nikdar prihajal ter jo je tam žalil. Dr. Rekar je zahteval, da se lo stanje stvari ugotovi in zabeleži v zapisnik. Sodnik Comel je to' zahtevo odklonil, Češ, da bo vse to zasebna tožiteljica mogla navesti, ko bo zaslišana kakor priča. Dr. Rekar pa je vstrajal odločno pri zahtevi, da se stanje stvari ugotovi v zapisniku, ker le na podlagi trditev in protitrdi-tev je sodniku možno izpraševati priče. Sodnik Comel je odvrnil, da bo mogel zastopnik zasebne tožiteljice staviti tozadevna vprašanja pričam, ki bodo zaslišane. Dr. Rekar: Stvar sodnika je, da iz-prašuje priče in ne moja stvar. Ko bi jaz kpraševal priče, bi moral biti jaz sodnik. Ker sodnik Comel še vedno ni hotel zabeležiti te izjave na zapisnik, je dr. Rekar itjavil, da odklanja sodnika. — Zakaj? — Ker gre tu za narodno-politično zadevo in sodnik, kakor Italijan ni nepristransk. Sodnik C o m e 1 je na to vstal in odšel iz sobe, kamor se je pa čez par minut zopet povrnil ter dal zabeležit v zapisnik del onega, kar je zahteval dr. Rekar. Zaslišana je bila kakor priča gospica P a v I i č, sobarica pri dr. Veronesu. Ta se je očitno prizadevala, da bi gospodarja kako izvzela. Dr. R e k a r je zato parkrat zahteval, da se pričo zapriseže, češ, naj vsaj po krivem priseže. Žal, da sodnik te ponovno izražene zahteve — ni Čul. Razprava je bila konečno odložena v svrho zaslišanja še nečakinje dr.a Veronese kakor priče. • * • Kakor značilno dejstvo navajamo, da je sodnik Comel hotel tožlteljicl dokazati, da nI imela prav, ko je zahtevala, naj jo vpišejo kakor Slovenko, češ, da tu ne gre za narodnost, ampak le za — „ Umgangs-sprache lit! _ Porotno sodišče. Težka telesna poškodba. Včeraj se je imel pred porotnim sodiščem zagovarjati 23-letni Še nekaznovani kočijaž Karol Colautti iz Trsta radi zločina težke telesne poškodbe. Čin, radi katerega je obtožen, je Colautti izvršil dne 27. oktobra 1910 v kolodvorski ulici s tem, da je 27-letnemu težaku Ivanu Grapulinu iz Gorice zadal z Žepnim nožem težko rano na levem sencu, kar je imelo za posledico, da mu je vid trajno oslabljen. Colautija so najprej stavili pred razsodno sodišče. Isto se je pa med glavno razpravo, ki se je vršila dne 6. februarija, na predlog državnega pravdnika in sicer z ozirom na težkost poškodbe proglasilo nepristojnim in je kazenski slučaj odstopilo porotnemu sodišču. Včerajšnji razpravi je predsedoval predsednik deželnega sodišča Milovčič, obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdnika dr. Barzal, branil je odvetnik dr. Piccoli. Zaslišanih je bilo več prič. Na podlagi pra-voreka, katerim sta bili predloženi dve vprašanji, je sodišče obsodilo obtoženca, ki se nahaja na svobodi, na 15 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom v mesecu in je privatnega udeleženca radi uveljavljanja njegove pravice do povračila zavrnilo na redno civilno pravdno pot. Društvene vesti. Člane „Učiteljskega društva" opozarjam, da je društvena soba odprta vsako sredo od 4—5 popol. in vsaki četrtek od 11—12 predpoludne. Predsednik. Odsek „Trž. Sokola" v Rojanu naznanja, da se bodo danes vršile plesne vaje v prostorih „Konsumnega društva". Začetek ob 6. uri zvečer. Arimatejsko društvo na Prošeku bo imelo svoj redni občni zbor dne 26. t. m. ob 1. uri pop. v prostorih „Gospodarskega društva" na Prošeku. Veselični odsek »Trgovskega izobraževalnega društva" naznanja svojim plesalcem, da danes zvečer ni plesnih vaj, ampak jutri v nedeljo ob navadni uri. Odsek. Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu naznanja, da se danes ob 5. uri popoludne vrši redni občni zbor v prostorih NDO. pri Sv. Jakobu. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan" bo imelo jutri ob 2*30 pop. občni zbor v prostorih ul. Stadion št. 19/1. Ker je občni zbor velike važnosti, se je nadejati obilne udeležbe._ Nase gledališče. Danes v soboto (na praznik) popoludne ob 4. uri se uprizori poslednjikrat ob znižanih cenah svetovnoslavna Lotharjeva komedija „Kralj Harlekin", ki je pri premijeri vzbudila splošno občudovanje. Zvečer pa gostuje na našem odru mladi, simpatični pevec in igralec g. Rudolf Pany. Že pri sinočnji vaji smo zapazili izredno ljubki lirični tenor, ki bo gotovo našel simpatij in odziv pri občinstvu. Pel bo poročnika „Nikija" v Straussovi opereti „Valčkov čar« Ta opereta je ena najlepših iz poslednjih let ter pride na naš oder za letos zadnjikrat. • ♦ * Jutri ob 4. uri popoludne se ponovi po daljšem premoru opereta „Mamzelle Nitouche*, ki se že dlje časa ni pela. V tej opereti nastopi poslednjikrat hrvatski tenorist g. R. Pany, ki bo pel poročnika Champlatreuxa. * * Zvečer ob 8. uri pa bo slavnostna predstava N. D. O. Uprizori se Shakespearjeva drama »Beneški trgovec". Vstopnice za vse Štiri predstave se Že danes morejo dobiti pri vratarici »Nar. doma". E3T . -JEVA za otroke Popolna hran* sa doJ«nćke otrok« in bolnike na želodcu. Vsebuj« pravo planil £katlja K 1.8© v vsaki lekarni otroko in bolnike | * I insko mleko, t arai in drogeriju f SVOJI K SVOJIMI SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah. SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. w Veliko skladišče klobukom dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. i^HH^HHH K. OVFMIfF« Trst, Oorso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. mmmm Narodna trgovina fllfr. FrMel (Delniška dražba) £rst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Gavana št. 11 Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu. Nobena razprodala in nobena množina: Masa ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk. — 1200 delavcev. PRIMER: Moški čevlji . od K 7 — do 18 ionski čevlji . od K 6 50 do 18 Nizki ženski . od K 3, 3 80, 5, 7-50, 10,13 Otroški čevlji. od K 2 — dalje, fialoše iz gum. od K 4 — do 8'— Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. Črevlji drodjeor (Delt A rt uro Modricky PreJaJalnloa manufakturnoga b aga In đrebn b aredmetov. Trst, uiioa Belvedere 32 Zaloga preSitih odej od K 6-40 dalje, fine v satenu kron 9*— ; flanelaste kron 2*40; volnene kron 2-90 in dalje. Perilo po vsakovr-e. Drobnarije popolen izbor po ugodnih cenah. Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrante) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin ca čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina NOV PRIHOD volnenega blaga za moške In gospe, svila, svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice po konkurenčnih cenah. »--=nr= Prodajo se po zmernih Aanah zlat! in srebrni predmeti novi UtSIlall |n rabljeni, kupljeni na javni dražbi. — Prejema se zlatanina in erebrnlna. tudi v zaman« Trst, Via Barr. vecchia 8, I. nad., levo. IE Dr. AL Martinem Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik 15 ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 IL nad. Telefon 1708. | Svoji k svojim I Pomlad! = Velikanoč I Največja edina slovenska tvrdka Križmancic & Brešcak Nuova 37 ulica Nuova 37 - TRST - priporoča slavnemu občinstvu nsvolo ogromno zalogo maniifoMiirn. Masa n __Najzmerneje cene. Prevzame se delo Točna postrežba. po naročbi. Stvari ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. — Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne fitofe za bluze in vsakovrstne druge Stofe volnene v največjem izboru. Perkali, zefirji, panama, satin, oksfordi in naj-različneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moSke obleke: volneno in bombžasto. — Odeje Šivane in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima. Vsaka drobnarija za šivilje in krojače m j Svoji k svojim! | ^EUS&fVSSM jSiriin IV »EDINOST« Št. 84. V Trstu, dne 25. mre.' 191! Slovenska žganjarna A- Zitko Trat, nI J ca Aoquedotto O priporoča slavnemu občtnstvn bvoJo žzanjarno, v kateri se prodaja pijača prve vrste in po zmerni ceni. Vse vrste likerjev nuna, alivovca, kos Jaka L'omači brinjevec in tr. pico-tec. — FOBEBHOST: razni zdravilni likerji 1093 Robert Cian, urar SSJ-^t prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 lv3n Strancer za p0kiadanje.. parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 923 Inoin C4n|fo mizarski mojster, Trst, uli:a JtSip OlUlIri. Eehedere štev. 8 izvrSuje vsakovrstna mizarska dtia. Mlekarna Laak, ™*ou Via Molln picoolo 1- Podpisana n&rnanja elav. občinstvu, da je preuzela na svoie ime c obroznanu mlekarn u Laak Prodaje se Bv&ki dan sveže mleko iz grspodarake uprave LAAK. iiazna maslaca, nnjboljSi kruh iz Graca, zdravstveni kruh iu vsskovrBtne sladčice svaki dan sveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina L vrate. Specialitet kiselo mieko, bolgarsko Jooknrt in Seflr. Priporoča se Josefina Salomon, Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje fn dnebedio?bno Postrežba na dom. Pristni, dober brinjevec L:>vru Šibeniku v &iSki pri Ljubljani. se vdobi :::: pri 1681 Incin Tgu^ar Trst» ulica 0arpiBon st. 19 JlfoljJ I dVOai Pekarna in slaščičarna spo-družnico v ulici Molin grande St. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom. « 677 Franjo Makovec £1oT t^rt; občinstvu svojo pekarno in BladSčičarno, v kateri se dobi večkrat na dan svež kruh in ;"aladSčice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrste. Postrežba tudi na dom. 869 Slovenci! Slovani! edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udant ALOJZIJ POVH. *»i P ■ _ .nA<% se mesnica TOMAŽA ZADNIKA rripčrUbd t Trstu, Piazza S. Giovanni itev. 6. Prodaja se goveje meBO, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 Stara grška žganjarna .*. t Trsta, Via Gavana S. Tu se dobi bogata izbira likvoijev ; specijalitete : grSki in francoski konjak, kranjski brinjevec, krasti shvovec in briski tro pm o-vec in rum. (Jene nizke, lzbera grenčic. SlaSčice in sapečenci. Grška mastici iz Čija. — Se priporoma Andrej Antonopula. 1/nf url Uiilni Trst, Piazza Ponterosso IVdli VU. ITI U11?J St 9. Trgovina jestvin in kolonija!. Zaloga sveč, mila in Čistila v prid družbe a v. Čiri a in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec Antonio Alberti barvanje kožuhovine in Trst, ulica Ponziana 665, Telefon 23—56. Zaloga — in bogata iz bera vsakovrstnih kožuh o vin. Pre vnema naročbe in vsako popravljanje. Ciati in pere vsako vrat kožuhovine. 1575 7 a nkronfrla ° PrtUkl porok, krat©* L.d. UKlCpUlICl itd. obrnite •• na Iga njarno AUGUSTO DELL' AOHOI.O, w nliol Slborgo 1 in milo* Halo&nton 20, ki ima v zalogi vaakovratna desertna vina, likerje, bombone in slaA&ice prve vrate, posojaj« v te namene preti pomSUa t«i potreben a&mlzal Bervioe za vaako i te vil o po vabljeno« V. — Kefoftk is ltole buteljka K 1 «0. Svetlo in likano perilo. fl°:r>°ž svetlo in likano perilo, naj se obrne na zavod F. bamokez v Trsta, ulica Cecilia 6t. 14, pritličje-Telefon 22-69 2003 Svoji kci/niim Sladčičma in OVUJIIII. pekarna Ivan Pertot-Sus'ć, vis a-vis sodnije št. 17. —P.i-poroča svojo veliko izfttro čokalade, razne vrstnih sladčic, tort in likerjev za žonttnlne in krste PeHlija *a dom -s ; A. Tosoratti Via Mat bati konkurence. — Največja natančnost. 692 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da - sem prevzel - : Cesky Hostfnec: Trattoria nAlla Meridionalc* Trst - Catnpo Belvedere 3 - Trst Z odi. spoštovanje« Jan Rlchter* I —" -' Modeme železne ograje 2S4 za lile ( Svpeptična grenčlc» Stalda Avtorlzovana dunajska šola. em — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila ANA JSlOVAK - TRST _ nlloa San Lauaro 16, ITI. ■ MARCO F MARTINOLICH, Mali Loš nj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alko hola in aromatičniji snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražilno, kakor drugi slični izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. Marco F.Martinolf ch Zastopstvo za Avstro-Ogrsko in zaloga v Trstu: Giovanni Taraboohia, Ul. Mercato voechlo 3. Telf. 39 Rimak. Vin. iKatramova voda „Serravalio" izvrsten pripomoček proti ^snlm boleznim II in onim v sapnika, pljačnemn atari, BI vnetja sapnika, trdekarnetaa kailju la || astaukoGi prehlujeuja, ter v obče proti mm vsakemu vnetja v etapnih organih. Prodaja se po K 120 steklenica v Lekarni SERRAVALLO - Trst snssa mssaasss sc 3{ans Schmidt tehnični zobozdravnik . TELEFON TRST št 1085. ul. della Zonta št. 7, /. 1995 V Trot«, dne 25. »ar« 1911. EDINOST" it. 84. Stran T Kraški teran. (Zvršetek.) Mlečna kislina v teranu, nje flzfologično nilnkovanje, nje postanek v teranu in nje pomen. Obstanek nedelujoče vrelne mlečne kisline kakor normalni del vseh vin je najprvo dokazal R. Kunz. W. MOsllnger jo je kmalu na to ozna-81 kakor normalni del zdravih vin. Vkljub tema, da so že poprej razni raziskovalci agotovili mlečno kislino v posameznih vinih, Rt omenjenima kemikoma zasluga, da je la spoznana kakor normalni del vina nemalo važnosti. Ktr se je v moštu ugotovilo zelo malo ali sploh nobene mlečne kisline, je morala le-ta v vinu nastati pri vrenju na drožih ali po drugih mikroorganizmih. W. Seifert je odkril provzročitelja mlečne kisline v vinu in njen vir; dokazal je, da je provzročitelj mlečne kisline diplo-kokus, katerega je imenoval Micrococcus malolacticus. Seifert je dokazal, da se potom teh diplokokov jabolčna kislina gladko kroji v ogljikovo kislino in etilidnomlečno kislino. Seifert je doprinesel dokaz za obstoj mlečne kisline v zdravem vinu in je s tem podal tudi pojasnilo, zakaj upada kislina pri vinu, ki leži. Isti avktor pa je tudi dokazal, da se tvori mlečna kislina tudi v takem vinu, ki je dlje časa ležalo na trožjih. JC. Windisch našteva, opiraje se na Setfertova preiskovanja, sledeče vire za tvorbo mlačne kisline: 1) Postanek mlečne kisline iz sladkorja potom bakterljev mlečne kisline; 2) Tvaritev mlečne kisline iz drožij; 3) Krojenje jabolčne kisline po poseb-■fc bakterijah v mlečnih in ogljikovih kislinah; 4) Tvoritev malih množin mlečne kislin« vsled učinkovanja drožij, glivic in bakterij na vinske kisline. Potem, ko se je avktorju posrečilo potom kemične analize ugotoviti visoko mnofino mlečne kisline v teranu, je prenesel is 4 litrov terana mlečno kislino v cinkovo sol in se je identiteta le-te po analizi Sgotovila. Tako je bil doprinešen dokaz, da mlačna kislina zavzemlje velik del v teranu nahajajoče se kisline. S tem je postalo jasno, zakaj da je te-raaova kislina tako mila in prijetno slastna 1 Tadi glavna lastnost teranskega vina — aamreČ, da pospešuje tek in da sploh ugodno vpliva na naše zdravje — je pripisovati vlečni kislini. /. Kšnig pravi: „Ker mlečna kislina itosto in posebno v starih, ležečih vinih stopa na mesto jabolčne kisline, raditega se staremu vinu navadno pripisuje visoko adravilno moč osobito za prebavljalne or- Msderno zdravilstvo se poslužuje mlečne kUUne proti raznovrstnim boleznim, po-ssbno v črevah, kjer ta kislina neposredno asiiuje škodljive bakterije in se dosezajo s to kislino lepi vspehi. Mlečna kislina, močno tatradčena, pomaga pogostoma proti driski. Dr. Hajtn priporoča to kislino proti fstiki aa črevah. V zdravstvenem oziru občepriznana so jedilna in redilna sredstva, ki vsebujejo mlačsa kislino, n. pr. kislo zelje, kislo silsko, kisla pesa ia drugo. Ravnotako zdravje pospešujoče deluje mleiaa kislina, katere vsebuje kraški teran gšvpršins 3 S £ v vsakem litru J Poltg tega ima ▼ sebi le prav malo ireslovlne vsled česar lahko smatramo krafti tsran za imenitno zdravilno črno vino. JVečne kisline ne manjka v tem vinu nikoli; po tem nam postaja tudi jasen čisto fottbni način njegovega pripravljanja. Stolne stari, od očeta do sina podedovani aatia pripravljanja kraškega terana stremi sft tam, aa vstvarja čim ugodniše 'življenjske predpogoje mlečno-kislenskim bakterijam, ki krojijo jabolčno kislino. Po tem krojenju iz-fsblja teranski mošt, oziroma vino, svojo aaasvadno rezko kislino in na mestu te se vstvarjata mila in okusna mlečna kislina ter e^jikpva kislina. Ce s tega stališča opazujemo sedaj obEajni način pripravljanja kraškega terana fts se oziramo na zaključke znastvenih ra-slskovanj Seiferta, prihajamo do prepri-•uja, da se kraški vinogradniki že iz dav-■ik časov poslužujejo vrenja bakterij jabolčne kisline kakor sredstva, s katerim pripravljajo Iz njihovega često ne povsem vsiega grozdja vino, ki ni le pitno, ampak •slo jako dobro. Kolikor je avktoiju znano, se do danes aoben drug način pripravljanja grozdnega vina ne naslanja ravno na takšno vrenje bakterij. Kakor že uvodoma omenjeno, se robkano groadje pušča 2—8 dni ležati v kednjfh. To postopanje ima namen, da se mleč-■o-kislinske bakterije v čim veči množini afrirajo v moštu. Ker stoje bednji navadno v prostoru prtd kletjo, in je toplota v tesnu prostoru enaka aunajni temperaturi, se mlečno-kislinske bakterije ugodno razvijajo In se množe ■a račun sladkorja. Pri sledečem močnem urenju na drozjih 9 delovanje teh bakterij zaustavlja; tako se prepreča tvorba mlečno-kislinskega cika. (Tvorba mlečne kisline in sladkorja). Čim hitrejše vrenje moštnega sladkorja pa mlečno-kislinskih bakterij in zamorilo, marveč je samo zaustavilo njihovo pomno-ževanje. Ker so kleti na Krasu navadno take, da ne odgovarjajo pravilom racionelnega kletarstva, je umljivo, da je temperatura v teh kleteh skoro enaka zunajni. Ko nastopa v jeseni in po zimi mrzlo vreme, se tudi toplota v notranjosti teh kleti niža; vsled tega ne razvijajo imenovane bakterije, ki so proti'mrazu ^občutljive, nikakega pravega delovanja. Ker ostaja vino do meseca maja na drožjih, oživljajo zopet mlečno-kislinske bakterije vsled gorkote meseca marca in aprila, in provzročajo krojenje obstoječe jabolčne kisline v mlečno in ogljikovo kislino. Kra-Ševci pravijo : „V premrzli kleti ne bo terana". Da sloni postanek teranskega vina na tem vrenju mlečne kisline, kažeta tudi sledeča poskusa. 1. Poskus: V neki kleti na Krasu se je 20 kvintalov grozdja koj po trgatvi zrobkalo in zmastilo. Mošt se je v pokritem bednju pustil izvreti; po S dneh se ga je odtočilo v sode, kjer je ostal v hladni kleti na drožju do mesecu maja. V tem vinu je kislina prav malo upadla (od 14*5 g v moštu, je upadla na 12 5 g v 1 litru vina), ogljikova kislina pa se ni razvila. Pri pokuŠnji je bilo vino jako kislo. Dejanski je imelo to vino samo 0 90 g mlečne kisline v enem litru. — To vino ni bilo nikak teran, dočim se je iz grozdja enakih leg, ki je bilo pripravljeno po običajni stari metodi (da se pusti grozdje ležati) napravil normalen teran. 2. Poskus: Razni raziskovalci so ugotovili, da so mlečno-kislinske bakterije jako občutljive napram žvepleni kislini. — Poskus je to naziranje potrdil v polnem obsegu. Vzelo se je namreč večjo množino mladega vina, napravljenega po stari metodi, ter se je to vino delilo v dve posodi. En del se je malo žveplal, drugi pa nič. Meseca maja je postalo nežveplano vino imeniten teran z 7 75 g skupne kisline (14*2 g v moštu) in 3 35 mlečne kisline v enem litru, dočim je ostalo žveplano vino kisla, nezavžitna pijača. Avktor navaja izmed neštetih enakih poskusov samo ta dva v dokaz, da odvisi postanek teranskega vina od delovanja bakterij. To spoznanje je dragoceno, ker smo tako danes v položaju, da zamoremo kraškim vinogradnikom iti smo-treno na roko. Priporočali jim bomo vse okoliščine, ki povspešujejo postanek in razvoj mlečnokislinskih bakterij. Naglo izvrenje vina — (po vrenju ne sme vino ležati v premrzli kleti) — večkratno obračanje in mešanje drožja bo delovanje bakterij pospeševalo. Vino bo puščati na drožju do meseca maja. Žveplanje sodov ali vina zadržuje delovanje bakterij. Raditega je čistiti posodo s paro ali z vrelo vodo. Ce se sodi žveplajo samo zato, da se ohranijo, je treba pred uporabo iste popolnoma izprati in odstraniti iz njih vsako sled Žveplene kisline. Skupni izidi in sklepna izvajanja. 1. Vinska produkcija Primorske, posebno ona poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske, je že v starodavnih časih močno slovela zbog svoje dobrote in velike množine. 2. Tudi skozi ves srednji vek se je vzdržavalo dobro ime primorskih vin, osobito nekaterih domačih vrst. 3. Začetkom 19. stoletja je pomen primorskega vinogradništva (največ vsled raznih trtnik bolezni) nazadoval. 4. Eno najzanimivejših vin dežele je bil in je še danes kraški teran. 5. Kaka posebna trta terana ne obstoji. V Furlaniji, na Krasu in v Istri rastoča re-foškova trta, ki se nahaja v dveh variacijah, je identična s trto, ki daja kraški teran. 6. Da so vina, ki jih daja v Furlaniji, na Krasu in v Istri negovana refoŠkova trta, med seboj tako različna, je pripisovati različnim geologičnim in podnebnim razmeram, kakor tudi različnemu pripravljanji: dotičnih vin. 7. Kraška „rdeča zen-lja", ki se na njej goji refoškova trta, vsebuje malo fosforjeve kisline in kalija. Potrebno je, da se ji pri-devajo te snovi, da trte bogato rodć. 8. Črno vino „teran" dobiva svoj poglavitni znak po pretežni množini mlečne kisline. 9. Ta mila in prijetno-okusna kislina, kakor tudi ogljikova kislina kraškega terana, izvirata iz po bakterijah razkrojene jabolčne kisline v moštu in v mladem vinu. 10. Ugodnim fiziologičnim lastnostim mlečne kisline je pripisovati, da teran, kakor splošno znano, ugodno vpliva na človeško zdravje. 11. Stoletja stara, od očeta do sina podedovana metoda naših Kraševcev nevedč vstvarja najugodniše pogoje za krojenje ja-bclčne kisline po bakterijah. 12. Po W. Stifertu izvedena znanstvena opazovanja potrjujejo izkušnje naših kraških vinogradnikov v polnem obsegu. 13. V načinu, kakor se pripravlja kraški tsran, vidimo prvič, da se kako vino pripravlja na podlagi omenjenega krojenja jabolčne kisline po bakterijah. Delniška glavnica: K 60 milijonov. Reservni in varnost-n: ni zaklad: :r K 16 milijonov. Centrala t Prao Ustanovljena L 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Filialka ŽIVNOSTENSKE BANKE rS&EFSU.viA v Trstu jSW5HBS» TELEFON štev. 21-57. :: Izvršuje vse bančne posie. :: Obrestuje vloge na JL nI VLOŽNI KNJIŽICI P° |o na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, deviie in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. —■—bes: ^ [l.iai;a':f Miiti'lita.il.;iul!iirtnir'*::|' C'tMi'li^rii-liiai'irfMirl'l' ti:l-liilt:l^*rl :■!:(. aiC'l'i. ce iri:i- im mtn um i ftrtn niin nt It; 11 m |>|«|t''l::i:ji:l:iiiji!ii'i;;i!:ii!ii'iiii':ii:iiii.!ii'ii ■!iiiiii;i>'iliinii.i:ji:i:;iiw= |tliii:.l^li:|_i|rl.;trl':| i|,:i-ili'i::r:li li!l''l!'li IiiliJ.Ji i;:lrl :l | |,!| i!J |; | ii |<:|: i Ij .lnrinu ili:iii|c|:ir:|i:i;:M:il 'Mil.I I I I, I Ini' i i i j; ril I I Mlliili III l,:ni;:riiili;i!il,limi i p. n. m : Dobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA : j j f^ A Zafred #J j j | ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila l : J v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti. | J I Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s ^ f | svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotovljajoč najtočnejšo in naj- \ I solidnejšo postrežbo z novim izbornim blago n. : % Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem A. ZAFRED. ; 3 T.li.1 :*.:|i:^l::l>ia':tt!lulJt:'ti I1 irfl '■ri. tnl l ^l. 1j!|::i;!(J1I. 'Iuii:i.:i; i :i.:irc:| ;t • 1:^1' 1 I I I I iK I t':!:-! :! .« III UMII l::lnl.!tri l l l: iiiii i i 'iiiliniillllllllll.l uuitnjiM 1 i ■■»■MnwcaiiKiaBauuiauniaautmwiBUBiia;'B!Si;*iiaiia:!a!3aa::t~>:i>:'s::ai:s !>::cii!:tiia::nat:t(iaj(a;;ajaM;ia:-aiiaiiaut'.ai^ .i::i::i:.I"Ihii;i;!Ili.ii::l:i: i::n .i::i»i. uiHiiiijiiiiiuiBBiiuiuiuiuiianiuBnuiiiuiiiiauiis Sfedoip odpofc naj se preskrbi z vsem potrebnim v no/I trgovini D. ARNSTE1N „ AH' Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY! MLUVi ČEŠKI! Zelfsznato Kina-vino za bolekne m rekm^alascente Provzroča voljo do jed?, utrjuje želodec ia ojačujs tudi organizam Priporočeno od najslovcčih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je tr^ba po bolezni o jučiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah tn z nad 6000 zdravniškimi spričevali, Izborni okus. izborni ckaa Lekarna SerraVallo - Trst 11' Artisiono TRST, ul. Arcata št. 9 ■žW vogal ul. Sapone Velika zaloga, z manifakturnim blagom nlioa Nuot. it 3«, nI •. La*xaro, ■ padrninloo nI. 8. L»s*«r» £ Velika izbera motom Hlač, 1 srnic itd. zs delavce, e. 1 ■I dovoljuj t obvtttiti dam pfegnrtvo ia ceni logo kakor tndi porezala s «•£, mora t pobi aui V obeta prodajalnicak dobiva m posebno pa mqx1 *» mofta i, » ' "" »bor i vrata! otcrMki sa Itfilje io platncga k booštaaiaaffa blaa ' «* Veliki abor ce. da je-jaki>i>#i> Marino Mattulich - Trst ulica delle poste 10,1. n. (zraven fotografa lerkica) ------- TELEFON itev. 15-28. -- Lastna tovarna pečatov iz gumija in klišejev. Tablice iz železa, utiskane iz cinka in ulitega brona. Črke iz stekla. Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. Mehanična delavnica la popravljanje in čiščenje pisaln. strojev. TriovroMnazadrusou^u via S. Francesco d' Assisi 2, !. a, kjer je bila prej „Trž. posojil, in hranilnica". Pestno-hrenilničnl raSai> 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloga od vaakc^ar, tudi de ni član, in jih obrestuje ^ 4 Vio Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, taiio, da se po 260 tednih dobi Kron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih leslizuje ne da bi se obrestovani e pretrgalo. Daje posojila na razna obroke is proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deieil so po 2 20 ln po K 2 N »daljna pojasnila se dajejo ▼ orada med orodnimi aiami, ki so: to delavnikih od 9. do IS. d op. in od 3. do S. pop. TRGOmO-OBRTNA ZADRUGA Sli« ~ — Glami zastopnik za Trst, Istro in GoriSko: — VIRGILIO GALLICO TRST, Via Glulia štev. 17. — TELEFON 1979. -Antonio Spanghero" DEKORATIVNI SLIKAR Naslednik tvrdke DOMENICO DELISE. DELALN1CA: Via Madonnlaa 7. Telefon 160 Trst Telefon 160. VELIKA ZALOGA. - Papir za tapecirale najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela la dekoraolje za sob«. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In marmorja, Izložne table. Llnlment Copslcl Co. nadomestek za MDRO-PiLlN-EXPELLEB je ie staro skuSeno domača zdravilo, ki se še mnogo let uporablja uspešno drgnenje proti trganju, reamatiamn in zmrzllnl. Qu3riln Zaradi manjvrednih posne-Ow<*rllU» manj naj se pazi pri nakupu in jemlje le originalne steklenice v zavojih a varstveno znamko „SIDRO" in ime n:: Riehter. Cena po 80 vin., K 140 in K 2. Dobi se v mnogih lekarnah. Glav. zaloga Jožef Torok, lekarnah v Budimpešti. Dr.RlchterJa lekarna &8tfK3 za Eli bet hstrasse No. 5 neu. Aless. €M Dodani Specijalist za zdravjenje kurjih očes, diplomiran ranocelnik Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna in zastarana kuria očssa ter jih izdere Da najnav?dnej5i na čin ::: brez vsake bolečine Garantira ozdravljenje v _____ meso rastočih notttov. Reže nohte vsaae debelost!. Na zahtevo prida tudi na dom bivši urar v Sežani : ima svojo novo prodajalno v TRSTU ul Vlnc. Beilini .. štev. 13 .. nasproti cerk. sv. Ant. nov. VERIŽICE po tov. cen^di Popolne upeljaue mSLS^ Razstava modernih svetilnikov in potrebščin za plin in vodo CORSO 22. ^m Telefon St. 1696. — Via Massimo d' Azeglo št. 3. — Telefon St. 1596. Manufakturna trgovina z zalogo perila B% ošch še Iiaurenčić - w Trstu via Nuova št. 40 - (vogal via S. Giovannl) - via Nuova št. 40. Vsak dan veliki dohodi za sezono. Žensko blago modernih barv, panama enotnih barv in pisanih, voile z in brez bordure, satiri, perkal, batist itd. — Velik izbor zefirja in oksforda za srajce. Izbor zaves s čipk, vitrages, preproge itd. Izdelane moške srajce vseh vrst. Obleke in blago iz bombaža za delavce. MODEM REFORM. Vse blago ti pmi muren in 50 zieni ceni. VELIKA IZBERI DROBNARIJ. iuiio Mtem -1 TRST, ulica Giosue Cardueri štev 23 :: :: TELEFON štnv. st? t: :: . rtLfgriiao orodje, orcopedlSci aparati, tierei, nmetne rofce 3n noge, borgrlje, illrJ pasi, ola^tion? j»asi in nogo>iea-sle j-iroterapevtične priprave, aparati za «adbswsBSBBS InhalaoJ j o. BSLADIŠČE pot73bioia x& sCrav- -.aja Fotrobišina Iz i * i iti \ j :::::: t FMI ZOB JI Plombiranje zobov obov t Or.iČermak : ioba^ravnik : - TRST - aSioe, naserma s t 13, SS, n. V. Tusohar koacžsS]. zobai iehnh ODLIKOVANA tržaška prodajaln, obuval ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT. 21 Razun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Boxcalf s trakovi . . . . po K 10*— (Jsnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcalf z zaponami Triumph po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago L vrate. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. (F1 Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj 2249 AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do i. in 5.1/2 do 6.Vs pop J E Restauracija FMttM Trsty Via Cologna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNAGODBA. ALOJZIJ a PINTEB pekarna za krah in slad-čice s prodajalno tu- in inozem. likerjev in vin Via Cereria štsv. 10 Najboljli kruh vsake vrste s franko dostavljanjem na dom. Specijaliteta: Ržen kruh. Najboljšega češkega izvora CENE : GOSJEGA :: PERESA : : ZA POSTELJE. 1 kg ruJavih dobrih sčesanlh S kg K S -10, boljSih K 2-80, be-lih 4 K, belih s puhom K 5'10, ' 1 kg belih najlinelSih sćesa-slhK 6-40 in £ 8,1 klg samega puha ruiav 6 K in 7 K, bele fine 10 K. najfineji puh s prs 12 K. Pri naroćitTi 5 kg franko. Izgotovljene postelje rude-čega, modrega, belega ali rumenega * gostonitnega Naukioga, l odeja 180 cm dol^a in 120 cm Široka z S podvzgl&vjem« ■o 8 0 cm dolgima in SO Širokima, napolnjenima z no»im, ,-ivim zelo trpežnim, nuhkim posteljnim perjtm Kron 16. Polopemice 20 K ; pernice K. ; poFamerne race 10 K, I*, U K in 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 in 4 K; pernico *00 cm dolge, 140 cm Široke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 in 81 K ; blazine a0 ■m dolge, 70 cm Sirote i K 50, 5 K 20, 5 K 70 ; spodnje »ernice s trdnega, irtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm Uroke, 13 K 80, 14 K 80. PoSilja se po povzetju od 18 kron talje franko. — Premena dovoijena, za nepripravno denar nazaj. Natančni ccniki gratis in franko. iS. BENISCH v Descnsaitt it 165 Sm n Čeci? Hotel Balkan 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE. awuuwwvuww J. Kogl. Hotel Balkan Trstu 25 marca 19! 1 »EDINOST« St. S4 Stran VH S. Hanibal Škerl naznanja glav. občinstvu da je spet prevzel svojo lastno pekarno v Sv. Ivanu pri Trstu na svoj račun. Dobi se vsaki dan večkrat svež kruh, sladcice in moka iz prvih mlinov. 5a obilen obi«?k ee toplo priporoča svojim prvim odjemalcem in drugim. Postrežb* na dom. Lažje je zaprečiti bolezni, kakor jih pa ozdraviti, zato naj ee odpravi vsak katar, vsako zagrljenost, v?ak kašelj takoj s zdravniško priporočeno sredstv« in o-kusno. — Uspešno tudi proti naduhi. Coutrheuman (Besedni znak za menholo »alioysiran exkrakt kostanjev) vedno uspešno in zanesljivo sredstvo. 1 oevka 1 krono Izdeluje se in glavna^raloga .. B. Fragnerjsva lekarna .. c. k. dvorni rala^atelj Praga III., No. 203. Praga lil., No. 203. Pri naprej posl. znesku £1*50 z 1 cevko f sj Pri „ • n n 5*— b 5 cevk Pri „ „ „ 9 —^8 10 cevk Pazite r.a lire preparata In izdeiovatelja. Velika zaloga praznih buteljk TRST, Via delfe Ombrelle štev. 5. — Telefon štev. 21, Romano II. GUIDOe UGO COEN 100.000 buteljk od Samp&sjce za refoik. T odajajo in kapujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampaojc, bordeai, rensko vino, konjak itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra ln 1 ln pol litra Domjane in stekla cpletenrv Prevzamejo se doposiliatve na deželo. Kupuje razbito steklo vsake vrste. /r; s,1''- .**•'»'• *•• v: • • -J-s7<"J.- - / J V irrOTliOTini in olodfičoimi Podpisani naznanja slavnemu občinstva, T /ifeUll|tlilll 111 Dlduulbfll 111 da je prevzel na svoj račun dobroznano vogal uL Gfeega. |8°pKT a tvotT in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris., 99JL JLn, fl. Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih -. . . »» tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. V ^ii, Ul. jjlOSUS k^UCCI < ===== CENE ZMERNE. —'; Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo Asti Spumante, Refošk. zagrebški Po- skrbi in se toplo priporoča JAKOB ORTAK. Sloienrt w Odprla se je ^t v Trstu, ulica Giosue Carducci 9 u ova elegantna hrvatsko - slovenska BRIVmCA —— BttADIČ & TIŠLJAR. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316 46 Podpisani nov lastnik naznanja, je odprl mm mesnico v Trstu, ul. Giovanni Boccaccio št. 6 dobro preskrbljeno z domačim in graškim mesom prve vrste, kakor tudi z teletino, jančkom, perutnino in skopičem iz Štajerskega I. vrste in po cenah brez konkurence. Gnilo Erabriensicli, lastnik linkovac in SokoL Posebne vrste: Ruse po najzmernejših cenah. ---«--- Zaloga ta- in Inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque št. 8, Trst (Nasproti Cafle Centrale) Velik izbOi /rancoakega šampanjca, penečih derert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeauz Burgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. Kurn, da konjae, razna žganja ter posebni pristni tropine« ec, Blivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, doSii iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši ttazpo-filja ae po povzetju. Ceniki du zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. 26S Pekarna in slaščičarna s prodajo moke Ti?8T — ULICA FABNETO ŠT. 13 Postrežba: točna. CENE ZMERNE. 99 Slavija MiroHllnica imm Preflonzani Sv. Marija Magdalena zgornja 557 nasproti bolnišnice Sr. Mar. Ma.gdaJ.em«. Bogata zaloga Žvepla, bakrenega solfata, min. vod, voSČenlh sve?, barv, lopftev, steklenih Sip, mazila za votove, galllkega petroleja itd. Itd. vse po najugodnejših četah. Pričakujoč od alarnaga občinstva aajd*-brohotnejš® podpora s« beleži »dani o fbbdohzaii. ^ngelj jUtarlslanc 7 rst-Barkovlje tovarnar :: izurjen strokovnjak priporoča svoje priznano izvrstne h sardine v olju. Sprejema naročila na sklep. Tako neizobražen ni danes nihče več, da bi ne vedel, kako dobro dene pri revmatičnih boleznih, protinu, nevralgiji itd. Thymomel Scillae ki iaaa dober ukus, da se iaogne nevarnosti. o n ii—ii li li li i Izdelovitelj in glavna naloga : B. FRAGNER-jeva Lekarna : c. kr. dvorni nalagatelj PRAGA 111., No. 203 Prosimo povprašajte svojega zdrsvvaika Steklenica 2 20 K Po poSri franko. Ako m pošlje naprej 2 90. 3 steklenice K 7. ako se poSlje naprej, 10 stekl. K 20, ako se polije napr. pazlts na Ima preparata ia izdelsvatelja, kaker tudi ZNAMKO VARSTVA Zalose u lekarnah uza], zaaarov. banka u Pragi Rezervni fondi K 48,812.787-—. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 109,356 860—. P« velikosti druga ▼zajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno npravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička ii-datne podpore v narodne ia občno-koristne namene. Glavai zastopnik ▼ Trstu V. CEGI1AR, ul. Caserma 12,1, i TELEFON St. 31-47. ; Prodajalna jestvin in koloni-jainega blaga OTderica Basso Trst, ul. Sel te Fontane 42. Blago vedno sveže hi c ene zmerne. 0 nojem se oddalo MciKli Zaloga dvokoles in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 JT, Osvaldella Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop. jpne-Bioskop ,£dria< 1 v Škednjn bhb V soboto 25. in v nedeljo 26. t. m. §g Nov, interesantan program V ponedeljek 27. marca: NOV VSPORED. Prva primorska tvornica za lesne Izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNiČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZ VRŠI TL V: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE. JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKiH ŠJL, ŠOLSKE KLOPI po Retti«-ovem patentu itd. Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene. Pcirl/otna h/nmira opremljena z najnov. rdl l\GLI Id LVUi IlILa »troji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako nnežJno! Smmh otfeltt oMi t^ r struarsb strolo siatajcčd izdelke. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strotovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen --329 ivan Oomicelj I^J^IŽ zaradi družinskih razmer MT^ proda takoj ali pa aa prostovoljni dražbi dne 18. aprila t. 1. ob 2. uri pop. po zelo ugodnimi pogoji : 1. novo hi5o z 2 kletmi, 7 prostori za trgovino in gostilno, 3 spalnimi sobami, verando, tovarno sodovice z vso opravo, izvirno vodo v hiši, obrtno koncesijo za gostilno, žganjetoČ, tobak in sodavico ter trgovino z mešanim blagom. 2. gospodarsko poslopje. 3. svinjak s kuhinjo. 4. lep vrt s trtami zasajen. 477 v iz k«1 C;*??«'- Gualtiero Cozzio Pasflo San Giovanni S !n Torrente la (nasproti CbiMzi) Trat PRVA brusarsks :: DELAVNICA :: na električni .notor Bogat izbor škarij brivnik britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. Širite EDIJNOST mr Ha Opčinah! Dominik Milanič lastnik odlikovane pekarne in gledčičarne v ulici della Guardia It. 14 je odprl novo lekarno In sladčlčarno o nI. Antonlo Canovo St. 7 (vogel ulice Plet&) v Prodaja se kruh I. vrste in higijeničen, moderno izdelan po cenah bre* konkurence. P sebnost: fine siadž ce, tsrte in blikoftl. Likerji iz I. tsvarsn, domačih in iBszsn. Sprejemajo se vsakovrstna peciva, kakor: tsrte, krskanti itd. Postrežba na dom. IH Prodaja vsakovrstne mrtvaške redmete: krste, vence, vo ščene sveče td. td. Ima m\w\n Novep Posretea Podjetja ii Trsta, Corso 49 Sprejema uaročila pogrebov M. itd. JOSIP MRZEK, Opčine št. 170, r<* T i Alfa Sartorella% Trst ^evljarnica „ ^ - VIA VEOOHIA iT. 10 (MA»FBOTI gLAPĆlPAMB OATTD Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz-_vrstno in cene zmerne. ^ „EDINOST" St. S4. V Trstu 25. marci 1911. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Danes Wagnerjeva opera „Mrak bogov" ; jutri premijera Straussove •pere „Salomč"; v ponedeljek „Mrak bo-for* ob znižanih cenah. POL. ROSSETTI. V teh dveh praznikih po dve predstavi na dan, in sicer opereta „Hans, godec na piščalko" in feerija „La pol vere di Pirlimpinpin". EDEN. Dve varijetetni predstavi. Gospodarstvo* Bilanca „TržaSke posojilnice in hranilnice". Pred nami leži 19. letno poročilo za upravno leto 1910 tega prevažnega našega denarnega zavoda. Poročilo opozarja ■a veliki vspeh, ki ga je dosegel zavod na gospodarskem polju z nakupom zemljišča in letoviščnega hotela Grljan-Miramar. To posestvo je bilo doslej v tujih rokah. In če zadružniki in vlagatelji upoštevajo njega krasno lego ob sinji Adriji — tik svetovno-znanega cesarskega gradu in parka Miramar — bodo znali ceniti to pridobitev. Vspeh, dosežen doslej pri tem podjetju, je zelo p o v o 1 j e n. Dalje naglaša poročilo, da vzlic slabi letini in silni draginji, ki sta zelo slabo vplivali na splošno denarno stanje, je posojilnica in hranilnica tudi letos lepo vspevala in napredovala, dasi je plačevala od vlog veče obresti, nego prejšnja leta, ■e da bi bila pri posojilih zvišala obrestno mero, kar jej je pobralo približno 39.000 K iistega dobička. Vspeh posojilnice in hranilnice v lanskem upravnem letu se zrcali v nastopnih številkah: Promet: K 21,312.05560. Čisti dobiček: K 62.130 91. Stanje deležev 31. decembra 1910: glavnih........K 56 200 — upravnih po 20 K ... . „ 73.580-— n n 2 „ . . . . n 4.342* Skupaj K 134.122 — Hranilne vloge znašajo skupno.......K 10,293.315 92 Posojila: Na vknjižbe se je dalo na na novo . . K 885.802-11 Na menjice . „ 1,127.51274 Na zastave . „ 23.139 — K 6373-50 m 3106-54 3106-55 96 Skupaj K 2,036.453-85 Rezervni zaklad: z dnem 31. decembra 1910 je znašal K 383.179 13. Pridevši letošnji ostanek v znesku K 37.712*36, naraste rezervni zaklad na K 420.891*49. Razdelitev dobička : Načelništvo in nad-zorništvo je v skupni seji sklenilo predlagati občnemu zboru sledečo razdelitev dobička : Dividenda 5°/0 od deležev (po § 20. zadružnih pravil) . . Nagrada načelništvu (po § 20. zadružnih pravil) .... Nagrada izvrševalnemu odseku (po §§ 20 in 32. d) zadruž. pravil)....... Nagrada nadzorništvu (po § 20. zadr. pravil)..... Kmetijska družba za Trst in okolico....... „Dijaško podporno društvo" v Trstu........ Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda .... Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda .... Tržaška podružnica „Slov. plan. društva"....... „Dijaško podporno društvo" v Pazinu....... Podporno društvo slov. visoko-šolcev na Dunaju .... Podporno društvo slov. visoko-šolcev v Gradcu .... Podporno društvo slov. visoko- šolcev v Pragi..... Akademično društvo „Slovenija* na Dunaju...... Akademično - ferijalno društvo „Balkan" v Trstu .... Slovensko akademično društvo „Adrija" v Pragi .... Slovensko akademično društvo „Tabor" v Gradcu . . . Družba sv. Rafaela (za izseljence) ....... Zavod sv. Nikolaja .... Včiteljsko društvo za Trst ln okolico....... Za slovensko trgovsko šolo v Trstu........ Dramatično društvo v Trstu . Podružnica „ Glasbene Matice" v Trstu....... Stavbeni fond sv. Cirila in Metoda pri sv. Mar. Magd. zgornji . . . . . . . 93! 500 500 200 100 — 300*— 200*— 100*— 100 — 100 — 50 — 100*— 50 — 50 — 50 — 100 — 100 — 5000 — 3000*— 200-— 100 — Skupaj K 24.418*55 Nemško agrarno banko v Pragi ■sta navijata bivša nemška ministra dr. Baernreither in dr. Schreiner. Prošnjo za potrjenje pravil sta že predložila vladi. Akcijska glavnica nove agrarne banke bo znašala 4 milijone kron. Podobna češka agrarna banka ima pravila že potrjena, ali Še ni začela poslovati. Velja tudi za nas! Severo-moravsko sadjarsko društvo je pokazalo v prvem letu svojega obstanka krasne vspehe. Nemški prekupci so prišli sicer ob svoj zaslužek, zato pa kaže bilanca češkega društva čisti dobiček K 1663 63. Sedaj na pomlad priredi Narodna Enota celo vrsto predavanj o velikem narodnem in gospodarskem pomenu sadjarskih društev. Vesti iz Goriške. Kolesarsko društvo »Gorica" naznanja, da priredi v polnem obsegu lansko prepovedano dirko in slavnost. — Vspored je ta-le: V nedeljo dne 4. junija t. 1. se bo vršila cestna dirka za „Jugoslovansko 'prvenstvo 1911" na progi Ljubljana—Gorica 121 km. Maksimalen čas 5 ur. — Istega dne popoludne bo kongres vseh jugoslovanskih kolesarskih društev. — Zvečer ob 8. uri se vrši koncert z godbo, petjem itd. pri „Zlatem jelenu" dirkačem na čast. Binkoštni ponedeljek dne 5. junija t. 1. dopoludne se bo vršila cestna dirka na progi Kanal—Gorica za društveno prvenstvo. — Popoludne ob 3. uri se prične na goriškem dirkališču Velodromo ljudska slavnost z raznimi dirkami, godbo, petjem in prosto zabavo. — Podrobnosti bodo naznanjene pravočasno. Bratska društva so naprošena, da bla-govole uvaževati to obvestilo. Dramatični odsek „G. S. M." priredi danes v soboto svoj prvi dramatični večer: Vspored: „Maček", burka v enem dejanju, „Rastrešenca", veseloigra v enem dejanju, „Zadnja dva goldinarja", burka v enem dejanju, „Pokvarjen svet", Ženski kuplet. — Posebno zanimanje vzbuja pa kuplet o hlačnem krilu, v katerem nastopi gospica v Jupe-culottef Med posameznimi točkami bo svirala vojaška godba. Dramatični odsek „G. S. M." x Obletnica bitke pri Novari v Gorici je praznoval 47. pešpolk v četrtek dne 23. t. m. na običajen način. Na predvečer je svirala vojaška godba po mestu, v četrtek zj. pa je bila budnica z godbo ter slovesna maša. _ BRZOJAVNE UE5TI. Proračunski odsek. ' DUNAJ 24. Na današnji seji proračunskega odseka, ki je bil sklican, da razpravlja o proračunskem provizoriju, so češki in slovenski poslanci protestirali proti razpravljanju o proračunskem provizoriju in zahtevali, da se nadaljuje razprava o naučnem proračunu. Po formalni debati, na kateri je posl. Sjlvester očital opoziciji, da hoče le ovirati rešitev provizorija, katero očitanje sta pa zavrnila poslanca Mastalka in Ceh, so bili odklonjeni formalni predlogi in je bil v poimenskem glasovanju s 33 proH 11 glasom vsprejet predlog posl. Fuchs;:, da se takoj prične razpravljati o proračunskem provizoriju. Nadaljni predlog Čehov, naj se razprava odloži za toliko časa, da bo navzoč ministerski predsednik, ki ni mogel radi prihoda nemške cesarske dvojice pravočasno priti v odsek, je bil tudi odklonjen ter je bil dr. Wittek določen poročevalcem za proračunski provizorij. Proti-predlogi opozicije so bili odklonjeni. — Posl. Wittek je nato zapričel razpravo. Posl. Conci je fojstro napadal »Slovansko enoto", ki je preje dve leti ovirala uresničenje italijanske pravne fakultete, a hoče sedaj, ko se je to vprašanje približalo rešitvi, razbiti parlament. Posl. Šilinger je napram očitanjem posl. Conci-ja izjavil, da Čehi niso nikdar obstruirali italijanske pravne fakultete in da Čehi niso krivi zavlačevanja tega vprašanja. Ali po načinu, kakor postopa sedanja vlada s češkim narodom, morajo tudi zmerne češke / stranke poojstriti svoje postopanje napram vladi. Potem ko so stranke večine delale ovire posojilu, bi se hotelo sedaj, da opozicija na povelje reši vse v enem dnevu. Očividno je, da so razmere nevzdržljive. S sedanjo večino ni možno vladati. Le sporazum na Češkem inMorav-skem dovede do urejenih razmer v parlamentu. Niti grožnje z razpustom, niti očitanja da motimo važne zadeve, nas ne odvrne od opozicije. Hočemo doprinesti dokaz, da ne pustimo, da bi se dalje postopalo z nami kakor quantitć negligebble. Posl. S r a m e k (češki socialni demokrat) je vladi očital, da je parlament spravila v ta obupni položaj. Posojilo, ki ga vlada zahteva, je nepotrebno. Isto ima le namen, da bo imela vlada pri morebitnem razpustu ali daljšem zaključenju na razpolago denar. Ministerski predsednik B i e n e r t h je zavračal očitanja poslanca Srameka, ki da so po svoji vsebini gotovo neopravičena. On da mora pred vsem popraviti neko pomoto. Trditev, da je on postavil poslanca Fiedlerja pred aut-aut, ne odgovarja resnici. On ga je le vprašal, če so stranke „Slovanske enote" pripravljene dovoliti do nekega gotovega roka proračunski provizorij, ali ne. Ministerski predsednik je le prosil dr. Fiedlerja, naj se v slučaju, da bi v „Slovanski enoti" prodrlo mnenje, ali bilo sklenjeno, da treba z vsemi sredstvi preprečiti rešitev proračunskega provizorija do konca t. m., iz ozirov lojalnosti ne pusti v dvomu strank in vlade, ker bi bilo sicer brezpotrebno tratenje Časa in moči ter bi nestala nepotrebna nejevolja med strankami. On misli, da če je bil tak sklep napravljen, J/atahja Jaki/ 7>r. fran Jrgolič zaročena. 7{upa gorica PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne Trst, Piazza della Borsa 10 Genti aia v Ijubljani. Podružnice v 6orid. Celovca, Sarajcvem in Spljetn Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni zaklad K 450.000, obavlja najknlantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in »je vrtfe denarja - Uloge no knjižice I obrestuje za sedaj s čistimi ^jo Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. i Brzojavka! Dosle so krasne novosti za spomladansko sezono kakor : sukno, volna, svila in perilno blago itd. itd. — Yzorce pošilja na željo brezplačno na dom. — Manufakturna trgovina HEDŽET & KORITMIK, Gorica Vogal Corso Giuseppe Verdi in via Scuole 5. NB. Iščeva krosnjarjev (Hausirarjev) za mesto in deželo. Umetni zobi v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikanskem zi-stemu in po lastni patentirani metodi. Kroza XXX zobe iz zlata ali aluminija. XXX Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje zobov XXXX brez vsake bolečine. XXXX AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK Dr. LEOPOLD MRRCEK Trst Corso št. 17. Dvanajstletna praksa na kitkah na Dunaju, XX Berolinu, Lucernn in New-Yorku. XX Ordlnnje od 9.—1. In od 3.-6. pop. I Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, XX Berolinu, Lucernu in New-Yorku. XX Ordinuje od 9.—1. In od 3.—6. pop. <2 co kCO _ 5 S ES i-s Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST a S. Lucia 5- Via 3. f)» w 991 i1 §. 5-18 g | S S BOGATA IN LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARI J # 89 g DELO SOLIDNO in vsakovrstnih gtolle. GENE ZMERNE, £1 »5. II U Dobroznana trgovina =K Ber toli & Sbuelz Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 zniža cene vsega blaga v svoji zalogi. Hoike srajce bele K 2, 2 40, 2 60, barvnate X 2*50. Moške ln ženske maje ii f oš tanja K 1, HO, 120, 130. Spodile hlače K 1, 1*10, 1*20. — Velik libor negavle za molke ln ženske, ovratnikov ln ovratnic. FUŠTANJi vellonr meter od 48 stot. dalje. ŽENSKO BLAGO, angleško ln doma le od K 1-20 dalje. Bogat Izbor šarp, volnenih ln svilenih od E 1-40 dalje. Zaloga perila, platna ln bombaža. Velik Izbor žime ln rolne za žlmnlee. Poseben oddelek za okraske* mod. stvari in droboarije Ji Stran VIII „EDINOST" št. *4. V Trstu, dne 25. marca 1911 zahteva lojalnost, da se to prizna in s tem razjasni položaj. Položaj, v katerem se nahajamo, da je posledica politične bolezni. Rekel je, da je še dovolj časa za rešitev proračunskega provizorja. Povdarja potrebo posojila in dokazuje svojo objestivnost, ki pa ne more nikdar taka, da bi ploskali na obeh straneh. (Zato gleda on, da mu ploskajo le Nemci). Na očitanja, da vlada nima večine v parlamentu, je Bienerth pozval opozicijo, naj ga vrže z glasovanjem. (Koliko porazov je že doživel a vseeno ne gre! Ur.). Potem ko so govorili še posl. Kotlar, Čeh in Choc je bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek. Pododsek odseka za socijalno zavarovanje. DUNAJ 24. Pododsek odseka za socijalno zavarovanje je danes rešil še vsa odprta vprašanja. Bilo je sklenjeno, da se pritegne v socijalno zavarovanje tudi nakla-dalce ladij. — Za bolniško zavarovanje se je določilo mejo pri plači 3600 K. O predlogu glede razpravnega jezika pri zavarovalnicah, ki se jih ima osnovati, se ni glasovalo, ampak sklenilo, istega predložiti odseku. S tem je predsednik izvršil svoje delo. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 24. Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunskem provizoriju. Govorilo je več govornikov, nakar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja v ponedeljek. Avdijenca. DUNAJ 24. Cesar je včeraj vsprejel v avdijenci krškega škofa dr. Antona Mah-niča. Nemška cesarska dvojica na Dunaja. DUNAJ 24. Nemška ces. dvojica s prin-cesinjo Viktorjo Lujzo in princem Joahimom je danes ob 10.15 predpoludne dospela na Dunaj. Na kolodvoru v Penzingu so visoke goste pričakovali cesar, členi cesarske hiše, diplomatje in druge visoke osebe. DUNAJ 24. Cesar je podelil princu Joahimu red sv. Štefana. Princ se je zvečer vrnil v Berolin. DUNAJ 24. Danes zvečer sta se nemški cesar in cesarica s princesijo Lujzo s postaje v Hetznedorfu odpeljala v Benetke, od koder se podasta na Krf. Ministerska£kriza v Bolgariji. SOFIJA 24. Voditelj progresistov Da-aevov, ki mu Je poverjena sestava kabineta, se je obrnil na narodno stranko, katerih voditelj Je Gešov, da bi sestavil koalicijsko ministerstvo. Pogajanja z Gešovom so iz-podfetela. Zvezne države nadaljujejo mobilizacijo. WASHINGTON 24. Vojni oddelek Je odredil, da se vsprejme v vojsko 6 do 7000 rekrutov in da se spopolni mobilizacijo. Spopolnitev polkov je težavna, kajti razun tega, da primanjkuje rekrutov, zapade v kratkem pogodba z mnogimi vojaki najemniki. (V Združenih državah ni vojaške obveznosti, marveč imajo tam same vojake najemnike. Op. ured.) Štirje Amerikanci ustreljeni. NEW-YORK 24. Iz S. Antonia brzojav-Ijajo, da so bili ustreljeni štirje Amerikanci, ker so se udeležili meksikanske ustaje. — Blizu Colorada je prišlo do boja, v katerem je padlo 36 upornikov in 8 vojakov. Uporniki so bili odbiti. NEW-JORK 24. Glasom došlih poročil niso štiri Amerikance ustrelili na ameriškem marveč na meksikanskem ozemlju. Lakota v severni Meksiki. NEW-YORK 24. — V severni Meksiki preti lakota. Polja niso obdelana, industrije počivajo. Uporniki so zaplenili živila in nalagajo ameriškim zavodom velike davke. Uporniki izjavljajo, da je možen mir le, ako odstopi predsednik Diaz. London 24. V Singerjevih tovarnah šivalnih strojev tukaj in v Glasgowu Je izbruhnil štrajk, ki obsega 10.000 oseb. Bruselj 24. Izdane so odredbe za po-set francoskega predsednika Fallieresa. Isti pride semkaj z velikim spremstvom dne 10. maja in se bo mudil tukaj 3 dni. Sofija 24. Bivši ministerski predsednik in predsednik napredne stranke Cankov, ki je igral ugledno ulogo v bolgarski zgodovini zadnjih 50 let, je danes umri. Pariz 24. Zbornica je danes razpravljala interpelacije o Maroku. Dunaj 24. Markiz Pallavicini, zastopnik ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala, Je obolel na influenci, zato se ni mogel danes udeležiti vsprejema nemškega cesarja. Bolezen pa baje ni nevarna. Kodanj 24. Državni zbor je konečno vsprejel predlogo glede spremembe kazenskega zakona, s katerim se odpravi šibanje kakor dodatna kazen. Beligrad 29. Povodom italijanskega jubilejnega slavja namerava več srbskih poslancev obiskati Rim. Bržkone se da tudi skupščina zastopati na slavnosti po posebni deputaciji. _ Književnost in umetnost Maksim Gorki: Drobne povesti. Poslovenil dr. Alojzij Gradnik. — Kdo ne pozna Maksima Gorkega in nje- govih junakov, nemirnih bohemov, polnih veselja in nebrzdane svobode in ne menečih se za to, kar imenujemo družbo in moralo. Nič nimajo ti junaki razun svobode. Lahkega srca hodijo po širni ruski stepi, kjer ni konca mislim, ne korakom. Ravnotako ljubijo morje in njegove večne čare, morje, ono širno in brezbrežno, mehko in srebrno, neskončno in svobodno. Poseben čar ima morje na Gorkijeve junake. Njegov Čelkaš, tat in cinik se čuti v tihi noči v sredi morja boljši kakor je. — Na morju se je vzbujalo v njem vedno široko in toplo čuvstvo, ki je prevzelo vso njegovo dušo in jo nekoliko očistilo od gnusobe življenja, — tako pravi Gorkij v „Čelkašu", ki je brezdvomno najboljši spis v tej zbirki. Da, moije je Gor-kemu nekaj božanstvenega, religijoznega. Starec Ragim (»Pesem o sokolu"), ki je ležal na pesku, z glavo proti morju, modruje sam s seboj: „Človek, ki veruje v Boga, pride v nebesa. A kdo bi ne služil Bogu in proroku ? Mogoče je on v teh penah ... In te srebrne pege na vodi — mogoče je on to... Kdo to ve ?" Gorkijevi junaki so sami „bivši ljudje", ki so se z enega ali drugega vzroka oprostili spon, v katere jih je ukiepala današnja družba. Gorki, sam revolucionar in vsled tega preganjen, je mnogo občeval s temi ljudmi in nihče mu ne more zameriti, ako simpatizuje i njimi. Tudi v njegovih spisih najdemo neko tendenco in idejo. Tolstoj in Dostojevski mislita, da leži sreča človeštva v oplemenitvi vsakega posameznika. Gorkij, ki je sin novega časa, pravi, da ni dovolj, ako je posameznik dober, ker ga družba, ki je brutalna, gotovo uniči. Ne ponižnost, niti pohlevnost ne bosta prinesli človeštvu rešitve. Zato poveličuje Gorki m o č, ki se ne ukloni, ki se upira in hoče hoditi po svojih potih. Svoboda in moč, v tem vidi Gorkij zmisel življenja. Kako lepo je to misel izrazil v svoji veličastni „Pesmi o sokolu* (str. 15.) ! V tem mu je zelo podoben Arcibašev. V tej knjigi je zbranih deset krajših povesti. O prevodu samem lahko rečemo, da je dober. Tudi cena (K 1*20 je za knjigo, ki šteje 250 strani, primeroma nizka; zato pa je papir zelo slab. — Knjigo toplo priporočamo vsem ljubiteljem moderne ruske literature. __F. P. Razne vesti. Natakarji proti napitnini. Natakarji v Budimpešti niso zadovoljni z napitnino. Hočejo, da se napitnina odpravi pa da se jih pošteno plača; da naj se jim primeren odstotek od vsega dohodka po gostilnah in kavarnah. Imeli so tudi shod, na katerem so razpravljali o tem vprašanju. Ptujski 2upan, znani Ornfg, in kruho-dajalec tudi v Trstu znanega bivšega socijalista Karla Linharta, je odstopil. Ali se kaj kuha? Ne bi bilo čudno. ■■■■ ■i ■■M 1ALI OGLA;i L=j MALI OGLASI m računajo po 4 itot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stotink. Plača se takoj Ins. oddelka. Čevljarskega spre'ne6* pomočnika s© Cecilia 13. sprejme takoj. Cink via (547) Qlwilio 96 priporoča za vsako delo. Sprejema Olvlljct tudi perilo. Obleke po kroju. Belve-dere it. 65, vrata 3. 548 ftflnHiofSnio ima elegantne garnirane klo-muuiauiljct buke za gospe in otroke. — Sprejema tudi popravljanja, via Nuova 35, III. S45 Kom? - U Gorico k Petro Cottfn, RofleU 32. Zvedel sem, da ima veliko izbero čevljev po prav konkurenčnih cenah za sedanje kritične Čase. — ln Ti? — Jaz pa si grem naroČit en par Čevljev, ker mi jih tudi popravi, ko jih raztrgam. Torej greva skupaj k Petra Ooti6u Čevljarskemu mojstru v Gorici, v Raštelju štev. 32. Proda se popolnoma nova z vsemi gospodarskimi pritiklinami in vodnjakom pred hišo, pod jako ugodnimi pogoji iz popolnoma proste roke. Prodajalo se bode v nedeljo 23. aprila t. 1. popoldne v gostilni Fran MahniČ, Gorenje pri Divači. ilohlironn sobico s prostim izhodom se odda mUUlirallU t najem. Ulica Belvedere 63, II. 542 |XA|| qq vajenca za Čevljarsko obrt. Dobi ISO«) 919 hrano in stanovanje. Trst, ul. Belvedere 32, Schenk. 53» llHflo O O v naJem aprila meblirano sobo UtJUd 90 s prostim uhodom. Ulica Miramar 23, V. n., vrata 11. 534 PrnHain se * odst. državni papiiji pod ugod-■ rUlIOjU nimi pogoji Naslov pove Edinost. 543 IfpAlpfnj samostojni trgovec, oženjen, sloven-VvUlOllll gfiine in nemščine popolnoma zmožen išče službe kot p os i o vodja ali skladiščnik pri večji *rgovini. Dopisi pod „Poštenost 478" na inser. odd. *'Ji-iosti. 478 mOCn V8ak dan 8veie> 5 kg govejega lllvdllj mesa, teletine ali ovčjega mesa samo 4 krone franko po povzetju, strogo solidna postr ežba, ker reflektujem na stalne odjemalce. M eso je tekom 24 ur na vsakem kraju. Alter H. M. Eerincse, Ogrsko. 417 Ceno 4lfliilAi izgubljeni. Kdor jih prinese v nai MJUI/I inBtratni oddelek, dubi 2 kroni. 517 |stalno službo tudi za po zimi. Vrtnar Naslov pove Edinost. 521 Hranilnico In Milnica » Dolini registrov, zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor kateri se vrši v nedeljo dne 2. aprila t. 1. ob 4. uri pop. v prostorih istega društva. DNEVNI BED : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Rač. zaključek za III. upravno leto 1910 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. OPOMBA. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepče«, vrši se drugi občni zbor pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, M sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih članov. NAĆELSTVO. Gospodarska zadruga o MačkovUab registrov, zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 9. aprila t. 1. ob 4. url pop. v društvenih prostorih {gostilna Vitez) DNEVNI RED: 1. Volitev enega odbornika v popolnitev odbora. 2. Morebitni predlogi. F * ODBOR. Ui-a. |f iioioon jmvli* slavnemu ob-Inlždr m. majouil Činst o, da se je prešel 1 v ulico Belvedere 28, vogel Torquato Tasso. Obenem se priporoča za obilen obisk. 473 M fotograf je Anton Jerktt, Trst Via delle Poste 10. — GoRICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 za gostilno bo išče. Ul. delle ecnole nuove gostilna Alla citth di Ntw-York fit. 22. 482 Dekle Naznanila od M. Skrebole iz Kontovela nisem dobil ob Času, ker je sedaj moj naslov: Ivan Grl, Monte Fiaecone št. 208, Kolonija pri Trstu. 5C6 iflnolfO nhlfilfA M odra8le in ** otroke, nosne U U »C Ko dežniki, kh baki, prodaja na mesečne ali tedenske obroke. Levi, Trat, uL Aa- tenio Caccia fit. 6, L nadstr. (v bližini Barriere v.). Edine smerne cene. Hali obroki. 448 Proda se lep hdtel LSSSfVS se «44» v majem. BO tel Ima najboljfio lego ln ker las velike kleti, bi se lahko npeljalo večjo vinske trge vin o, ker ▼ kraju nI fie nobene. Pri preiaetja ni potreba veliko kupni«©. Bisal kapel svet« naslov v upravnima tega lista pod itev 848. 348 Prnilom plahto skoraj novo, in vas potrebno, riUUallK doiga 4X2*80 m in eno vago za otrobe. Trst, ulica Media 56, prodajalna. ncn 357 Županstvo v Prvačini rSLaSK bivajoče najmanj 10 let v Trstu, ki želijo brezplačno doseči domovinsko prav'co tižafiko, da se oglasijo vsako popoludne od 6.—7. ure pri A. Laneve, kazenskemu zagovorniku v Trsta, Scala al Belvedere St 4, L _380 Trgovci, obrtniki, vmirovljenci! V Kopru je na prodaj nova hita, trg a. Marino 736 čelo nu jug, stranski fronti na ulici na vshod in na^sd; svetloba, srak od treh strani; lep vrt; v vseh sobah pi^a za vodo. Večina kupnine se pusti za dolpu za več let. Naslov pove Edinost pod Štev. 408. 408 Vrtnarji, kmetje! JJSrJStt sežnjev zemlje Izvirek in kamnolom na mestu. Celo po K 3 — teženj ; kosi po K 7 — seženj. Bazgled na moije. Naslov pove Edinost pod 409 409 Krompir Rožnik nizki ceni. ViaFerrera St 31. Zvnnuti & Sluga. 494 Raznovrstne ugodnimi pogoji. Zglasiti se je p h<šnem upravitelju v „Narodnem d< hiSe in „osestva v mestu in okolici so naprodaj pod ri g. Grebencu. lomu". 487 HANS WERTHEIM gradnja KOTLOV m APARATOV DUNAJ IV, WiednergUrtel 6 aparati „Favorit" za automatično oskrbovanj? vode za hiSe, vilo itd. REZERVOARI, KOTLI, dimniki, dela s pločevine, aparati armature. Na zahtevo brezpiaCni obiski tvojega potujočega zastopnika gospoda stavbenega tchnUa L. PADUAN, Trst Barriere vecchia št 14 Miado komptoaristinjo rsSSE slove fičine in itdifaoftčine v govoru in pisavi, išče sa takoj-nji vstop neka tržaška tvrdka. Ponudbe pod F. V. na lnserutni oddelek Eiinoeti. 524 LEKARNARJA Tbierry balsam postava* ebvarovan. — Prlatsn aaaia z Din« Kat varatveeo iraako. Proti vsaki falsiflkscljl m b* strogo postopalo n« podlagi pravic«. Ta bal tam Ja naj bolj le adravllo plašnim ia pranim bolesnim, ksiljn, hripavostl, taškama dihanju, platnomu kitar« la osobito proti loflaenci, slabi prebavi, fta-lodfnuruu krču, anctja jet.r in oblati, proti oslabaloatl, pre-blajenju BObobolu ln [ nstnlm golaznim, proti trganja, opaki sam, kolnim boleanim Itd. "/, «11 % ali velika s tak. K t x Lekarnarja A Thlerry-]a Stoperes no mazilo odi no pristno zanaallvo lećil- no aa rane, o- ——_ _ takllne, ošetraajujo la teUea vsa škodljive anovi in večinoma oa-m m tu je mašne operacije. Učinkuje tudi proti atarina ranam. Dve dozi stanejo tamo 3 krone 60 stotink. Dobiva se : Lekarna vrl Ang.ljn varuhu, A »grada pri Rogatcu. Prodna se ah " ....... rna p: Ang.ljn varuhu, Adolf THIERRY, Prei v vseh važnejših lekarnahj Na debelo se dobiva v medic, prodajalnah drot moja Veste ni, da bi nekaj kar sem samo slišala? Pri pralnem ekstraktu „Ženska hvala" sem se pa sama prepričala, daje najboljši in najzanesljivejši pralni piašotc ter, da popolnoma nadomešča vsako M len je perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala** namočeno perilo, para se v polovico krajžem času. brez truda in popolnoma Čisto. Veliko skladišče izgotov. oblek za moške in dečke Alla Fiducia ulica Scorzeria št. 4 (vogal ul. Arcata) Velik Izbor suknenih oblek za moike, modemih pisanih od kron 18 dalje. Moške obleke Iz sukna In volne, moderno pisane in po modernem kroju od K 24 dalje 0b e«e za dečke razno pisane In raznih barv od K 13 dilje. Suknene obleke za otroke v raznih oblikah od K 5 dalje. Hlače za moške iz pisan, sakna od K 5 dalje [JSfSSu&uS EmUEZUEHUEZi Sina X. „EDINOST- it. S4. V TrBtu, dne 25. marca 1911 JADRANSKA BANKA TRST, VIA CASSA Dl R1SPARMI0 S T. 5 (LASTNO POSLOPJE). IUPUJE IIT PRODAJA: TKE9NMTKE PAPIBJS, UNTE. OBLICACUS, U-VTATVA PISMA, PRIJOHITETt, DELNIC«, ttlCll 19». VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI KA TBEDVOSTarS PAPIRJE IV BLAG« LMSĆE T JAVNIH SKLADIŠČIH. SATE - DEPOSITS. — PROICBSE. _BRZOJAVI: JADRALSKA-__ MT MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE DO DNEVA VZDIGA UKTRI DAVEK PLAČUJE BA3TEA IS SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽTTAHJTA ZTEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2^—5Vi. ESKOMTUJE: menice, devize in faktirk. ZAVAROVANJE vrednostnih papirjev proti kurzni iegebi. revizija žrebanja srecs itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI. krsditi proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. - INKA60. TELEFONI: 1463, 1793. MF~ Fittjalka v Opatiji in v Ljubljani. 227 & 3E DE RESTAVRACIJA AURORfl Trst, nI. Cardncct št. 13. DrugI krat u Trsta- Damski n dunajski n orkester • TOSCB ■ ki obstoja iz 1 dam in 2 gospodov, nov in izbran program godbenih in pevskih toček, pod spretnim vodstvom vodje gosp. :—: LUDVIKA FLORU AN. :—: i E E m Pn Vsak večer od 1 do 12. KONCERT PROST UHOD. :: Vsako nedeljo in praznik :: MATTINEE, Za mnogobroien obisk se priporoča JOSIP DOMINES. a uJ V novem kinematografu ■ ORFSO" Zrst, via piazza ficcola (za aagisiratao palačo« asi. Od sobote 25. do pondeljka 27. marca: Tri novoiM: 1) Čez Tirol, zanimiva živa slika. — 2) Oči in srce, ganljiva drama. 3) Tontolini žalosten, komično.___ đ Tvrđka vatanovijena J »ta 1877. anv&mmm Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: ulica Mioclb Hadkiaf^lii št, 3i. Skladišča: ulica Gloachino Ro&zini. Naslov za bcaojavke: . Uni ver sum u —Trst I Telefona: urad: it 14-00. — Skladišče: št. 61. VAŽNO ZA VSAOGA! P0Z0B ! ! justavojtfarco&C. Trst, «11 ea Coroneo št» 45, Trst TELEFON štev. 1©30 Velika zaloga navadnega stekla, emagle-ln za ar »s. Veliki izbor predate tov za lekarne ln mlrodllnlee. Poreels-aasta ia zemlje® a loa tetina, ocakllne, stekleaiae itd. Velike množine predmetov k steklenine in porcelana. Lastni zarod za barva*je ln okrafcnje poreelaaa. Cene, da se ai bati konkurence. - Na zahtero se pošlje ceaik zastonj. - Dopisovanje v slo-^ensftem jezika. OMENJENA tvrdka, edina te troke v Trstu, priporoča se »sem slo-, — — vanskim trgovcem. — Prodajaj« po zmeraih conah s Sesaljke za vina Id veda na transmisijo in na roko. Cevi vsak* wr*te za sapoJjavo vade, plioa In paro. Pipo, guaralclje ln tohalioi predmeti vsako vrsta. Motorji, ln kotil na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad i za izdelovanje In osfcrMJenle vsakovrstna strojev za obrt ---0«aiU zaetooj.--- Jflek. Juukež koncesijonirani zobotehnik Trst V/a JYuova J3 ordinuje od 9.—12. 2.—5. % 28 w Prodajalnica ur Rolmunil Bizjak 2rst, Campo S. giacomo 5. (slovenska hiša). - Velik izbor ur ca sidro in za gospe. - Izbor verižic vsake vrate. - Budilniki K iJ-30. Regulatorji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. i 9 Albert Fahes: Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brik-te iz dr-venega oglja, se priporoča v zalaganje brestov In bok. dru prirejenih za pet »ugležkega in inozemskega svetlega premoga antracit, brezplinovih briketov iz drvn. oglja ,,Boulaa" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo. Žareči komadi v (mali jajčji obliki) sa odprto ognjišče in likanje. Naročbe. kl se izvrše točno, je naslovili na tovarniško pisarno : Trot - Via della Teza štev. 22 ali na naroČilno pisarno v Trstu pri tvrdki Gidvanni Angeli ulic. Vinc. Bellini štev. II (nasproti cerkvi novega Sv. Antona) um : MIKU« : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in slodciearne na trgu 8. Franeesco 7 tudi PRODAJlLNICO SL ATESTE v katerej t-e dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dunajske in kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. K S"2 Zaloga Mki prvo vrat«. S m asi Aleks. Rupnlck & C.e - tat ulica Squero Nuovo št 11 Zostopston in slavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke In krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDlČ-a v Kranju. Brzojavi: jUeksrupnick Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza deUa Casernsa št. 2. — Telefon 952. Ima no razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in pošaru, v kateri bo SHRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer za oalo leto kron 30, za Četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ o Shraasbice so 24 cm visoke, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakoi stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. Oddaja hranilne pušica TtM katere priporoča posebno stariiem, da na ta najnovejši in najvspeSneji način navajajo gtediti svojo deco. Nadalje« pejasaila daje zaved eb uradalh arah. jKirodilnica jldarlo ferlin _ Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) 3 PODRUŽmcn: Sv. Marija M. zgornja 386 3 bivši Rud. Skerl. Telika izbera feramenij, barv, šip, žeblje v, petroleja i. t. d. Redilni ^ražek za pitanje svinj, krav, konj, itd itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani Prodaja na drobno In debelo. mr Točne ure prodaja; Cmilio pik? j a^ja^ledncjjia in aajstar^jia r?v 4sjalnisa ns v TRST?? via Paniarat^d, «|sl Kuavft > veusaTzbbba vartžic. zlatih In nih ur, kakor tudi . stenaklh ur vaak« mža i »tiimi iste Hiaiuii lSii1. iorberfo Nachtiga Trst, uiica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) Zaloga in zastopstvo zelo ugledne Švicarsket ovarne Vsakovrstae ure, žepne ure od 5 kron dalje. Budilniki od K 2*40 dalje. Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah. IVAN KRZE Trs* - Piazza S. Giovanni št. 7olAna kuhinjskih in kletarskih potrebSČia 4dlvyd od lesa in pletenin, škafov, brent čebrov in kad, sodčekov, lopat, re5et, sit in vsakovrstnih košev, jer base v in metal ter mnogo dragih v to stroko spadajo- P^innCA^A svojo trgo-Čih predmetov. — ■ I V/I vinu a Ku- hinjsko posodo vsake vrste bodi jd porcelana, zemljs emaila, kositerja ali cinka, nadalje pasamauterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. ^ 0GRRTrresoRTeh,- m mmtirn'iri* 0TT0MAN i i. -i