ČETRTEK, 12. FEBRUAR 2015 / ŠTEVILKA 1090, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA /.CENA 1,50 EUR'/
(91 STTlObil
iko	Dn\/oi n o l/o i lomono
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 211434
nepremičnine
Koper ul. 15. maja 24, 6000 Koper
Tel.: 00386 05 630 81 25 / 00386 05 630 81 26
Gsm: 041 767 270 /rozana.viler@planinvest.si
Nekako se je treba pretolči do marca
Januar in februar, še posebej, kadar burja tolče ob obalo in rine med hiše, nista posebej prijazna meseca za naše mesto. Slabemu vremenu se pridruži tudi luknja v denarnici in minus v bilanci..
(Mef) Trgovci so v začetku leta slabe volje in tudi gostinci v takih hladno dolgočasnih dneh tarnajo, da ni nikogar, ki bi jim zapolnil mize in blagajne. Izola se, kot kakšen močerad zapre sama vese oziroma v bolj ali manj topla stanovanja, tam otrpne in pride na piano, ko je zunaj dovolj toplo in sončno.
Kljub temu smo Izolani v teh dveh mesecih najboljši kupci in gostje. Pa ne le januarja in februarja ampak, kar večji del leta, z izjemo poletnih mesecev. Ljudi od drugod, ki jim pravimo turisti, je komaj za vzorec, hoteli izkoristijo to praznino za obnovitvena dela, gostinci zapirajo vrata že ob mraku, trgovci urejajo police, da jim ni dolgčas.
Vsi vemo, da je tako, razen države in občine, ki ne ločita poletja od zime in letnemu času ne prilagajata obveznosti, ki jih nalagata davčnim zavezancem ali najemnikom poslovnih prostorov. Prav nič razumevanja nimata do tistih, ki se skušajo pretolči do marca ali celo aprila, v glavnem s tistim, kar jim je morda ostalo od poletja.
Lahko bi rekli, da je oblast, za razliko od državljanov, ostala v dobrih starih socialističnih časih, ko se je kadilo iz dimnika v Argu in se je dvakrat dnevno vsula kolona pridnih rok iz Mehana ali Delamarisa. Takrat je bilo čisto vseeno, kateri mesec je. Plača je bila enaka, čeprav je Izolo morda pobelil sneg.
Oblast se izgovarja, da ji zakoni in odloki ne dopuščajo spreminjanja obremenitev davkoplačevalcev v posameznih letnih časih, saj imajo, naprimer, na smučiščih pozimi več dela, kot poleti. Za vsako vas pa ne morejo sprejemati zakona.
Res je, toda priložnost se v teh dneh ponuja dobesedno na dlani. Zdaj ko je jasno, da bomo 1. januarja 2016 uvedli davčne blagajne, imamo še dovolj časa za spremembe ali dopolnitve različnih zakonov in uredb, s katerimi bi omogočili, da obvezniki plačujemo prispevke, davke in najemnine, glede na to, koliko smo dejansko zaslužili. Podatki bodo na voljo “on line”, ostalo bo naredil računalnik.
Ziv muzej
Zdaj, ko ribičev več ni, ko po ribji moki ne smrdi, ko ribiči na morje več ne grejo, sva prišla na dobro idejo. Namesto da občina muzej gradi, barke kupuje, mreže suši, bi raje dobro delo naredila in bi naju zaposlila, pa ne kot navadna vodiča, midva sva namreč stara tiča saj sva rib dovolj nalovila, da sva na morju penzijo dobila in niso nama tuje čakule, da smo vozili še trabakule.
A ta ponudba ni prevara, občina z nama lahko prišpara.
Izjava tega tedna
Društvo slovenskih pisateljev pravi, da sem premalo kompetenten pisec da bi me sprejeli v njihovo članstvo. Jaz pa njih ne bom sprejel v moje baseball moštvo.
Rich Harsch, izolski pisatelj
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
STRAHOVLADA
Lahko nekim ljudem lažeš nekaj časa, lahko vsem ljudem lažeš nekaj časa, ne moreš pa vsem ljudem lagati ves čas, je povedal eden od legendarnih ameriških predsednikov. Ne spomnim se, če je bil to Abraham Lincoln ali Thomas Jefferson. Vem pa, da ni mislil na naš čas in na naše politike, ampak na svoj čas in politike, ki so v njem, skupaj z njim, živeli. Ampak, ko pogledaš obnašanje in govore današnjih evropskih politikov, da nekaterih naših niti ne omenjam, človeka zagrabi strah.
Ukrajinski predsednik na mirovni konferenci v Muenchnu, pred vsemi evropskim voditelji drži v rokah ruske potne liste, z njimi maha pred mikrofoni in trdi, da je to dokaz, da so ruski vojaki intervenirali v Ukrajini, ker so ti potni listi pripadali zajetim ali ubitim ruskim vojakom. In vsi so ga gledali in verjeli in obsojali Rusijo zaradi vmešavanja v ukrajinske notranje zadeve. Ne trdim (prav narobe, verjamem) da se Rusija vmešava vojaško, obveščevalno in na vse druge možne načine v destabilizacijo Ukrajine. Način, kako je ukrajinski predsednik, ki ima v Rusiji dve tovarni čokolade, skušal dokazati to vmešavanje, pa je enak tistemu s katerim je predsednik Bush dokazoval, da ima Irak biološko in kemično orožje in da ga je pripravljen uporabiti. Zato je Irak dvakrat vojaško premagal in ga uničil. Zaradi laži.
Vsakdo, ki je kdaj služil vojaščino dobro ve, da vojska ne gre v vojno, posebej skrito vojno, oborožena s potnimi listi. Edini identifikacijski dokument vojaka je kovinska ploščica na verižici okoli vratu, v kateri je listek na katerem je zapisano njegovo ime. Saj poznate tiste scene iz vojnih filmov, ko naši premagujejo tiste bolj temnopolte, pa našega zadene metek, njegov nadrejeni pa, med jeznim jokom, odtrga borcu verižico z matrikulo. Potem pa, ko pride domov, gre v paradni uniformi na obisk objokani družini in ji preda škatlico z matrikulo junaka, ki je padel v borbi ko je branil (ameriško) demokracijo v Vijetnamu, Iraku, Panami, in vsaki vukojebini kjerkoli je ta demokracija ogrožena. Zato je Porošenko (ki skrbi za svoji dve tovarni čokolade v Rusiji, medtem ko so tiste v Ukrajini varne) mahal s potnimi listi, ki jih je v Ukrajini imel vsak tretji državljan od 46 milijonov prebivalcev, kolikor jih Ukrajina ima. In to zato, da Amerika, če že noče intervenirati, vsaj pošlje oborožitev, ki je v Ukrajini primanjkuje. Čeprav je Ukrajina tudi svetovna nuklearna sila.
Podpira ga in od predsednika Obame zahteva vojaško intervencijo, ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je skoraj tedensko na obisku v Ukrajini. Mimogrede tam obišče obišče sina Huntera, ki je lastnik in direktor Drill Shale Gas Company v Vzhodni Ukrajini, kamor se je ugnezdil kot bivši pripadnik USA mornarice, ki je bil pozitiven na testiranju na kokain. Za kaj takega se v ameriški mornarici gre v zapor, ampak sine se je lepo znašel. V Ukrajini. Ata podpredsednik je samo pomagal. In je še pripravljen pomagati, če treba z orožjem, da se sinu nič ne zgodi. Od te pomoči je, po ukrajinskih uradnih podatkih, v Ukrajini vsaj 5000 mrtvih in čez milijon razseljenih. Strokovnjaki cie (verjetno isti, ki so obelodanili Sadamovo biološko in kemično orožje) predsedniku in podpredsedniku pošiljajo psihološke analize, da je Putin bolan, da je avtist, da je psihično zmešan, kot da ne vedo, da je Putin na oblasti v Rusiji še od Jelcinovega odstopa. Od leta 1999. Pred tem je (trdijo analitiki Cia-e) bil čisto normalen in zdrav in pozitiven in se je objemal z vsemi ameriškimi predsedniki v tem času (dva Busha, Clinton, Obama). V Washingtonu in Moskvi.
Malo ljudi v zgodovini se je trudilo, da s pametjo, znanjem in modrostjo popravljajo svet. Več ga je ubijalo. V kakšnem svetu mi živimo in v kakšnem hočemo živeti? Ali to znamo povedati, glasno? Da se sliši? Da nočemo laži? Da nočemo, da nas peščica politikov pobija?
Če pogledamo na zemljevid bomo videli, da je Evropa obkrožena z vojnami. Zdaj je vojna pred evropskimi vrati. Ker je Ukrajina (peta država na svetu po velikosti ozemlja) evropska država, saj je v celoti na evropskem kontinentu. Tudi Rusija je (delno) na istem kontinentu. Tudi mi smo na tem kontinentu. In vendar Amerika s svojega kontinenta rešuje probleme, ki jih naš kontinent ne zna sam rešiti. Tako trdijo evropski politiki. Lažejo. Ker so nesposobni, korumpirani, nekompetentni, egoistični in pohlepni. Sami sebi dovolj. Drugi smo jim odveč. Mi pa jim verjamemo.
f	X
VPIS V 1. RAZRED
OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016
ISCRIZIONE ALLA PRI MA CLASSE
PER UANNO SCOLASTICO 2015/2016
Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009, da bo vpis v 1. razred potekal po naslednjem razporedu:
Le tre scuole elementari di Isola avvisano tutti i genitori dei bambini nati dal 1/1/2009 al 31/12/2009 che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno come segue:
OŠ LIVADE	SRE/MER	18.2.2015	8.00-16.30
IZOLA	ČET/GIO	19.2.2015	8.00-14.00
OŠ VOJKE	SRE/MER	18. 2. 2015	8.00-16.30
ŠMUC	ČET/GIO	19.2.2015	8.00-14.00
KORTE	PON/LUN	16.2.2015	13.30-15.30
SE DANTE	SRE/MER	18. 2.2015	8.00 - 14.00
ALIGHIERI	ČET/GIO	19.2.2015	8.00-16.30
Starši morajo otroka primarno vpisati v svojem šolskem okolišu. Obveščamo vas, da je občinski svet občine Izola v letu 2010 sprejel spremembo 9. čl. Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ LIVADE IZOLA in OŠ VOJKE ŠMUC IZOLA, po katerem imata obe slovenski šoli skupni šolski okoliš, ki obsega naslednje ulice: UL Istrskega odreda, Kajuhova ul.. Partizanska ul., Prešernova cesta, Veluščkova ul.. Ul. OF, UL M. Kleve, Ul. F. Marušiča ter Jagodje od št. 11-17, 23, 23a, 23b.
Glede na analizo demografskih podatkov sta šoli sprejeli sklep, da se za šolsko leto 2015/2016 otroci iz skupnega okoliša vpisujejo po naslednjem razporedu:
•	na OŠ Livade: Prešernova cesta (do križišča s Kajuhovo ulico), Ulica OF, Ulica Mirke Kleve, Jagodje od št. 11-17,23,23a, 23b.
•	na OŠ Vojke Šmuc: Ulica Istrskega odreda, Kajuhova ulica, Partizanska ulica, Veluščkova ulica. Ulica Franeta Marušiča.
V OŠ DANTE ALIGHIERI se vpisujejo učenci iz obeh okolišev.
Per iscrivere i propri figli fuori dal distretto scolastico i genitori devona iscrivere il proprio figlio nella smola del proprio distretto e inoltrare richiesta presso la scuola in eni intendono iscriverlo.
Alla SE DANTE ALIGHIERI vengono iseritti bambini provenien-ti da entrambi i distretti.
Za dodatne informacije lahko pokličete:
Per informazioni aggiuntive potete chiamare:
OŠ LIVADE: 6625-560 OŠ VOJKE ŠMUC: 6621-156 SE DANTE ALIGHIERI: 6625-240
V_____________________________________________________________J
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Proračun
Stari kulturni dom bo gradil novega?
Med postavkami predloga občinskega proračuna za leto 2015 je tudi denar namenjen še enim idejnim načrtom novega kulturnega centra, občina pa bi sedanjega prodala. Najpogostejši stavek iz predloga proračuna se glasi: “Postavka vključuje tudi neplačane obveznosti iz leta 2014.”
V	teh dneh predlog proračuna za leto 2015 obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, mantra vseh pa je pripomba, da je predlog nastal v ozki skupini koalicije in da je velika večina zainteresiranih dobila vlogo opazovalcev pripravljenega predloga, svetniške skupine pa že zdaj lahko predlagajo le prenos sredstev z ene postavke na drugo in tako ohranjajo uravnoteženost proračuna, čeprav je ta faza sprejemanja zakonsko predvidena kasneje, v obdobju med prvo in drugo obravnavo predloga proračuna na občinskem svetu.
Tiste svetniške skupine, ki niso del županove koalicije tudi moti sklic izredne seje občinskega sveta, saj se izredna seja občinskega sveta skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. V tem primeru res ni jasno, zakaj teh pogojev ne bi bilo saj je bilo gradivo pravočasno pripravljeno. Tudi sicer je običaj, da so v predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje navedeni razlogi za njen sklic. Razlaga, da je proračun tako pomemben dokument, da si zasluži izredno sejo je neresna.
Kulturni center v oblakih
V	tokratnem Mandraču bomo preleteli nekatere postavke s področja turizma in kulture, naslednji teden, na dan seje občinskega sveta, pa še nekatere postavke s področja urejanja prostora.
Med pomembnejšimi postavkami proračuna za leto 2015, ne v znesku ampak vsebinsko, je gradnja novega Kulturnega centra. V proračunu so zagotavljena proračunska sredstva za izdelavo ustrezne investicijske dokumentacije ob upoštevanju dejanskega stanja in ogroženosti obstoječega objekta kulturnega doma. Župan je menda imenoval delovno skupino, ki je ponovno proučila vse dosedanje variante in predloge za nadomestno ali novogradnjo kulturnega centra ter tudi programsko prevetrila prostorske rešitve, ki bi omogočale zadovoljevati večino sodobno potreb po kulturnem udejstvovanju uporabnikov kulturnega centra. Naj spomnimo, da sta bila v zadnjem obdobju že pripravljena dva projekta.
Prvi, še za časa županje Brede Pečan, je predvideval nadzidavo in vkopavanja na območju sedanjega kulturnega doma, vendar je prinašal več pisarn za društva kot prireditvenih prostorov, ambicijo-znejši pa je nastal za časa župana Tomislava Klokočovnika, ki je, namesto gradnje mladinskega hotela, v parku Arrigoni predvideval gradnjo večjega kulturnega centra, ki je vključeval tudi umestitev galerij, letnega kina večje prireditvene dvorane in nekaj manjših prostorov za balet, lutke itd.. Oba projekta sta obstala pred odločitvijo o tem, kje dobiti denar za takšno investicijo. Glede na to, da je v primeru prenove sedanjega kulturnega doma, projekte pripravljala firma, ki je sodelovala z Gorica Leasingom, se ponuja odgovor, od kod je bil načrtovan denar za ta dela. V primeru Arrigonija pa do iskanja finančnih rešitev še prišli niso.
Seveda se s še hujšimi finančnimi težavami srečuje aktualna oblast, zato je med viri financiranja tudi denar od prodaje sedanjega kulturnega doma, kar pa prinaša s seboj vsaj dve težavi: Izola se ne more odreči starega doma, dokler novi ni zgrajen, poleg tega pa takšne objekte danes ni lahko prodati. Da o njegovem pomenu za zgodovino Izole niti ne govorimo. Skratka, komisijo in občinsko upravo, čaka najprej iskanje prave vsebine, nato prave lokacije in šele potem tudi potrebnega denarja. Sredstva iz letošnjega proračuna so namenjena prav izdelavi osnovne investicijske dokumentacije in, če bo šlo po starem, se nam obeta še en kulturni dom - na papirju.
Stara občina bo nova
Občina Izola namerava eno najbolj markantnih stavb v Izoli, zgradbo na Verdijevi ulici 1, ki je bila v zgodovini sedež vseh oblasti, kasneje pa ji je pripadla funkcija sedeža Komunale, različnih občinskih služb in zadnje čase Tretje univerze, bo dobila novo vlogo in izgled. Prenoviti jo nameravajo tako, da v pritličje umestijo prostore za potrebe različnih kulturnih programov oziroma večnamensko dejavnost, v prvem nadstropju pa bi uredili protokolarne prostore Občine Izola. Objekt je spomeniško zaščiten, zato je bilo treba izdelati natančni arhitekturni posnetek stanja, skladno z normami Restavratorskega centra ZVKDS. Pri prenovi objekta so predvideli različne možnosti črpanja Evropskih nepovratnih sredstev, zato redno spremljajo razpise s to vsebino.
(nadaljevanje na 4. strani)
piše: Barbara Motoh Bračanov
Če bom kdaj pred upokojitvijo (vem, vem, utopija je iz mode!) napisala knjigo o svojem delu, bo naslov zagotovo Čakajoč na proračun. Čakam ga iz leta v leto; tisto nervozno gomazenje v prsih se prične že decembra, in potem traja, traja in traja, dokler se peščica ljudi ne zbere v neki sobi ter se odloči, komu kaj dati in komu kaj vzeti. Potem si lahko obrišemo ledeni pot s čela in nadaljujemo še eno leto. Vsako leto o teh postopkih in procesih vemo manj; vsako leto smo bolj oddaljeni od tega, da bi se nas kdo usmilil ter nam našo usodo morda pojasnil v naprej. Kar vemo o tem famoznem dokumentu, izvemo ponavadi iz časopisa, in ravno tu sem se spotaknila ob novico, da bo poleg vseh ostalih investicij in olepšav v letošnjem letu dobrih 400.000,00 EUR namenjenih za - razsvetljavo, ki že stoji. Pa ne kjerkoli, recimo v kakšni od temnih neosvetljenih ulic. Ne. Na nogometnem igrišču. Ne na igrišču Real Madrida, da se razumemo. Na izolskem nogometnem igrišču.
Prav tam, kjer je umetna trava počrpala s svojimi koreninami že kar nekaj denarja. Ne premorem toliko matematičnih možganskih celic, da bi lahko izračunala, koliko nas stane ena plastična bilka, znam pa izračunati, da je to preko 100 000 šolskih kosil. Ne me razumeti narobe - šport zelo cenim, cenim pa tudi hrano, ker brez nje nekako ne gre. V Izoli je kar nekaj otrok, ki si kosila ne more privoščiti, ker so pač cenzusi takšni, da je do brezplačnega kosila zelo težko priti. Tako imamo otroke, ki imajo v šoli sadno malico ter predavanja o zdravi prehrani, na poti domov iz šole pa si kupijo kos picete ter s kosilom čakajo do večera, ko starši pridejo domov iz svojih bojda bajno plačanih služb, s katerimi si lahko privoščijo najemnine, kredite, vse šolske potrebščine ter hrano za cel mesec. Koga točno imamo tukaj za norca? Prenove zgradb, krožišča, umetna trava, urejene gredice in klopi, ki čakajo turiste... Kdaj že so materialne dobrine postale pomembnejše od ljudi? Razpisa za občinska stanovanja ni, ker bi bilo potrebno spremeniti pravilnik, tega se ne da, ker ni komisije, in tako se leta vrtijo v krogih po krožiščih, dokler jih centrifugalna sila ne izpljune na igrišče z umetno travo...Morda bi bilo bolje kot čakajoč na proračun nasloviti knjigo Čakajoč, da znova postanemo Ljudje.........
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
------------------------------ Proračun ------
Kdo za kom pospravlja?
Župan Igor Kolenc rad pove, da mora pospravljati stvari za svojimi županskimi predhodniki, predlog proračuna za leto 2015 pa kaže, da bo moral marsikaj pospraviti tudi za seboj oziroma za letom 2014.
Nedvomno župan Igor Kolenc, kot ekonomist, pozna orodja za spremljanje in nadzor finančnih tokov javnih sredstev s katerimi razpolaga. Toda, zahtevne finančne razmere in težave z likvidnostjo, ki se kažejo tudi v uporabi viška sredstev na računih nekaterih občinskih javnih zavodov, so pripeljale do tega, da občina ni uspela plačati nekaterih računov, zato se v proračunu zabeležka “postavka vključuje tudi neporavnane obveznosti iz leta 2014” pojavlja v številnih proračunskih postavkah, koliko je vseh teh obveznosti pa bomo izvedeli verjetno na seji OS.
Občina pod isto streho
Občinsko vodstvo si že dalj časa prizadeva urediti prostore na način, da bi vsi uradi in službe občinske uprave delovale pod isto streho, in sicer v stavbi na Sončnem nabrežju 8, ki predstavlja osrednjo stavbo občinske uprave.
Ker je ta trenutno premajhna je v letošnjem letu predviden odkup sosednjih nepremičnin, tako da bi združili vse službe občinske uprave na enem mestu, tako da bi delo potekalo učinkoviteje, znižali bi stroške obratovanja, prihranili poti občanom in omogočili nemoten pretok informacij. Seveda bi istočasno prostore na Postojnski ulici prodali oziroma oddali v najem. Hkrati nameravajo urediti del prizidka v Gasilski ulici (prizidek je del objekta Ljubljanske 7), ki je v lasti občine in je že vrsto let nefunkcionalen. Objekt bodo z minimalnimi stroški obnovili in vzpostavili neto 45 m2 uporabne površine za potrebe arhiva.
Parencanista dve
Ena od postavk proračuna nosi zanimivo, predvsem pa neistrsko ime: Parencana Magic. V tem primeru gre za nadaljevanje projekta Parenzane kot rekreacijske poti. V sklopu uspešno odobrene prijave bodo v okviru projekta postavljene vadbene postaje ob trasi ozkotirne železnice (počivališče). V ta namen bodo naročili posebno kineziološ-ko študijo, del sredstev pa bo namenjenih nakupu naprave za pogon vlakov preko kolesa v muzeju Parenzana.
Parenzana pa je tudi izolski muzej, ki mu bo občina tudi letos krila materialne stroške za obratovanje in postavitev različnih razstav. Poleg kritja osnovnih materialnih stroškov želijo na vsebinskem področju v letu 2015 v muzeju obogatiti zbirke o ribištvu in prehrambeni industriji, izboljšati tehniško opremljenost muzeja za pridobivanje in predvajanje vsebin ter obogatiti zbirko ladijskih modelov.
Biser bo muzej
V	sklopu zbiranja gradiva za ribiški muzej je za izvedbo projekta Eko muzeja na ribiškem čolnu »Biser« Občina Izola uspešno kandidirala na razpis 4. osi Evropskega sklada za ribištvo.
Sredstva na postavki so namenjena nakupu potrebne opreme za snemanje in predvajanje pričevanj povezanih z ribiško tradicijo (kamera, zaslon na dotik), kritju materialnih stroškov povezanih z zbiranjem pričevanj ter za tekoče stroške zavarovanja plovila in manjša vzdrževalna dela.
V	sklopu ohranjanja dediščine istrskega podeželja je načrtovana tudi postavitev »kažete« - tipičnega objekta za spravilo orodja in pridelkov na njivi in suhozidnega zidu. Poleg same gradnje je zagotovljen tudi denar za materialne stroške delavnic s prikazom izdelave suhozidnega zidu, ki omogočajo ohranjanje istrske dediščine na tem območju.
Promocija na sejmih
Izola bo sodelovala na sejmih v tujini preko Turističnega združenja Izola, ki bo prisotnost na sejmih na Dunaju, v Munchnu, Riminiju in Ljubljani. V sklopu promocije turizma in podjetništva je načrtovana postavitev konstrukcij ob vpadnicah v mesto ter postavitev konstrukcij za usmerjanje do poslovnih subjektov v obrtni in industrijski coni.
Zvonik bo atrakcija
V	proračunu so načrtovana sredstva za sofinanciranje obnove zvonika župnijske cerkve sv. Mavra v Izoli. Investitor v celostno obnovo zvonika je Župnija Izola. Zvonik je s svojimi 36 m višine tudi odlična razgledna točka na Izolo z okolico. Po izvedeni rekonstrukciji in adaptaciji zvonika, bo Izola pridobila novo atraktivno razgledno točko, ki jo bo mogoče vključiti v atraktivno turistično ponudbo mesta.
V	proračunu je zapisano tudi sofinanciranje projekta Kaštelir nad Kortami - kulturno-rekreacijski park, vendar gre predvsem za zapadle in neporavnane obveznosti občine iz leta 2014 do Univerze na Primorskem.
Z javnim pozivom bo Občina Izola namenila tudi denar za sofinanciranje projekta Simonov zaliv - Rimska obmorska vila, kjer so prav tako vključene zapadle in neporavnane obveznosti občine iz leta 2014 do Univerze na Primorskem in projekta Izolski Dantejevi kodeksi (neporavnanih še 55.421,73 EUR).
Knjižnica
Iz proračuna se v celoti zagotavljajo sredstva za delovanje Mestne knjižnice Izola, in sicer za stroške dela za 11 zaposlenih, sredstva za nakup knjižničnega gradiva, za projekt e-knjiga, za materialne stroške, tekoče vzdrževanje in digitalizacijo knjižničnega gradiva. Zapadlih in neporavnanih obveznosti občine iz leta 2014 je za 88.699,92 EUR.
Društva kot lani
V	proračunu jei 84.100 EUR namenjenih javnemu zavodu Center za kulturo, šport in prireditve Izola - OE Kulturni center Izola za sofinanciranje kulturnih programov in dejavnosti kulturnih društev s sedežem v občini Izola, ki se prijavljajo na vsakoletni javni razpis. Znesek je podoben tistemu lanskemu.
Kdo bo pobral največ?
V okviru javnega poziva je znanim izvajalcem letos namenjenih 89.889,61 EUR. Denar bo šel Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper za potujočo knjižnico, Zavodu za razvijanje filmske kulture Otok iz Ljubljane za realizacijo Mednarodnega filmskega festivala Kino Otok - Isola Cine-ma, Društvu likovnih umetnikov Insula Izola - za redno in galerijsko dejavnost društva ter Kulturno umetniškemu društvu Salsaverde - za galerijsko dejavnost društva. Nedvomno bo največjega kosa pogače deležen zavod Otok, ki naj bi prejel okrog 60 tisočakov. Zapadlih in neporavnanih obveznosti občine iz leta 2014 iz tega naslova je za nekaj več kot 30.000 EUR.
Palača Besenghi
Na proračunski postavki so načrtovana tudi sredstva za celovito obnovo palače Besenghi, ki je umetnostni in arhitekturni spomenik. Poleg celovite obnove objekta so z izvedbo projekta načrtovane tudi aktivnosti za restitucijo oziroma vrnitev opreme v obnovljeni objekt (del opreme se nahaja v Kopru Pokrajinski muzej, ....), zagotovitev dodatnih sredstev in virov za sofinanciranje restavratorsko konservatorskih posegov na objektu, stavbni opremi in pohištvu, prezentacijo spomenika, ustrezno prezentacijo knjižnice Pasqualeja Besenghija. V letošnjem proračunu je sicer predviden le denar za izdelavo ustrezne projektne dokumentacije.
Stadion na Maliji
Tudi letos bo denar namenjen predvsem zbiranju dokumentacije za ureditev območja na Maliji v sodoben športno rekreacijski park, pripravljali bodo tudi dokumentacijo za nadkritje balinišča Krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava. Zaradi nekaterih lastniških pravno formalnih težav pa v letošnjem letu investicije ne bo mogoče v celoti realizirati. Umetna trava
Novembra 2004 smo Izolani dobili dve pomožni nogometni igrišči z umetno travo, ki se nahajata ob mestnem stadionu v Izoli. Občina Izola je projekt izpeljala s pomočjo leasinga, pogodba pa se je iztekla 31.12.2014. V proračunu je predvidena zamenjava obstoječe dotrajane umetne trave in postavitev nove umetne trave najsodobnejše generacije tako, da bi predvidoma že v letu 2015 omogočili vrhunske pogoje za dnevno in nočno uporabo igrišč z umetno travo čim večjemu številu uporabnikov.
(nadaljevanje prihodnji teden)

Podjetništvo
Pogrebne storitve na prosti trg
Vlada predlaga, da bi pogrebne storitve odslej lahko opravljala tudi zasebna podjetja in bi tako vzela monopol Občinam. S tem se ne strinjajo ravno Občine, saj gre za občutljivo področje. Kaj bi to pomenilo za Izolo?
V javnost je prišel predlog vlade, da bi pogrebno dejavnost prepustila prostemu trgu in s tem prekinila monopol, ki ga imajo Občine, oziroma njena javna podjetja. Ureditev, ki je drugod po svetu že nekako samoumevna, je seveda dvignila veliko prahu.
Ureditvi pokopališke in pogrebne dejavnosti nasprotujejo predvsem na Občinah, kjer pravijo, da gre za delikatno področje in je nevarno, da bi v primeru, ko je to prepuščeno prostemu trgu, prišlo do izkoriščevanja. Podobnega mnenja je tudi direktor izolske Komunale, Denis Bele, ki pravi, da je nad predlogom skeptičen. “Ljudje so v tistih trenutkih v nekoliko bolj občutljivem stanju in nisem prepričan, da je prav, da bi takrat v ospredje postavljali posel. Priznam, da sem kar malo za-skbljen”, pravi Bele in dodaja, da bi po njegovem mnenju to področje moralo ostati v domeni javnih služb. “Storitev obreda je že sedaj sestavljena iz več sklopov, od govorniških ponudnikov, pevcev in drugačnih nastopajočih, in ugotavljamo , da prihaja do nekakšnega komercialnega “klanja”, kar ni prijetno videti. Zato sem mnenja, da bi bilo morbidno, če bi celotno pogrebno storitev ponudili na prostem trgu."
Bele je še povedal, da skoraj ni primera, ko je katera od Občin z odlokom oddala koncesijo za pogrebne storitve zasebnemu podjetju, da se sodelovanje ne bi končalo s tožbo med občino in koncesionarjem. Seveda se s takšnim razmišljanjem ne strinjajo v Obrtni zbornici Slovenije, kjer pravijo, kot so zapisali v Delu, da državljani lahko za storitev, ki jo sami plačajo, tudi sami izberejo izvajalca.
Sicer večina Občin že danes pogrebne storitve izvaja preko koncesionarja, izjema pa so le nekatere, kot naprimer Ljubljana, Tržič, in celotna slovenska Istra, tudi Izola. Nedvomno gre za občutljivo področje, ampak ravno veliko pohval na storitve Komunale tudi še nismo prejeli, zato je vprašanje, kako bodo spremembo sprejeli Izolani.	am
Burja je lomila, trgala in zvračala
S ss:?: sik ' 1801
Kam so šle ciprese?
Iz Občine so pred dvema tednoma obvestili, da so začeli z rezanjem cipres na novem delu izolskega pokopališča. Ciprese so s svojimi koreninami menda že dvigovale okoliške grobove, zato je bila njihova odstranitev nujna.
A če so nekateri za rezanje prosili, so drugi nad dejanjem zgroženi, saj je trenutno pokopališče videti “golo”. Verjamemo, da ciprese niso bile primerne, ampak verjamemo tudi, da ne bi dobili toliko “jeznih” pisem na uredništvo, če bi na njihovo mesto posadili druge, primernejše. Zaenkrat pa še čakamo.	ur
NEVIDNI TATOVI SKUPNEGA PREMOŽENJA
piše: Franc Krajnc
Slovenska zgodba o prilaščanju ter preusmerjanju kapitala v zasebne sfere se je začela takoj po sprejemu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, 1. 1. 1993. Takrat res še nismo poznali tajkunov, smo pa imeli socialistične direktorje, ki so se prelevili v menedžerje, bili pa so tudi eni najbolje seznanjenih z vsemi luknjami tedanjega zakona - in nekateri so to tudi krepko izkoristili. Imenovali smo jih nevidni tatovi družbenega premoženja. Ustanovljenih je bilo kar nekaj organov, komisij, agencij in institucij z osnovno nalogo bdenja nad preoblikovanjem in delitvijo družbenega premoženja, a žal po večini neuspešnih.
Po sprejetju zakona pa vse do leta 1998 je znašala vsota vseh oškodovanj po merilih 48. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij več kot 85 milijard takratnih Slovenskih tolarjev, po današnjem tečaju 355 milijonov evrov. O tem je takrat poročala Vladna komisija j za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja. Debeli kolač oškodovnaj je bil sestavljen takole: neutemeljeni odpis : terjatev (24,5%), nepravilna delitev dobička (11,6%), neodplačni prenos kapitala zunaj sestavljenih oblik (8,6%) in druga, vse z namenom zmanjšanja premoženja podjetja, ki se lastnini, iz katerega so tudi v večini primerov neupravičeno prenašali poslovne funkcije in tržno zanimive dejavnosti na vzporedne (By pass) družbe. Dejanskih primerov je bilo kar nekaj; zmanjšanje premoženja osnovnih podjetij (10,6%), neutemeljeni odpisi terjatev (3,7%), sklepanje škodljivih pogodb (2,9 %), prenizke najemnine, nedokumentirani stroški in podobno. Takratni primeri »poslovnih« ravnanj so dokaz, da so bili naši, takrat še vedno nekako socialistični direktorji, zelo spretni! Rezultat vsega je bilo kar precejšnje zmanjšanje takratnega družbenega kapitala, ki se je znašel v zasebnih rokah, delavci pa so za uteho dobili certifikate in kar milijon njih ni vedelo kam z njimi.
Poglejmo še nekaj primerov: Vodilni so za nakupe podjetij jemali posojila pri bankah, jamstvo pa so dajala podjetja, ki so jih kupovali, kar je bil malodane svetovni fenomen. Država je s triletno prepovedjo delitve čistega dobička nehote poskrbela za to, da so se »zdebelile« dividende podjetij v fazi lastninjenja. Vse to; nagrade, dividende, dobiček je šlo na roke takratnim vodilnim menedžerjem, ki so že bili tudi večinski lastniki in so tako z lahkoto vrnili posojila bankam. Še veliko je bilo tega; od neutemeljenih neodpisov terjatev, neporavnave kupnin, najemnin in plačevanja nepotrebnih stroškov odpisa terjatev do stalnega tujega partnerja, vse s ciljem čim večjaga zmanjšanja vrednosti družbenega podjetja, da bi se lahko posamezniki dokopali do njega po najnižji možni ceni. Nov pečat stagnaciji, netransparentnemu delovanju, pohlepu in razdvojenosti naroda so začele dajati tajkunske zgodbe.
Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača.
K I ■
I

Izola
Stanovanja čakajo na pravilnik?
Letošnja dokaj hladna zima je spet opozorila na problem tistih, ki sploh nimajo toplega bivališča pa tudi na težave tistih Izolanov, ki že pet let čakajo na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj, V občinskih uradih pravijo, daje problem v pravilniku, ki ni dovolj pošten do Izolanov, Ampak zima tudi ni,
Izola je pravzaprav ena zelo redkih, večjih občin, ki nimajo urejenega bivališča za brezdomce. Zavetišča imajo tudi v sosednjem Kopru in v Piranu, kjer so brezdomce vključili celo v projekt Eko vrta. Izolani se pretvarjamo, da tega problema nimamo, toda letošnja zima je pokazala, da nekateri posamezniki v našem mestu zmrzujejo po za silo urejenih bivališčih. Veliko pa je tudi tistih, ki so sicer pod streho a se stiska v majhnih stanovanjih veliko preveč ljudi, v glavnem po tri družinske generacije, saj mlade družine že pet let čakajo na razpis ali dodelitev katerega od praznih stanovanj, ki jih je v občini kar nekaj. Nekatera so na novo obnovljena, so pa tudi takšna, ki so bila vse doslej zasedena pa so najemniki umrli ali se odselili, stanovanja pa že vrsto let čakajo nove stanovalce. Zainteresirani prosilci sprašujejo v občinskem uradu za nepremičnine, se najavljajo županu in na koncu pristanejo v uredništvu Mandrača z enim in istim vprašanjem: Kdaj bo objavljen razpis za neprofitna stanovanja.
Kriv je pravilnik
Kristina Zelič iz kabineta župana nam je na to vprašanje poslala naslednji odgovor:
“V preteklih mesecih smo na različnih lokacijah v Izoli obnovili stanovanja v lasti občine, ki jih bomo lahko v roku nekaj mesecev ponudili Izolanom. Trenutno še razmišljamo o najboljšem načinu razpolaganja s temi stanovanji. Za oddajo stanovanj v neprofitni najem moramo najprej spremeniti pravilnik o oddaji stanovanj v najem, saj želimo stanovanja nameniti Izolanom, ki živijo dlje časa v Izoli, in predvsem mladim Izolanom ter na ta način ustvariti pogoje, da bodo lahko po dokončanem šolanju ostali v Izoli in si ustvarili družine v domačem okolju. Za en del stanovanj razmišljamo tudi o razpisu po modelu deljenega lastništva, kjer se stanovanja v polovičnem deležu prosilcem prodajo, za preostali polovični delež pa plačujejo neprofitno najemnino.
S tem je možno zagotoviti primerno stanovanje predvsem mladim družinam in drugim občanom, ki sicer niso upravičeni do najema socialnega stanovanja, obenem pa niso finančno sposobni v celoti odkupiti stanovanja na prostem trgu.
Preverjanje neprofitnosti
Občina Izola je vložila tudi pobudo za presojo ustavnosti prvega odstavka 195. člena Stanovanjskega zakona. Občini je namreč kot lastniku neprofitnih stanovanj onemogočeno, da bi pri najemnikih neprofitnih stanovanj, ki so najemno pogodbo sklenili na podlagi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj pred uveljavitvijo aktualnega stanovanjskega zakona, opravila preizkus upravičenosti do takšnega stanovanja in plačila neprofitne najemnine.
Občina na primer ne more preverjati, ali se je morda najemnikov finančni položaj tako izboljšal, da bi bil sposoben plačevati tržno in ne več neprofitne najemnine, ali če je v tem času pridobil v last nepremičnino, v kateri bi lahko prebival.
Sklad bo boljši gospodar?
V nadaljevanju so v kabinetu župana še zapisali, da je Občina lastnica 321 stanovanj ter da razmišljajo o ustanovitvi občinskega stanovanjskega oziroma nepremičninskega sklada, ki bi lahko kvalitetnejše upravljal s temi stanovanji, vendar je to malo daljši proces. Zapisali so še, da bodo obnovljena stanovanja oddali pred ustanovitvijo nepremičninskega sklada.
Ob tem pa je slišati, da občino Sklad zanima predvsem zaradi možnosti odkupa nekaterih zemljišč, ki jih prodaja “slaba banka” (npr. Argolina).	ur
Dobre tri tisočake
Poročali smo že o urejanju večje, “sosedske" trgovine na trgu Repo-ublike. Dobili pa smo tudi odgovor Občine o pogojih najema tega objekta.
Občina Izola je sklenila najemno pogodbo z Mercatorjem d.d. za poslovni prostor v pritličju objekta (Trg republike 4, površine 301,85 m2), v katerem bo najemnik uredil trgovino za prodajo blaga široke potrošnje, pretežno živil.
Občina Izola bo iz naslova koristnih vlaganj v poslovni prostor najemniku priznala vlaganja največ do višine 106.000 EUR. Z ureditvijo se bosta združila dva poslovna prostora, in sicer zdajšnji poslovni prostor Mercatorja in novi poslovni prostor (bivši casino). Narejene bodo nove izmere prostora in določena najemnina.
Trenutno plačujejo najemnino za obstoječo Mercator trgovino v višini 452,02 EUR, ponujena cena ob prijavi na razpis za novi poslovni prostor (bivši casino) pa znaša v višini 3.018,50 EUR.
POPRAVNI IZPIT ZA GRŠKO DEMORKACIJO
piše: Rick Harsch
Ker sem se izobraževal v desetletjih, preden je internet začel nadomeščati knjige, sem bil prepričan, saj je zapisano v neštetih besedilih, daje koncept demokracije grški izum. Dogodki, ki so izumu sledili, pa niso omajali tega mojega prepričanja. In od časa, ko so Grki uvedli demokracijo, smo se veliko naučili o njej. Zdaj vemo, naprimer, da ima demokracija lastnosti virusa, in se lahko širi nenadoma in hitro kot kuga. In vemo tudi, da je za človeka lahko usodna. Vemo tudi to, da, ko jo kombiniramo s pospešenim korporativnim kapitalizmom, taista demokracija grozi, da bo uničila vse na svoji poti, medtem ko drvi proti neizbežnemu samomoru, neizprosna kot zavrnjeni ljubimec, ki se umaže z dvojnim umorom, preden si sam sodi s strelom v glavo.
Zaradi vsega tega, je zdaj pravi trenutek, da sledimo dogajanju v Grčiji, za katero se zdi, da nam nudi protistrup za demokracijo korporativnega kapitalizma. Slišal sem, da veliko Slovencev, predvsem nekatere politike in njihovo časopisje, moti, da je Grčija pokazala sredinec Evropski uniji in prisiljenim varčevalnim ukrepom, ker bi radi, da Grki vrnejo denar, ki so jim ga morali posoditi. Kljub temu pa sem prepričan, da večina Slovencev gleda na Grčijo z upanjem, da bodo tisti, ki pri nas odločajo, svojim državljanom ponudili enak protistrup, ki je nekakšna začetna oblika ekonomske demokracije, s poudarkom na ekonomiji, kjer je ekonomija kot enakost, demokracija pa kot zastarel način množičnega izražanja.
Tisti, ki me poznajo, bi lahko pomislili, da sem nekorekten ob pisanju teh pripomb, saj so me varčevalni ukrepi razbremenili veliko bremen v zadnjih sedmih letih. Slabo plačan polni delovnik je zoprna reč, a kot mož in oče dveh otrok, se mu nisem smel upreti. Varčevalni ukrepi pa so mi najprej omogočili, da sem delovnik prepolovil, kasneje pa za nekaj veličastnih mesecev sploh nisem več prišel do službe. Zoprna reč, vam pravim, ampak kljub temu sem lahko povedal tistim, ki so ostali v Združenih Državah Amerike, kako imam, kljub temu, da sem brezposelen, še vedno osnovno zdravstveno zavarovanje. Ampak ta zgodba je večja od mene, zato sem pripravljen ponovno poprijeti za poln delovnik, če ne drugače pa zato, da Grkom izrazim svojo hvaležnost.
Rick Harsch je pisatelj, ki že več kot deset let živi v Izoli, napisal je več romanov v angleščini, njegov zadnji, Kramberger z opico, pa je izšel tudi v slovenskem prevodu. V pripravi ima še nekaj literarnih del tako v angleškem, kot slovenskem jeziku, nad vse to pa postavlja baseball. Ravno to, da ga pri nas pač ni, ga večkrat postavi v položaj, da mora napisati nekaj vrstic, tudi za Mandrač.

Hitro skozi tunel

Hitra cesta bo kar hitro
Gradnja predora prihaja h koncu. Morda bomo že pred poletjem prepolovili čas, ki ga potrebujemo, da se zapeljemo proti Kopru, vprašanje pa je, če bomo to dosegli z ali tudi brez vinjete.
Odisejada s Predorom Markovec vendarle prihaja proti koncu. Predsednik uprave Darsa Matjaž Knez in direktor Cestnega podjetja Nova Gorica Kristjan Mugerli sta namreč podpisala 2,7 milijonov evrov vredno pogodbo o dokončanju del na trasi hitre ceste. Rok za dokončanje del naj bi bil 20. maj, realno pa je pričakovati, da se bomo od junija že peljali pod Markovim hribom.
Predor Markovec so uradno začeli graditi leta 2006, po prvotnem načrtu pa naj bi bil dokončan v treh letih, a podjetja, ki so se lotila projekta, so kot za stavo ena za drugo propadala, tako da je bilo hitro jasno, da se bo gradnja zavlekla globoko v naslednje desetletje.
Dobra dva kilometra dolg predor (če smo povsem natančni, je dolžina desne cevi predora, če gledamo iz Kopra, 2.144 m, dolžina leve cevi pa 2.174 m) je iz tehnološkega vidika sodoben predor. Opremljen je tako z zvočniki, ki uporabnike opozarjajo o morebitnih nevarnostih, kot tudi z svetlobnimi signali in digitalnimi tablami. Predvideno se bomo vozili skozenj 100 km/h, čeprav se bo hitrost prilagajala glede na razmere in situacijo. V primeru ognja in dima sta na vsaki strani nameščena lovilca, ki onemogočata, da bi dim iz ene cevi prehajal v drugo, sistem prezračevanja pa dim v cevi vleče proti najbližjemu izhodu. Tudi v primeru, da bo ena cev zaprta, je predor prilagojen tako, da lahko dvosmerni promet poteka po katerikoli od obeh ceveh, temu primerno pa je tudi signalizacija obrnjena v obe smeri.
Poleg tega je predor opremljen s štirimi zasilnimi prehodi iz ene strani
Kdo bo zlata ptička?
Naj opozorimo tiste, ki bi si želeli kot prvi prevoziti predor, ko bo ta uradno odprt maja ali junija meseca, da to dejansko več ni mogoče, četudi iz tega seznama izvzamemo delovne stroje in različne investitorje.
Varnostniki gradbišča so namreč tekom poletja obravnavali več pešcev in kolesarjev, tudi turistov, ki so v nedokončanem predoru videli priložnost za krajšnjico, enkrat vmes pa so v kratkem času, sredi noči, nepridipravi pokradli za dva kilometra bakrenih kablov. Če bi jih znali tako hitro tudi postavljati, verjamemo, da ne bi imeli težav najti službo, predori pa bi bilo dokončani v ekspresnem času.
na drugo za pešce, ter dvema za gasilski tovornjak, ves čas pa dogajanje v predoru preko videokamer spremljajo v kontrolnem centru na Kozini.
Še malo, pa bo
Do odprtja torej manjkajo le še podrobnosti. Predora sta takorekoč zaključena, potrebno bo le še zarisati črte na cestišču, bodo pa morali delavci novogoriškega cestnega podjetja v kratkem času zaključiti priključke do hitre ceste, na izolski strani pa jim na poti stojita še dve hiši, z rušenjem katerih se borijo že nekaj let. No, po več razpisih in pritožbah, pa je menda zdaj vse že pripravljeno za to, da se še zadnja prepreka odstrani.
In ko bo končno predor odprt, bo na vrsti še veliko vprašanje: vinjete ja, ali ne? Razprava o tem že poteka, obe vpleteni Občini pa sta na ministrstvo že poslali pobudo, da bi za javno dobro predor izvzeli iz režima vinjet. Možnost, da bi cesto čez Markovec določili za regionalno cesto pač ni veliko.	am
Koper in Izola enotna glede vinjet
Kot je bilo dogovorjeno na sestanku na Ministrstvu za infrastrukturo pred dvema tednoma bosta župana Kopra in Izole še ta teden na ministrstvo poslala uradno pobudo za izvzetje obalne hitre ceste iz vinjetnega cestninskega sistema in prenos lastništva obalne ceste Žusterna - Izola po dokončanju predora Markovec na Mestno občino Koper in Občino Izola. Mestna občina Koper in Občina Izola Ministrstvu predlagata začetek postopka priprave strokovnih podlag za prekategorizacijo državne ceste G2 - 111 (obalne ceste Koper - Izola) v občinsko cesto in izvzetje le-te iz javnega dobra, s čimer bi na občini (Mestno občino Koper in Občino Izola) prenesli tudi zemljišča ob cesti.
Dejstvo je, da območje obalnega pasu med Žusterno in Izolo predstavlja tako rekoč še zadnje neokrnjeno območje, ki bi ga bilo potrebno nameniti občankam in občanom. Zavedati se je treba, da ob majhnosti slovenske obale, tudi zaradi preteklih nesistematičnih in nepremišljenih posegov v obalo, na tem območju ni več veliko možnosti za prostorsko načrtovanje in razvoj. Zaradi tega ne bi bilo smiselno, da bi to trikilometrsko območje tik ob morju ostalo neizkoriščeno oziroma še naprej namenjeno tranzitnemu prometu. Prepričani smo, da bi ga ob pravilnem prostorskem načrtovanju, seveda upoštevajoč tudi naravovarstvene zahteve, lahko veliko bolje izkoristili, kar bi nenazadnje imelo tudi izjemen učinek na razvoj turizma.
Ob tem Mestna občina Koper in Občina Izola na Ministrstvo podajata pobudo, da po odprtju predora Markovec del Obalne hitre ceste od priključka Semedela do Izole izvzame iz vinjetnega cestninskega sistema. Eden glavnih argumentov za izvzetje je dejstvo, da Obalna hitra cesta nima vzporedne regionalne ceste, po kateri bi lahko vozili brez vinjet, kar pomeni, da bi po odprtju predora Markovec ves tranzitni promet stekel po slemenski cesti (čez Markovec). To bi pomenilo preobremenitev naselij Semedela in Markovec in bi predstavljalo še dodatno težavo v primeru prometnih nesreč oziroma ob prometnih konicah in v času turistične sezone.
Slemenska cesta predstavlja tudi edini dostop do Splošne bolnišnice Izola, kjer je bistvenega pomena zagotavljanje učinkovitega in hitrega dostopa do storitev bolnišnice. Iz tega razloga Mestna občina Koper nasprotuje predlogu ministrstva, da bi slemensko cesto prekategorizirali v regionalno cesto.
Ministrstvu predlagamo tudi, da se pri celoviti ureditvi prometa, s poudarkom na tranzitnem prometu, kot alternativa oz. kot obvozna cesta v primeru zastoja prometa v predoru Markovec, upošteva tudi državna cesta Koper - Dragonja.
S tem upravljavec cest ne bi ničesar izgubil, prebivalci istrskih občin, ki se dnevno vozijo na delo, pa ne bi bili primorani uporabljati slemenske ceste, da bi se izognili plačilu vinjete. Tako bi prebivalcem omogočili varnejšo pot do službe skozi predor Markovec.	szj

Strelci pa še kar naprej streljajo
'Niiliii
Za nami so tri pripravljalne tekme
Članska ekipa ne počiva. Čeprav smo šele v drugem tednu priprav so za nami že tri težke tekme med katerimi smo se pomerili z dvema prvoligašema. Po tekmi s Koprom (4:0 na atletskem stadionu v Kopru) je po treh dneh sledila tekma s hrvaškimi Bujami (3:4 za Buje), dan za tem pa še tekma z Radomljami (končni rezultat 2:2). Definitvno naporen ritem, ki so ga še dodatno otežile vremenske razmere, dež in močna burja na treningih. Fantje so po treh tekmah v petih dneh naporne priprave slikovito in v šali opisali z besedami “ne čutimo nog.”
Sledi dan počitka, od torka dalje pa treningi do sobote, ko se bomo na našem igrišču pomerili z ekipo Labina.
Po tekmi z Radomljami smo za nekaj besed prosili trenerja gostov Dejana Djuranoviča, ki je v letih 91-92 zastopal barve našega kluba (8 zadetkov na 21. tekmah).
-	Kakšni so občutki po povratku kot bivši igralec na izolski stadion?
-	Na ta stadion me vežejo lepi spomini in vedno ko pridem, srečam veliko prijateljev in znancev s katerimi se spomnimo kakšnih anekdot in dogodkov iz preteklosti. Izola je gotovo del mojega življenja na katero me vežejo lepi spomini iz začetka kariere.
-	Bolj kot rezultat na današnji tekmi je pomembna igra. Kako bi ocenili srečanje in Izolo kot nasprotnika?
-	Izola deluje kot organizirana ekipa in v današnji tekmi so znali realizirati tudi dve situaciji po naših napakah in s tem iztržili današnji rezultat. Mi smo na drugi strani imeli tudi svoje priložnosti in odigrali korektno srečanje. Zadovoljni smo, da smo lahko to tekmo odigrali na izolskem stadionu in Izoli želim vso srečo v prihodnje.
Rokometaši znova na parketu
To soboto se po več kot mesecu dni nadaljuje prvoligaški roko-
metni ples. Naši fantje v soboto potujejo na Koroško in sicer v Slovenj Gradec. Čeprav gre za novinca v ligi, je slednjemu šlo v prvem delu precej bolje kot Izoli. Ta igra letos dobro tudi na gostovanjih, poleg tega pa bo nastopila skoraj kompletna. Vloga favorita bi že zaradi domačega terena sicer pripadla koroškim rokometašem, kar pa naši fantje izpodbijajo z obljubo boja od prve do zadnje minute.
Kot je povedal trener Borut Hren, trenirajo že dober mesec dni in udeležba je dobra. Organizator igre Andraž Velkavrh in Amel Redžič sta sanirala poškodbe, tako da so precej pozornosti namenih uigravanju zunanje linije, ki je zdaj skoraj kompletna. Poškodba Žana Popoviča namreč še ni odpravljena, tako da bo tekme še spremljal s tribune. To velja tudi za Davida Bubniča, ki mu poškodba še povzroča težave, tako da ga bodo kolegi na parketu še pogrešali.
Pred nami je še enajst krogov, v katerih mora IP Izola nadoknaditi zamujene priložnosti iz prvega dela in priti do prepotrebnih točk. Trenutno je na 12. mestu in ima 7 točk, za njo pa sta le Sevnica (3) in Krško (2). Pred Izolo so Sviš (8), Slovan (12), Škofja Loka (13), Slovenj Gradec in Krka (oba po 14). Tekmovalni razpored je morda relativno ugoden za Izolo. Proti ekipam Gorenje, Trimo, Maribor, Celje, kjer so možnosti za zmago minimalne, naši rokometaši gostujejo, doma pa se bodo udarili z neposrednimi tekmeci s spodnjega dela lestvice (Sviš, Sevnica, Škofja Loka). S kompletno zasedbo moštva si seveda točke lahko obetamo tudi na gostovanjih in upati je, da si bo Izola varen pristan zagotovila še pred
6. majem 2015, ko je na sporedu zadnji krog tekmovalne sezone. Prihodnjo soboto, 21.2.2015, igra IP Izola doma z ekipo Jeruzalem Ormož.
Z Gorenjske praznih rok
Odbojkarice Galeb grup Robotine so na gostovanju v Kranju z 0:3 izgubile s tamkajšnjo ekipo Triglava. Domačinke so bile boljše že v prvem nizu, ki so ga dobile s 25:11. V drugem so naša dekleta pokazala kaj znajo, a jim je v zaključku niza zmanjkalo malo sreče, saj so ga gostiteljice dobile s tesnim izidom 26:24. Poskus Izole, da bi pripravile preobrat, se zatem ni obnesel, saj so prišle le do 20. točke.
Izola ostaja na tretjem mestu (25) in se bo v soboto v Livadah pomerila z drugo uvrščeno ekipo Zgornja Gorenjska (33). Obetamo si lahko napeto odbojkarsko predstavo, punce pa bodo vsekakor potrebovale podporo s tribun. Zato bodite ob 18. uri tam!
l.SNTL-članice
Logatec : Arrigoni 4:5
V soboto so članice igrale v gosteh tekmo 11. kroga letošnjega prvenstva. Naše igralke so dvoboj dobro pričele in brez večjih težav povedle 4:1. Nato so domačinke začele igrati veliko bolje in rezultat izenačile na 4:4. O zmagi naše ekipe je v deveti, odločilni tekmi, odločala kadetinja Kim Fink, ki je v dvoboju, prepolnem preobratov, na koncu vendarle slavila. Naj omenimo, da je v končnici petega seta že izgubljala s 7:10, nato pa uspela zmagati z izidom 15:13. Celoten dvoboj je trajal več kot dve uri in pol, naše igralke pa so
ga odigrale resnično po svojih najboljših močeh. Po dve tekmi sta zmagah Urška Čokelj in Katrina Sterchi, en dvoboj pa je dobila Kim Fink, ki je tako uspešno zamenjala obolelo Leo Paulin.
1. STNL-člani
Cirkovce: Arrigoni 5:0 Tudi člani so v soboto odigrali tekmo v gosteh. Tak, kot na zadnjih tekmah, nam tudi tokrat ni uspelo praktično nič odigrati in temu primeren je rezultat. Za ekipo so nastopili Gregor Vukovič, So-mon Frank in Erik Paulin.
Matija Novel prvi
V nedeljo je v Ljubljani potekal memorialni Jakhlov turnir. Od naših udeležencev se je najbolje odrezal Matija Novel, ki je pri maljših kadetih v finalu s 3:0 premagal Aljaža Godca iz Raven na Koroškem. Pri mlajših kadetinjah sta se Minea Ljuca in Manca Paljk uvrstili med osem najboljših.
Lep rezultat je pri naj mlajših kadetih do 10 let dosegel Mihael Kocjančič z osvojitvijo drugega mesta. Med osem pa se je uvrstil v tej kategoriji Uroš Žavbi.
Še eno uvrstitev smo dosegli pri kadetinjah, kjer se je Kim Fink uvrstila med najboljših osem, v četrtfinalu pa v povsem enakovredni tekmi s 3:1 izgubila proti kasnejši zmagovalki turnirja, Aleksandri Vovk iz Logatca.
Aktiven strelski januar
Kdo je dekle, ki s standard zračno puško kot za šalo pometa z mešano, tudi moško konkurenco? To je sicer nežna in prijetna Katja Reja iz Strelskega kluba Izola in v tekmah II. Državne lige Zahod posega zelo visoko. Tako je bilo tudi 11.1.2015 na 4. Turnirju lige v Famljah (Vremska dolina), kjer je zanesljivo zasedla 1. mesto. To mesto je pripadlo tudi ekipi, v kateri sta bila še Enej Šuštar (posamično tretji) in Jernej Ga-Ijanič (14.). Slednja sta dan prej na Pokalu Trzina pridobivala še dragocene izkušnje v hudi mednarodni konkurenci tekmovalcev iz osmih držav in med mladinci zasedla 21. (Enej) oz. 25. mesto (Jernej).
Konec januarja se je v Ilirski Bistrici odvijalo še 4. kolo Primor-sko-Notranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem, skupno pa so s tekme izolski strelci odnesli kar osem medalj.
Rezultati:
Serijska zračna puška Cicibani: Ernes Gladovič 2.mesto, Klemen Švara 3. in Jaka Hrvatin 5.mesto (ekipno 1. mesto);
Mlajši pionirji (ekipno tretji): Aljaž Bajt 3. mesto, Martin Me-mon 13., Luka Blaževič 14., Vito Kavalič 16. in Mark Rožac 17. mesto.
Mlajše pionirke: Tinkara Koblar
2.	mesto (prva tekma),
Pionirji: Dan Lorbek Ivančič 9. mesto.
Mladinci: Enej Šuštar 1. mesto in Jernej Galjanič 3. mesto (ekipno
3.	mesto mladinci+kadeti). Člani/ce: ekipno 5. mesto (Dolores Šuštar 4., Patricija Memon 8. mesto).
Veterani (ekipno 3.mesto): 50-
60: Bojan Šuštar 6. mesto, 60-70: Darij Ban 4. in Ivan Božič 7. mesto.
Zračna pištola:
Mladinci: Leon Memon 3. mesto Člani: Andrej Jakomin 3. mesto, Leon Tomažin 14., Ivan Božič 15. mesto (ekipno 4. mesto). Kombinacija:
Ivan Božič 9.mesto.
Na tekmi je zaradi bolezni med ostalimi manjkal tudi Val Lorbek Ivančič, ki je sicer tudi prejemnik občinskega priznanja najbolj zaslužnim športnikom preteklega leta (3.mesto na državnem prvenstvu), dš

Tarok
V	ponedeljek 2.februarja so se tarokaši ponovno zbrali v kavarni hotela Delfin Izola in odigrali prvo kolo v mesecu februarju. Maksimalni iztržek je dosegel Cveto Ličen tj. 6 točk in odlično razliko +1429. Drugo mesto je osvojil Zvonko Glušič s 5 točkami in razliko +483, tretje mesto pa Marjan Šink s 4,5 točkami in nepričakovano razliko -285.
V	ponedeljek 9.februarja je bilo odigrano še drugo kolo v taroku. Šest točk ni osvojil nihče. Po 5 točk pa sta zbrala Marija Bolje in Cveto Ličen. Bolje Marija je imela boljšo razliko +664, Ličen Cveto pa +553. Na tretje mesto se je uvrstila Novka Jenko s 4,5 točkami in razliko +943.
Marija Bolje vodi po šestih kolih. Ima že toliko prednosti, da bo verjetno ohranila prvo mesto tudi na koncu meseca februarja. Najresnejši, a tudi edini za-sledovales je lanski prvak Cveto Ličen.
\ St^ \
Stresa je zdaj več, a ga doživljam dobro
Eden najbolj uspešnih izolskih nogometašev vseh časov, Anton Žlogar, je pred začetkom drugega dela prvenstva presedlal iz igralskega kadra na trenersko klop zamejskega četrtoligaša Kras Repen. V naslednjih mesecih jih čaka trd boj za obstanek, “preživeli’’ pa so derbi sTriestino.
Anton Žlogar je pred nekaj tedni presedlal iz igralskega kadra zamejskega četrtoligaša Kras Repen na trenersko klop iste ekipe. Prvi odzivi so bili dobri, pa tudi rezultati so začeli prihajati in Kras, po katastrofalnem prvem delu prvenstva, zdaj goji upanje za obstanek v ligi. V nedeljo pa je ligaško tekmovanje in vse ostalo z njim moralo predati prostor pomembnejšim stvarem, derbiju s Triestino, nekdanjim velikanom, ki danes životari v ligi s Krasom.
Tekma je veljala za zelo rizično, tako zaradi lokalnega rivalstva, kot tudi zaradi političnega in ideološkega vprašanja, saj so navijači Triestine že tradicionalno povezani s politično desnico, medtem ko je Kras nogometni klub (tudi) Slovencev v Italiji. Zaradi tega so na kvesturi celo razmišljali, da bi tekmo premestili v varnejši Pordenone, a na koncu je zmagala zdrava pamet in optimizem, in tekma se je, kot po načrtu, odigrala na stadionu pri Občinah.
Kaj veliko sicer o tekmi ni za povedati. Končala se je z izidom 1:1, Triestina, ki na lestvici zaostaja za dve točki za Krasom, je bila skozi celotno tekmo boljši nasprotnik, Kras pa, tudi zaradi nekaterih pomembnih odsotnostih, nikakor ni uspel pokazati igre, ki je ekipo krasila od prihoda izolskega stratega. Po zgodnjem golu Triestine pa je Kras vendarle izenačil v zadnji minuti rednega dela in doma-
čim navijačem pripravil veselico. Incidentov pa ni bilo. O tem, kako se je počutil na derbiju in kako se vidi v trenerski vlogi, pa nam je povedal kar Tonči sam.
-	Derbi s Triestino je veljal za rizično tekmo, kajne?
-	Ja, rivalstvo je veliko, in bilo je veliko strahov, a navijači so bili zelo korektni. Ni bilo nobenega incidenta, niti ni bilo kakšnih provokacij, pa tudi pred tekmo so navijači Triestine spoštovali minuto molka za nekdanjega igralca Krasa. Zmagal je nogomet, in to je najlepše.
-	Prišlo je kar 500 navijačev Triestine. To je za četrto liga kar veliko.
-	Ja, na stadionu je bilo okoli 1000 gledalcev, kar sicer ni navada pri nas, je pa res, da imajo velike ekipe, kot so Triestina in Padova tudi bolj številne navijaške skupine.
-	Kako se počutiš v trenerski vlogi?
-	Če bi zavrtel film za nekaj let nazaj, moram priznati, nisem nikoli razmišljal, da bom nekoč trener. A želel sem ostati v nogometu in tako sem končal na klopi. Trenerska vloga pa me veseli, me napaja z energijo in zadovoljstvom in vesel sem, da delamo dobro.
-	Po igralski karieri, ko si si že naredil ime, si zdaj, ko si začel trenersko kariero, moral začeti znova.
-	Tako je, gre za ponovno dokazovanje. To je vsekakor neka
nova pot in nova situacija. V teh letih sem pridobil nek status, ki pa sem ga hitro izgubil, saj so zdaj merilo samo rezultati. Rezultati te držijo na gladini, čeprav niso vedno realen pokazatelj nekega dela. A delodajalci te pač sodijo le po tem.
-	Kje je več stresa, na klopi ali na igrišču?
-	Na klopi, vsekakor, čeprav ga doživljam dobro. A, ko igraš lahko sam odločaš o nekaterih situacijah, zdaj pa na to le pripraviš ekipo.
-	Še do nedavnega si bil član slačilnice, zdaj pa si njen „šef“. Kako so te sprejeli nekdanji soigralci?
-	Gre za veliko spremembo in pomembno je, kako se postaviš. Jaz sem najprej postavil neko distanco do igralcev, predvsem pa jasno ločujem delo in prosti čas. Na srečo imamo relativno homogeno ekipo, kjer ni problematičnih igralcev. Sicer pa sem že prej imel vlogo vodje v slačilnici, zato je bil ta preskok toliko lažji.
-	Ko govorimo o derbiju, ne moremo mimo nekdanjih derbijev med Izolo in Koprom. Kako bi primerjal našega s tržaškim?
-	Na žalost nisem odigral niti enega derbija s Koprom za člansko vrsto, ampak primerjava je vsekakor možna. Lahko rečem, da je bilo na tistih nekdanjih derbijih s Koprom vedno veliko število gledalcev, pa tudi kakovost takratne izolske in koprske ekipe je bila nad kakovostjo lige, v kateri nastopa Kras, ampak derbi je vedno derbi. To je pač tekma, na kateri zmaga pomeni več od tistih treh točk na lestvici.
-	Misliš, da se boste uspeli izogniti izpadu iz lige? Zaenkrat ste še vedno pred Triestino.
-	Naš namen je ta, seveda. Po nekih izračunih potrebujemo v nasledjih 13 krogih še 21 točk, sicer nas verjetno čakajo “playout’’ tekme za obstanek. Na žalost smo v prvem delu prvenstva zbrali zelo malo točk in to se še kako pozna. No, pa tudi Triestini privoščim, da ostane v ligi, saj je pomembno, da ostane čim več ekip iz regije, pa tudi derbi bi vsekakor pogrešali.
AM
19.00	Dom knjige - Koper
Predstavitev nove knjige Bratka Bibiča
HARMONIKA ZA BUTALCE
Z avtorjem se bosta pogovarjala Boris Bradač in Irena Urbič
18.00	Art kino Odeon Izola
Teorija vsega Režija: James Marsh Režiser z Oskarjem nagrajenega dokumentarca Človek na žici predstavlja biografsko dramo življenja enega največjih človeških umov Stephena Havvkinga. Čeprav ga bolezen naposled posadi v voziček in oropa glasu, Stephen kljubuje vsem pričakovanjem in vztraja na svoji poti uspehov.
19.00	Manziolijeva palača Izola
Zanimivi Izolani - Sandra Kocjančič
Gostja večera bo oblikovalka sodobnega nakita Sandra Kocjančič. Pogovor z gostjo bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria.
13.2.	petek
19.00	Kulturni dom Izola
VEČER POSVEČEN PESMI
Občinska revija pevskih zborov v organizaciji CKŠP in JSKD.
Nastopili bodo: ZePZ Sinji galeb DU Izola / Moški pevski DU Jagodje Dobrava / ŽePZ KD Korte / Mešani PZ Haliaetum Izola / Vokalna skupina Tamariska Izola / Moški pevski zbor Izola
14.2.	sobota
14.00	do 17.00 Lonka ■■■■i
5. Veliko otroško pustno rajanje
V okviru 7. Istrskega karnevala bo popoldansko dogajanje v Izoli oblikoval DJ Lovro! Na stojnicah bo poskrbljeno za pustno hrano in pijačo.
18.00	Manziolijeva palača Izola
Glasbeni večer posvečen Sv. Valentinu: QUANDO CANTA RABAGLIATI ... Vokal: Fiorella Corradini. Klavirska spremljava: Bruno Jurcev. Večer vodi: Maria Pfeiffer.
17.00	Manziolijeva palača Izola
Vabljeni na Pustovanje za najmlajše.
A CARNEVALE OGNI SCHERZO VALE!
18.2.	sreda
19:00 Mestna knjižnica Izola
Jeza in strahovi
Jeza in strah sta dve močni čustvi, ki marsikoga tako ohromita, da ne more narediti naslednjih korakov v življenju. Oba izhajata iz osnovnega vzroka - nepoznavanja samega sebe in oba sta glavna vzroka mnogih bolezni. Korenine lahko segajo daleč nazaj v pretekla bivanja, v otroštvo, v hudo izkušnjo ali pa so le naš odziv na vladajoči sistem, ki temelji na strahu in agresiji.
19.2.	četrtek


20.30 kino Odeon Izola
Film je zakon!: Višja sila
režija: Ruben Čstlund
Film provokativnega švedskega režiserja Rubena Čstlunda z neprizanesljivim humorjem postavlja pod vprašaj vlogo moškega v sodobni družini. Senzacija festivala v Cannesu in dobitnik velike nagrade žirije v sklopu Posebni pogled.
Španski ribiči o soupravljanju
V Operativnem programu izvajanja Razvoja ribištva v RS od 2014-2020 je eden izmed važnih ciljev: Priprava lastnega modela trajnostnega (so-) upravljanja v morskem obrtniškem ribištvu. Za pripravo smiselnega in delujočega modela trajnostnega soupravljanja si bo treba vzeti čas v tem in morda tudi naslednjem letu, razširjeno razpravo bi lahko začeli že 18.2.2015, ko bo,v okviru MED Pan projekta seminar predstavitve dobrih praks v soupravljanju ribištva. Seminar bo v dvorani izolskega Kulturnega doma med 11 in 14:30 uro.
Ribiči iz Španije bodo povedali, kako, ob sodelovanju okoljske organizacije WWF in ob sodelovanju znanstvene sfere ter lokalne in nacionalne administracije že dve leti izvajajo izjemno uspešen model soupravljanja. Po seminarju bo predstavitev brošure Ribiči priporočajo, ki je nastala v okviru projekta Enjoy Tour- Dober tek na čezmejnih poteh okusov. V brošuri predstavljajo slovensko in tržaško morsko ribištvo, nekaj čez 20 glavnih ribiških proizvodov in nekaj tradicionalnih receptov njihove priprave.
Kulturno društvo Svilena pot
Večer mednarodne kuhinje - Tajska
Prvi večer mednarodne kuhinje je uspešno za nami, sledi pa že naslednjL. Vabimo vas na večer, kjer boste lahko poizkusili tajske dobrote, ki jih bo pripravila Amonwan Čokelc, na istem mestu - v restavraciji Nanos v Izoli ob 18. uri. Prispevek znaša 10 EUR na osebo.
Rezervacije (ki so obvezne, seveda) sprejemamo do četrtka, 12.2. na telefona 040385529 ali 051266387. Vabljeni!
Hangar bar
13.02.2015	ob 22h: Holographic Human Element (experimental, Progressive post-rock, BiH)
20.02.2015	ob 22h: Koala Voice (indie rock, moderni pop, Kisovec)
27.02.2015	ob 22h: Clockwork Psycho (psychobilly/punkabilly, Ljubljana)
K____________________________
Galerija Kvart Ljubljanska 41 V soboto 14.2 ob 18.00 vas vabimo na otvoritev razstave
Pustna mešetarija
razstavljajo: Marko Zelenko, Martin Zelenko, Tanja Plešivčnik in Tea Poles.
Galerija Plač Ljubljanska 32 razstave forografij
Jože Lango
Izolski oblaki
Galerija Insula BOGDAN SOBAN
DEFORMACIJE VIRTUALNIH PODOB
Razstava bo na ogled do 17. februarja 2014.
•	HIŠA KULTURE - ŠMARTNO V BRDIH
TONE KRAU-GRAFIKE
•	GALERIJA TALASA TERME KRKA V STRUNJANU
MARTINA ŽERJAL - SLIKE
•	GALERIJA DLUM, NA ŽIDOVSKO 10, MARIBOR.
ROK ZELENKO - PREGLEDNA RAZSTAVA 1977-2014
Galerija Alga
razstava fotografij Antonio Per: Ogledalo
Fotograf Antonio Per je ustvaril razstavo podob, ki se uvrščajo v silno privlačen tok zanimanja za izraznost, skrivnostnost in lepoto telesa, predstavljenega skozi umetniški akt.
Razstava INES FUGINA MALNAR
Mestna knjižnica Izola
razstava fotografij Vlada Bernetiča, razstava Društva Animov, nakit iz fimo mase, ki ga izdeluje Urška Prinčič in ilustracij za knjigo nigerijskih ljudskih pravljic in druge slike avtorice Laure Ličer.
41
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura. lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola
•	petek, 13.2., ob 19.00, Kulturni dom Izola: občinska revija PEVSKIH ZBOROV.
Vstopnina: 5 € (org.: CKŠP in JSKD).
•	sobota, 14. 2., ob 14.00, Lonka: 5. VELIKO ORTOŠKO PUSTNO RAJANJE z
DJ-em Lovrom in pustnimi dobrotami. Vstop prost.
NAPOVEDUJEMO ... KULTURNI DOM IZOLA
•	petek, 20.2., ob 20.00: literarno-glasbeni recital SVETLANA MAKAROVIČ: MESEČINSKA STRUNA z Bojanom Cvetrežnikom, Klemnom Bračkom in Barjo Drnovšek. Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve.
GALERIJA ALGA IZOLA
Februarja je na ogled fotografska razstava Antonio Per: OGLEDALO. Vstop prost.
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 12.2., ob 18.00: CAPRISOVA PREMIERA: biografska drama TEORIJA VSEGA, na ogled še v petek, 13., in nedeljo, 15.2., ob 18.00 ter v soboto, 14„ torek, 17., in sredo, 18.2., ob 20.30;
•	četrtek, 12., petek, 13., in nedelja, 15., 2., ob 20.30, sobota, 14., torek, 17., in sreda, 18.2., ob 18.30: švedska drama GOLOBJE SEDEL NA VEJI IN RAZMIŠLJAL O ŽIVLJENJU;
•	sobota, 14.2., in nedelja, 15.2., ob 16.00: K//VOV£TRA//CA: družinska animacija
PINGVINI Z MADAGASKARJA;
•	ponedeljek, 16.2., ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: satirična drama POTI KZVEZDAM;
•	ponedeljek, 16.2., ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: biografska drama
IGRA IMITACIJE.
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
www.facebook.com/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
U www.facebook.com/arLizola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1. Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133: m: qalerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek 9:00-13:00. sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul Prekomorskih brigad 4, Izda it 051/396 283; m: info@odeon.si>, vsak dan od 18.00-20.30.
mandr/m: 11
Rihard Knez predstavil Življenje
V Mestni knjižnici Izola je na dan^slovenske kulture 85 letni Rihard Knez iz Strunjana predstavil svojo pesniško zbirko Življenje, v kateri opeva naravo, a tudi dogodkov me drugo svetovno vojno, ki so ga še kako zaznamovali.
Slovenski dan kulture smo v M KI praznovali skupaj z domačinom iz Strunjana, 85 letnim Rihardom Knezom. Dedka Riharda sta predstavili vnukinji Jenny in Judita, sam pa je zelo občuteno prebiral svoje pesmi iz knjige z naslovom Življenje, napisane v slovenskem in italijanskem istrskem narečju.
Rihard Knez se je rodil novembra leta 1929 kot najmlajši od štirih sinov v družini, kjer je bilo kar 17 otrok. Želel je postati krojač, a je na očetovo željo prevzel kmetijo. Od vsega začetka je prideloval kakije, jagode, paradižnike, paprike, jajčevce, breskve, jabolka in fige, pa tudi oljčni nasad. Živel je v času fašistične diktature in dejstvo, da ni smel govoriti slovensko, je poglobilo njegovo narodno zavest.
Tako je med 2. svetovno vojno postal partizanski kurir, 10. oktobra 2014 pa je od Zveze združenj borcev za vrednote NOB prejel najvišje častno priznanje Zlato plaketo. Več kot 20 let je kot član v občinskem odboru za kmetijstvo s svojim znanjem pripomogel k trajnostnemu razvoju podeželja.
Vedno je bil zelo vedoželjen in ustvarjalen, v mladosti je igral v gledaliških predstavah, zelo rad se smeji in pripoveduje šale in s tem razveseljuje druge. Rad tudi pomaga ljudem v stiski. Po smrti žene Katice - z njo je bil poročen 53 let in rodila sta se jima dva sinova - je začel slikati in pisati pesmi. Riše naravo, morje, sonce, griče, drevesa. Zelo rad kuha po ženinih receptih, peče kruh in pecivo (tega smo bili v obilju deležni tudi obiskovalci večera), pripravlja paradižnikove omake, marmelade, vlaga zelenjavo; vse
recepte najdete na spletni strani domačije Knez. Poleg tega plete košare, plava in hodi na dolge sprehode. Udeležuje se tudi vsakoletnega množičnega kopanja v portoroškem zalivu na prvi dan v letu.
V	knjigi, ki jo dopolnjujejo njegove slike, je na 70 straneh več desetin pesmi, v katerih opisuje naravo, piše o pšenici, živalih, drevesih, rožah, razmišlja o mladosti, o delu, veselju in ljubezni. V pesmih in v proznem besedilu na koncu knjige se spominja tudi nekaterih tragičnih vojnih dogodkov v Strunjanu. Predgovor h knjigi (prva izdaja 2009, druga dopolnjena izdaja 2014) je napisala Jerneja Segulin, spremni besedi pa župan Peter Bossman in mag. Pavel Ocepek.
Ob koncu večera je vnukinja Jenny predstavila še današnjo podobo domačije Knez - ukvarjajo se s kmečkim turizmom, prodajo pridelkov ter izdelavo in prodajo ekoloških negovalnih mazil.
V	petek, 6. marca ob 19h ste vabljeni v našo čitalnico na predavanje z delavnico, ki jo bo vodila njegova vnukinja Judita Knez, v marcu in aprilu pa si boste lahko v kotičku ustvarjalnosti ogledali slike Riharda Kneza.
šp
Kulturno na dan kulture
V Riibi so predstavili zen jajce
< ^	-r1	i».' —' _	-■


o**

Izolski prostor za sodobne vsebine Riiba, je v torek gostil predstavitev uspešnega slovenskega Kickstarter projekta ZenEgg, avtorja Gašperja Premožeja. ZenEgg je sodobno oblikovano leseno “Kolumbovo” jajce, saj je tako balansirano, da stoji navpično. Projekt je bil na popularnem Kickstarterju izredno uspešen, saj so namesto dobrih 2000 dolarjev, kolikor so potrebovali, da zaženejo projekt, zbrali zavidljivih 111,000 dolarjev, torej nekaj več kot 100.000 eur.
V Riibi sta Gašper Premože in Jan Kikelj prisotnim predstavila, kako pristopiti do projekta, kaj je pomembno pri marketingu in predvsem koliko priprav je potrebnih, da preko vmesnika, kot je Kickstarter, ustvarimo uspešno poslovno zgodbo.
Slovenskemu kulturnemu prazniku smo se Izolani poklonili s kar nekaj prireditvami. V Kulturnem domu so pripravili posebno glasbeno popotovanje med ljudskimi pesmimi z Nuško Drašček. Slavnostna govornica večera pa je bila pevka Tinkara Kovač. V kulturnem programu so nastopili še; Gledališče Steps Izola, MoPZ Izola, ŽePZ KD Korte in obetavna mlada pevka Kristina Čok. V klubskem prostoru kulturnega doma je postavljena razstava risb Konija Steinbacherja, ki bo na ogled še do konca februarja.
V Ljubljanski ulici pa so v nedeljo, 8. februarja brali poezijo, lastno in pre-šernovo, Kajetana Koviča je prebrala članica gledališča Steps, za zaključek pa se je predstavil postojnski pesnik Franc Tominec, ob pomoči kitarista Elvisa Šahbaza.
Obvestilo Društva invalidov
7-dnevno ohranjevanje zdravja v Rogaški Slatini
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da smo pričeli z vpisovanjem za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v Rogaški Slatini.
Odhod: 14.03.2015, prihod: 21.03.2015 Vabljeni k vpisu!
Kultura —v---------------
Tone Kralj je kelturno povezal Izolo in Šmartno
Razstava grafik Toneta Kralja se je iz Izole preselila v Hišo kulture v Šmartnem, kjer je bila otvoritev razstave ravno na kulturni dan, 8. februarja. Razširjena razstava del, ki zajemajo takorekoč vsa obdobja delovanja velikega slikarja in grafika, bo na ogled do 8. marca.
Na kulturni praznik sta izolski župan Igor Kolenc in “večni" župan Brd Franc Mužič, odprla razstavo grafik Toneta Kralja v Šmartnem v Goriških Brdih. Razstava je plod sodelovanja med izolsko Galerijo Insula, Hišo kulture iz Šmartnega in Goriškim muzejem Nova Gorica. Podobna predstavitev del Toneta Kralja, ki je nekaj let svojega življenja preživel tudi v Izoli, je bila decembra v Galeriji Insula.
V Hiši kulture v Šmartnem v Goriških Brdih so razstavljena grafična dela, ki so nastala med letoma 1934 in 1953 in so nekakšna zapuščina ali natančneje materialna sled, ki je ostala za Tonetom Kraljem na Obali.
Kot je povedal kustos galerije Insula Dejan Mehmedovič, kljub temu, da gre za majhen del Kraljevega opusa, razstava predstavlja manjši pregled njegovega delovanja od samega začetka, ko
jih je umetnik štel dvajset in je še delal pod vplivom svojega brata, že priznanega umetnika Franceta Kralja, pa vse do konca. “Tudi lokacija ni naključna, saj za Hišo kulture stoji cerkev, ki jo je Kralj poslikal med leti 1958 in 1960”, pravi Mehmedovič. Zgodnje grafike so sicer ponatis po ploščah iz Kostanjevice, last novogoriškega muzeja, kar pa rastavi ne jemlje vrednosti.
Na otvoritvi se je zbralo zavidljivo število ljudi, ki so že bolj ali manj poznali delo slikarja in grafika, prišla pa je tudi delegacija Izola-nov. Namen razstave, poudarja Mehmedovič, pa je ta, da ponovno opozorijo na delovanje Toneta Kralja v slovenski Istri med obema vojnama, v času obveljavitve Rapalske pogodbe, ki je razdelila slovensko etnično ozemlje.
AM
Prešerno v Delfinu
V	hotelu Delfin so na 8. februar, v lepem, na novo prenovljenem prostoru, namenjen druženju in prireditvam, počastili Dan slovenske kulture.
V	prvem delu jih je z izbranimi pesmimi in branjem Prešernove poezije popeljala Marjetka Popovski, v drugem delu pa se je pridružila še pevska skupina Cvet v laseh, ki je z ljudsko in domoljubno pesmijo počastila slovenski kulturni praznik. Ob tej priložnosti je bila predstavljena še grafika izolskega umetnika Marjana Motoha, z motivom in zapisom slovenske himne.
Naslednji dan, v ponedeljek, 9. februarja pa so obeležili Slovenski kulturni praznik tudi v izolskem Domu upokojencev. Zapeli so člani domske pevske skupine, ki so pod vodstvom Marjetke Popovski izbrali nekatere med najlepšimi ljudskimi pesmimi. Marjetka je prebirala poezijo Prešerna, Vodnika, Gregorčiča, Kosovela in ob kitari zapela tudi njihove uglasbene pesmi. Pridružile so se še pevke skupine Cvet v laseh, ki so zapele vrsto domoljubnih pesmi. Ob prazniku je prisotnim čestital tudi direktor Doma Vasja Medvešček ter povedal, kako je pomembno ohranjati slovensko besedo in slovenske pesmi. Vzdušje je bilo slavnostno in skozi okno je celo sonce prešerno posijalo.	ur
(Le) še ena biografska drama
Med vsemi sedanjimi nominiranci, ki se na vseh prestižnejših festivalih pojavljajo in opozarjajo nase, je Teorija vsega (režija James Marsh, The Theory of Everything) še ena biografska drama, ki izpostavlja posebno vztrajnost posameznika v določenem življenjskem obdobju. Vztrajnost, ki privede do uspeha, navzlic veliki izgubi na poti do doseganja le-tega. A kot sem že napisal, žal, ‘(le) še ena'.
Pred nami je pripoved o znamenitemu profesorju Stephenu Havvkin-gu (Eddie Redmayne), v ospredju pa ljubezenska zgodba z njegovo prvo ženo Jane (Felicity Jones). On je bil sključen in izjemen doktorski študent na Cambridgeu, leta 1963; ona prijazna duša, ki se pripravlja na doktorat iz srednjeveške poezije. Tudi ‘piflarji’ flirtajo in se zaljubijo kot v pravljicah. Potem pa se Stephenu nekega dne zamajejo noge in prileti z obrazom na tlakovce fakultete. Po prvi diagnozi mu povedo, da ima na voljo zgolj še dve leti življenja, toda ljubezen in vztrajnost premagata vse ovire
in z Jane ustvarita družino in zdržita kar 30 let skupaj. A tista, ki je najboljša leta življenja žrtvovala je Jane, ne Stephen. In tega režiser ne izpostavi, tako kot ga ne izpostavi niti njen lik.
Anthony McCarten je scenarij, prilagojen iz Janeninih spominov, pretvoril v Havvkingovo fizikalno teorijo potovanja do neskončnosti, ki deluje kot stvar nesporne prisile in taktnosti, za gledalca pa pusti veliko ne-postavljenih vprašanj, kaj šele, da bi nanje odgovoril.
Ali se nista nikoli kregala? Kaj pa seks? Kaj pa etično vprašanje njegovega dela?
Prisotna je velika mera pazljivosti, šovinizma ter malikovanja, ki pa se v osnovi ne bi smelo, vsaj ne v taki meri, pojavljati, saj Hawkinga in njegovo zgodbo doživljamo kot zgolj še eno holivudsko filmsko pravljico.
Ne želim izkriviti Havvkinga, ki je gotovo hvale vredna osebnost, vendar filmu nenavadno primanjkuje vnos notranje muke, ki bi ga pri-
vedla na tisti briljantni nivo (kot ga dosegj o Foxcatcher, Whiplash in Selma). Saj gre namreč za telesno izdajstvo samega sebe.
Naj večja pohvala gre zagotovo glavnemu igralcu, Eddieju Redmaynu, ki izpelje fenomenalno upodobitev še živečega astronomskega genija. Ravno na minulih BAFTAh je prejel zasluženi kipec za najboljšo moško vlogo. Gre za popolnoma prepričljiv nastop, verodostojen v svoji bolečini in obenem oblit s toplino, ki koketira s patetiko, toda je nikoli ne doseže. Najbolj grozljiva scena je hoja (ali bolje, vleka) navzgor po stopnicah, kjer ga njegov sin Robert gleda od zgoraj, kot priča očetovemu telesnemu nazadovanju.
Teorija vsega je prijetna življenjska zgodba posameznika, ki je na svoj način oblikoval sodobni čas. Dovolil si je sanjati in človeštvu je ponudil več, kot vesolje. Morda bi moral enako storiti režiser in si dovoliti prikazati več o intimnem delu Hawkingovega življenja ter njegovem ustvarjanju, da bi lahko pol-božansko persono približal slehernikom.
Projekcija filma se v kinu Odeon prične v četrtek, 12. Februarja. Na sporedu bo en teden. Dovolj časa za ogled.
Erik Toth
Ne skvot in ne prostor ■ Inde je kolektiv
Zadnjih nekaj tednov se je na našem območju veliko govorilo o koprskem MKC-ju. Kot je znano, je koprski župan Boris Popovič od predsednika Društva prijateljev zmernega napredka, Marka Breclja, zahteval ključe še zadnjega alternativno naravnanega prostora v regiji. Razlogov je koprski župan naštev več, od tega, da Brecelj ni več mlad, do tega, da društvo slabo gospodari s sicer občinskimi prostori, ampak težko je mimo občutka, da je šlo pravzaprav za osebni obračun.
Sredi besedne vojne se je tako znašla koprska mladina, oziroma alternativna skupnost, ki se je zbala, da bodo zaradi političnih iger ostali brez zadnjega prostora, kjer se dogajajo nekomercialne vsebine v mestu. No, zgodba je hitro prišla do epiloga, ko je Brecelj, ob ugotovitvi, da nima veliko podpore med mladimi, oziroma mlajšimi, županu blagovoljno vrnil ključe prostorov na Gregorčičevi 4, še pred tem pa je zamenjal ključavnice. Gesto je argumentiral rekoč, da je treba mlade, ki jim je samo do prostora, oziroma zabavnega programa, ki bi ga izvajali v njem, disciplinirati. Tako, to je uvod, brez katerega ni mogoče začeti zgodbe, ki se je povsem po naključju rodila na pogorišču MKC-ja, kot smo ga poznali do danes. Zgodba o prvem koprskem skvotu, ki pa je več kot le to. Več kot skvot in več kot “le" koprski, predvsem pa dokaz, da “mlajši” skupnosti vendarle ni samo do zabavljaštva.
Mladi že prej nezadovoljni z MKC-jem
Mladi so se namreč že oktobra odločili, da bodo, v slogu “razvitejših” zahodnih držav, zasedli, oziroma okupirali območje že deset let zapuščene in povsem degradirane tovarne Inde. Za Inde so se odločili predvsem zaradi lokacije, saj se nahaja zraven samega središča mesta, kljub temu, pa je oddaljena od mirno spečih krajanov. Ne manjka pa niti ideološki razlog, saj Inde spada med tiste post-osamosvojitvene gospodarske zgodbe, kjer so lastniki tovarno do konca pomolzli, ta kratko pa so potegnili delavci, v primeru Indeja so to invalidne osebe, ki jim še danes lastniki dolgujejo po šest mesecev plač, da odpravnine niti ne omenjamo. Skupina mladih, skupno jih je bilo okoli dvajset, med katerimi so seveda tudi Izolani, so v naslednjih mesecih očistili nekdanjo menzo tovarne, kjer so, med drugim, nabrali za tri vedra uporabljenih injekcij, zakrpali luknje, prebarvali odpadli omet, vsaj
delno uredili stranišče in menzo spremenili v kreativno družabni prostor, kjer manjkata elektrika in voda, a ne udobje.
Otvoritev Ustvarjalne platforme Inde, oziroma UPI, kot so prostor poimenovali, je bila prejšnji četrtek, prva kulturna prireditev pa že v petek, ko so nastopih “afriški” tamburaši Moribayas-sa in akustični borci za pravice množic, Kampo Crisi.
Legalno ali legitimno?
Na koncertu se je zbralo veliko število ljudi, kar še kako zgovorno priča o tem, kako pomemben je tovrsten prostor za regijo, seveda pa se poraja vprašanje, koliko je takšno početje legalno. Kot sta povedala dva aktivista, ki tako, kot ostali, ne želita biti imenovana zaradi možnih pravnih zapletov, morda okupacija tovarne ni legalna, ja pa povsem legitimna.
"Težava ni v lastnini sami, ampak v tej svetosti lastnine. Zato, ker tako določa zakon, imamo veliko neuporabljenih nepremičnin, ki so v lasti bank ali stečajnih upraviteljev, onemogočeno pa je ljudem, ki bi jih potrebovali, da bi jih lahko uporabljali. Torej problem je v tem, da neko pravilo, neka črta na papirju, postane močnejša od tega, da imamo na tisoče ljudi na cesti in prav toliko praznih stanovanj, ki pa jim ga zaradi tega pravila ne moremo ponuditi. To nima nobenega smisla in iz tega vidika mi utemeljujemo legitimnost tega početja. Nikogar ni zanimalo to območje in če bi stečajni upravitelj imel kakšno vizijo, mi definitivno danes ne bi bili tukaj.” Seveda je vprašanje, koliko časa bodo lahko fantje in dekleta vztrajali v prostorih, ki so jih lično uredili, ampak, kot sami pravijo, Inde je predvsem kolektiv, ne prostor, in če bi jih spodili, so prepričani, da bi ista ekipa našla drugo lokacijo, saj teh ne manjka. Ampak upanje, da bi jim oblast omogočila mirno, povsem samostojno delovanje, pa ostaja.
Kaj pa Izola?
Degradirana industrijska poslopja seveda niso prerogativa sosednje občine. V Izoli je nekdanja tovarna Argo kar kričala po tem, da bi postala kulturniška meka slovenske Istre, a tega so se očitno zavedali tudi tisti, ki upravljajo z bagri in kopači. Tako pa zdaj celotno dogajanje gravitira na Koper, kjer mladi sami gradijo svojo (legitimno) prihodnost, medtem ko v Izoli še vedno govorimo o kulturnih domovih in mladinskih centrih, vmes pa zapiramo Shoto klube, MI klube in Mukije. am
Baden Baden v Hangarju
Razvoj
Heroin je droga ene same generacije
Odvisnost od heroina ni stvar preteklosti, kljub temu, pa se pretežno drži starostne skupine, ki bo zajadrala v štirideseta leta. Tako pravi aktivist v društvu za pomoč odvisnikom Samo Novakovič, dodaja pa, da jim dela nikakor ne manjka.
-	Smo nevladna organizacija in delamo na področju zmanjševanja škode na področju prepovedanih drog, naši uporabniki pa so v glavnem uporabniki heroina, odvisniki od opijatov. Večinoma so vključeni v centre za zdravljenje odvisnosti, se pravi na substitucijski terapiji Imamo dnevni center, kjer se lab ko v dopoldanskih urah zadržujejo si izmenjujejo informacije, imajo možnost računalniške učilnice, kjer lahko napišejo naprimer prošnjo za službe, nudimo pa tudi različne informacije. Organziramo tudi različne delavnice, ki jih vodijo zunanji strokovnjaki. Poleg tega pa pokrivamo vse obalne občine s terenskim delom in ravnokar ugotavljamo, kako bomo prilagodili naše delo z novo razdrobljenostjo obalnih občin.
-	Kakšno je terensko delo?
-	Imamo terensko vozilo, ki je situirano na znanih točkah, imamo pa tudi telefon, preko katerega lahko uporabniki ugotovijo, če smo na določeni lokaciji. Naprimer, v Izoli smo trikrat tedensko, razmišljamo pa, da bi bili vsak dan. Bistvo našega dela je, da delimo sterilni material za iniciranje. Ti programi so nastali v času epidemije Aidsa, ko je bila družba zaskrbljena, da bi se ta bolezen razširila na splošno populacijo, saj so bili uporabniki drog ena od rizičnih skupin.
-	Še vedno so, ali ne?
-	Na srečo je Slovenija pravočasno uvedla te programe, in se Aids ni razširil med populacijo uporabnikov. Na prste ene roke lahko preštejemo uporabnike drog, ki so zboleli za Aidsom. Bolezen je vsekakor bolj razširjena med homoseksualci, ampak to ne pomeni, da se v prihodnosti to ne bi moglo zgoditi, zato je pomembna preventiva.
-	Aids ni edini problem.
-	Hepatitis je morda še bolj nevaren in v Sloveniji je skoraj četrtina uporabnikov okužena s Hepatitisom C, ki je zelo nevarna bolezen. O njej se ne govori veliko, toda zdaj, ko so zdravila za Aids uspešna, je smrtnost zaradi Hepatitisa še večja.
-	Koliko uporabnikov imate?
-	Letno imamo okoli 300 uporabnikov, prištejemo pa lahko tudi svojce uporabnikov, katerim velikokrat svetujemo, v naših prostorih pa imajo tudi tedenska srečanja, ki jih vodi zunanji sodelavec. Letno razdelimo okoli 70.000 injekcij, moram pa poudariti, da vsaj kar se tiče uporabe intravenoznih drog, v zadnjih letih število uporabnikov stagnira.
Povprečen uporabnik v našem dnevnem centru je star 39 let, na terenskem delu pa celo 40 let. Na obali imamo najstarejšo populacijo uporabnikov drog, saj je povprečna starost v Sloveniji 35 let. Dejansko se je ta fenomen kot prvi začel na Obali, prvi smo dobili epidemijo uporabnikov opijatov in zato se zdaj ta populacija stara. Mladih na heroinu skoraj ni.
-	Govorimo torej o eni generaciji?
-	Res je. Je pa med mladimi težko zaznati uporabo drog, ker je ne inji-cirajo. Naš naj mlajši uporabnik ima dvajset let, ampak je osamljen, ni zaznati da bi jih bilo več. Če mladi uporabljajo droge, jih uporabljajo na manj prepoznavne načine, kadijo ali pa njuhajo. Ljudje vidijo kot uporabnika drog nekoga, ki ima vbode po rokah in mladi mislijo, da s tem, ko droge ne injicirajo, ne bodo prepoznavni.
. Manjka strožji nadzor?
-	Osebno sem pristaš legalizacije, torej regularizacije, tako, da bi država imela kontrolo nad drogami, kot jo ima, naprimer, nad alkoholom in tobakom, ki so, kot droge, zelo nevarne, ampak ravno zato, ker so regulirane, so manj nevarne.
-	Je uživalcev več ali manj?
-	Število uporabnikov pada, vedno starejši so in ni pritoka mladih uporabnikov, vendar to velja samo za opijate. Prisotne pa so druge droge, naprimer droge na recept, zdravila na recept, ki so v porastu in pri nas je moč zaznati epidemijo uporabe zdravil na recept, ki se hkrati preprodajajo na črnem trgu. Gre za poceni rešitve, uporabniki namreč pravijo, da je težko priti do kvalitetnega heroina in kokaina, zdravila pa so poceni nadomestek, ki pa je še bolj nevaren, saj imajo veliko stranskih učinkov, ki so zelo neprijetni za družbo. Družba skoraj ne more slediti pojavu vedno novih substanc, ilegalni trg pa se spretno prilagaja ukrepom države.
Regulacija in legalizacija drog je boljša rešitev, da ne bo vse končalo na ilegalnem trgu, torej pri kriminalnih organizacijah.
-	Je heroin še vedno na vrhu?
-	Heroin ima zelo močno stopnjo zasvoljivosti in težko se je znebiti odvisnosti. Morda se je reši le desetina uporabnikov. Kokain sicer ne povzroča tako močne fizične odvisnosti, je pa toliko bolj močna psihična odvisnost, in zaradi cene uporabniki hitro obubožajo. Nevarna so zdravila, droge na recept, ki imajo poleg odvisnosti še veliko stranskih učinkov, kot je naprimer izguba kratkoročnega spomina.
Nekatera zdravila povzročijo izgubo nadzora nad svojim početjem, tako da uporabniki počnejo neumnosti, ki se jih ne zavedajo, kar je posebej nevarno v prometu.
-	Izdajate časopis, Svit.
-	Enostavno smo ga poimenovali po našem društvu, sodelovali smo na razpisu Ministrstva za zdravje in v lanskem letu so izšle štiri številke. Upam, da ga bomo lahko izdajali tudi v prihodje, s krogom sodelavcev, s katerimi smo v prejšnjem letu sodelovali.
Članki so izpod peresa uporabnikov naših storitev ter tudi stroke in tega področja. Možno ga je dobiti preko spleta, na spletni strani www.svit-kp.org, sicer pa ga lahko dobite v prostorih našega društva. Članki nudijo dober vpogled v življenje odvisnikov in zato je časopis namenjen tako odvisnikom, kot tudi ostalim.
A.M.
Odšel je
Dino Dodič
Danes, v četrtek, 12. februarja, ob 14.00 uri, se bomo na izolskem pokopališču poslovili od Dina Dodiča, Cetorana, Izolana.
Moža iskrivih a pametnih besed in premišljenih dejanj.
Na učiteljišču v Portorožu in kasneje v Kopru se je šolal za učitelja. Bil je eden od tistih predanih učiteljev, ki so v povojnem času opismenjevali in učili tako otroke kot odrasle. Služboval je v Gradinu, Svetem Antonu, Baredih in v osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli. Bili so zelo težki časi - z neurejenimi pogoji za delo in bivanje, toda bil je zvedav, rad se je učil in zato je šolanje ob delu nadaljeval v Ljubljani, ter postal učitelj geografije in zgodovine.
Leta 1972 je prišel v izolsko enoto Ljudske univerze Koper in jo vodil vse do upokojitve, leta 1990. Med enotami v Kopru, Izoli in Piranu je takrat veljala nekakšna razdelitev dela. Izolska enota se je pod njegovim vodstvom, poleg osnovne šole za odrasle, posvetila predvsem izobraževanju za trgovinske poslovodje in komercialiste ter usposabljanju iz higienskega minimuma - in seveda vsemu tistemu kar je lokalno okolje takrat potrebovalo. Bili so zelo uspešni. Vpisovali so ogromno udeležencev, saj je bilo želja po znanju in izobraževanju res veliko. Včasih pa je bilo treba tudi vzpodbujati in Dino je celo šel domov po nekega prestrašenega srednješolca in ga dobesedno za ušesa zvlekel na maturo. Še leta kasneje se mu je zahvaljeval za to dejanje.
Zaskrbljen je bil zaradi pomanjkljive izobrazbene strukture občanov Izole in razmišljal o problemih, ki jih to prinaša. Vedno je želel premakniti stvari na bolje, zato se je, po upokojitvi, bolj aktivno ukvarjal s politiko. Bil je med ustanovitelji izolske stranke Desus, deset let je bil občinski svetnik, sodeloval v svetu krajevne skupnosti in v svetu Osnovne šole Vojke Šmuc Izola. Vendar ni bil klasični politik. Vedno je ravnal po zdravi pameti in imel občutek za malega človeka in pravičnost. Pogovore s pokojnim Tončkom Juriševičem in drugimi prijatelji ob dopoldanski kavi v gostilni Istra, ki so postali pravi debatni krožek, je znal Dino marsikdaj zabeliti s kakšno močno na račun človeške neumnosti.
In čeprav je bil , zaradi vseh pomembnih del, ki jih je opravljal, mestni človek, ga je vleklo nazaj v Cetore. Na njive, v oljčnik in med trte. Tam je ljubezen do zemlje in vse znanje, ki ga je prejel od očeta, prenašal na svoje bližnje, tako, da so vsi vzljubili istrsko zemljo. Morda je bil tudi prijatelj Tonček kriv, da je z družino, spoznaval najlepše kotičke Slovenjije. Z ženo Gabrijelo sta, po stažu, naj starejša gosta avtokampa v Šobcu in tja zahajajo tudi otroci, vnuki in pravnuki.
Dino Dodič je Izoli, ob družini in prijateljih, namenil celo svoje življenje in zato smo mu hvaležni in se ga bomo še velikokrat spomnili s kakšno dobro mislijo.	Alenka Gerželj
Mi/mett/M' 15
Četrtek, 12.februar2015, št. 1090
------------------------------------------------------------- Predzadnja
S plinom se ne gre igrati
Prejšnji konec tedna sta se v Livadah sprla oče in hči. To sicer ni nič neobičajnega, manj običajno pa je, da so policisti nato dobili obvestilo, da v bloku smrdi po plinu. Gasilci in policisti so takoj prišli na kraj, kjer je oče proti hčerki usmeril plinsko jeklenko. Policisti so obvladali očeta in ugotovili, da koncentracija plina ni zelo visoka, kljub temu pa so ga odpeljali na policijsko postajo in mu po opravljenem pogovoru izdali plačilni nalog po Zakonu o javnem redu in miru.
Malo vozil malo tekel
Ob 17. uri so policisti na cesti od Kort proti Maliji ustavljali osebni avto. Našli so ga pri Maliji, voznik pa je pobegnil. Ugotovili so, da ga je vozil 39-letnik, ki nima vozniškega dovoljenja. Vozilo so zasegli, vozniku pa sledi obdolžilni predlog.
En hip je dovolj
V Izoli je neznanec v trafiki zahteval dve šteki cigaret, ki jih je prodajalec odložil na pult in ko se je za hip obrnil stran, je neznani moški pograbil cigarete in zbežal. Trafika je oškodovana za 78 evrov.
Sladkali so se
Nekdo je razbil izložbeno okno in tako vlomil v trgovino s prehrambenimi izdelki. Ukradel je več baterijskih vložkov in različnih sladkarij in pobegnil. Trgovina je oškodovana za 500 evrov.
Ostali brez vozila:
Policisti so v torek popoldan ustavili 40-letnega domačina in 26-letne-ga državljana Italije, ki nista imela vozniškega dovoljenja. Ustavili so tudi 19-letnika, ki se je vozil z neregistriranim kolesom s pomožnim motorjem. Vsem so vozila zasegli in zadevo predali v postopek sodniku za prekrške.
Kozarci brez dna Policisti so v noči iz ponedeljka na torek ustavili in preizkusili 51-letne-ga domačina, ki je pregloboko pogledal v kozarec. Zaradi tega se bo moral zagovarjati pri sodniku.
Pa niti Martinovo ni V soboto ponoči in nedeljo dopoldan so imeli policisti v postopku voznika, ki sta opravila preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je bil pri obeh pozitiven. Za štiriindvajset ur so jima odvzeli vozniško dovoljenje in izdali globo v višini 900 evrov ter 16 kazenskih točk.
Niso opazili
Na PP Izola je 63-letna domačinka prijavila tatvino skuterja Piaggio Zip 50, registrskih številk KP Al-604, letnik 1995, oranžne sprane barve. Skuter je nekdo ukradel v zadnjih desetih dneh, in sicer z dvorišča na Južni cesti.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Prodam ali oddam za daljše obdobje garažo v Župančičevi ulici. Tel. 041 665 591
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
NAJAMEMO
-	Najamem obdelovalno zemljišče, do 400m2 v bljižini okolice Izole, ya daljše obdobje 031 532 701
-	Družina s tremi majhnimi otroci išče primerno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 040 204 622
-	Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja.
-	Izkušen gostinec najame vpeljan manjši gostinski lokal v Izoli za daljše obdobje. Informacije na tel.: 070 233 388
-	Najamem garsonjero ali sobico v Izoli za daljše obdobje. Cena do 150 Eur. Tel.: 070 344 588
ODDAMO
-	Enosobno stanovanje (soba, kuhinja, veža in kopalnica) oddamo v najem. Oglasite se na 041 613 299.
-	Oddam stanovanje veliko 50m2. tel 041 344 280
-	Oddam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v starem delu mesta za daljše obdobje. 051 331 150
-	Oddamo enosobno stanovanje v l.nadstropju za daljše obdobje. 05 641 72 24
-	Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12 (drugo nadstropje) za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201.
I
-	Podarim 3 delno sedežno garnituro in kopalniško omarico z umivalnikom. Pokliči 041 613 299.
-	Rabljeno sedežno garnituro podarim. Oglasite se na 041 613 299.
-	Prodam oljčni nasad (70 oljk starih 12 let) v zaledju Izole (Pivol). Tel.: 031 764 316
-	Najamem manjše kmetijsko zemljišče v Izolskem zaledju. Tel: 031 532 701
-	Poceni prodam (20 Eur) elektro varilni aparat 220V - 3 SOV (elektroda do premer 6). Tel: 05 64 15 728
-	Oddam sedežno garnituro in kavč 041 613 299
-	Gostilna Istra zaposli kuharja z znanjem priprave istrskih in mediteranskih jedi. Tel.: 041 345 605
-	Ugodno prodam otroško posteljico 120x60 (jogi in odejo podarim), stolček za hranjenje Peg Perego in ležalnik za dojenčka. Poklicati zvečer po 18.uri na tel. 031 681 461.
-	Prodam stenski plinski grelnik za ogrevanje prostorov in sanitarne vode Immergas Eolo mini 24. Cena: 120 eur. Tel. 040 753 663
Halo Pivka, nekaj ste pozabili
0 pomenu označevanja ptic
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organizira predavanje z naslovom “Označevanje ptic."Predavala bo Dare Fekonja. Na predavanju boste izvedeli, zakaj ptice označujemo, kako jih označujemo, kako jih lovimo, kaj je najdba označene ptice in kaj storiti ob najdbi označene mrtve ali žive ptice.
Predavanje bo v torek, 17. februarja 2015, ob 18.00 v prostorih Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper na Čevljarski 22.
Preprečite snežno slepoto
Počitnice prihajajo in nekateri bodo odšli na smučanje v hribe. Tiste, ki pozimi in spomladi ne poskrbijo za ustrezno zaščito oči, lahko namesto občudovanja zimskih lepot doleti snežna slepota.
Do snežne slepote pride običajno v gorah zaradi ultravijoličnih žarkov, ki se odbijajo od snežnih površin. Škodljivo UV sevanje povzroči boleče vnetje veznic in roženice, okvaro globljih delov očesa in začasno slepoto. Poškodba lahko nastane v eni uri, simptomi pa se običajno razvijejo šele čez 6 do 12 ur. Prvi znaki so pekoče bolečine in zbadanje v očeh, močno bleščanje, zmanjšanje ostrine vida, fotofobija, solzenje in otekanje vek. Zaradi opeklin lahko poškodovanec najprej postane omotičen, nato pa začasno oslepi. Prizadetega moramo čim prej zaščititi s temnimi sončnimi očali in ga pospremiti v temen prostor ali mu pokriti glavo. Na oči mu polagamo hladne obkladke s prekuhano vodo (lahko kamilice), primerno je tudi nekajminutno izpiranje oči s fiziološko raztopino ali tekočo vodo, zdravnik pa lahko predpiše mazila in kapljice za oči, ki blagodejno vplivajo na vnetje očesa, pospešujejo celjenje in preprečujejo bakterijsko infekcijo. Temna očala mora prizadeti nositi še nekaj dni po poškodbi.
Snežna slepota pogosto mine spontano v 36 do 72 urah in na očeh ne pušča trajnih posledic, razen če se izpostavljenost UV žarkom ponavlja. V takih primerih so možne okvare očesne površine.
Snežno slepoto lahko preprečimo z ustreznimi očali, ki filtrirajo UV žarke valovne dolžine med 290 in 400 nm, in tako, da se soncu izpostavljamo le omejeno časovno obdobje. Podobne poškodbe lahko povzročijo tudi umetni viri UV žarcenja (solariji, varjenje), klinična slika pa je je enaka kot pri snežni slepoti.	Robi
GRILL
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.

/ V %
V ',t ;
U.V4 ' v/

1 'jliijirtil^ 1
Občinska proslava ob kulturnem prazniku

.• ' V ■ •
, : :
Predor Markovec že pogleduje proti Izoli
iii^

Zaščitite svoje oči s smučarskimi maskami brez in z dioptrijo.
Vse informacije in nakup, v Fotooptiki RIO.
Izola, Ljubljanska 24 in 39
Urbana oprema ni vzdržala

v:

ž5Sb4*»' V-	■
Kontejnerji so potovali
Oder je izgubil streho
foto: Nil