Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, zs ino/ -mstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserateu Podružnica! Novo mesto,
IzkljuCna pooblaščenca za oglaševanje italijanskega in tujega Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika,
S Uredništvo tn npravai Kopitarjeva 6, l.jnbljana. a
| Redazione, Amministrnzlones Kopitarjeva 6, Lubiana. -3	Telefon 4001--4005.
Abbonamenti! Meta 18 Lire. Estero, mesa 31 50 Lire. Edi-zione domenicA, an-
no 34 Lire. Estero 65 Lira. C. C. P.J Lubiana 10650 pet gli abbonamenti, 10.349 per le In-serzionL
Filiale !
Novo mesto*
| Coneesslonaria esclnsiva per la pubbtlcilS dl provenienza italiana ed estera: Unione PnbblicitA Italiana S. A, Milano.
Bollettino No 1006
Azioni locali in Tunisia
Filippeville, Tripoli di Siria e Laodicea bombardate - 6 apparecchi avversari distrutti
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica:
In Tunisia azioni a carattere locali, la cne-cia R: rmanica ha ahbattuto in duelli aerei sei apparecchi avversari.
Nostre formazionj neree haiino nttaccato le nttrezzature portuali c navali a Filippeville.
A Kairo u a n eGabes si sono nvuti 12 morti ed una trentina di ferHi trn la popolazio-ne nrnba per attacco aereo nemieo.
I deposlti di petrolio in Tripoli d i Siria e 1'aeroporto di Laodicea (Siria) sono stat} efficacemento bombardati dalla notra avia-zione.
Questa notte vlivoli nemici hanno lanciato bombe su Napoli causando dannj non pravi ad edifiei civili, segnalati alcuni fcriti nellu popo-lazione.
Azioni isolate di mitragliamento nelle pro-vincie d? Catanzaro, M e s s i n a e T r a -p a n i; lievissimi danni, due morti e tre feriti.
Nel Canale d i Sicilia-un nostro idro-soccorso ha tratto in salvo ? componenti l'equi-paggio di un quadrimotore americano eolpito durante 1'incursione del giorno 23 su Messina.
Dalh missioni belliche dei giorni scorsi tre nostri velivoli non hanno fatto ritorno.
Vojno poročilo št. 1006
Krajevni boji v Tunisu
Filippeville Jripoli v Siriji in Laodicea bombardirani - 6 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objav-
lja:
V	Tunisu boji krajevnega značaja; nemški lovci so v zračnih bojih sestrelili 6 nasprotnik strojev.
Naše letalske skupine so napadle pristaniške m pomorske naprave v Filippevilleju.
V	K a i r u a n u inGabesuje bilo pri nekem sovražnem letalskem napadu 12 mrtvih in okoli 30 ranjenih med arabskim prebivalstvom.
Petrolejska skladišča v T r i p o 1 i s u (Sirija) so bila skupno z letališčem L a o d i c e j a (Sirija) učinkovito bombardirana od našega letalstva.
Zadnjo noč so sovražna letala metala bombe na Napoli in povzročila lažjo škodo na civilnih zgradbah; med civilnim prebivalstvom je nekaj ranjenih.
Posamično strojnično obstreljevanje v pokrajinah Catanzaro, Messina in Trapani: lahka škoda, 2 mrtva in 3 ranjeni.
VSicilskem prelivu je neka naša pomožna ladja rešila sedem članov posadke nekega ameriškega štirimotornika, ki je bil zadet pri napadu na Messino dne 23. februarja.
Zadnje dni se tri naša letala niso vrnila iz vojnih poletov.
Nemci uspešno napadalo na jugu
Sovjeti napadajo na srednjem in severnem odseku — Sedmi konjeniški gardni zbor in ena sovjetska oklepna
armada razbita — Hudi obrambni boji pri Orelu
Hitlerjev glavni stan, 25. febr. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Medtem ko se lastni napadalni nastopi na južnem delu vzhodnega bojišča uspešno nadaljujejo, poskuša sovražnik na nekaj točkah srednjega in severnega dela vzhodn ga bojišča z mnogimi zaporednimi množenstvenimi napadi proti našim obrambnim postojankam priti do uspeha.
Na postojankah od M i u s a so se ponesrečil} novi sovražni napadi. V zaledju obkoljeni sovjetski 7. gardni konjeniški zbor je bil po večini uničen, poveljujoči general Borisov pa z delom svojega stpba ujet. Boji s posameznimi preostalimi- skupinami tega zbora so še v teku.
Oddelki vojske iu oborožene SS med D o n -c e m in D j e p r o m nadalje uspešno napadajo. Neka sovjetska oklepna armada jc bila v težkih borbah razbita. Ena izined sovražnih skupin je bila pri tem popolnoma uničena. Močni oddelki letalstva so tudi včeraj uspešno napadali sovražne kolone, vozila, kopičenja in sovjetski oskrbovalni promet.
V	prostoru zapadno od H a r k o v a in K u r-s k a so se zrušili novi sovražni napadi, izvedeni z oklepnimi sredstvi.
Ogorčeni obrambni boji južno in severno od O r e 1 a so so z nezmanjšano silo nadaljevali. V brezuspešnih napadih so sovjetske četo zopet utrpelo najtežje krvavo izgube iu so izgubile mnogo oklepnih vozil.
Juinovzhodno od G ž a t s k a jo sovražnik napadel v več zaporednih valovih, no da bi dosegel uspeh. Strmoglava in bojna letala so posegla v obrambne bojo na s r o d n j o m odsek u. Oddelki lovskih letal so prestregli skupine sovjetskih lovcev in so v tem odseku brej lastne izgubo sestrelili 47 sovražnih letal.
Južnovzhodno od Iltnenskoga jezera je sovražnik nadaljeval svoje močno napade. Bil jo v težkih bojih odbit z velikimi izgubami v moštvu in oklepnih sredstvih.
V	odseku med Vol h odo m in Ladoškim jezerom, kakor tudi pred L j o ni n g r a d o m jo bilo bojno delovanje včeraj manjše. Več krajevnih sovjetskih napadov so je ponesrečilo.
Včeraj je sovražnik v bojih na vzhodnem bojišču izgubil skupno 104 oklepna vozila.
Fiska lovska letala so na daljnjem severu sestrelila 7 letal.
Na bojišču v Severni Afriki samo boji krajevnega pomena. Hitra nemška bojna letala so prizadejala sovražnim motoriziranim oddelkom s presenetljivimi napadi občutne izgube in so napadla železniške cilje v sovražnem zaledju z dobrim uspehom. 6 sovražnih letal je bilo v letalskih bitkah sestreljenih. Eno naše bojno letalo se ni vrnilo.
V	pretekli noči so metala britanska lelala brez cilja razdiralne in zažigalne bombe na nekaj krajev severozapadne in zapadne N e m č i -j e, med drugim na V i 1 h e 1 m s h a v e n. Prebivalstvo je imelo izgube. Posamična vznemirjevalna letala so preletela južno nemško ozemlje.
Berlin 23. febr. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so predvčerajšnjim nemške 6ile na južnem odseku tn severno od Orla zavrnile močne sovražne napade. Na nekaterih točkah sc že nadaljujejo boji za uničenje sovražnih sil,
ki so vdrle na to področje. Severno od Orla so podpiralo uinogo letalstvo. Nemška obramba je boljševiki izgubili 47 tankov in okoli 10.000 lju- napadalce odbilu ter jim zadala nad vse težka
Odlikovali polki na vzhodnem bojišču
Rim, 23. februarja AS. Zlata kolajna za vojaške zasluge je bila podeljena zastavam 80. pehotnega polka »Roma« in 30. strelskega polka, ki sta ee posebno odlikovala na vzhodnem bojišču. Srebrna kolajna je bila podeljena zastavam sedmih na-
Na jugu se ruska
Sovjeti so zopet začeli
Berlin 25. februarja. Iz vzhodnega bojišča prihajajo glasovi o postopnem u6taljevanju in utrjevanju nemških obrambnih postojank na južnem odseku. Rusi ne napredujejo - več in ponekod so celo izgubili postojanke, ki 60 jih zavzeli za ceno nezaslišanih žrtev. Ponekod so bile v zadnjih bojih obkoljene velike sovjetske skupine, kakor 4. motorizirani gardni zbor pri Miu6u, ki je bil uničen. Bilo pa bi še prezgodaj govoriti o popolnem zastoju sovjetske pobude na- jugu Ru6i še napadajo z velikimi silami pri Miusu ter med Donjecem in Dnje-prom. Pobuda pa deloma že prehaja na nemške čete, ki uničujejo manjše obkoljene sovražne skupine. Zaradi povečane nemške obrambne sile na skrajšanem bojišču in zaradi novih vremenskih raz: mer na jugu, so ruski napori usmerjeni na srednji in severni odsek, kjer še traja zima. Središče ruske ofenzive je južno in severno področje okoli Orela, kjer je bitka od ure do ure zagrtzenejša. Boljševtško ' poveljstvo pošilja ogromne množice vojaštva in tankov proti nemškim postojankam. Nemške strojnice delajo strahotne vrzeli v teh množicah in računa se, da je padlo že več ttsočev sovjetskih vojakov in da je sovražnik zgubil ze več sto tankov. Tamkajšnji vojaški krogi ne dajejo ni-kakih jx>ročil v položaju. Omejujejo 6e le na izjavo, da pritisk rdečih armad ni imel uspeha in da je vrsta nemških postojank ostala v celoti nedotaknjena.
Čeprav 60 Nemci izgubili mnogo ozemlja — in ozemlje v Rusiji ni toliko važno — 6e ustalju-jejo na obrambni črti, ki vedno trdneje zaustavlja
Tokio, 24. febr. AS. Agencija Domei poroča, da je 25. divizija kitajske narodne armade zahodno ocl Tajhsiena v provinei Kienesi uničili a okoli 7.000 vojakov iz 4. čungkinške armade. Zajet je bil velik vojni plen.
daljnjih polkov in 73. legiji Črnih srajc »T«glia-fnento.« Srebrna kolajna je bila podeljena zastavam petih topniških in konjeniških polkov ter polku metalcev min. Vojaški križec za vojne zasluge je bil podeljen 3. polku protiletalskega topništva.
ofenziva ustavlja
zahtevati drugo bojišče
sovjetski pohod proti jugu. Kar se tiče srednjega in severnega odseka, se ne more še nič točnega reči, verjetno pa tudi tukaj Sovjeti ne bodo mogli dolgo računati na prednosti, katere jim nudi ruska zima. Z drugimi besedami povedano, Sovjeti niso mogli doseči pričakovane vojaške odločitve. Zato so začeli govoriti o drugem bojišču in rdeči diktator je dejal, da leži največje breme borbe proti Nemčiji izključno na sovjetskih ramenih. Tudi sovjetski poslanik v Londonu. Majski je dopovedoval Angležem, naj čim preje začno z ofenzivo, da bo imela Nemčija dve bojišči. Na sovjetske zahteve po drugem bojišču Angleži odgovarjajo, da 60 celo leto vodili letalsko vojno proti osi, ameriški tisk pa piše, da je bilo ustanovljeno novo bojišče v Afriki in to zadošča, čeprav Sovjeti pravijo, da ne zadošča.
di v zadnjih treh dneh. Južnovzhodno od II-menskega jezera je sovražnik včeraj na širokem odseku napadal. V bojih, ki se še nadaljujejo, so nemški oddelki uničili 37 sovjetskih tankov. Tudi južno od Ladoškepa jezera so Sovjeti obnovili mogočne napade, pripravljene s strašnim topniškim ognjem. Sovražne napade je
izgube.
Berlin. 23 febr. AK. Kakor poročajo ber» lin=ki vojaški krogi, so nemške čete med Donje-I cem in Dnjcprom na raznih mestih obkolil« močne sovjetske oddelke. Na enem samem odseku sta obkoljeni dve pehotni diviziji in dvo oklepni brigadi.
Hitler svojim sodelavcem
Nemčija bo v Evropi zbrala tolikšne sile, kot iih naša celina v tisočletni
zgodovini še ni poznala
Miinchen, 23. febr. AS. V zgodovinski pivo- | varni »Hofhrau« je državni tajnik Esser, mož iz stare garde, ki je bil vedno eden najtesnejših Hitlerjevih tovarišev, včeraj na običajnem letnem zborovanju najzvestejših Hitlerjevih sodelavcev ob priliki 23. obletnice proglasitve narodnosocialističnega programa prebral Hitlerjevo poslanico.
Hitler najprej obžaluje, da ne more priti k proslavi zgodovinske seje 24. februarja i920, ki je imela tolikšno važnost za nemški narod. Nihče si ne bi mogel predstavljati, kakšna bi bila usoda Nemčije, če bi na tej seji ne objavili znanih osnovnih načel nncionasociaKstične revolucije, ki so zbudila nemški narod ter mu dala moč v nevarnem boju proti judovstvu.
Pri tem opozarja, da so bile v«e težave, vsi neuspehi premagani jx> neomajni veri in goreči ljubezni do dobre stvari, tako da je iz težav in ovir vzniknila nova sila za' pohod, ki ga nobena silo ne ustavi. Ista železna volja, pravi Hitler, me preveva še danes, da bom izpolnil poslanstvo. ki mi ga je u«oda zaupala. Hitler potem poudarja, da je edina razliko med nekdanjim narodnosoeialističnim gibanjem in današnjim samo v tem. da je dane* v=a osrrouina sila nemškega naroda tesno združeu* pod zastavami nove Nemčije, stranka «ama pa da predstavlja železni izraz te velikanske sile in hkrati jamči za dosego zmage ter za obstoj nemškega no-rodn v bodočnosti. Posebno danes, nadnljuie Hitler, ima stranka nalogo, da krepi narr>''ni duh da ljudstvu pojasni veliko nevarnost, ki mu preti, in ga nopolni z zaupanjem ter da s silo nastopi proti ^Inbotnim značajem in nasprotnika brez usmiljenja prežene.
Hitler se nato obrača na mladino, nosile-Ijico plumena zvestobe prejšnjih pokolenj, na nemške Jene, ki so tako odločilno pomagale, da «e je pibnnie razvilo, in ki bodo tudi danes najmočnejša sila v boju za ohranitev nemške-irn naroda. Ko rovori o u*odi. ki bi jo na«prot-niki pripravljali Nemčiji, če bi zmaeoli, Hitler izjavlja, da jim bo Nemčijo dala jasen odgovor, ki si ga zaslužijo. Ta velikanska borba se ne bo končala z uničenjem orijskih ljudstev. maTveč z iztrebljenjem judov«tva v Evropi. V =edanji vojni je jasno predvsem to. da sta si plutokra-cija in boljševizem docela podobna. V njih odsevajo težnje judovstva. ki hoče kakor vedno izkoriščati vse narode Tudi danes Judje mislijo, do so že skoraj dosegli svoje stoletne cilje, kakor ^o mislili lani po prvi zimski ofenzivi v Rusiji. A tudi to pot se bodo hudo razočarali. Nemški narod, tako nadaljuje poslanica, bo vpregel vse v svoje «ile v tolikšni meri. kakor jo zgodovina človeštva vse do dane« še ni videla.
Niti za hip se ne bomo obotavljali poklicati tudi tiste narode, ki so tudi «okrivi izbruha t« vojne, naj prispevajo k borbi, ki bo odločilna za bodočnost, lesno zvezani z našimi zavezniki bomo vzbudili v«e duhovne in gmotne sile Evrope v takem obsegu, knkor ga naša celin« š< ni poznala v svoji tisočletni zgodovini. Te sil< so rwtrebne, da jamčijo Evropi lastni obstoj. * katerem ni le temelj naše velike skupne omike. marveč tudi pogoj za gmotni obstoj vse naše celine. Hitler zaključuje poslnnicco s pohvalnimi besedami za junaške nemške armade, ki se na vzhodnem bojišču ob boku zaveznikov bijejo ter kujejo bodočnost Evrope in ji osvajajo gotovo končno zmago.
deportirani otroci
V Lndonu tiskajo lisi »Vzienik Poteki« ki je glasilo odbora za pomoč poljskim beguncem, katerega je organiziral v Londonu general Sikor&ki pod imenom »poljska vlada«. Ta list je pred dnevi prinesel naslednje poročilo, ki v najlepši luči kaie cinizem, kakršen vlada v sedanjem s|>orazumu med Anglosasi in Sovjeti. Poročilo pravi: »Poljska vlada je doslej preselila v Iran nad 42.000 civilnih prebivalcev, transportiranih v Rusijo, ko je Rusija zasedla poljsko ozemlje Med temi je 23.300 otrok«. Večkrat se je že govorilo o tem, da 60 Rusi oktobra 1930, ko 60 vdrli na Poljsko, v Litvo, Estonsko in Letonsko ter Besarabijo, zvlačili v Rusijo mnogo civilnega prebivalstva, zlasti otrok ki 60 jih ločili od mater Odvedli so zla6ti zelo majhne otroke, ki še niso mogli razumeti okolja, v katerem so živeli. Takrat mnogi kavarniški politikanti tega niso hoteli verjeti. Zdaj je to potrdila takozvana poljska vlada v Londonu. Torej 60 to bili Poljaki in torej so bila ta poročila resnična. Vse to 6pada k sovjetski vzgoji, ki ima načelo odtrgati otroka od matere in ga vzgajati za boljševika. Po boljševiškem vzgojeslovju, čigar glasnik je Lunačareki, ima država vso j>ravico do otroka, da mu vcepi nova načela boljševiškega življenja, da ga naredi za orodje revolucije.
Razumljivo je torej, da je boljševizem takoj po vstopu v neruske države staršem izropal otroke. Roka 6e mu je ustavila zlasti na najmanjših otrocih, ki še ne morejo razumeti okolja, običajev in navad v katerih živijo, da ne bi jx>kvarili drugih, živečih v »či6tem« boljševiškem svetu. Odvzem poljskih in baltskih otrok je bil nadvse krut. Ce bi 6e boljševikom posrečilo zlomiti vzhodno obrambno črto, bi to grozno početje nadaljevali tudi v drugih evropskih državah. Njihov namen je, vzgojiti mladino, ki bi 6e prostovoljno podvrgla boljše-viškemu jarmu in vplivala na široke množice svo^ jih sonarodnjakov. V 6tarem veku je delal nekaj podobnega Nabuhodnezar, zdaj dela enako mongolska Azija nad Evropo. Tudi Angleži, dobro ve-doč, kaj 6e je godilo v od Rusov zasedeni Poljski,
W
Trenja med Stalinom in »vladami« v Londonu
Berlin, 25. febr. AS. Tukajšnji krogi pripominjajo v zvezi z nngleško-sovjetskimi odnošaji zanimivo Stalinovo stališče do samozvanih »vlad«, ki uživajo veliko gostoljubnost v Londonu. Kakor je znano, so te »vlade« po ustih svojih bolj ali manj odgovornih politikov in z izjavami v angleških listih izpovedale nove ozemeljske zahteve. Ti predlogi so razdražili rdečega samodržca in zlasti so ga vznemirili predlogi za obnovo poljske države, o kateri govori general Sikorski. Kot je znano, sta London in VVashinglon to dopustila, Stalin pa je drugega mnenja in bi predvsem želel, da bi se tako stvari obravnavale v največji tajnosti. Jasni članki v »Pravdi« ter »Izvestjih« izražajo željo, da emigrantske vlade zlasli v po-
gledu teritorijalnih vprašanj gotovo no bodo mogle vplivati na Churchilla in Roosevelta. Lažne vlade v Londonu so izrazile zahteve po {»krajinah evropskega vzhoda in juga, torej jx> pokrajinah, po katerih hrepeni Stalin. Zaenkrat je njegov zavojevalni načrt že preveč jasen. Baltske države, Finska, Romunija, bivše poljsko ozemlje, vojaška premoč nad celo vzhodno Evropo, kjer bi si zgradil odskočno desko za naskok na Nemčijo, zahodno Evropo, nato pa preko morij in oceanov. Mnogo teh pasov sta leta 1942 London in VVashinglon priznala kot boljševiške interesne sfere. Namišljene vlade se zdaj trudijo, da bi London in Vvašhington preklicala ia priznanja. Stalin pa se dviga in protestira.
dane6 vidijo krdela poljskih otrok, ki prihajajo iz Rusije v Iran in gotovo tudi berejo »Vzienik Pol-eki«, ki navaja število oropanih otrok. Kljub temu pa zagotavljajo, da je Stalinova zmaga edino sredstvo za vzpostavitev evropskega reda, Temu se nihče ne čudi. Angleži so ljudje, ki imajo trdo srce, in jim Sikoreki, poljska vlada in vsi drugi mali narodi služijo le kot orodje. Njihovi otroci 60 na varnem v Kanadi in Združenih državah, druge pa naj Stalin vlači kamor hoče.
Bliskovit napad na Insukio
Tokio, 23. febr. AS. Jaj>onske letalske sile so izvedle nenaden bliskovit napad na letališče Insitkia v vzhodni Indiji ter poškodovale 13 velikih sovražnih letal. Štiri letala so zgorela. Tudi naprave na letališču so bile poškodovane.
Strahotno odkritje v Španiji
Madrid, 23. febr. AS. V župniški cerkvj v Sardanoli blizu Barcelone so našli veliko jamo, v kateri je ležalo nad 1000 mrtvecev, ki so jih pobili rdeči med civilno vojno in jih ta,m poko-
fiali. Trupla bodo prenesli na farno pokopa-išče.
Ameriška bojazen
Lizbona, 25. februarja AS. Bojazen nekaterih odgovornih ameriških krogov zaradi dogodkov na vzhodnem bojišču se izraža v članku >Daily He-rald«-ovega dopisnika Cokeja, ki je poročal svojemu listu, da je najgloblji vzrok, na katerem temelji severnoameriški program za ustanovitev mogočnejše armade, kakor jo imajo V6i drugi narodi z Rusijo vred, bojazen in negotovost, na kakšno stališče se bodo jx>stavili Sovjeti. Dopisnik dodaja, da severnoameriško javnost vznemirja vprašanje, kdo bo policaj, ki bo bdel nad boljševiškimi policaji, če bi 6e sovjetske sile razlile po Evropi, preden bi mogle biti zaustavljene.
Vrzeli med »zavezniki«
Bern, 25. febr. AS. Dopisniki švicarskih listov poročajo iz Londona o naraščajočem na-sprostvu med Rusijo in namišljeno poljsko vlado v Londonu. Ta namišl jena vlada je na neko moskovsko noto odgovorila s svojo noto, ki jc naredila še globljo vrzel med obe vladi ter vsebuje celo vrsto obtožb. Med drugim očitajo londonski Poljaki Rusom, da so spustili v srednjo in vzhodno Poljsko komunistične padalce, ki nuj huiskajo ljudstvo proti poljskim voditeljem v Londonu. Ravno tako očitajo Rusiji, da ne le da ni držala svoje obljube, dn bo poslala v Anglijo Poljake, ki sc nahajajo na njenem ozemlju, marveč jih'je vlekla še dalje v notranjost Rusije, kjer postopajo z njimi kot š sovjetskimi podaniki.
Visoki komisar sprejel Zveznega tajnika iz Perugie
Ljubljana, 25. februarja.
Visoki komisar je sprejel v vladni palači Zveznega tajnika iz Perugie skupaj s pokrajinsko Zaupnico ženskih fašijev ter člani odposlanstvu. ki je prinesla Diviziji alpinskih lovcev darove peruginskega fašizma.
Odposlaustvo je spremljal Komandant Divizije, general major Perni ter zvezni Podtaj-
nik Capurso.
Eksc. Grazioli je dostojanstvenikom spregovoril besede tovariškega pozdrava ter jih zadržal v prisrčnem razgovoru.
Komemoracija G. D'Annunzia v Italijanskem kulturnem institutu
'I iskovnj urad Zveze fašijev sporoča: Dne 1. marca bo peta obletnica smrti Gabrie-la D'Annunzia. Liku junaškega borca iu slav-
nega pesnika ki je bil najpopolnejši izraz duha iu stremljenj novega itulijanstva, se bo svečano spomnil tov prof. Vito Pappuluca.
Vsi tovariši so pozvani naj se udeleže spominske slavnosti, ki bo 1. marca ob 18.50 v avli ltulijuuskcgu kulturnega iustituta.
»Vse, ki ne vedo nic o komunizmu - likvidirajte!«
»Likvidacija obsojencev se mora Izvršiti v največji tajnosti!« — Nova listina, ki dokazuje, kako komunisti načrtno more vse poštene Slovence
Uradni razglasi
Razglas Duceja o vojaških kazenskih sodstvih na ozemljih, ki so v vojnem stanju
Člen 1. Ce se odsvojitev orožia ali oborožitvenih predmetov po členu 104 mirnodobnega vojaškega kazenskega zakonika izvrši na ozemlju, ki je proglašeno ali se šteje, da je v vojnem 6tanju. ali pa izvrši odsvojitev zunaj takega ozemlja vojaška oseba, pripadajoča poveljnišlvu, zboru, oddelku nli mobilizirani 6lužbi, se izreče vojaška ječa ne pod pet let.
Ce je dejanje posebno hudega značaja po okol-noslih in načinu ali zaradi značaja, vrste ali množine odsvojenib stvari, se uporablja 6mrtna kazen.
Kazni iz prednjih dveh odstavkov se uporabita tudi, če gre za odsvojitev orožja ali vojaške oborožitvene predmete, ki jib je krivec kakor koli dobil.
Člen 2. Ce se oblačilni predmeti ali vojaška oprema po členu 1G5. mirnodobnega vojaškega kazenskega zakonika odsvoje v okolnostib kraja ali osebe iz prvega odstavka prednjega člena, se izreče vojaška ječa do treh let
Ob obtežujoči okolnosti drugega odstavka prednjega člena se izreče kazen vojaške ječe od enega do desetih let.
Člen 3. V prednjih dveh členih določene kazni se uporabljajo tudi zoper vsakogar, ki na ozemlju, proglašenem ali štetem, da je v vojnem stanju, pridobi ali po kakršnem koli naslovu pridrži kak predmet iz kaznivega dejanja, kakršno navajata prednja dva člena
Člen 4. Kdor nagovarja vojaško osebo, da bi storila katero izmed zločin6tev iz členov 1. in 2. tega razglasa, se kaznuje, če mu nagovarjanje ni uspelo, ali če je sicer uspelo pa ee zločinstvo ni storilo, z vojaško ječo do desetih let
Vendar je kazen, ki naj se izreče, vselej nižja od polovice kazni, določene za zločinstvo, na katero je nagovarjanje merilo.
Člen 5. Za sojer.je kaznivih dejanj po tem razglasu 60 pristojna vojaška vojna sodišča.
Zastave polkov je treba pozdravljati
Ze večkrat je bilo prebivalstvo opozorjeno, da mora izkazati po/drav zastavam, praporom in znakom polkov, kadar gredo po cesti 6 predpisanim častnim spremstvom pod orožjem.
Toda vkljub tem opozorilom se dogaja 6koro V6ak dan, da nekateri ne dajejo dolžnega pozdrava tem simbolom. V večini primerov se dogaja to zaradi nevednosti in ker ni prebivalstvo imelo običaja izkazovati tako 6[roštovanje.
Z ozirom na to oblastva še niso hotela pod-vzeti ukrepe proti kršilcem obveznosti, da je treba pozdravljati zmagoslavne znake Oboroženih Sil, bilo pa bi dobro, če bi prebivalstvo vendar enkrat razumelo visoki pomen pozdrava zastavi, ki predstavlja simbol vrednosti in izročila odreda, kateremu pripada.
Pozdrav zastavi je dolžno izkazovanje umestnega priznanja vrednostim orožja, padlim junakom, ki so dali za Domovino kri in meso, obenem pa je tudi dejanje dobre vzgoje in olike.
Kdor te svoje točno določene dolžnosti ne stori, zagreši kazniv prestopek, odkriva pa tudi samega in okolico, v kateri je bil vzgojen.
Sprememba naziva sreskih načeistev
Visoki komisar za Ljubljaneko pokrajino odreja:
Člen 1. Občo upravo, poverjeno doslej v okrajih 6reskim načelstvoin, vršijo okrajni civilni komisarji.
Člen 2. Naziv »sreski načelniki sc soreininja v
naziv »civilni komisar«. »
Razdeljevanje marmelade
Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani obvešča vse prizadete, da lahko dvignejo marmelado pri svojih trgovcih za mesec februar. Pripadajoče količine 60 bile že objavljene v lokalnem časopisju.
Zadnji porazi, ki so jih doživele komunistične tolpe, so- spravili partizunsko komando v težak položaj. I oda namesto, da bi partizan ski voditelji uvideli brezupnost svoje akcij ter odnehali, skušajo najti nova sredstva te. poživiti svoje zločinsko delovanje. Iz zagate naj bi jiin zlasti pomagalo prisilno rekrutiranje novih komunističnih borcev. Toda pri tem so voditelji komunizma zašli spet v novo, še hujšo vrsto zločinstva. Kakor zgovorno priča priložena listina, so partizanski oddelki dobiji od , svoje komande povelje, naj se vsi mobilizirau-1 ci jwdvržejo izpitom pred komisijo. Če se ugotovi, da mobiliziranct poznajo komunizem in se zanj zanimajo, naj se uvrste med purtizan-ske borce. Tisti pa, ki komunizma ne pozuajo, oziroma se zanj no zanimajo, naj se brezobzirno pomore.
Štab 1.bataljona "Ljube Sercerjj" K R 0
štev. 416
Ta ukaz vzbuja grozo v vsakem človeku, ki ni še izgubil zadnjo troho človečnosti. Edino komunizem v pravem pomenu besede je zmožen takega grozotnega in zločinskega ukazu. / drugo besedo je to pravi pokolj vseh tistih, ki ne poznajo komunizma ali se zanj ne zanimajo. Pa še zatrjujejo komunisti, da se bore za svobodo - slovenskega naroda. Lislina, ki jo priobčujemo, neizpodbitno in enkrat za vselej neovrgljivo dokazuje, kakšni so nameni »Osvobodilne fronte« v Sloveniji. To naj vedo tudi tisti intelektualci in imovitniki, ki pričakujejo od partizanstva zadoščenja svojim političnim ambicijam, kajti tudi oni SDadajo v vrsto tistih, o katerih bi bila izrečena partizanska sodba, da komunizma ne poznajo.
Spodaj objavljamo fak=imile ukaza političnega komisarja 1. bataljona »Ljube Žercerja«:
Na položaju
Dne 3.februarja 1943
Strogo saupno!
KOMAND 12)01.014 ITSKEUA UUREDA
NA POLOŽAJU.
Spomladanska kri spreminja ljubljanske običaje
Ljubljana je zadnja jutra spet zavita v gosto meglo. Prav do tal se useda, se vali in vrtinci. Tako zelo je gosta, da res ne vidiš več ko nekaj metrov pred seboj in da se ti osebe, ki jih sre-čavaš, zde, ko da bi prihajale iz drugega sveta. Sicer jib je v zgodnjih jutranjih uraji malo; nekateri pridnejši hite, zavijajoč se v suknje, na delo. druge vodi pot v eerKve k mašam, veliko pa 6e jih rajši pelje s tramvajem; to so predvsem tisti, ki se peljejo v službo v bolj oddaljene mestne predele. Taki so tudi stari znanci vseh sprevodnikov, ki se z njimi prav po domače pomenijo o vsem mogočem.
Počasi pa ulice le ož.ive. Mladina, dijaki in dijakinje jo sklonjenih slav in zaspanega obraza mahajo v šole. Očividno so slabo razpoloženi, saj aktovke tako malomarno nosijo, za nikogar se ne zmenijo, le včasih pogledajo na uro, boječ se, da ne bi zamudili. Potem jih čaka opomin, morda celo ukor, končno pa še lepe in spodbudne pridige staršev.
Starejši gospodje ki imajo lastne pisarne ali pa trgovine, izrabijo ča.J pred odprtjem za kratek sprehod po Tivoliju, ki v tem času še sameva. Hodijo običajno po dva skupaj in 6e menijo o poslovnih stvareh.
Najbolj obiskan v jutranjem času pa je živilski trg. Nakupovalkam ze zdoma liajliolj mudi, kajti vsaka bi rada odnesla levji delež vsega, kar se bo na trgu dalo dobiti. Ko je nakupovanje končano, se stare znanke zbero, se z izbranimi besedami spomnijo vseh odsotnih tovarišic, daljnih znank in prijateljic, glavni del pogovora pa posvete svojim križem in težavam. V lepi skladnosti se vrstijo nasveti za kuhinjo in dom in odobravanje zadnjih modnih novosti.
Proti poldnevu pa sonce prodre 6kozi meglo in oblije z bleščečo svetlobo mrzle 6tene poslopij in
vlažne ulice. Tedaj tudi zaspani »martinčki« prilezejo na beli dan; pot jih zapelje seveda na promenado. Saj je skušnjava vendar tako velika in težko se je odreči lepemu užitku, ki ti ga nudijo od sonca obsevane in doslej samevajoče stene palač ob Ulici 3. maja. Med vsemi pr^dnjači palača Trboveljske družbe, kjer' kmalu zmanjka življenjskega prostora za zamudnike. Zvitujši posnemajo ježa in njegove metode, s katerimi mu je uspelo spoditi lisico iz njenega bivališča. Ce uspejo, jim blaž. n smehljaj oblije ustnice — zdaj so 6e udobrovoljili in jim bo kosilo prav prijetno teknilo. Dober tek!
Včeraj, morda že predvčerajšnjim so mestni delavci v Tivoliju namestili klopi. Gotovo so jih vsi obiskovalci Tivolija že težko pričakovali. 0 tem nedvomno priča polnoštevilna zasedba takoj po kosilu in v zgodnjih popoldanskih urah. Glavnino obiskovalcev sestavljajo študentje, ki se pridejo semkaj odpočit po napornem sedenju v šoli, drugi pa se hočejo naužili svežega zraka, preden bodo morali oditi v temne šolske prostore. Mlade mamice pripeljejo malčke v vozičkih na 6prehod. gredo nekajkrat gor in dol po glavnem sprehajališču, nato pa si poiščejo kak prostor na klopici, da 6e malo odpočijejo, preden jih družinske dolžnosti ne spomnijo, da bo treba iti domov. V takih trenutkih, ko iščejo prostor, se pokaže, da naša mladina, čeprav tolikokrat citirana, vendar ni tako slaba.
Uslužno odstopijo, odnosno se umaknejo s svojega prostora, če ee jim zdi, da oko mlade gospe »špekulirat na njihov prostor. Z dostojnim priklonom. ki pomeni hkrati prepustitev prostora, se oddalje, a nemirna kri jim ne da, da ne bi sami takoj začeli ogledovati novih postojank. Včasih pa pride do pravih štafet, kajti tukaj bolj kakor kjer koli drugod velja načelo: Kdor prej pride, prej melje.
Pozabiti pa no smemo zgodnjih zaljubljencev,
Po ustni odredni Komandanta 3 grupe.se morajo vsi na novo mobilizirane! komisijsko pregledani in kateri naj bi se pregledali in sicer komisija se naj sestoji od 3 - 5 100# ko-« munistov,kateri jim naj isprašajo kaj je komunizem,kakšen Je cilj komunizma in kateri so svetovno znani vodje komunistov* Isto naj se postopa če se slučajno ugrabi,kakšnjega italjana, ali nemca*
Kateri ljudje znajo odgovarjati na zgornja vprašanja in kažejo zanimanje aa komunizem,se jih u vrsti zaenkrat.dokler ni orožja v delovne odelke na ta način bodemo lahko napravili 100# čisto komunistični kadar.Vse one,kateri ne vejo nič o zgodovini komunizma in nimajo zanimanja zato se jih likvidira.
Kolikor kaže danes stanje,je pobegnilo iz naših edinic od novih mobilizirancev nič manj kot 95'S to je od 15 decembra do danes* Tega se več nesme pojaviti. .
Likvidacija obsojencev na smrt se mora izvršiti v največji tajnosti.Odgovorni ste za vsako dejanje za katero bi mo= rabiti Javnost izvedela.
V točno Izvršitev.
Smrt fažizmu - svobodo narodul
Bevcdilo ukaza štaba I- bataljona »Ljube ' šercerjuc:	|
Štev. 416. — Na položaj i — Dne 3. februarja 1943. — Strogo zaupno.	|
i
Komandi Dolomitskega odreda, na položaju.
Po ustni odredbi Komandanta 3 grupe, sc morajo vsi na novo mobiliziran« komisijsko pregledani in kateri naj bi se pregledali in sicer komisija naj sestoji od 3—5 100% komunistov, kateri naj jim izprašajo, kaj je komunizem, kakšen je cilj komunizma in kateri so svetovnoznani vodje komunistov. Isto naj se postopa če se slučajno ugrabi, kakšnega italjana, ali nemca.
Kateri ljudje znajo odgovarjati no zgornja vprašanja in kažejo zanimanje za komunizem,
se jih uvrsti zaenkrat, dokler ni orožja v delovne oddelke na ta način bodemo lahko napravili 100% čisti komunistični kadar. Vse one, kateri ne vejo nič o zgodovini komunizma in nimajo zanimanja zato se jih likvidira.
Kolikor kaže danes stanje, je pobegnilo iz naših edinic od novih mobilizirancev nič manj kot 95% to jc od 15. decembra do danes. Tega se več ne sme pojaviti.
Likvidacija obsojencev na smrt se mora izvršiti v največji tajnosti. Odgovorni ste za vsako dejanje za katero bi morebiti javnost izvedela.
V točno izvršitev.
Smrt fašizmu — svobodo narodul
Politkomisar: Fric Novak, 1. r.
ki se ne boje niti mraza niti spremenljivega pomladanskega vremena. Številni vztrajajo v svoji gorečnosti še od lanske jeseni, drugi so že letošnji Najbrž se tudi oni zavedajo da so spomladanc: splošno priznani za najboljše na vseh popriščih Vsa čast jim, 6aj so junaško odvrgli zimsko perje in 6e spustili v odprto borbo z vsemi 6pomladan ekirni nevihtami.
Tivoli je potemtakem središče prvega pomla danskega vrenja in razpoloženja Brž ko bo glavno sprehajališče popolnoma oeušeno, 60 bo naval nanj
Drobne gospodarske
Nove delniške družbe v Zagrebu. V teku lanskega leta je bilo vpisanih v trgovinski register v mestu Zagrebu 51 novih delniških družb z glavnico 513 milijonov kun. Povišanja glavnice obstoječih delniških družb 6o znašala lani SO milijonov kun.
povečal. To se bo zgodilo v nekaj dneh, če ee 6eveda vreme ne bo spremenilo Bog daj. da bi ostalo takšno, kakršno je bilo v zadnjih dneh.
J g mmkm mlm sist&tttlis or&žfe
POT POLITIČNE M0CI PETROLEJA
Kljub vsemu temu sta mislili Amerika in Anglija, da Cardenas ne bo vzdržal. Toda Cardenas je vzdržal in vzdržala je Mexko ter s tem postala zgled vsej Južni Ameriki. Ko je bila petrolejska družba Standard Oil dokončno razlaščena, tedaj so to sprejele z veseljem tudi druge južno-aineriške države: Argentinija, Brazilija, Chile in Ecuador.
Čim dalj pa je Cardenas vzdržal, tem težje je bilo za petrolejske gospode. Amerika je sprevidela, da ni dobro za njene petrolejske rezerve, če ostane še naprej v takih odnosih z Mexi'ko in je gledala, da sklene premirje že zaradi tega, da ostane mexiški petrolej kot rezerva demokratskim državam.
XII.
BOJ ZA MEZOPOTAMIJO. — ZASEDBA PORUIIRJA IN GRŠKO TURŠKA VOJNA.
Dne 11. januarja 1923 je vkorakalo v Poruhrje 8000 francoskih vojakov. Prišli so s tanki in topovi, pionirji in kavalerija in general Degoute se je naselil s svojim štabom v Kruppovi vili.
General Ca3telnau je izjavil: »Mi smo Nemčijo politično skopili, drugič smo jo vojaško skopili in zdaj tretjič jo bomo skopili še gospodarsko...« In Francozi so zaprli vse voditelje industrije Oni so predpisali, koliko premoga morajo izvažati.
A premoga niso izvažali. Uslužbenci in delave! so se zadržali kar najbolj pasivno. Trgovci niso hoteli Francozom ničesar prodati. Počutili so se čedalje bolj negotove in več jo bilo mrtvih.
Zasedba Poruhrja je spravila Nemčijo v gospodarsko stisko. Pri-
meri to zgovorno jpolrjnjejo; pred zasedbo Poruhrja je imela še enkrat tolikšno vrednost kakor po zasedbi. Ce je v aprilu 1923 veljal liter mleka 670 mark, je veljal v juniju istega leta 1500 mark in v septembru istega leta 24.000 mark. Francozi sami od zasedbe Poruhrja niso imeli veliko in so ga leta 1925 spet izpraznili.
Kaj ima prav za prav zasedba Poruhrja opraviti s petrolejem? Francija se je uklonila Angležem v Mezopotamiji in je dobila v povračilo pristanek Angležev, da zasede Poruhrje.
is
Meseca septembra 1922 v Smirni. Mesto, že od nekdaj trgovsko središče Malo Azije, je bilo v plamenih. Tedne in tedne dolgo so ležali nad razvalinami mesta gosti oblaki dima.
Maja meseca 1919 so zasedli Smirno Grki po naročilu zaveznikov. V letih 1920 in 1921 so prodrli iz Smirne v Anatolijo in uničili vse, kar je bilo turškega. Leta 1922 so se Turki vrnili. Ob tej vrnitvi je ostal živ le malokateri Grk in Armenec. Kar se je moglo rešiti, je vse bežalo»v Smirno. In na sklep antante naj bi se vrnilo vse grško-armensko prebivalstvo Male Azije — računali so na 2 milijona ljudi — v Salonike in Atene.
Angležinja Claire Sheridan je bila ledaj v Smirni in je opisala to »preseljevanje«. V določenem času se je moralo izseliti iz mesla 80.000 ljudi. Pripravljenih pa je bilo samo 11 parnikov. Moški so morali ostati, da pomagajo znova zgraditi, kar so Grki porušili. Družine so bile raztrgane, žena ločena od moža, oba od otroka, sinovi so bili ločeni od svojih staršev. Vkrcavanje je trajalo več tednov in ljudje, ki so čakali na vkrcanje, so se parili v žgočem soncu Veliko žena je pomrlo na porodu, druge od bolezni, spet druge je strla množica. Veliko otrok je utonilo. Vsepovsod so ležali mrtvi. Kam naj gredo ti ljudje, kje in kako naj dobijo v Grčiji, ki je tako obubožala v vojni e Turčijo, kako naj dobijo to. kar so imeli doslej? Helo, zaslužek, družino. Lakota in bolezen sta pobrala na tisoče in tisoče ljudi, brezposelnost in beda sta povzročala hude nemire in komunistične vstaje in ta »preselitev« Armencev je privedla Grčijo na rob propada.
Vsa ta igra pa ni bila drugega kakor stransko dejanje borbe za petrolej Male Azije. 300.000 grških vojakov in milijon Armencev je umrlo zaradi petrolejskih vrelcev Iraka.
Irak ima polovico površine Nemčije, prebivalstva pa ima le 4 milijone. Dežela je bila v času, ko se je sedanji Mossul imenoval Ninive in je bil še v cvetu Babilon, ena izmed najbogatejših pokrajin na svetu. Pokrajina med Tigrisotn in Evfratom je bila en sam sadni vrt.
Danes je od le nekdaj tako rodovitne pokrajine le Se kakih 35,000 kv. Kilometrov plodne zemlje, vse drugo je puščava, stepa ali barje. V nešteto vojnah, ki so jih tod vojevali Sumerci, Arka-dijci, Babilonei, Asirci in Kaldejci, Medijci in Perzijci, Grbi in Parti, so bile porušene vse zajeze in nasipi te«- uničene vodovodne naprave. Tako imenujejo Arabci danes južni del okoli Basre zaradi^peklenske vročine »središče pekla<, severni del pa je ena sama pustinja. Nihče bi se ne brigal za to daljno turško provinco, če bi ue našli v njej teta 1902 - petrolej.
Ze Plinij pripoveduje v svoji knjigi »Življenje Aleksandra«, da je pri Ekbatani ognjeno žrelo, »dolina, polna tekočega ognja«. Plu-tarb pa je pisal: »Bablonska pokrajina je polna podzemnega ognja.« Ti stari viri so napotili ob Koncu prejšnjega stoletja nekega d'Arcyja, da je šel na raziskovanje perzijskega petroleja, neki angleški misijonar pa je poskusil srečo v Mezopotamiji. Ta angleški misijonar — Harwood -- je imel srečo Njegova najdba je takoj izzvala srdit boj. Perzijskih petrolejskih vrelcev se je lotila Anglo-Persian Oil Company. Neki Amerikanec, admiral Colby Cbester. ki je bil poslan semkaj kol šef komisije, ki naj preišče armensko vprašanje, pa je istočasno pričel vrtati v bližini Mossula. V Carigradu si je zagotovil pri turški vladi pravico izkoriščanja petrolejskih vrelcev. Toda to ni trajalo dolgo Sultan Abdul Ilatnid je zavohal dober posel in je prenesel petroleiska polja v okolici Mossula na svoje ljudi. Da bi več izkupil, je povabil k pogajanjem z Amerikanci še Angleže ln Nemce.
^hho&M, novice
Koledar
Petek, 26. svečana: Matilda, devica; Viktor, epoznavalec; Aleksander, škof..
Sobota.' 27. svečana: Gabriel, žal. M., spoznavale?; "Loander. škof.	^
Lunina sprememba: 27. svečana zadnji kra-. jec ob 19.22. Herschel napoveduje dež in sneg.
Novi grobovi
+ Inl. Franc žužek. V Ljubljani je umrl v visoki starosti g. inž. Franc žužek. Dlagega pokojnika bodo pokopali v petek 20. t. in. ob pol 3 iz kapele sv. Frančiška na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v sol K) to oh 8 v trnovski farni cerkvi.
■f" Frančiška Lavrif. V Ljubljani je umrla gospa in mati Frančiška Lavrič, uradnica poštne hranilnice. Blago mater bodo pokopali v sot>oto, dne 27. svečana ob treh [»opoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah.
+ Roza Scholier. Umrla je v Jožefišču po daljšem bolehanju gdč. Roza Schober, nekdanja kuharica pri družini pokojnega dr. Fr. Detela. V dolgih 38 letih si je s svojo pridnostjo in zvestobo pridobila zaupanje in spoštovanje vse družine. Odšla ie zdaj k Bogu ]>o plačilo. Pogreb l>o v petek 26. t. m. ob pol 4 popoldne iz kapele svete Marije na Žalah.
Naj rajnim sveti Večna Luči Vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje!
Baby Strickbergerjevi v slovo
Tako se nam zdi, da si še med nami. Saj ni mogoče, da si se za vedno poslovila. Kar čakamo, kdaj boš spet prišla in nas spet osvežila s svojim smehljajem. Kadar smo bili trudni tega velikega sveta, kadar smo bili nesrečni, si nam Ti s svojo kipečd mladostjo pregnala bridkost, spet smo vedeli, da ni tako hudo na svetu. Res, vsi mladi in čisti jk> svojih srcih sejejo okrog sebe mladost in sročo. V svoji duši si imela toliko sonca, vedno, tudi ko Ti je telo že omagovalo. »Kogar ljubijo bogovi, umrje mlad,« tako so dejali že stari narodi. — Saj je vsakemu, ki se zgodaj poslovi, prihranjeno toliko razočaranj. Ko si odšla od doma, da se pozdraviš, smo vsi mislili, da boš prinesla s seboj zdravja. Daleč od mamice in očka Ti je krvavelo srce in želela si samo domov. I5il je sveti večer, zate ga ni bilo. tudi očka in mamica sta plakala ob plapolajočih svečkah pri jaslicah, ko sta mislila nate. Morda sta slutila... Potem si pisala, da bi prišla rada domov. Ti si že dobro vedela, zakaj se Ti je tako mudilo. Potem si zorela: kot jabolko v jeseni. Prvi žarki pomladanskega sonca so Ti poljubljali ličeca, da so bila vedno lepša... Sama si dobro vedela, morda najbolj. — Tvoja duša je bila bistra: ko je prišla ura, si mamici pomahala: »Mamica, jaz zdaj grem.« Tako se poslavljamo, kadar gremo za nekaj ur. Ti pa si odšla za vedno .. Potem smo so poslovili od Tebe vsi po vrsti... toliko jih jo bilo. Najlepše pa so so poslovile malo deklice, ki imajo prav tako lepe dušice kot Ti, zato jim je iz prsi prikipola tako lepa pesem. Pesem je izzvenela kot si odhitela Ti.
minimum —3. Barometer 773.1 mm. Zjutrnj jo v mestu vladala megla, okolica pa je bila brez mogle. Megle je največ ob Ljubljanici, okrog devetih pa se navadno že dvigne.
— Tekmovalcem za knjižne nagrado, ki jih bo 15. marca določil žreb za pravilno rešitev nagradne uganke v letošnji »Družinski pratiki«, svetujemo, naj zaradi prihranka na poštnini pošiljajo rešitve v skupinah v enem zavitku. Priložiti pa je treba za vsak naslov odgovarjajoči nagradni
kupon. Kdor še ni kupil »Družinske pratike«, si jo lahko še preskrbi do konca februarja.
—	Velike sončne pege Praška zvezdama je v sredi februarja nenadoma opazila na soncu veliko skupino sončnih peg. Dne 17. februarja 60 opazovalci našteli vsega skupaj 17 sončnih peg, ki so bile prav svojevrstno razpostavljene. Tri velike pege, velike kakor naša zemlja, so tvorile približno enakostraničen trikotnik, v katerem so bile še številne druge pege. Konec tedna okrog 20. februarja je skupina sončnih peg že dosegla sredino sončne oble Verjetno je, da bomo učinek sončnih peg lahko opazovali tudi na vremenu.
—	Vsi novi naročniki »Knjižic« dobijo vse letošnje številke kakor tudi »Duhovni koledarček 1043::, dokler ne jx>ido. Naročnina »Knjižic« 12 L. — Marca izide *Naš krmar« (spisal dr. Vilko Faj-diga). — Naročite se na »Knjižice«!
r •t . t ■
Iz slela in življenja - ocS Au in (am
Izšel je v slovenskem prevodu — zliirka „Naša kniien" — znameniti roman letalca Exup£ ryja:
VETER. PESEK IN ZVE£DE
Knjiga v elegantni opremi in s fotogrnfičnimi posnetki mest in krajev staue za uenaročuike
L. 60-—
Založba ..Maša knjiga" Ljudska knjigama
v Ljubljani, Pred Škofijo 5
—	Maša za pok. gospo Ano Ciperle bo v petek 26. t. m. ob 8 pri sv. Jožefu.
—	Lepo vreme traja dalje. Vse kaže, da bo lepo vreme trajalo še nekaj dni. Noči so jasne in primerno mrzle. Jutra nekoliko meglena in zmerno mrzla. Podnevi pa še sonce močneje pripeka in so dnevi pomladansko topli. V sredo je bil dosežen dnevni temperaturni maksimum +15.4 stopinj. Prava redkost za februar V četrtek zjutraj
Iz Gorizije
Duhovniška vest. Vikarijska cerkev v San Tommaso, ki je bila do zdaj združena z župnijo Camigna, je j)ovzdignjena v samostojno faro. Za prvega žujmika jo nameščen g. Anton Žagar, ki je bil župnik v Zolla, pa jc pred dobrini letom odšel na jug, odkoder 60 je pred nedavnim tudi srečno vrnil.
Posvetitev nadškofijo brezmadežnemu Srcu prefiste Devico. Ob priliki jxfcolitve nadškofije presvetemu Srcu Brezmadežne dne 24. decembra 1042 jo prevzviSeni nadškof v pozdravni in vda-nostni brzojavki naznanil ta slovesen dogodek svetemu očelu. Zadnji škofijski list prinaša odgovor sv. stolice na vdanostno sporočilo: »Sv. oče se je iskreno razveselil vdane posvetitve gorizijske nadškofije brezmadežnemu Srcu Marije, se zahvaljuje za sinovske molitve, prijioroča vso nadškofijo materinskemu varstvu nebeške Kraljice in pošilja svoj' opostolski blagoslov. Kardinal Magliona.«
Z Gorenjskega
Lepo slovo deželnega svetnika. Deželni svetnik dr. Skalke v Kranju je poklical vse uslužbence in nameščence svojega urada na zborovanje, kjer se jo vsem zahvalil za njihovo delo in požrtvovalno sodelovanje tjr jim sjx>ročil, da odhaja k vojakom. Z okrožnico pa se je deželni svetnik [»oslovil od vseh državnih uradov, občinskih komisarjev, vodij orožniških ]>oslaj, šolskih vodstev in krajevnih kmetijskih voditeljev svojega okrožja. Z n čas, ko bo v vojni službi ga bo nadomeščal deželni svetnik Mirhels iz Celovca.
Gozdni poiar ua Grmadi. V nedeljo 14. februarja zvečer jo začel goreti na Grmadi gozd. Ogenj je nastal najbrž zaradi nepazljivosti kadilcev ali pa so zažgali otroci. V razmeroma suhem gozdu, ki je imel na tleh precej dračja, so je ogenj hitro razvnel. Na večer je bilo ogenj videti daleč naokrog, gasit so prišli gasilci iz Tarna in so tudi ogenj kmalu pogasili.
Kinopredstave na Gorenjskem. »Kara\vankou P>ote« od 20. februarja prinaša spored gorenjskih kinogtedališč do 25. februarja. Vsega skupaj je na Gorenjskem 15 kinogledališč, med temi na Jesenicah, v Domžalah, v Kranju, v Šk. Loki, v Litiji, v Tržiču, v Radovljici, v Kamniku in na Bledu. Vsa ta kinogledališča imajo predstave vsak dan, večinoma le ob 8 zvečer. Le ob nedeljah in sobotah pa imajo predstave še kinogledališča v Mežici, v Žireh, na Črnučah, v Št. Vidu, v Šmartnem pri Kranju in v Bohinjski Bistrici. Pri vsakem filmu predvajajo tudi zvočni tednik.
Iludo nesreče. Na postaji Bohinjska Bistrica je pomožni delavec jeseniške tovarne šel čez tire, no da bi pazil na premikajoči se vlak. Lokomotiva ga je zagrabila, podrla in padel je pod kolesje. Na srečo mu je kolo odrezalo levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico na Golnik. — Železniški uradnik Julij Seunig iz Vižmarjev je imel službo na postaji v št. Vidu. Stal je preblizu tira in ga je vlak odbil s tako silo ob zid, da je odletel kot žoga. Pri tem si je zdrobil desno nad-tehtnico. Prepeljali so ga na Golnik. — Ana Črtane iz Črnuč je rezljala lesene igračke in figure za šah. Od barve mastne in umazane roke si ie vrnila v gorljivem razredčilo za barve. Nepremišljeno si je nato hotela posušiti roke nad ognjem. Takoj sta bili roki v plamenu in reva se je hudo opekla.
flHIBIIB|HaBUHIBamHH>aflmmBHUaBHBB9BHBHIIB9HBa3ai!lli ■ i
N ■
n ■
Bi
Izšla ie nova kirFga »Slovenčeve fcn!ižn'ce«
svetovnoznani roman
»LORNA DOONI«
Spisal R. Blackmoorc. 17. stoletje s svojo čudovito romantiko zaživi v tej knjigi z vso bujnostjo. Knjigo dobile po vseh knjigarnah in trafikah.
Naslednja knjiga bo »P0STRUŽKA« Spisal Dario Nicodemi.
Povsod znana igra »S c a m p o l o« je spisana po tej knjigi!
H
■BMBiiaHiBaaiasaBMHaiiaasaBnHaraBiHsnm
Sprejem v koroško domovinsko zvezo. V Naklem jo bilo sredi februarja zborovanje, na katerem je krajevni skupinski vodja Češark razdelil okrog 110 članskih izkaznic koroške domovinske zveze. Opomnil je na novo sprejete člane, liij vestno izjiolnjujejo svoje dolžnosti ter jih je zaobljubil.
S Spodnjega štajerskega
Hiša vaške skupnosti v Svečini nad Mariborom. V nedeljo fl. februarja so v Svečini slovesno odprli na novo urejeno hišo vaške skupnosti. »Marburger Zeitung« v daljšem Članku podčrtava to lepo pridobitev bvečine in pri tem poudarja, da so še za časa srbske naUvlade tudi v Svečini začeli z graditvijo Slomškovega doma. Ker 60 bili napori Slomškovih društev domačemu ljudstvu tuii. ni bil odmev tega poskusa med prebivalstvom niti tako velik, da bi bili stavbo mogli dokončati, niti, da bi jo mogli kasneje prežeti s kulturnim življenjem. Tako je končno stala stavba v surovem več let nedograjena kot primer pristno srbskega: rad bi pa ne morem, štajerska domovinska zveza, urad za ljudsko prosveto, je sedaj prevzela nedograjeno stavbo in kljub gradbenim težavam v četrtem vojnem letu 6tavbo uredila v Dom vaške skupnosti. Pri opremi je bilo treba sicer marsikaj potrj>eli, vendar je dom urejen in bo služil krajevni skupini. Ima veliko dvorano za 300 oseb s prostornim odrom, jiotrebnimi garderobami in pritiklinami. Prav tako so v domu dobile prostora vaška knjižnica in urad štajerske domovinske zveze. Na slovesno otvoritev je prihitel zvezni vodja Steindl z mnogimi drugimi predstavniki. Popoldne je bila v dvorani prva prireditev. t
Lepa nabirka predzadnjo februarsko nedeljo. 21. februarja so na Štajerskem nabirali za zimsko [x>moč. V6a štajerska je nabrala 830.223 M, Spodnja Štajerska je od tega nabrala skoraj četrt milijona, namreč 244.906 M. Lansko leto je na to nedeljo bilo nabranih le 140.000 M na S|x>dnjem štajerskem. Trboveljsko okrožje in okrožje Alaribor-mesto 6ta letos podvojila nabrani znesek.
Nesreča poljskega delavca. Poljski delavec Anton Drobne iz Meliske občine je z levo roko prišel med mlinsko kolo, pri čemer je dobil hude poškodbe. Prepeljati 6o ga morali v bolnišnico.
Zaradi nesreč ob zatemnitvi opozarja mariborski dnevnik pešce, naj bodo disciplinirani in naj nikar ne hodijo po cesti, ki je določena za vozila. Pešec mnogo lažje opazi prthajajoče vozilo, kakor pa voznik avtomobila. Večina prometnih nesreč ob zatemnitvi gre na račun > pešcev.
Poroke. V Celju 60 se poročili: Ivan Lah in Rafaela Vončina. Štefan Pišanec in Marija Košto-maj, Valter Leskovar in Vilma Godec, Friderik Po-lutnik in Silva Karner, Kari Conšek in Silva Ora-žem, vsi iz Celja.
Smrtna kosa. V Celju so umrli: Pavla in Olga Brezec, Avgust Mesarič, v Dobrni Ferdinand Trenz, v Višnji vasi pri Vojniku Avrelija Sevnikar roj. Steble in Viktor Dokler, v Laškem Ivan Hrastnik, v Dobrni 84 letni Jakob Blažič iz Lokovega, 83 letna Alojzija Lešnikova iz Lipja in 72 letna Helena Felicijanova iz Zavrha.
Iz Hrvaške
Nadaljevanje čiščenja zahodno-ltosanskcga prostora. O sedanjih uspešnih vojaških nastopih združenih italijanskih, nemških in hrvatskih vojaških edinic proti partizanskim oddelkom v•zahodni Bosni, ki ima za cilj končno uničenje vseh odmetni-kov v tamošnjih krajih, jooroča tudi vbelgrajski nemški dnevnik »Donau Zeitung« in pravi, da so že dosedanji nastopi dosegli pojx>lu uspeh. V dosedanjih bojih, v katere so morali poseči odmet-niki, ker so jih posamezne vojaške edinice navadno obkolile, so imeli partizani nad 5000 mrtvih, enako število ranjenih. Na bojišču so morali pustiti velik plen v orožju in hrani. Posamezni od-metniški oddelki so bili skoraj popolnoma potol-čeni, le tu in tam se je nekaterim odmetnikom posrečilo pobegniti brez vsega v brez^odno gorovje. »Donau Zeitung« tudi poudarja, da odniet-nikom zelo primanjkuje med drugim tudi soli. Pomanjkanje soli bo sedaj še večje, ker so partizani morali pustiti v skladiščih vse zaloge soli. Dosedanji nastopi združenih zavezniških vojaških edinic so imeli za posledico osvoboditev Slunja, Bihača, Bosanske Krupe, Bosanskega Petrovca, Ko-renice, Ključa, Udbine in Lapača.
Hrvatsko odlikovanje bolgarskih generalov. Ob navzočnosti pravosodnega ministra NDH je hr-
> i &
Ji :: r".
1
Italijanski konvoj na Sredozemlja
vatski poslanik v Sofiji, dr. Židovec, razdelil odlikovanj:!, katera je podelil Poglavnik DNH bolgarskemu vojnemu ministru generalu Mihovu in generalom Lukafiu, Airanovu, Penevu ter ostalim višjim bolgarskim oficirjem. V čast ministra dr. Artu-koviča je tamosnji hrvatski poslanik priredil tudi slavnostno kosilo, katerega so je udeležil tudi predsednik bolgarsko vlado in zunanji minister Filov z več člani svoje vlado.
Stanje železniškega prometa v NDH. Po najnovejših podatkih so imeli v NDH v razdobju lanskega leta 10.325 brzovlakov, 110.242 osebnih vlakov, 75.045 mešanih vlakov, 1 (U.410 tovornih vlakov in 32.300 režijskih vlakov. Skupno je torej vozilo lani po hrvatskih železnicah 392.322 vlakov, ki eo prevozili 22,923.000 kilometrov, od tega števila brzo-vlaki 1,298.900 km, jiotni.ški vlaki 0,270.800 km, mešani vlaki 2,249.000 km, tovorni vlaki 11,109.900 km in režijski vlaki 1,995.000 km.
Stanje poštnega uradništvn v NDII. Po zadnjih podatkih je na področju NDH zaposlenih GU3'J pošlnih uradnikov in uradnic. Od tega števila je 4571 državnih poštnih uslužbencev, 379 pomožnih uslužbencev in 1G89 uslužbencev pri državnih pogodbenih poštah.
Obnovitev zrakoplovnegn prometa med Zagrebom, Dunajem in Berlinom. V začetku prihodnjega meseca bo nemška Lufthansa zopet obnovila zrakoplovni promet med Berlinom, Dunajem in Zagrebom. Letala bodo letala dvakrat tcdcnsk'o v obe smeri.
Konference zaradi prehrane posameznih hrvatskih pokrajin. Minister za narodno gospodarstvo NDH dr. inž. Josip Balen je imel prejšnji teden več konferenc z velikimi župani posameznih velikih žup. Na konferencah so razpravljali samo o vprašanju prehrane posameznih hrvatskih pokrajin. Poleg resornega ministra je bil na konferenci stalno navzoč tudi glavni ravnatelj za prehrano, državni tajnik dr. Štefan Kraft. Tako minister d i". Balen, kakor tudi dr Kraft sta priporočala vsem županom, naj ukrenejo vse potrebno, da bodo ljudje res obdelali vso razpoložljivo zemljo in jo zasejali s pšenico, ječmenom, prosom, ržjo in koruzo. Ljudje naj povsod posadc tudi mnogo krompirja. Na konferenci so veliki župani izrazili željo, da bi bilo potrebno, d^ bi državna uprava še odločnejše posegala v ureditev vprašanja prehrane ljudstva v posameznih hrvatskih pokrajinah. Tozadevno so dobili veliki župani tudi potrebna navodila.
Iz prometa vzeto znamko. Po poročilu »Hrvatskega naroda« bodo s 15. februarjem vzete i r. prometa vse franco, porto in dobrodelne znamko bivše Jugoslavije, pretiskane z žigom Nezavisno Države Hrvatske.
Skrb za delavstvo. Že spomladi t941 je dala hrvatska vlado na razpolago 100 milijonov kun za graditev delavskih stanova.nj. Delavske mezde so bile zvišane in delavstvu je bil priznan plačani dopust. Ustanovljenih je bilo več delavi škili nabavjjalnih in kreditnih zadrug ter javnih kuhinj. V Zagrebu se hrani v javnih kuhinjah nad 500, v Mostarju nad 600, v Sarajevu. j>a 3000 delavcev. Več delavskih javnih kuhinj i K) še ustanovljenih. V polni meri je poskrbljeno tudi za kulturne potrebe delavstvo.
BERITE IN Š!mTE~SL^raCfiir
Drobna ljubljanska kronika
Pianist Anton Trost je prav gotovo na prvem mestu med vsemi nušiini uiuetniki-koncertanti Z vso suverenostjo obvlada svoj instrumeat, ne pozna nobenih tehničnih tež-koč, vse mu je največja lahkota, prav po-eelmo pažiijo pa polaga pri svojih izvajanjih na čustveno plat posameznih umetnin. Njegovi Koncortni nastopi, ki so hvala Bogu v zadnjih dveh letih zelo pogosti, so vedno najvočji in najlepši praznik našega koncertnega življenja. Koncert bo v ponedonek, 1. rnnrcn oh pol 7 v veliki unionski dvorani. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Vsa mesta pa 60 popolnoma razprodana.
Tretja Javna produkcija Glasbene akado-mijo bo danes ob 18.30 v veliki filharmonldni dvorani Na sporodu so povske, klavirske in violinske skladbe ter slovita Beethovnova sonata za rog in klavir. Sporedi po 3 in 1 liro so doba v knjigorni Glasbene Maticec in pri večerni blagajni.
Igralci frančiškanskega odra so vam pripravili za predpust prijetno razvedrilo z novo vesoloigro »Ulica št. IS«, ki bo uprizorjena v nedeljo. 2S. fcbruoarja ob 5 popoldno. Kakor za vse dosednnje predstuvc, ki so bile po večini razprodane, jo tudi na lo veseloigro veliko zanimanje, zato si priskrbite vstopnico v predprodaji v trgovini Sfiligoj ln na dan predstave pri blagajni frančiškansko dvorane.
Lepi dnevi kot spomladi. 2e nad teden dtli so lepi. prav spomladanski dnovt, ki izvabljajo meščan* na sprehode. Tivolski »prehodi so oživeli Glavna in široka cesta jo vsak dan od dopoldneva do večera živahna tn polna sprehajalcev. Mestna vrtnarija.) jo že postavila ob robeh losene klopi, na kate-
rih so mamice in drugi lopo sončijjo, mladina so poigrava in skače okrog. Mnogo rože — trajnice — so žo začele lepo poganjati. tak.) zlasti tulipani. Po raznih gredah v Trnovem in Krakovcm pa jo te dni po-Btalo žo kaj živahno. Mnogi so začeli grede prekopavati in so že vsadili prvi, zgodnji grah, ki ga navadno sejejo šele v marcu. Nekateri so vsadili tudi že korenček, ki lahko prenese zmeren mraz.
Kljukec b Pavllho, Mazač ln Stiskač. Cvetko ln Roža, I.ukec in Boža, sami veseli pari, vsak vam bo povedal, zakaj jo postavljen v Goldonijevl veseloigri »Lažnivce«. Uprizorjen bo v neejoljo ob 5 pop. Predpro-daja vstopnic bo na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društvom pisarni, Petrarkova 12-1, desno.
»Pričarani ženin«, burka v troli dejanjih, jo v nedeljo sijajno uspela. Nabito polna dvorana se je polni dve uri prijetno zabavala ob zapletu in razpletu ženitvo z Ame-rikanccm, vaško klepetuljo in čevljar Urh so preskrbeli za smeh in dobro voljo. — Na splošno željo občinstva in ker mnogo ljudi ni dobilo vstopnic se igra ponovi noprklicno zadnjič v soboto, 27. februarja ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Priporočamo, da si vstopnico preskrbite v predprodaji v četrtek petek pri dnevni blagajni od 17 do 19.
Obsodba zaradi gozdnih tatvin. Lani novembra in decembra so štirje moški, stanujoči v Spodnji Šiški, začeli kar na debelo iz-sekavati gozde okoli Mostoca ob Večni poti. Posestnikom Ivanu Talkarju, France,tu Ba-harju in Valentinu Babtiiku v Zgornji Šiški so jiosoknll S velike smreke in 8 velikih borovcev v skupni vrednosti 4000 lir. Posekana 'drevesa so prodali. Naposled pa eo bili vsi
štirje aretirani in ovadeni sodišč« zaradi gozdne tatvine. Ker sta bila dva med obloženo! že dvakrat zaradi tatvino kaznovana na strogi zapor, so vsi štirje prišli pred mali kazenski senat, ki jih je te dni sodil. Bili so obsojeni: prvi Jože J., samski delavec, Btar 22 let, na 2 meseca; drugi, Franco S., 38 letni samski dclavec, np 4 mesece; tretji, Martin P., 50 letni samski dclavcc, na 1 mesec; četrti. Lojzo I)., 50 letni samski delavec, na 4 mosecce strogega zapora.
Gledališče
OPERA. Petek. 26. februarja ob 17: »Tra-vlata«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Sobota, 27 februarja ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izvon. Cena od 28 lir navzdol. — Nedelja. 28. februarja ob 14: »Gasparone«. Opereta. Izven. Ceno od 24 lir navdzol. — Ob 17.30: »La Bohemec. Izven. Cene od 24 lir navzdol — Ponedeljek, 1. marca: Zaprto.
Sprememba opernega repertoarja. Zaradi obolelosti ge. Heybalove uprizori Opera v petek, 26. t. m namesto napovedane »Thais« opero »Traviato« z Vidalijevo in Cudnom. vstopnice, kupljene za »Tliais«, veljajo za »Traviato«., aH pa naj so pri blagajni vrnejo.
P. n. občinstvo opozarjamo, da veljajo vstopnice, kupljene za potkovo predstavo »Thais«, za uprizoritev »Travtate«, kt se bo vršila namesto »Thais«. »Thais« je odpovevc-dana zaradi indispozicije Valerijo Heyba-lovc.
F. Leliar: Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebo: grof Lichtensteinski — Anžlovar Liza — Mlejnikova, Lora — Japljeva, grof Pottensteinski — M. Saneln, go-nora! Plancckl, princ Su-Hong — B. Sancln, Mi Barbičeva. Cang, knez — Debevcc, Fu-Li — Skabnr, evnuh — Simončič. Dirigent: H Simoniti; režiser iil koreograf: inž. P. Oolovin. Solo plešejo: Bravničarjeva,
Japljeva. Pemškarjova, Pogačar. Načrti za kostume: J. Vilfanova; klobuki za balet: Ivanka Kuuc; cvetlični aranžna: I'. širnem-.
DRAMA. Petek, 26. februarja ob 14.30: »Učiteljica«. Izven. Ceno od 12 lir navzdol.
—	Ob 17.30: »V LJubljano jo dajmo!« Red B.
—	Sobota, 27. februarja ob 17.30: »Ples v Trnovem«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol - Nedeljn, 28. februarja ob 14: »Zaljubljena žena«. Izven. Zelo znižano ceno od 12 lir navzdol. Ob 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
V petek bo ob 14.39 ponovitev Nleeodeml-Jeve Igre »Učiteljica« po znižanih cenah od 12 iir navzdol na kar občinstvo opozarjamo.
D. Niccodeml: »Učiteljica«. Igra v treh dejanjih. Osebe: grof Filip Blagaj — VI. Skrbinšek. Jakob Grdin, posestnik — P. Kovič. Janez Klopčič, .šolski sluga — Košič, Volian, policijski svetnik, — Gorinšek, — Marija Svetina, — učiteljicn — Kraljeva Šolska rnvnnteljien — Starčeva, Liza. učiteljica — Gorinškova. Režiser: J. Kovič.
J. Ogrine: »V Ljubljano jo dajmo!« Veseloigra v treh dejanjih. Osebo: Srebrin — Cesar, Rotijo — Pol. Juvanova, Marica — Levnrjeva, Cena — Starčevn. dr. Snoj — Drenovec. Pavlo — Peček, Ncžn — Rnkar-jeva, 1. priča — Boncdičič. 2. priča — Bre-zigar. Režiser: Milan Skrbinšek.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. V nijtleljo ob 5 popoldne bo uprizorjena veseloigra »Lažnivec«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 de 12 in dve uri pred pričetkom v uruštvcul pisurui, petrarkova 13-1. desno.
FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, dne 28. februarja ob 5 popoldne; »Ulica St. 13«.
veseloigra v štirih dejanjih. — Vstopnic« dohito v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajui frančiškansko dvorano.
RADIO. Petek, 26. februarja: 7.30 Tesnit in napovi. — 8 Napoved časa; noročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. —» 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkester Ce-tra vodi dirigent Barzizz. — 13.45 Simfonična glasba. — 14 Poročila v italijanščini. —• 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M ftijanec. — Glasba za godalni orkester. — 14.40 Pisana glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.13 Koncert čelisla Cende Scdlbauerju — pri klavirju Marijan Lipovšek. — 17.40 Pisana glasba. — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Lehen — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Italijanska glasba v narečju. — 20 Na-povod čnsa; poročila v italijanščini. — 20.29 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Simfonični orkester vodi dirigent Fni-leni. — 22 Predavanje v slovenščini. — 22.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanoc. — Operna glasba. — 22.4,i Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
dr. Kmet, B!eiwesova c. 43; mr. Trukocz.v ded.. Mestni trg 4; mr. Ustar, Solouburgova ulica 7.
Poizvedovanja
NaSel sem v tramvaja aktovko. Vprašajte pri Kalan, Arielle Rea 225, Ljubljana.
Izgubila sem rožni venfpk r usnjenem etuiju od frančiškanske eorkve do Sv, Jakoba trga. Najditelj naj ga odda proli na-srradl v upravi »Slovenca«.
S. S. VAN DINE:
Umorjeni Kanarček
Obrniti smo se proč od trupla in krenili proti sredi sobe.
»Ne dotikajte se ničesar, gospod Markham!« je prosil Heath. »Poslal sem po izvedenca, ki proučuje prstne odtise in tudi ta mora priti vsak trenutek.« Vance ga je pogledal napol začudono, napol ironično.
»Prstne odtiso? Ali mislite zares? Kako ljubko! Ali mislite, da dandanes še pušča kdo prstne odtise zato, da bi jih našli vi?«
»Vsi zločinci niso enako prebrisaii, gospod Vance!« ga je zavrnil Heath nekoliko razburjen.
»O nikakor ne! Če bi bili. bi se ne dali aretirati, vendar pa, gospod narednik, bi prstni odtis pomenil le to, da je dotična oseba bila v sobi pred ali po zločinu. To pa še nikakor ne dokazuje njene krivde.«
»Tudi to je mogoče,« je privolil Heath; vendar pa ni odnehal od svojega mišljenja.
»Lahko pa ste prepričani, da če najdem katerikoli prstni odtis, se brez dvoma ne bo godilo dobro tistemu, ki ga je pustil.«
Zdelo se jo, da so Vanceja zadele te besede.
»Zares mi vzbujate bojazen, gospod narednik! Od zdaj naprej bom uporabljal gumijaste rokavice. Imam namreč grdo navado, da se dotikam vseh predmetov v hišah, kamor pridem, razumele?«
Markham je tedaj predlagal, da bi si natanč-
no ogledali stanovanje, medtem ko smo čakali zdravnika.
»Nič nenavadnega,« jo izjavil Heath; »umorili so mladenko in nato izropali in opustošili vse. V obeh sobah jo bilo videti, da sta bili temeljito preiskani in prebrskani brez usmiljenja. Obleko in raznovrstni predmeti so bili raztreseni vsepovsod po podu Vrata omar so, bila na široko odprta in po peredu, ki je vladal v njih. so je dalo sklepati, da jih je zločinec preiskuj v veliki naglici. Storilec tudi ni spregledal manjše omare, v kateri so bila oblačila, ki jih je mladenka uporabljala bolj poredko Predali toaletne mizice in skrinje so bili deloma izpraznjeni in vsebina je ležala razmetana po tleh. Tudi rjuhe in odeje je zločinec strgal s postelje in preobrnil celo žim-nice. Dva stola in mala mizica so ležali na tleh, kjer je bilo tudi več razbitih vaz, kakor da bi nekdo v njih iskal nekaj in jih potem razočaran vrgel od sebe. Tudi veliko zrcalo v sprejemnici jc bilo razbito. Odprta pisalna miza ie kazala skrivne predale, katerih vsebina je bila nagrmadena na tleh. Vratiea male omarice Roule so bila tudi na široiio odprta in tudi tu je bil enak nered, kakor drugje.
Svetilka iz porcelana in brona je ležala pre-vrnjena na mizi in svilen senčnik jo bil pretrgan na mestu, kamor je ob padcu zadel vogal srebrno bonbonjere.
V tem splošnem neredu sta dva predmeta vzbudila mojo pozornost: skrinja za dokumente iz črne kovine, kakršno je mogoče kupiti kjerkoli, in velika skrinjica za dragulje iz jekla z okroglo ključavnico. Prav ta skrinjica je imela nenavadno vlogo pri poznejših poizvedovanjih.
Skrinjica z dokumenti ki je zdaj bila prazna, je stala na mizi poleg divana, poleg svetilke. Pokrov je bil dvignjen in ključek je še tičal v kiju čavnici. V vsem neredu, ki je vladal v sobi, je ta predmet bil videti edini, ki je govoril o miru in urejeni dejavnosti tistega, ki je povzročil to opustošenje.
Skrinjica za dragulje pa je bila odprla s silo. Stala je na toaletni mizici. Vsa zvita, kar jo pričalo, s koliko silo je bila odprta in poleg nje je ležala železna grebljica z medenim ročajem, ki jo je očividno zločinec prinesel iz sprejemnice, da jo z njo odprl skrinjico.
Vance je brezbrižno pogledal vse predmete, ki so bili nakopičeni tu in tam po sobah, ko pa je dospel do toaletne mizice, je nenadoma obstal. Vzel je monokel, si ga skrbno nataknil in so sklonil nad skrinjico.
»Zares nenavadno!« je zamrmral in potrkal s 6vojim zlatim svinčnikom po robu pokrova. »Kaj pravite k temu, gospod narednik?«
Heath je opazoval Vanceja, medtem ko se je ta sklonil nad mizico, »Kaj hočete reči?« je vprašal.
»Več kakor si morete domišljati,« jo lahkotno odvrnil Vance. Toda v tem trenutku sem zelo v dvomu, da bi kdo bil odprl to malo skrinjico 6 to kaj neprimerno grebljico...
Heath je prikimal.
»Torej sle opazili tudi Vi... Popolnoma prav imate! Morda je z grebljico bil dvignjen pokrov, nikakor pa ni bilo mogoče odpreti z njo ključavnice.«
Okrenil se je k inšpektorju.
»Prav zato s«n poklical prof. Brennerja. To jo zame uganka, ki jo bo morda on mogel rešili.
Meni se ta vlom zdi delo izvežbanca, ne pa dl-letanta
Vance je nekaj časa proučeval skrinjico, nato pa se je obrnil drugam in je bil videti silno razdražen.
»Nocoj se je zgodilo tukaj nekaj satansko nenavadnega!« je izjavil.
»O, nikakor ne nenavadno!« je popravil Heath mojsterskt) delo je to. a prav nič skrivnostno«
Vance jo obrisal monokel in ga vtaknil v
žep.
»Če se spravljate na delo s takim pojmovanjem, narednik,« je brezbrižno pristavil »se bojim, da boste prav kmalu obtičali.
. IV. Odtis roke.
Torek, 11. septembra, ob 9.30.
Nekaj minut potem, ko smo se vrnili v spre-jemnico, ;e dospel dr. Doremus. Za njim so vstopili trije možje, izmed katerih je eden nosil velik fotografski aparat in zložljiv trinožnik. Bili so: kapitan Dubois in agent Bellamy, izvedenca za prstne odtise in fotograf Peter Quacbenbuch.
»Dobro, dobro, dobrol« je vzkliknil dr. Doremus »Pravo zborovanje. Nove neprilike?.. Želel bi, gospod inšpektor, da bi vaši prijatelji izbrali boli primerno uro, da uredijo svoje male nesporazume. To zgodnje vstajanje mi kvari prebavo!«
Segel je naglo roko vsem, kakor človek, ki nima mnogo časa.
»Kje je truplo?« je živahno vprašal in gledal po sobi. Ko ga je zagledal na divanu, je vzkliknil: »ah, ženska!«
ŠPORT
Šport in totalna vojna
Predsednik italijanskega olimpijskega odbora je spričo potrebe, da se v tem izrednem trenutku nobena sila 110 odtegne skupnemu naporu, ki ga zahteva vojno stanje, odločil, naj pripadajoče športne zveze od 1. marca naprej ukinejo vsakršno mednarodno udejstvovanje.
Podobno odredi*), ki jo v naslednjem objavljamo, je izdal tudi nemški državni športni vodja von Tschammer:
1.	Telesna vzgoja naroda je v vojnem oziru važna. Zaradi tega jo je treba s posebnim ozirom gojiti in pospeševati.
2.	Krajevne iu medkrajevne športne prireditve in tekme je treba prirejati tudi v bodoče, ker ohranijo voljo do dela in vesolje do uspehov. Zaradi tega je dovoljen š]>ortni promet v okvirju liosameznih okrožij. Dovoljene so tudi medkrajevne tekme, pri katerih znaša potovanje v sosedni okraj do 100 km v eni smeri od sedeža društva. Za tekme izven tega območja si pridržujem pravico odločanja od primera do primera.
3.	Meddržavne tekme, mednarodne tekmo, kakor tudi prirejanje državnih prvenstev, je treba do nadaljnjega opustiti, ker no bo mogoče dajati dopusta vojakom na bojiščih in osebam, ki vršijo svojo dolžnost v delov. 6lužbah, Von Tschammer.
V	nogometu vodi spet Vienna
V	nogometnem prvenstvu Podonavja 60 imeli v nedeljo spet obilen spored in tudi lepo udeležbo s strani gledalcev. Posebno mikavna je bila tekma med starima rivaloma FC Dunajem in Rapidom. jjjv^hna igra, kateri je prisostvovalo 11.000 gledalcev, je razočarala simpatizerje Rapida. Zmagal je FČ Dunaj s 6:4. Ostali izidi 14. kola so bili naslednji: Austria : Sturm (Gradec) 6:0, VVacker : \VAC 1:1, Vienna : Admira 3:2, FAC : Železničar 3:2, Dunajski športni klub : Zistersdorf 8:0. Z zmago nad Admiro se je povzpela Vienna spet na prvo mesto in vodi z 20 točkami. Na drugem mestu je Dunajski SK z 19 ločkami, na tretjem pa \VAC z 18 točkami.
★
SK Mars poziva vse člane-igralce, naj prinesejo v osmih dneh vsak po tri slike načelniku. Slike so potrebne zaradi novih izkaznic..
1 Službe |
j Mejo:
Gospodična
trg. naobražena, sprejme vsako delo v tem področju. »iti Marijo, Llcliten-thurnov zavod, Ambrožev trg, LJubljana.	(b
j Stoižbe j
Sobe:
Kuharico
Izvcžbano, k dvema osebama, Iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »čista ln mirna« St. 1258. (b
| Kupimo |
Za mačje kože
plačamo dobro ceno, kupujemo tudi kote doma-člb eajcev, eamo velike, zimske. ROT, krznarstvo, Mestni trg S.	(k
1 Sebe B
Oddalo:
Lepo sobico
s poseb. vhodom, opremljeno ali prazno, 3 min. od tramvaja — oddam. Ižanska c. 39, Juvan. (s
iskio:
Prazno sobo
čisto in sončno, po možnosti s souporabo kopalnice Išče za stalno gospodična. Tonudbo v upravo ».Slovenca« pod »Poljane« St. 1272.	(s
ZAPUSTIL ME JE, PO TEŽKI IN DOLGI BOLEZNI, MOJ PRE-BLAGI SOPROG, OZ1R. BRAT, SVAK, STRIC IN PRASTRIC,
GOSPOD
ING. FRANC ŽUŽEK
NA ZADNJI POTI IC SV. KRIŽU SPREMIMO DRAGEGA POKOJNIKA V PETEK, DNE 26. FEBRUARJA 1943, OB POL TREH
POPOLDNE Z ZAL, IZ KAPELICE SV. FRANČIŠKA. SVETA MAŠA ZADUŠNICA BO BRANA V FARNI CERKVI V TRNOVEM V SOBOTO, 27. FEBRUARJA 6943. OB 8 ZJUTRAJ.
LJUBLJANA, 25. FEBRUARJA 1943. FANI ŽUŽEK ROJ. DEKLE V At SOPROGA, IN SORODSTVO
Lepa samska soba
s posteljo lil kavčem ža 3900 lir naprodaj. Event. so tudi kavč ln postelja posebej prodasia. »Gaso-geno Merkur«, Puharjova St. 6.	<1

200 m3 vrtne zemlje
prodam. Oglasiti so v soboto od 2—4 v Tolstojevi ulici štev. 9.
Škodljivce
in vsakovrstno golazen v hlSi, shrambi, skladišču, na vrtu in lia polju po-končujte z odgovarjajočimi Ing. Prezljeviml preparati. Ing. Prezelj, Wol-fova ulica 3.	(1
risu
kino i \ao\
»s?
Poguba mednarodnega pustolovca zaradi sentimentalne zaljubljenosti
»DEKLE Z NASPROTNEGA BREGA«
V glavni vlogi : Maria Mercadcr, Milena Penovich, G. Lazzarini in G. Barnabo. PREDSTAVE: ob delavnikih ob t« In 18 16: ob nedeljah In praznikih ob 10 SO. 14 SO. 16 SO in ob 18 80
TEL.
Z3-«>
E4 K \ O MATICA
Dnovno dvojni program i Ob 11.30 napeta detektivska zgodba
»PUSTOLOVCI«
Camilla Ilorn — I ta Rtna — Ivan Petrovič.
Ob 16.30 ln 18.30 na splošno željo ponovitev krasnega glasbenega filma
»CIGANSKA LJUBEZEN«
Madelalne Sologne, Jean Gallnnd.
risu
27-81
KINO S MM* A
Veliko delo ljubezni in moči, ki bo globoko ganilo vaše sreče, se Izraža v filmu
»JUNAKI OCEANA«
z liso Werner, H. Wilk in E. Engelman Predstave od 14.30 daljo — Konec ob 20.15
KINO KODELJEVO
Tel. 41-64 Krasna filmska umetnina po znani Puškinovi noveli
»DVOBOJ«
Assla Norls — Foser Glacchcti
Zopet odlična zabava za našo mladino
»PEPELKA«
Predstave : na delavnik: 17.30; v nedeljo: 14.30 in 17.00
) i
Oho! Ta dim bi utegnil biti kako znamenje, morda klic na jlomoč. Obrnil sem letalo in krožil nad zadimljeno okolico. Lia pa mi je dajala znamenja, naj se spustim nižje.
82.
Sadje in zelenjavo Semena za vrt in polje
vedno sveže pošiljke nudi en gros in en detail po najnižjih conah Antonija Baloh, Kolodvorska ulica 18, dvorišče.	1
dobite v trgovini Dominik Bezenšek, Miklošičeva c. št. 6 (palača Ljudske posojilnice).	(1
DOTRPELA JE PO KRATKI IN MUČNI BOLEZNI NAŠA PRELJUBA ŽENA, MATI, SESTRA IN TETA, GOSPA
FRANČIŠKA LAVRIČ
URADNICA POSTNE HRANILNICE
POGREB DRAGE POKOJNICE BO V SOBOTO, DNE 27. FEBRUARJA 1943, OB TREII POPOLDNE Z ŽAL — KAPELICE SV. NIKOLAJA — NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
LJUBLJANA, OSIJEK, DNE 25. FEBRUARJA 1943.
ŽALUJOČI RODBINI: LAVRIČ - BOŽIČ

Ubogal sem jo. Kolikor sem si upal, sem spustil letalo navzdol. Ravnal pa sem || zelo previdno, saj nisem poznal vseh muh najdenega letala. Pilot, ki svoje letalo dobro pozna, pač lahko tvega mnogo več.
Neuklonljivi borec
Papež je tedaj podpisal že pripravljeni dekret o velikem izobčenju roparjev Cerkve, ki je v prvi vrsti veljal za Napoleona. In še na dan po aneksiji Riflia po Francozih se je zbiralo rimsko ljudstvo, ki so z njim grdo ravnali, pred tremi glavnimi cerkvami, pred cerkvijo sv. Petra, pred Latoranom in cerkvijo Marije Maggiore, kjer je bila nabita — nihče ni vedel, čigava roka je. lo storila — papeška bula o izobčenju zavojevalca. Z velikim zadoščenjem, pa tudi z veliko skrbjo so brali častitljivi papežev odgovor, v katerem je naštel vse krivice Francozov in potem kakor Nabot razložil: »Ne bo se zgodilo, da bi prepustil dediščino svojih očetov.«
Napoleonov namen pri aneksiji Rima in pa-peške države ni bil nič drugega kot uničenje svobode Cerkve in njenega vrhovnega" poglavarja, da bi končno uničil Cerkev samo. Polem je prišlo »eliko cerkveno izobčenje Napoleona in njegovih sokrivcev, od katerega jih nihče, razen papeža, ne more odvezali.
Napoleon, ki je bil tedaj v Schonbrunnu pri Dunaju, je besnel od jeze. Takrat je izgovoril predrzne besede1 »Zaradi izobčenja vendar ne bo mojim vojakom popadalo orožje iz rok in sploh v napredni sodobnosti ne bo škodovalo* Potem pa je prišlo najhujše.
V noči od 5. na 6. julij je vdrl policijski nadzornik Radet v palačo Kvirinal, kjer je papež zaradi poletne vročine stanoval, v zaprte papeževe
sobe in zahteval od papeža, ki so ga zbudili, naj takoj prekliče bulo o izobčenju in naj se odpove Rimu. Papež se je branil in tedaj mu je policijski nadzornik sporočil, da je ujetnik. Peljal ga je z državnim tajnikom kardinalom Pacco k pripravljenemu vozu, ki so ga dobro zaprli. Peljali so ju z veliko naglico takoj proti severu. Kljub najhujši polelni vročini so ju vozili neprenehoma dan in noč, dokler zaprti papež ni prispel v francosko trdnjavo Grenoble.
Tu so čakali nadaljnjih Napoleonovih navodil.
In kaj je storil ta? Razglasil je, da je bil papež ujet proti njegovi volji in naj se ljudstvu v Franciji o tem nič ne pove. Toda povelja, da naj papeža takoj nazaj odpeljejo, ni bilo. Napoleon je odredil, naj Pija VII. prepeljejo v Savono, ki je šo na italijanskih tleh. Castilakomnežu ni bito prijetno misliti, da bi užival papež tudi kot ujetnik v Franciji naklonjenost ljudstva Zato naj bi bi prepeljan v kraj, kjer bi bil kakor pozabljen.
Tako so je zgodilo. Potem ko je 6S letni starček Pij Vil. 21. julija do smrti utrujen in izčrpan prispel v Grenoble, so ga čez deset dni že zopel dali v jelniški voz in tedaj so ga peljali nazaj vso dolgo pot mimo Avignona, Marseilla in Tou-lona v Nizzo in potem ob obali v malo pristanišče Savono.
Napoleon pa z vso svojo besno ljubosumnostjo ni mogel uničiti počaščenja katoliškega ljudstva ki je pfl vsakem koraku spremljalo vrhovnega cerkvenega predstojnika, čim je bilo znnno, da papeža peljejo po deželi. V množicah jo stalo ljud-
stvo ob cestah, kjer so peljali voz z ujetnikom. Veliki mesti Avignon in Toulon, katerih so se morali izogniti, da ne bi privabili ljudstva, sta stali prazni, ljudstvo pa je v desettisočih šlo papežu naproti. Po cestah je bilo natrošeno cvetje, tisoči so klečali brez besed ali jokajoč, ob poti, po kateri se je v oblak prahu zavit peljal voz. Nizza je bila najsijajneje razsvetljena, ko se je visoki ujetnik ponoči tam mudil. Ker so neurja podrla mostove in steze, so se ob vozu gnetli tisoči kmečkih ljudi in ga prenašali preko vode, pri čemer se je, vsak čutil srečnega, če je s svojo roko mogel pomagati.
V Savoni so papeža v vsej tihoti peljali v prazno škofovsko palačo — tu je bila rjčgova ječa, vrt z visokim zidom so mu tudi pustili za sprehajanje.
Tam pa, kjer štrli iz morja velika skala z gradičem, poleg pristanišča, so preteče gledali topovi proti škofijski palači. Bili so znamenje Napoleonovo politike s krvjo in železom, ki so jo vrhovnemu predstavniku krščanstva naznanjali in mu pretili.
Sredi avgusta je Pij prispel v Savono.
Sedaj pa smo v naši povesli v začetku aprila 1810., v velikem tednu.
Sedaj vemo tudi, zakaj je dobri stari krojač Nikolaj gledal tako pogosto in pazljivo proti visokemu zidu in na vrt segajoči del poslopja s tremi okni. To je škofijska palača, tam ie Pij VIL, papež, zaprt in zid omejuje vrt in stanovanje svetega očela, trpina za pravico in svobodo
božje Cerkve. In onih pet očenašev, ki jih je krojač zmolil z ženo in nečakom, je veljajo glavi preganjanega krščanstva.
Medtem se je zvečerilo, ulice in ceste so zagrnile sence. Tedaj se odpro vežna vrata in se zopet zapro. Trije možje pridejo po ozkih stopnicah k Nikohiju in vstopiio v majhno izbo. Nikolaj pa poljubi najstarejšemu roko, To je bil stolni župnik, mlad duhovnik in neki vernik sla še z njim.
»Pravkar smo ga videli,« je z vsem spoštovanjem dejal Nikolaj« in pokazal proti oknom.
»Kaka škoda!« je dejal stolni župnik »Vedno sem upal, da bo mestna duhovščina papežu smela pripraviti sprejem, toda vse je zaman, Francozi povsod vidijo izdajo; to je slaba vest.«
»In vendar nihče ne more v ljudstvu s' silo zadušiti vere in ljubezni do papeža, noben Napoleon, noben satan.. « je dejal drugi.
»Cerkveno izobčenie bo prineslo Bonapartu nesrečo,« je menil tretji. Velika zmaga pri Wa-gramu, s katero se Francozi tako poveličujejo, ni bila tako velika; Napoleon je izgubil neizmerno mnogo ljudi in za las je manjkalo pa ne bi bil zmagal. Pri Aspernu ga je veliki vojvoda Karel žo krvavo natolkel. Korzifan ni več nepremagljiv Ljudje se ca boli boje kot ie treba.«
»Jože, dobro pazi, slej neprenehoma tja proli oknom in novei, če boš kat zagledal!«
»Pazil bom. stric.« ie goreče dejal mladenič
V tem trenutku so zaslišali na cesti klicati: »Mojster Nikolaj, mojster Nikolaji«
(Dalje).
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
IzdaiateU: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčiž