Leto V!., štev. 11 L?ubl!anay sreda, 14. fanuaria 1925 Poštnina pavšafirana Cena 2 Din Izha|a ob 4 zjutraj. Stane mesečno 25'— Dia sa inozemstvo 40*—> , neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon ŠL 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Llubliana. Prešernova ui.su 4 in 54. Teiet št 36. Podružnici j Maribor Barvarska ul. t. Celje. Aleksandrova & Račun pn pošto, če kgt» savodu i lev. 11.842. Ljubljana, 13 januarja. V Sloveniji je bilo vloženih 28 kandidatskih list. Samo v mariborskem volilnem okrožju je prijavljenih 14 kandidatur. Slovenija volj 2f» poslancev h) ima manj kot 200.000 volilcev, mari borsko volilno okrožje šteje okoli 100 tisoč volilcev in voli 15 poslancev. Na .Angleškem je bilo pri zadnjih volit vah v celi kraljevini 19 milijonov volilcev. a za 015 poslanskih mest so se porajali kandidati treh velikih strank pole? niih pa Ie še dve manjši politični frakciji. Slovenci radi vzdigu.jemo glave in se postavljamo vštric z zapadno demokracij Gorenje Številke so strašna obsodba slovenske politične nezrelo sti. V Angliji zadostujejo za 30 milijo-nov državljanov tri stranke, za 1 milijon Slovencev je nuina življenska potreba, da pri volitvah nastopi kar 19 strank. Seveda slovenska politika je neka i drucresra kot angleška politika! Amrleži naj pridejo k nam, da sr še kaj nauče! Kaj ie dovedlo An. kjer je cela vrsta raznih stnij, med katerimi nekatere z vso vehemen-co pobijajo vor»'itiki. Poslanik ie de« i nt. da 'e bil vladar povsod nenavadno p-is-?no sp-r:et ;n da :e zapustil na:uafern. jlede kore še v Parizu, predvsem o '-onfcenci linan« ference. v Benetkah, ki se nadaljuje. čnih ministrov zavezniških držav. ?0 t. m. - min'stri konferenco, na kateri so razpravljali o volilni taktiki Z celikim zadovoljstvom so ugotovili, da je P"7.i-ci;a stranke nenavad'o utrdila in da «e !e stranka izredno hitro začela širiti tudi na ozemlju predvojne Srbije. Samostojni demokrati so v!ož;li st-orai v vseh okrož-;ih Srh:'» svoie kand;da'ne tiste. Popoldne jp deli časa konfprir"! minister za šume in rude dr. ?erjav z znna-ni:m nvn:strom dr. NinčVem. večinoma o odr;/>5arih naie kralVvine do Itali"e na ter1! o ir'merciii naše države pri Va-tjkann clede 7lorab«> vere v pol;t'čnp svrhe. Hr. ^eriav ie oi'em poveril s pi» im deVe-a^om najs^ delrf-aeijp za nror,"o- čajo: V polit čnih krogih prevladuje vtis, da se bo dr. Luthru posrečilo sestaviti vlado deloma Iz parlamentarcev in deloma iz ministerijaluih uradnikov. Gotove Mussolini v bo*u s framazoni | OMEJITFV DRUŠTVENE SVOBODE NAPERJENA V PRVI VRSTI PROTI FRAMAZONOM IN CERKVENIM RF.DOM. - PROTIODREDiiE VELIKEGA ORIF.NTA. Rim 13. lanuarla. s. .Messaeero. ob- | izven zbornice so vedno pogostejši. Gio- ' . . i ..... ^ i i f r«_t_____ -«*!• Madžari se vmešavajo v nase notran]e za^ev^ BUDIMPFZTAVSVA VJ ADA IF P.SIF IVTFRVFNIRM.A V PFnr,l?ADU RADI POZnFVNFGA PRFC, AfJ IV A V^IVOniMSKIH MAD?AROV. Budimpe*tn 13. ianuar;a. s. K>kor no. roča »■''estl z^eVdirie ms^rar-. ska vlada doeodke nai HrvatsV-em in v Vojvodini z na'vcčio po-»ornostio. List doz"ava iz po«5ene"a vira <*a ie (r>ad; žarska vlada že sto-i'a » H-nniflfi.i !(o, rake. da zap-osi v'8^0 Vralievi-. strani.) Beograd. 13. januarja, p V prostorih Carinska sekcija je za to. da o«'ane Jugoslavenske banke se je dane" znklju- ! izvozna carina na neobdelan okrogli le« , čila anketa ministrstva za Sume iu rud- v veljavi v svrho večjega zaposlenja na-nike glede reševanja krize naše gozdne J ših žag V svoji resoluciji poudarja nn-in lesne industrije. Anketa je hila včeraj dalje, da je treba gledati na to. komu 9e razdeljena na štiri sekcije, od katerih je' podeljuje koncesija za eksploatacijo g»z-vsaka samostojno sprejela resolucijo. | dov, ker se skrivajo inozemska podjetja ! Kreditna sekcija zahteva v svoji reso- za našimi državljani j luciji. naj dovoli vlada enzdni industriji j Četrta sekcija je sprejela resolucijo, v cenejši kredit ali pri Narodni banki ali kateri zahteva, da se znižajo davčna bre- javlja besedila zakonskih predlogov, ki so naperjeni proti gotovim društvom. Najvažnejši člen je oni. ki določa, da državni. provincijalni ali občmskl uradniki In uradniki naprav, ki so podrejene državi, provincam ali občinam, nc smejo hiti člani tajnih društev ali društev, pri katerih so pod prisego vezani na tajnost. Kot kazen je določen odpust Iz službe. 15 dni po uvel a vi jen iu tega zakona se morajo prizadeti ravnati po teh določbah. V političnh krogih so mnenja, da so predložena besedila naperjena v prvi vrsti proti prostozidarjem, potem pa tudi proti enkvenim redovom. Zelo verjetno ie. da ti zakoni v zbornici in senatu ne bodo tako hitro sprejeti in iih ie sma-' trati holj za strašilo za prostozidarje. Rim, 13. januarja, v. Osrednja loža prostozidarjev je takoj, ko se e zvedelo za zakonske osnutke proti tajnim orga-n zaciiam, sklicala sejo ter se posvetovala o ukrepih, ki jih je storiti. Končno-vcljavni sklep bo storjen šele potem, ko bodo došla poročila iz province. Zagotavlja se že sedaj, da namerava Veliki Ori-1 jent razpustiti razne lože. V Italiji naj b obstojal samo veliki svet Ori enta. ki naj bi imrl nalogo ohraniti odnošaie s prostozidarskimi ložami drugih dežel. Opozicija v zbornici in skupine opozi-cionalcev na Avent nu se vedno bolj pri- litti. Salandia in Orlando so našli že konkretno platformo za zaščito liberalnih načel Kaj snujejo različne opozicijonalne stranke, bo znano šele ti kom debate o novem volilnem zakonu. Situacija je dospela danes več ali manj na mrtvo točko. Nadaljni razvoj se bo, kakor kažejo vsa znatnenia, zavlekel. Danes se vrše nova pogajanja vseh poslancev, ki so člani zbornične opozicije. NOVI PREDSEDNIK PARLAMENTA. Rim, 13. januarja, v. Zbornica je z 239 od 285 glasov izvolila posL Cssertana za predsednika. SLOVANSKO PRIMORJE IN VOLILNA REFORMA. Rim, 13. januarja, ». Po novem volit nem načrtu pripada primorskim pokrajinam sledeče število poslancev; Reška provinca. [>od katero spadata sodna okraja ilirsko-bisiriški in voioščanski, s skupnim številom 80.448 prebivalcev — en poslanec: puljska provinca s 300.009 prebivalci 4 poslanci; tržaška provinca, pod katero spadajo konienski. sežanski, senožeški in postojniftki sodni okraj s 327 724 prebivalci — 4 poslanci: videm-*ka prosinca, pod katero spadajo vsi ostali deli bivše Goriške in bivši stari videmski okraj z 1.020 170 prebivalci — 14 (Kislancev; mesto Zader z 18.255 pr* mena in pa dajatve za zavarovanje zoper nezgode ter drucre pristojbine, v kalere je prisiljena gozdna industrija. Zastopnik ministrstva za šume in rudnike ie izjavil, da »prejema v«e stavljene predloge na znanje in da bo v naj- v inozemstvu, toda ob jamstvu države. Prometna sekcija za' teva poenostavljenje železniških predpisov, zlasti pa nii'i izenačenje v raznih pokrajinah n-še kraljevine. Dalje za' teva. naj sp znižajo pri-sfaniške pristojbine za 30 o'st. in da se določijo odnošaji do lokalnih in zaseb-j krajšem času sklicana medmini.drsl.-B nih proj. Delejrat prometnega ministrstva konferenca vseh prizadetih resorov, na je izjavil, da se sedaj dela na tem. da se kateri se bo razpravljalo o teh konkret-znižnio tarifne postavke ta prevoz lesa nih predlo-dh jn bodo storjene končne za 31 odst., kar je pričakovati v najkraj- : odločitve. (Začetek te ankete glejte v go-šem času. I spodarski rubriki.) hližujejo. Razgovori med opozicijo v in bivalci 1 poslanec. Strahovita železn ška nesreča BRZ0VLAK ZAVOZIL V POLNEM DIRU V OSEBNI VLAK. — 23 MRTVIH IN 59 RANJENIH. Essen, 13. januarja, s. Davi ob 7.20 je 38 ranjenih, zavozil D vlak 10 na postaji Herne na > Po zadnjih poročilih je število mrtvih polno zaseden osebni vlak. Jutro jt bilo naraslo na 23, število ranjencev pa na megleno in mračno. Izpod razvslin obeh 59. Od slednjih sta 2 smrtno nevarno, 14 vlakov so potegnili dosedaj 21 mrtvih in i pa težko ranjenih. VA2NA SPREMEMBA V AMERIŠKI! DIPLOMACIJI. P0ZAR SLADKORNE TV0RNTCB. Olomuc, 13. januarja. ». Večji del ehro-Wash!ngton. 13. januarja, s. Predsed« pinove sladkorne tvornice pri Kremsirja nik Coo.idge je ponudil ameriškemu po« | je uničil požar Obrat je prekinjen. Skoda slaniku v Berlinu lloughtonu poslaniško znaša,-4 milijone Kč. Važen odlok za urado:-štvo Beogrcd, 13. januarja, p. Finančno ministrstvo je izdalo danes komunike glede rokov, v kateri!) se imajo po členu 47. uradniškega zakona izplačevati prejemki višje stopnje temeljne plače. Finančno ministrstvo je odločilo, da velja rok. v katerega eredio in se izplačujejo državnemu nameščencu prejemki višje stopnje od dneva, ko so pretekla tri leta v nižji stopnji. Zako-nolai.ilec nnmreč izrecno pa?lnša. da dobiva !o uradniki prejemke višjih stopenj avtomatično. S tem je podana izjema od člena 108. tega zakona. vseh ni ans, združilo za volitve vse, kar le naprednega. Interesi osebne amb:cijc, vrtoglavost, kratkovidnost, a tudi nemo-1 ralnost je tudi še to pot zmagala nad ' zdravo pametjo in poštenostjo. Sreča je le, da so nesloge In cepkarstva krivi le voditelji, a da si napredno ljudstvo želi enotni ga nastopa, zavedajoč sc, da bodo le na ta način zavarovani njegovi interesi. Zato je pa treba, da ljudstvo to pot obračuna z zgaga rji in z ljudmi, ki se geri-' rajo za voditelje, a so le škodljivci na-I žeea naroda. Rad c in Madžari Beograd, 13. januarja, p. Tiskovni urad zunanjega ministrstva je izdal nocoj ta-j le komunike: j cPovodom časopisnih vesli, da se je pri g. Radiču našel dokument, ki vsebuje pogodbo, ki jo je sklenil g. Sljepan , Radič z madžarsko vlado, je poselil da-! nes madžarski poslanik g. llory zunnnje-! ga ministra dr. Ninčiča in mu izjavil v impnu svoje vlade, da madžarski kabinet ni imel nikakih pogajanj z g. R -didem in ! da vsled teg3 tudi ni nikoli sklenil kake . po-odbe z g. Radičem > Ministrstvo za notranje posle je nocoj izdalo komunike, v katerem demantira interviuv dunajske tNeue Freie Presse>, ki ga je baje imel njen dopisnik z državnim nodtajnikom Vilderjem. G. Vilder izjavlja, da ne samo da ni imel nikakega razgovora z dopisnikom javlja, d« obstoji nevarnost velike stavke rudarjev v premogoknpih. ker so rudarji v Dcrvishire odklonili ponudbo lastnikov rudnikov. Število rudarjev, ki prihaja z« stavko v poštev, znaša 200.000. Tajnik delavske zveze Cock je izjavil, da stojijo rudarji pred n«jresnejšo krizo v zgoilovi« ni svojih organizacij. Nad 100.000 delav« cev je hrczpose'nih. Dnevno p« se še ved« no po več sto delavcev odpušča iz službe. NA TISOČE UTT)I UMRLO ZA MALARIJO. ZOPET STRAHOVITA MEGLA V LONDONU. London, 13. januarja, s. Meslo Londoa ie zavito v gosto meglo. Promet cestne železnice je deloma, promet avtomobilov pa iHipolrinma ustavljen. Na več krajiH so trčili skupaj avtomobili in avtobusi. Več oseb je bilo lahko ranjenih. KANONIK KOT ŠPEKULANT. 2eneva, 13. i«nuarj«. v. Zadnje dni je Izzvala veliko senzacijo finančna afera, ki zadeva katol. duhovščino v Luzernu. Neki kanonik tamošnjega stolnega kar pitla je brez odobravanj svojih predstojnikov špekuliral z denarjem in na ta način oškodoval kapitclj za preko pol milijona švicarskih frankov. 13. januarja: CURIH: Beograd 8 35, New-York 518, London 24.79, Pariz 27.78, Milan 21.08, Praga 15 55, Budimpešta 0.007175, Bukarešta 2 65, Sofija 3 75, Dunaj 0.0073. DUNAJ: Beograd 1148 do 1152, Bo« dimpešla 98 20 do 99, Bukarešta 305 da 3G7. Milan 29G0 do 2978, New-York 70.935 Amsterdam, 13. januarja, z. Iz Iloland« i do 71 185. Pariz 3812 do 3828, Praga 2134 ske Indije, kjer je bila ie pred kratkim i do 2144. Sofija 513 do 517. Curih 13 kako S]o_ Lovrekovičevega pristaša Ivana Strbenca, ^ nimajo ^ vw£e žg,je neg0 os(ati domu, Narodnega bloka, ki se vrži ob 8. zvečerv Norodnem urednika »Slobodnega seijaka* v Zagre« bu. S štirinajsto listo pa so prišli ob 14. še sporazumaši z nosilcem dr. Božo Mar« kovičem. Na tej listi kandidirajo tudi 8B- Roglič iz Maribora. Martin Gobec iz v krempljih 21 tigrov. Novejša zgodovina nacionalnih podvigov slovenskega ljudstva nudi obilo primerov, kako se je znalo z elementarno silo dvigniti in na velikih taborih manifestirati svojo borbenost. Govorita gg. dr. Pivko in D r o f e n i k. Josip V Ljubljani so vložene sledeče liste: j uspeh. Ir.teresa.nino je, da imajo tn 1.) Narodni blok (Ivan Mohnrič); |!!st« hrvatske nosilce (Radič, Strbcnac, 2.) levičarski socijalisti (1. Makuc); Hribar), ena pa celo srbskega nosilca S.) socijalni demokrati (dr. Lj. l'e- (l»rof- Markovida). rič); 4.) klerikalci (dr. Anton Korošec) in 5.) skupina Ravnihar - Ažman - Bab-Hik - Juvan (dr. Vladimir Ravnihar). KANDIDATNE LISTE NA HRVAT. SKEM IN V SLAVONIJI. Hrvatska in Slavoniia voli 68 poslan« Volilno okrožje Ljubljana - Novo ; ccv v 9 volilnih okrožjih. Kakor razvid« mesto: 1.) klerikalna (dr. Anton Korošce); 2.) Narodni blok (dr. Gregor Žerjav); 3.) SKS (Ivan Pncelj); «Riječ», pa ie tokrat na Hrvatskem in v Slavoniji postavljenih nad 80 kandidat« nih list, ki so jih vložile nastopne sku« 4.) slovenska republikanska stranka ' pine: Nacionalni blok, HRSS, Lovrckovi« (Albin Prepeluh); j čeva skupina, zemljoradniki hrvatski in 5.) delavko - kmečki republikanski! srbski, dr. Surmin, davidovičevci, pučka« ' ši (klerikalci), socialisti, komunisti, fran« kovci, Nemci, srbska stranka ter v ne« katerih županiiah ločeni samostalni de« mokrati in radikali (odn. radikalski disi« denti). Torej nad 15 skupin, vendar pa je število list v poedinih okrožjih prav rnz'ično. V mestu Zagrebu ie vloženih 8 list, v zagrebškem okrožiu 13, v modru« ško«rcškem 9, v ličko « krbavskem samo 3, v varaždinskem 4, v bjelovarskem 9, Faninger, prof. Bračun in prof. Ribarič. -f- Obzr.ana proti klerikalcem. »Slovenec« poroča v posebni brzojavki o »namerah PP.-režima proti Sloveniji*. Tu doznavamo, da je minister 2erjav na ministrski seji v pondeljek navedel porazna de.stva o zločinskem hujskanju klerikalcev v Sloveniji, navedel primere kako pod škofovim pritiskom duhovščina v cerkvi agitira za protidržavno politiko klerikalne stranke, navedel kako zlorahlia škofovsko časopisje tiskovno svobodo. Vlada je baje po pregledu predloženega materiiala storila ukrtpe proti hujskanju SLS. »Slovenčev* zagrebški iramazonski bratec »Jutarnjl list* ve povedati, še to, da je vlada sklenila ustaviti nekatere bujno iz pregled«, ki ga priobčuje zagrebška j skaške klerikalne liste ter najstrožje po- , . . ., , , , (\!ll Id UU1 Ul IIIdlilieMM Ull SVUJU UU1UVHUSI. Celja, davidovičcvec dr. Toplak, trgovce . Gnspodje ,j(,rj< Rj datl(]anes zase rekla_ blok, aocijalistični levičarji (Ivan Makuc); G.) republikanska stranka za Slovenijo (Josip Murn); 7.) narodni socijalisti (Ivan Deržič); 8.) socijalni demokrati (Melhijor Co-bal); 9.) Bemotovi socijalisti (Ivan Pastorek). V volilnem okrožju Maribor - Celje; 1.) klerikalna (dr. Anton Korošec); 2.) radičevska (Stjepan Radič); 3.) prekmurski mali poljedelci (Gcza Bartner); 4.) Narodni blok (dr. Lj. Pivko); 5.) lista «viteza» Zagorskega (I. Zagorski); stopati proti onim duhovnikom, ki zlorabljajo vero in cerkev v politične svrhe. Vlada se baje obrne tudi na Vatikan ter predstavi papežu opasnost, v katero že-ne.o njegovi škofje katoliško cerkev. Prosila ga bo, da uveljavi svoje načelno stališče, ki ga s tako vnemo povdarja v italiji, da naj namreč duhovnik služi Bogu ne pa politiki, -tudi na Slovenskem. — Skrajni čas je, da se odredi moralični kontumac besnosti, ki je zavladala v SLS ter grozi upropastiti cerkev in vero. mirate slovenstvo In borbo za svobodo, poskusite tako in dokažite triumfl Dokler Pa boste uganjali plitke harangue na pri-krivanih konventiklih, je jasno, da se slovensko ljudstvo more vašim baharijam in zaplotnišk m kora žam le smejati. -j- Sporno vprašanje Z objavo zakona o zaščiti države proti HRSS je bilo postavljeno na dnevni red tudi vprašanje veljavnosti že vloženih in od sodišč potrjenih radičevskih kandidatskih list. Pravilne še rečeno, vprašanje ie, kdo naj izreče neveljavnost teh list. kajti da so neveljavne. o tem nI dvoma. Ali more lo storiti že samo sodišče, ki ie liste potrdilo? Varaždinska sodnija se je smatrali za kompetentno, da to stori ter k obe Radičevi listi razveljavila. Drugo staiišče je zavzel zagrebški sodbeni stol, ki ie zavrnil predlog politične oblasti, da uniči radičevski listi v zagrebškem okrožju. Sodbeni stnl smatra, da ie sodišče upravičeno pregledati iiste le s čisto formalnega stališča in da nima pravice razveljaviti listo, kl je bila že potrjena. Sposobnost predloženih kandidatov Ima po mnenju zagrebškega volilnega senata pra poročala srezki kandidat g. Josip Drofe-nik in g. Ivan Prekoršek iz Celja. Kandidat g. Drofenik se je dotaknil temeljito in stvarno vseh perečih vprašanj ter žel za lepo izvajanje vsestransko pritrjevanje in priznanje. Drugi govornik je zlasti povdar.al združitev vseh onih. katerim je za konsolidacijo države in za resno gospodarsko delo. da bo zmaga Narodnega bloka dne 8. februarja tem sijajnejša. Nasprotni pristaši SLS, ki so najbrž prišli z namenom, da bi zborovanje motili, so pod vtisom težkih in stvarnih očitkov, ki jih je izi esel srezki kandidat g. Drofenik na ponesrečeno politiko in delovanje poslancev SLS, previdno molčali. Savinjska dolina obeta za Narodni b'ok najlepše uspehe. : Dr. Pivko v Marenbergu. V ponde-IVk zvečer je imel nosilec liste Narodnega bloka v celjsko-mariborskem okrožju, dr. Pivko krasno uspel sestanek v Mar-I renbergu. katerega se je udeležilo 70 volilcev. kar je za Mareoberg izredno visoko število. Živahno zborovanje ie trajalo cele tri ure. Navzoči so bili tudi nekateri dosedanji nasprotniki, katerim pa je dajal dr. Pivko na razna vpraša« nja tako tehtne in prepričevalne od:ro- | vore. da ni Dihče niti z besedico ugo-vico oceniti parlament. V zakonu da je j r3 . , ZborovaIci so pp rar.ili s sklepom, rečeno, da ljudje, proti katerim je uveljav da $e ,ajo M inten7ivno (leIo 7a zma. . qi . ■ f , ., . . . , i lien zaknn 0 za-eiti države- ne morel° i zo Narodnega b|nka. Isti dan e imel dr. + S,8V" m0Ž rT biti P0slanci- S tem Pa da ?e ni rcCen°- ! Pivko tudi v Vuhredu ožji volilni sesta, Mil.vec, k, ga je »Jutro* v nedeljskem db ne mnrcjo bitl kandidati! Gotovo se ; npk Mlipnikov. pploh je dr. Pivko vsak uvodniku predstavilo za prototip skruni« | da razprav|jati 0 tem, ali ima sodišče, kl dan rne<; OT0|imJ rolilci na d-želi in le tclja pnzn.ee .nezvestega agitatorja za ,e |isto pntrdilo tudi pravic0 io razve- j oMahlje< da se M m0re podati v vse v požeškem 10 in v virovitiškem 8 do« škofovske liste. .Slovenec je na kaplana j tjaviti Mnogo govori v prilog stališču j tr^ka,aor ea "teliTo° čim iz Srema še ni došlo poročilo. Naj« Milavca ponosen in mu garantira popu« ] varaždinske sodniie. zlasti tam. kjer se _____ skromnejše okrožie jc torej ličko « kr« j Urnost med hvaležnim slovenskim ljud« j je> kakor pri ljuhljansko-novomeškt in bavsko, naibohotnejše pa naravno z*» j stvom. Mi mu ne zavidamo, toda naj se rnariborski klerikalni listi zgodila bistve-grebško, a vseeno zaostaia za maribor« »Slovenec* in njegovi agitatorji v talar« na formalna pogreška predčasne vložitve, jih ne varajo: slovenski verniki vam še | k| sarna na ,jCh| involvira n eno nevcl/av- skim, ki se očividno tepe za rekord. Po skleniti zagrebškega senata MONSTRUOZNOST SKLEPA O UKINITVI PREISKAVE PROTI RADlCE-VIM TOVARIŠEM. — SENAT NI PROUČIL NA.IOBTE2ILNEJSIH DOKUMENTOV. TEMVEČ POSTOPAL PRISTRANSKO. — INFORMACIJE ZAGREBŠKE «RIJEČiw. — RADIČEV POLOŽAJ. r Zagreb, 13. januarja. Igrekških sodbenib senatorjev ne mo-Po sklepu senata o ukinitvi prei^ka-'rejo ovirati nadaljnjega izvajanja zave proti Radičevim tovarišem se najži- kana o zaščiti države, kjer in kakor ■vahneje tretira zgolj [>oložaj samega vlada smatra nme«tno, da vloži svojo Šefa Radiča. SrKlbeni stiol namreč še ni avtoriteto, diktirano z jasnim slevom formalno sklepal o upravičenju Radi-; zakona. Poedini formalni sklepi so lne <$eve aretacije, temveč ie samo reJovnl instance ne merejo kar na lepem iz-o Radičevem sklicevanju na poslansko ' nolnesti proiričanip vin de. da je R-i-imuniteto. Senat je Radičev protest od- dičevo početje bilo veleizdajalsko in bil in so postavil na staiišče, da je po-'da ie z radikalnimi preventivnimi ukre-elanska imuniteta ugasnila g samim pj treba preprečiti ustvaritev njegovih razpustom Narodne skupščine. Proti naklepov. To se niti izdnkka ne križa temu sklepu je Radič (odnosno njegov s sodnimi sklpjii. ki =e opirajo na sroto-branitelj dr. Tnimbič) vložil priziv na va dejstva, dočim ima vlada dolžnost banski stol. ki bo o niem sklepal sknj^iin tudi odsrovornost. da paralizira izvr-no s pritožbo državnega pravilnika, j Sevanje protidržavnih deliktov v za-Banski stol ima sicer svoje seje le ob mef ti in pripravah. erediU) in sobotah, a tudi državni pravd- j Državni pravdnik dr. Žilič je včeraj nik svojo pritožbo šele vloži, in sicer Inreiel nadaljnji materija! proti Ra ličti naikasneje v četrtek popoldne. lin tovarišem: originalen td-«t Radiče- Sele oo rešitvi banske?a stola bo se- j vetra načrta pogodbe z Madžarsko, na- yiat sodbenesra stola pretresal upravičenost Radičeve aretacije in bo s podrobno preiskavo Radičevih zločinov moral pač ugotoviti tudi sokrivdo tovarišev, pri katerih se je očividno pre nagli! z oprostilnim sklepom. Radičevi tovariši so v svojo obrambo iziavili. da nikakor niso bili posvečeni v Radjčeve zveze. Ker je senat »matrn! najume- dalje Radičev referat o rešitvi hrvat-«kp"ra vprn?iiia. cb«ožen 44 strani in pisan v ruščini, konono sprrropila češkoslovaške komunistične stranke, ji-smo norveških komunistov in še nekaj drobiža iz Radičeve korespondence. Državni odvetnik se tega materijala r>o«liižn?e pri cpstsvl'aniii oritožb" K dooolnit\-i Radi^cvesra arhiva iz celice nasedajo in se dajo zbegavati od vas; nifSt o„tovo pa je povsem pogrešen na-toda prišel bo čas, ko jim b0 pad'a lus« i Z0fi kj je dnbil večino v Zagrebu, da se kina z oči in odobravali bodo. kadar, da neveljavnost liste uveljaviti še Ie v vam križ otmeno iz agitatorskih rok in parlamentu. Vlada ima polno pravico, da ga vrnemo v cerkev. Vaše velike derviške pr0g!asi neveljavnost liste, katera je ne-crgije kažejo, da je blizu konec vaše glo« pravi|no vložena ali na koji so kandi-rije, gospodje Milavci in drugil Nič ne datii ki sp|n|, ne morejo biti poslanci. Ko- bo treba ukrepov P. P.«režima in dr. Zer« 1 javovih »dcnuncijacij», s katerimi se pla« ši »Slovenec*, nič orožniške asistenee in »atentatov na svobodo tiska*. Poštenih vernikov b njihove potrpežljivosti je v Sloveniji dovoli, da stori io, kar jim vc« leva verski čut in neskrunjeno prepričanje -f- Na solnce gospodje tigri 1 »Sloven-čeve* proste baliarije z veličastjem klerikalnih shodov smo nedavno pobili z enostavno ugotovitvijo, da si klerikalni tigri ne upajo na svetlo, temveč le v zaprtih kaplanijah ali v orlovskih telovadnicah pogrevajo svojim neoma nim zaga-mancem puste tigrovske zgodbe. Na takih skritih konventiklih imajo tudi korajžo udrihati po državi in uganjati repuhlikan-stvo. Kjer in kadar pa se pokažejo na svetlo pred širše poslušalstvo, jim volil-ci pomerijo podplate... Naša ugotovitev je »Slovenca* spravila v nemilo zadrego, zato io proglaša za »tatarsko fzmišljo- likor vemo, se bo vlada te svoje pravice tudi poslužila. Narodni blok : Volilni shod Narodnega bloka se vrši jutri v četrtek, dne 15. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Colju. Kot glavna govornika nastopita nosilec liste g. dr. Ludovik Pivko, profesor iz Maribora, in srezki kandidat g. Josip Drofenik, posestnik v St. Jurju ob j. ž. Za vsakega člr.na Narodnega bloka in zavednega Jugoslovena je sveta, . , narodna dolžnost, da se tega shoda ude- i popoldne v Zgornjem Tuhinju. Na vseh leži. ki obeta biti velika manifestacija «eh sestankih govori srezk. kandidat g. državne in edinstvene misli. ^ran Pančur. : Shod Narodnega bloka na Polzeli, ki se je vršil v nedeljo, dne 10. t. ni. ob 12. uri dnp. je bi) izvanredno dobro obiskan. V imenu Narodnega bloka sta fz demokratske stranke IZ OKROŽNEGA TAJNIŠTVA JDS. ZA KAMNIŠKI OKRAJ. 1. februarja ob 7. uri zjutraj sestanek somišljenikov Narodnega bloka v Dom« Žalah. Ob 11. uri dopoldne v Ihanu, ob 3. uri popoldne v Dragomclju in ob 7. uri zvečer v Jaršah pri Mengšu. Na vseh teh sestankih govori srezki kandidat Fran Kokalj. Istega dne ob 7. uri zjutraj sestanek somišljenikov Narodnega bloka v Kras« nji, ob 11. dopoldne v Blagovici, ob 3. popoldne v Trojanah. Govori srezki kan* didat Fran Pančur. 2. februarja ob poi 8. zjutraj sestanek somišljenikov Narodnega bloka v Ra. domljah. oh 11. dopoldne v Količevem, ob 3. popoldne v Dobu, ob pol 8. zvečer v Krtini. Na vseh teh sestankih govori g. Fran Kokalj. Istega dne ob 7. zjutraj sestanek so« mišlienikov Narodnega bloka v Motniku, ob 11. uri dopoldne v špitaliču, ob 3. uri Btneje, da posamič pro-iči krivdo vsa-'pa ie straža včerai našla v om^icni kega posameznega sretiranca. nnravno; Radičevi obleki še novo pismo, pisano iz priloženih aktov ni mojfpl izčrpati v češčini in izvirajoče iz nedavnih dni. dovoljnih dokazov iu je ukinil pre-! ko je cvetela Radičeva korespondenca iskavo. 's posredovanjem jet niča rja. V pi?mu j Toda izven dvoma je. in tudi naže ! sporoča irosna Mnrenka zaprtemu so-j naknadne informacije se krijejo s tern,; proolici'ska straža zane-Radiča, temveč v zadostni meri tudi nje- j siiivo in vestno nadzoruje gg. narodne gove tovariše. V saMih pravniških krn- j voditelje. gih se jnvlia dvom o obiektivnosfi se-;- natovega sklepa: in dvom jo oče na-dalhijega razglabljanja. Vr'o Irteresantna ie današnja Informacija »Ri.ieči* iz Beosrradn. kjer se navaja: Povodom pis.mja bloknških listov o peka krm omnjanhi vlade, za- pojavljajo sluCa 'i. da se glede lastnikov Opozorilo vsem telefonskem saročmkom V zadnjem času se vedno pogosteje more Vaš dopisnik poudariti, da je vlada prav čvrsta in se dobro zaveda svo-Jrcra ravnania. Po v=rm ie dokazano, da so sodniki pri sklepanju postopali pristransko in je še prav pns°be trebn nnsdasiti, da ie iiredsedpik senata radičevec in Radičev prijatelj, ter da r ieenv brat izvršit ie gpi jmpnžo na ko- posameznih telefonskih postaj ali sprememb© naslovov telefonskih naročnikov vr5p izpremembe. ne da bi bila o tem obveščena poštna direkcija ali terenski sekciji v Mariboru ali Ljubljani. Vsled ne nvljenja ivprememb pa obstoja nevarnost, da se izgubi evidenca zgrajenih telefonskih postaj in njih last- risT ftaliie. Razumliivo torej, da tako nikov, v glavnem pa je vsled teza zelo sodišče ne more biti nepristransko in . otežkočeno, da naravnost skoro onetno-je podoba, da se bo sojenje vodstva j počeno točno poslovanje pri telefonskih IIPSS preneslo v Rofvrrnd. Vlada bo I centralah zaposlenega osobja. lenersrtfno nadaljevala svoj delo in je j Zato je postna direkcija primorana teza vsak slučaj pripravPcna na parira-1 lefonske naročnike v njih lastnem intere-n.ie. ker je tudi pripravljena, da po- su opozoriti na člen 15. telefonskega pra- kaže, kako zna pariratl. —- k.VjUU^u ^u.L rilnika. po katerem mora vsak telefone earoAmk infnnmuta ali »or»- Aaa ... naši tigri! Po svetis — Krušni škandali na Dunaju. Dunajsko deželno sodišče je kljub ponudeni visoki Kavciji v znesku 50 milijard avstr. kron sklenilo da ostane generalni direktor »elike dunajske pekarne »Anker-brotwerke«, Fried. še nadalje v preiskovalnem zaporu. Krušni škandali zavzemajo med tem večje dimenzije. Državno pravdništvo je vložilo radi navijan a oen 1 ovadim sedaj tudi proti vsein ostniim 'erušnim tvornieain na Dunaju. Zanimivo je stališče, ki so ga zavzele z ozirom na ■retacijo generalnega ravnatelja »Anker-brot^erke« ostale krušne tvornice na Dunaju. »Anker!irotweike» so namreč pod vtisom nastopa oblasti za posamezne vrste kruha uiižale za 12'KI Ka. dočim pro-• dajajo ostale tvornice iste vrste kruh še i vedno po stari višji ceni. ker pravijo, i da ne morejo prevzeti odgovornosti za j izgubo, ki bi nastale vsled zriižan'a ce>-: ne. Vidi ge. da obstoja med podjetji gotov dojrovor v tem oziru in zato postaja afera vedno bolj interpsanlne'ša, — Sadoul izpuščen iz zaporov. V Or* leansu :e pričela v pondeljek pred vojnim sodiščem razprava proti kajietanu Sa-doulu. ki je bil novembra 1019 radi de-rertnclje in vohunstva oh«ojen in centn-maciam na smrt. Sadoul je hi) !. 1!M7. v oficijelni francoski misiji odposlan v Rii»i;o. Kljiih pozivu vlade pa se ni več v rti il v Pariz, ampak se je pridružil sovjetski republiki kot uraden in pomemben sotrudnik. Začetkom novembra. bn je Francija obnovila odnošn w s sovjetsko vlado, se je vrnil Sadoul v Piriz. a Je bil takoj aretiran. Razprava P'ed vnj-nim sodi Vem v Orlr-nnsu je končala fo prvi dan s senzarijonalnim izidom. Vojno sodišče 'e namreč po Sndoulovem •»'> rnni v katerem je poj.-i«nil svoie stališč^ Tn vlogo politike francoske vlade proti koncu voine napram sovjetnm. po kratkem posvetovanju. spofa»ttmno z vidnim za«topniknm in ta govornikom »klenilo z o-»irom na izpremen :eno francosko politiko naprnm Rusiji ol>novitev preiskave proti Sodmiln in nte^nvo iz-pit«titev iz rapo-a. Sndmi! je taloj nato ootoval e svojo soi>rogo iz Orican«* t Pariz. «JUTRO» St 11 3 Sreda 14. L 1925 Pravniško udruženje v Beogradu Prošlo nedeljo se je vršila v Beogradu glavna skupščina Srbskega pravui-ilkega udruženja. Predsednik dr. Ne-iftorovič je v pozdravnem nagovoru opozori! da se letošnji kongres jugoslovanskih pravnikov vrši v Reogradu in je torej beograjskemu društvu pri-ipadla naloga, da kongres dostojno pripravi. Na opombe dr. Subotiča o stagnaciji dela za unifikacijo nomenkia ture. je predsednik odgovarjal, da je že minister Trifkovie sestavil tozadev no komisijo, da se pa njeni člani niso mogli intenzivno (»osvetiti svoji nalogi, ker materijalno niso bili zavarova xii. Zato predlaga, naj bi se inicijativa ■poverila ministru pravde, da imenuje f>o enega strokovnjaka iz vsakega mi siistrstva v to komisijo in naj bi bili člani oproščeni drugih svojih uradnih dolžnosti, ker bi se le na ta način lahko povsem posvetili svoji nalogi. Razpravljalo se je nadalje o pravni pomoči ter o vprašanju ženitvenega prava. Nato se je prešlo k volitvam Ki je bila dosedanja uprava z aklamacijo zopet izvoljena. zeml išče. Na prošnjo .Sokola* se prepusti dvorana kina za marijoneino gledališče ob določenih dneh Sokolu, dokler se nc pojavijo kake zapreke. Med manj važnimi zadevami se je ponovno obravnavalo o gradnji Pokojninskega zavoda, ki prosi še za nekaj stavbenih parccl. Na predlog referenta, obč. svet. We!-zla je bilo skh njeno, da se uvedejo v svrho preprečenja prekupčevanja med branievkami in kmeticami kontrolni oziroma naročilni listi. Tržni nadzorniki morajo nastopiti službo že ob 6 zjutraj. Mscarske stojnice se premeste z Glavnega trsa na Rotovški trg. kjer je manj prahu. špeharske stojnice pa s Koroške ceste na Glavni trg. Ob 19. zvečer je bila Javna seja zaključena, nakar je sledila še tajna. Mariborski občinski svet Maribor, 13. januarja. Danes se je vršila tretja redna seja občinskega sveta, na kateri so se vršile vseskozi stvarne razprave. 2upan dr. Lcskovar je uvodoma sporočil. da se je udeležil hožičnice Podpor nega društva za revne učence in se prepričal o umestnosti podpore občine. Ob-darovanih je bilo okoli 600 otrok z obleko in obutvijo. Iz poročila sianovanjskega urada ie razvidno, da le v Mariboru še vedno 84-5 strank brez družinskih stanovanj. V preteklem letu je b:lo dodeljenih skupno 186 stanovan:. Število razpoložljivih stanovanj pa se vedno boij krči, kar bo stanovanjsko bedo še povečalo. Občina je Izdala v preteklem letu za stanovanjski urad 84.000 Din. Tovarna Gotz se je pritožila zoper razsodbo tozadevnega razsodišča glede povišanja cene za dobavljanje toka in pritožbo v 11. instanci dobila. Pravni zastopnik mestne občine je predlagal revizijo, kar je bilo sprejeto. Falska elektrarna je po daljših poga-jan ih privolila, da dobavlja občini za Raz vanje in Radvanje tok iz daljnovoda za Celje. Pogajanja z vpoštev prihaji-jočimi občinami se prično prihodnje dni. Najemna pogodba med državno upravo in občino glede Kiffmannove hiše je bila odobrena z malimi izpremembami. Socijalistični klub je vložil na župana Interpelacijo glede mestnega šolskega Sveta, ki je bil po ukin enju prosvetnega j oddelka uk;njen in spremenjen v navaden krajni šolski svet, s čemur se je kršila občinska avtonomija. Zupan je odgovoril, da uradno tozadevno še ni dobil obvestila, vendar pa trditve interpeiantov v splošnem odgovarjajo dejanskemu stan'u in se nahaja tozadevno poseben predlog že v odseku. POROČILA ODSEKOV. Glede mestnega šolskega sveta se bodo na predlog referenta dr. Kukovea storili primerni koraki pri velikem županu in se bo interveniralo istočasno tudi glede prenosa ostalih referatov, ki so bili svo-ječasno odvzeti občini. Na neko prošnjo je bilo sklenieno, da se na de modus za ohdačenje novih zgradb, zlasti kar se tiče gostaščine, vodarine in kanalskih pristojbin. V debato je posegel tudi Nemec Pfri-mer, ki je govoril nemški, čeprav je bilo na zadnji seji sklenjeno, da je razpravni jezik samo državni jezik. Na prošmo Olepševalnega društva za magdalensko predmestje se odobri povečanje magdaleriskega parka in bo dala občina v to svrho na razpolago potrebno | Vnacioisalnem žunsbergu 2'jmberk nam je malo poznan in le redkokdaj je siišati kaj o njem in tamkajšnjem prebivalstvu. Iz Seiniča pelje cesta preko Štrekl evca in Luže na glavno cesto, ki vodi iz Novega mesta čez Gorjance v Metliko. Nekaj strcljajev od Luže, na levo od glavne ceste, ie prva vas, ki spada v območje Zumhcrka, namreč Draga. Prekc hriba, ki se spetiia nad to vasjo, pridemo v gorsko selo Popoviče, kjer se nam odpre krasen razgled po vsem prostranem Ztimberku. Pod nami počiva lepo selo Dolane. nekoliko višje lična vasica Sekuliči, desno od Dolan pa vas Pilatoviči. V daljavi opazimo tudi Sošico, levo od rije v gričevju pa Mago-vac. Vse obiemlje krasno zimsko solnce Kren'1 sem v dopno in dospel kmalu v vas Radatovič. Cerkev, hiše. vse v zast.i-vah. Pred vhodom v selo velik slavolok. Gruče, korakajoč v vas in prepeva oč narodne in borbene pesmi, mi povedo, da je danes shod. Min. pravde, dr. Kdo Lukinič pride Iz Karlovca, je šlo od list do ust. Vse nestrpno pričakuje. Okoli 10. dopoldne naznanijo stieli prihod ministra in gostov govornikov. Krasen, naravnost očarujoč prizor. V divnem veselju je narod sprejel prvoboritelia za državno in narodno ed nstvo. Za trenutek ie nastala grobna tišina. Cim pa se je po-iavii gospod minister, je sledilo dolgo trajno frenet:čno vzklikanje kral.u in iu-goslovenskemu nacionalizmu. Semkaj naj bi prišli naši klerikalni tigri, semkaj, da bi na lastne oči in ušesa videli in slišali, kako je preko šesto ?lav broječa množica zagrmela: »Doli s kukavico! Proč z Rad čem! Doli s Korošcem' Živela edinstvena država, živel kralj, živel nacionalni b!ok'» Z največjim zanimanjem je narod sledil izvajanjem ministra dr. I.ukiniča, ki je dobil zagotovilo. da bodo 2umberčani dne 8. februarja enkrat za vsele, obračunali z Radičem. njegovo republiko in vsemi njegovimi poinagači. Tudi drugi govorniki so bili sprejeti z enakim zanimanjem. Imenom Slovencev je govoril g. Dako Makar Iz Metlike. Tudi njemu so priredili zbo- rovalci viharne ovacije. Ob slovesu so prebivalci izročili gospodu ministru krasno srebrno pokrivalo, originalno domače delo. s prošnja, da je izroči kralju Aleksandru z željo, in zagotovilom, da hočejo 2umberčanl krepko in edinstveno jugoslovensko državo, ker vidijo le v taki državi svoj procvit in blagor vseh državljanov. Skrivnostni umor pri Sušaku V soboto zvečer se je zgodil na suša-škem ozemlju skrivnosten umor, ki ga je izvršil 67letni ovčarski pastir Štefan Bura iz golega strahu. Pred .vrati orožniške posta e v Podki-iavcu pri Sušaku so orožniki v nedeljo zjutraj začnli nenavadno krepko trkanje. Ko so jih otvorili se je pojavil pred njimi skoro nag ovčarski čuvaj Štefan Bura. se zgrudi! preplašen na tla in samo nekaj mrmral. Šele čez m kaj časa je prišel zopet k sebi in izpovedal sledeče: Cim se je v soboto zmračilo, sem se vrnil z ovcami v svojo kolibico. Vrata sem zapahnil z velikim hlodom in legel nato v postelj Okoli polnoči so me prebudili težki udarci na vrata. Koliba se je tresla od udarcev. Skočil sem in zgrabil za karahinko, iz strliu se nisem upal vprašati kdo je pred vratuii. Med tem pa so se vrata med strašnim ropotom že zru šila na tla. Napel se'tn moči, vendar v temi nisem mogel nikogar spoznati. Toda tujec je med tem zapalil vžigalico in videl sem, da ie bil oblečen v meščansko obleko. Gledal ie v smeri proti moji postelji. Misleč, da ie prišel neznanec v mojo kolibo z namenom, da me umori, sem ustrelil, nato pa ves preplašen In skoro pol gol pi hegnil v gozd. kjer sem prebil v mrazu skoraj celo noč, dokler nisem prišel na žandarmerijsko postajo. Okrajno sodišče na Sušaku je v ovčarsko koPlio poslalo takoj sodno komisijo, ki je našla tamkaj neznanca rnrvega na tleh. Imel je pri sebi legitimaciio in fotografijo, na kateri je hilo ime Martin Rupčič, roien leta 1882 Truplo je bilo v sedečem stan m in naslon leno na rob vrat dočiin je visela glava na prsih. ^Želodec utnorjenea je bil popolnoma prazen. Rup-čičevo truplo so pokopali na pokopališču v Jelenju, ovčarja Buro, ki je Rupčiča iz striliu ustrelil pa so po zaslišanju izpustili. Zanimivo je, in še vedno nepo as-njeno, kaj je prignalo Rupčiča ponoči v oddaljeno ovčarsko kolibo, čeprav je iinel do vasi veliko biižjo pot. Domneva se, da se je najbrže hotel skriti radi kakega zločina pred oblastmi. Morda je bil tudi tihotapec, a proti temu govori dejstvo, da niso našli pri njetn nkakega denarja in vrh tega še prazen želodec. Oblasti so odredile obsežno poizvedovanje za tem misterijoznim pi tnikom. vendar e malo upania, da bi se slučaj razjasnil. ker je Rupčič svoje tajnosti odnesel s seboj v grob. Veselo je pozdravil svoje sestre. Drate in stariše, nato pa jih ozmerjal, ker so jokali Tudi on ;e bil odmetnik. In dokler Je bil odmetnik, so njegov, tovariši ubili podporočnika Petra Bavšiča. Boričič je bil nato obsojen kot krivec. Pred sodiščem je priznal, da je kot odmetnik ubil nekega Hadžiča in si.er iz krvne osvete. odločno pa je zanikal, da hi ubil podporočnika Bavšiča. Toda, čeprav ie bi! obsojen v smrt, so bili v Kolašinu vsi prepričani, da je v tem oziru nedolžen, in so pošiljali z vseh strani vladi in kralju prošnje za pomilostitev. Čimbolj se je približeval dan usmrtitve, tem številne se so bilr- brzojavke. Pošiljali so jih stariši, prosili trž3ni, čeprav so imeli le malo upanja, da bo Boričič pomiloščcn. ker je bila smrtna kazen že enkrat potrjena, kralj pa se je nahajal sedaj ravno v Parizu. Pretekli četrtek so prišli domači na idejo, da pokličejo brata ubitega podporočn:ka Bavšiča. Posebna deputa-cija je šla k njemu in ga prosila, da naj kot brat umorjenega podporočnika prosi j kralja za pomilostitev. In uspeli so. Bav-j šičev brat sc je pri pogledu na razžalo-| ščeno Boričičevo družino glasno razjokal in odgovoril: .Ako je v moji moči, da rešim Boričiča smrti, sem pripravljen storiti vse in to tem bolj. ker tudi sam nisem prepričan, da le on ubil mojega brata.« Se istega dne popoldne je Bav-' šičev brat odposlal kralju Aleksandru v Pariz brzojavko sledeče vsebine: «Boško l Boričič je bil obsojen na smrt. ker se it dokazalo, da je ubil mojega brata Petra. Odpuščarti mu vse in prosim in rotim Vaše Veličanstvo, da pomilosti ubijalca!« Brzojavka in tudi kral ev odgovor sta prišla še pravočasno. V soboto dopoldne bi se imela izvršiti justifikacija odmetni-ka Boričiča, kraljeva brzojavka, s katero je bil ubijalec pomiloščcn. pa je prispela v petek zvečer V nekaj minutah je zaznala o tem vsa okolica in po ulicah so odmevali vzkliki: «Zivel kralj!» Cim je poiniloščcm Boričič zvedel za velikodušni čin brata ubitega Bavšiča, ga je posetil na njegovem domu. pred katerim se ie zbrala velika množica Ijud-1 stva, ga prosil v pričo 1 udi javno za i odpuščanje, ga nato poljubil in objel. Prebivalstvo je priredilo Bavšiču potem viharne ovacije. Danes zadnjikrat ..Mizo Clermont" Igrokat v 5 dejan tih t predigro. V glavni vlogi Crlt Hald. Predstave: ob 4., »/s 6_ »/,8. in 9. Rino „L!ublfansliI d m" Ti5r žali. A zakaj? Samo zato: .mrtvi, ključavničar je sedel v kapeli in ravnodušna kadil cigareto. Glas o dogodku se J« kmalu raznese! po mestu in radovedni ljudje so začeli vreti na pokopališče, da se osebno prepričajo, če .mrtvec, res živi. Videli so Isto kar drugi. S pogrebom torej ni bilo nič le radi blamaže je bilo nujno potrebno, da se mrliško oznanilo takoj uniči, kar se ie zgodilo. «Mrtvl» ključavničar pa se je medtem spravil na noge in s^ je zopet napotil tja, kjer se je običajno čutil zelo domačega — v gostilno. In pravijo, da so pili do bele zore na račun niegove brihtnosti. s katero je tako imenitno potegnil nočnega čuvaja in mrliškega ogleda. Pomilostitev v zadnjem trenutku V Kolašinu so doživeli te dni domačini nenavaden dogodek. Kden izmed njihovih rojakov, ki je bil obsojen v smrt na ve-šalili in hi morul biti ravno usmrčen, je bil namreč v odločilnem trenutku pomiloščcn in to na direktno prošnjo brata umorjenega. Pred okrožnim sodiščem se je ustavil prid nekaj meseci oro?niški avtomobil. Iz njega sta izstopila dva človeka v okovih. V trenutku se je zbral narod, da viji, kdo sta to. Spoznal jt v njih takoj svoia rojaka Buhtoviča in Boričiča. ki sta bila približno pred enim letom obso ena v smrt. Bulatovič je imel na vesti nič manj kakor 15 zločinov nieu mirni tudi več ubojev. Star ie koma' 27 let in ie izvršil svoje zločine kot odinctiilk. Boričič je ravno toliko star. vendar pa ni bil tako otožen, kakor nicgov soobsojeni tovariš. Mi tvec ki je oživel v kameli Zgodba ni izmišljena, temveč se je resnično odigrala, in sicer v Novein Sadu. Neki ključavničar, zelo popularen n<-vo-sadski pijanec, se ga je tako natr„\skal, da je domov grede opešal in ohležil v snegu. Nočni čuvaj ga je iztaknil, strese!, dvignil, hotel ga je celo naložiti na ame, a ker je bil preti žak, ie poklical svojega tovariša in sta ga položila na voziček ter odpejjaki naravnost na pokopališče. Oba sta ga še enkrat pretipala — pravi c. da sta bila tudi onadva nekoliko natrki-na — in končni) ugotovila, da je mož v resnici mrtev. Napisala sta zato mrliški list in ga odnesla v mestno bolnišnico, kjer ga je zdravnk podpisal. Sedaj začne drugo dejanje. Bilo je že vse pripravljeno, da se .mrtvi, ključavničar pokoplie. Mizar je napravil krsta po meri mrliških ogledov in grobar na pokopališču ie bil obveščen, da je treii* izkopati jamo. Rakev so pripel ali pred mrtvašnico. Odprli so vrata. Bože. kaj ic to? Pogrebce je popadel strah in so zhe- ............................................................. ,\ova krasna kolekcija plesnih toalet le končana in na razpolago. Razprt tožena bo nu prosi ogled 15., Ib. in 17 t. m. Cenjene dume se vabijo na ogled v navedenih tri h dmh od Vi II■ do I. in od J. — 6. ure. MODNI AT ELIJE M $ARC Ljubljana. Kongresni trg i JI. Vabijo se tudi dame z dežele. Illli i!! HlllllIlHIllllIfllllllll "lili"1 II illiilMIil! ii! ]:Ml!iJililtnHiMldHi iHillili II lllllll! ZG. ŠIŠKA. Osebni tajnik dr. RavnU harja, g. P. H. nam poroča, da je dobil .maršruto* za odhod iz Šiške ter da bo moral v najkrajšem času zapustii Šiško. Navaja, da mu jc poskrbel to neki prvak NRS. kar pa ne odgovarja resnici, kajti P. 11. je pri NRS tako malo ovaževan, da gotovo ni človeka, ki bi hotel radi njega, trgati čevljev. Boije bi bilo, da pojasni svojim somišljenikom in prijateljem, da ni stalni učitelj, ampak ie nadomešča obo ele učitelje a'i pa začasno izpraznje* na mesta. Sicer ga pa v Šiški nihče drug ne bo pogrešal, kakor njegovi ponočni pajdaši iz kuhinje na Tržni ccsti in kle. ti na Vodnikovi ccsti. Kadar nam nazna« ni svoj odhod iz Šiške, se bo že poskrbe« lo pravočasno za vodo in kadiio. — Or« juna ie priredila v soboto čajanko v ho« telu «Rcllcvuc». Obisk je bil zelo dober, zabava izborna. Najbobe je pogodil ne« ki gost, ki je prepeval o nesoglasju o e ektrični zadrugi in žel tak aplavz, da je mora! pesem ponoviti. Tudi naša c!ek« trična zadruga je postala torej no zaslu« gi trojice A. G. H. znamenita. V sporni« nu bo pa ostal bivši načelnik B., ki sc je toliko žrtvoval, da ima Šiška električno razsvetljavo, čeprav so mu dali brco za zahvalo. Pogrešali pa smo pri prireditvi iz zndmoe izključenega A. KRANJ. (Predavane o Parizu s skl» optičnimi slikami). Francoski krožek ▼ Kranju priredi v nedeljo dne 18. t. m. v kinematografski dvorani g. Sajovica svojim članom in meščanstvu namenjeno predavanje o Parizu, ki ga ho spremljalo 7S lepih skioptičnih slik. Predava prof. \Varnier iz Zagreba. Vstop vsakemu prost, vstnpnine nobene. TRBOVLJE. Dragi trboveljski delav« ci. obrtniki in drugi! Ptiča poznamo po perju, figabirta pa po figah. Da boste ve« deli. kako in kaj, vam sporočam, da naš ficabirt Avsinek kandidira na Radičevi listi za laški okraj. Dobro si ga zapomni« te in mu recite, naj gre prodaUt svojo cšnopse« na Hrvatsko, ker v Trbovljah ni prostora za ljudi, ki so pniahali na Radičevem magarcu. Imamo dovolj do« mačih, starih gostilničarjev, katere bo« mo podpirali. LAŠKO. Laščani bomo kmalu oslepeli vsled skraino slabe električne razsvetlja« ve iz e'cktrarne «Kamcnit». Prosimo la« ško občino, da zadevo čimpreie uredi. Pred nosom im.imo e ektriko iz Fa'e in bil hi že skrajni čas, da se ista nape'j» v nai trg. BRASI.OVCE. Lovsko društvo v Bra* s'ovčah priredi dne 18. t. m„ to je v ne« delio ob 16. uri pri g. Karolu Stanzerju lovski pes, na katerega so vabljena vsa sosedni« lovska društva, kakor tudi vsi ljubitelji lova. Svira godba na lok. Za zabavo in okrcpčila je preskrbljeno. Kulturni pregled Gledališki repertoarji i Ljubljansko g*etFairče Ljubljanska drama. Sreda, 14.: .Veronika Deseniška*. D. Cttrtek, 15.: .Magda«. P. Petek. |f).; tlzgubliene duše«. A. Sobota, i7.: .Stričkov sen». Premijera. Izv. Nedelia. IR; ob 15.: «Paglavka». Ljudska predstava pri znižanih cenih. Izv. Ob 20.: .Veronika Deseniška«. Izv. LlnMlmska opera. Sreda 14.: Zaprto. Četrtek, 15.: .Iraviata». V korist Udru-ženja gledaliških igralcev. Gostuje g. Jos p Rijavec. Izv. Petek. 16.: .Rusalka«. B. Sobota. 17.: .Rigoletto«. C. "'edelja. 18.: ob 15.: .Netopir*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Šentjakobski gledališki oder. Sobota, 17.: .Drobtine iz Pavlihove zapuščine«. Ned elja. 18.: »Drobtine iz Pavlihove zapuščine« Mariborsko gledališče. Sreda, 14.: Zaprto. Cctittk. 15.: < 1 ruhadur«. A. Kuponi. Kakor ni opera po cLopudski sirotici> prinesla nič novega in ponavlja le stari repertoar, tako ni tudi drama po onavlja že znnne igre V obeh hišah se premalo uporablja princip deljenega dela: v obeh je nekaj režiserjev in čl nov, ki ne pridejo nikoli do režije in večjih vlog ali pnrlij. dnčim so drugi vpreženi neprestano. Imamo prve pevke in prve igralke, prve igralre in prve pevce, ki jih čujemo zelo redkokdaj z odra, a takrat v postranskih ali celo epizolnih vlogah. Tudi s kapMniki se godi tako. Ako bi se ansambla, ki sta danes jako močna, uporabljala po principu ekonomski rlsljenega dela, bi bila produkcija novitet in nanovo uprizorjenih starejših del lahko večja; zadovoljnejši pa bi bili potem tudi publika, gledališki člani in gledališki blagajnik. Obi*k že preigranih oper in dram je vedno *lab. in v nedeljo sta bili obe dramski predstavi malone prazni. Celo stalni abonentje puščajo pr-zne pros'ore. ker so čuli isto delo že v tekoči ali prejšnji »ezoni morda le r neznatno premeno v razdelitvi vlog po večkrat. Drame ali komedije z majhnim osobjem bi lahko, prav uspešno izpolnjevale dolge časovne vrzeli med velikimi noviletnmi, v oj>eri pa bi se dala doseči večja elastičnost z aktovkami in produkcijami baleta, čigar, večjega s.imoslojnega nastopa pričakuje- j mo že od Polianovin časov Dramske re- j prize bi zanimide tudi z gosli, ki "jih dra-j ma sploh več ne pozna Slovenka go- j spodična Podgorska u. pr. se je tekom par sezon v Zagrebu dvignila med o i 1 iS- : ne umetnice Naša publika bi jo rada vi-; dela. Tudi g. Nučičn. go. Mitrovičevo in še krkega prvaka mariborske drame ali opere bi pozdravili t zanimanjem. V nede'jo zvečer so ponavljali ie v maju 1924 epetovano igrano Leaornian-: dovo igro v 14 slikah clrguMjcne dušo z edino premembo v vlogi Larnnndj-ja, l ki ga je namesto g. Pečka, ki zdaj ne i igra, kreiral Kralj. Predstav« je bila oči-vidno znova pripravljena; ie lani je bila i prav ftobm. v nedeljo pa sta ga. tarife*« j in g. It"501 svoji lepi kreaciji še poglo- j bila in uspešnost velikih in težkih glavnih vlog še stopnjevala. Sugestivna top-ločutnost in dovršena naravnost njune doživljane igre. polne finih detajlov, sta našli pri inteligentnem delu občinstva globoko razumevnnje in priznanje. Igra pa je za nedeljsko, zlasti mlado publiko ("isto neumestna. Knko se morejo ljudje smejati baš pri najbolj tragičnih scenah in ob nrjbridkejSih resnicah, je neverjetno. G. Krmil ie Dodal patetičnega imi- ranta s prav dobro karnkterizacijo. gospod Skrldnšck je bil odličen Monlredon in g. Jerman inteligentno zajet glasbenik. Vse ostale mnogoštevilne igrnlre in igralke naj polivalimo sumnrično Iteiija g. prof. Šesta je prav praktična, srene so tipično označene in predstava je bila vzlic 14 slikam ob tričelrt na 11. gotova Mis'imo pa. da bi kazalo izbniti tudi nekaj del. ki te ne vlečejo kar r-ajKired lako pozno v noč. Kar je preko jxil II je vse predolgo Povsod se igre krajšajo, pri nas pa so t zadnji sliki celo odprli nekaj črt. krr je čisto odveč. Modrovanja je v igri na škodo tekočega dejanja ie iiak ve? kot dovolj. Dušeča tragika, ki jo doživljajo ob dveh mufencih umetnikih vsi li po'u;oč! igralci, pa gledalca naravnost trpinči. In oddajni potrt ter »e resnično kar oddahneš, ko pade zastor poslednji?. -«-« GOSTOVANJE TENORJA RIJAVCA. Sinoči smo končno in v Ljubljani na slovenskem odru spioii prvič slišali izvrstnega. lahko rečemo vzornega Alma-vlvo. G. Rijavec sto i danes na vrhuncu svojega razvoja; fizično se je okrepil , o tem menda ni treba govorltL — Inštruktor. * Dolarske posojilo beograjske obline. Kakor smo svoj.-časno ie poročali, namerava pričeti beograjska občina »pomladi z več velikimi gradnjami. V prvi vrsti prihaja v poštev izvedba tlakovanja mesta in zgradba moderne tržnice. RazSir- janovič in ostalo spremstvo. Kralja ta jeno bo tudi tramvajsko omrežje in zgra-Vraljico, ki sta izgledala jako dobro, sla jena nova občinska hiša Beograjski listi pozdravila na kolodvoru veliki župan dr. Baltič in divizijonar general Stojnno-vi6. Vladarska dvojica je takoj po prihodu odpotovala s svojim spremstvom na Bled, kjer oslane več dni. • Visoko odlikovanje dr. Oijba. Predsednik Masarvk je podelil rektorju akademije znanosti v Beogradu, znanemu poročajo, da so se pogajanja občine z inozemskimi finančnimi skupinami glede najetja večjega posojila končala z uspehom in je stavljenih občini 8 milijonov dolarjev na razpolago. * Preložitev železniške direkcije U Pu-hntire v Novi Sad. Generalna direkcija državnih železnic je imela že pred pol le- učenjaku dr. Jovanu Cvijiču, red' belega ta nnmen- Pre,ožiti subotUko železniško leva I razreda direkcijo radi neugodne l?ge mesta ob • Predsednik skupine obolel. Pred- madžarski meji v Novi Sad. V zvezi s tem sednik narodne skupščine in predsednik generalna direkcija zgradili za državnega odbora g.' Ljuba Jovanovič je felesm»ko direkcijo v Novem Sadu velik na influenei obolel in leži v svojem sta- ,ovnrni k0l0<,v01- « skladišče za želez- niski materijal. Ko bo to končano, prične premestitev uradnišlva tn ostalega osobja novanju. • Nori komandant žnndarmerije v Slo rcniji. Kakor javljajo iz Splita, odpotuje te dni v Ljubljano polkovnik Stojnn Tr-nckopovič, da prevzame poveljstvo žan-darmerije v Sloveniji. Polkovnik Trno-kopovič je v Splitu zelo popularna osebnost. Celo en pristan luke je po njem Predvčerajšnjim se je v Beogradu na sve • r, ... . ..........! J*nn nti^n ntuncilo nonlralno "imViiiloner železniške direkcije v Subotici. Ker pa predpriprav lani ni bilo mogoče izvršitf. je generalna direkcija odločila, da ostane direkcija v Subotici še do konca I 1925. , * Bolniška ambulanca icleznifarjev. — i en mp,er- Jreb;1. ie nih. Smer, odkoder prihaja potre«, j« | ginlla v gozd. Prvi ropar Je star okoli redno ista: od bližnjih toplic v Čatežu pri Brežicah. Redno »e strese remija po-dnevu 8 do 4 krat, ponoči pa Se »ečkrat. V Gabrovici je hila gostilničarja Seve-roviča že močno zrahljana List se zavzema ta to, naj bi ae zagrebški seismo-graličnj zavod zainteresiral ta te podzem-1 ske fenomene. # 2lviooidravniXka visoka «oIa ▼ Zagreba — univerzitetna lakulteia Kakor poročajo uradne zagrebške «*>o oseba, ki še ni bila državni na- ne uredeTrLlorikonSa bo J Do ir,vami 90 lu'!i "^kojeni orož-. P" «apba- k* '> * » N^ "iki< ki «« penzijonlrani po 1. 1922. državni službi, n. pr upokojenci ali pa vlada je konzulat na Reki Zvišala na ^ Mes1n- ""edba izrecno povoda velja taki, ki so bili državni uslužbenci pa so een^alneea konzulata i to grupo upokojencev, je ostala nejas- P**1*" ^'«vko na drž službo itd. To nek volilce Narodnega bloka, ki se vrši • Poštna vest a,i P8 sredo oh 8. uri zvečer. Razgovarjalo se «r v kraie- Vota "ka nk^ll« IrfJ Ar ^ ur«ffa- kpr si nobeden ne upa prevzeti od- Pošlni strokovni izpit (oficiantski ali bo o predstoiečih volitvah in o podrob. tiL rSc; ln Bovše ob -ZmMU ,re ! SOvorno^M, da upokojenim orožnikom iz- ™>me»n» Pri5!i ' »■ " N "ok. Na sestanku dah*ln neOrih v krale KobM S? Tomi i ph<ča nove dodatke. Tako si je Da vido- ^ PO njih šolski poroča tudi kandidat F. Zehal. Zelče Gradišče to Arclin ob torkih Koro^va vlada stekla nemil spomin ^brazbl priliče samo III. kategorija, to u_ Šentjakobski orkester to pevski £r.ki* to ^botah Pomno^na rSa v P" ki so vztrajali v službi Pa - " Urokov-j zbor priedita v petek, dne 16. t rn. ob Arclinu ie bila z novim letom zatvnrien* v najtežjih časih, v zahvalo so pa dobili ni "P«1' ne rroreio smatrati za enake iz- S. uri zvečer v Filharmonični dvorani je 0118 1 arn'm leiom otvorjena brco ofj Korp?(.a ^ : vršen i noštno-brzojavni šoli. ki dnie kva- koncert. Na sporedu ie med drugim Bč« osobja. Slavuosti so prisostvovali prosvet- j * Sprejem ni minisler Andra Stanič, njegov pomoč- mišljenja, ki ga je podala stalna komisija i da zafo z3 p(Hia|jSnni delovni čas ne nik Avramovič, upravitelj fonda, višji izvrševanje In uporabo zakona o civil- p!ača n;kake nadurne nagrade. Malo čud« uradniki in delegat ministrstva za narod- nih uradnikih in ostalih državnih usluž- na praUsa za zavod, ki naj bi bil socia« no zdravje. Ambulanca se nahaja v no- bencih se mora ob spreiemu v državno jen! vem trinadstopnem poslopju ter ima se- slu?-bo glede odreditve kategorije slrogo u— Ogled Kolinske tovarne priredi j dem oddelkov, med drugimi tudi kirur-. Pos,°Pati P° določilih člena 6 zakona o Slov. trg. društvo »Merkur, v Ljubljani ' ško. j civilnih uradnikih in člena 11 uredbe o v nedelio dne 18. januarja 1925. dopol« lih drž dne. Zbirališče ob 9. uri dopoldne pri šentpeterski cerkvi. Vabljeni so gg. tr« govci, nastaviienci, vajenci, vajenke in prijatelji društva. 106 u— Krajevna organizacija Vič • Glin« ce « Rožna dolina vabi na zaupni sesta« * Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umri v pondeljek j>orioči go- j epod Jožel Firih. skrben družinski oče. zopet Nem"k:;'arija na Rogaški Slatini že ,i,ikacii° M «• ketesorijo. Potemtakem riotov koncert op. 104 za violino « solo l leze na Mlnc° Za skupščinske vo- 'orei na Prilnpr biv5i P°5,n' 0,i,,,'an' * 3 spremlievan;em orkestra ter par novej« lilvp io a li * pokoju, ki ima štiri razrede srednie šole ših Adamičevih zborovskih skladb, ki se Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz " \ JP"?3?".. , ® . " cuva.rle in poS.nj oficiantski izpit ali pa morda deloma izvajajo prvič. Vstopnice se dobe aplošne bcinice. - Rodbini Žvan je pre- " 1, J1C 8tavoeniKa 1-udviKa ; fn bj bj, rpUnfiviran. v predprodaji v Matični kniigami. mtoula dne 13. t. m. hčerkica Majda. ! 115 ,VOjne^ bofa,asa AvKus,a ne more biti sprejet za uradnika ali pri- j u- Politično in gospodarsko društvo žalni sprevod se bo vršil iz Marmontove ? m C,negga' , .j® niis il svoje premo- Bravnika n kntp^orije. ampak samo za za kolodvorski in šentpeterski okraj va. ulice št. 17 ob pol 16. uri. - V Smart- 'e ?rl 7f "\lht v°1,K'ah P°>'«*8 l< P.a uradnika ali pripravnika ITI. kategorije, bi svoie člane, da se po možnosti ude nem pri Litiji je umrla v pondeljek -sp:, fa občinski stoTn^hi lini! Z bi ' la-k,™ nmor, v Tjutcmern. leže pogreba prerano umrlega člana gosp. Marija hgoršek, roj. Bezlaj, stara 75 le. a" «•» Pa b' rPeL če b, pm0 svnjpdobno M go je v Marjana Ravniharja, ki se vrši v sredo: Pokojni«, je uživala pri vseh. ki so ^iv, JlnnkirTeoo^ Ljutomeru otipal lansko leto grozen dne 14. . m. ob 4. uri popoldne iz Leo« poznali, velik ugled. Njene zemske '^nn- ^nfLiniV " l ^ umor ^luga nekega ruskega inženjerja nišča. - Tajnik. ke prenesejo dne 15. t. m. ob ia ,dopol- i SS'JSX£!1 vTogaS^o £,akon V..lli| C-jenko je posili, Njegovo ml, ! u- Pevke in pevci Ljubljanskega Zve! ..." _ _ trnlirn!« rrortnn nebo *»r»!JInQ ?a aL-otiiijtomi do ženo. jo notem zadavil, nje dne na župno pokopališče, je umrl včeraj po kratki in mučni bolezni, za zastrupljenjem krvi, v 52. letu starosti g Anton Verldf. veleposestnik in trgovec. Pokojnik je bil izredno sposoben to podjeten človek ter vrl narodnjak. Pogreb bo v četriek ob 3. popoldne. — V Krškem je dne 12. t. m. preminula v visoki starosti 80 let obče spoštovana go-! trolirala germanske volilce za škalljicami zf"nn- ,0 Ivo Berliss in trgovec Kari Jelovs-hees P3 "hesil. Mariborska porota je Cennen- j r ° ° ' Jelovs nee!?- ka obKor1iIa na smr. Morilec je bi! te dni I Medicinski ples se vrš, dne 12. fe. njeneua otroka na' V sredo dne 14. t. m. točno ob pol 8. uri skupna vaja. 100 Nedavno pa so Rogalčani slovesno progla-. —- ^! bruarj, v veliki dvorani .Union... Od sobito izročen mariborski moški kaznil- sili v Prepeluhovem tRepublikancu», da niso ne renegati in ne Nemci, ampak republikanci ! nici- * 1'erijoilirnl potresi ob slovensko-hr-1 * Kevrr>tea samomor. V bosenskem vaiski meji Kakor poroča »Jutarnji listi Nenadlči so našli te dn, na klinu j iz Stojdrage, se v tamkajšnji okolici že sobi obešeno Jovanko Mandič. Komisiia »pa Marjeta Levstikova, mati šolskega | ~ ™ ' ......uirptpvila di >e Jovanka bila nnjirej nadzornika g. L. Levstika in nadučitelja i ^Ika septembra lanskega leta po- fe polem obešena. Zani 1 Z 7„„„,|„ „K c- D__K u„ navijajo več ah manj rahli potresi. Na šo- 7,1 '•lv'ie"-i m «■« > ' . " \\ . J. Levstika v Zagorju ob Savi. Pogreb bo ' ' J razooka miv0 <1a ie b,'n ne- v sredo, ob pol 4. popoldne Blag jim spo- 1 ^ . —-----riJemo »r 1/o'orom Ha. J. Levstika v Za-rorju ob Savi. Po:?reb bo "av,)aj0 min, žalujočim naše iskreno sožiljel * Nemščina na naših srednjih šolah. Prejeli smo: O važnosti iu potrebi nemškega jezika za nas so mnenja lahko različna; dovolil pa bi si opozoriti na nedoslednost, ako se pouk v nemščini v spodnjih razredih popolnoma opušča, v višjih pa uboge dijake še vedno muči prav na tisti nesmiselni način kakor so nas nekoč. N pr. cKaj je vsebina drugega prizora tretjega dejanja ,Goetza von Berli-ekingen'?> Seveda, kam spada profesor, D p, Oetken- jev vanilin sladkor Dobi se povsod ali pa t tovarni los. Re;ch v Mariboru t' fM 11 5 • sl «s > ; co ! pismena, zapustila pismo, v katerem do-1 loča svoie dediče. Njen oče in stric sta bila aretirana. * R 'p pri .VoTem mestu. Ko sta se vra-| čala dne 5. t. m. okrog pol 18 zvečer posestnika Martin Kralj in Jože Hrovatič iz Novega mesta proti domu v Zajči vrb, sta ju na deželni cesti med Malim Oreh-kom in Zajčvrbom na t.-ko zvani nenadoma napadla dva mnskirana tujca, s samokresom v rokah. Prisilia sta ju. da bor. 102 u— Plesne vaje maturantov tehnične srednje šole se vrše v sredo dne 14. t. m. Začetek ob 8. uri zvečer, za tekmovalce ob 7. uri zvečer. — Odbor. 84 u— Epidemija ošpic v Ljubljani. Po našem mestu se je razširila epidemija ošpic. Po šolah je izredno mnogo bolnih otrok. V razredih s 50 otroki je do polo« vice obo!e;ih. Mestni šolski svet je ukre« nil vse potrebno, da se epidemija ne raz« širi še huje in je nekaj razredov moralo prekiniti pouk. u— Policijske prijave. Od pondcljka na torek so bili prijavljeni policiji slede« či slučaj: 1 tatvina, 1 poškodba tuje last« nine. 1 tepež, 2 prestopka lahke telesne poškodbe, 2 prestopka v zglaševalnih predpisih, 2 prestopka pijanosti, 13 pre= ! vlogi Alfreda nastopi pri tej predstavi tenorist g. Josip Rijavec, ki je pel to partijo z največ.im uspehom v Beogradu. Zagrebu in na raznih odrih Češkoslovaške. Poleg njega nastopijo še: Fri-skova. Popov, Smolenskaja, Assejeva, Debevec. Mohorič, Perko, Pugolj, Sur bel j in Bekš. naproša, da pride k koncertu, ki ima i so . Vendar pa zmagala svečan značaj točno. Koncert Glasbene matice v Maribo- lun domačih funkcijonarjev je prijavljen m. dr. češkoslovaški konzul g. Beneš. nadalje rektor zagrebškega konservato-rija, skladatelj Chotka iz Zagreba, g. Hu-bad. dr. Kirnoeec, P. Hugolin Safner. g. Adamič iz Ljubljane, predsednik Glasbene Matice g. Skalar i. dr. Obisk te odlične gospode že kaže. koliko važnost se polaga na predavanje »Mrtvaškega ženi-Da». Delo je dokončano ter nas veseli [ sta oddala ves svoj denar, in sicer Kralj! popkov cestnega policijskega reda. I pro ; 3000 in Hrovatič 200 Din. nakar sta iz- j koračc"ie P°l>cnske ure in 1 oster strel. | _______Aretacij se je izvršilo 6 in sicer: 2 radi j prestopka pijanosti, 1 radi tatvine, 1 ra« , i di beračenja, 1 radi splošnega suma in i | končno življenje in ljubezen. Ko se zruši , radj nave(1!,e nJpačnega imena. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub- stavba resignacije vzklika glavni junak j u_ cerkveni tat. V frančiškanski cer« Ijani priredi v pondeljek 19. t. m. ob S. Otožnik: Storite kar hočete. ResLniral kvi je ie od prct'ekle srede ooazovala ! zvečer v Unionski dvorani svoj prvi sa- sem itak na to, da bi ljudje rezumeli nekfl ženska nepoznanega mladeniča, ki moslojni koncert v letošnji koncertni se- mojo resignacijo. Ce moja ideja ni pre-: je st;kal po cerkvenem nai i-alniku z ži. zoni. Na tem svojem koncertu bo izvajal 1 modra, je pa nemara preneumna. , 6 narodnih z z.nroko in veseljem. Upatii je.da bo ob-cela vrsta naj,Klli6nejšega občinstva. Itar Pesmi U Kokošarjeve zbirke v Adamiče- j činstvo oba večera napolnilo dvorano. «.m Itn^nn, »„nb«i„n.ri«, n,ii,.i;.» vi harmoniziiciji ter Adamičeve Belo- | Ema Destim.va v Za r bo. Sve.ov- kranjske svatovske peeml z basovskim noznana češka pevka Ema Destinova je solom, katerega poje operni pevec go- dospela že prošlo sobolo v Zagreb in bo spod Zupan. Dalje so na sporedu ženski pela na vokalnem koncertu prvič v sre-a capella zbori Antona Lajovica (Žalostni, Častitljivi in Veseli koledniki) ter pet ženskih zborov s četveroročnim klavirskim spremljevanjem češkega skladatelja Suka. Dr. feirola je zastopan z mešanim zborom Zorja. morja zorja, Mokranjac poročati, da se bo med godbeniki odliko- Pa z x- rupovetom Biijana platno bele-vala zla-sti priljubljena virtuozinja ga Vstopnice po navadnih koncertnih lo troje dosedanjih članov varaždinskega Brandlova. Tudi za drugi koncert, ki "bo cenah so v predprodaji v Matični knji- | odra, in sicer: Miro Koretičevo to Petra v nedeljo, 18. t. m. ob 4. pop. je že vse- Sarni- 88 splošno povpraševanje. Vstopnice se za- i Šentjakobski oder ▼ Ljubljani bo fino danes prodajati pri g. Zlati Brišni- j 7 8obo!o !n nedeljo E. Kristanove kovi in g. M. Hoeferju. Nadejamo se zl.v i < D robi in e iz Pavlihove zapuščino, enode-•ti z dežele velikega obiska, zato s i e- i iank« «Uspeh», in je komedija, ki biča naše družabno življenje. S prav cankar- do, dne 14 januarja. V soboto 17., v torek 20. in v četrtek 22. t. m. pa nastopi v Narodnem gledališču. Pela bo prvič v »Madami Butterfly», drugič t to tretjič v !etni ključavničar« Ealet Froman v Splitu. Zagrebški . ski vaienec Franc Spindler, stanujoč na balet Narodnega gledališča pod vodstvom j Poljanski cesti št 13 in pričel ponujati znane to simpatične prve plesalke Fro-1 obiskovalcem kina rjavo zimsko suknjo, manovs gostuje dne 14. in 15. januarja Zahteval je za njo spočetka 250, nato v Splitu. i 100 to končno 75 Din. Pri tem pa ga je Zatrehik. drama izvaja sedaj slede-j opazil detektiv in vprašal fanta, odkod či repertoar: Pota Bernd (Gprhard ima suknio. Spindler se je naravno radi Hauptmann). Namišljeni bolnik (Moličre) slabe vesti prestrašil in pričel lagati, da sko ironijo nam slika pisatelj razmerje naših ljudi do gledališča, umetnosti in umetnikov. — V drugi komediji cKIub Resifinaciia*. gledamo smešna ljudi, ki ia Maskerada na podstrešju (L Vojuovič). I je prodajal suknjo po naročilu nekega j njegovega prijatelja, o katerem ne ve, ' kako se piše, ki ga pa čaka na Poljanski cesti. Na policiji so pozneie ugotovili, da je Spindler ukradel suknjo v soboto popoldne trgovcu Francu Kraškoviču na Francevcm nabrežju. — Istotako je bil v pondeljek aretiran 21»lctni dclavec An« ton Vrhovec, ker je odnesel svojemu znancu Martinu Adamčiču iz Zagreba raglan in ga hotel prodati. Oba sta izro» čena sodišču. u— Pobegniti je hotela. Zlata Degen, o kateri smo poročali pred par dnevi, da je bila aretirana radi izvrševanja taj. ne prostitucije, je očividno zelo prebri« sano in nevarno dekle. Ko ie v ponde'jek odhajala iz bolnice v spremstvu detekti« va nazaj na policijsko ravnateljstvo, od» koder je bila predstavljena sodišču, je skočila pred pošto iz tramvaja in hotela zbežati. K sreči pa jo ie brzo zagrabil stražnik. Scena ie vzbudila pred pošto precej scnzacije, posebno še. ker je Do genova ze'o elegantna prikazen. u— Pri balincanju st« se sprla na Vi. ču v nedeljo popo'dne kovaški pomočnik Ferdinand Skerl in delavec Mirko No. vak. Zadnji jc zgrabil v razburjen iu nož, ter z njim prerezal Škerlu levo lice do ust. Na nepojasnjen način pa je prišel tudi sam do večje rane na levi nogi nad kolenom. Oba sta morala iskati zdrav, niške oskrbe. Iz Maribora a— Družabno življenje. Ples Orjune je minulo soboto prav povolino uspel v mo« ralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Dvorana Narodnega doma je bila zelo okusno dekorirana v narodnih barvah. — Pri treh ribnikih se ie razvilo zopet ži« vahno zimsko življenje na drsališču. Po« j žarna hramba ie v nedeljo ledišče na no« vo polila in tako je led kljub toplemu solncu, ki ogreva hribe nad ribniki, šo vedno izborcn za d-sanie. a— Kaj dela prof. Ribarič. ki poučuje v Mariboru srbohrvaščino? Sinočnii «Ta« bor. objavlja dopis prijatelja s Pobrež« ja. ki poroča: »Danes v nedeljo sem slu« čajno prišel na Pobrežju v gostilno, kjer so imeli sestanek NSS«arji in prof. Riba« rič. Gospod urednik, da ste slišali g. Ri« baričal Tako psovati še tSlovenec. in «Straža» ne znata. In tak človek naj bo vzgojitelj mladine? Pravijo, da je tudi predsednik Jugoslovcnske Matice. Z gnusom sem se obrnil in se zaklel, da bom delal tudi jaz za čim lepšo zmago Narodnega bloka*. i? Cel?a e— Planinski ples v Celju, ki se vrši dne 7. marca v vseh prostorih celjskega Narodnega doma pod imenom »Planinski seiem», bo gotovo največja prireditev lo tošnjega pustnega časa. Cisti dobiček je namenjen za obnovo Celjske koče to za kočo v Logarjevi dolini. e— Redni sestanek JDS za mesto Co Ije odpade danes v sredo dne 14. t. m. radi občinske seje. Prihodnji sestanek se bo pravočasno objavil. e— Domačo veselico s plesom priredi, kakor vsako leto tudi letos gostilničar celjskega Narodnega doma g. Karol Pere v soboto dne 17. t. m. zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma. Cisti dobi« če je namenjen Dijaški kuhinji v Celju. Ix Primoria • FaSistovska milica v Vipavi. Svoičas so fašisti odpoklicali svoje čete z mejnih sektorjev v Julijski Krajini, ker le bila prisotnost milice na državni meji brez pomena Sedaj ko se je Mussolinije-' režim pripravil r,a vse eventualnosti, pa se je začela milica zopet nastanjevati v obmejnih krajih. Taka četa je n. pr. zadn.e dni prikorakala v Vipavo. Načeljuje ji poročnik Ricci. • Pevsko društvo ^Ilirija• v Trstu spada med tista redka udruženia, katera še vedno razpolagajo z idealizmom in pogumom kadar Je treba nastopati za slovensko stvar. Prošlo nedeljo je imela »Ilirija, redni letni občni zbor, po številu že 19. Udeležba je bila prav lepa, zborovanje pa je bilo doka> nemirno. Za novega predsednika je bi) izvoljen Angel Kobau, ki ima poleg sebe v odboru same mlade in agilne ljudi, od katerih je pričakovati, da bodo delovanje »Ilirije, zopet obnovili. * Zanimiva cestna dirka. V nedeljo sta se splašila v Trstu tik predora sv. Vida dva mezga, ki sta bila vprežena v vojaški voz. Živali sta zdirjali in podrli na begu, neko 681etno starko, k' je morala radi poškodb v bolnišnico. Na ulicah je povzročila dirka veliko zmedo, ki je končala šele takrat, ko so ljudje ustavili besneči živali. * Tatinski napad na btasalno. V noči od 9. na 30 januarja so neznani tatovi vdrli v prostore tržaškega skrbništva mi-rodolnčarjev. S ponarejemmi kliuči so odprli vežna vrata in se vtihotapili v blagajniški oddelek, ker so navrtali blagajno na več mestih. Tatove pa ie moral nekdo prepoditi, ker so pustili delo in Jo pobrisali ne da bi se okoristili s plenom. Izlava Podpisana izjavliava, da notica pod naslovom «2užcmbeik» v št. I. .Kmetijskega lista, z dne 7 januarja 1925. ne odgovarja resnici. Točno pa e. da svs se shoda v Žužemberku udeležila kot pristaša SKS In da je bila zadevna resolucija prečitana z na|ino vednostjo ter i najinim popolnim soglašanjein in odobravanjem. Na Dvom, dne 11. Januarja 1925. Miha Mirtič Ivan Kline Darujte za sorski Tabor! •JUTRO, šl 11 o Dr. iuther i seboj nemško, najstarejši sin Oton pa i je ravnokar predelal učno snov IL giro-finančni minister v odstopivši vladi nazijskega razreda ter 6« uči francoski, dr. Marxa, sestavlja sedaj novo vlado, i španski, angleški in madžarski Bratje ki se bo opirala predvsem na nemike in sestre so ga prej nazivali »Veličanstvo«. sedaj pa ga v tej obliki nagovarja le še služinčad. fiaeijonalce. Njegova pogajanja potekajo po zadnjih vesteh ugodno, tako da je računati že danes s sestavo nove vlade. Ako pride res do tega, bo krenila politika Nemčije na popolnoma nova puta, kar utegne imeti nedogledne posledice za vso svetovno politiko. Pri razcesarici Žiti Dunajski fotograf Nikolaj Knozer se Je nedavno vrnil iz Lequita v Španiji, kjer živi razcesarica Žita s svojim dvorom. Bil je pozvan na špansko zato, aa izvršil več posnetkov Zitine družine in se je vrnil domov s približno 200 fotografskim ploščami. Knozeu je znan dunajski fotograf, pri katerem se je vedno slikala cesarska družina in popisuje svoje vtise pri bivši cesarici Žiti takole: Bil sem približno štiri tedne v Leqni-tiu in sem ve« fes živel na račun Zitine rodbine. Imel Bem mnogo opravila. Napravi! sem okoli 200 slik in sem slikal Žito. njene otroke in dvor. ki sestoji iz 15 oseb. Razoesarica me je ponovno prosila, naj povsod, kjer pridem do besede. pobijam legendo, ki pravi, da trpi bivša cesarska družina pomanjkanje in da mora stradati... Ona je razširjanju takih vesti popolnoma nasprotna in jih je skušala že večkrat zatreti, toda vselej zaman. Žita se s svojimi prav dobro počuti na Španskem. Vesti, da španski kralj zavrača potrebno pomoč kraljevi družini so zlagane. Španska vlada je napram Žiti in njenemu dvoru zelo gostoljubna. Kralj Alfonz podpira Žito gmotno iti moralno. Predvsem vzdržuje njeno reprezentanco in je dal razcesarici na razpolago tudi posebno častno stražo. Če se Žita pe!;e na sprehod, jo spremljata vedno dva španska vojaka v uniformi. OW-čajno se pridružijo spremstvu še detektivi v civilu. O kaki zadregi torej ni ejo-vora. prej bi se dalo reči, da ima Zitina družina vsega na prebitek 2ivljen!e na dvoru je precej enostavno. Ra7cesarica vstaja ob 5. zjutraj, otroci pa ob 6. Družina prisostvuje skupni maši in se nato poda na sprehod. Potem pridejo učitelji in se začne pouk. Vae to nad70rnie Žita z veliko strogostjo. Ob 12. je družinski sprehod, zatem obed. po obedu gredo otroci na igrišče. Popoldan je zopet šola. po šoli jnžina in po južini sprehod. Zvečer se vrši še ena maša in nato gredo otroci spat. Žita se drugače umika prireditvam, ne udeležuje ne nobenih zahnv in še vedno nosi Žalno oblačilo. Izgleda pa precej slaho. ker ji domača opravila zadajajo veliko brisro Družinski člani govore med Ali je mož ali žena bolj ljubosumna? Neki zdravnik na Angleškem, ki je spe-cijalist v tožbah za ločitev zakona, je pred kratkim imenoval ženske »ljubosumni spol«. Ta označba je dovedla neki angleški list do tega, da je povprašal svoje čitatelje za mnenje, ali je žena bolj ljubosumna ali mož. Med brezštevilnimi odgovori se nahaja tudi pismo znanega psihologa, ki pravi: V splošnem so v poslovnih stvareh moški bolj ljubosumni drug na drugega, v ljubezenskih stvareh pa ženske. Naletel sem na ženske, ki nikakor niso bile ljubosumne na drugi spol, in zdravil sem moža ki mu je neutemeljena ljubosumnost grenila vse življenje. Poročil se je z lepo ženo, ki mu ni dala tekom 15 let zakona niti najmanjšega povoda za ljubosumnost, vendar ga je v srcu grizlo to čustvo. Ker pa si ni upal kazati svojih občutkov na zunaj, so trpeli vsled tega živci, in mož je končno zbolel.« V pesnitvi nastopi navadno mož kot pravi nositelj ljubosumnosti. Pomislimo le na Othela. Tod3 ravno ženske so, ki trde, da pri moškemu nI ljubosumnost nikoli tako strastna in da ne igra nikoli : tako obvladajoče uloge kakor pri ženskah ! Lady Alexandrova pravi, da se manjši ! pojavi ljubosumnosti pri moškemu pač ! nanašajo le na Angleže. Po ničnem mnenju so inozemci bolj ljubosumni. Ta dama pravi, da ie povprečni Anglež le v prav posebnih slučajih ljubosumen in da takrat takoj poseže po samopomoči. Samomor iz liuhezni do s* na Pred krat.kim je izpolnila v bližini Madrida vdova Eleonora Grauova čudno zaobljubo. Ker je ostal sin (tri življenju, je šla prostovoljno na oni svel z nasmeškom na ustnih. Sin Grauove se je bojeval v Maroku zoper Berberce. Mati ni dolgo dobila 0 njem nikakega obvestila Ker je bila bojna sreča Špancem nemila in so imeli velike izgube, je bila uboa je prišlo med Rumuni in Madžari do popolnega sporazuma in v kratkem bodo prenesli Madžari spomenik iz Arada v Budimpešto i velikimi svečanostmi. X Upokojitev madžarskega krvnika. Madžarski rabe!i Mihael Bali. ki izvršuje že mnogo let ta posel in je imel posebno zadnja leta pod rdečimi in potem belimi gardami dela fez glavo, je sedaj zaprosil za upokojitev. Za njegovo mesto se jo prijavilo izredno mnogo kandidatov, ki mislijo, da -o sposobni za krvnika na Madžarskem. Med prosilci je tudi več bivših častnikov. X Sreča v nesreči. Neka bogata Angležinja se je za božične praznike vodila v avtomobilu sem in tja [to Dunaju. Končno je izstopila pred svojim ho- telom. Prišedša v sobo. je opazila, da je izginila njena ročna torbica z denarjem, katerega je bilo za približno šef* milijonov dinarjev. Takoj je naznanila zadevo policiji in obljubila najditelju 300.'H)0 Din nagrade. A komaj je od-zvonila, glej. že jiotrka na njena vrata šofer, ki jo je vozil in prinese tor-| bico. Dama mu je seveda izplačala i obljubljeno nagrado in šofer je postal po naključju v kratkem ča*u bogat. | X PingvinSki otok. iraucoska vla-'da namerava proglasiti otok Kergtielen | v južnem Ledenem morjn za nacionalni park. Na ta način se bo uresničil Ana-tola Francea iPingvinski otok», I« ial, da gn avtor ni več dočakal. Namen te odredbe je. preprečiti popolno iztrebljenje pingvinov, tulnjev in drugih antarktičnih živali, ki so jih doslej ta*o neusmiljeno lovili Prva slovenska športna knjiga To ie *Smučar» R. Badjure. avtorja •Vodiča«, slovenskega Baedekerja, in drugih turlstovsklh, skoraj bi rekel »znanstvenih« spisov. Lična, lahko kartonirana brošura 76 strani, pri aznega žepnega formata. Na naslovni strani vesela risba. smučar drči navzdol in se veselo smeje. Brez pretenzije je ta knjižica, lična, a ko lo odpreš, te preseneti. Naslov je strog: »Smuška teorija in praksa za začetnike In izvežhane.« Torej učbenik ali priročnik ali celo enciklopedije «bcle umetnosti«! In zraven: 6 pokrajinskih, 55 tehničnih slik in srhohrvatskl tolmač! To ni malo! (NB.: Brošurica stane 30 Din in je izšla pravkar v založbi Klein-ma.vr & Bamberg v Liubljani). Jasno je, da pogledaš najpreje po pokra inskih slikah. Bogo Brinšek, Ivan Tavčar, Joža Kunaver, Jos. Ravnik so njih avtorji, torej klasična generacija naše turistike, smučarstva in umetniške pokrajinske fotografije. Pionirji in obenem klasiki Njim primerna je tudi kvaliteta reprodukcij. »Ivjc« bi si n. pr. želeli v ilustrirano revijo, katere nimamo, ali Vel. ali Kriško planino, Planico ali Stol. Slike so čiste, jasne, luči jasnega solčnega dne na snegu se v lepem modrem tisku na gladkem papirju prav tako resnično odražajo, kakor temne sence v kotan i pod Jalovccin ali rcprodukci sko težavni, pa točno podani razgled s Stola. Te reprodukcije So uprav prvovrstna umetniška priloga knjižici in jo v naprej najtnpleje prporočajo. So pravcata captatio bene-volentiae. Slično je s tehničnimi slikami. Koliko je nemških brošur slične vsebine! Vse so ilustrirane. pa ni ena ni naMa tako praktičnih. drobnih pa vendar tako vsestransko jasnih sličic. Slike v priročnikih Bil-geri, hoek, Lutlier, Schottelius itd. so manj nazorne. Pripovedna vsebina je zelo ekonomična Pojasnila o bistvu in vrednosti smuškega športa, o zgodovini tega pokrita pri nas. smučarsko živi enje, disciplina, praksa, — ter oprava, oprema, sneg. tehnika nižje in višje vrste. Iz vsake vrste veje ne samo avtorjevo stvarno poznanje snovi, marveč i njegova velika pedagoška sposobnost, kako vodiš začetnika in ga seznaniš z zimsko prirodo in z načinom, kako jej s pomočjo smučk prideš do živega. Tehnično se sme »Smučar. meriti ne le z vsako slično nemško brošuro, ainpak tudi z večjimi sportn;mi duli, ki so si stavili višje sportno-literarne cilje. Badjura je mnogo bolj ekonomično povedal isto. in več. Dodal e še domačo terminologijo, da bomo rešeni »leopoldstadterisch«-tcrmrnologije, ki govori o »skl-vozačima« ali «skifarerima» itd. V terminološkem pogledu bi morda kazalo najti še nov Izraz za «scliwingen», za kar uporablja »zavirati, zaviranje, zavora« enako kakor zs »stemmen«. Plužna zavora ni «Scliwung«. Kristjanija in telemark nista zavori, ker ne zavieta, marveč se sama zase izvršena ustavita. Vendar ta pomislek ni, da bi moral ali hotel absolutno veljati. Mogoče je baš nemško razlikovanje nepotrebno in ožja slovensko prav zadostno. 2al mi ni znana terminologija Norvežanov In Pran« cozov. V tehničnem pogiedu bi morda na str. 45. kazalo bolj izrecno zahtevati od novinca In vodje kurzov, da zahteva in vztraja na tem, da se te temeljne vel« be dobro vtepejo v glavo in nogo in vedno redno ponavljajo. One so temelj umetnemu smučanju in metodičnemu treninga mišičevja I za zdravje, I za tekme. Skrbeti treba, da pojdejo naši tekmovalci ven in da prineso uspehe! TI pa so odvisni od metodike, od temeljnih vaj (str. 45 — 47) na vežbainem terenu. V tehničnem pogledu bi dalje želel še kratko poglavje o uporabi smučk in opremi za vis< ko turistlko (po zimi ra Triglav, Sedma jezera na Begunjščico, Krvavčev greben) in kratko poznamko, kako se opremi in ravnaj pri takšnih podjetjih. In '.lasti v četi, pri vojakih! Smučanje Je važen del narodne brambe! Vsekakor pa tu omenjeni nedostatkl na zmanjšujejo visoke vrednosti te knjižico In se dajo popraviti, popolniti. Da bi so le naši športniki v celcm ravnali po za-, res modrih, iz dolgoletne lastne izkušnje izhajajočih nasvetih avtorjevih! Omeniti je treba dalje, da govori iz vsakega odstavka neka usmerjenost, neka Iskrena I ubezen do Drirode. očaruloča toplina za prednosti in čare naše domovine In globoko prepričanje, da ta športna panoga vzgaja mišičevje, oči, pljuča, živčevja bodri odločnost, budi umetniški čut, spoznava z ljudmi in prirodo, pa tudi vzgaja smisel za disciplino, za tovarištvo lo požrtvovalnost in čut dolžnosti. Pravilno imenuje avtor smučarstvo »planinsko la zimsko Sokolstvo«. Naj bi kmalu zarea tudi na«e Sokolstvo in naša armada spoznali visoko fizično in etično vrednost tega športa in sprejeli smučarstvo v svoj program. Letošnja skrajšana sezona Je pred durmi. Brošurica, dobrodošla! Smuk v naše žepe. in mi smuk ž njo najprel za peč, potem pa smuk ven na belo na delol Pika. Naročite takoj Ljubljanski Zvon si leto 1 9 2 5. V novem letniku bo izhajal poleg Kozakovega romana Šentpeter, ki se godi v ljubljanskem predmestja, ie Suženj demona roman, mladega priznanega pisatelja; poleg tega razne povesti, novele in esejL Ljubljanski Zvon ne sme manjkati v nobeni slovenski družini« Ljubljaaskl Zvon. ki izhaja meseBno, vel]* celo e.ao s pošta no vred 120 Um (za Inozemstvo 140 Din Naroča t pri Ti kov«| zadrugi v L.ubljani. rrešernova ulic« it 64. Kaj ss vse lahko zgodi... — Gospod doktor, izgubljena sem' Je kliknila gospa Nina, in se zgrudila v naslanjač in bridko zajokala. — Pomirite se, draga moja. — jo Je tol; žil zdravnik. — Kaj pa je vendar bilo tako hudega? Ali ste se nekoliko huje 'porekla s svojim ljubim gospodom Filioom? Pa menda vendar ne? — Izgubljena sem. izgubljena! — je ječala gosna im se ni dala potolažiti. Gospa Nina je mlada, lena gospa, že nekoliko oostamega. zelo boeatega trgovca Filipa N., ki ima svojo razsežno trgovino na Korzn v Trstu. Ko ji je zdravnik le še prigovarjal, da naj se pomiri, je končno obrisala solze, skodla pokonča, razklenila roke in vzkliknila: — Vkljub vsemu prisegam, da sem poštena ženn! — Hvala Rogu! — je dejal zdravnik. — Saj sem vedel, da ne gre za težak slučaj. Kaka majhna neoremižljenost? A? — O. ne morem razumeti, kje sem tedaj imela elavo... Bil je tako lep. tako lep! Ali nozneje ga nisem videla več' Samo enkrat___ Zdravnik je prikimal: .— Da. da; razumom. Toda tudi en- krat je včasih preveč! — Zadela me je kazen. — je mrmrala gospa Nina in sklonila na prsi svojo nlavolaso glavico. — Seveda ni to prav! — jo je ukoril stari domači zdravnik. — Ali stvar vendar ni tako huda in se da še popraviti. Saj gospod soprow ... Za svoj pre-stopek ste pa s strahom tudi že dovolj kaznovana. In potem takle srčkan otro-čiček ... — Moj Bog! Ali on je bil, je bil... zamorec! — Zamorec?! Sveti Bože! Gospa Nina je, vsa zardela vsled t«ra priznanja, nadaljevala s poveše-nimi očmi: — Da. gospod doktor mi«lim. da skoraj prepričana sem, da sem mati... črnčka. — Vraga! Stvar se v resnici zapleta. Toda v takih posebnih slučajih je treha predvsem mini. V tem slučaju bi zado stovalo. če bi bil va$ gospod soprog imel. recimo tako. morda pravico pred nosti. takole en dan, dva ... — O. gospod doktor, ko se ne spominjam. In kako naj bi vedela? Vse se mi vrt? v glavi! Ne morem si misliti, da bi bil moj otrok sudanskega ple mena ... Skoraj se mi zdi, da bi bilo najbolje, da izginem o teea sveta, da skočim v morje ... — Kaj še! Stvar ni tako tragična. V ostalem pa: kar je, je! Ko je stvar že umešena, ne kaže drugega, kakor da preudnriva. kako bi se dalo najbolje izmotati Iz te brozge. Veda nama. tO se pravi, vam v tem slučaju nudi pomoč. — Ali bi bilo mogoče, gospod doktor? — Da! Ali gre za trik. ki bi bil proti moji vesti, da ne ?re za vas in vašega ljubega Filipa, ki nima dovolj trdne glave, da bi mosrla nositi neke posehn? vrste rožne okraske. Torej ne mislite več na zamorca, temveč me poslušajte! Simulirati bo treha sicer res redek slučaj. ki ea pa veda priznava za mogo-čeea. Prvič, ko srečate na ulici zamorca, hlinite nenaden, silovit živčni napad, kričite, bijte okronr sebe ln prosite evojeera soproga, naj nemudoma da odstranit? črnca. Če bo potem otrok bel. bo stvar sama po sebi dobra: v nasprotnem slučaju, če bo otrok Srne ali čokoladne barve, nam bo pa lahko razjasnit! skrivnost hnrvilnec* vpliva za vas tako vznemirljive črnske prikazni. — Hvala, goenod doktor, prisrčna hvala! Vračate mi življenje! Tekom naslednjih treh dni je trospa Nina hodila prav pogrne toma od doma |in vedno v spremstvu svojega ljubega lsopro«ra Večin-oma jp hodila ž niim ob morju, po nabrežju, po pomolili, mimo tujih, angleških in ameriških | parnikov. Ali hil je pač vrag vme.;. ! bilo je vsega, samo zamorca ni bilo ■noboneora na izpregled. Četrti dan ena ko ne. Ne zamorca, da. niti dimnikarja j ne! Ulv ga gospa Nina je hila že vsa , obupana in so ji zoj>et začele misli uhajati k morskim valovom, ki naj i»i oprali njeno črno krivilo. Kar zagleda — šla je s svo Hm soprogom ravno mimo izložbe nekega urarja — v izlož bi lutko zamorca, ki je široko odpiral usta in kimal z glavo. Na trebuhu pa je imel uro. «Fvo prilike!« si je mislila gospa Nina, kriknila in se kakor mrtva zsrmdila v naročje svojemu ljubemu Filipu. Ko je po nekoliko trenutkih zopet odprla oči, si jih je hitro zopet zakrila z rokami in vsa tresoč se prosila soproga, da naj jo hitro povede proč izpred te grozne črne pošasti. Filipu se je posvetilo v glav!. Želel si je vedno naslednika !n ženina raz-burljivost mu je bila najboljši dokaz, da se je uresničila njegova vroča želja. Od veselja mil jo poskakovalo srce, ko je svojo Jenico. Se vedno bolj mrtvo ko živo. v taksamefm vozil domov. Potem pa je priSei čas, kakor Je do- |ločen po zakonih narave. Gospa Nina, ki ji je stal ob strani stari domači j zdravnik, je porodila deklico — čokoladne barve. Kc je Filip zagledal tisto j »stvar«, je skočil, kakor da ga je pičil sad. Hotel je že pograbiti nož, da bi : poslal na oni svet mater in otroka. Tedaj pa je posegel vmes dobil stari domači zdravnik. Bilo je res treba najora. da mu je tekel znoj od čela vsP doli do peta. predno ga je sploh hotel poslušati. Potem pa mu je razlagal, kako narava včasih ustvarja zanimive slučaje «mimefizma», ki jih povzročajo vtiski nenadnih prikazni. Morebiti je na ubopo goepo Nino vplivala nenadna prikazen kakega črnca? Go<«|iod Filip se je prijel za glavo, ki mu je vsa gorela od razburjenja, in se je končno domislil onega dogodka pred tiramo . . . — Da. da! — je zakričal in obraz se mu je razjasnil. — O. revi ca. moja ženica! Nedolžna je. kakor trolobica: jaz. divjak, pa *em dvomil! Pa je poljubil porodnico na čelo ia si pritisnil ono čokoladno atvareo na srce. Še! pa je Be Istega dne k onemu urarju. kupil zamorca z uro in ga lastnoročno razbil na drobne koičke. Konferenca lesnih industrij cev Beograd, 12. januarja. Danes se je otvorila v dvorani Jugo-riovenske banke konferenca zastopnikov naše lesne industrije in trgovine iz ceie države. Otvoril je konferenco z nagovorom minister za šume in rude dr. Žerjav, nakar je povzel besedo načelnik istega ministrstva inž. S. N. Marinovid, ki je prečital referat o naši lesni industriji. Iz tega referata povzemamo nekatere važnejše odlomke. Izvoz lesnih proizvodov iz naše kraljevine napreduje ■v vedno pečji meri in je znašal: 1. 1921. 7.6 odstotkov. 1. 1922. 18. 1 1923. 22. dočim se v letu 1924. približuje 25 odst celokupnega izvoza. Po statističnih pi> tuka.šnjem trgovinskem in pomorskem sodišču. Zastopniki nekaterih upravnih svetnikov iz kraljestva so prispeli v Tr.t že 7. t m. in so skušali doseči, da bi se s pomočjo tukajšnje skupine Peincr d-v-scgla poravnava na podlagi 40 odst. Fei-nerjeva skupina je bila pripravljena prevzeti likvidacijo po 40 odst., če bi ostali bivši upravni svetniki prispevali 3 m li-jone lir. V toku razprave je zahteval Fci-ner samo 2.250.000 lir. Toda tudi ta znesek se ni mogel doseči od ostalih upravnih svetnikov. V petek, 9. t m., so se med zastopniki upnikov in upravnih svetnikov nadaljevala pogaianja. ki pa zopet niso dovedh do nikakšnega uspeha. Upravni svetniki, odnosno Feinerjeva skupina je penudila 30 odst., vse vojne nakaznice ter od starih ter atev 50 odst. Ker so pa upniki vztrajali na stališču, da bi morali dobi'i datkih sc je izvozilo v prvih 11 mesecih vsai 40 °ds'-. ni Ma stavljena sploh ni-1. 19? : drv za kurjavo 479.477.882 kg, kaka nova ponudba. Zato se jc na te: v vrednosti 157.819.121 Din. gradbenesa ! razpravi v soboto, 10. t. m. pričelo z ugo-2&sa 968.611.916 kg v vrednosti 1.525 tavljaniem prijavljenih teriatev ter se .'e miliionov 386.933 Din, železniških pragov 969.765 komadov v vrednosti 51 162.550 dinarev, izdelkov iz lesa ekstraktov za iože in tanina 2! 688.012 kg v vrednosti v svrho glasovanja prenese! narok na današnji dan, še vedno v nadi. da se bodo upravni svetniki, katerim je manjkal samo še en milijon lir za ponudbo 40 ,k)- 141 286 602 Din. Vrednost vsega v ten> | stotkov, medtem vendar sporazumeli 'n času izvoženega lesa je torej znašala l_875.818.21fi Din napram celokupnemu izvozu 8..585.579.753 Din. Toda kljub tem ugodnim številkam se nahaja naša lesna industrija in trgovina v kritičnem stanju. Kriza se občuti sedaj v večji, sedaj v manjši meri in ni niknkšna naša speci ja-titeta, temveč je v tesni zvezi z vzroki krize v Srednji Evropi. Znano je- da je naša lesna stroka caj;ačja po številu in kapitalu, da naše lesno gospodarstvo zaposluje ogromno število ročnih in duševnih delavcev ter da ima v naši trgovinski bilanci zelo važno vlogo. Ako se pn tem uvažuje pomen lesne stroke še s stališča državnih financ, to ie trlede na davčno silo, je tem bolj razvidna potreba, da se državno ohlastvo resno peča « problemom krize v lesni industri'i. Kako se naj to stanje sboljša? Prvi glavni činitelj čisteea dohodka je tržna cena. Ta je v glavnem izven območja prodajalca in je odvisna od konstelacije svetovnega trga. Drugi činitelj. od katerega je odvisen dohodek, so stroški produkcije. To so v šumski proizvodnji fakse, investicijski in obratni kapital. Mnogi od teh činiteljev so v rokah samega prodneenta. a vsi so funkcije denarja ter dpnarjeve cene. Pena de. Barju se je ogromno dvignila. Dočim se je 1. 1920. dajal denar po 7 odst. obrestih. se je dajal leta 1921. po 12 do 14 prišli s spre etnljivo ponudbo. 2al se pa to ni zgodilo'. Vkljub vsem pogajanjem in dobri volij upnikov, ki so bili pripravljeni iti v svoji požrtvovalnosti do skrajnosti, da od-vrne o od banke konkurz. se sporazum ni dal doseči. Največjo krivdo, da se je poravnalna akcija ponesrečila, ima bivši •reneralni ravnatelj Kamenarovič. ki je edon glavnih krivcev poloma banke in «e na ha ;a v tržaškem zaporu, a je odločno odklonil vsak, tudi najmanjši prispevek, akoravno je spravil pravočasno težke miliione na varno. Oh velikem ogorčenju navzočih upnikov — hilo jih je okoli 100 — je danes poravnalni upravitelj odvetnik dr P>e- , nedetti izjavil, da izven ponudbe 20od-! stotne poravnave ni nobene drnie ponudbe. nakar so odvetniki dr. Pretner. dr. Agneletto in dr. Abrnrn kot zastopniki večre skupine upnikov predlagali otvoritev konkurza. Vsi navzoči so od- ! klonili poravnavo na podlagi 20 odst. Na to je sodišče otvoriln konkurz Ranice Adriatiee. Razšla s o otvoritvi konkurza v službenem listu določa: Za konknrznecra komisarja je imenovan sodnik Vircilio Firorentn za upravitelja konknrzne mase odvetnik dr. Ni-.•olo Renedetti za njecovejrn namestnika pa odvetnik dr. Ne tako v konkurz z okroglo 27 miliioni lir pasiv ter 15 rnUIV.ni aktiv, katerih pa je velik del dvomi :i v. Značilno za razmere, v katerih se je nah.vala banka, ie dejstvo ki ga ie n?n-tovil poravnalni upraviteli. ramreč. da še skoraj vse delnice ban le nnliaiajo v njenih Maf.vnieah. da :e bila tore; trditev o ponolnoma vplačan:h 15 nrlMonih 1. z nabavo cenenega kredita za in- ,ir debiisfce trlavnice. s katero ie banka vesticijske potrebe ter vzdrževanje obrata: 2. z. nerodnostmi od strani ministr- mamila vlagatelje. p-osta — laž! Citdnn ie le kako :e rro^-la itali:nnskn oM-st stva za šume in rudnike napram kupcem notrdHi. da je bila vplačana vsa delni-lesmh proizvodov: 3. z zmanjšanjem po- t 5kn klavnica. srednih davkov in doklad. od katerih Ta'-o se te sed^j končala dru^a faza so na.ivažne:še železniške tarife in čari- f:nančne politike tistecra trospoda Pira ne. Izvoz se mora olaišati s povolj"imi K-rnenarov^a. ki ;e pred par leti. zana- eksportnimi tarifami. Potrebno je uvesti šn-nC politični hoj v naie n:h tnevo. Danes o naši carinski politiki I * slnvnr,°,ci ^^ v konl-urzn. on sam 1 na v zaporu Z d "na šn iim dnem »e pa tit- zopet oživela brneljska kupčija in se je od pričetka leta prodalo že čez 1000 stolov po 50 kg. tako da znaša vsa zaloga ie pičlih 5000 stotov po 50 kg. Cene po kakovosti do 4250 Kč za 50 kg. Razpoloženje zelo čvrsto. Cene dvigajoče. = Krediti mali obrti. Kakor poro-ča;o iz Reograda. je upravni odbor Narodne banke odobril večie kredite obrtnikom v celi kraljevini po vzgledu, kakor so se ti krediti podeljevali doslej v Srbiji. Ti krediti se bodo izplačevali preko posameznih podružnic Narodne banke na temelju menic, podpisanih od dveh uglednih žirantov ter na priporočilo pristojne zbornice. Posojila se hodo dajala r ohrokih ene petine kreditirane svote vsake tri mesece. = Rok za prijavo novo otvorjenlh tekočih rnču-ov ter stalnih reklamn!Ji tabel. Dplniške družbe morajo priViviti tekom časa od 1. juli:a do konca leta 1924 na nov.. otvor:ene tekoče račune do 15 t m Istotako se morajo davkariji prija viti stalne reklamne tabele do 15. t. m Kdor ge tecra roka ne bo d-žal. zapade g'ohi v višini trikratne takse. = Prva hibnea denarnega zavoda v Icfnšnvrn letu. Muslimanska trrovačka in poliodplska banka. d. d. v Tešnju. je prva objavila svojo bilanco r.a lansko leto. Tri delniški davnici v znesku 1 mi'ijona Din izkazuje 219.457 Din dobička. — Stanje posevkov v Banntn po vesteh časopisn ni naiu?odne'še. Tudi miši so nan-tvile ponekod dokaj škod«. = Otvoritev nro-** llžlce • Vardišt« je odtrodena na nedoločen čas. ker radi sneja ne morejo še potrebna dela dokon- i čat.L — Pred uklnjeniem avstrllske zahrane izvoza živine In žitaric. Z Dunaja poročajo. da se pričakirie odredba a»stri:*ke vlade, s katero se bo ukinila zahrana izvoza živine in žitaric. = Nntimnje nemške marke v Pariza. Dne 10. t. m. je prvikrat nntiml.i na ! pariški borzi nemška državna marka. Ktirz. je hil (00 mark za okn>g 444.5 fran-coske^a franka. — Naraščanj češkoslovaškega Izvoza železa v novembru Iz Pratre poročajo: Prvič izza junija V Češkoslovaška v no. vemhru zopet zaliele^U.a povečan izvoz. žp'eza. Izvozila 26.300 ton napram 23.900 t'»n°m v oktoVru. — Vprpfnnie ustanovitve novčanlčne banke v f"$';n«tovnšk| Iz Pracre poroča io: A^ende hančneca urada naj se po končnem sklepu vlade izroče novčanič-ni tiankj ta k o i. ko bo ustanovljena. Ustanovitev nov^an;čne banke se bo vršila na pod'acri dosedan'e češkoslovaške valute. Casop:sie se peč.a že z imonovaniem ■ruvemeria novčnnične banke. Impnuieio se nasfpne osebe: dr. Fntrliš dr. Pospi-sil in dr. Roos. Do ustanovitve, odnosno do otvoritve pos|ov;in;a novčan'čnp banke pa bo poteklo na:brže še mnogo časa. — Nov rnmnrskl mnratori| za zuna-nie dcl70' e Iz Ruka-eito poroča io; Ru-munstci uradni list priohčuie naredho. po kateri 'e dovoljen ponovni tromesečnl moratori' 'a inozemske dolgove, ki se mora Vi plačati v visoki valuti Nova na-red'ia n moratoriju tudi naiavlia. da naslednje pod;i!;Jnn;e ne bo tra.ialo tri temveč oseni mesecev. — nrin^an^-lta} državn'h obratov v Madžrrs1;!. Madžarska državna podjetja izkazujelo za lansko leto priman;-kljai 311 2 milijarde papirnatih kron. Od tega primanjkliaja odpade na poite. br-zo'av in telefon 1.750 000 zlat h kron. a na državne žele7nice 15 (67.500 zlat:h kron in na državne železarne 3,612.000 zlatih kron. 13. januarja: LJUBLJANA. (Prve številke denar, druge blago in v oklepajih). Vrednote: 7 odst. posojilo 64.5 do 0, Vojua škoda 123.75 do 133 1132.75), Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do U, Merkanlilnu 124 do 127, Pra-itediona 900 do 0, Vevče 100 do 0, Ni-hag 37 do 40, zadolžilice Kranjske deželne 0 do 9U — Blago: zaključek: tur-ščica, nova, gar., franko sremska postaja, 1 vagon (187 5). Ponudbe so bile v tur-ščici, otrobih, zdrobu in razni moki. Povpraševalo pa se je po domači pšenici in lanenem semenu. V lesu in fižolu nika-kega prometa. ZAGREB. V elektib tendenca slaba. Bančni papirji so se trgovali v glavnem na nespremenjeni višini. Večji promet sta zabeležili Ljubljanska kreditna in Trgo. V industrijskih papirjih je bil promet v sploSnem slab — V devizah je bila danes tendenca nespremenjena. Tečaji vseh deviz »o se začeli na nespremenjeni višini napram včerajšnjim zaključkom. Narodna banka je intervenirala danes v vseh devizah ter pokrila celo povpraševanje, s čemer ji je uspelo tekom borze znižali visoke tečaje Tako je ček na London oslabel od začel nega tečaja 298 5 do 297, ček na Švico od 1196 na 1193 Promet je bil velik ter se je gibal v višini 20 milijonov dinarjev. Največ se je trgovalo v devizah na Prago. Italijo, London. New York in Švico Notirale »o devize: Dunaj 0<«08 do 00888. Budimpešta 0 do 0 087. Italija izplačilo 259.75 do 262 75, ček 258 5 do 261 5. London izplačilo 298 2 do 301.2. ček 295 9 dr 298 9. New-York ček 61 do 62, Pariz 3315 do 336 5. Praga 183 75 do 186 75. ček 182 9 lo 185.9. Švica 1193 do 1203. ček 1188 do 119S; etrk'i: bančni: Trao 28 do 29. Eskomptna 110 do 113. Kreditna Zatrreb 110 do 112. Ilipo 62 do 63. Juso 103 do 104. Ljubljanska kreditna 224 do 227. Praštediona 9"0 do 905. Slovenska 83 do 85. Srpska 136 do 137; industrijski: Eksplontacija 70 do 72, Sečerana 690 do 700. Gutmann 0 do 780. OsjeČkp Ijevaonica 155 do 160. Slavonija 63 do 64. Trbovlje 398 do 405; državni: 7 odst. posoji'o (Vi do 66, agrarne 23 5 do 24 5. Vojna škoda 128 do 130. BEOfiR \D Devize: Amsterdam 2490 do 2510. Dunaj 0.0877 do 0 0879. Berlin 14 75 lo 14 85. Bruselj 310 do 312. Buka-rešta 315 do 32 5, Italija 258.75 do 259 5. London 296 do 296 5. Ne\v-York 6125 do 61 5. Pariz 330 do 331. Praga 184.6 do 184 75. Švica 1185 do 1190. redni letni občni zbor. Udeležba je za vbe članstvo strogo obvezna, ker bo obč» ni zbor odločal o važnih vprušnnjih. Sokol Sokol I poživlja bratsko članstvo, da se udeleži pourcha umrlega člana brata Marjana Ravnihurja, ki se vrši v sredo ob 4. popodne iz Lconišča. Kroj civilni s sokolskim znakom. — Odbor. Ljubljanski Sokol naznania tužno vest, da je preminul nicga dolgoletni član brat Marjan Ravnihar; pozivamo svoje članstvo, da ga spremi k posled« niemu počitku v čim večjem števi u. Po« greh se vrši iz Leonišča vsredo dne 14. t. m. ob 16. Zbirališče istotam: kroj ci» vilni z znakom. Zdravo! Odbor. 08 Sokol na Vrhniki ima v nedeljo, dne 25. t. m. svoj redni ohčni zbor oh 2.30 popoldne v Sokolski dvorani. Odbor. 99 Sokol Ložka dolina ima dne 25. t. m. ob 15. uri svoj V. redni občni zbor v društveni telovadnici v Starem trgu. 104 Sokolsko društvo v Planini pri Ra= keku ima svoj redni občni zbor dne 18. t. m. oh 4. pop.Vdne v telovadnici. Ude. ležba članstva obvezna. 105 Sokol Ljubljana II naznaniš član* j stvu. da se vrši v nedeljo dne 18. t. m. ; oh pol 10. uri dopoldne na drž. realki j Spori Reprezentanca jNS. ki Igra 18. t. m. v Zagrebu proti reprezentanci Stajetske, je sestavljena nastopno: Priedrich Ulašk) Vrbaniič (Ciradjanski), Ivkovič (Jugcsla-via), tlitrcc, kupec (oba (iradlan^ki), Križ (Ma« Po idrnžena z velikimi stroški. V svrho za- ščite domače industrre bi bilo po želji industrijeev potrebno uvesti prohibitivno carino, v prvi vrsti na drva za kuria-vo. Zaščititi bi se bilo potrebno, tudi proti Češkoslovaški, ki nam zaradi cenene zveze po Donavi uspešno konkurira. Tem vprašan;em je treba pri sklepanju trgovinske pogodbe posvetiti vso pozornost. Po tem referatn }e nastala diskusij, katere so se ndelpzili razni zastopniki. »rinnt;p razoravi so se upn-kt razhajali z burnimi v7l-UVi: »V ječo ž niim;!c Italii-ins!.-! kazenski zakonik je v tem pogledu zelo strog. Tr- r na Novosn^sVa blagovna bor^a C13. t. m.) Tn rši c a: baška, ^'oSMa. 2 vagona 200- SaJVa. T vaooni 102- s-emska. 11 vas (tornv 1Q7.5. Tendenc^ nesnremcn'cna. Živliski se:em v M"P-o-n f13. t. m.') Končno so se določile 4 sekcije: promet- | Do"on: 6 koncev, I bik. H8 vo'ov, 345 na. tarifna carinska in kreditna, ki ima- krav, 4 te'eta, skunai 404 kom-Hov. "< )o nalog, da prouče vsa ta vprašanja in | vn-ečne cene so deKc'i vo'i V-1 ž:ve predlože konkretne predloge. Jutri se bo | teže 1125 — 11.75 Din. niiricsc'i 10 do vršila plenarna seja. na kateri se bo 11. plemenski O.^O — 10. klavne k--ve spre:ela resolucija, ki se bo izročila 0.75 — 10.75, pVmcnske 7.50 — 9.25. kra> vladi. Banca Adrfatica v koiskorzn ve za VobasiHe 75 — 7. mo^ne kra ve 7 — 9.75. b-eie 7 — O.75, m'ada živtna 10.50 — 11.25. teleta 25 — 27.50, proda« no ;e hi'o 128 komadov. Duioiski goveii sejem (12. t. m.1 Do' , pon 2870 kornadov: od teca ie bilo iz 1 Jugos'aviie 39. Promet ie bil snočetks ] živaben. pozne;e pa ie popustil. Zato so j tudi cene nazarlova'e za 500 — 1000 aK i Trst, 12. januarja. Postopanje glede prisilne poravnave eavoda »Banca AJriatica» se je po dol-gotrajnih brezuspešnih pogajanjih med pri kg. 7-> k ba klicati na odgovor. Po dvorani je vla« dal molk, zlasti pa so previdno molčali tisti, ki so pri kritiziranju vsikdar naj> glasnejši. Od predsednika nadzorstvene« ga odbora prof. Mravljak« predlagan ah« solutorij ie bil sprejet z zadovoljstvom in soglasno. Pri volitvah novega odbora, ki so tra. jale nad poldrugo uro, je pa nastal v do« slej prav lepem poteku ce'ei;a zborova« nja jako mučen prizor. Sposobni in agil« ni dosedanji člani odbora so z največjo trdovratnostjo odklanjali zopetno izvoli« tev, ker so le siti raznih neupravičenih sumničenj, novih odbornikov pa ni bilo mogoč« najti, ker se vsak rad odteguje stvarnemu delu. Po dolgih debatah in brezplodnem prerekanju se je končno sestavil sledeči odbor: Predsednik Veko« slav Finžgar, podpredsednik Rudolf Lev kovšek. tajnik Slavko Zorko. blagajnik I. Ravnik, odborniki Otmar Zidarič in Ivan Osanič, namestniki Franc Kramer, Leopold Dojer in Anton Skerl Nadzor, stveni odbor: prof. Franc Mravljak, L Ciler in Štefan Sostarec, namestnika Ba« in Frajle. Pri slučajnostih je podal najprej krat« ko poročilo o delovanju izvršnega odbo« ra njegov zastopnik g. Tome. Njegova izvajanja so bila stvarna, odkrita in brez vsakega demagoštva. Nato pa je nasto« pil najnovejši mesija vojnih žrtev Mez« nurič, ki je skušal izrabiti že itak razbur« Ijivo razpoloženje navzočih v svoje vo« lilne svrhe. Zlasti ženstvo mu je pritrje« valo, pri katerih pa žal ne bo nobenih kroglic. Nagrmadil je na izvršni odbor celo vrsto obtožb, za katere se bo moral gotovo še zagovarjati pred sodiščem. Čudno, da si Meznarič. ako je izvršni odbor zakrivil res toliko pregreh zoper interese voinih žrtev, ni upal priti s svo« jim materialom na dan pri kaki drugi priliki že davno, ne pa šele sedaj tik pred volitvami. Celjsko podružnico pa bi bil raie pustil pri miru. ker je ena izmed redkih podružnic, v kateri ie vlada la do sedaj trdna ori>an'zaforična sila in de'o, ne pa prazne fraze in demagoštvo neka« terih malkontentov. Društveno zhorovanie. ki je trajalo od pol 10 do 14. ure, bi bilo lahko pri slučajnostih prineslo mnogo pozitivnih smernic v bodočem boju za invalidski zakon, ako ne bi bilo neljubih incidcn« tov pri volitvah in prav nepotrebnega na« stopa Meznariča pri slučainostih, da si je bit haie od odbora na to zborovanje povabi jen. KNJHiF. leposlovne In znanstvene, lite rurne vrntnnsti v vsth lezikih ku Dii/t pn nniviiiih centih vedno «L/m/ sku knHinica• v Mariboru. Narodni dom I. Prva ljubezen izprijene mladine Ni dolgo od teta ko se Je beograjskemu opandarju In trgovcu Marku Petroviču predstavil ISletnl deček, ki je povedal, da se piše Miodrag Stojanovič. Pripovedoval Je, da je sirota, In je prosil trgovca, naj ga vzame v službo, ker Je brez starlšev in nima nobenega sorodnika. Na Petroviča ie napravil fant vtis zelo okretnega valenca. Posebno mu je bila všeč dečkova bistrost. Vzel ga je v službo. Toda ni trajalo dolgo, ko je mrral spoznati, da je nasedel. Nekega dne se ' je namreč oglasila kmetica ki le povedala. da je Miodragova mati. A ker se je spominjal Stojanovičevih besed, da je sirota. je poklical fanta predse in ga vprašal, kaj je pravzaprav ž njim. Miodrag pa se le razkoračil, namrdnil In zatajil svoio mater. Lahko si mislimo, kakšni občutki so popadli ubogo ženo. Padla ie skoraj v omcdlevico. Nato se je razvil med njo In trgovcem pomenek. ki je pokazal, da je Miodrag zelo izprijeno dete Petrovič ga je hotel takoj odpustiti, a mati je jokala in Je nepridipravu končno izprosila milost. Petrovič se ie lalota res usmilil, toda kmalu se je pokazalo, da v lastno 1 škodo. Z Miodragoin so Imeli vsi v dclavnici in trgovini velike križe in težave. Pomočniki so ga lasali in pretepali, trgovec mu ie origovatjal z lepa. a zaleglo ni ne to, ne ono. Naposled je dečko začel še krasti. Ko ga je Petrovič zasačil pri tatvini, mu je tatič izjavil, da krade radi — ljubezni. Zgodba niegove ljubezni pa ie sledeča: Pred 6 tedni se je Miodrag vračal domov. Medpotoma ie srečal 6 fantičev, ki so se ponujali koma) Mlctnemu dekletcu Hotel se le pokazati kavalira in te deklico osvobodil ponulačev ter lo vzel s se-boi. Svoj pogum je moral plačati z debelimi bntinnmi, toda kaj to, ko se mu je na drugi strani nasmihala sreča v podobi Hletne šlvankarlce Marije Strauso-ve. Kmalu sta se 'ant In punca zaljubila drug v drugega In mogoče bi ostala ld». alen par, če bi si ostala zvesta v ljubezni kakor sta si obljubila ob prvem objemu. Razume se, da sta se Miodrag in Marija često sestajala. Ves prosti čas sta se potepala po beograjski okolici, najrajši pa sta hodila v kino, kjer sta črpala snov za svojo ljubezen. Miodrag Je živel samo za Hletno Marijo. Marija pa Je videla v kinu, da nosijo vse ženske v filma bogat nakit, prstane in dragotine. Naenkrat se ji je zazdela ljubezen brez dragocenosti siromašna zadeva. Tega nI zamolčala svojemu Miodragu, ki je sklenil, da bo že kako prišel do tega, kar si želi njegova liuhica. Na prej Je skušal zadovoljiti Marijo na pošten način. Kupil |e bakren prstan za 10 Din in ga nesel šl-vankarici. Marijo je to hudo užalilo. Prstan mu je vrgla nazai. Zahtevala je zlat prstan ter mu grozila, da ga drugače zapusti. Miodrag ie šel In ker ni Imel denarja, ie zlat prstan ukradeL Odnesel ga Je hčerki svojega gospodarja ter ga izročil Mariji. Petrovič Je kmalu prišel na to. da ]e ukradel prstan vajenec in je Miodraga naznanil policiji, ki je lanta zaslišala la poklicala nato še Marijo. Toda pri konfrontaciji obeh zaljubljencev je doživel Miodrag strašno prevaro. Na vprašanji policijskega komisarja, ali pozna valen-I ca. je šivankarica kratko Izjavila, da c* ne pozna in da ga ni še nikoli videla. Vse nagovarjanje naj pove resnico, je ostalo zaman. Na roki pa je nosila ukrar-den prstan. Miodraga so po zaslišanju zaprli. Rar-stanek je bil tragičen in komičen obenem. Sivankarica je vesela odhajala, Miodraf pa je gledal za njo in je imel v očeh solze. Bog ve. kakšne maščevalne nakle-pe je tedaj koval v svoji duši. Predno daš delati obleko, si oglej najnovešje modne li»te, ki so t veliki izberi na raz;- »lago v knji-gar. i TUkovne zadrrce. LjnMia. na. Prešernova ulica 54, nasproti elnvne nn®te. | Nova hiša lepe. dvoje staoovanj tn ob sežen zeljlščnl »rt. t nsj-bllžjum predmestju. •• usodno proda. Naslov po«« upr. „ Jutra". 485 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda E0 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženil ve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I1—. Najmanjši znesek Din 10-—. (dob «s> Urarja poStenega. pridnega, boljšo Eoč, • e 1 S e e za takojšnji nastop. Ponudb« * pogoji ln navedbo starosti, poslali na ararja ln zlatarja VJekosla-ra SlniK, Matulje (Italija). 883 Spretne risarje karikaturiste, se Išče. Prijave naj se pošljejo na naslov: „Skrat", Ceije, Vodnikova ulica 3. 997 Sprejme se za kavarno 1 natakarja, ozlr. 2 natakarici z dobrim) spričevali. — Osebne ponudbe ua upravo botela „Unloo" v Ljubljani. 1054 Dva vajenca »prejme v bakrarsko lo kot-larsko obrt Ivan Kapelj, Šiška, Planinska cesta 1«>8. 1032 (iščejo) Izprašan šofer r dobrimi spričevali, per-fekteu v 'lov. Id nemškem jeziku, smnten vseh avlo-popravil, Išče za takoj ali s 1. (ebr primerne službe. Naslov pove uprava ..Jutra ' 778 Šofer izprašan mehanik, Išče mesta pri kakem podjetju ali pri kakem privatniku kot šofer. Ponudbe pod ,,Strogo zanesljiv" na upr. „Jutra". 711 Začetnica iSče mesta kontorlstlnje ali btagajnlčarke. Vešča Je slovenščine, srbobrv. lo deloma nemščine. Ponudbe na upr. i .Jutra' pod ..Začetnica 312" 679 I Pletilni stroj 8 cm nov. se preda Naslov pe.e uprava ..Jutra". 2.14 Gostilniško opravo !o kuhinjsko posode proda Marija O e r m o 1 a, tlreno-Ta ulica It. 24. 929 Bukovih drv 50 do 100 vagonov, Imam od septembra naprej. Cena po dogovoru franko Bistrica ali franko meja Ponudbe na kupim. Ponudbe na upravo upravo ..Jutra" pod značko ..Jutra" pod „Več vagonov' ,.Br. 250". 901 ; 928 Enonadstropna hiša I novn moderno urejeno pekarno, ? zelo prometnem kralu. se proda — Naslov v uprav i „Jutra" pod „N"va pekarna". 993 Kupim Suha bukova drva Lepo posestvo na Dolenjskem. hi*a krita s opeko In gospodarsko poslopje. se proda Voda v v«, ti. velik sti d n i vrt. njiv* v blltlnl doma ln pri eeell. — Posestvo ae radi starosti zelo ugodno proda. Naslov v upravi ..Jutra". 1018 Popolnoma nov voz (Kutschlervvngen) In N.S.IJ. motorno kolo ugodno proda Franc Roblnšnk, Orinot. 730 Spalnica Oslje suho, bukovo, vllano ter bukova dru, »jIih Id pol guha. kupim r.n takolftojo ln poznpJSo dobavo Ponudil na upravo ...Ilira" p<>d tuniko ..Takoj plačilo 140". 932 tati aw pollttrnna. Jedilnica In kuhinja, se ugodno proda radi selitve v Vegovi ulici it. 10. 1049 Prodajalko «1 Je popolnoma Izurjena v njanufakt-urni ln špecerijski stroki, ee sprejme v trgovino z mešanim blagom v več-Jem kraju ua deželi. — Ista mora biti spretna ter v obsevanju s strankami vljudna ln prijazna. Kes dobro kvalificirane moči, ne začetnice, naj v pošljejo ponudbe z zahtevo plače pri polnt oskrbi * hiši, pod značko ..Nastop takoj 486". 1048 Učenko za trgovino močno ln zdravo, samo Iz dežele, sprejme tnkoj Rozman, Smarjeta, pošta Celje. 981 Izurjen korespondent (ali koreapondentlnja). perfekten v nemški stenografiji (neobhodno potrebna večlet-ca praksa), se sprejme takoj v ljubljanski veletrgovini. Ponudbe pod ..Začetnik Izključen" na upr. „Julra". 1029 Kontoristinia « znan lem stenografije, ev. tudi začetnica, se sprejme. Ponudbe pod ..1. februar" na upravo ..Jutra". 960 Dobra ženska moč atarelša. se sprejme za trn-ni.fakturne medno trgo- vino. — Ponudbe pod značko „Cetac" na -upravo ..Jutra". 980 NntaVarica na račun doM takoj eluibo na deželi pridna veefna zna*ajna. tudi va»"na snažfnja perila Po nudbe na npr. ..Jutra" rod štfrn ..Zanesljiva tn poste n«"! 728 Gospodična ali dekle Iz dežele, nenmadeževane preteklosti, poštena, pridna, dobrosrčna ln zanesljiva — oad 25 let stara, lepe zunanjosti. s čedno pisavo, ki ena kuhati ln bi Imela ve-selle do otrok In gospodinjstva. se sprejme. Ponudbe na opravo ..Jutra" pod „8ta'no %esto 480". 1080 Kot plačilna natakarica ali prvovrstna donašalka Je-] dll. Iščem mesta za tukoj. — j Ponudbe na upravo „Jul ra" pod ..Spretna 490". 1044 Mizarski por očnik Išče službe — Se mogoče t oskrbo. Naslov pov« uprava „Jutra". 1055 Gonilna Jermena T znani prvovrstni Izdelavi, nudi na Irene!« Carl Budi-ai-hovsky & Soline, \Vien. — Zastopstvo In zaloga za Slovenijo: Rudolf Deržaj, Ljubljana, Slomškova ulica ftt. 1. 525 Fiat-avto 4.*ede?en. dobre ohrnnlen, kupim. Tonudbe pod značko 0 F. B." na upr. ..Jutra". 799 Stroj za nletenle tVedermnon sil Popp Jt 8. dobro ohrnnlen, kupim. — Cenlcne ponudbe na upravo ..Jutra" pod llfro ..Str") rs pletenje". 1017 Samot opeko In moko (češko), prl-' poroča F. Hočevar. Dunajska cesta 36. Ljubljana. 412 ! 1000 Din napade sem pripravljena dati onemu, ki ml preskrbi dobro lo stalno službo v pisarni «11 tr-j gorlnl. Ponudbe pod značko i ..Večletna praksa" na upr. i ,,Jutra". 1027 Historičen roman šivilja išče sobo In k-uhlnjn. Najemodajalcu napravi vse zastonj ln plača mesečno po dogovoru. — Naslov pove uprava „Jutra" 1037 Opremljena soba se takoj odda. Naslov pove uprava ..Jutra". 1050 Uradnik dir. drl. tel . Išče stanovanje pri boljši oblieljl. — Ponudbe n« upravo ..Jutra" pod šifro ..Soliden", 104« Na stanovanje se sprejme gospodična 'aknj ali pozneje. — Islolam se sprejems šivanje vsakovrstnega perila. Cenj pomide na upravo ..Jutra" pod ai(ro ..Gospodična In šivilja" 911 KapiUU Trgovskega pomočnika samskega, od 25-80 let starega. ki poseduje event. nekaj kapitala, »prejmain kol družabnika. Oziram se pred-vsem na lepo vedenje tn polteni«. — Imam os delell v telo prometnem kralu trgovino na debelo In drobno In lastno Industrijo. —Sprelem takoJV n ! Ponudbe na upravo ..Jutra" pod »Uro ..Lepo vedenja". 999 Kot družabnica telim pristopiti s kapitalom 12.01)0 l>lu h kakemu do- blčkatiosneiDU podjetju ali gostilni. - tsvetluina sem dobro v e os pori hi lek 1h poslih — Dopise pod snnfko .,Bodoča sreča 1001". 896 I Družabnika za trgovino mešanega blaga na deinll, na telo pr.....-tnem krslu.se l&fe. Ponudbe ua upravnlfttvo .Jutra" pod .Dnitabutk'. 877 20.000 Din posojila Išče trgovec c lastno, dobro vpeljano trgovino, za 1 leto proti mesečnemu odplačilu š 2O00 (On. zadnja 2 meseca dam zn obresti po 20110 lun. ponudbe na upiavo ..Julta' pod ..Stavb« 333". 992 15.000 Din posojila se Išče za kratko dobo. proti dobrim obreslliu. — Ponudbe p.nI Varno 478" D« uptsvo ..Jutra". 1019 | Zamenja se za gozdno posestvo dobro vpeljana gostilna s prenočišči, gostilniškim vrtom, na jako prometnem kraju » Ljubljani, z vsem inventarjem. Cenjene ponudbe pod Zamenjava" na upravo .Jutra". 106^» Več pnrnv konj Hišnim posestnikoml težkih. vprežnlb. proda prosim dotlčncga, ki bi Stavbna druttia, d. 4., LJuh_ ,0||| da se mu podstrešja IJana, Vrtača Psa ovčarja dobro dreslranega. kupim. — ' Naslov pove uprava ..Jutra" 1033 805 adaptira za stanovanje, ali da se mu t bišl splob kaj prezlda ln naprr.vl novo st»-novanje. naj se Izvoli zglm-sltl pri upravi ..Jutra" pod ..Adaptacija 457". Ml Pes (škotski ovčar) pravi ..Collz". eno lelo star. ae proda Naslov pove upr. ..Jutra". 1025 Oggggssa izjubila se je šolska Železniška temporerna kal tu na Ime llern.an Bui-Jak. Najditelj ee naproša, da Jo odda f upravi ..Jutra" 1000 Maškeradne obleke posodi KilJaJ skl ulici 3. Florlnjan-1045 Lep lokal srednle velik, v sredini m«- sta. se ucertno ndda v zame* a slikami (nemški original) n)a«o za stanovati)« Iz 1—2 ——-- Spaoska Inkvizicija" — se sob ln kublnle. Pismene po-proda. Ponudbe na upruvo nudbe pod šifro ..Lokal 4t". Čedno opremliena SOtia ..Jutra" pod ilfro ..Krasno", i 886 638 Prodajalka alt blagajntčarka knjlcarue-paplrnlce. Išče mesta. Govori slov., brv., Hal. ln nemško ter Ima večletno prakso. — Naalov pov« uprava ..Jutra" 1021 Vzamem mesto hišnika če dobim stanovanje. — Prevzamem vsa Instalacliska dela >a elektriko in hišni telefon. Naslov pove uprava ,, Jutra". 902 Perje kofeoSJe. gosje is gosji pob ter račje oddaja vsake mon-tine po tuiernlb cenab rvrd-ka B- V aj d a. Cakovec. 1883 Prostovoljna razprodata se vrši Cesla na Rotnlk 29. Proda se ves tvornlškl In-ventar: motor 18 k. s. na surovo olje. dlnamo motor za tuft s voltometrom, vela 10 m dolga, vrtalni »troj, 1 vellkn stružnica za telezo, več Jennenlc, brus (Schtnlr-gelschelbe). vse na pogon. 2 manjši Splndelpresse, omare ia orodje In razno drugo orodje. Začetek ob 9. url. — Kupci vabljeel. 938 šivalni stroj veliki ..Slnger", se po nizki ceni proda. — tslotako tudi 3 m zelenega krep turieta. — Naslov pov« uprava ..Jutra" 1043 Telefon nntrlznl aparat, sistem ..77«-kaphon", dobro ohranjen, a« preda. Naslov pov« uprava ..Jutra". 1020 Damski nlašč črn, nov, ae proda za S00 Din. Kje, pove upr. ..Jutra" 1014 | Proda se kožuhovina |,.Skung" za podlogo »ukenj. 'Vpraša naj se v trgovini R. Pesel), Selo-Moste it. 29 pri i Ljubljani. 1015 I _______ j Otroško posteljo ! i vložkom, čisto novo. prodam. Ogleda ae v Vegovi ul. it. 8. »« Večja zbirka starega denarja v omari s 22 predali In 2400 oddelki, se proda. Ogleda ee lahko od 15.—17. ure. Naalov pove uprava „Jutra". 8'4 Hlev za 8—5 knn! e sbrnmbn ta seno, se išče za takoj v mestu proti dobri najemnini. — Pismene ponudbe pod .Itlev' na upravo ..Jutra". 878 te odda 2 eespodl»nama na Rltuekl cesti it. 2/1. desno 888 V sredini mesta na teto prometnem prostoru, te odda: 1.) krasno v«)lko skladišč«; 2.) lepi treovakl prostori za šneeerltsko ali r-an"«->kterno trpevlno. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Prometni prostor 459" 971 Elegantno sobo 8 hrano Iščeta 2 odlična brata akademika t 1 februarjem. — Ponudbe na upravo „Jutre" pod ..Celo teto". 868 cSrč Va« lasi nosi I. strasti. «U ra«vidne so It pisave. Pošlji t« IS vrtne • • < u*a < črnilom pisanega pisma 30 lun r»ro*. /aupl|lvu -Na upravo ..Jutra" pod stfro ..Orafolog". 26234 Prodaja koruze Dn* 14 L m. bo v skladišču drt. tel., LJubljana, glavni kolodvor, ua javni dražbi prodanih 8u 000 fcp (2 vagona) koruze. 10a5 Trgovec 11 lastno trgovino v lodustr. kraju, prevzame zalogo čevljev proti mesečnemu obračunu. Reflektlrain na močan In trpežen Izdelek. Ponudbe pod šifro _ludu«irlja 577" na upravo ..Jutra". 9P2 Vsakovrstne voinje ilaetl prevot pohištva ob pri. 11 k l selitev, prevot premoga lera iu drv t kolodvora «!> :od drugod In vsakovrstna | druge vožnje. o«krbl točno, nalhltreje. v oallepSeoi iedn ! In po telo solidnih cenah Komar Lolze. Krakovska uL it. 13 Tatn «« tudi sprejemajo naročila In dajejo v«y potrebne Informacije. 2088. PoiiiSlvo ia detel sod postelje)« pnsteinmo, nočne omarice, omare, umivalniki, mue, stoli, lepa >elik» kredenca iz ei-tega trdega lesa, več fotoaparatov s pripadat-jočimi potrebščinami, ele-gaulea uvouprežnl 1 -viski voz s6 z usnjem prevlečenimi sedeži, dvouprežna «Viktnria» kočija,elegantna oprema za dva konja, dva sedla lovsko puške iu druga lovsua oprema, aparat za aceti eusko razsvetljavo, stroj ?.a mletje kurje piea, vse a k o r o novo. ie malo rahljeuo, »e ugodno proda. Nasiov. Tig"vm» Trevna nasl , Jesenice-Fužine. 11 ž/k Gospodično Parna žaga v lepem kralu Štajerske, moderno urejena in doblčka-noauo podjetje, zajamčeno tl-gurna eksistenca se pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji proda. — Natančna pojasnila daje anončnl ln reklamni tavod ..Apolo", Ljubljana. Stari Irf 19/11. 1052 Sobo išče visokošolec event. grs tudi kot sostanovalec. — Ponudbe oa upravo .Jutra" pod mačko „Visoko. šolec 464". 995 Čedna, majhna soba v lepi btšl. se takoj odda. — Separlran vhod. elektr. hlč. Blelsreiaova ceeta 27, II. n. 1028 Boljša gospodična a« sprejme na braeo In stanovanje ter vet abonentov na dobro brano. Pojaanlla v kavarni ..Merkur", Zhlovska 4. 1010 v roza Jumperju v spremstvu sestre i malim detetom, ki J« potovala Iz Zagreba v LJubljano, prosim za naslov na upravo ..Jutra" pod šifro ..Spremljevalec do garderobe Zidani moat". 1056 Spalna oprava moderna, orehova — tn vet pleekanlb postelj, proda po izredno nizki e«p] Radovsn. Krakov trg l 838 Ugodno prodam: dve vljollnl. ena Je It leta j 1794. - fotoaparat 13 X 18, IGoerz Dagor t 5 dvojn. kaa. — foteaj.arat 10 X 15. Goerz-Dopp. Anaatgin. e 8 kaa. — Kodak 8X11.5 — vee v aaj-boljiem atanju. Naalov pove I uprava .Jutra". (80 Potor1 Pozor! Mesarji in gostilničarji! Gostilna In restavracija na prometoem tn Induttrljtkem kraju v bllllnl postaje Store — te proda po tolldnl ceni. Hiša Je enonadstropna. Ima velike gostilniške prustore, sobe za tujce, vrt ta goste, vrt za telenjavo. blev ta konje, hlev ta avlnje, pol orala obdelane temlje. Realna koncesija t Kupcu J« takoj na razpolago stanovanje In prevzem gonilne. Natančnejši pogoji te Izvedo pri lastnikih: Pavel In Ivana Mar-eit. gostilna ln reelavraclja, ttor« ari C«U*. Prazna soba a poeebnlm vbodom, v sredini meata, ee takoj odda (bret postrelbe). — Naalov pove uprava .Jutra". 717 Na stanovanje In hrano Osamljen! Pismo nedvlgljlvo. Prosim, pošljite na upravo „Jutre". lika Saresslna. 103« Savlnčanka uradnica v samotnem kraju, telt dopisovanja Dopise pod llfro ..Savlnčanka" na upr. ..Jutra". 1031 Upanje Je pol življenja Gospod. telim govoriti t Vami. Označite čat lo kraj. Pričakujem odgovora. 994 ae (prejme gospod v ulici 19/lL 111 reki 885 OrreroUena velika soba a električno raaavettjavo la posebnim vbodom, v sredini oieeta. ee odda eolldnemu gospodu. Naalov pove upr -Jalta". Lepa, bela koza aa proda v Ljubljani, Opekarska ceeta U. 80« Krava 1 montafnneke P asm«, aelo pripravna. katera bo 14. t. m. Imela čelno tele. se vtled pomanjkanja proatora proda LJubljani (Trnovo) •M I* aeaalal la« K. 81. Cesta SIS NOVOI NOVOD Največje zanimanje vlada za agradbo stanovanjskih hit v sistema nSEIDEXitt ker zidanje v tem sistemu tehnično In ekonomsko dovrteno, najhitrejše li nalcenajše. Sploin® pozornost vzbujajo i9lo/a nomiki sistema „SEIDEL" kateri nadomeščajo lesene stropnike, železobeton* ske preklade Itd. Natančnejie podatke dobit« prt stavbnem pocjetlu J&KOB ACCETTO, sin Inc. Viktor Aooetto In drug, Ljubljsna, Tabor St 2. Stopnico - SEIDEL - ograje« vseh vrat in vsako množino, ▼ čisto opranem stanju nudi, za t% koj&njo dobavo Malti! urad itntjanšliega premogginlkfl AND« J A K 114 • -jjbMUb*. KrttoUMit xlStt ALEKSANDER. DUAA{ ZVESTOBA BDOGROBA (LA DAA\Q DE-AONSOR.EAU) 44 Saint Luc se ozre in zagleda na obzorju jahača, ki hiti v isti »meri kakor Saint Luc, in zdi se, da goni svojega konja. Konjenik je bil baš na višini ceste ter se je njegova postava odražala od jasnega neba temno in ostro, povečano, tako da je izgledal nekako zlovešče. Ta pojava je Saint Luca vznemirila. „Zares," pravi, »jahač se približuje v isti smeri kakor midva ..." „Beživa!" pravi Jeanne in vzpodbode konja. „Ne, ne!" pravi Saint Luc, ustavi njenega konja in hladnokrvno apazuje dohajajočega, saj to je vendar samo eden, in pred enim samim pa zares ne bežini, tudi če bi nama bil opasen. Pojdiva v stran, v šumo, pustiva ga, da odjaše mimo. potem nadaljujva svojo pot." „Pa če se ustavi?" „No, potem si ga ogledava, in kakor bo, tako bo." „Prav imaš, dragi moi, in jaz nisem imela prav ,ko sem pozabila, da je z menoj moj hraber mož, in da me bo rn branil." „Pa vseeno glejva, da odideva odtod, kajti vidim, da naju je Jahač opazil in takoj nato pognal konja v skok, a vidim tudi, da ima na klobuku perjanico, a pod klobukom dolgo periko, torej je najbrže plemič ali celo dostojanstvenik, in io me nekoliko vznemirja. Morda nosi res kaka povelja zame? Hajdiva naglo!" „Povelja?" zadrhti Jeanne. „1 orej naglo!" To je bilo laglie reči kot izvesti Gosta šuma je bila zaraščena r nizkim grmičjem, ki je zelo oviralo oba konja Konjenik pa je očividno vedno huje gnal svojega konja po cesti proti njima, in izgledalo je, da ju hoče namenoma dohiteti „Zares," pravi Saint Luc, »najbrže je nama namenjeno, ako se on ne moti. Preblizu je že, da bi mogla uiti, in en sam je, zato ni treba imeti skrbi. Postojva, kaj nama hoče." „Hej, prijatelj, ne hitit^ toliko, jaz sem že brez sape!" kliče z roba gozda prihajač. „Cakajte no, pozabili ste sliko svoje gospe! Slike gospodične de Cosse vendar ne smete kar tako izgubljati! Hoj, hoj!" „Pa saj to je Bussy!" klikne naenkrat Saint Luc ves radosten in skače čez grmovje nasproti grofu z isto brzino, a katero se mu je popreje skušal odtegniti. „No, Saint Luc! Tudi jaz se nisem varal!" kliče Bussv prav tako radostno. „Dobro jutro, gospoda moja!" „Pa menda res ne prihajate baš vi v kraljevem imenu, da bi naju prijeli?" vprašuje jear.ne smehljaje in mu ponuja ročico. „Ne! Jaz ne pripadam med take zaupnike, da bi mi Njegovo Veličanstvo poverilo slično nalogo! In razen tega bi je r.e prevzel Pač pa sem v Courvillu v majhni gcstilnici naenkrat zagledal vašo sliko z medaljonom, izgubili ste ga. To mi je dokazalo, da sie jahali pred menoj. Zato sem hitel, da vas dohitim. Pa izgleda, da sem prišel nepoklicano, kar je sicer razumljivo. Oprostite mi torej!" ,Torej je gol slučaj, da smo se tukaj sestali?" vprašuje Saint Luc z zadnjim sledom nezaupljivosti. „Gol slučaj je bil, a sedaj ga nazivam za Previdnost!" pravi Bussy. Med znanci se razplete daljši razgovor, tekom katerega Bussv izve, da potujejo njegovi prijatelji v dvorec Meridor. Pri tem imenu grof kar pobledi in zardi, zapored, kakor da mu je nevidna roka posecla po srcu in razplala kri. „V dvorec Meridor?" vpraša. „Kaj je to?" „To je dvorec neke moje prijateljice, lepe Diane." „Je li ona tam v dvorcu?" „Mislim, da je!" pravi Jeanne, ki ni imela pojma o dogodkih zadnjega meseca. „Kaj niste nikdar slišali o baronu de Meridor, enem najbogatejših ali pa vsaj najvplivnejših starejših poilevinskih bare nov, in ..." „... in ?" vprašuje Bussy, ko vidi, da je Jeanne umolknila nepričakovano. „In o njegovi lepi hčerki Diani?" , „Nisem, gospa!" izdavi Bussy. katerega je v notranjščini morilo silno vznemirjenje, kaj bo sedaj slišal ali izvedel. Pri tem pa se je vpraševal, kakšna sreča mu je na tej osamljeni daljni cesti ( privedla te ljudi, da mu govore o njegovi edini sreči in sanji, o . Diani, katero je včeraj ostavil in o kateri bi želelo njegovo srce govoriti vse dni. Ali je to iznenadenjc? Ali past? Nemogoče, Io je | vse brez namere. -Saj vendar Saint Luc ni bil več v Parizu, ko je on, Bussy, dobil pristop do gospe Monsoreau in izvedel, da je ona Diana de Meridor... „Pa je-li ta dvorec še daleč?" vprašuje Bussv, ki je nekaj premišljal. „Natančno ne vem, gospod grof, ali mislim, da kakih sedem ur še. Mislim, da bomo že v njem prenočevali, če le nekoliko poženemo konje. Vi pojdete z nami, gospod grof, je li?" •,Sicer nisem bil tja namenjen, ali če me lepo vabite, in ker sem postal radoveden na lepo Diano, kakor pravite, in na starega barona, pa pojdem za hip tudi jaz tja..." V nadaljnjem razgovoru, ki se je vrtel okrog Meridora, pa vpraša Bussy in s težko muko kroti svoje razburjenje, ker sedaj pade najbrže odločitev,... „ali je baron svojo hčer že dal komu za ženo?" „Za ženo?" „Da, gospa, tako sem vprašal." „Mislim, da ni. Verujem, da če bi se Diana omožila, da bi najpreje mene o tem obvestila!!" „Vi torej mislite, da je gospodična de Meridor na dvorcu svojega očeta?" „Nadejamo se, da, zagotovo!!" pravi Saint Luc s poudarkom, da tako pokaže, da je razumel z vsega razgovora, da njegova ženka že hoče splesti vez med Russvjem in Diano, in da bi tudi on s svoje strani podprl takšen načrt ..Nadejamo se!" Kratek premor nastane v razgovoru, med katerim si vsak udeleženec misli svoje. Ježa je trajala še nekaj ur. toda manj, kakor je popreje napovedala Diane. Ko prevale zopet gori, veselo vzklikne: „l!cj!" pravi, in pokaže spremljevalcema konice stolpov. Vidite li onega srednjega, svetlega, s škriljevcem kritega? To je glavni! Pod njim so njene sobane! Hej, to je moj ljubi Meridor!" Jezdeci se ustavijo na vrhu in gledajo zadivljeno v krasno pokrajino, vkljub zimskemu času ljubeznivo in zelo slikovito Hej! Da, lepo je tukaj, oddaljeno, mirno. Bussy vzdihne. Pri pogl du na Meridor vstane pred njegovim duševnim očesom slika druge zgradbe, nizke, temne, zaklenjene hišice v ulici Saint Antoine, kjer se nahaja ona. Ali ob veselem vzklikanju gospe Seint Luceve se tudi njemu pojavi nekaj nade Kje je Diana? Tamkaj, tukaj? Katera je prava Diana? Kakšna je njena usoda? Ali... ali misli ona sedaj nanj? Ali se mu bo posrečilo, da jo reši vsiljenega jej soproga, da si jo pridobi zase? (Konec prvega dela.) tn ar samostojna knjigovodkinjs Ir............M | imustri »ko podjete »i:e ispraianega elektromonterja večletno prakso in dobrimi skem. — Ponudbe pod referencami dobita mesto na Oorenj-.Gozdar" na upravo „.Iutra" K5/» ki je vešč tudi vseh navedbo dosedanjega popravil žagarskih strojev. — Ponudhe z službovanja sprejema uprava .Jutra" pod ..Monter". 88'» prvovrstna veletrgovina galanterije, pletenine in drobnarije na debelo v Ljubljani. Tudi morebitna prodaja ni izključena. Našlo? pove uprava ,,Jutrau. i29a Trgovina z mešanim blagom prvovrstni prostor v sredini Mari- ___J —^ M»n«ln nora se zaradi družinskih razmer UgOCUlO prOUd« Cen j. ponudbe oa podružnico ..Jutra" Mariboi pod „Za$ll)llfJ!ll OOdOČBOSt". Družabnika s 100.000 Din kapitala se išče k dobro vpeljanem podjetju. — Pismene ponudbe pod šifro .Družabnik 100.000" na uprav-ništvo .Jutra". 134* V Ei-i/merui bole.-ti na/.usiiinmo sorodnik« oi pri.ateliein in znancem, da je ifkrsuoljub jeui, predobri mož in at;k, (Hircma stric in svak, gospod Jožef Pirili dne 12. januarja ob 22. uri po d-djji mukapoiui bole*ui, previden t tolažili sv. vere, za vemo zatisnil on. {'•■greb n< po/almega pokojnika bo dne 14 januarja ob 2 uri popildne i« državna splošne bolnice na povopalftre k Kiižn. St. maša zaduscica se tm bral* jutri v žtipni cerkvi ar. Jakoba. ¥ Ljubljani, due 13 januarja 1925 132 a Žalujoči rodolnt Plrih ln Soimaa, liHliHIIHillCiiliiiiHlllili Proda se radi peureditv« treovine po iv.rnlni nitki reni dva komp etoa trgovska poriala si nuni'fakiiuiin sli Hpeceriisko trgovino. Vszk ima po dve izmild in ena »nt«, »eli or uluil«-uega stekla 1..0x2.1 cm. 'Idelogt » tkl.i 7 mm Ves i»-.rta| veiik 3x5 m % ro-etam H.I e «ca vrata :o (Iv* kompletni ta iožbt t< le/.nuni »rut. ter ... niiimi Iranuerji i'ri 'lavno -a trgovino ali okla ili re na ilrieii Vae v do lirt-ui »Uin ti. .Malo rald.rliu Oh!le