Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajurtglspin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 36 (975) Čedad, četrtek, 23. septembra 1999 Telefon 0432/731190 «Utf.figv, té V ponedeljek so v Poslanski zbornici zaključili splošno razpravo n 1 i • r 1101021CH« Se en korak naprej una vetrina za naš zaščitni zakon di friulanità Ob 25-letnici rojstva pevskega zbora Pod lipo iz Barnasa Predsoba rimskega parlamenta V soboto pevski zbor Pod lipo praznuje četrt stoletja kulturnega delovanja v Beneški Sloveniji in to je lepa priložnost za vse nas, da se zamislimo o prehojeni poti in o vlogi, ki naj jo imajo tudi v bodoče naše kulturne sredine. Brez organiziranega kulturnega delovanja, brez resnega in strokovnega pristopa, in seveda tudi brez veselja in ljubezni, v tem primeru do petja in pesmi, nič ni, saj nikjer nič se ne rodi samo od sebe. Najprej želimo čestitati pevskemu zboru Pod lipo, njegovemu dirigentu prof. Ninu Specogni, vsem sedanjim in bivšim pevcem za bogato opravljeno delo, za vse pobude in nastope, za v.ve pesmi še posebno iz beneške ljudske zakladnice, ki so se jih navadli in jim vrnili življenje, pa tudi za vse priložnosti, ko so bili v deželi, Italiji, Sloveniji in po svetu najbolj kvalitetni in živahni ambasadorji Benečije in njene kulture. Tudi z najbolj otožnimi beneškimi pesmimi so izražali vitalen del naše manjšinske skupnosti. In kdor jih je poslušal ni doživlja! Benečije, kot neke skupnosti v zatonu, pač pa si je ustvaril idejo o živahni in ponosni manjšini, ki verjame v svoje moči in v svojo bodočnost. Prav je posebej zahvaliti furlanske prijatelje, ki so že vrsto let multikulturni, saj od začetka sodelujejo in pojejo v zboru Pod lipo in s tem najbolj avtentično kažejo spoštovanje do našega jezika in kulture. Zgodovina zbora Pod lipo nam pove, koliko poti je slovenska manjšina v Furlaniji naredila od potresa sem. Prav takrat je beneški kulturni preporod dobil novo energijo, prišlo je do novih oblik delovanja in novih iniciativ, obenem so se še bolj ukoreninile tiste, ki so nastale v petdesetih in poznih šestdesetih letih. Upoštevajoč pozen začetek slovenskega kulturnega gibanja na Videmskem, smo dosegli izjemne rezultate. To pa verjetno predvsem, ker je bil med beneškimi kulturnimi delavci velik entuzia-zem, ker smo težili k povezovanju (tudi potres je imel pri tem svojo vlogo), ker vse posamezne pobude so delovale in dejansko bile del ene same celote. Zelja je, da se tisti entu-ziazem, ljubezen do svoje kulturne podobe, smisel in volja do skupnega dela ohranijo v vrstah zbora Pod lipo in vrnejo med vse nas. (jn) Na njegovi strmi poti je zakon za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji-Juljiski krajini naredil v ponedeljek v Rimu korak naprej. Odvijala se je namreč v Zbornici splošna razprava o zakonu, ki so jo tudi zaključili. Sedaj bo na vrsti obravnavanje posameznih členov oziroma popravkov na vsakega od njih in glasovanje. Kdaj se bo vsebinska razprava začela, pa je težko napovedati. Poročevalec zakona poslanec Domenico Maselli je namreč bil žrtev grde prometne nesreče in je v bolnici. Brez njega pa obravnave zaščitnega zakona ne more biti. V ponedeljkovi razpravi o zaščiti naše skupnosti so posegli Cesare Previti (FI), Pietro Armaroli in Maurizio Gasparri (NZ), Carlo Gio-vanardi (CCD), Luciano Caveri (UV) in Maria Celeste Nardini (Komunistična prenova). Leva sredina vsekakor stoji za Masellijevim zakon- skim osnutkom in vsklajuje svoja stališča, zato da pride čimprej do zakonskega normativa, ki bo koristen za slovensko manjšino in posredno za vso deželno realnost. To je prišlo zelo jasno do izraza na tiskovni konferenci levosredinske koalicije, ki se je v soboto odvijala v uradu sen. Camerinija v Trstu in na kateri so sodelovali posl. Di Bisceglie, podpredsednik dežele Miloš Budin, deželni svetovalec ljudske stranke Cristiano Degano in Stojan Spetič, koordinator komisije za manjšinska vprašanja. É il secondo appuntamento di quest’anno con Paolo Diacono. Le celebrazioni legate al XII centenario della morte dello storico cividalese erano iniziate in maggio con un convegno organizzato dall’Associazione per lo sviluppo degli studi storici e artistici. Ora tocca alla Fondazione de Clari-cini Dompacher e al Centro italiano di studi sull’Alto Medioevo di Spoleto dare un’impronta al congresso su “Paolo Diacono e il Friuli altomedievale”, che sarà i-naugurato domani, venerdì 24 settembre, per concludersi mercoledì 29 settembre. Luoghi scelti per gli interventi di studiosi, provenienti anche dall’estero, sono la chiesa di S. Francesco di Ci-vidale (che ospiterà i conve- II congresso vero e proprio della Filologica friulana, a ottanta anni dalla nascita del sodalizio, si terrà domenica 26 settembre, a partire dalle 10, nella chiesa di S. Francesco. Il programma prevede anche la presentazione del numero unico “Cividat”. Sono comunque molte le iniziative collaterali legate all’evento, che hanno preso il via già sabato scorso con la presentazione dell’iniziativa dell’associazione di commercianti e imprenditori “Cividale futura” che ha chiesto alle attività (sono 23 i negozi che hanno a-derito) di esporre nelle vetrine oggetti, immagini e costumi friulani. L’esposizione coinvolgerà fino a sabato prossimo anche i clienti che, attraverso una scheda, sceglieranno la vetrina migliore. Numerose le iniziative legate al congresso della Filologica, si diceva. Nella chiesa di S. Maria di Corte sabato è stata inaugurata la mostra di guide e stampe storiche di Cividale, mentre in serata il teatro Ristori gnisti nei primi due giorni) e la villa de Claricini di Moi-macco. L’edificio è stato aperto domenica al pubblico, approfittando della visita ufficiale della delegazione di LJ-dine del Gruppo giovani del Fai (Fondo per l’ambiente i-taliano). A fare gli onori di casa è stato il presidente della fondazione, l’architetto Franco Bocchieri, soprintendente alle Belle arti del Friuli-Venezia Giulia, che ha colto l’occasione per presentare il convegno e, a proposito delle visite alla villa, ha auspicato un sostegno finanziario privato per rendere il luogo più accessibile al pubblico. Il convegno si apre venerdì con un intervento di Antonio Padoa Schioppa ha ospitato il concerto “Tango in duo”, protagonisti il fisarmonicista Sebastiano Zorza e il pianista David Giovanni Leonardi, a cui ha fatto seguito l’esibizione del coro Cai di Ci-vidale. Lunedì a Sotto Castello, presso la famiglia Margut-ti, si è tenuta una conversazione sull’origine del nome Purgessimo con Enos Costantini e Arduino Cargnel-lo, mercoledì al Ristori la compagnia teatrale Palco-scenico ha presentato una commedia di Lea D’Orlan-di, “Al è mior ce che Dio mande”. Oggi, giovedì 23, alle 18 si inaugura la “farie Geretti”, l’ultimo laboratorio artigianale di Cividale chiuso dal 1982. La riscoperta si deve alla Società o-peraia di mutuo soccorso, che ha organizzato anche, per le 19, nella propria sede, una conversazione di Manuela Michelloni sulle filande in Friuli. Sabato 25, alle 20.30, al Ristori si terrà una rappresentazione del “Trovatore” di Pietro Zorutti. leggi a pagina 3 che ricorderà lo studioso Carlo Guido Mor. Due i referati previsti dalla Slovenia, quelli di Slavko Cigle-nečki su “Tracce dei Romani e Longobardi in Slovenia nel VI secolo” (sabato 25, alle 15.30) e di Peter Kos (mercoledì 29, alle 9.45), sui “Problemi di circolazione monetaria in Friuli fra Langobardia e spazio transalpino danubiano”. Da sottolineare inoltre la partecipazione del professor Pavle Merkù che ancora mercoledì, alle 11, parlerà sulla “datazione dei toponimi slavi in Friuli: problematiche e ipotesi”. Interventi più mirati sulle scoperte archeologiche avvenute a Ci-vidale saranno quelli di Paola Lopreato e Isabel Ahuma-da Silva. S. Pietro al Natisone, college sabato 25 settembre, ore 20 m- » ■ 125 anni del coro POD Tra Cividale e Moimacco nuove ‘letture” su Diacono Tra i convegnisti alla villa de Claricini anche il professor Merkù Četrtek, 23. septembra 1999 2 All’inaugurazione presente l’assessore regionale all'industria Pressi D Pip di S. Leonardo cresce, azienda realizzerà contatori É stato inaugurato di recente a Cemur di S. Leonardo il nuovo stabilimento industriale “Hydraulic Systems”. L’opera, acquisita e messa a norma dalla Comunità montana delle Valli del Natisone con contributi regionali, è costata 1 miliardo 200 milioni. L’attività produttiva dell’azienda, gestita dal signor Pontonutti, verte principalmente sulla realizzazione di contatori per l’acqua fredda e calda e per altri liquidi. Nella gamma di vendita sono inclusi strumenti per la misurazione della portata istantanea del livello di pressione e di temperatura. All’inaugurazione ha presenziato, tra gli altri, l’assessore regionale all’industria Sergio Dressi, giunto nelle Valli su invito del presidente della Comunità montana Giu- seppe Marinig. Dressi ha avuto così modo di incontrare i sindaci delle Valli, discutendo tra l’altro dello sviluppo occupazionale collegato ai Pip di S. Pietro al Natisone, S. Leonardo, Torreano, Prepotto, Brischis e Dolina. Il presidente Marinig ha sottolineato la necessità di un rifinanziamento dell’articolo 8 della legge regionale 50/93 che prevede l’acquisto e la messa a norma di strutture produttive dismesse grazie ai contributi regionali, come accaduto a Cemur. Nella stessa località una simile iniziativa dovrebbe servire a realizzare la “filiera del legno” già finanziata con i fondi dell’Obiettivo 5B. Incentivi sono stati richiesti anche per lo sviluppo del progetto “Pietra piasentina” nel comune di Torreano. Za naš zaščitni zakon so dnevi te še tople zgodnje jeseni zares usodnega pomena. Večkrat sem zapisal in dejal, da ga bo zbornica odobrila v pravem času, samo da hudič ne da svojih prstov vmes. Odkar mu sledim, se je marsikaj takega že zgodilo. Spomladi, ko je bila pre-moščena blokada zaradi zahtev Ljudske stranke, se je hudo ponesrečila Rosanna Moroni, toskanska komunistka, ki je poročevalcu Maselliju stala ob strani in pomagala, kot članica predsedstva zbornice, pri odstranjevanju sprotnih proceduralnih ovir. Rosanna, ki je kakor Maselli doma iz mesta Lucca, je v hudi prometni nesreči izgubila starše. Čustvena rana jo je huje prizadela kot fizične poškodbe. Te je ozdravila v nekaj mesecih, bolečine in neutemeljenega a kljub temu bridkega občutka krivde.zaradi materine in očetove smrti še ni prebolela. Se danes je krhka in otožna, pa je kljub temu nalašč prišla v zbornico za juljiski del splošne razprave. Minuli petek je bil sedemnajsti v mesecu. Vraževerni Rimljani pravijo, da ne nosi sreče. V letalih ni sedemnajste vrste, v hotelih pa ni sobe s to številko. S poročevalcem našega zakona Masellijem sva se dan prej srečala pred sejo odbora devetih. Dogovorila sva se za nove dopolnitve in izboljšave osnutka. Povedal mi je, da so ga obiskali predstavniki najbolj kritične slovenske komponente. Nenapovedani, da jim je lahko posvetil le par minut. Zato jih je povabil, naj se vrnejo naslednji ponedeljek. Medtem bi pregledali njihove zahteve in preverili, v kolikšni meri jim je mogoče ugoditi. V petek zvečer je bil Domenico doma. Proti večeru se je s kolesom odpravil na obisk. Na osamlje- nem delu ceste ga je oplazil avto in vrgel na tla, kjer je obležal v nezavesti in z zmlomljeno roko. Pomagali so mu s kirurškim posegom in močnimi sredstvi proti bolečinam. Kot mi je povedala njegova žena, se je prebudil iz narkoze in hotel takoj vstati. V Rimu ga čakata “slovenski zakon in Borrome-jevi kodeksi”. Maselli je namreč tudi urednik zbranih kodeksov in spisov svetega Carla Borromea. Katoliška cerkev, ki ga je proglasila za blaženega, se namreč ni veliko zmenila za njegove “posvetne” študije, posebno še, ker so bile skrajno napredne. Izšle bodo v kratkem, najbrž na samem začetku spornega “jubileja 2000”. Domenico je trmast, zato ne dvomim, da bo za vsebinsko soočenje o našem zakonu prišel v Montecitorio, čeprav bi imel desno roko v mavcu in zdravniškim nasvetom navkljub. Prepričan sem, da čuti v teh dneh toplino vseh prja-teljev, ki jih je med Slovenci gotovo ogromna večina. So za nesrečo res hudičevi kremplji? Mislim res, da ne. Tudi zato, ker nisem veren. Hvala bogu. Un incontro coniragazzi del Chiapas Rigoberta Menchù L’Istituto tecnico commerciale di Civida-le ha avviato un progetto di cooperazione decentrata intitolato “Da scuola a scuola: formazione maestri ed educazione popolare nei campi rifugiati del Chiapas”. L’obiettivo è di formare maestri e maestre per garantire la scolarizzazione ad oltre 350 ragazzi dei campi di Acteal e X’oyep. Un’idea che piacerebbe a Rigoberta Menchù, Nobel per la pace, da sempre attiva in diesa dei Chiapas. Alcune amministrazioni, tra cui quella di S. Pietro al Natisone, hanno già deliberato il cofinanziamento del progetto. Proprio nella sala consiliare di S. Pietro, oggi alle 18.30, si svolge il primo incontro tra la società civile, le amministrazioni delle Valli del Natisone e del Cividalese e tre giovanissimi ragazzi provenienti dalla diocesi di San Cristobai de Las Casa (Chiapas). Za večji vpliv Cerkve v Sloveniji Svetovni mediji, predvsem pa evropski, so posvetili veliko pozornost obisku papeža Janeza Pavla drugega v Sloveniji. Se posebej bogati s komentarji so bili italijanski časopisi in elektronski mediji, ki so izpostavili, kako se je mala sosednja državica letos dvakrat postavila pod žarometi svetovne javnosti. Prvič je šlo za obisk ameriškega predsednika Billa Clintona, tokrat pa za papežev prihod v Maribor. Jasno je, da tako Clin-tov, kot papežev obisk ne sodita le v kurtuazne geste med državniki. Ce je ameriški predsednik obiskal Ljubljano z jasnim namenom, da nagovori slovensko državno vodstvo o nujnosti, da se Slovenija aktivno angažira v procesu reševanja balkanske krize, tokratnega papeževega obiska ne smemo gledati le v luči beatifikacije škofa Antona Martina Slomška. Da je temu tako priča članek, ki ga je ljubljanski metropolit Franc Rode napisal za vatikanski časopis “Osservatore romano”, kjer ugotavlja, da so razmere med državo Slovenijo in cerkvijo še neurejene in da v Sloveniji vladajo sile kontinuitete, kar dela to državo nedemokratično. Skratka, razmere med cerkvijo in Slovenijo so bile tudi razlog za obisk papeža, ki je zastavil vso svojo avtoriteto, da bi prispeval k reševanju tega vprašanja. Znano je, da so še posebej po prihodu nadškofa Rodeta postale zahteve cerkve zelo jasne in glasne. V glavnem gre za dve vprašanji. Prvo zadeva večjo prisotnost cerkve v šolah, kar ne zadeva le obrobnega vprašanja uvedbe verouka ali ne. Gre za dejstvo, da se slovenska cerkev prizadeva, da bi imela večjo vlogo in močnejši vpliv med mladimi, ki bodo jutri prevzeli krmilo države. Drugo vprašanje pa je povezano z vračanjem nacionaliziranega imetja cerkvi. V ospredju so predvsem velike površine gozdov, ki naj bi jih prejšnji politični sistem odvzel cerkvi. Okoli tega se sicer vije dolga polemika, saj so se ustvarila dva miselna tabora, ki zagovarjata oziroma nasprotujeta vračanju lastnine cerkvi. Se najbolj oster s tem v zvezi je vodja nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki zagotavlja, da cerkev ni legitimen lastnik teh gozdov, saj naj bi si jih prisvojila na nelegalen način. Koliko je papežu uspelo naravnati odprta vprašanja v pravo smer, bodo pokazali naslednji tedni in meseci. Sicer so pogajanja med Slovenijo in slovensko cerkvijo že v teku, čeprav so dolga in precej zapletena. Na Rodetovo pisanje v časopis “Osservatore romano” pa je predsednik države Milan Kučan odgovoril že v nedeljo nekaj minut po odhodu papeža z mariborskega letališča. Ovrgel je vse Rodetove trditve o nedemokratični državi in vodilni vlogi sil kontinuitete. V Sloveniji je pred desetimi leti prišlo do demokratizacije in svobodnih volitev, ki so vsem državljanom dale možnost, da se svobodno odločajo. Sicer, če ljubljanski metropolit ima občutek, da se nekatere odvijajo nedemokratično, ima pravico, da se obrne do varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka, je še dodal predsednik države, (r.p.) D primo immobile ad un austriaco Il primo è austriaco Il Ministero della giustizia ha emesso il 14 settembre scorso il primo decreto che attesta la reciprocità nell’acquisizione di beni immobili in Slovenia da parte di uno straniero. Si tratta di un cittadino austriaco. La temuta “invasione” di esuli non c’è stata se le domande in attesa di esame sono attualmente solo 26: 8 presentate da cittadini austriaci, 4 da italiani, 10 da tedeschi, 3 da cittadini dell’ex Jugoslavia, mentre di uno non è nota la cittadinanza. L’accordo di associazione della Slovenia all’UE e la legge sulla reciprocità consentono ad un cittadino straniero l’acquisto di immobili in Slovenia solo se un cittadino sloveno li può acquistare alle stesse condizioni nel suo paese di provenienza. Evidentemente in Austria ciò è possibile. L’altra condizione è che il richiedente possa dimostrare di essere stato residente in Slovenia per almeno tre anni. “Cara” agricoltura 11 governo sloveno ha approvato nei giorni scorsi il programma di sviluppo delle attività agricole, forestali ed ittiche per il periodo 2000 - 2002. Il programma, che segue gli indirizzi e gli orientamenti dell’Agenda 2000 nonché altri programmi dell’UE, prevede per la sua realizzazione 55,4 miliardi di talleri di investimenti solo per il 2000, altri 60,6 miliardi per il 2001 e 64,9 miliardi per il 2002. Cresce il pedaggio Dal primo ottobre scatta l’aumento del pedaggio autostradale in Slovenia. Lo ha deciso il governo che ha anche definito la misura dell’aumento: + 9%. In pratica viaggiare in auto da Razdrto a Lubiana costerà 500 lire in più. Le ulteriori entrate andranno a finanziare il programma nazionale per la costruzione della rete autostradale che sta registrando un notevole ri- tardo. Secondo gli esperti non sarà infatti completata prima del 2006 o 2007. Drnovšek aH’ONU Il presidente del Consiglio Janez Drnovšek, dopo la pausa dovuta al serio intervento chirurgico subito, ha ripreso il suo posto alla guida del governo sloveno. Non solo. Assieme al ministro degli esteri Frlec è partito alla volta di New York dove venerdì 24 settembre parlerà all’assemblea generale dell’ONU, a- vrà un incontro con il segretario generale Kofi An-nan. Fino alla fine del mese Drnovšek si tratterrà negli USA per tenere lezioni in diverse università americane. Voto in E-mail Mentre il processo di u-nificazione tra popolari (SLS) e democristiani (SKD) va avanti gli sloveni possono esprimere sul sito Internet di quest’ultimi quale ritengono sia il presidente migliore per la nuova formazione politica: Podobnik, Peterlè o X. Il guaio è che il voto non è segreto. * ima Stojan Spetič četrtek, 23. septembra 1999 Furlansko filološko društvo ob nedeljskem kongresu v Čedadu Ponosni na svojo kulturo in pozorni do sosednjih V nedeljo bo v Čedadu 76. kongres osrednje furlanske kulturne institucije "Societat filologiche furlane - Società filologica friulana". Ob kongresu se sicer 2e ves ta teden odvija pester kulturni spored (objavljamo ga na prvi strani), ki bo doživel višek v nedeljo, z jutranjim zasedanjem v cerkvi sv. Frančiška. O kongresu smo se pogovorili s predsednikom ustanove, profesorjem Manliom Micheluttijem, ki smo ga obiskali na videmskem sedežu društva v ulici Manin. ”Zakaj bi govorili sami o sebi, dajmo raje nek širši pomen osemdesetim letom našega obstoja. Tako smo razmišljali, ko smo se odločili, da bo imel na kongresu glavno poročilo prof. Aureli Argemi, generalni tajnik mednarodnega središča "Escarrè" iz Barcelone. Govoril bo o temi "Jeziki in kulture v Evropi novega tisočletja". Michelutti je vidno zadovoljen, da se kongres organizacije po več desetletjih spet odvija v Čedadu (mesto je bilo gostitelj kongresa v letih 1927 in 1958). Sicer pa ima predsednik še v svežem spominu prijeten stik z udeležen- gšg$$ysii£ ' *i r*T ci letošnje Vilenice, ki so pred dnevi obiskali Čedad in je bila Filologica njihov gostitelj. ”Zelo sem cenil, da je slovenski tisk to srečanje z nami poudaril, kajti nam je veliko do tega, da je naša ustanova zelò pozorna do vseh kultur, ki so prisotne v naši deželi, želimo pa si tudi čimvečjega prekomejnega sodelovanja, bodisi s Slovenijo kot z Avstrijo". Predsednik vplivne furlanske institucije izrecno navaja plodno sodelovanje z organizacijami v Beneški Sloveniji, s katerimi je Filologica v zadnjih letih izpeljala tudi nekaj sku- Profesor Manlio Michelutti pnih pobud. Med drugim je skupaj z zadrugo Lipa iz Spetra izdala v furlanščini pravljico "Jubica in arpit" z ilustracijami Luize To-mazetič in otroško kaseto ”Din don". "Želim, da bi to sodelovanje doživelo čim uspešnejši razvoj, tako kot si Filologica želi tesnih stikov s Celovcem in Ljubljano. Zelo me veseli delo, ki ga v tem smislu opravlja prof. Roberto Dapit, ki je bil pred leti moj študent". Predsednik Zeli podčrtati tudi drugo pomembno točko nedeljskega zasedanja in sicer predstavitev publikacije "Cividat", ki so jo v sodelovanju z mnogi- mi čedajskimi razumniki uredili Mauro Pascolini, Claudio Mattaioni in Enos Costantini. ”Kot je znano, ima naša organizacija letne kongrese v različnih krajih Furlanije, to pa sovpada z izdajo publikacije o tistih krajih. Tako se polni furlanska kulturna in zgodovinska zakladnica. Letošnja izdaja o Čedadu, ki jo bomo predstavili v nedeljo, je res veliko in kakovostno delo in obsega skoraj 1200 strani! Objavo sta omogočili tudi čedajska Občina in Banca popolare, za kar smo jima zelo hvaležni", pravi Michelutti, ki je še zlasti ponosen na to, da je furlansko filološko društvo v 80 letih obstoja objavilo nič manj kot 13.000 (!) naslovov. Predsednik napoveduje proslavo 80-letnice društva za drugo polovico novembra v Gorici, za kongres prihodnjega leta pa obstaja zamisel, da bi ga priredili v Celovcu. ”To bo svojevrsten kongres in bo vsekakor zanimivo pogledati na Furlanijo iz drugačne perspektive. Da se ne bomo ukvarjali le sami s seboj, kajti naša zgodovina in kultura se srečujeta tudi s kulturo in zgodovino sosedov". (D.U.) L’Ute riparte a Cividale L’Università della terza età, sezione di Cividale del Friuli, informa che da lunedì 20 settembre sono a-perte le iscrizioni (lunedì, mercoledì e venerdì, dalle 10 alle 12) al nuovo anno accademico. Possono iscriversi tutti coloro che abbiano superato il 30. anno d’età, indipendentemente dal loro titolo di studio. Cigni iscritto può partecipare ad un massimo di quattro corsi, da specificare nella scheda d’iscrizione. Le lezioni avranno inizio lunedì 18 ottobre, mentre sabato 16 ottobre, nel corso di una cerimonia che avrà luogo alle ore 18 nel teatro comunale Ristori, avrà luogo l’inaugurazione. Amplissima la scelta dei corsi da seguire: sono oltre quaranta infatti le materie inserite in calendario e spaziano dalle attività manuali ai corsi di lingua, dall’educazione musicale a quella sanitaria, dalla letteratura al computer. E’ stato inaugurato un anno fa a Poje - S. Giorgio Spenta la prima candelina del museo etnografico Il 4 settembre di un anno fa, veniva inaugurato il museo della gente della Val Resia allestito in una casa prefabbricata in località Poje di S. Giorgio. A distanza di un anno si può esprimere soddisfazione per la presenza in valle di questa istituzione che permette di portare avanti l’attività di raccolta, conservazione ed esposizione di materiale etnografico che l’associazione museale porta avanti dal 1995. In questo primo anno di attività le visite sono state molte, circa settecento i visitatori, soprattutto da parte di gruppi organizzati provenienti dalla nostra regione e dalla Slovenia. Durante la settimana di Ferragosto, è stato aperto in orario pomeridiano per consentirne la visita anche ai residenti ed ai turisti in vacanza nella nostra valle. Lo spazio museale è diviso in due zone: una parte è destinata a deposito ed il resto ad area espositiva. La parte espositiva propone un percorso nel passato e negli anni del sisma del 1976, con l’esposizione di oggetti, materiale fotografico e testi. Il museo è stato allestito, con la preziosa collabo-razione dei giovani studenti partecipanti al soggiorno di ricerca “Tabor”, nel corso del mese di agosto dello scorso anno. L’attività del museo proseguirà anche in futuro con la raccolta di materiale storico, la catalogazione degli oggetti e si pensa anche alla realizzazione di un catalogo che illustri il materiale esposto. Luigia Negro Prof. Milko Matičetov 80 - letnik Pred dnevi je praznoval 80-letnico profesor Milko Matičetov, nam dobro znani slovenski akademik in raziskovalec. Ob tem visokem življenjskem jubileju mu želimo predvsem iskreno čestitati. Malo je slovenskih vrhunskih intelektualcev, ki so preučevanju izročila Slovencev videmske pokrajine, še zlasti pa Rezije, posvetili toliko pozornosti in življenjske energije. Po rodu je Milko Matičetov s Koprive na Krasu, živel je v Ljubljani, a največ svoje pozornosti je kot etnolog namenil obrobnim krajem, kjer živimo Slovenci. Klasično in moderno filologijo je študiral v Padovi, leta 1943 je odšel v partizane, po vojni pa je delal najprej v etnografskem muzeju, potem pa vse do upokojitve na SAZU. Raziskoval je Posočje, slovensko Istro in Kras, Akademik Miiko Matičetov Prekmurje in Koroško, v Benečijo, zlasti pa v Rezijo je redno zahajal dolgo let. Zbral je ogromno količino pričevanj o ljudski kulturi in odločilno prispeval k temu, da se je do tistih krajev vzbudilo tudi zanimanje mednarodnih raziskovalnih krogov. Milko Matičetov je v Reziji registriral preko 3000 tekstov ljudskega izročila. Sedaj jih hrani Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ki gaje profesor sam ustanovil v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Objavil je več stotin znansvenih ter strokovnih razprav, esejev in člankov v slovenščini, italijanščini, nemščini in srbohrvaščini. Profesor Matičetov ima veliko zaslug tudi na področju stikov in sodelovanja med slovensko in furlansko kulturo. Med drugim je bil leta 1979 imenovan za člana videmske "Deputazione di storia patria". Prištevajo ga med največje mednarodne narodopisne strokovnjake, je pa tudi član mednarodne strokovne organizacije "Società internationale d’ethnologie et de folklore". Milku Matičetovu tudi uredništvo Novega Matajurja Zeli obilo zdravja in življenjskih moči, da bi še zahajal v naše kraje, kjer je bil in bo vselej dobrodošel. L’incanto di Resia a Udine “Val Resia, l’incanto di una valle”, questo il titolo di una serata culturale folkloristica che si svolgerà sabato 25 settembre alle ore 20.30 al teatro Palamostre a Udine. Ad organizzarla il circolo culturale Rozajan-ska dolina di Udine in collaborazione con il Comune e più precisamente la settima circoscrizione ed il Comitato regionale e provinciale dell’Unicef. L’evento culturale verrà introdotto dai saluti tra gli altri dei sindaci di Udine e Resia, Sergio Cecotti e Sergio Barbarino, dell’assessore provinciale alla cultura F’abrizio Cigolot e del presidente del circolo Rozajanska dolina Alberto Siega. “L’incanto di una valle” è il titolo della video-cassetta che verrà proiettata all’inizio della serata ed avvicinerà il pubblico alle bellezze naturali, alla cultura ed alle tradizioni secolari ancora vive nella valle all’ombra del Ca-nin. Seguirà l’esibizione del gruppo corale femminile “Rože majave” con il suo repertorio di canti antichi, profondamente radicati nella tradizione orale della valle e tramandati per secoli di madre in figlia. Verrà successivamente focalizzata una figura ti- pica di artigiano, quella dell’arrotino, simbolo di Resia e della sua operosità in tutta la regione nel Centro Europa ed in diversi paesi del mondo con la proiezione della video-cassetta sugli arrotini. L’esibizione del gruppo folkloristico Val Resia, con la citira e la bunkula e le tipiche ed inimitabili danze resiane chiuderà, come da tradizione, la serata. Aktualno Inaugurato con un convegno su Giulio Cesare “Rivive” fl castello Craigher-Canussio Rast gospodarstva in manjšinski jezik Domenica per il 55. ANPI e Comune Zona libera di Faedis Le zone libere partigia-ne furono vere oasi di libertà nel territorio invaso dal nemico, furono la prima esperienza di autogoverno e di libertà, dove il regime fascista aveva impedito ogni forma di partecipazione alla vita civile e democratica. Una di queste fu nel 1944 la Repubblica della zona libera del Friuli orientale che comprendeva Faedis, Ni-mis, Attimis, Lusevera, Taipana, Torreano e Sedi-lis di Tarcento. Il 55° anniversario di quell’importante esperienza verrà celebrato dome- nica 26 settembre, a Faedis. La cerimonia, promossa da Comune e Anpi provinciale, avrà inizio alle 9.15 con il raduno in piazza della chiesa Alle 10 verrà deposta una corona al monumento ai caduti di tutte le guerre, seguirà un corteo al monumento alla Resistenza dove verrà deposta un’altra corona. Alla manifestazione porteranno il saluto il sindaco di Faedis Beccari ed il presidente dell’Anpi Vincenti, mentre il discorso ufficiale sarà tenuto dal presidente della Regione Martini. É un vero e proprio gioiello quello che ha accolto, lo scorso fine settimana a Cividale, i convegnisti giunti per partecipare all’incontro di studio dedicato agli ultimi anni di vita di Giulio Cesare. L’inaugurazione del convegno, giovedì 16 settembre, è stata anche l’occasione per far vedere e conoscere ai civi-dalesi il restauro del castello Craigher-Canussio, sito in via Gallina e sede, fino a dieci anni fa, della caserma dei carabinieri. Il palazzo è stato edificato nell’Ottocento dal barone austriaco Craigher sul luogo dove sorgeva la residenza della nobile famiglia Canussio. La sua struttura lo fa credere ben più antico, con il susseguirsi di torrette quadrate e rotonde, merli ghibellini ed elementi architettonici di stili diversi. Tornato proprietà della famiglia Canussio, il castello è stato restaurato, come ha detto il proprietario Vittorio, che è anche presidente dell’omonima fondazione, “grazie a dieci anni di ricerca e di lavoro”. Dell’edificio colpiscono i molti muri lasciati a nudo e i pavimenti di vetro che fanno vedere i sotterranei. In una stanza alcune bacheche ospitano pezzi di ceramica ritrovati durante gli scavi avvenuti nel periodo dei lavori. All’inaugurazione del convegno hanno portato il loro saluto i rappresentanti della Regione, Antonio Sopra un particolare del castello, a lato Vittorio Canussio Martini, della Provincia, Giovanni Pelizzo e Paride Cargnelutti, e del Comune di Cividale, l’assessore alla cultura Giuseppe Passoni, che ha donato a Vittorio Canussio il sigillo della città. Assenti invece i rappresentanti del Governo, come l’annunciato ministro Ortensio Zecchino. “Vogliamo realizzare a Cividale un sogno, quello di diventare un centro europeo di studi latini, una sorta di Erice riferita ad una lingua che non deve scomparire” ha detto il presidente della Fondazione Canussio. Il convegno su Giulio Cesare dovrebbe in effetti essere il primo di una lunga serie di appuntamenti culturali legati alla storia di Roma e alla lingua latina, (m.o.) Pomen in vloga manjšinskega jezika pri razvoju gospodarstva. To je tema nadvse zanimivega seminarja, ki ga prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje s finančno podporo Evrospke zveze oziroma Urada za manj razširjene jezike. Seminar bo potekal 24. in 25. septembra v prostorih Visoke šole za tolmače in prevajalce v Trstu. Tudi pristop k vprašanju je vreden poudarka, saj gre za seminar, na katerega so povabili predstavnike drugih evropskih manjšin, ki uspešno delujejo na gospodarskem področju in se prav tako soočajo z vprašanji ohranjanja in razvoja manjšinskega jezika. Po uvodnem pozdravu Marina Pe-čenika, predsednika SDGZ, v petek 24. septembra ob 15. uri, bo Robert Vidoni predstavil gospodarsko stvarnost slovenske manjšine v Italiji. Za njim bo Hans Jiirgen Nissen spregovoril o nemški manjšini na Danskem in o njeni eko- nomiji. Tretje poročilo o gospodarstvu nemške manjšine v Italiji bo podal Gennaro Pellegrini. V soboto ob 9. uri bo prvi spregovoril Matevž Bogatemu podjetniku iz Veneta ne smrdi Bosna, naj bi slovenskemu, ki bo s težavo konkuriral na najbogatejših tržiščih? Slovence tudi to dejstvo moti, problem pa ni v tem. Po vojaškem posegu se Evropa preprosto ne more izogniti balkanskemu vprašanju, Italija še najmanj. Če se na primer v Srbiji in na Kosovu gospodarski položaj v bodoče ne izboljša, bo Italija doživela nove in nove navale priseljencev. Takrat bo res prišlo do skomi-nov, naj priseljence vržejo v morje, ali pa naj jih vrnejo: tudi preko Sežane. Ko gre za preživetje, ni usmiljenja. Balkan je torej velika evropska preokupacija, ki bo spremenila marsikatero razvojno strategijo v smeri proti bivši Jugoslaviji in jugovzhodu. S tem dejstvom se mora Slovenija sprijazniti, kajti čakala jo bo izbira: ali sodeluje v mirovnih procesih in pri tem zasluži, ali pa se zapre v svojo lupino in izpade iz igre. Izpad bi bil gospodarsko katastrofalen. Vsak potem izbira svojo pot med razumom in ra-zboritimi čustvi. Grilc, ki bo orisal gospodarsko stvarnost slovenske manjšine v Avstriji. Sledil bo poseg Hywela Evansa o valižanski manjšini v Veliki Britaniji in njenem gospodarstvu. Tretje predavanje bo imel Allan Campbell, ki bo obravnaval problematiko škotske manjšine in njenega gospodarstva. Moderator debate bo Bojan Brezigar, odgovorni urednik Primorskega dnevnika. Zaključni poseg bo imel pa poslanec prof. Mario Prestamburgo. Per un errore nell’intervento del sindaco di S. Leonardo Giuseppe Sibau pubblicato lo scorso numero è saltato un capoverso, che qui riportiamo: “Mi sembra doveroso precisare che viene catalogata dall’Ass come attività insalubre di prima classe qualsiasi attività non dotata degli impianti previsti dalla legge che possa provocare nocumento alla salute delle persone; per fare un esempio, una stalla con una decina di mucche è classificata insalubre di prima classe”. ^ Al Buonacquisto trovi 0.000 articoli di casalinghi, t||!|fe articoli da regalo, piccoli elettrodomestici listili^1 i ocatto I i girmi • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 ZELENI LISTI ri / Ace Mermolja Papež in jeza slovenskih medijev Pri pisanju o papeževem obisku v Mariboru je slovenski tisk užaljeno reagiral na italijansko poročanje, ki da je naglasilo le Balkan. Isto tako se je obnašala slovenska televizija. Dejstvo je torej v tem, da so slovenski mediji minimizirali papeževe pozive k strpnosti, sožitju in pomiritvi, italijanski pa so naglasili prav te misli. Skratka, Slovencu, ki je spremljal papežev obisk po najrazličnejših poročilih, se je le ta zdel bistveno (vsebinsko namreč) drugačen od tistega, ki je izzvenel v zavesti italijanskih bralcev in poslušalcev. Resnica je, da je Papež Janez Pavel II. posvetil v neštetih govorih veliko pozornost vojni na Balkanu ter da so njegovi pozivi k miru, proti nacionalizmom in etnični nestrpnosti vsakodnevni. Pozivi sodijo med osnovne poteze papeževega pontifikata. Jeza slovenskih medijev, da je v tujini ponovno prišlo do izraza balkansko vprašanje, dokazuje eno: Slovenija je do Balkana alergična. Noče imeti z njim opravka, najraje bi se preselila nekam za Skandinavijo. Zal pišem to kot Slovenec, vendar mi življenje v Italiji onemogoča, da bi sprejel kot sveto vse, kar menijo in pišejo slovenski novinarji, intelektualci in politiki. Mislim namreč, da bo za Slovenijo usodno, če bo shizofreno mižala pred Balkanom. Shizofreno pa zato, ker po eni strani Balkana noče, po drugi pa ostaja področje bistvena gospodarska perspektiva. Kronaka jih pr Giovanin je dielu za zidarja pod adno veliko imprežo. An dan gaspodar, zavojo slave ure, je poSju da-mu dieluce priet, ku po navadi. Giovanin je Su v kambro, kjer je ušafu njega ženo Milico na pastiej slie-čeno do nazega. - Ma draga žena, ki dielaš na pastiej vsa naga? - Oh nič, dragi mož... niemam nič za oblieč! - Pa kuo niemaš nič za oblieč? Pogledi tle - je jau grede, ki je odparu armaron - imaš kikjo to zeleno, tailleur na pois, mini- gono na plete, dobro- večer gaspuod, kikjo to ardečo...!!! *** Bepino je Su v gostilno an kuazu ’no pivo, ’no biero. Potlè, ki jo je popiu pu mu je parSlo za iti na naglim na stranišče. Videu je, de v gostilni so bli nieksni pjanci an za bit buj Siguran, de mu na popijejo njega pivo, je parluo-žu h kozarcu an listek, kjer je bluo napisano: “Sem se oscau notar”. Kadar Bepino je parSu nazaj za bank je uSafu kozarec napunjen an tam pod njega pismo je bluo doloženo: Veseu rojstni dan, Mattia “Kamù sam podoban? Tata porče njemu, mama porče nji... an vidruz? Za bit liep, sam pru liep, tuole mi pravejo vsi. “Liep, bardak an bistroumen” pravi ponosno nona Lucia Lazarjoza z Lies. Ben, če je takuo, sam Siguran, de za muoj rojstni dan, ki bo 29. setemberja, mi vsi nar-de puno Šenku! Sam jih pru uriedan, kene?” Ma kabi, de si jih uriedan. “Mislim, de te narbuj velik Senk bi mi ga muorla narest tata an mama... ka’ čakajo “parštelat” še adnega bratraca al adno sestrico? Seucè je lie-pa vas, pa je trieba, de bo Se rasla, de bo še puno drugih otročiču, de se bomo kupe tolik.. Al sta zastopil, duo sam? Sam Mattia Trusgnach iz Se-ucà, muoj tata je Gianni, Vu-kuove družine tle s tele vasi, mama je pa Daniela Primosig z Lies.” Dragi Mattia, vse narbuojše za tuoj drugi rojstni dan ti Zeljo noni Lucia, Romeo an Marta, strici an tetè an vsi tisti, ki te imajo radi. Ivan an Roberta ostaneta v Marsine Kar sta se oženila (zgodilo se je 4. setemberja) smo bli napisal, de Ivan Birtig - Tamažu iz Dolenjega Marsina, ni hodu de- leč uas, sa’ murozo jo je ušafu v Gorenjim Marsine, v Bamesovi družin. Se kliče Roberta Raggioni. Za njih poroko so se ta- rje “puobi” že v penzjonu (Bep, Charles an Lenčac) potrudili an spotili za narest tri purtone tri, ne sa-muo adnega. “Ja ben, če smo se mi potrudili, naj se tudi oni!” so poštudieral an takuo jim diet čez ciesto an močan hlod an žago, ki novica, šele “po luhtu” z glavico, potlè ki sta jala “ja” v cierkvi v Gorenjim Marsi- ne, sta muorla zažagat. Je šlo vse po pot an mi jim želmo, de bi jim šlo vse takuo gladko tudi v njih življenju. Mi pa jih tudi po-hvalmo, ker bota Ziviela le tle v Marsine. “Tudi ist”! ! ! An pjanac je šu von z oštarije s tako šimjo, de ni mu stat še na konac. Kumaj se j’ parbližu an opa-ru h zidu, kjer je var-gu von vse vino, ki je biu popiu, gor na ’no mačkico, ki je ležala pod zidam. Potlè, ki se j’ obrisu usta tu rokav od jope je zamer-ku buogo mačkico med tistim vinam. - Oh porko zluodi - je pogodemju pjanac - migu ze zmislem, kada sem jo sniedu! ! ! *** Tu saboto na targu v Cedade an mlad an velik puob je vprašu ’no gospo, če mu da kiek sudu. - Ka’ vas nie Spot vprašat sude takuo mlad an debeu? - Oh ja, me je nomalo. Pa vsaki krat, ki jih uzamem brez vprašat, me denejo v paražon!!! V Kravarju so okarstil malega Mattiasa Vsaki karst je an senjam Žlahta an vasnjani zbrani za karst Mattiasa Kar je kajšan karst tle par nas, ostane dugo cajta v spominu vasnjanu, saj je nimar buj riedko, de se tuole gaja. Tata an mama od malega puobčja, ki se kliče Mattias, Ettore Vicencu an Gabriella, ki je paršla dol z miesta za neviesto tle h nam, sta zbrala glih dan sejma v Kravarje za karstit njih otročiča an takuo tel dan praznika naše fare je biu še buj liep. Ja, kar tle par nas, po majhanih vaseh se rodi an otrok je an velik dogodek, aveniment za vso skupnost an vsaki krat, ki se tuo zgodi, imamo spet vsi trošt, de naše vasi bojo le napri Zivi-ele. Zatuo tudi majhanemu Mattiasu, ki je z njega kar-stan naredu an liep šenk vsi naši cerkveni skupnosti, želmo vse narbuojše an de bi njega tata an mama dal kuražo še kajšnemu drugemu paru, de bi paršu živet tle h nam. Četrtek, 23. septembra 1999 L’invenzione e la diffusione delle antiche scritture slave ebbe forti motivazioni linguistiche e religiosopolitiche: si trattava infatti di costruire un sistema di segni per scrivere lingue diverse da quelle classiche, come mezzo per aprire la strada all’apostolato cristiano, con il sottinteso disegno dell’espansione politica di Bisanzio. L’invenzione non fu o-pera realizzata di sana pianta da Costantino-Ciril-lo, ma una elaborazione degli amanuensi slavi della Macedonia e della Bulgaria. Costantino intervenne nella sistemazione e nella codificazione dell’uso. Allora possiamo affermare che il criterio della tradizione fu rispettato. (N. A. Sidorov - Gli Slavi meridionali e occidentali, in Storia Universale, Teti Milano, 1975). Ora voglio introdurre il lettore in una situazione diversa, non tanto per il contenuto che è ancora di carattere religioso, quanto rispetto alle scritture e alle forme alfabetiche. Esami- Traduzione nediska I testi religiosi dei Monumenti Frisingensia di Monaco di Baviera I primi documenti della lingua slovena n XZ2c 4>.\^U<^oto ?todeiu * luZernir^o delom t u7cm t eqn lcpoc\m Ttjfr mie rum nZe ma r k'i In lit ZuMCn duhjkrcv m imem • e <^o2pod Zìiuco-tfè '2uon nebo-H emto • "Tofe \'7co ic- r- ncce mie KaV>cL\ U'cc- pr nv litfèfi Lofi b ZA l ivfck bofik moje ruC • lujcb rl.\ conmc lu(cf> -Zui*iB deuut*/, • Ui&bt moki Da rmrryfrrr n.\j>cmokrt bm- k’ik oqni moity ^pp-cKou ■ D.\l>im ci$t> poiuicd Tniopil. lod •pu'/Vic orbcup pnd-rdui 1So