Stev. 269 TRST, v sredo 27. septembra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN M rt Mtfeljah la praznikih ab 5., ab paaadaljklb ab 9. zjvtra). P Manične Itev. se prodajajo po 3 nvO. (6 stot.) v mnogih tobakunah v Trato in okolici, Gorici, Krujn, Si Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lucij L Tolminu, Ajdov-i&ni, Dornbergu itd. Zastarele I te*, po S nvd. (10 stot.) 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiijivo v Trstu. EPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti je moil" NAROČNINA ZNAŠA m celo Uto 24 K, pol leta 12 K., 3 mesece G K ; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itnfalu mm n*d»ijike ls«aajo „JEDINOSTI" «ita*: •• l«te Krom 5 20, u pol Uta Enu 3 (O, Vsi dopisi naj se podiljajo na uredništvo lista Nefranko-vana pisma a« ne sprejemajo la roKopiol se vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Glorgio Galattl 20 (Narodni da«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoIino-hranllnRnl r«?un Stev. 841-652. TELFFOM It 11-57 BRZOJflUNE UESTI. Vojni minister zaprisežen. DUNAJ 26. Cesar je danes zaprisegel novega vojnega ministra vit. Auffenberga. Iz češkega dež. zbora. PRAGA 26. Šolska komisija deželnega zbora je vsprejela zakonski načrt o perma-nenčni izjavi šolske komisije za ureditev plač oseb, ki poučujejo na ljudskih in meščanskih šolah. PRAGA 26. Začetkom seje dež. odbora je pričela debata o trajajoči splošni bedi. Deželni odbor je sklenil imenovati poseben odbor za lajšanje bede. Nižeavstrijskl deželni zbor. DUNAJ 26. Nižeavstrijski deželni zbor razpravlja o nujnem predlogu posl. Stock-lerja, v katerem se zahteva od vlade, da na Nižjeavstrijskem razširi znižanje voznin na železnicah tudi na ona krmila, ki v omenjeni odredbi niso zapopadene, ki so pa za živinorejo neobhodno potrebna. Tekom debate je poslanec Pčlzer (socijalni demokrat) izjavil, da bodo socijalni demokratje storili vse, da preprečijo zvišanje cen mleka in piva. Nujni predlog Stocklerjev je bil vsprejet po daljši debati. Nato je posl. Philp uložil zakonski načrt, da se odpravi celibat učiteljic na Dunaju. Posl. Lindheim je predlagal, naj se dovoli učiteljicam možitev na vsej Nižjeavstrijskem. Prihodnja seja dne 29. t. m. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 26. Predsednik se je spomnil nesreče s francosko vojno ladijo „Liberte" in je prosil odobrenja zbornice da pošlje sožalje predsedniku francoske zbornice. Grof Štefan Tisza se je prijavil za besedo v osebni stvari, ter je izvajal, da je posl. Mihael Esterhazy v svojem govoru v soboto povdarjal, da je on (govornik) izjavil, da tvori enotni poveljstveni jezik tako važno sredstvo bojne usposobljenosti, da se ne more isti odpovedati nikakim aspira-cijam na ljubo. Govornik izjavlja temu nasproti, da on kaj podobnega ni nikdar rekel. Na to se je prešlo na dnevni red, vršila so se poimenska glasovanja. Zatem je bila razprava zaključena. Posl. dr. Dezider Poicny je prijavil dve interpelaciji v zadevi hrvatskega bana To-mašića. Eksplozija na francoski vojni ladiji „Libertć". TOULON 26. O katastrofi vojne ladije „Liberte" poročajo nastopne podrobnosti: Ladijska straža je opazila okolu 5. ure zjutraj, da se je kadilo iz sprednjega dela ladije. Častniki so dali takoj nalog, da se stavi ladijske shrambe pod vodo. Radi hudega dima pa ni bilo možno prodreti v shrambe. — Ta grozna vest se je naglo razširila med moštvom. Del mornarjev je popadla panika ter so hiteli k čolnom, drugi so poskakali v morje. Častnikom se je posrečilo, da so pomirili mornarje. Ko so častniki po prvi detonaciji uvideli, da ne koristi žrtvovati človeška življenja, so pozvali moštvo, da naj v redu zapusti ladijo. Med to operacijo je sledila grozna eksplozija, vsled česar je bil usmrčen del moštva. Zdi PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V. Angora. „Torej dovoli, jasna gospa,* se je oglasil mladenič, ki je vstopil z njo v dvorano, in ki je dosedaj sicer molče, vendar pa ne brezbrižno stal pri vratih, vodečih v notranjost harema; kajti v spreminjajočem se lesketanju očesa, v spreminjajočem se izrazu obraza je bilo toliko govora, kolikor se je vrstilo raznih strasti v njegovi notranjosti. Še-le sedaj, ko je vojvoda tako osorno zavrnil zahtevo sultanice, je pristopil, — ošinivši vojvodo svojim pogledom, polnim zlobe in sovraštva, ki pa se mu je naglo spremenil v izraz plamtečega sočutja, kakor bi hotel s tem svojim pogledom vse bitje sultanice vsesati va-se — »tedaj dovoli torej, jasna gospa1" je govoril mladenič in povzdignil ponosno glavo, „da smem jaz spremljati tvojega sinu! Kajti klanjam se tebi in vsemu, kar je tvojega," je razlagal strastno; „ni se ti treba sramovati mene, v purpurju rojenega vnuka grških carjev; do-stojnejši spremljevalec tvojemu sinu bom, nego pa ta-le barbar tukaj !M In pokazal je na vojvodo. se, da je eksplozija nastala bržkone vsled razkrajanja smodnika B, kakor se je svoje-časno zgodilo to na oklopnjači „Jena-. TOULON 26. V eni kazemat admiralske ladije „Patrie" je nastal ogenj, ki so ga pa kmalu pogasili. Škoda ni velika. PARIZ 26. Kakor poroča ministerstvo vojne mornarice, je katastrofa na vojni ladiji „Liberte- zahtevala 350 do 400 človeških žrtev. PARIZ 26. Minister vojne mornarice je odpotoval v Toulon. PARIZ 26. Kakor poroča ministerstvo vojne mornarice, znaša število mrtvih na „Liberte" 204, ranjenih 136. Na drugih ladijah 12 poškodovanih, razun tega je bilo 48 oseb lahko ranjenih. Proti zaključku nemško-francoskih pogajanj. BEROLIN 26. „Wolfov biro" javlja: Na podlagi svojih informacij se odgovor, ki ga je francoski poslanik Čambon sinoči izročil nemški vladi, v glavnem ozira na želje obeh vlad, dasi bo v posameznostih še treba izvršiti nekatere uradniške premembe. Kolera. SOLUN 26. Tukaj se kolera razširja ker potajujejo bolezen. Od včeraj je na novo obolelo 16 oseb, od teh jih je doslej umrlo sedem. Egiptska banka popolare. LONDON 26. Egiptska banka je ustavila plačila. _ Bruselj 26. Danes je bil ot/orjen kongres mednarodne družbe za kirurgijo. TRIPOLIS. Trst, 26. septembra. Komaj se je evropsko obzorje vsled mirne rešitve maroškega vprašanja zjasnilo, že so se jeli zopet zbirati temni oblaki. — Italija si hoče po francoskem izgledu osvojiti Tripolis, deželo v Severni Afriki, precej nerodovitno in obljudeno od na pol divjih, na pol mohamedanskih plemen. Da hoče Italija po izgledu drugih držav tirati kolonialno politiko, ji ne moremo zameriti. Poskušala je to že enkrat z Abesinijo. Polom, ki ga je doživela tam, je splošno znan in še v živem spominu. Sedaj je vrgla Giolitti-jeva vlada svoje oko na Tripolis in italijansko časopisje prinaša cele kolone člankov o interesih, ki jih ima baje Italija v tej deželi. Vsekakor prevladuje v Tripolisu italijanska trgovina in gre se tu v prvi vrsti za trgovinske interese. Seveda niso ti niti najmanj v nevarnosti, a pretvezo za slično akcijo mora najti vsaka država, četudi je le pretveza. Ideja Giolittijeve vlade, zasesti Tripolis, je naletela v italijanskem javnem mnenju na velikansko navdušenje. Celo del socialistov ne nasprotuje okupaciji. Od 508 državnih poslancev se jih je 450 izreklo za energično akcijo. Doma torej Italija ni naletela na posebne težkoče in Giolitti si misli zagotoviti podporo socialistov s tem, da jim obljublja takoj po okupaciji uvedenje splošne in enake volilne pravice. Edini resni nasprotnik je seveda Turčija. Iz te države se pač norčuje vsa Evropa. Evropske države kar odkrito barantajo med seboj, kako bi se Turkom pobralo to, kar imajo. Italija je svojo „Ti, Manuel?!" se je nasmehnila sul-tanica. „Koliko junaških činov pa si že izvršil ?M je vprašala skoro porogljivo. „Ni manjkalo volje, ampak prilike, da ti dokažem, gosudarka," je rekel mladenič užaljeno, „da sem pripravljen preliti svojo kri za-te in za vse, kar je 'tvojega, brez prisege, brez prisiljenja 1" — namignil je z glavo proti vojvodi — „ampak dobrovoljno, ker tako hočem. In junaški čini? Tukaj v mojih prsih" — udaril se je po njih — „počiva kal k slavnim in velikim dejanjem, in ne boš se sramovala radi mene, svojega služabnika, gospa moja! Videla boš 1"... je zagotavljal z resničnostjo vzrastlega moža, da je poslušalec nehote pozabil na njegova leta, ki so bila še le na začetku mlade-niške dobe. Molče je poslušala sultanica ognjevite besede tega čudnega mladeniča; z očitnim zadovoljstvom, brez vse nejevolje radi proti njemu naperjenega natolcevanja, tako nekako kakor posluša dorasel človek otroško blebetanje, je slušal tudi vojvoda Manuelove besede ter prikimal parkrat zadovoljno z glavo; toda niti z eno besedico ni izdal svojih občutkov; samo sultanič Mohamed je radostno tlesknil v roke. „Haha!," je vriskal v otroškem veselju. „To bo moj drug, z njim mi dovoli iti, matil" je govoril za-povedovalno, vprši roki v bok; „njega hočem imeti za spremljevalca, ali pa nikogar 1" je udaril z nogo ob tla kakor razva- namero Turčiji Že naznanila diplomatičnim potom. Turki seveda grozijo z oboroženim odporom in ni dvoma o tem, da zlepa ne odstopijo Tripolisa Italiji. Porta je to dala Italiji že razumeti. Pravijo, da ima Turčija v Tripolisu 25.000 mož posadke. A poleg tega je tudi domače prebivalstvo odločno na strani Turčije in najnovejša poročila trde, da so arabski rodovi napovedali Italijanom sveto vojno. Stvar torej vsekakor ne pojde tako gladko, kakor je Italija sprva menila, ki je mislila, da Turčija takoj zleze pod klop, ako Italijani le nekoliko zarožljajo z orožjem. — Turčija misli na resen odpor ; zato ni vseeno, ali bo rešeno to vprašanje mirnim potom ali ne. Italija gotovo ne želi prelivati krvi in italijanska vlada dobro ve, da bi se absolutno ne izplačalo izvesti to akcijo z vojno silo in z ogromnimi stroški in priti s Turčijo v krvav konflikt, četudi stoji italijansko brodovje za vsak slučaj pripravljeno in je vlada celo poklicala rezerviste iz leta 1888 pod orožje. To je Italija že spoznala in baje ponudila turški vladi za Tripolis 60 milijonov lir. Turki gotovo odklonijo to oonudbo, zato ostanejo še pogajanja, ki pricno takoj po prihodu novega italijanskega poslanika Garronija v Carigrad, kar se zgodi 5. oktobra. Kake predloge bo stavil Garroni turški vladi, ni še znano. Pravijo, da bo zahteval za Italijo samo nekatere gospodarske prednosti. Torej vsekakor manj, nego okupacijo. Kar se tiče drugih evropskih držav, ne bodo Francija, Španija in Anglija delale Italiji nikakih težkoč. Drugače je z Nemčijo in Avstrijo. Ti dve državi bi si radi ohranili prijateljstvo s Turčijo radi njiju interesov na Balkanu. Saj je znano, kako „navdušen" prijatelj Turčije je Viljem, ki to svoje prijateljstvo obeša o vsaki priliki na veliki zvon. Naravno bi bilo, da bi Avstrija in Nemčija, ki v Tripolisu nista prav nič interesirani, z veseljem pozdravili akcijo svoje zaveznice. A to se ni zgodilo in takoj v začetku je grof Aehrenthal izjavil, da je italijanska akcija prezgodnja. Nemčija se drži bc!' rezervirano in Avstrija seveda tudi. Gre se jima samo za to, da se vsa afera reši mirnim potom, ker bi v nasprotnem slučaju trpeli njiju interesi na Balkanu. Principielno pa Avstrija in Nemčija okupaciji Tripolisa od strani Italije nočeta nasprotovati, ker upata, zlasti Nemčija, da potem Italija opusti vse svoje načrte v Albaniji in bi na njeno mesto stopila Nemčija. Avstrija bi seveda ostala na cedilu. Kakor vidimo, ni preveč odkritCorč-nosti med temi tremi zaveznicami. Giollitijeva vlada je znana kakor energična in precej spretna. Zato smo res radovedni, ali se najnovejša italijanska akcija na polju kolonialne politike posreči, ali pa užene Turčija Italijo v kozji rog, kakor jo je pred par leti — Menelik. Vederemo I * * Italijanska eskadra odplula v Tripolis. ALEKSANDRIJA 26. Semkaj je dospel italijanski paketni parnik „Regina Marghe-rita". LONDON 26. „Daily News" poroča iz Malte, da sta italijanski oklopnjači „Sicilia" in „Sardegna" vkrcali čete za Sirakuzo in sosedno luko Augusta. KOLIN 26. „Kolnische Zeitung" poroča iz Rima : Na včerajšnjem razgovoru turškega diplomatičnega zastopnika z ministrom za jen otrok, ki je navajen, da se vse godi po njegovi volji. Sultanica je prikimala z glavo v znak privoljenja, in sultanič je prijel svojega izbranega spremljevalca ter ga vlekel za seboj, da je mogel ta le mimogrede zaklicati: „Hvala ti, moja gospa, da sem rešen ženske službe za straženje vhoda v tvoje sobe 1 Pri palači mojih očetov, ne povrnem se več v robsko službo." „Kak mladič je to 1" je dejala sultanica z glasnim občudovanjem, nepremično zroč za odhajajočim. „On bi bil mož, ko bi ne bil sin svojih očetov," je rekel vojvoda, ki se je naenkrat zamislil. „On bo Še mož," je zatrjevala sultanica, „in velik junak." „Beži, beži I" se je nasmehnil Milan trpko, „nihče ni mož, niti ni junak, ki vrši junaška dela za tujce, ne pa za svojo domovino. To je dninar, ničvrednež, vreden zaničevanja in sramotenja." Sultanova se je zgražala nad temi besedami; stopila je za korak nazaj ter vprašala: „Kako?!" * ' «1 sem," je govoril vojvoda dalje v čudne azburjenju, „nikdar se ne bo nad odpadnikom in izdajalcem vspenjal hram slave, pogine nepoznan, ali pa ostane v spominu svojih potomcev kakor ničvrednež, ki se je prvi vprl proti svojemu Bogu. Tako usodo si je nakopal Brankovič, zapeljan od unanje stvari markizom di San Giuliano je prvi izrazil željo turške vlade, da bi se pre-porno vprašanje rešilo prijateljskim potom. Minister je odgovoril, da ne more Italija opustiti dobroutemeljenih pričakovanj, izrazil je pa ob enem željo, da hoče ohraniti dobre odnošaje do Turčije. RIM 26. Govori se, da ni italijanska vlada poslala Turčiji nikake note. RIM 26. Iz Napolja poročajo, da je italijanska eskadra odplula v Tripolis. DUNAJ 26. „Mittagszeitung" poroča iz Carigrada : V finančnih in trgovinskih turških krogih se boje za usodo Evropejcev vseh narodov, bivajočih v Turčiji za slučaj, ako prične Italija kako sovražno akcijo. Govori se, da je sultan izjavil, da se hoče odpovedati prestolu, ako izgubi Turčija Tripoli-tansko. Novi italijanski poslanik v Carigradu še ne pojde na svoje mesto. CARIGRAD 26. Italijanska stacijska la-dija „Galileo", ki se je imela podati v Tire}, da privede sem novega italijanskega poslanika, je bila poslana v Tarent, kar znači, da je prvotno za 6. oktober določeni prihod poslanika odložen. Boj za pametno šolo! Iz Roča, dne 25. sept. Dne 6. t. m. so otvorili novo ljudsko šolo na Roškem polju. Vpisalo se je 84 otrok, vsi z. Roškega polja. Voditeljem te šole je g. Šišković, ki je tega leta matu-i riral, in ki bo imel prva leta na tej šoii jako težaven položaj, ker so omenjeni vpi-| sani otroci obiskovali skoraj vsi italijansko šolo. Da-si je narod na Roškem polju hrvatskega rodu in jezika, je bil vendar — na žalost — italijanskega mišljenja in le zato je raje pošiljal svojo deco v italijansko šolo, nego pa ono, kjer se poučuje v materinem jeziku. Prava sreča, da se je ta narod še o pravem času vzdramil nekoliko ter izprevidel, da se njegova deca v italijanski šoli nič ne nauče. Večkrat se je radi tega pritoževal pri učiteljstvu; a tudi italijanska učiteljica I sama je tožila, da s temi otroci ne more ! imeti nikakega vspeha v šoli, ker se niti i sporazumeti ne more ž njimi. Pripovedal je na pr. ako je otroke učila čitati črke, na pr. „u", pa je potem uprašala kakega kmečkega otroka: „come ti te chiami", jej je otrok na vsako tako vprašanje odgovarjal: „u- !! In slično se je zgodilo na vsako vprašanje, ker dete ni razumelo jezika svoje učitelj.ce. NaduČitelj italijanske šole (bivši Hrvat) si je prizadeval, da bi čimveč dece pridobit za svojo šolo; iz hrvatske šole tretjega leta ' je vpisoval otroke v četrto šolsko leto italijanske šole, da-si to dete po svojem znanju ne bi moglo biti vpisano niti v drugo leto, ker ni razumelo niti besedice italijansko. Iskren pa je bil vsaj v tem, da je klasificiral otroke po tem, kar so znali, to je — samimi peticami. le otrok, ki so bili vpisani v Šoli na Polju in ki so bili v 5. ali celo v 6. letu italijanske šole, a ne znajo niti .svo jega imena napisati. Mnogi vprašujejo, kako so mogli ti otroci prestopali v višeletnike ? Ali ni bilo šolskega nadzornika v Šoli? Kakor omenjeno, je sam narod na Roškem polju izprevidel, da za njegovo deco ni italijanska šola, pak je min. leta zaprosil hrvatsko šolo. Uvidivši opravičenost te že- tvoje sestre, in taka usoda čaka mene, zapeljanega po tebi, če me ne osvobodiš moje obveze." „Ti obžaluješ torej svojo obljubo, s katero si se zavezal braniti mene in moj rod?" je vprašala Mileva, dobro oponašajoč v svojem glasu bolestno očitanje, „aj, torej tudi obžaljuješ svojo vsakdanjo ljubezen do mene,* je dostavila s tresočim glasom, kakor da potajuje v sebi izraz globoke bolesti. „Svojo obljubo obžaljujem," je rekel Milan po kratkem molku, „svoje ljubezni do tebe — nikdar 1* je vskliknil ognjevito; „kajti tedaj, ko je vsled tvojega pogleda moje srce zahrepenelo po tebi, si bila vredna ljubezni junaka ; takrat si sijala med srbskim devami, kakor solnce med nebesnimi zvezdami, in blažen je bil, kdor se ti je smel bližati; in jaz sem bil najblaženejši med vsemi, kajti takrat si me ljubila s svojimi usti," — umolknil je; njegovo oko je hkratu obsenčila zamišljenost. „In s srcem, ne, Milane?" je vprašala sultanova z glasom, pred katerim je vojvoda vstrepetal, kajti obudil mu je zopet v spominu Prizrenske večere ; in nagnila se je k njemu, kakor bi se bila sama navdušila v spominih, in ko je zopet privzdignila glavo, odgrnil se je na pol z njenega lica pajčo-lan — slučajno, tako, da je Milan zamogel vtdeti njeno resno oko. (Pride še.) ►Stran II. Ije, so naši delali na to, da je bila ta šola v malo več nego leto dnij zaprošena, ustanovljena, zgradjena in dne 16. t m. otvor-jena. Vsled otvoritve te šole se je število otrok na italijanski šoli znižalo od 138 na 69, tako, da v tej krajni občini obiskuje sedaj 138 otrok hrvatsko, a 68 italijansko Šolo. A upati je, da se tudi to število laških otrok v malo letih še zniža, ako uva-žujemo, da po letošnjem ljudskem štetju šteje ta občina 3546 Hrvatov in samo 236 Italijanov 1 Tukajšnji naši narodni nasprotniki se srde na Roške Poljake, češ, da so jih prevarili s tem, da so vpisali svoje otroke iz italijanske v hrvatsko šolo. Očitajo jim, koliko da je italijanska (v tem slučaju res ne srečna) „Lega nazionale" storila za njihove otroke, preskrbljajoč jih z vsemi šolskimi potrebščinami itd. Svetujemo našim narodnim nasprotnikom, naj se nikar ne ljutijo, ker tako, kakor se je njim dogodilo z Roškimi Poljaki, se bo godilo — prej ali slej — vsem našim nasprotnikom v Istri! Naj jemljejo v tem smislu v obzir sosednji Hum, kjer se naši nasprotniki boje dograditi cesto, ki jo gradijo že 20 let, in to ob vsakih volitvah po 1 km daljave, ker vedo, da — čim bi to cesto dogotovili — bi bil Ham popolnoma izgubljen za njih! Mnogim našega naroda v Istri, ki še spavajo v tmini neznanja, naj bi bili Roški Poljaki za uzor, da čim prej izvojujemo na vsej črti v Istri ta sveti boj za narodno naobrazbo in s tem za narodovo bodočnost: za pametno šolo na zdravem in edino pri-poznanim načelom pouka v materinem jeziku / / _ HRVATSKA. Konec Tomašićevega banovanja ? — Kdo bo njegov naslednik ? S TomaŠičevo slavo gre h kraju. Po razkritjih, ki jih je prinesel „Pesti Hirlap" je postalo njegovo stanje nevzdržljivo, to tembolj ker pripravlja madjarska opozicija proti njemu tudi parlamentarno kampanjo. Zato se je že začelo razpravljati o njegovem nasledniku. Prvotno se je imenovalo kot takega grofa Teodora Pejacevicha, sedaj pa se imenuje grofa Marka Bombellesa kot prihodnjega bana. — Grof Bombelles je mož, ki se dosedaj ni vtikal v politiko, a vživa splošno veliko spoštovanje in zaupanje dvora. _ Kako se je avstr. minister pustil prevariti od Madjarov! Dunajska „AUgemeine Zeitung" objavlja sledeči dopis iz Budimpešte: Dr. Weiss-kirchner je leta 1910 dobil od ministrskega sveta podrobne instrukcije o Stališču, ki je ima zavzeti pri pogajanjih v Budimpeštu. Te informacije so glasile v smislu, da se ima v obliki dati Madjarom prav, v bistvu pa da morajo biti avstrijske zahteve izpolnjene, to se pravi: Weiskirchner naj sicer prizna pravico Ogrske, da ugovarja uvozu mesa, na drugi strani pa da mora Ogrska vlada za neko, za sedaj ne pobližje označeno, dobo dovoliti uvoz letnih 10.000 ton mesa. Weisskirchner je odpotoval v Budimpešto, se je pogajal z ministrskimi kolegi, in animirani dine, ki je bil prirejen njemu na čast, je dopuščal mnenje, da je izšlo vse v redu. V tem smislu so glasila tudi ustna poročila, katera je Weisskirchner po svojem povratku dai v ministrskem svetu. On je bil trdno prepričan, da je ogrski minister Hifcronymi dal zahtevane koncesije. V nekem od hoc sklicanem ministrskem svetu pa se je zgodilo nekaj Čudnega: Weiss-kirchner je predložil zapisnik, ki ga je podpisal v Budimpešti. Vsebina tega spisa pa je bila v očitem nasprotstvu z izjavami, ki jih je Weisskirchner podal v parlamentu. V zapisniku je namreč bilo dovoljen le uvoz 2000 tonelat mesa! Pripoveduje se namreč, da je Weisskirchner v mnenju, da je že vse natančno dogovorjeno, zapisnik, ki mu gaje predložil ogrski trgovinski minister, podpisal, ne da bi ga bil prej prečital 1 Zapisnik so enostavno sestavili Madjari sami, ne da bi bili poklicali tudi avstrijske pooblaščence in minister Weisskirchner ni ugovarjal temu, marveč je kar podpisal. V Budimpešti se splošno govori in veruje, da je Weiss-kirchner takrat ko je podpisal zapisnik — bil „v rožcah" ! Z največjim trudom se je konečno izposlovalo od ogrske vlade, da je e3 gotovo dobo dovolila uvoz 4000 ton. mesa. V resnici pa je Weisskirchner, ne da bi bil to vedel, popolnoma akceptiral ogrsko stališče. * * * DUNAJ 26. „Ung. Corresp." poroča iz Budimpešte: Oficijozni listi najodločneje de-mentujejo vest „Wiener Allg. Zeitung", da je trgovinski minister dr. Weisskirchner podpisal ponarejen zapisnik glede mesa v p^anosti. Poslednji listi pravijo, da je trditev dunajskega lista neresnična in ten-dencijozna. _ Dnevne vesti. Na občinskih volitvah v Spodnji Šiški so v prvem in drugem razredu zmagali kandidatje narodno-napredne stranke, v tretjem so prodrli z enim kandidatom, dočim jih imajo socijalni demokrati devet. Narodno-napredna s'ranko ima 21 občinskih DrUŽbd SV. Mshorja. svetovalcev, socijalno-demokratična stranka _ _ w L . J Xi . pa devet i Družba sv. Mohorja v Celovcu šte|e Metriško-decimalni zistem v Bosni letos 84 8*5 udov. Vsi ti prejmejo letos in Hercegovini. „Fremdenblatt" poroča, da naslednji književni dar: je sedaj potom deželnega zakona obvezno uveden v Bosni in Hercegovini metrlško-de-eimalni zistem namesto dosedanjih turških mer in utež, ki so bile dosedaj v rabi. 1. Molitvenik za šolsko mladino. 2. Koledar za 1. 1912. 3. Deseti brat. 4. Mladim srcem. 5. Na Jutrovem. 6. Zgodbe sv. pisma, 17. zvezek. V zameno ali v doplačilo — kakor si V četrtek, dne 28. septembra 1911 ie kd° Pri vpisovanju želel - se še doda: ob 8. uri zvečer se vrši t TroIe_ P°ve.?tL r ^ I Z razpošiljatvijo smo pričeli ravnokar. Militi TOlflfHVrffrrkl tnflrt Potrudili se bomo, da častiti udje dobijo JllVlll iUUlUUIlilll JllUU knjige najprej ko mogoče. — Red za letošnjo v dvorani nekdanje kazine drž. urad- razpošiljatev je sledeči: Železničarji! nikov, ul. S. Francesco d'Assisi št. 5. DNEVNI RED: Sklepanje o stališču, ki naj ga zav2ame trž. železničarstvo v sedanjem gibanju. Tovariši, železničarji vseh kategorij! Vaša stanovska dolžnost ie, da 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Tržaško-koprska škofija. 5. Lavantinska škofija. 6. Ljubljanska Škofija. 7. Goriška nadškofija. Cenjene gospode poverjenike, ka- stanovska dolžnost je, da se tega shoda udeležite v najčastnejšem številu! terim se" knjige pošiljajo, nujno prosimo,' Čas je resen! Vsi na krov! | naj t a k o j, ko dobijo „avizo", pošljejo po Društvo jugosl. želez. Zveza Jugoslovanskih \ nje na železniško postajo, da ne bode sitnih uradnikov. Železničarjev. Ortsgruppe „Triestu des „Deutsch-oester. Eisenbchnbeamtenvereinesu. reklamacij, ki povzročujejo družbi samo zamudo in nepotrebne stroške. Ob enem vsem čč. gg^ poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več kot eno balo, uljudno naznanimo, da se nahaja zapisnik udov vedno v oni bali, ki ima najnižjo številko. Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odpoilatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družblni tiskarni, pro- j simo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. _____ Odbor. Domače vesti. Odlikovanje. Ravnatelj dvorne žreb-čarne v Lipici, g. Josip H r u š a, je povodom svojega umirovljenja dobil red železne krone III. razreda. — Kontrolor omenjene žrebčarne Emil F i n g e r, je pa imenovan nadzornikom iste. Iz sanitetne službe. C. kr. sanitetni koncipist namestniŠkega sanitetnega oddelka dr. Ivan Hammerschmidt je imeno-vau c. kr. okr. zdravnikom; c. kr. sanitetni asistent dr. IvanVerčon v Sežani pa c. kr. sanitetnim koncipistom. Oba ostaneta na svojih dosedanjih mestih. Zagriženost brez primere. Zagrizenost, ki jo kažejo nekateri uslužbenci tržaške mestne uprave in njenih institucij —, ne vemo, ali sledeč gotovemu zistemu, ali po kakem specialnem višjem nalogu, ali pa morda tudi le samovoljno —, presega že vse meje. Zlasti pa velja to o uslužbencih mestne plinarne, ki so večinoma prišli tam z one strani morja, iz blaženega „kraljestva", v Trst odjedat kruh domačinom. Mestna plinarna —, pa naj je to potem uprava v ulici Campaniie, ali pa tovarna, — je prenapolnjena z regnlkoli, in ti potem stresajo svojo zagriženost tudi nad domačim usluž-benstvom me3tne plinarne in nad občinstvom, ki ima opraviti žnjimi. Ne le, da ne zna, ali pa vsaj noče znati slovenski nobeden teh ljudi, ki imajo opraviti s plinovo napeljavo po hišah, in da se človek ne more razgovoriti žnjimi, ako ne zna italijanski, kajti ogovori takega možaka v kateremkoli drugem jeziku, te gleda, kakor tele nova vrata, ali pa te nahruli, da govori italijaniko, češ, „Trieste e italiana" ; še več: zagriženost italianissimov v mestni plinarni gre celo tako daleč, da"nočejo sprejemati po pošti doposlanega denarja, ako je naslov slovenski! Pisec teh vrstic je poslal po poštni nakaznici upravi mestne plinarne znesek za porabljeni plin. Naslov je bil natančen: „Slavni upravi mestne plinarne v Trstu, ul. Campaniie". Dostavljena je bila na drugi strani tudi številka dotičnega računa ; torej vse v redu. A glejte čudo: uprava mestne plinarne nI hotela sprejeti denarja, in pošta ga je vrnila odpošlljalcu. Zakaj uprava mestne plinarne ni sprejela denarja ? Odgovor je jako lahek: ker je bil naslov na nakaznici — slovenski! In ali ni to že najskrajnejša zagriženost! Niti denarja nočejo, ker je — slovenski ! Seveda pa imajo pri tem najbrž tudi „najboljši" namen oškodovati slovensko stranko, kajti plin ni plačan, in plinarna ga ima pravico zapreti ter zaračunati stranki 2 K stroškov za ponovno odpretje. V tem slučaju so se seveda opekli, kajti denar je bil takoj zopet odposlan z istim slovenskim naslovom zopet mestni plinarni, ki ga morda zopet vrne. J x , . ., . . x f Vsekako bo treba naprositi tega ali njegova društva le ekspoziture stranke, šole 0 slovenskega mestnega svetovalca, da pridnih agitatorjev m v zgojevahšča ^ uzi-j Qb priliki povpraša, ali je tako šikaniranje tek strankinih sinekur, tedaj na| brez škode jobčinstva uslužbenstvu mestne institucije in brez tuge vsa struja propadel Naša sa- _ p|inarne _ res dovoljeno, naročeno, ali mostalnost nam je draga, neprecenljiva, ker; zapoVedano, ali pa ne. smo si jo priborili s težkimi žrtvami s f Tržaški aviatik Widmer padel. Aero-pretezkimi, da bi jo prodali za skledo leče. plan razbit. Kakor smo že včeraj poročali Kdor je naših misli in naših nazorov, \\z Tržiča, je tržaški avjjatik Widmer dospel naj se nam pridruži na svoji akademični na srojem aeroplanu v Tržič v ponedeljek poti in pomisli naj, da kolikor je zdaj težja proti večeru. Ker je namreč z daljave videl, In napornejša, toliko je ponosnejša, toliko da je Trst ves zavit v meglo, je dvomil, da bolj svetla in jasna v bodočih dnevih 1 bi mu bilo mogoče pristati varno. Zato po-| „c>ava" društvo svobodomiselnih slovenskih leta niti ni hotel nadaljevati do Trsta, tem-j akademikov na Dunaju. več si je izbral primeren prostor poleg ladi- Tovariši abiturijenti! Minolost slovenskega dijaštva je bila v Gradcu pod pritiskom nemškega dijaštva in nahujskanega meščanstva; prihodnjost njegova je najbrže v Pragi, v središču sorodnega, visokokulturnega naroda — sedanjost njegova je na Dunaju. Že skozi več nego eno desetletje je Dunaj središče slovenskega dijaštva, zbirališče njegovih najsilnejših moči, najboljših inteligenc, izhodišče dijaških kriz in rojstni kraj novih dijaških struj. Narodni radikali-zem se je — seveda pod vplivom čeških vetrov — rodil na Dunaju in na Dunaju mu je zrasel tudi najostrejŠi odpor. To svoje vodilno mesto obdrži Dunaj gotovo še nekaj let, v prvi vrsti še iz čisto materijalnih razlogov: radi ustanov. Da je pot slovenskega dijaka v Pragi lažja, v Gradcu vsled tradicije in neznosnih razmer vsaj strožje začrtana, je gotovo da Dunaj rabi samostojnejših duhov. Dunaj ima več poti na razpolago, seveda marsikatero tudi v pogubo. Tu je važna postojanka Slovenstva, važne postojanke svobode v glavnem mestu Avstrije in to so tako ogrožene postojanke, da jim je dobrodošel vsak posamezni branitelj. Mi vas niti z eno besedo ne vabimo na Dunaj; kdor je namenjen v Prago — blagor mu; kdor mora v Gradec — gorje mu; ampak tiste, ki so se odločili za Dunaj, vabimo v svojo sredo. " Zadnje čase je zavladala med slovenskim dijaštvom razvada, da novinci ne vstopajo več v akademična društva, ampak da kar na svojo pest, bodisi v manjših »ručah, bodisi čisto samotarsko nastopajo. Te razvade ni mogoče dovolj ostro grajati. Ne samo, da se na ta način brezvestno slabi društva, ki bi pri večjem številu članov lahko vse več in bolje delovala, po večini škodujejo dotičniki tudi sebi samim, cer je le malo takih med njimi, ki so zreli in sposobni za izključno samoizobrazbo. Temu dejstvu, ki se žalibog opaža samo pri neklerikalnem dijaštvu obeh struj, je pripisovati skoro vso slabost in medlost dijaškega nastopa zadnjih let. Diferencija med društvi je sedaj tolika, da lahko vsak ne-klerikalni dijak najde sebi primerno društvo. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju vas vabi v svojo sredo na resno delo v blagor vam samim in vašim nazorom; resni in važni časi so nastopili za slovensko svobodomiselno dijaštvo in samo z naporom vseh sil jo mogoče našo pozicijo obdržati in dvigniti. Društvo „Sava" je nastalo svoj čas iz odpora proti dijaški radikalni struji in iz takrat opravičene bojazni, da zapade ta struja klerikalizmu, ali vsaj nekakemu brezbarvnemu kompromisu; od tedaj je bil sa-vanski program širok, toleranten. Marsikdo j se bo bal, da se to po ustanovitvi O. s. n.' n. d. spremeni, da postane naša struja ožja, pa vsled tega še ne globlja. Ta bojazen je neopravičena. Slovensko svobodomiselno dijaštvo ne prevzame nikdar jarma katerekoli politične stranke na svoj tilnik; ono bo hodilo svojo pot, pot do tistih ciljev, ki jih je spoznalo za prave, brez ozira na trenutne politične razmere, na efemerne strankarske pojave v domovini. Kadar se uda svobodomiselno dijaštvo politični stranki, da bodo jedelnice, kjer je tudi srečno pristal. Včeraj zjutraj pa je nameraval svojo zračno pot nadaljevati še do Trsta. Zarano je že poskušal in urejeval vse potrebno pri motorju, ki je 1 deloval izborno. Zasedel je torej zopet svoj novi Bleriot-stroj in okolo 6 30 ure zjutraj je dal znamenje za odhod. Lepo je drčal stroj nekoliko časa po tleh, a v istem hipu pa, ko se je imel dvigniti v zrak, je eno kolo pristajalnega vozička zagazilo v blato, pri čemur se je ves aparat nagnil na eno stran ter se tako tudi dvignil. Kakih 10 m je bil že visoko in navzoče občinstvo je bilo že mnenja, da se bo mlademu avijatiku posrečilo spraviti zopet stroj v ravnotežje, toda zaman se je trudil s krmili. Ni»o mu bila poslušna. Hipoma je stroj z vso silo treščil z desnim nosilnim krovom navzdol na tla in se vsled gonilne sile motorja nekoliko-krat prekucnil ter pokopal zračnega krmarja pod seboj. Ko je občinstvo preitrašeno prihitelo na lice mesta, je našlo Widmerja popolnoma nepoškodovanega. Pač pa se je stroj močno poškodoval. Oba nosilna krova, oboje koles, krmila in vijak so bili zdrobljeni in nekoliko cilindrov zvitih. — Vsled padca na stroju provzročeno Škodo se ceni na več tisoč kron. — Umeje se, da je bi Widmer vsled nesreče skrajno potrt in s solzami v očeh je pripovedoval, kako se je stvar dogodila. Nato se je z avtomobilom pripeljal v Trst, medtem ko so letalni stroj naložili in ga z železnico spravili semkaj, odkoder pojde najbrže zopet v tovarno v Pariz, da ga skušajo popraviti. Siavnost 10-letnice in razvitja zastave št. jakobške Čitalnice se zopet v nedeljo ni mogla vršiti radi slabega vremena. Ker je pa siavnost Cir.-Met. podružnic, ki se je imela vršiti v nedeljo odložena, hoče „Čitalnica" še v nedeljo 1. oktobra poskusiti srečo. Ruski kružok. Odbor ruskega kružka otvori prve dni oktobra kurze, v katerih se bodo poučevali slovanski jeziki in sicer: ruski (v dveh tečajih), slovenski, hrvatski in češki. — Poučevalo se bo tudi slovensko stenografijo, če se priglasi dovoljno število učencev. Kdor se želi vpisati, dobi vpisne pole pri g. Blček (vratarici „Narod, doma") in pri čuvaju Slovanske Čitalnice, (Narodni dom, I. nadstr. Slovanska mladina ! Tu imaš ugodno priliko, da se seznaniš s sorodnimi slovanskimi jeziki, ne zamudi je, pomisli, da v znanju je moč! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Josip Hrast od sv. Ivana pri Trstu veliko število rabljenih poštnih znamk. Zbiral jih je skrbno sam, ali večji del mu jih je izročila gospica Josipina Segalla iz Aleksandrije. Hvaležni smo g. Hrastu, iskreno hvaležni vrli rodoljubki gospici Josipini Segallovi, kateri priporočamo našo Ciril-Metodovo družbo prav toplo. Kmetijska družba za Trst in okolico vabi gospodarje k pristopu. Danes, ko se vsi stanovi združujejo, naj bi ravno kmet, vrtnar, vinogradnik, sadjar, posebno pa Še živinorejec ostal sam, brez zaslombe na druge? To ne bi bilo modro. Eden dela za enega — več njih v družbi združeni imajo večjo moč v vseh zadevah. Slovenska kmetijska družba za Trst in okolico obstoja že 17 let. V to družbo bi morali biti vpisani vsi slovenski posestniki okolice in mesta. Potem bi Še-le pokazali svetu in vladi, da smo zavedni. Ko bi število članov naraslo na tisoče,, bi imela Družba večji upliv in moč za zahtevanje podpor za povzdigo kmetijstva, živinoreje in dr. Vabimo Vas, da se vpišete (zdaj je najugodnejši čas!) Udnina stane na leto samo dve kroni. Znesek lahko pošljete po poŠti na naslov: „Kmetijska družba" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 14, II. nad. Stare ude pa vabimo, da poravnajo udnino za leto 1191. Tajništvo. Zaklana domača živina v Trstu in okolici: mesec juni 1191 juli volov in krav 2343 2700 telet, telic 521 399 prašičev — — ovac 533 1388 jagnjet 18 14 koz 9 64 Ta izkaz je posnet po državni statistiki št. 35. — 1911._ Tržaška mala kronika. Sinočne demonstracije. — Sinoči so imela v gledališču Politeama Rossetti shod društva: „Lega degli impiegati civili", „So-cieta coop. e mutua fra impiegati privati" in „Cassa risp. e prestiti fra impiegati privati". Predsedoval je inž. Menesini. Bilo je na shodu 3000 oseb, med temi nad 1000 soc. demokratov. Govorila sta drž. poslanca Gas-ser in Pittaco, potem neki Stenico in drugi. Shod je vsprejel ostro resolucijo, v kateri se zahteva, da odpre vlada srbsko mejo za uvoz mesa, da dovoli neomejen uvoz mesa iz Argentinije, da odpravi vse carine na poljske pridelke. Govorniki so grmeli tudi proti militarizmu. — Okolu 10. ure je bil shod končan. Množice so se usule iz gledališča in krenile po Acquedottu proti Chiczzi. Socijalni demokratje so se tu razšli. Ostali so se pa razdelili v dve gruči ter se podali demonstrirat po mestnih ulicah. Ena gruča, med temi rnrogo anarhi-v se je podala proti tunelu, in b siopnic nad V Trstu. dne 27. septembra l&li. tunelom so vsklikali žaljive besede proti cesarju, „Evviva Oberdank", „Evviva Italia" itd. Druga skupina jo je vdarila po Corsu, tu so demonstrantje na prodajalnici tvrdke Scantimburgo razbili v prvem nadstropju veliko šipo. Mnogo Šip so pobili potem tudi v ulici Maddonina in Olmo na privatnih hišah in gostilnah. Policija je zaprla 37 oseb doloma, ker so žalile redarje, deloma radi veleizdajniških in puntarskih vsklikov. Pri mnogih aretirancih so našli polne žepe kamenja. Ob 11. uri je bila vsa demonstracija pri kraju. Ljubeznjiv možiček. 55-letni brezposelni delavec Andrej Jellersltz, iz koperskel okolice, je bil izgnan iz Trsta in živi sedaj ločen od svoje žene. Včeraj pa je zopet prišel v Trst in je poslal k svoji ženi, ki stanuje v Rocolu št. 112, nekega dečka z nalogom, da naj mu (žena) takol pošlje po dečku najmanje K 10 —, sicer da jo ubije. Deček je res izvršil, kakor mu je velel, vendar pa se je povrnil praznih rok. Cez nekoliko časa pa uzorni mož poslal istega dečka še enkrat z enako grožnjo, pa zopet zaman. To je pa bilo tudi ženi že nekoliko preveč in je dala radi tega to resnično „slabšo polovico" aretirati. Nasilni kalabreži. Včeraj se je posrečilo redarjem prijeti še enega onih razgrajačev, ki so v nedeljo zvečer razgrajali in razbijali v gostilni v Istrski ulici štev. 8. — To je 32-letni dninar Alojzij Igro iz Kalabrije, stanujoč v ul. Antenorei št. 2. Tatvina. — Ko se je včeraj g. Alojzij Tissini povrnil v svoje stanovanje v ulici Guardia je zapazit, da je imel v svoji odsotnosti neljub obisk dolgoprstnežev. — Dognal je, da mu je izginilo več kosov perila v skupni vrednosti K 80. Naznanil je stvar redarstvu. Goljufija. G. Sebastijan Gobet, trgovec z mlekom v ulici Chiozza št. 16, je dajal 29-letni posestnici mlekarne v ulici Coroneo štev. 5, Doroteji Cattor proti plačilu na obroke vsak dan toliko mleka, kolikor ga je potrebovala v svoji mlekarni. — Ko je pa dolg že narasel, jo je njeni zalagatelj sodnim putom prisilil, da mu mora tekom 14 dni poplačati vso dolžno svoto, t. j. K 111 29. Tega pa Cattor ni mogla storiti, temveč se je hotela izogniti plačilu na ta način, da je natihem prodala mlekarno in jo hotela včeraj popihati iz Trsta. Vsled tega je morala pod ključ. Nezgoda na delu. — 30-Ietnl zidar Štefan Sversa iz Barkovelj je včeraj ob 8. uri zjutraj, ko je opravljal neko delo na hiši št. 9 v ulici Venezfan, padel tako nesrečno več metrov globoko, da je pri tem nesrečnem padcu zadobil precejšno rano na levih sencih, obenem pa si je najbrže razbil tudi črepinjo. — Z vozom rešilne postaje so ga spraviti v javno bolnišnico. Koledar ta vreme. — Danes: Kozma in Damjan muč. — Jutri: Venceslav kr. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 23*5 Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, milo. Zmerni vetrovi od severo-vzhoda. _ Porodno sodišče. Predvčerajšnjim je pričelo III. letošnje ►EDINOST* št, 269. Stran lil Toženčev branitelj, dr. Pangrazi, je na to povedal, da je tudi oni uradnik, ki je bil pred Ploderjem na istem mestu, imel vedne primanjkljaje in da je bil tudi on tožen radi poneverjenja. Razprava proti istemu se |e ^š-la v Trstu in je končala z oproščenjem. Sodišče je takoj poslalo po dotične spise in je potom teh ugotovilo, da odgovarja braniteljeva trditev resnici. Priča Vincenc Kuhinka, kontrolor pri rečeni železnici, je povedal, da ko se je prišlo na sled njegovemu poneverjenju je Ploder obljubil, da povrne škodo pod pogojem, da ga ne odpuste iz službe. Ker se mu pa ni hotelo obljubiti tega, ni hotel potem nič vedeti o povrnitvi poneverjene svote. Priča Henrik Fuchs, bivši blagajni-čar, je povedal, da je bil Ploder priden in sposoben uradnik in da je živel jako skromno. Priča Henrik Engelbert, lastnik nekega hotela v Opatiji, je nekoč posodil Pioderju 1000 K. Imelo se je zasliŠati še dve priči, a ker je ena bolna a druge se ni moglo najti, so se le pričitale njiju izjave pred preiskovalnim sodnikom. Porotnikom je bilo stavljeno eno samo vprašanje glede zločina uradnega poneverjenja. Porotniki so na to vprašanje odgovorili z 9 da in 3 ne, ampak so omejili škodo pod 200 K, vsled česar je sodišče obsodilo Ploderja radi prestopka uradnega poneverjenja na 5 mesecev zapora. Predsedoval je razpravi višesodni svetnik dr. Andrič, votanta sta bila sodni svetnik baron Farfoglia in sodnik dr. Alberti, drž. pravdništvo je zastopal dr. Tomičič, branil je toženca dr. Pangrazi. Društvene vesti. „Dramatično društvo" v Trstu. Jutri v četrtek, ob 8. uri zvečer važna odborova seja. Predsednik. Glasbena šola Št. Jakobške Čitalnice prične letos dva tedna kasneje svoje delovanje in to radi obilice dela za slavnost. Zato se zaključi 15 dnij kasneie. Začetek pouka bo 15 oktobra. Vpisovanje v nedeljo 1. in 8. oktobra od 10 -12 dopol. v Čitalnici. Ker bo tudi letos Šola pod dobrim vodstvom upamo da se bo zglasilo poleg starih tudi veliko novih učencev. Odbor. Pevsko društvo »Trst" vabi gg. pevce k pevski vaji, ki bo v petek v prostorih „Delavskega podpornega društva" ul. G. Galatti 18. Ker nastopimo na nedeljski slavnosti Št. Jakobške Čitalnice" prosimo polnoštevllne udeležbe. Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Danes, zvečer točno ob 8.30 odborova seja. Udeležba vseh tov. odbornikov nujno potrebna. Akad. fer. društvo „Balkan". Danes v sredo ob navadni uri sestanek. Ob 6.30 odborova seja. Odbor akad. fer. društva „Prosveta" v Ljubljani, izvoljen na obč. zboru dne 22. t. m. za leto 1911—1912, se je konstituiral tako-le: Predsednik: cand. arch. Ivan Zorman, zasedanje porotnega sodišča. Prvi je sedel podpredsednik: cand. iur. Darin Pekle, tajna zatožni klopi Karol Rusian, ki je bil ob-jnik: stud. med. Boris Šlajmer, blagajnik: tožen zločina ropa, izvršenega v noči 24.. cand. iur. Stanko Stor, knjižničar: stud iur. apr/la t. 1. v ulici Crosada na osebi Antona j Saša Železnikar, namestnika: cand. iur. Hu-Bersana. Tega poslednjega sta v omenjeni i gon Milavec in stud. iur. Stanko Lapajne, noči v ulici Crosada dva zlikovca vstavila preglednika : cand. med. vet. Janko Vizjak in in zahtevala od njega denar. Na to sta mu. stud. iur. Arnošt Brilej. preiskala žepe. Bersan je imet pri sebi le j - 80 stotink, a ona dva še teh nista našla.! IL,. fl^l Ko je potem Bersan dobil redarja, mu jej Organizacij«, povedal, kaj da se mu je pripetilo ter po-{ Pri skupini slovenskega ženstva NDO kazil od daleč ona dva, ki sta ga bila na-* se ponuja cenj. trgovcem, obrtnikom in dru-padla. Pozneje so redarji aretovali Russiana gim uglednim osebam, razumna priletna ka^or enega onih dveh. Russian je pa trdo-:ženska za kako službo, bodisi za pisarniško vratno tajil, da bi bil imel on opraviti z službo, ali pa za iztirjevalko računov. Vešča Bersanom. Na razpravi sta bila zaslišana j je v pisavi in čitanju v slovenskem in italijan-kasor priče dva redarja, dočim se Bersana skem jeziku. Ponudbe naj se pošljejo na ni moglo najti. Porotniki so v dvomu zanikali skupino slovenskega ženstva NDO v ul»ci stavljena jim vprašanja, vsled česar je sodišče S. Francesco št. v. Russiana oprostilo. — * * * NDO. Danes, v sredo ob 7. in pol uri Včeraj se je vršila razprava proti 35- zvečer se vrši v veliki dvorani NDO ulica letnemu Antonu Ploder, ki je bil tožen zlo- S. Francesco št. 2, I. nadstr. plesna vaja čina poneverjenja (brez klavirja) za četvorko. Prihodnjo ne- Ploder je bii* v službi pri mali železnici deljo, dne 1. oktobra ob 4. uri popoludne Lo-'rana-Opatija, in sicer kakor poslovodja se vrši plesna vaja za četvorko in Sokolsko oddelka za blago. V tej službi je poneveril po^o s klavirjem. Kdor se misli učiti čet-K 737379. vorko, je naprošen, da redno zahaja k ples- Toženec je izjavil, da se ne čuti kri- nim vajam, ker se pozneje ne bo moglo vega. Že prvo leto — 1909 — ko je bil v učiti vsakega posameznega posebe. Ples po-službi železnice, |e konstatoval 800 kron. učuje tovariš Fran Bonano. primanjkljaja, katerega je pokril z lastnim ' Plesni odsek, denarjem, ker je imel prihranjenih 2500 K. j Konstatoval je potem še druge in še veče! Gostilniška in kavarnarska zadruga Čla-primanjkljaje, ter jih je vedno pokrival z last- nov NDO naznanja, da pobira blagajnik tov. nim denarjem, dokler ga je kaj imel. Ko pa Ivan Marc, od ponedeljka naprej poraslih ni imel več svojega denarja, ga je vzel na 5 K vsak dan zvečer v gostilni ul. Carra-posodo. Slednjič je pa prišel čas, ko je moral dori št 18. Opozarjamo, da se treba sedaj vrniti posojeni mu denar, in ker ni mogel odločiti, ako ostanejo cenj. zadružniki in drugače zadostiti tej dolžnosti, je posegel po plačajo poraslih 5 K, ali pa, ako izstopijo, denar v blagajno. Rok poteče s 1. oktobrom t. L Odbor. cloi* © o tuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista' v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY! MLUVI ČEŠKI I Odlikovana krojačnica Avgust Stnlar TRST - Via deile foste štev. ?2, l. nad. - TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. Delo sol dno Poktorica i: Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATOeiJ za ženske in otroške bclezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4x/2 ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdsla) št. 1049. TELEFON 19-86. umu BBHBBBBf^ Trst, Corso 2. Telef. 1071. Linoleum Mi K 2-50 m8 1-80 met. Pristni linoleum..... Podolgaste preproge 67 cm. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2 50 Mamizni prti 85/115 cm.......2 80 , 65/150 cm......180 Poorinlkl Iz sumila od K 20 dtife Podrjuhe.........po 70 stot Ovratniki iz kavčuka .... „ 50 „ Manšete iz kavčuka..... .60 „ -Pošilja se tudi na deželo.-136 Pozor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških obleK za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini ,ALLA CITTA' Dl TRIESTE" tat, fllica Giosiie Carincci it. 40 (prej Torrente) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA CITTA' Dl TRIESTE 2 Trst, Ulca Giosae Cariicci SteT. 40 (prej Torrente) Pekarne in slatiščičarne Josip Pahor-Trst Centrala: Vfa Madonnina št. 39 PODRUŽNICE : Via 6iaseppe parim 12. in Via S. Jfareo 25 Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — BiŠko-tinov vsake vrste. — Moka iz :: prvih mlinov. :: - POSTREŽBA NA DOM. - Telefon št. 11-90. V hiši št. 37 v ulici Corso Giuseppe Verdi v Gorici, ki je last „Goriške ljudske posojilnice" se odda s 1. novembrom t. I. popolnoma na novo prirejen lokal za trgovino z zraven spadajo-čim stanovanjem, obstoječim iz treh sob s pritifcl. - Lokal se odda even-tuelno tudi brez stanovanja. Natančneja pojasnila daje „Goriška ljudska posojilnica" v Gorici, gosposka ulica St. 7. Najboljši in najpopolnejši glasovir ji in pianini se vkupijo najceneje proti takojSnjemu plačilu ali na najmanjSe mesečne obroke (tudi za provucije) samo naravnost od tvortičarja :: HENRIKA BREMITZ :: c kr. dvornem založniku v Trstu, ulica Tor S. Pletro 2 (Belvedere) Svetoma razstava v Parizu 1900 najvišje odlikovanje Avstro-Ograke za glaaovirje. —: KataUffi in koadic. gra%is i* franko. :— Poskusite Fl- titn^ Je naJ- GOVO KAVO ffOciIIIIIII finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. Prva prvrnorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIŽNIC :: ob kolodvoru Podmeiec SPREJEMA V IZVRŠITfcVi vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPJ po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene. Dd^l/ntna +\/A^nIr»Q opremljena z najnov. t al Kullla IVUl IliL/d stroji nudi parketne deščice Iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1 SirigarsU Giielet M t« t Jtmsanio strelo spadaj&Ce izdelke. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in stroko vn j aško izvedena. — Obisk strokovnjaka Interesentom brezplačen --329 6®" Pod najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. JARNA ROBERT UEHL priporoča svojo doma žgano štajersko sluovko, berovničevec. brinjevec, tropinovec. vinsko žganje in KONJAK. —= Stran IV. EDINOST" St. 269 V Trstu, 27. septembra 1911. Naše gledališče. i se mu zagotovi neko minimalno število odjemalcev, in sicer najmanj štiri sto. Dramska pesem, junaška epopeja iz Malo zahtevamo od slovenske inteli-slavne srbske zgodovine, f gence. A še to, — bo U izpolnjeno ? 2) SMRT MAJKE JUGOVIĆEV j Obračamo se med drugjini tudi do Va- prepestra slika iz bitke na Kosovem polju šega blagorodja s prošnjo, da blagovolite to nedeljo zažari ob migljanju in padanju postati naročnik te knjižnice ter tako poma-zvezd z neba... Med|bojnim truščem, v gro- gate zagotoviti to eminentno kulturno pod-zotah obupne vojne za čast in rešitev rodne jetje. ' grude nas objema ljubezen, nas dviga juna- V svrho naročbe se blagovolite poslu-, štvo srbske matere. ; žiti privitega naročiinega listka. Samo ena srbska mati nastopa, a pred-; Izobrazba vsakega dijaka, uradnika, stavlja vse srbske matere in simbolizira učitelja in sploh inteligenta je razvidna iz najmilejšo mater, v bridkosti topečo se kakovosti knjige, katero čita, knjižnice, ka-mater domovino — premagano Srbijo na tero zbira, revije, na katero je naročen. Sv. Vida dan leta 1389 na Kosovem Gesla „Knjige med narod!" in „S pro-' polju! i sveto k svobodi" imajo dandanes globlji --i pomen, ko kedaj poprej I TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POLITEAMA ROSSETTI. Danes premijera Cimaroseve opere „Matrimonio segreto", ki se ponovi le še jutri. FENICE. Nocoj ob 8-15 zopet Bizetova opera „Carmen". EDEN. Ob 8-30 Variete predstava. V novi trgovini nI. Carlo ghega 2 (bina mirodilnlca) je dospela :: partija porcelanaste 5 Posode ^ po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni I DAROVL — Pevski klub „spivat se ne smi" v Črnem grabnu, daruje, ker je preprečil, da ni bil eden članov „zgubljen", 11 kron za zgradbo nove Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu. — Denar hrani uredništvo. Vesti iz Goriške. Učiteljsko društvo sežanskega šol* okraja zboruje v Nabrežini dne 5. oktobra ob 10. uri in pol predpoludne. Ker bo to zborovanje za nas posebno v sedanjih kritičnih časih velike važnosti, se odbor nadeja da se udeleže istega vsi udje (udinje) brez izjeme. Iz Sežane. V noči od 17. do 18. t. m. so prišli v tukajšnji posojilniški lokal ne-zvanci 1 Delati najbrže niso hoteli, ali se ne razumejo na dvojno knjigovodstvo, ali so preleni, da se bi še po noči s takim poštenim delom ukvarjali. Ti ljudje so rajše prevrtali železno blagajno, v kateri je bilo okoli 430 K denarja in drugih vrednostnih papirjev ter odnesli le 10 K. Ti uzmoviči so morali skozi 4 vrata, katera so odprli s pomočjo vetrihov, oziroma z vlomom in so do-lali nemoteno ; Bog vedi, zakaj niso že začetega „dela" dokončali? — Ali se jim je „tihi sveder" zlomil, ali pa so se spomnili, da je pod njimi t. j. v pritličju roka pravice — redarstvena uradna soba in da bi jim utegnila slaba presti. Nekaj je pa moralo biti, ker, kar tako ne bi bili pustili blagajne in pa ne bi ostavili na podu pri blagajni svederčka, olja in vazeline ter 5 vetrihov. Vazelina je iz Barkovelj. „Piccolo", ki so ga tam našli, pa je bil pomazan s prebavljenimi živili, najbrž, da ne bi umazali čistega poda. _ Slovensko znanstveno delo. „Goriška Tiskarna A. Gabršček" v Gorici namerava izdajati pod uredništvom mlajšega slovenskega publicista 100 zvezkov broječo „Prosvetno knjižnico", vsebujočo zaklad poljudnoznanstvenih esejev in monografij iz peresa izbranih naših najboljših znanstvenikov in publicistov. Serije, ki bodo tvorile „Prosvetno knjižnico", so: Serija I. Država...... 5 zvezkov „ II. Gospodarstvo ... 15 „ III. Tehnika.....10 * IV. Socialne teorije . . 10 „ „ V. Socialno gibanje . . 10 „ VI. Politika......10 „ „ VII. Filozofija, psihologija, naravoslovje.... 10 „ , VIII. Medicina.....10 „ IX. Pravo in uprava .10 „ * X. Kultura......10 Cena vsakemu posameznemu zvezku je | preračunana na 60 v za naročnike, torej' *) Izmed spisov, ki so namenjeni za prve zvezke „Prosvetne knjižnice", omenjamo : „Državno pravo ali narodnostna avtonomija ?", „Država in cerkev", „Morje in mesto", „Naš problem srednjega stanu", „Poljedelstvo in tehnika", „Metode socialnih znanosti", „Proletariat", „Stavka", „Paria-l mentarizem", „Darwin in Haeckel", „Svetovno naziranje modernega Človeka", „Geo-i loška struktura slov. zemlje", „Mi mlade-j niči", „Me mladenke", „Avstrijsko koalicij-i sko pravo", „Šport", „Časopis", „Univerza", „Kulturne laži" itd. 2) Da je upravičen pesimizem in da ravna založništvo prav, da se obrne do publike s vprašanjem, ali bo podjetje našlo dovolj odjemalcev, predno prevzame nase tak riziko, dokazuje naslednje dejstvo: Isto. založništvo se je v letu Tolstojeve smrti : obrnilo na slov. izobraženstvo s pozivom na j naročbo slovitega Tolstojevega romana „Vojna in mir" ter obljubilo izdajo, če se za to delo oglasi vsaj 500 naročnikov. Oglasilo se jih je pa dosedaj celih — 20 (devetindvajset) 1 t v/ v!/ Zdravljenje: krvi Čaj „Tisočeri cvet" (Mllleflorl) Cisti kri ter je i z vratno sred itv o proti onim slufi Jim, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebarljanju in hemoroidam. - Jeden omot ta zdravljenje sUue X K ter se dobiva r odliko rani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hiša) — Telefon 377 PoStne poiiljatve se irrrSujejo takoj in franko, ako se dopc&lje Kron 1 10. ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Jrst, ulica San francesco a^ssisi 2. Specijalist za popravljali je roulet 11 a oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za popolno delo in se ne boji konkurence F! 3E =1 * * * To najnovejšo namero naših mladih znanstvenikov in podjetne Gabrščekove tiskarne moramo najiskreneje pozdravljati. Znanstveniki, zbrani okoli „Vede", so se lotili resnega dela, da podajo Slovencem po vzoru nemške „Die Gesellschaft" serijo mo- j nografij iz najrazličnejših strok znanosti. Ena zapreka je tu: finančna stran podjetja. Gabršček pravi, da rabi najmanj 400 naročnikov. Gabršček razpošlje v to svrho gotovo na stotine prospektov našim inteli-gentom. A indolenca in brezbrižnost slo- i venske inteligence za kulturne stvari je splošno znana. Marsikdo, ki dobi gori natisnjeni prospekt, ga bo s zadovoljstvom Čital, morda celo z namenom, da se naroči. A koliko bo njih, ki res store to? Štiristo gotovo ne. Tu je treba druzega sredstva, j G. Gabršček naj bi poslal po Slovenskem; svojega agenta, ki bi osebno nabiral na-j ročnike za „Prosvetno" knjižnico. Mi smo gotovi, da bi se mu posrečilo nabrati na ta način tudi 800 naročnikov. Stroški zato bi se gotovo izplačali. Po našem mnenju bi bila to edina pot do uspeha in želimo, da bi jo založništvo upoštevalo. n TEODOR KORN u Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA POPRAVE = PO NIZKIH CENAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: TelBl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. 31= flrlHo ee meblovatia sol a z dvema posteljama, U U (J d od katerih je ena že oddana, nekemu gospodu. Kdor bi bil zadovoljen z njegovo družbo, naj ee oglasi: ulica Maiolica 13, vrat« 9. 1677 Učenec želi stopiti takoj v trgovino jestvio. Naslov pove inseratni oddelek. 1678 Dragi rojaki I Naznanjam, da sem prevzel za Trst in okolico zastopstvo kisle vode „Gorenji Rogatec". Priporočam se toplo vsem našim gostilničarjem, jestvinčarjem in mirodilničar-jem, da bi se posluževali edino pri dobro znanem, domačem gostilničarju „Pri Francu", ulica Geppa št. 16. Še enkrat se toplo priporočam za veliko število odjemalcev. Josip Furlan. Nova : čevljarska : delavnica Ignac Ziberna Piazza SallSOVlllO 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naroČila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. (hnpipo nvn izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah« Podrobna prodala u ul- dol Toro 4. Pisarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. - TELEFON 30—68. - '21 Dr. Kari Ernst untv. med. zobozdravnik Trst, Piazza C. Goldoni St. 5, II. nadstropje. ms Sprejema od 9—1. In od 3—6. pop. Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — »Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 (;A1 buon Operaio") tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni.- SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. Pekarno flEKOJLflU CUL TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih cenah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST: vsakovrstni likerji in —vino v steklenicah. —— Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnioa ■■■■ PAVEL VlSINTINi Trst, ul. Glosue Carducci 31. Filljalka nI. 8. Sebaatlano 8. Velika izbera moSkib in ženakih Čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in selidno po zmernih cenah Proda se na Opčin&h pri Kalinu dober glasovir za malo ceno. 1679 Nnun pohištvo spalne sobe za dve osebi ee nUVU proda takoj po ceni. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 1680 Mile Chagouri francais : grammaire, lit- j terature, converaation, correspondance commerciale. Via Zovenzoni 4, III- 1681 Pozor Sokoli I Nov sokolski kroj se proda po nizki ceni. Kdor želi kobiti, naj se oglasi v ulici delle senole nuove št. 19, III. nadstropje, pri sv. Jakobu. 1G81 Mlinar z dobrimi spričevali in dolgo prakso sprejme službo v motornem mlinu in celi Zbirki, koje izhajanje je preračunano na Psovanje motorja. Naslov pove „Edinost". 1673 4 leta, na 60 K, tako da je s tem omogo- Mphlnvana čena sukcesivna nabava te knjižnice pač i mcu,uva,,a vsakomur, soba se odda. Ulica Boschetto št. 42, vrata 7. 1676 Nenaročnlkom In v knjigotrštvu se cena ■ M fotograf ]e Anton Jerkič, Trst, primerno zviša. j Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. V tem tiči velika vrednost te knjižnice : ■ Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno Za majhen denar si more nabaviti vsakdo : k piemo-_315 priznano najboljše sredstvo za uničevanje stenic in druzega mrčesa. Samo še malo dni se prodaja po smešnih cenah v ulici Bariera vecchia 10 velika partija pristnega FORCH.4M IZ KARLOVIH VARI kilogram vin. 60 vin. kilogram. L. GEWING, ul. Barriera vecchia 10. moderno knjižnico iz peresa najboljših pisa- Mnrans) je 1 tel je v. S tem se priporoča ta moderna po- dll 3 J8v. Jakob) vf,nice in razpošiljanja tako ogromne knjiž- i&^^ZJS^fŠŠ? mce, — koje skupna naklada bo znašala prv&fc mlinov. Vino In ilfcerjl t steklenic »h. 150.000 zvezkov I — je nujno potrebno, da siadčftoe in Mikoti. = Nofo pogrebno podjetje = Trst, Corso St. 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa Št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vrSitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. ■- po najnovejšem praktičnem sistemu. - Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, birmance in druge sluč Je. Skl&tt thJIM JTfič pire odluke iiićinc gos;. J io,aC-a t Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. BBZEK, A. JAK&E* in F. BJEMETIČ, T VITEZ, Općina Št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri ceste. (Noghere). cerkvi. Opoldne in zvečer abonement zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan (baSma) |