O SABORU IN PARI JOVANU
"Da s vi jedno budu,kao ti, Oče,što si u meni i ja u teli..." (Jovani 17,21
ti meni i ja u teli
(Jovan 17, 21)
Z globokim zadoščenjem in upapolno radostjo smo zadnje čase opazili pozitivno reakcijo na srbski strani v pogledu II.Vatikanskega kon = čila in prizadevanj Katoliške cerkve za zbližanje in končno zedinje= nje vseh. kristjanov. Naj že bo politično mnenje do bivšega kralja Pe tra kakršnokoli, dejstvo je, da kljub svojim nerodnostim v preteklo^ s ti, še vedno predstavlja vsaj v izseljenskem srbstvu gotovo iiaciönäL no avtoriteto, če že ni mogoče tega reči za domovino, kjer je narodo vo razpoloženje praktično neugotovljivo. Ne moremo zahajati v to, v koliko so njegove različno izjave krite predhodno s pristankom za = devnih srbskih političnih ali cerkvenih faktorjev; prvega praktično sploh ni mogoče ugotoviti. Pomen njegovih izjav lahko samo sodimo po odmevu,ki jih imajo v srbstvu. V tem oziru je značilna vsebina brzo= javke, ki jo je kralj Peter poslal 21.oktobra papežu Janezu:"Iz Trs= ta, kamor som prišel, da prisostvujem v srbsko pravoslavnem hramu sv Spiridiona paraštosu svojim roditeljem, pošiljam Vaši svetosti Jane= zu XXIII svoje želje za uspeh vesoljnega zbora, ki bo gotovo doprine sel k zbližanju katoliške in srbsko pravoslavne Cerkve, k svetovnemu miru in obrambi pred materializmom in vsemi-zlemi, od katerih trpi človeštvo. Želeč to sem gotov, da sem tolmač večine Jugoslovanov ■reeh veroizpovedi. Peter II kralj Jugoslavije."
Toda zaradi vsebine in načina podajanja se nam zdi še bolj značilno pisanje GLASU KANADSKIH SRBA, ki je kvalitetno gotovo eden najbolj = ših srbskih tednikov. V zadnjem času je med drugim list objavil tri dolge in dobro informirane uvodnike o delu vatikanskega zbora, kjer modro ne zahaja toliko v dogmatične razlike, ki so na koncu koncev področje teologov, ampak na zares krščanski način dobre volje in spo štovanja drugačnega mnenja razlaga, kako je prišlo do razkola in kaj je bilo pozneje skozi stoletja do naših dni storjeno, da bi se loče= ni bratje združili. Predvsem je razveseljivo stališče do tekočega "sabora", v katerem GLAS upapolno vidi pomemben korak v smeri zedi= njenja, in stališče, do papeža Jovana, za katerega list trdi, "da uži va v pravoslavnem svetu ugled in .zaupanje kot malo kateri nje'govih predhodnikov".
V zadnjem uvodniku 15.novembra ! omenja GLAS nekaj obrednih in dog = matskih razlik,ki nas ločijo. Po našem mnenju obredno razlike sploh niso več načelni problem, kajti če jo bilo unijatom dovoljeno sv.ob= hajilo pod obema podobama, ni razloga, da to ne bi bilo dovoljeno tu di drugim. Prav v tem smislu tudi zdaj razpravljajo v Vatikanu in ka že,da bo takšno obhajanje načelno dovoljeno tudi v latinskem obredu, toda iz Čisto praletičnih ozirov da bo omejeno le na obhajilo-pri po= ročni maši. Kar zadeva dogmatske razlike je večji problem z razliko v veroizpovedi "Pilioquo". Toda bogoslužni jezik sam ne predstavlja posebne ovire, saj sc spet lahko sklicujemo na staroslovanski bo=
predvideno možnost, da bodo o rabi nelatinskih
jezikov pri oLredih v nekem okviru lahko celo odločali ordinariji.A gotovo je, da ni govora, da bi mogli sanjati o tako uniformiranem ze dinjenju, kot so si ga zamišljali stoletja nazaj. Tudi ni nobene po= trebe za tem, saj so vendar vse obredne zadeve podvržene stalnim spre membam. Sama "katoliška Cerkev jih je v zadnjih petnajstih letih doži= vela več'ko.t vse ostale Cerkve skupaj. Večjo težkočo predstavlja nauk o papeževi nezmotljivosti odn. stališče, ali je vesoljni zbor nad pa= pežem. A kot postaja jasneje, niti tu ni več tiste nepremakljivosti, kot smo jo pojmovali svoje dni. Dejstvo je namreč,da je bil prvi va= tikanski zbor prekinjen sredi svojega dela zaradi pruske vojne.Tako ni mogel za "papežem" razpravljati o vlogi in avtoriteti škofov.Tako se je potem stoletje zdelo, da škofje nimajo tiste avtoritete,kadar zasedaj.0 v zboru, kot bi jim sicer bila po tradiciji prvih cerkvenih zborov dana. Sedanji vatikanski zbor naj bi ta nedostatek odpravil in jasno določil položaj škofov. Tudi samo razlaganje "papeževe ne = zmotljivosti" postaja jasnejše: papež si ne more izmisliti neko novo versko resnico in j o potem ex cathedra pod kaznijo izobčenja naloži= ti vsej Cerkvi. Po nauku katoliške Cerkve so verske resnice tu, le vseh morda ne poznamo ali jih ne razumemo. Ko se Cerkev pribije do teh spoznanj, ko te stare in morda celo pozabljene ali zanemarjene resnice odkrije, jih razglasi za verski nauk. To se je n.pr.zgodilo z resnico o telesnem vnebovzetju Matere božje.Ta nauk, kot smo^pouče ni, so pravoslavni bratje daleč bolj in prej gojili kot katoličani.
Skratka: ničesar ni nepremostljivo in če zaupamo v božjega Sina "ki je z nami vse dni do konca sveta",tudi ne more biti. Zedinjenje, je možno doseči, kot je to naglasil papež Janez, ko je začenjal^vati kanski zbor. Kar predvsem potrebujemo zdaj je dobra volja, spoštova nje drug drugega in ljubezen, ki vse odpušča in vse rešuje. Z vese = Ijem in vso iskrenostjo se zato pridružujemo GLASU ob zaključku nje= govoga uvodnika:"Zamisli (o zedinjenju) stoje na poti kajpak^mnoge zapreke, in za njihovo odstranitev bo potreben čas. Toda pričeti po= sel zasluži božji blagoslov - in simpatije ljudi,ki so dobre volje."
ZA IZSELJENSKI ARHIV
Na prvo adventno nedeljo, letos 2.decembra, praznujemo dan izseljen= cev. Tako je naneslo, da se tega dne leta sem spominjamo nas samih in ne le več od daleč tistih, ki jih je Župančič tako lepo opisal v svoji "Dumi".
Zdi sc nam,da hi zgolj sentimentalno spominjanje ne bilo dosti vred= no. V cerkvah bomo'ta dan molili za izseljence. Ali moremo po drugi strani potem storiti še kaj, kar bi koristilo naši stvari?
Na misel nam prihaja osrednji izseljenski arhiv,kot so si ga nekate = rc emigracije omislile že pred drugo svetovno vojno, mi pa še vedno kljub naši legendarni organizatoričnosti nismo niti pri njegovem za= Četku.
Zamisel je nastala iz čisto praktičnih razlogov: doma imamo Narodno in univerzitetno knjižnico, ki opravlja ta posel. Toda zaradi tamk. političnih razmer je nemogoče doseči učinkovito in dostojno sodelo= vanje z njenimi upravitelji. Tudi nismo nikoli gotovi,, ali tja po. = . slane naše publikacijo romajo vsaj na kako zelo zaprašeno in publiki nedostopno polico ali pa morda ne celo v peč. Drugega seveda ne bodo priznali, toda brez javne kontrole je vsaj dvom upravičen.
Procentualno izda slovensko izseljenstvo več izvirnih knjig^kot do= movinn, smo brali. Slabše utegne biti s časopisjem, kot ni čudno.To= da ali je kje na svetu ustanova, kjer bi lahko videli vse doslej v emigraciji in izseljenstvu izdane publikacije in celo dokumente?Te= ga ni. Stvar je še hujša: če se nekoč razmere doma spremene, bo ljub Ijanska Knjižnica tis ta,ki bi morala imeti vse to publikacije. Obs.to ječi in zamišljeni Arhiv bi bil tedaj lahko prenešen v Ljubljano. Öe
tega ne Lo, bo prišlo do anomalije, da bodo naši zanamci hodili gle dat stare KLICE TRIGLAVA v Britanski muzej v London, ker jih ne bo= do našli v Ljubljani. Podobno se bo kajpak dogajalo z vsem ostalim tiskom, ki zdaj izhaja v izseljenstvu - v obeh Amerikah, v Avstrali ji in ostalih državah Evrope. Problem postaja hujši z vsakim dnem.
^ je še Šas,da nekaj ukrenemo.
Predvsem je potreben prostor za arhiv; potem oseba,ki bi s srcem zanj skrbela.Potrebno je zaupanje vseh, da tak arhiv ne bo izkoriščen v ka= kršnekoli skupinske ali osebne koristi in da ne bo dopuščena nikakšna diskriminacija. To je pogoj. Nato je potreben sporazum vseh naših li= stov in založb,da v tak arhiv pošiljajo vsaj po en dolžnostni izvod in da poskrbe,da tja pridejo tudi stare številke.Ponekod bo to težko doseči, a s sodelovanjem javnosti bi tudi šlo.
Prostor dobiti ni lahka stvar. Kaj bi rekli k temu slovenski frančiš= kani v'Lemontu v Združenih državah Amerike? Dali smo pobudo. Je Zveza Slovencev v inozemstvu pripravi jena, da jo realizira?
T I TO MOLČ I
Ha Kubi si pogledi Jugoslavije in Sovjetske zveze niso bili niti isto vetni niti podobni.Popolnorna so si nasprotovali,ker je Tito tokrat u= bral:samostojno pot in se je izražal previdno in umerjeno.Spet je za= igral vlogo svetovnega državnika neblokovskega tipa,ki rešuje svet pred propadom.Treba mu je priznati,da se je ob tej nevarnosti vzdržal cenenih napadov na ameriški imperializem,čeprav so bili jugoslovanski časopisi nekoliko manj umerjeni.S tem se je nekoliko popravil Titov neopredeljeni ugled, v kolikor so bile njegove zapoznelo in noučinkovi te izjave sploh zapažene.
V Beogradu bi točili grenke solze razočaranj a,če bi te izjave ne bile zapažene v A meriki.Zanimivo bi bilo izmeriti,do katere more je bila umerjenost in nepr is tranos t posledica strahu pred palico, katero je po kazal kongres,ko je izglasoval trgovinski zakon.(0 tem smo pisali zad njič.) Kakorkoli že, razkazovanje samostojne jugoslovanske politike ob važnem vprašanju ni moglo škoditi na zapadu.
Na vzhodu pa tako razkazovanje ni moglo koristiti.Titovci najbrže upa= jo, da bodo v Moskvi vljudno prezrli to kršitev socialističnega bonto= na.Ne morejo pa upati,da jo bodo Moskvičani pozabili.Prav gotovo so jo vpisali v črne bukve in jo bodo surovo prinesli na dan ob prvi priliki ko se bodo spet pričeli kregati.V Pekingu jo niso niti prezrli niti zamolčali,ampak so titovce spot ozmerjali z lakaji imperializma.
Kar se Kube tiče,se Tito lahko torej baha z načelnostjo.A kar se ki tajskih napadov na indijski meji- tiče, ga je lahko sram. Tisti,ki je kričal o agresiji v Kongu, na Kubi lani, v Suezu pred leti, molči ob kitajskih napadih. Le delno je mogoče opravičiti ta molk s šepavim iz govorom,da so Kitajci na lita že dovolj besni in da bi jih Titova pod Pora Indijcem le še bolj razkačila, da bi tako bile možnosti za pomiri tev še manjše. Ker titovci toliko govore o načelni zunanji politiki, bi morali v imenu teh načel ožigosati agresijo komunistične Kitajske prav tako kot vse drugo resnične in umišljene agresije.
A Tito molči, Cas bi bil, da se izrazi. Decembra bo odšel v Sovjetsko zvezo na snežene in zmrznjeno "počitnice".Is tega meseca bo Kardelj od rinil v Indijo. Ali se bo Tito do takrat opogumil in zinil katero o mednarodnih zadevah? Pritisk doma mora biti močan, kot je bil močan ob madžarskem uporu, kajti Jugoslovani so obveščeni o indijsko-kitaj= skih spopadih kale or tudi o nasprotovanju nekaterih na vzhodu zaradi Hruščevega umika na Kubi. Titovske ovce so zmedene in čakajo na vodi= tel j e ve besede.	...	UREDNIŠTVO
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaj a ga Slovenska Pravda.Nje= .no mnenje predstavljajo samo članki,podpisani od izvršnega odbora.Ure= juje Dušan Pleničar. UREDNIŠTVO; 76 Graeme Rd.,ENPIELD,Middx.
UPRAVA:	BM/TRIGLAV, London, W.G.I.
JUGOSLAVIJA IN EVROPSKI TRG
Od našega gospodarskega sodelavca
Dokler je bila produktivnost dela nizka5 ni moglo biti obsežnejše delitve dela ne znotraj držav ne mednarodno, saj je morala velika večina (okoli 80 %) prebivalstva obdelovati zemljo, da je pridelala zadosti hrane za vse.. Položaj se je izpremenil, ko je v I7„ in 18., stoletju začelo napredovati naravoslovje in je privedlo do izboljšanja poljedelske in obrtne tehnike» Produktivnost dela na polju je naraščala tako glede na enoto površine (prva izboljšava je bila uvedba kolobarjenja) kot na obdelovalca- Mč več ni. bilo treba 4/5 prebivalstva živeti na deželi, da bi pridelala dovolj hrane za preostalo petino, marveč so začeli deželani odhajati.v mestna naselja, kjer je nastajala industrija»
V Angliji, ki je bila v tem pogledu vodilna, so se razvijale tekstilne tovarne in proizvajale za hrano drugo najpotrebnejšo skupino dobrin: obleko,. Kmalu se je pokazalo, da se Britaniji ne izplača vsa živila pridelovati doma, marveč je boljše, da vsaj žito uvaža in izvaža tekstilije» Tako se je mednarodna trgovina nehala baviti samo z luksuznimi predmeti kot v srednjem veku ter se je začela izmenjava množičnih prctzvo-.doVo Dandanes je v Britaniji poljedelcev le še kakih 5 °/o prebivalstva, ki pridelajo nekako ono četrtino potrebne hrane» Ostalo Britanija uvozi in jo plača z industrijskimi izdelki. Pred prvo svetovno vojno je Britanija izdelala okoli 7 milijard metrov bombažnega blaga (več kot danes Sovjetska zveza) in ga razpošiljala po vsem svetu. Toda med obema vojnama so nove države (med drugim Jugoslavija) razvile svojo lastno cenejšo tekstilno industrijo in izpodrinile britansko (ali nemško, francosko, češko itd») blago z lastnega tržišča» Po drugi svetovni vojni je šel ta razvoj dalje - tekstilna industrija se je razširila na nove države (indija proizvaja enako količino bombažnega blaga kod Sovjetska zveza) in te države so začelo konkurirati starim celo na njihovem lastnem tržišču»
Ta razvoj ima svojo notranjo logiko, ki se ji ni mogoče ustavljati, ako nočemo ustaviti napredka sploh, Ta logika gre pa še naprej» Da bi industrijske države lahko kupovale od razvijajočih se držav hrano in tekstilije, se morajo osredotočiti na izdelavo tehnično še bolj zapletenih izdelkov. Ta proizvodnja zahteva velike količine kapitala in veliko tehničnih izkušenj, in znanja, povrhu pa tudi izdelavo v velikih količinah, da se izplača» Zaradi tega sedaj ni potrebna več samo delitev dela med manj razvitimi in bolj razvitimi državami, ker je slabo razvitim mogoče prodati le zelo malo tehnično najbolj kompliciranih produktov,ker so predragi, temveč delitev dela med^najbolj razvitimi industrijskimi deželami samimi. Združene države so ravno še dovolj velike, da so le malo navezane na mednarodno izmenjavo, evropske države so postale vse premajhne že, recimo, za letalsko industrijo, kaj šele za elektronsko ali avtomatizacijske naprave. Zaradi tega je tendenca k gospodarskemu združevanju v Evropi tako močna in zaradi tega predsednik Kennedy skuša doseči odpravo carin sploh za tiste industrijske proizvode, ki jih za-hodne-evropske države in Združene države skuoaj izdelajo več kot 80 °/o svetovne produkcije. Seveda pa se Kennedy ne želi pogajati z vsako evropsko državo posebej, temveč hoče, da se naj predj pomenijo med seboj in nato govore z enim glasom (ali vsaj usklajenimi glasovi) za konferenčno mizo »
Teorije proti realizmu
Kam spada v vsem tem razvoju naša Jugoslavija? Po vsej pameti bi Jugoslavija spadala v evropsko skupnost in bi se morala udeležiti evropske delitve dela. Za sedaj, bi ji očitno pripadle dolovno-intenzivne industrijske panoge in pridelava kvalitetnih kmetijskih pridelkov» Postopno, ko bi’se povečal razpoložljivi kapital - tudi s pritokom iz o-stalih evropskih držav - in ko bi narasla tehnična in gospodarska izkušenost, bi lahko razvila tudi nekatere bolj kapttalno-tntenztvne gospodarske veje» To bi bilo v interesu jugoslovanskega prebivalstva, ker bi take najhitreje naraščal njegov življenski standard Toda to je v naspotju s teorijami jugoslovanskih političnih voditeljev» Kljub vsem slabim izkušnjam se še vedno oklepajo z obema rokama mark si zma-leninizma*
Ta v današnjih razmerah ne more razložiti sploh ničesar Daši je bilo z njim možno še doseči kake veljavne sklepe za gospodarsko politiko - po mojem niti tedaj ne - v dvajsetih in tridesetih letih na ogromnem področju ruskega imperija, jo danes samo še ovira za zdravo pamet. Jugoslovanski komunisti hočejo na malem jugoslovanskem področju - včasih colo na področju vsake posamezno republike - proizvajati vse od kraja in napredovati nazaj od najbolj zapletenih izdelkov in kapitalno-intenzivno industrije k manj zapletenim in delovno-intenzivnim industrijam. Ni čuda, da so jim štrene vsakih toliko let popolnoma zmešajo.
Ko so se ''kapitalisti11 na evropskem Zahodu začeli resno združevati, namesto da bi se po marksističnih teorijah med seboj poklali, so jugoslovanski ''teoret iki11 navili staro lajno in zagnali, da gre za novo, še hujšo stopnjo ''imperializma'1, za pripravo ''izkoriščati'' nerazvite, in kdo ve kakšne marksistično frazo še-. Dali so iniciativo za kairsko konforen-oo, kjer naj bi ''razvijajoče se'1 države nastopile proti združevanju v Tvropi, to j. proti nadaljnjemu napredku tega dola sveta. Toda na zaleto-vanja jugoslovanskih komunistov so se Azijci in Afričani, ki bi jih radi imeli za svoje učence, odzvali silno previdno. Kljub vsem frazam, h katerim se ''razvijajoči'1 radi zatekajo, se menda zavedajo, da evropsko združevanje in napredek io ni tako od muh in da bodo od toga tudi oni imeli koristi, če bodo igrali na prave kartev Ta hladna prha je ''teoretike'1 nekoliko pomirila, tako da so prišli na dan z bolj uravnovešenimi teorijami in le- še protestirajo proti ''diskriminaciji'', ki jo bodo evropske carine pomenile zanje.'
Do tega imajo seveda vso pravico, saj so celo mnogi zahodnoevropski konomisti - na pr.Roepke in Roy Harrod - mnenja, da je Evropska gospodarska skupsnost vso preveč protekcionistična in da bi bila prava rešitev bolj svobodna mednarodna trgovina na sploh... Toda reči jo treba, da so jugoslovanski komunisti čudni spreobrnjenci k-politiki ''svobodne trgovine1' Do pred kratkim so trdili - in menda še danes trdijo, - da j e svobodna trgovina ''izkoriščanje" nerazvitih po razvitih, ker se ne izmenjujejo 'ekvivalentne’' količine dela, in druge podobne neslanosti. Ali so se sedaj premislili in opustili marksistične nesmisle, ali si "svobodno trgovino" predstavljajo tako, da bodo vsi drugi morali kupovati od njih, kar si bodo oni izmislili, in jim po vrhu dajati denar, da bodo pokrivali izgube, ki jim nastajajo, ker se siiijo izdelovati ravno tisto, za kar je v Jugoslaviji najmanj pogojev? Dokler je njihova gospodarska politika taka, kakršna je, jim no moro pomagati nobena svobodna trgovina in nobena odprava carin, ker so si tisti grm, v katerem tiči zajec,'zasadili sami ln ga jim ni podtaknil kdo drugi iz zlobe. ''Ekonomska politika" od 29. septembra na pr. si je popolnoma na jasnem, da jugosl ovonski izvoz ne šopa iz razlogov, ki jih jugoslovanski ekonomisti nenehno naštevajo in med katerimi je zadnjo čase evropska integracija na odličnem mestu, ampak da je glavni vzrok "proizvodnja i industrije i poljoprivrede", ki so jo komunisti tako neusmiljeno in negospodarsko zmešali, da jo bo težko kdaj kdo odplotel.	.
Bosi na luno	:
Zahodni časopisi pogosto navajajo, da jugoslovanski komunisti na tihem groze, da se bodo morali priključiti Komekonu, če jim bo dostop na evropska tržišča postal pretežak. Ge bi ne šlo za naše ljudi doma, bi jim človek dejal: "Naj vas vrag odnese tja' Kaj mislite, da boste tam dobili?" če kdo, morajo jugoslovanski komunisti vedeti, kako zmešano je sovjetsko gospodarstvo, saj so sami dolga leta prakticirali isti sistem. Verjetno se je pod Hruščevim stanje nekoliko izboljšalo, toda tudi če je precej boljše kot pod Stalinom, mora biti še zmerom precej slabo, predvsem pa rez vsake perspektive, vsaj kar zadeva večje izboljšanje živijenskih'pogojev. Zakaj tudi sovjetom ne bodo začele rožice cveteti, dokler ne bodo svojega gospodarstva racionalizirali po gospodarskem računu. Danes sploh ne vedo, kako kak ukrep vpliva na povečanje narodnega dohodka .Ln. še manj na izboljšanje standarda. Iz tega razloga je tudi vse govorjenje o!' "socialistični delitvi deia" v okviru Komekona v veliki mori mlatenje prazne slame. Po kakšnem načelu bodu pa delili produkcijo verjetno kar "na oko" kot to delajo že v posameznih državah. Na ta način nas bodo vse skupaj Mogoče nekega dne poslali na luno, primernih čevljev pa ljudje še vedno ne bodo imeli, niti ne bo delitev dela komur koli koristila.
Seveda Evropska gospodarska skupnost ne gre•jugoslovanskim komunistom na živce samo zaradi gospodarske diskriminacije, temveč'tudi ker, kakor je dejal podpredsednik Kardelj, ''raste na tleh. določenega družbenega sistema' > V tem grmu torej tudi tiči zajec in tega grma si res niso zasadili sami, ampak ga jim je zasadil Marks. Kdo pa jih je silil, naj verjamejo, da se bodo vse države razvile najprej v ‘'ljudske demokracije11 in nato v ''socialistične republike'1, kakor si domišljajo, da so se razvili ^ oni sami? Smola je - za jugoslovanske komuniste,- da je socializacija v gospodarskem razvoju docela postransko vprašanje ne pa vpraša-šanje, okoli katerega se vrti ves svet Ker je tako, bodo tudi. ''posebna •jugoslovanska pot v socializem*' in ostale specialitete, ki' so si jih izmislili, kmalu postale povsem neinteresantne, ko bo Zahodna Evropa šla naprej k vedno večji blaginji, ''jugoslovanski teoretiki1' se bodo pa še nadalje borili z mlini na veter in doživljali gospodarske neuspehe=Upati je le, da ne bodo, preden se osvestijo, napravili Jugoslaviji in Jugoslovanom še več škode, kot so jo že
PISMA UREDNIKU
FUG 27.MARCA:	G.urednik! V vašem listu št.281.ste objavili "testa =
-----—•—-----mentalno " pismo generala Rušana Simoviča kot tudi od
govor generala Bore Mirkoviča na prvo pismo.
Naš narod ima pregovor,ki pravi:"Öesar se pameten sra muje, s tem se norec ponaša."...
Ta dialog obeh generalov najboljše kaže,kakšno nesre= oo so nagrmadili na hrbte narodov Jugoslavije povzročitelji državne= ga udara in njihovi politični sodelavci, ki že več kot dvajset let perejo svoje umazano perilo, posmehujoč se ne le nam v emigraciji arn pak tudi narodom v domovini, ki stokajoč pod težo vseh mogočih ne = sreč delajo pokoro zaradi neumnosti nekaj neodgovornih ljudi.
Zaradi resnice sem prisiljen storiti nekaj popravk na "testarnentalno"pismo generala Simoviča:
1) Nikoli ni bila sprejeta odločitev o aretaciji gene rala Simoviča.Ob sporočilu policijskih organov, da Simovič skupaj z gotovimi opozicionalnimi političnimi osebnostmi intrigira proti vla= di, je bil na to opozorjen vojni minister general Petar Pešič. Ta je na to v prisotnosti kneza namestnika in mene izjavil:"Prepustite Si= moviča meni.Bil je moj dijak, dobro ga poznam. Za ušesa ga bom jutri, kajti bilo bi zelo nerodno, če bi v teh razmerah aretirali nekega ge nerala." In tako je tudi bilo storjeno, a dejstvo, da je Simovič v noči od 26.na 27.marec spal v svoji hiši jasno dokazuje, da se ni bal
aretacije.' 2) Intimni Simovičevi prijatelji, med ostalimi tudi Dr. Dragomir Ikonič, so mi pripovedovali, da je Simovič v noči od 26. na 27.marec zares rekel Bori Mirkoviču, nagovarjajoč ga,da ne izvrši puč:"Bog naj te čuva!Jaz se bom držal ob strani5 v primeru, da puč ne uspe, vas bom reševal." Zato je tudi odšel v svoje stanovanje in za= spal, ne spanje pravičnika ampak spanje grešnika, človeka brez znača ja, kar je jasno videti iz celotnega n;egovega delovanja v Londonu In v času " Kairske afere ".
DRAGIČA J.CVETKOVIČ
KT 278; G.urednik! Imam v posesti vašo julijsko številko.V oči mi je padlo in izredno se mi dopade novinarski okus in način, kako prednašate interesantne probleme preko vašega cenjenega Klica
Triglava...	MAR IM ZAR ZA POPOVIČ
OPRAVIČILO:	Zaradi nenadne okvare na razmnoževalnem stroju so bile
-------......■ nekatere strani oktoberske številke KLICA TRIGLAVA sla=
bo odtisnjene. Prosimo oproščenja.	Uprava
F P. ANT IŠ EK HL A V AÖ EK: (PRAGA)
PORTRET
ENE GENERACIJE (6)
Po uporih na Hrvatskem po letu 1903. in velikem vplivu, ki ga je tam imel novi demokratični režim v Srbiji, ter po ostvaritvi skupne fronte Hr= vatov in Srbov, so vladni krogi na Dunaju in v Pesti sprevideli, da ni mo= goče v^č vladati po Khuenovem sistemu. V svoji:"Istoriji Jugoslavije" piše Vlad, Corovic na str.5^3 s "Kot vedno, kadar je prihajalo do trenja med Du= najem in Pesto, tako je tudi to pot ena in druga stran'živo delala na,tem, da pridobi i Srbe i Hrvate. Dunaj je bil topot na slabšem. Izkušnja iz let 48/49. in let 67/68. je naučila ljudi pameti, pa je bilo sedaj samo majhno število pravih hrvatskih rodoljubov pripravljeno, da se ponovno zavzame zanj, Le pravaška grupa dr.Josipa Franka je gledala proti Dunaju." (Dodaj= mo: in skupina bratov Radičev.) Tako Pesta kot Dunaj sta si prizadevala, -drug proti drugemu, - da bi pridobila zase bodisi Hrvate bodisi Srbe,če se pa da, pa Hrvate in Srbe. Zdelo se je, da bo to dosegla Pesta, ko so Hrva= ti in Srbi z reško in zadarsko resolucijo sklenili, da se bodo razgovarja--li z Madžari, da bi tako omajali dualistični sistem v monarhiji in s tem silo monarhije proti Jugoslovanom. Dunaj je v tem gibanju in v ostvaritvi hrvatsko-srbske koalicije spoznal veliko nevarnost, pa je delal proti njej na razne načine. 0 enem piše Svetozar Pribičevič v knjigi "Diktatura kra = Ija Aleksandra" (str. 1?35 jugosl. izdaja): "Pred veleizdajniškim procesom je Srpska samostalna stranka (članica HSK) dobila leta. 1907. iz Dunaja od= prto ponudbo, da se pomiri z zunanjo politiko habsburške monarhije in da postane belo njen predstavnik na Balkanu. V tem primeru so obljubljali tako stranki kot srbskemu narodu zlate gradove. Toda voditelji srpske samo stalne stranke so v celoti odbili te ponudbe, s čemer so si potem nakopali maščevanje v obliki veleizdaj niškega procesa."
Toda Dunaju se je posrečilo pripraviti madžarsko Košutovo "stranko ne odvisnosti" h kapitulaciji in k sodelovanju v Weckerlovi vladi, ki je bil dunajski človek. S tem je propadla kombinacija reške resolucije o skupni borbi Hrvatske in Madžarske proti Dunaju in dualizmu in položaj s.e je iz = premenil. Dunaj in Pešta sta se prepričala o nevarnosti, ki jima je preti= la od skupne fronte Hrvatov in Srbov, združenih v HSK, in od tega, da se, 'od slej ta skupna fronta ni več usmerjala niti na Dunaj niti k Pešti ampak k Beogradu, Zaradi te nevarnosti so prenehale dotedanje tajne spletke tako Dunaja kot Pešte, da bi eden kot drugi pridobil to fronto ali njegove pos^ mezne elemente zase proti nasprotniku. Zedinila sta se, da s skupnim napo= rom pogasita nevarni ogenj na jugu monarhije - hrvatsko-srbsko koalicijo. Dr.Jos.Horvat piše v že omenjeni knjigi na 373.strani: "Že so postavili pr ve.gradbene odre za celotno zgradbo veleizdajalskega procesa, ki bo postal po svojih posledicah odločilen ne le za politiko na Hrvatskem ampak tudi usoden za celotno politiko avstro-ogrske monarhije. Vsekakor so bili njeni iniciatorji v Zagrebu, v Budimpešti in na-Dunaju. Verjetno je, da se je pr_ va zamisel porodila v možganih dr.Franka, nakar so jo sprejeli in izdelali tako Wecker! in forumi v Belvederu in Ballplatzu" (t.j. v rezidenci nadvoj_ vode, Franca Ferdinanda in v avstro-ogrskem ministrstvu za zunanje zadeve -FH.)
IDEJA 0 TRIALIZMU
Začetek te akcije je sprožila vrsta člankov v dr.Frankovem listu "Hr= vatsko Pravo", podpisanih s psevdonimom "Argus", kjer so bili voditelji HSK obtoženi, da so "tajni veleizdajalci - plačanci srbske vlade". Njihov cilj da je bil "z nasilnimi sredstvi odtrgati Hrvatsko, Slavonijo in Dalma cijo izpod habsburškega žezla in skleniti z zrevolucionarizirano Bosno državno skupnost s Srbijo." Člani HSK so tožili "Hrvatsko Pravo", ki ni mo = glo predložiti nobenih dokazov za svoje trditve in je moralo izdati članom koalicije "spričevalo poštenosti". Ta prvi poskus, da bi z obtožbo veleiz= daje razbili koalicijo, torej ni uspel. Toda, kot je pisal dr.Horvat,"for= mula o veleizdaji je živela in se razvijala naprej."
Tako so iznašli nov način, da bi razbili koalicijo: pridobiti so hote li nekatere hrvatske elemente za "trializem",t.j. širili so idejo, da naj bi se avstro-ogrske dežele slovanskega juga zbrale v posebno telo, ki bi bilo enakopravno s tedanjima tečajema monarhije, Avstrijo in Ogrsko.0 tem,
kaj je pomenila ta ideja, kdo jo je propagiral (v raznih oblikah) in kakšen cilj je. imela, je v celotnem dosedanjem.zgodovinopisju objavila najbolj toč_ ne. podatke dr.Milada Paulova v svojih knjigah "Dipldmaticka hra o Jihoslo= vany za svetove v^.lky" (Diplomatska igra okoli Jugoslovanov za časa svetov= ne vojne) in "Jihoslovansky odboj a češka Maffie" (Jugoslovanski odpor in češka Mafija). V prvi piše (str.7.), da so iskali direktnih metod za preva ro, da bi s pomočjo te ideje "pridobili za dinastijo Hrvate na ta način, da bi izpolnili njihovo zahtevo po zedinjenju troedine kraljevine z Bosno in Hercegovino, vendar pa tako, da bi to zedinjenje le obljubljali - ne pa ;l.z= polnili11; (dalje navaja, da ni bil od dunajske strani storjen noben poskus za uresničitev tega, ker so vedeli, da Madžari na to ne bi pristali.) "Tria ližem je bila ideja dvora in protisrbska ideja.Ni pri tem šlo za nekakšno federalno preureditev monarhije; ta je bila "podobna staremu mehanizmu str_o ja, ki se ga ni dalo ustaviti ampak samo razbiti, da bi lahko njegove dele uporabili za nove mehanizme; (monarhija) sama tega ni bila sposobna storitii'
A čeprav je bila to meglena ideja, o kateri sta imela različne pojme nadvojvoda Franc Ferdinand in njegov glavni zaupnik in obveščevalec, šef av_ stro-ogrskega generalnega štaba, Conrad von HÖtzendorf, drugačne pa razni av strijski državni činitelji, - in proti kateri so se borili Madžari - so le ta in leta razni dunajski državni krogi imeli v zvezi z njo vrsto tajnih kon ferenc,
L.1907 je idejo trializma javno širil v nekem dunajskem listu baron Chlumetzki z namenom, da razbije skupno fronto Hrvatov in Srbov. Dr.Horvat piše v zvezi s tem na str.376: "V krogih .koalicije so kaj hitro odkrili,kaj se je skrivalo za to na videz zapeljivo idejo, ki si jo jo takoj prisvojila stranka dr,Franka." V odgovor na članek barona Chlumetzkega je zagrebški OB ZOR, kjer so imeli glavno besedo kot uredniki naprednjaki, zapisal: "Triali zem naj bi postalo sredstvo Avstrije, da si utre pot na Balkan... Chlumetzki zahteva za hrvatske dežele edinstveno politiko, ki bi jo naj vodil Dunaj. Brez take dunajske politike bi. bila zedinjena Hrvatska ne le brez vsakršne koristi za avstrijsko balkansko politiko, ampak bi to politiko celo v naj = večji raeri ovirala." Toda tudi širjenje te "na oko zapeljive" ideje ni uspe_ lo ^na Hrvatskem, ne glede na to, da sta ji izkazovala simpatije Frank in R^ die in ni omajalo močne zgradbe Hrvatsko-srbske koalicije.
Dunaj je torej uvidel, da so za njegove cilje v Hrvatski potrebne dru= ge, hujše, ^"učinkovitejše" mere; V'tem pogledu so se z Dunajem strinjali tudi peštanski državni krogi in tako se je ideja veleizdajniškega procesa pričela bližati svoji uresničitvi...
DR.ŠUŠTERŠIČEVA IN RADIČEVA POLITIKA
Predno preidem na nadaljni razvoj dogodkov in na sam voleizdajniški pro ces, bi rad v zvezi z omenjenim trializmom pripomnil, da je malo pozneje,!. 1909, vodja slovenskih klerikalcev dr.Šušteršič izdelal konkreten triali = stični program, katerega, je izročil nadvojvodi Francu Ferdina.ndu v obliki "spomenice" in ga pozneje objavil. Dr. Paulova piše v zvezi s tem v svoji knjigi "Diplomaticka hra" (str.12/13): "Šušteršičeva stranka je 1.1911-13 začela v jugoslovanskih deželah monarhije veliko akcijo, ki naj bi združila klerikalno-pravaške elemente, da bi mogli ti ob primernem trenutku sestav = Ijati zanesljiv trialistični blok." V predgovoru svoje druge zgoraj omenjeno knjige piše dr.Paulova (str.X.): "S temi elementi je šel Stjepan Radič" in njegova HSS," To pomeni, da je Radie tedaj vodil hrvutsko politiko tako, da bi bila v skladu s politiko in težnjami Dunaja in Habsburžanov; s pri = Stankom na trializem se je odpovedal prejšnjemu svojemu programu o "Podonav ski federaciji", ki bi naj bila zastava njegove "slovanske" politike v hab= sburški monarhiji; v okviru te federacije je zagovarjal posebno češko fede= ralno državo, z nemško manjšino, medtem ko je trializem pomenil, da bi osta li Cehi v Avstriji brez podpore avstrijskih Jugoslovanov, ki bi vstopili v trialistično Hrvatsko; to bi pomenilo, da bi v Avstriji prenehala slovanska večina, s katero je Radič" obrazloževal svoj načrt o "Podonavski federaciji',' in da bi bil položaj Cehov oslabljen-proti povečani premoči Nemcev na zmanj_ šanem ozemlju Avstrije. Teko je, po mišljenju dr.Paulove ("Diplomaticka hra" str.8. ) "trializem pomenil najhujšo nevarnost, ki jo nam (Čehom) na splošno grozila v avstro-ogrskem konglomeratu." Na srečo za Cehe so njegovo ostvari tev preprečili - Madžari. Po drugi strani pa jo vse šušteršičevo, Frankovo in Radičevo prizadevanje za trializem v slovenskih in hrvatskih deželah, po dr.Paulovi (str.13) "naenkrat uničil val nacionalizma, ki ga jo izzvala bal=
Lanska vojna". Toda ne glede na to je Stjepan Radie" vse do leta 1913. pola= gal upanje v "rešitev hrvatskega vprašanja s habsburškim cesarjem" v neki obliki trializma - tako n.pr. tudi v dveh svojih velikih govorih v hrvatsksm saboru 1.1917) ki ga bonr navajal, ko bo govora o hrvatski politiki za časa vojne. "Slovanska" Radičeva politika v habsburški monarhiji (ali kakor se je največkrat izražal "v našem cesarstvu") se je popolnoma spremenila v du= najsko in habsburško politiko, dokler ga niso v začetku 1.1918 od tega odvr_ nili češki vplivi.
PROTI USTAVI !
Ko si je ogrski ministrski predsednik Weckerl še prizadeval pri banu Pejačevicu, da bi vplival na HSK, da opusti borbo proti železniški pragmatiki, je grof Pejačevič" odbil to zahtevo, se izjavil v tem pogledu solidarne= ga s HSK in odstopil. Pa tudi novi ban dr .Rakodczay (ki je predsedoval sodi. šču in obsodil dijake, ki so 1.1895 v Zagrebu sežgali madžarsko zastavo) ni uspel niti z obljubami niti s pretnjami, da bi ublažil stališče HSK do že= lezniške pragmatike; zato je moral odstopiti.
8,januarja I908 je bil imenovan za bana Pavel baron Rauch, orodje Duna ja. V deželi ni dobil druge zaslombe kot v Frankovi "čisti stranki prava", v "frankovluku", o katerem je pisal dr.Horvat (na str.382): "Frankovluk je sinonim za politično "moral insanity", je skrajnost politične kreznačelno“ sti... Na videz je v najbolj radikalni opoziciji, dejansko pa je sodnik 0= blasti,"
Ban Rauch se ni oziral na to, da ni imel pomembne opore v deželi (biv= ša madžaronska "narodna" stranka je skoro povsem izginila s političnega pri zorišča), Dunaju in Pesti je obljubil, da bo strl HSK - toda na volitvah v hrvatski sabor 28,februarja 1908. ni bil izvoljen niti en vladni kandidat, medtem ko je HSK dobila od 88 saborskih mandatov kar 57 poslancev (torej go tovo dve tretjinsko večino); HSS je dobila tri mandate - sam Stjepan Radie " je bil prvič izvoljen v hrvatski sabor
Ban Rauch, ki si jo zadal nalogo uničiti koalicijo, seveda ni mogel na noben način delati s saborom, v katerem je koalicija imela večino (in še kak šno ). Zato se je - s soglasjem Dunaja in Pešte - odločil, da bo vladal pro tiustavno: sabor je bil odložen za nedoločen čas.
Ko torej koalicija ni bila uničena na volitvah, je bilo pač troba naj= ti drugo pot: ideja veleizdajniškega procesa je dobivala konkretnejše obli= ke in to v zvezi z načrtom aneksije Bosne in Hercegovine; uresničitev te i= deje naj bi bilo darilo cesarju Francu Jožefu ob priliki šestdesetletnice njegovega vladanja. Priprave so se začelo s preganjanjem posameznih Članov koalicije. Upokojen je bil odlični napredni prvak, pripadnik generacije 1895, najbližji prijatelj Večeslava Vilderja in stalni sodelavec njegovega POKRE= TA, univ.prof .dr .Gjuro Surmin, in drugi profesor dr. Gavro Mano jlovicT, V znak protesta proti temu so študenti proglasili generalno stavko in večina študen tov je spet odšla v Prago, kjer so jih sprejeli z navdušenjem; tam so sipriv_ zeli tradicije generacije 1895) v glavnem v smislu jugoslovanstva, toda v go litičnih metodah so postali radikalnejši od Koalicije. V novem semestru pa so se i.a zagrebški univerzi vpisali samo - trije dijaki!
"Baron Rauch vedno bolj odkrito vrši priprave za veleizdajniški proces',' piše dr.Horvat (str.387), priprave, "ki bodo po njegovem računu razbile koa ličijo, po računu Ballplatza pa nudile Avstro-Ogrski učinkovito prepričljiv razlog za aneksijo."
(Nadaljevanje sledi)
Na zadnjih oho. inskih volitvah v Trstu 11. novembra je Skupna sl o ven = ska lista,ki so jo sestavljali Slov.demokr.zveza, Slov.kat.skupnost, Slov.kršo..soc.zveza in Skupina neodvisnih Slovencev, prejela 4.836 glasov.V primeru z volitvami 1 .1958.(ko pa SKSZ ni podpirala Sloven= ske liste) pomeni to pridobitev dobrih 2000 glasov (1958: 2,829 gl.) Izvoljen je bil dr.Teofil SimoiS,predsednik Slov.kat.skupnosti. Öe bi lista dobila kakih 600 glasov več, bi imela dva občinska svetovalca
Na Koroškem je ob državnozborskih volitvah 18.novembra Narodni svet koroških Slovencev pozval Slovence, naj volijo za Avstrijsko ljudsko stranko,češ da je koroška socialistična vlada ukinila dvojezični pouk v šolah, ustanovitev slovenske gimnazije pa jo dovolil minister dr. Drimmel, ki pripada Avstrijski ljudski stranki.
Še Koroške nismo znali rešiti...
Ob	obletnici koroškega plebiscita se spominjamo Koroške. Ko-
roška je prelepa slovenska dežela. Nekoč je bila vsa Koroška slovenska. Slovenci so prebivali gori pod Velikim Klekom, a a navadnih kartah Koroške najdemo gori pod Velikim Klekom označbo’ 31 app. To ni nič drugega ko: slap. Slovenci, ki so gori prebivali, so dali kraju to ime.
Ko se je končala prva svetovna vojna, so Nemci z vso gotovostjo pričakovali, da bodo slovenske čete zasedle Koroško. V Beljaku so nalepili lepake: '‘Ostanite mirni, ko vkorakajo slovanske čete'1. A teh slovanskih čet ni bilo'.
Kdo je zakrivil, da jih ni bilo? Vedno znova se vprašujemo po tem-Ko se je končala I.svetovna vojna, sta prišla z laške fronte v Ziljsko dolino dva bataljona Bosancev s slovenskimi častniki v polni bojni opremi. Na Brdu so se ustavili. Brdo je prva slovenska fara in občina v Ziljski dolini. Tu na Brdu je bil doma koroški slovenski poslanec Franc Grafenauer. Grafenauer je prosil slovenske oficirje omenjenih bosanskih bataljonov, naj s svojimi Bosanci zasedejo Koroško za slovansko državo« Nemci so sklenili šele S.decembra 1918 v koroškem deželnem zboru, da se bodo z orožjem borili za Koroško.
Slovenski oficirji so bili pripravljeni to storiti. Zahtevali so od Grafenauerja samo, naj jim predloži tozadeven nalog Narodne vlade v Ljubljani. Brafenauer je poslal v Lj , slovenskega visokošolca Rauterja. t ez dva dni se je Rauter vrnil iz Ljubljane - prazen'. Nar.vlada v Lj. ni hotela dati naloga za zasedbo Koroške'
Ta Nar.vlada v Lj. je bila s slepoto udarjena' Ti naivni ljudje so mislili, da si bomo na Koroškem itak lahko vzeli, kolikor bomo hoteli' Tako so se igrali s to prelepo slovensko deželo - in so jo zaigrali'
A slovenskemu narodu so storili neizmerno škodo'
Šele v začetku junija 1919 smo zasedli Koroško. Dne 6.junij a 1919. je vkorakal polkovnik Milenkovič na čelu jugoslov.čet v Celovec. A bilo je prepozno’
Prepozno' V Parizu so medtem odločili za Koroško plebiscit.
Naj smo se še tako trudili, ta plebiscit smo morali izaubiti. S plebiscitom se ni dala rešiti Koroška. Mogli bi jo rešiti s takojšno zasedbo‘ob koncu I.svetovne vojne.
Zakaj smo izgubili in smo morali izgubiti plebiscit? Zato, ker je bilo ljudstvo še preveč ponemčurj eno. Skozi 50 let pred plebiscitom jo Slovencem ustljcna šola - ponemčevalnica (upeljana L.1869) potujčevala naše ljudstvo na Koroškem. Zastrupila je naš narod na Koroškem z nemškim duhom. Ponemčurila ga je. Dobili smo pri plebiscitu 10.oktobra 1920 še 15.279 glasov a nemška država je dobila 22.025 glasov.
Amerikanci so pozneje našim rekli, ko smo hoteli Koroško’ ''Zakaj j e pa niste zasedli?“ - Da, zakaj ie nismo pravi čas zasedli'. Zasedli smo jo, a pol leta prepozno.
Rajni slovenski•zgodovinar Fran Erjavec je rekel’ “Še Koroške nismo znali rešiti!“
Eden izmed 15.279-ih.
KRONIKA
Šestdesetletnico rojstva je nc= d avn o ob h c. j al dr . A vgOB t S f il igoj predsednik Slov.demokr.zveze ha Goriškem.
V Rimu jo umrl srbski čotniški vojvoda Dobrosav Jevdjevič,v Bo= ogradu pa Branko Oubrilovič, ki jo napravil nemalo usluge komu= nistom
Srbski pravoslavni patrij arh g. German jic dobil vabilo iz Vati= kuna, da pošlje delegacijo opa= zovalcov na II.vatikanski zbor.
V Bruxcllosu v Belgiji je g.Dimi trij Jeruc odprl komisijsko knji garno zvezono z uvozno-izvoznim pod j ctjem.Sprej orna naročila za knjige in jih kupuje,enako proda ja gramofonske plošče. Naslov jo: Komisijska knjigarna PREPOROD,
Ruo Longuo Haie 30, Bruxelles 5.
Zaradi predvideno predbožične o= bremenitve britanskih pošt bo de comeberska štev. Klica Triglava izšla približno teden dni preje.
DEFICIT IN TURIZEM
je
Turizem, bo letos prinesel Jugoslaviji okr,og k-0 milijonov dolarjev, kar za okrog 14 milijonov več kot lani.	TV IQI Q\/ Računajo, da bodo z
novimi investicijami dosegli prihodnje dolarjev. Za investicije bodo namenili lijard dinarjev v primeru s 2k milijardami
2^3
Kan
Zadnj
23 06
m
ec
m
Malo Spičje 2315 m
Ve 1 ik q _ S g ič j e^D
Vršac
2?3T
Celo , 2227 m
■ 1927
Skril 19^7 m Kal 2001 m
Kraj
Vel. črno
M N
Koča pri Trklavaki-h _ zenh »-IVqjno jez.
820
von

Hribarice 2357 m
Vr^saki 2^28 rn
elika Zelnarica 2320 m
Mala Zelnarica 2310 m
Kopica 2213 m
i bčivec o Tič ar ic a 2091 m
Štapce 1859 Rušga^a^glava
Korita
l66Žrf
Jagrova skala 14-39 m
1 leto 50 milijonov nič manj kot 40 mi= letos.
Ideja je docela prepr_o sta: ako naš izvoz ne more pokriti uvoza, a kaj šele odplačati 800 milijonov dolarjev de= ficita, potem je pač potrebno dobiti sred= stva na drug način,zla sti še z ozirom na usi. hajočo ameriško pomoč. Ta način je bil naka = zan v poročilu Evrop = ske organizacije za so_ delovanje in razvoj za 1,1961, ki pravi,da je na francoski lestvici deviznih dohodkov tuj= ski promet na drugem mestu; pred njim je in dustrija jekla. Tujski promet je pripomogel italijanski plačilni bilanci, da ima za 643 milijonov dolarjev več dohodkov kot izdatkov. Španija je z dohodki od tujskega prometa p_o ravnala primanjkljaj .385 milijonov dolarjev in si ustvarila še nekaj deviznih rezerv. V Avstriji so dohod= ki od tujskega prome=
ta pokrili štiri petine zunanjetrgovinskega primanjkJjaja. . .
Tako se je sedaj režim doma vrgel z enako vnemo na razvoj turizma kot se je svoje čase vrgel na industrializacijo. Skoda, da ni bil vrstni red po vojni zamenjan. Vsekakor bodo tudi ev. napačne investicije v turizmu povzro čile manj škode kot "politične tovarne". Levji delež investicij gre seveda” za razvoj objektov ob jadranski obali - kjer imajo danes tudi Slovenci nekaj morja okrog Kopra in Izole - toda počasi prihajajo oblasti do prepričanja, da je vredno vlagati tudi v naše gorske predele in zdravilišča. Tako bodo zgradili žičnico na Vogel in vlečnico za smučarje na Pokljuko, a v načrtu je sistem triglavskih žičnic. Gorenjska že sedaj zasluži okrog en milijon dolarjev n& leto od tujskega prometa, kar je v dinarjih fantastična vsota. Rogaška Slatina bo dobila novo deset nadstropno poslopje do 1,1964, ki bo nadomestilo sedanje zdravilišče. Novo poslopje bo imelo tudi blatne kopeli, inhalatorij, sauno in oddelke za zdravilno gimnastiko in biološko zdravlje= nje kože. Po štirih letih prenavljanja so v portoroškem hotelu "Palace" po= novno odprli termalne kopeli, sobo za inhalacije in sobo za irigacijo. 0mo= niti je seveda treba tudi Postonjsko jamo, ki jo je do konca septembra obi= skalo 260.000 ljudi, več kot polovica tujcev, kakor tudi Predjamski grad, Pivko jamo in črno jamo. Izgloda, da bodo tudi Cerkniško jezero preuredili tako, da bo služilo delno kmetijstvu in delno turizmu, saj je edino presiha joče jezero v Evropi. Skica na tej strani predstavlja Triglavski narodni park, ki obsega 2.000 ha ozemlja in to dolino triglavskih jezer in Komarčo in ki je zaščiten po zakonu. Edino, kar bi bilo resno potrebno spraviti pri jugo= slovanskih turističnih podjetjih v sklad, so cene in usluge, sicer bodo tuj_ ci raje hodili na druge riviere. Pa tudi nekaj več toaletnega papirja po straniščih ne bi škodovalo...	M*P.G.
Brda
1513 m
Savice
S^E-Ca ’
ZA STRICE V AMERIKI
Jaka Čop:	Svet med vrhovi - Juli^ke Alpe (The World araong the Summits -
the Julian Alps).104 fotografije. Uvod napisal Miha Potočnik. V angleščino
prevedla Lojzka Schweiger. 'Državna zalozba Slovenije. Ljubljana 1962.
Slovenci smo nekoliko mahnjeni, kar se gora tiče. Naši slovenski hribi so nam kajpak posebno pri srcu. S Cankarjem vemo, da je.Bog razsul polno perišče Ijs pote od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev. Po tej deželi pod Triglavom je lazil Jaka Čop nad 50 let in nabiral posnetke kot prekrasne gorske rožice. Zbiral jih je z ljubeznijo in občudovanjem. Vstajal je v mraku, da bi ujel zoro na vrbovih. Gazil je po snegu, da bi slikal zmrznjene o_ kraske. Malokrat se je zleknil na soncu in pogledal v dolino. Njegov svet je samoten; svet golih vrhov, okleščenih mecesnov, šumečih voda, lenih megla in podečih se oblakov. Tu in tam poudarja tišino trop ovac ali postava hribolazca. A ta svet ni pust in ni svet običajnih razglednic. Ce si stric v Ameriki in bi se ti hvaležni nečaki radi oddolžili za pakete, jim namigni, naj ti pošljejo to knjigo celostranskih fotografij velikega formata (25 x 20 cm). Lepa je in z veseljem jo boš ogledoval.
Lahko bi bila še lepša. Hočem reči: če bi bil papir boljši, bi se slike še lepše odtisnile. Vezava je površna in že nova knjiga kaže knjigoveško drobovje.
A recimo, da sem pretirano kritičen, ker sem se razvadil na zapadu. Pa vendar mislim, da "majhne razmere" ne opravičujejo lenobe in nemarnosti. Če se potrudimo, kot se je Jaka čop, ne zaostajamo za nikomer. Tudi ostali sodelavci bi se mo_ rali potruditi, ker je knjiga očividno namenjena inozemstvu. Zato so pač natisnili angleško izdajo, se pravi, dodali slovenski izdaji angleški ovitek in prevod uvoda ter seznama slik.
Vrzi kravo čez ogibajo
Prav prevod pa je najslabši del te knjige in kot nalašč je najslabša angleščina natisnjena v besedilu na ovitku, pod sliko Jake Čopa, katero je menda vzel iz predvojne legitimacije SPD. Prevajavki ni jasno, kako važen je v angleščini besedni red, ker ni sklonov, da bi ločil osebek od objekta. Spominja me na zgodbe o nemških izseljencih v PennsyIvaniji, ki se baje zlepa ne nauče angleščine in pravijo: "Throw the cow over the fence some hay." Navadnemu Amerikancu to pomeni ukaz, da vrzi čez ograjo kravo, ne pa seno.
Precej takih krav je p svajavka zmetala čez ograjo. Uvod se pričenja s temi besedami: "In the worid-can rarely be found such a small area like Slovenia ..." kar zveni nekako takole: "V svet more poredkoma najden tako majhno površino slična Sloveniji", čeprav je v resnici neprevedljivo. Drugi odstavek se v slovenskem izvirniku pričenja: "Biser med dragulji te...pokrajine je njen gorski svet."
A v angleščini bereš približno tole: "Gorski svet tega podeželja je dragulj za mnoge ljudi." In tako dalje, odstavek za odstavkom. Res Potočnikov slog ni lahak za prevajanje. V besedilu tudi mrgoli namigovanj na slovenske zadeve, ki v angl£ ščini postanejo nerazumljiva. Kdo ne ve za bajko o Zlatorogu? retorično vprašuje uvod. Odgovor je pač: 99^ tujih bravcev, ki se jim bo zdelo neumno, da ne najdejo pojasnila. Nizanje imen slovenskih slikarjev, naštevanje gorskih vrhov z viši nami v metrih (namesto v čevljih) in podobne reči v angleškem besedilu čudno in zagonetno zvene. Pri prevajanju je treba besedilo prirejati za tuje uho in tuje razmere, ne pa s pomočjo slovarja prestavljati vsako besedo posebej.
Pri brskanju po slovarjih je prevajavka večkrat zadela na napačen pomen. Za knjigo umetniških fotografij je posebno pogubno, da jih prevod poniža na navadne "snapshots" - posnetke, kot jih ti in jaz dajeva razvijat v drogerijo na vogalu. Smešno je, ko piše, da je Čop hodil mimo (passed) hribov in je lovil (catchj nagibe (motives) v aparat. Nerazumljivo je, ko piše, da knjiga'"means the enrich-ment (and) the immediate document". Takih je veliko. Prevajavko naj bo sram. In to ni šala, kajti knjiga ni turistična reklama, kakršno dobiš zastonj v potovalnih uradih. Bila bi naj reprezentativna izdaja in je tudi primerno draga. V Državni založbi Slovenije bi se morali bolje potruditi.
Š. Tomažič
j MANIFESTIRAJTE letošnji božic tudi SVOJO željo za krščanskim zedi= ] j njenjem z originalno božično karto 03K0UMENE. Posebna ponudba, z vo | s ščilom v slovenščini,hrvaščini ali srbščini( cirilica) : 10 kart -10/~' j - na prodaj pri PICA PRINT, 76 Gracmc Rpad, Enfield, Middx,
STIHIJSKI RAZVOJ SLOVENŠČINE?-
Pred meseci mi je poslal prijatelj kratek seznam "besed iz 110= vega Slovenskega pravopisa, o pomenu katerih nisem niti slutil.To me je končno napotilo pobrskati po pravopisu, da ugotovim, ce moje znanje slovenščine res že tako šepa. Vendar je zanimanje za novo iz dajo pravopisa že starejšega datuma. Ko sem bral lani v KLICU TRI = GLAVA, da bosta v bodoče primernika pridevnika in prislova enaka in da bomo pripone samostalnikov,ki zaznamujejo delujoča bitja in so izpeljani iz nedovršnih glagolov na -ati in -iti pisali -avec, -ivec in -ivka, se mi je zazdelo, da so elani pravopisne komisije pri Sio= Venski akademiji znanosti in umetnosti po odhodu Breznika in Ramovš ša zaceli krojiti slovenščino malo po svoje in je prijateljev seznam bil le zadnji opomin, naj si pravopis končno ogledam.
Najprej sem se lotil bežne primerjave Slov.pravopisa (odslej bom krajšal z Sp)iz leta 1950. in sedanje izdaje iz leta 1962.Novej ši Sp je precej obilnejši, dasiravno zaradi manjšega tiska in tanj= šega papirja po formatu ni večji. Vsebuje tudi kratice in znamenja ter korekturna znamenja,ki jih preje ni bilo. Med kraticami pravi Sp, da je KPD kul turno-pros vetno društvo, a bi kot pravopis izdan v L.R.Sloveniji le moral navesti,da so to kratice Komunistične parti= je Nemčije. Pogrešam tu mednarodno zanimivih kratic trgovskega ozi= roma ekonomsko-političnega značaja, npr.GATT, OEEC, EFTA in podobno saj se po časopisih v Jugoslaviji zdaj mnogo piše o tem. ZAR seveda niso Združene arabsko republike ampak Združena arabska republika( to rej edinina). Množinska oblika tudi ni pravilna, saj je šlo samo za dvo republiki. Kratice "hp=HP: horsepower,korejska moč" me je napo= tila na študij konjske sile (HP ali KS), ki se je od leta 1950 do leta 1962. na meni nerazumljivi način prelevila v konjsko moč, za katero je kratica KM (poleg HP), kar seveda utegne kdo zamenjati s km,ki pa je kilometer. Verjetno je najbolje, če ostanemo pri tuji kratici HI3, ki še vedno velja.
Ravnotako jo na nerazumljiv način "primenjena umetnost" v Sp od lota 1950.. postala "uporabna umetnost". Verjetno zato,ker je pa= del v nemilost glagol primeniti.
Med novimi besedami v pravopisu sem opazil "girl",ki je po Sp beseda, ženskega spola in je noski oni jiva. Tako beremo v Sp: kabaret ne girl. Ali no bi moralo biti: kabaretna girl v ednini in kaba = rotne girls v množini? Nova beseda jo tudi desant, npr.desantne če=
’ ,,Dve neumni neslovenski besedi, ki sta ostali iz lota 1950. sta stihija in estrada. Sp iz leta 1950. je previdno molčal o pomenu pr ve besede, medtem ko daje nova izdaja pcmon pridevnika "stihijski" kot "na slepo delujoč,nenačrten". Ker v Jugoslaviji za neurje vsa= ke vrste nosi krivdo "stihija", potem nam je takoj razumljivo, kako nenačrtno dela sv.Peter,ko eno leto pošlje na zemljo preveč drugo leto pa premalo dežja. Estrada se tolmači kot podstenje ali oder. Precej se uporablja ruski izraz estradni orkester, kar se menda da slovenski povedati z orkestrom lahke glazbe ali promenadnim orke = strom. Cernu torej iskati tujk, ko pa imamo dobre domače ali udoma= čene izraze?
Slovence v Walesu bo zanimalo, da - kot kaže - nimamo prizna= nega izraza za Wales, za ljudi iz Talesa in podobno.Morda nisem gle dal pod pravo črko, a besede res nisem mogel najti.
Cul sem,da so ljubljanski učenci stikali po pravopisu, ko so zvedeli, da vsebuje vulgarne izraze. Niti na šolsko izdajo niso ča= kali. Ne vem, kako naj tolmačim ta odlok pravopisne komisije. Upora ba psihologije, da vzbudi zanimanje za domačo besedo med mladino? Prod meseci se je Matej Bor pritoževal v DELU o preklinjanju in ne= sramnem govorjenju Ljubljančanov. Zakaj bi se čudili, če pa Sp daje spodbudo v tem smislu? Popolnoma nerazumljivo mi je, zakaj navaja
novi Pravopis nadvse vulgarni izraz za ženski spolni ud,ki je, kot mi je znano, prišel iz juga. Sp na vsak način prednjači v tej neslav ni tekmi, ker Pravopis srbskohrvatskega literarnega jezika tega iz= raza ne navaja.
Glavna hiba Sp je, da ne podaja glavnih sprememb od izdaje iz leta 1950. Nikjer ni razvidno, da se ti in vi pišeta v pismih z ma=
10	začetnico. Izdaja od leta 1950. ju tudi piše z malo; tako prav
za prav ne vem, če je res nastala kaka sprememba. Nikjer ni razvidna sprememba v uporabi primernika' prislova. Iz nekaterih primerov vidim da je dovoljena uporaba oblike primernika pridevnika (recimo pri be= sedi težko), toda bravcu ni jasno, če je nova raba splošna ali se na naša samo na gotove prislove. Isto velja, za ostale spremembe, bralca - bravca itd. Skratka: v Sp bi bil potreben kratek seznam naj važnej = ših sprememb z navodili, kje v uvodu je lahko dobiti več podatkov o
n^ix'Uvod v Sp obsega 79 strani. Je natančen, zanimiv in verjetno po polen,kar se tiče uporabe pravopisa. A ko sem ga bral, so se mi ježi
11	lasje; nenadoma sem se zavedel, da se lahko spet začnem učiti slo venščine, dasiravno na splošno nimam vtisa, da je no znam. Zanima pa me, če je sploh kdo ha svetu, ki vsa ta pravila in izjeme razume,za^ popade in jih dosledno izvaja. 46 strani starih pravil (Sp 1950.) bi se še dalo prežvečiti; imam pa resne dvome o uvodu tekoče izdaje.Ka= ko enostavna so pravila recimo angleščine. Sc ne bi mogla poenosta = viti vsaj pravila glede vejic? Kdo jih sploh zna uporabljati? Saj ne moreš postaviti vejice, dokler nisi razčlenil stavka in ugotovil, če jo zložen ali nezložen. V zloženem stavku pa spet moraš ugotoviti,Če gre za priredje ali podredje. Prav za prav ne vem, kaj bi so dalo na rediti v tem oziru. Morda bi nam angleščina lahko nudila primer,kjer se vejica uporablja smiselno in kjer so pravila za obvozno rabo ve = jice skrčena na minimum.
Ne hi želel, da kdo smatra ta članek kot nekako študijo Sp;po= dal sem lo nekaj misli ob prelistavanju nove izdaje. Na račun tiskar ne pa bi rad dodal pritožbo, da sta v mojem izvodu strani 926 in 927 popolnoma neuporabni. Upam, da se to ni zgodilo vsem ampak samo manj šini.
Uvodoma sem omenil pošanje čuta za domačo besede: bo šlo vam kaj bolje? Odprimo recimo stran 251: kaj pomenijo besede: glćn,glena, gleviti, glibanja, glisti, globeti, globoček in globodnica? ili^npr.
na primer sc s oda j krajša npr. in no več n. pr. - stran 400: legnar leha,lehnjfÖc,lempa in lenart?	y-
-	Že pred loti smo čuli iz Ljubljane,kako je bilo znova in znova o = nočaščeno Navje v Bežigradu,kjer počiva toliko zaslužnih slovenskih mož.Kljub javnim protestom je bilo storjenega malo.Zdaj je SlavistiČ no društvo Slovenije naslovilo na občinski ljudski odbor Bežigrada odprto pismo s protestom in prošnjo, da se Navje zaščiti.
-	? avgustu so sklenili pogodbo mod Jugoslavijo in Italijo, po kateri se je Italija obvezala odložiti terjatev 70 milijonskega dolarskega dolga od strani Jugoslavije in odplačilo 8 milijonov na 35 milijon = ski (dolarski) kredit,ki ga je dobila Jugoslavija v podporo svoje do narne reforme.Istočasno je Italija pristala da poviša uvodno kvoto na gotove jugosl.poljedelske proizvode in zniža tarifo na gotove jug uvozne artikle v Italijo. Poročilo ne pove,na kaj se je obvezala Ju goslavija. Sklepajo pa,da je likvidacija titovskih organizacij v Ita liji tudi v neki zvezi s tem.
-	Nek..tori spravljajo zamenjavo jugosl.veleposlanika v Washingtonu
v zvezo z nedavnimi dogodki v Kongresu v pogledu pomoči Jugoslaviji. Dosedanji veleposlanik Nikezid je bil v zelo dobrih odnosih z ameriš. ko diplomacij o,vendar pa je smatran bolj za salonskega komunis ta.Novi ambasador Veljko Mičunovid jo stari partijec, predvsem po Idniji tajne policije in uživa osebno Titovo zaupanje.Naj on zboljša odnose med A-rneriko in Jugoslavijo (kot jih je leta 1956.med Titom in Hruščevim,ko je bil ambasador v Moskvi), ali pa naj kontrolira in prepreči izselje-niško-emigrantske vplive na ameriško senatorje in poslance?	(ds)
OD MESECA DO MESECA
TITO Sl/ GUBA NO
V izjavi na dan Združenih narodov, 24. oktobra, je Tito le na kratko omenil Kubo., češ da napeta situacija povzroča zaskrbljenost, ker bi enostranske mere mog le ogrožati svetovni mir: Združeni narodi so najboljša pot k rešitvi.
Naslednjega dne je Tito v posebni izjavi o Kubi predlagal posebno zasedanje skupščine Združenih narodov, da reši vprašanje Kube. Položaj mu je povzročal glo boko zaskrbljenost, ker je pretil, da potisne človeštvo v novo uničujočo vojno.
Ni se mogel otresti vtisa, da je vlada ZDA prevzela težko odgovornost. . Potrebni bodo napori vseh dežel, da bomo našli izhod iz težavnega položaja. Treba bo ukiniti podvzete korake, ki so povzročili napetost, a druge države se morajo obvezati, da se bodo vzdržale od kakršnihkoli korakov, ki bi otežili pomirjevanje.
Tito je tiste dni pošiljal poslanice na vse strani, predvsem pa voditeljem neblokovskih dežel. Večinoma so te poslanice ostale neobjavljene. V kolikor poslanica brazilskemu nredsedniku Goulartu kaže, kakšne so bile druge, se je Tito za vzemal za reševanje s pogajanji v Združenih narodih in tožil o zaskrbljenosti in nevarnosti, ki nreti svetu.
sj« Jj: # sje ij« jJ«
Ljudska skupščina je na svoji seji 50. oktobra snrejela besedilo načrta nove republiške ustave Slovenije in ga dala na javno razpravo. Miha Marinko je poročal o načrtu ustave kot predsednik republiške u stavne komisije. Načrt ustave predvideva, da naj bi skupščina imela poleg republiškega še gospodarski, socialni, zdravstveni, prosvetni in druge svete. Mesta z več občinami bi naj ustanovila posebne mestne svete.
Dne 15. oktobra je Miha Marinko v pogo voru z novinarji izjavil, da je bilo v ok tobru v Sloveniji preko 800 debat in sestankov kjer se je razpravljalo o novi ustavi, v novembru pa da jih bo še več. Gle_ de zaposlovanja je dejal, da bi se moralo preskrbeti delo predvsem onim, ki zapušča^ jo gospodarske organizacije kot odvisna delovna sila in pa mladi generaciji. Oni pa, ki so pravkar prišli.iz podeželja, kor tudi oni katerim je bilo ponudeno delo ua so ga kot "kandidati za delo" odkl£ nili bi se morali črtati s spiska nezaposlenih.
Sekretar zveznega izvršnega sveta za narodno zdrhvje in socialno zaščito Moma Markovič je bil 14. novembra imenovan za predsednika zvezne komisije za verske zadeve. Mato Horvatič in Miloje DilpPrič pa sta bila ponovno imenovana podpredsednik in sekretar komisije. V komisijo, katero sestavljajo še predsedniki republiških ko misij za verske zadeve, je bilo imenovanih še 6 višjih uradnikov.
Delegacija ljudske mladine Jugoslavije z novim predsednikom centralnega komiteja Tomislavom Badovincem na čelu'je obiskala ZSSR. BadovinPc je nasledil Mika Tripalo, kateri je bil izvoljen za sekretarja zagrebške zveze komunistov.
Delegacija rumunske velike narodne skupščine je prišla 12. novembra na 10 dnevni obisk v Jugoslavijo. Delegacija, katera bo imela razgovore z predstavni^ ki zvezne ljudske skupščine in bo obiskala Serbijo, Bosno in Slovenijo,. vra ča obisk jugoslovanske delegacije z 1. 1957.
Patrijarh srbske in makedonske pravoslavne cerkve German je bil koncem oktobra na dvotedenskem obisku pri ru-munski pravoslavni cerkvi na vabilo pa trijarha Justinjana.
Jugoslovanska sindikalna delegacija z Svetozarjem Vukmanovičem na čelu je bila na tritedenskem obisku v ZAR, Ira ku in Libanonu. Po povratku je Vukmano vič dejal, da se je razpravljalo o med narodnem delavskem gibanju.
Dne 50. oktobra je v Beogradu umrl dr. Branko čubrilovič, predvojni minister poljedeljstva, med vojno v emigra ciji, po vojni pa dolga leta zvezni p£ slanec. V procesu, ki je sledil atenta. tu na Franca Ferdinada v Sarajevu leta 1914 je bil obsojen na 14 let ječe.
V	Ljubljani se je sredi oktobra vršil 9. mednarodni sejem elektronike na katerem je razstavljalo 150 rastavljav cev iz 16 dežel. Med njimi je bilo 51 domačih.
V	Beogradu pa je bil v novembru 7. sejem knjige na katerem je razstavljalo 77 jugoslovanskih in 59 tujih zalo_ž nikov, ki so nastavljali kakih 40.000 knjig.
Predsednira ljudske skupščine Slov£ nije Vida Tomšič je novembra obiskala Makedonijo kjer je predavala o ustavi.
Tico je 25. oktobra spustil v obrat prvi jugoslovanski ciklotron v zagrebškem institutu "Rudjer Bošković". Ciklotron, kateri je delo zagrebškega instituta je četrti največji te vrste v Evto pi. Ima 70 tonski magnet in lahko posp_e ši jedro atoma težkega vodika na 15 milijonov elektron voltov. Ciklotron se bo uporabljal za raziskovanje izotopov.
Predsednik komisije za jedrsko energijo Avdo Humo je ob tej priliki dejal, da novi oiklotrcn "daje notrebne pogoje za daljni razvoj raziskav v jedersko e-nergijo v naši državi". Dejal je tudi, da jugoslovanska industrija in jederski instituti v Vinci, Zagrebu in Ljubljani veliko donrinesejo k razvoju z konstruk cijo in proizvodnjo opreme in instrumen tov. Avdo Humo je dodal, da ima Jugosla. vija v načrtu pustiti v obrat svojo prvo električno centralo na jederski pogon, katera bo zgrajena večinoma doma po domačih načrtih do leta 1970. Ta centrala bo del bo del planiranih 800 megavatov, ki jih bodo dajali jederski viri do leta 1980.
Dne 18. oktobra je bila puščena v o-brat nova termoelektrarna Kosovo I v 0-biliču na Kosovem. Elektrarna proizvaja dnevne 1 milijon' kWh in porabi dnevno 150 vagonov premogovega prahu in drobcev. Izgradnja termoelektrarne je stala 15,8 milijonov dinarjev, v kar pa so v-ključeni tudi objekti, ki bodo služili tudi za elektrarne Kosovo II in III, ka tere nameravajo kmalu zgraditi.
V Sloveniji pa nameravajo zgraditi še dve elektrarni na Dravi in sicer eno uri Ptuju z dvema generatorjema, ki bodeta dajala letno 680 milijonov kWh in drugo pri Ormožu'tudi z dvema generatojr jema z zmogljivostjo 607 milijonov kV/h na leto. Pri Bovcu pa nameravajo zgradi^ ti jezero z 32 milijoni kubičnih metrov vode in elektrarno, ki bi dajala letno 430 milijonov kWh električne energije.
Industrijska' proizvodnja se je v Jugoslaviji dvignila v prvih 9 mesecih te? ga leta za €$, pričakujejo pa, da se bo do konca leta dvignila za Tfo. Najvišji porast, od 13-20%, so zaznamovale grafjL čna in papirna industrija, proizvodnja električne energije, nafte in ladjedelništvo. Kemična in lesna industrija sta se dvignile za 11%, industrija elektri£ nega materiala in tekstilna za 10%. Manj kot povprečni dvig so dosegle industrije usnja in obutve, urehranbena in industri. ja železa in jekla. Proizvodnja gume je bila isto kot lani, uremoga na 1% manj kot lani. Gradbena in tobačna industrija sta na. bile mnogo nod lansko.
Jugoslovanski izvoz je letos oktobra znašal 70 milijonov dolarjev kar je povojni rekord. To je kar 57% več kot lani v istem mesecu. Izvoz je v prvih 10 mesecih 1. 1962 že dosegel vrednost 544 milijonov dolarjev, ali 20% več kot lani. Tako upajo, da bo plan izvoza letos dosežen. Delež industrijskih proizvodov je pri letošnjem izvozu že znašal 80%. Upajo tudi, da se bo plačilni deficit, ki je lani znašal 800 milijard dinarjev nekoliko zmanjšal, ker se je izvoz v zia hodne evronske dežele dvignil, uvoz pa zmanjšal.
V	oktobru je Jugoslavija prodala 950 traktorjev; 500 v Algirijo, 450 v Indijo, novembra pa še 150 v Ghano. S traktorji so prodali še razne priključke. Pričakujejo, da bodo letos izvozili čez 3.000 traktorjev, kar je 5C% več kot 1. 1961.
Jugoslavija je v prvi polovici tega leta izvozila 18.000 govedine na Angle_š ko in računajo, da bo celoletni izvoz dosegel 30.000 ton. Že lani je večina izvoženega mesa, 19.000 ton od skupnega izvoza 30.000 ton, šlo na Angleško. Tako bo Jugoslavija letos postala drugi največji izvoznik govedine na Angleško, takoj za Argentino.
Letošnji pridelek krompirja kakor tu di druge zelenjave je, čeprav večji kot lani, vseeno manjši kot so pa pričakoval li. Cene so radi tega primerno visoke in se n.pr. kromnir prodaja po 27-70 di narjev za kg. Ta mesec bodo uvozili ka.-kih 5.000 ton krompirja, kpterega bodo prodajali po 35 Din za kg. Na zimo pa bodo uvozili še 5.000 čebule, ki se bo prodajala po 100 Din za kg.
Od skupnega števila onih, ki so zap£ sleni v industriji n n rudarstvu jih 44,6 odstotkov prejme do 20.000 dinarjev pla če na mesec. Januarja letos je ta odsto tek znašal čez 5C%. Tretjina jih zdaj prejema od 20.000 do 30.000 Din na mesec, ali 2,2% več kot januarja 1961. Število onih, ki zaslužijo preko 30.000 Din na mesec,se je dvignilo, medtem ko se je od stotek onih z najvišjimi plačami ustalil.
V	prvih 9 mesecih tega leta je Jugoslavijo obiskalo 1.124.000 tujih turistov, ali 13% več kot lani v istem času. Največ- jih je bilo iz Avstrije (247.ooo) potem Z Nemčije, Italije, Erancije, Anglije in ZDA. Večina potnikov prečka slovenske meje, letos skoro.j 650.000, kar je 26.4% več kot lani v istem času.
IVAN 'STANIČ