fieo.281.
9 Ljubljani, s soboto, dne 9. decembra 1905,
Leto xixiii.
Velja po poŠti t U celo leto naprej K 26'— U pol t«ta „ „ U f«irt lota „ „ ®'5C zi en mese« „ ,, 2*20
V upravtilStvu t
sa celo Ido naprej K 20-— si pol leta „ „ te-— n* C«W leta „ „ 5 — si «n mese« „ „ V/O
1» poIUj. na dom 20 h n« mese«.
Posamezne Stev. 10 h.
LOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrtU (72 mm): za enkrat .... 13 h
u dvakrat u trikrat
.... »» za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 31 26 h. Pri večkratnem ob-JavlJenju primeren popust
Izhaja
tfsak dan, IzvztmSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« v KoptUrjevIh u||„h St.2 <vhod «ez „.,.,	dvori Sie nad tiskamo). — Rokopisi se
ne vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urcdnllkega telefona Stev. 74.
Političen list zo slovenski nond
Upravništvo j« v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■	Vsprtjema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
S?
Politične silhuete.
Živimo v času nekrvave revolucije. Ne najdemo boljšega imena za položaj, v katerem se nahaja naša država. Na Ruskem teče kri, vsa država je v siloviti razburjenosti, ki jo izrabljajo v svojo korist ne redno najboljši elementi, in odmev te revolucije pretresa tudi ostalo Evropo. Socialna demokracija z veseljem opazuje, kako krvavi nesrečna Rusija, in upa, da se raztegne ta grozni ples tudi po ostali Evropi ter povzroči splošno revolucijo. Velike demonstracije so jim sedaj nekake predvaje za bolj nevarne igre v prihodnji dobi
V	tem skrajno nevarnem času se je roditelj avstrijske vlade odločil na željo vladarjevo, da da državi splošno in enako volivno pravico ter razburjene množice po-■iri s tem, da jim da pravico, po svojih zastopnikih sodelovati pri javni zakonodaji
V	poslanski zbornici je govoril dvorni svetnik Suklje v imenu .Slovanske zveze*. Kaki časi! Dvorni svetnik govori za splošno in enako volivno pravico! Stari liberalni doktrinarji morajo pasti v nezavest, ko to vidijo. Zato je pa zbornica aukljetov govor 2 zanimanjem poslušala, in naš govornik je zavestno klioal zbornici, da jih zdaj ne bo več 114 ▼ zbornici, da bi nasprotovali, kakor zadnjič!
Drugače v gosposki zbornici. Visoki aristekrati, zastopniki imenitnih rodbin in velikih posestev, nositelji zlatih redov in slavnih imen so se zbrali v mogočne bojno vrsto, da obranijo svoje predpravice. Konservativna in liberalna stranka sta se to pot našli.
Načelnik kluba desnice grof Thun, mož, ki je že sam imel v roki usode Avstrije, je nastopil proti baronu Gautschu, da ga podere. In oglasili so se stari aristokrati drug za drugim, še nikdar niso bili tako iivahni, kakor sedaj, ko so govorili za svoje lastne interese. A najžalostnejšo vlogo je igral stari Plener, nekdanji voditelj avstrijskega liberalizma, ki je pravil, da mora
vsaka vlada vedno imeti tako stranko, ki vedno glasuje zanjo, in zato je treba privilegiranih aristokratov ....
In v to zastarelo gosposko zbornico je zavelo vendar nekaj pomladne sape. Odkrita beseda brez fraz je zadonela v gosposko zbornico. Bil je ljubljanski knez in ško^ ki je z odločnim dejanjem pokazal, da mu knežji hermelin ni vzel smisla in čuta za ljudske zahteve: Izstopil^e iz kluba desnice, ter tako dejansko pokazaTiii|Jj|n-^ jasnejši način svoje mnenje. To je isti knez in škof, ki je tudi tedaj, ko so na Kranjskem ljudski zastopniki povzdignili svoj glas za splošno in enako volilno pravico, mirno izjavil, da tudi svoje lastae politične privilegije rad odda ljudstvu, če se s tem ustreže koristni reformi To je tisti nevarni in nenasitni »klerikalizem", o katerem tako rohne naši liberalci!
Zdaj pa primerjajte s tem dejanjem sa-mopridne in silovite poizkuse, s katerimi si hočejo pri nas obraniti neomejeno nadvlado ljudje, ki so že davno izgubili pravico, da bi tlačili ljudstvo pod svoj jarem!
Pri nas doma je ustanovitev Slovenske Ljudske Stranke pokazala pet, po kateri hočemo hoditi. Najimpozantnejše politično zborovanje, kar jih je videla slovenska zemlja cd časa ljudskih taborov, lahko rečemo: vse slovensko ljudstvo na Kranjskem, zastopano pe najboljših možeh, naših zaupnikih, je soglasno sklenilo, da odslej nastopi vse kranjsko slovensko ljudstvo složno za to, da se uredi deželno gospodarstvo, da se združijo vse naše kulturne sile za skupno delovanje Vsak, ki misli pošteno delovati za ljudski blagor, je član te velike organizacije, iz katere so izključeni samo oni, ki blatijo zdaj slovensko čast z begoskrun-stvom, z nenravnostjo in s sramotenjem svojega bližnjega.
Liberalci so izkušali Slovensko Ljudsko Stranko prezreti. »Narod" ni vedel kar nič povedati. Stare osebne napade je privlekel na dan, ki so pa že tako jalovi in smešni, da se nihče zanje ne zmeni »Na-
rod" toliko časa sploh ni vedel ziniti niti besede/"dokler mu ni prišla na pomoč tržaška »Edinost", ki je izklepetala veliko skrivnost, da ona zato ne more biti zadovoljna s S\vensko Ljudsko Stranko, ker je v njej tudi Suklje. No, zdaj so dobili liberalci vsaj nekoliko .prepričanja". Ni nam treba praviti, da bo šla Slovenska Ljudska Stranka brez strahu dalje svojo zmagovalno pqt preko takih malenkostnih ljudi. r Liberalna stranka je sploh ▼ razsulu. Med Tavčarjem in Hribarjem je zazijal globok razdor, ker je dr. Tavčar možat in dosleden zastopnik liberalnega načela; on ve, da je isti dan konec liberalne stranke, ko neha čez »farje" zabavljati. »Farška gonja* je edina hrana za liberalno stranko; brez nje je v enem tednu politično izstradana. Druga podpora mu je zveza z Nemci, in tudi to drži tako moško in zna-čajne, da stoji rajši pred celim slovenskim svetom kot Dežman II., nego da bi snedel Schweglu dano besedo. Dalje tiči v dr. Tavčarju še krepek kos gorenjske bahatesti. Zato je nasprotnik splošne in enake volivne pravice; saj on je kmečki aristokrat v kano-liji, prikazen, ki bi delala čast vsaki kmečki oštariji v nedeljo po nauku. Taka aristo-kft*£aa Katura spada seveda med balone in zato si on ne more predstavljati splošne in enake volivne pravice. On sebe prev iseko ceni, da bi mogel vsakega kajžarja smatrati za enako vrednega svoji častitljivi grajščin-ski petičnosti.
Hribarju je pa aristokracija Hekuba, kadar vidi, da mu več ne koristi. Postal je nezvest vsem debelim političnim idealom dr. Tavčarjevim. Pri glasovanju o slovenskem zapisniku se je to jasno videlo. Zato pa zdaj dr. Tavčar v »Narodu" napada Hribarja in njegove tovariše, da so oni krivi vseh nesreč, ki so zadele liberalce v kranjskem deželnem zboru, niso imeli toliko značajne odločnosti, da bi bili neprekršeno vzdržali zvezo z Nemci. Seveda je zastonj misliti, da bi Hribar mogel v javnosti kaj opraviti proti dr. Tavčarju, ker ta ima »Narod* v rokah, Hribarju
se pa želje po lastnem političnem listu še dolgo ne bodo izpolnile, ker je dr. Tavčar pripravljen vse storiti, da vsak poizkus T kali ubije.
Tako zre torej zdaj dr. Tavčar ponosno navzgor, Hribar pa išče spodaj temelja. Zato postaja nekako prisiljeno demokratičen. Podlaga za to je dana v mlajšem naraščaju liberalnem, ki doslej ni imel mesta drugod, nego pri socialni demokraciji. Ti »mladi inteligenti", kakor se imenujejo, so za socialno demokracijo sicer malo vredni, ker salonski socialisti ne imponirajo delavstvu. Tudi jim ni za delavstvo nič mar, ampak ker zaničujejo dr. Tavčarja ravno tako temeljito, kakor on nje, jim ni preostalo nič drugega, nego da postanejo demokratični Vendar pa v svoji .socialni reviji*, ki jo izdajajo niso še storili niti mrvice za delavske stanove, ker jim je več ležeče na tem, da povzdignejo opioe do časti zaslužnih babic inteligentnega modernega človeka.
Tu bi se dalo najti tla za Hribarja. Pot do ljudstva vodi Hribarja preko dr. Ravniharja, po katerem bi v deželi prišel rad v dotiko z župani, v Ljubljani pa bi tudi socialno demokracijo rad izigral proti krščanskim socialcem. In socialni demokratje to rnzumejc. Zato sc v nedeljo na shodu »Slov. kat. delavskega društva" izjavili, da ne smatrajo za potrebno boriti se za delavsko zastopstvo v ljubljanskem občinskem svetu. Izdali so svoje glasilo »Rdeči Prapor", da ne bi delali Hribarju težav pri volilni reformi. Dr. Tavčar seveda globoko zaničuje take malenkostne zahrbtne mahinacije, kajti on se čuti srečnega ▼ svoji mastni farški gonji, ki je gotovo najvzvi-šenejše in najprimernejše opravilo za njegov politični talent.
To je zdaj nekaj potez iz političnih dogodkov zadnjih dni. Liberalizem je onemogel po duhu in se bavi s svojimi malenkostnimi osebnimi napadi in čenčami. Ljudska stranka pa naj reši iz razvalin, kar se rešiti da, in naj vede slovenski narod do veselejše bodočnosti!
LISTEK.
Makedonska pisma.
Sofija, 5. dec. Nekoč močna »Makedonska-jedrenska revolucionarna organizacija", ki jo je modro izvedel in ▼ samem narodu ▼ Makedoniji ter v jedrenskem vilajetu zelo učvrstil narodni junak in mučenik pokojni G o c e D e 1 č e v , s pomočjo Borisa o a r a -ova in Damjana Grujeva, je zadnje 2—3 leta vsled popolnega razdora, ti je nastal v organizaciji, izgubila oni svoj značaj, ki si ga je priborila sama sebi s herojskimi čini, in je s tem tudi Makedoncem ugasnila na da, ki so jo sami imeli s to organizacijo.
Ko se je osnovala notranja organizacija si je vzela za svojo zadačo, da združi i eno celoto vse nezadovoljne elemente v Makedoniji in v jedrenskem vilajetu, brez ttira na narodnost, da tako z združeno in ikupno silo vseh krščanskih narodov, v Ma-edoniji dela na izvojevanju popolne poli-iške avtonomije za Makedonijo in jedrenski rilajet, upirajoč se težnjam za delitev in za-fojščenje Makedonije od katerekoli države. . Z devizo »Makedonija Makedoncem" je '
začela ta organizacija krvav boj z osman-lisko silo za ustvaritev svojih idealov, in v prvem hipu je imela v svojih vrstah Bolgare, Srbe, Kucovlahe in tudi Grke. No zadnji čas je ta organizacija začela dobivati vedno bolj bolgarski značaj in je to dalo Grkom in Srbom povoda, da izstopijo iz skupne organizacije in da tvorijo svoje kc-mitete z narodnimi težnjami.
V ta čas spada tudi odstop generala C o n č e ▼ a, polkovnika Jankova, ka-petana Kovačeva ter obrezovanje zasebnega komiteta, ki je imel za zadačo, da se bori za združitev Makedonije z Bolgarijo. Ta Cončev odbor je imel preti sebi ne le vse Srbe in Grke, ampak tudi vse Makedonce Bolgare, bodisi one v Makedoniji, bodisi one, ki žive v Bolgariji, a ki so proglasili idejo: Makedonija Makedoncem.
Od tega časa pa datira v Makedoniji ono neznosno stanje, ki preti iztrebiti vse kristjane v medsebojni borbi.
Notranja organizacija, ki se je uklonila že ob smrti Delčeva, je začela borbo proti vsakomur v Makedoniji, ki ni hotel ž njimi. A ker tudi v vrstah, ki so ostale ideji organizacije zveste, ni bilo sloge — na eno stran je vlekel S a r a f o v, na drugo T a -t a r č e v in Wa tov, na tretjo Dami-
jan Grujev iti — je organizacija začela propadati. Na eni strani Grki na drugi pa Srbi so popolnoma pregnali organizacijske čete, ki so se morale na tretji strani boriti i s samimi bolgarskimi četami odbora Cončeva. Tako stanje je privedlo silne nesreče v Makedoniji, prelilo je mnogo nedolžne krvi, a najhujše so naleteli ob tej priliki Bolgari, ki so jih po ebno neusmiljeno preganjali Grki.
Nebrojne bolgarske žrtve so storile, da sta se združili dve bolgarski organizaciji, notranja in Cončeva in našli pot in način, po katerem bi se preprečilo medsebojno klanje v tej bratomorni vojni. Pogovori so trajali dolgo in imeli naposled uspeh.
Danes zop.t obstoja jedinstvena »Makedonska-jedrenska notranja revolucionarna organizacija", kateri je pristopil tudi komi-tet generala Cončeva s skupno devizo: »Makedonija Makedonoem".
Prvi posel organizacije bo odstranjevanje šovinistične propagande in nacionalnih prepirov, ki oslabljujejo narod v boju zoper splošnega sovražnika. Z drugimi besedami se bo bojevala organizacija najprej z grškimi in srbskimi četami in vse izgleda tako, da bo že njen prvi korak zgrešen, ker je tudi srbska in grška organizacija zelo močna in
je zato zmaga skoro neverjetna. Dosti bolje bi bilo, priti do sporazumljenja s Srbi in Grki in pričeti skupni boj za svobodo.
Kakor sem razvidel iz razgovora z onimi, ki imajo pri stvari prvo besedo, teži organizacija za tem, da čim prej oboroži narod in pripravi vse, kar je potrebno za splošni ujior makedonskih kristjanov. Po odločitvi makedonskih revolucijonarjev se oboružujejo zdaj sledeči komiteti: selski, varoški, srezki in okrožni, a najvažnejši je centralni komitet.
Materialna sredstva bodo dobivali od prispevkov članov samih, potem od prilog kazni, ki jih bedo izrekali posebni sodni 2 bori, in od prispevkov, ki bodo prišli t last po orožni sili.
Vspeh vsega je zavisen od taktičnesti vodij Če bodo imeli ti uspeh, da poravnajo krvave odnošaje, ki jih dele od Srbov in Grkov, bi bila organizacija velikega pomena,
nasprotno pa bo stvar zelo žalostna. *
* •
B i t o 1 j , 5. dec.
Po naredbi iz Carigrada je pričela turška vojska zadnje dni vse hujše preganjati srbske in bolgarske čete.
25. novembra je prišla neka bolgarska četa broječa 10 mož, pod poveljstvom vojvode Božeta v vas Bončo v prilepski kazi
Tedenski pregled.
Načrt volivne reforme za ljubljanski občinski svet je dotiskan. Ker ni prikrojen modernim zahtevam sedanjega časa, (ima čttrti razred samo 6 mandatov, dočim imajo ostali razredi po 10 mandatov, volivna pravica žensk se odpravi) sklic*lo je „Slo-vensko katoliško delavsko društvo* v Ljubljani shod v areno „Nar. doma". Govornik dr. Lampe je primerjal novi načrt raznobojnemu, skrpan.mu plašču, ki hoče odeti vedno le še sedanjo vladajočo stranko. Pojasnil je vse hibe in pomanjkljivosti. Delavski shod je grajal, da se hoče ohraniti razdelitev razredov, da se namerava vzeti dozdaj-nim ženskim volilkam volivna pravica, da se zahteva za 4. kurijo petletno bivanje v občini itd. Socialna demokracija je doživela na tem shodu zasluženo blamažo Zastopnik Tokan je izjavljal, da je nJemu in njegovim tovarišem mar samo volivna pravica za državni zbor, vse drugo pa da se pravi boj cepiti. Zapustili so dvorano. »Rdeči Prapor" pa zahteva, da se vpelje splošna in enaka volivna pravica za vse zastope. Tokanovi sodrugi v mariborskem in graškem občinskem svetu govore in zahtevajo vse kaj drugega, kakor ljubljanska soc. demokracija. Kako se to vjema?
Min. predsedniku Gautsch-u so radi njegove naklonjenosti do volilne reforme brali levite v gosposki zbornici. Baron Gautsch se ni mogočnih gromovnikov prav nič vstrašil; s svojim krepkim in odločnim odgovorom je vsem sapo zaprl Ker so mu očitali bojazljivost pred demonstracijami, je pripomnil prav dobro, da se čudi, ker nekateri politiki mislijo le na bajonete. Baron Gautsch je moralno zmagal. Knezoškof Jeglič je izstopil iz desnice gosposke zbornice, ker je načelnik gosposke zbornice, grot Thun govoril proti splošni volilni pravici — Gautschevo stališče je utrieno; to izpričuje dejstvo, da je bil polletni proračunski provi-zorg brez prvega branja odkazan odseku, ki ga je z veliko večino sprejel. — Načelnik poljskega kluba je izjavil, da načelno ne nasprotje volivni reformi. Ugovarjal pa je, da bi se mandati razdelili po kulturni in davčni moči posameznih narodnosti.
—	Zbornica bo v naslednjih sejah razpravljala o začasnem proračunu, o lokalnih železnicah, o trgovinski pogodbi z Italijo idr.
Rusija Iz Rusije prihajajo še vedno žalostna poročila o uporih in stavkah. Upirajo se vojaki in drugi stanovi Cela kijevska posadka, okoli 16000 mož, je odpovedala pokorščino. Nad Kijevom je ^proglašeno obsedno stanje. V Kišenevu se je uprla 33. art. brigada. Vojaški upori v baltiških provincijah imajo značsj revolucije. Prebivalstvo beži iz Rusije. V Krakov je došlo 8000 beguncev. Več velikih knezov se je izselilo, — Vlada je dovolila, da se povrne v domovino mandžurijska armada Rusija je odtrgana od ostalega sveta, ker je stavka poštnih in brzojavnih uslužbencev splošna. Witte jim je pripravljen ustreči. — Na velikem delavskem shodu v Peterburgu je nastopil zopet Gapon.
Ogrska. Fejervary zahteva, da se zasedanje ogrskega drž. zbora odgodi na nedoločen čas. — Socialistična stranka je napovedala za 18. t. m generalni štrajk, ako se državni zbor ne izjavi za splošno in enako volivno pravico. Okrog 800 stavcev v Budimpešti je bilo odpovedalo delo pri časopisih, ki pišejo proti v61ivni reformi. Več časopisov koalicije ni moglo izhajati. Lastniki listov so odjenjali, zato je bila stavka 7. dec. končana.
Mednarodno brodovje je bilo zasedlo tudi otok Lemnos. Avstrijski poslanik v Carigradu je dobil 4. dec. noto turške vlade. Turčija sprejme finančno komisijo za Makedoniio. — Vlada se baje boji, da ne bi izbruhnili na Češkem, posebno v Pragi veliki narodni in protižidovski izgredi. Dva polka jezdecev in 12 infanterijskih bataljonov je dobilo povelje, naj bodo pripravljeni za odhod. Drugi pa pravijo, da je to vojaštvo namenjeno na Ogrsko.
—	Za »Belokranjsko železnico" se je osnoval kon-sorcij. Predsednik je slovanski rodoljub grof Harrach; člani konsorcija so tudi dr. Šusteršič, advokat dr. Homan, dvorni svetnik Šuklje in tovarnar K. Pollak. — V nemški vzhodni Afriki je pomorjenih mnogo Evropejcev; hiše so jim po-žgane — V Žuženberku je liberalna stranka, ki ji pripadajo po večini uradniki, popolnoma poražena pri občinskih volitvah.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja 10. dec. Melhijad, Evlalija; ponedeljek 11. Damaz; torek 12. Maksencij, Agnel; sreda 13. Lucija, Otilija; četrtek 14. Spiridijon; petek 15. Jurij šk , Kristina; sobota 16. Evzebij, Albina.
Cesar za volivno preosnovo.
Cesar je nasproti vsakemu politiku, ki ga je sprejel v avdijenci, zadnje dni n a -glašalpotrebovolivne p r e o -
s n o v e. Gotovo je, da je Gautsch pričel akcijo v prilog velivne pravice z odebre-njem krone. Zato pa Gautsch tudi brezdroj-beno izvede preosnevo. Oni, ki sodijo, da strmoglavijo Gautscha se, kakor zatrjujejo nekatere vesti, temeljito motijo.
Kriza na Ogrskem.
Fejervary je izjavil, da še ne \6, če se bo zasedanje ogrske zbornice odgodilo ali pa zbornica razpustila, če bi želela koalicija pospešiti rešitev krize, hoče pri tem sode lovati. A če koalicija tega ne stori, potem hoče vlada sama rešiti položaj.
Jutri zasliši zopet vladar »grškega ministrskega predsednika. Baje trdijo celo sedaj vladni krogi, da namerava Fejervary odstopiti, ker vladar še noče pritrditi vsem njegovim načrtom za nasilno razvozlanje krize.
Pri ožji volitvi med ministrom Luka-csem in kandidatom opozicije Nemethem je bil izvoljem kandidat koalicije; minister je dobil 736 glasov manj, kakor Nemeth.
Zaradi splošne volivne pravice so stranke koalicije needine. Kessuth je priobčil v „Magyar Orzsagu" članek o splošni volivni pravici. Kossuth naglaša, da je prisiljena zbornica pečati se s splošno volivno pravico, kar želi tudi kralj. Koaliciji prijazni člani gosposke zbornice so imeli posvetovanje, da se razgovori, kako stalisče naj zavzamejo glede odgedenja zbornice dne 19. decembra. Ta dan bo veleedločitev v ogrski krizi. Dan 19. decembra bo prinesel spravo ali pa srdit boj.
Nadvojvoda Franc Ferdinand je imel te dni daljše pogovore s cesarjem. Nekateri zagotavljajo, da nastane v ogrski krizi presenetljiv preobrat, v katerem bo imel prestolonaslednik Franc Ferdinand pe-sebno nalogo. V koliko so te vesti resnične, ni mogoče kontrolirati.
Iz Budimpešte poročajo: Tukajšnji 38. pešpolk je dobil nalogo, naj bo pripravljen za vsak slučaj.
„Pesti Hirlap" piše, da se kompromis more stvoriti, a le tedaj, če se izpolnijo vse narodne zahteve in če se dd jamstvo, da v bodoče nihče ne bo tako absolutistično vladal, kakor Fejervary. Najnovejše vesti poročajo, da je glede volivne reforme vsaki stranki koalicije dano prosto, kako stališče naj zavzame.
Položaj je sedaj tak: Vlada je izcrpila vsa zakonska sredstva, a vsa so se pokazala preslaba. Položaj je vedno neznosnejfil Govori se mnogo o razpustu zbornice in vladanju brez parlamenta. Bati se je, da tak absolutizem izzove hude izgrede. Vsekakor vladar ne bo mogel na ljubo „ kompromisa" sprejeti vse, kar Mažari hočejo.
Guverner avstro - ogrske banke Kantz predlaga, naj kralj skliče veliko deželno konferenco — v kateri bi bili zastopniki vseh strank — in ta konferenca naj poizkusi razbistriti položaj.
Danes opoludne smo dobili poročile: Lukacsova posredovalna akcija za sedaj ni uspela. Pri razpravljanju z vodjami koalioije se je pokazala tolika razlika mnenja, da so sedalnje pogovore morali od-goditi. Vsi so složni edino v tem, da mora seja 19. t. m. biti mirna in dostojna, ako se hoče izogniti razpustu drž. zbora.
Vojno ministrstvo je izdalo odlok, naj se proti onim vojaškim rezervistom, ki se do 27. t. m. ne bodo oglasili, postopa, kakor proti vojaškim beguncem.
prenočevat. Turški špijoni so ovadili čete turškim vojakom, ki so prišli in obkolili vas. Nemogoče jim je bilo zmagati vstaše, ker so bili ti skriti na vtrjenem mestu, odkoder so se dobro branili. Meralo je priti na pomoč topništvo, ki je vstaše premagalo. 3 vstaši se poginili, sedem pa je bilo vjetih in odpeljanih v ječo v Prilep.
V vasi Kožici so obkolili Turki drugo bolgarsko č to. V boju je poginilo 8 vstašev in 2 vojaka, 8 vstašev pa se je udalo.
Zdaj se pripravlja napad na srbske čete, ker so te velike in močne in dozdaj povsod zmagonosne. Grške čete, katerim so do zdaj prizanašali, preganjajo zdaj silovito. Mnogo grških čet se je udalo, a ena je bila uničena do zadnjega moža. V tistem boju pa je bilo ubitih tudi od grške strani nad 40 turških vojakov. To je menda prvi slučaj, da pogine ena grška četa slavne, ker so se sicer uda-jale brez boja.
Tudi sicer niso Turki več Grkom prijazni. V zadnjem času so preiskavale turške oblasti bolnico v Bitolju v mislih, da najdejo v njej vstaše. Našle jih niso in metro-polit s* je preti temu postopanju pritožil — Turki se na protest seveda niso ozirali.
Zadnje dni je bilo med srbskimi in bol-
garskimi četami več spopadov. Največji boj se je razvil v vasi Orašje. Srbski četi je načeloval Gligor So kolo r i č, ki je potolkel Bolgare do zadnjega, a tudi sam izgubil več mož. Koncem boja so prišli na pozerišče tudi Turki, a Gligor se jim je srečno umaknil.
V	selu Novoleni je prišla bolgarska četa na grške svatbo, ubila ženina, njegovega očeta in še devet drugih, a ranila silno mnogo moških, žen in otrok. Interesantno je, da je bila v bližini turška vojska, ki pa ni marala priti branit.
V	bližini Genidže-Vardara je ujela in ubila druga grška četa dva Bolgara. Zato so zažgali Bolgari v vasi Njivičane dve hiši in ubili tri Grke. Zato pa so zopet Grki napadli bolgarsko vas Zabrdjane, ubili dva Bolgara in eno Bolgarko, ranili dve ženi in požgali del vasi.
Iz srbskih krajev so izgnane vse bolgarske čete, a grške niso do njih niti prišle.
Tako se živi tam samo s puško in nožem in trajalo bo to tako dolgo, dekler ne bo prišel tretji, ki se okoristi s tistimi stvarmi, za katere se prepira dvojica.
Govor grofa Biilova.
Vtis znanega Biilovega govora o razmerah Nemčije do zunanjih držav je bil velikanski. Z njim so bile izvzemši socialnih demokratov zadovoljne vse stranke. Angleški listi pa zelo obsojajo Biilevova izvajanja. Očitajo jim neuljudnost, preprečitev prijateljskih odnošajev med obema državama, obsojajo napade na Angleže. Pariški listi pa naglašajo, da Nemčiji ne grozi nevarnost ed Francozov.
Lo5itev cerkve od države na Francoskem
je sklenjena tudi v francoskem senatu s 179 glasovi proti 103 Republikunski listi so polni veselja in pravijo, da je 6. december letos zgodovinski dan. Konservativno časopisje in celo zmerni republikanski listi pa naglašajo, da se jako motije oni, ki mislijo, da bo zdaj cerkev propadla. Naučno ministrstvo namerava imenovati posebno komisijo, ki se be posvetovala, kako izvesti določila novega zakona pri upravnih oblastih.
Na Balkanu.
Belgrad. Albanci so zopet prekoračili srbsko mejo, a so bili z izgubami vrženi nazaj. — Turki so uničili bolgarske čete v Drnovoi.
Pred važnimi dogodki.
Cernovioe. Na vogauh so nabiti plakati, ki naznanjajo, da bodo vsake še tako male demonstracije zadušene z oboroženo silo. Vojaštvo je konsignirano po vojašnicah.
Napad na ruskega konzula.
P r i z r e n , 7. dec Albanec Mahmed Sinan je poizkusil napad na ruskega konzula T u h o 1 k o , a konzulatni kavasi so napad preprečili. Konzul ni poškodovan. Napadalec je pa ranil policista Ramiza. Oboroženi Albanci so povzročili nemire pred konzulovim stanovanjem. Napadalec je prijet.
Vojni materijal za Špansko.
a d r i d , 7. decembra. Proračunski odsek je edabril izredni kredit dveh milijonov pezet za nabavo vojnega materijala v tu- in inozemstvu, zlasti 200 topov.
Buri dobili odškodnino.
Kapska, oziroma angleška vlada je razdelila ravnokar med Bure 15,000000 dolar, ket odškodnino za tekom vojne razdejane hiše in drugo uničeno imetje. — Z načinom delitve denarja Buri niso zadovoljni, kajti Angleži sedaj odračunajo vsa prejšnja posojila.
Ministrska kriza na Angleškem.
Campbell Bannerman je opustil upanje sestaviti novo ministrstvo in hoče ©stati strankin voditelj v zbornici. Nameraval pa je sestaviti ministrstvo, v katerem bi bile zastopane vse liberalne stranke, izvzemši Earla of Roseberyja, vsled česar je izjavil Grey, da ne vstopi v ministrstvo.
Mednarodni spor s Turčijo.
Turčija je odposlala svojim zastopnikom pri velevlastih okrožnico, v kateri izjavlja, da sprejme finančno kontrolo v Makedoniji. Velevlasti bodo najbrže zadovoljne s to rešitvijo. Velevlasti nameravajo baje pomnožiti število ladij, ki ščitijo evropska carigrajska zastopništva.
Japonski vojskovodje odlikovani.
Iz Tokija poročajo, da je mikado po vzdignil v knežji stan maršala Ojamo in Ja-magato ter markiza Ito; Togo bo imenovan grofom. Ojama bo imel slovesen vhod v Tokio dne 15 januarja.
Nemiri in upori o Rusiji.
Gapon o položaju.
Gapon se je izrazil o položaju v Rusiji napram sotrudniku lista „Naša Žtzn" sledeče:
Voditelji radikalnih strank, ki jih zelo spoštujem, napravljajo veliko taktično napako, ker priporočajo takojšen oborožen vstanek, vstanovitev demokratične republike ter takojšnje uveljavljenje 8 urnega delavnika. Zdi se mi, da se motijo <n pravem mnenju med kmečkimi in delavskimi masami. Kmečka masa je razrujana do dna. Pro-sveta se širi, a se trdno drži monarhične ideje. Kmetje so sicer ogorčeni nad činov-niki in posestniki, a so so-r«žni tudi pro-svetljencem. Kar se tiče delavcev, je delavska masa vsled goreče propagande sicer trenutno prošinjena radikalnih naukov, kakor sem se prepričal na podlagi trimesečnega inkognito-potovanja. Pod vplivom te propagande si masa domišlja, da je sreča že tako blizu, da jo lahko vsak čas zagrabi. Meni da je moč revolucijske armade vsled njenega števila in beine pripravljenosti brez mej. To prepričanje dviga delavca in mu vžiga pogum. Ako pa revoluoijska taktika ne preide v pametnejšo smer, ako spravlja
j delavce vsled pogostega stradanja v skušnjavo, ako voditelji sicer odrejajo odredbe, ne da bi pregledali mogoče posledice, in ako potem, ko so že na desettisoče delavcev vrgli na ul co, te svoje odredbe zopet preklioujejo, se bo revolucijsko raz-položenje brez dvoma polegle, masa bo iz. gubila zavest lastne moči in potem je mogoče, da se delavci pridružijo „č r n i m četam".
Gaponovi pristaši med delavstvom se imeli shod, na katerem so sklenili zahtevati, naj se Gapona na pod-lagi znanega carjevega manifesta pomilosti.
Druge vesti poročajo: Gapon je tajno zapustil Peterburg i B odpotoval v Pariz. Naveličal se je vsak dan menjati svoje stanovanje in obleko, da se skrije policiji
Spori v carjevi rodbini.
Dvorni krogi izjavljajo, da niso istinita poročila, češ daje bil ranjen car. Dejstvo, ki je povzročilo govorice, je bilo sledeče: Car je nameraval podpisati' pomirjevalen razglas na ljudstvo, da priseže ob otvoritvi gosudar-stvene dume na ustavo. A ko je sedel za pisalno mizo, je zadel v carja veliki knez Boris Vladimirovič tako, da mu je padlo pero iz rok. Ne ve se, če je zadel v carja veliki knez namenoma ali nehote. Dozdaj še car ni podpisal dotičnega odloka.
Samoobramba v baltiških po-krajinah.
Iz Berolina se je odpeljalo 7 oboroženih baltiških plemičev na svoja posestva. Pripovedovali so, da hoče plemstvo ustanoviti samoobrambo svojih rodbin.
Ustavljena ladjeplovba na Črnem morju.
Skoraj popolnoma je ustavljen promet na Črnem morju med Carigradom in ruskimi pristanišči ob Črnem morju.
Stavka služkinj.
V	Odesi stavka dva tisoč služkinj.
Demonstracije otrok v Varšavi.
Predvčerajšnjim je demonstriralo na varšavskih cestah kakih 2 do 300 otrok proti vladi. Nekdo je ustrelil nekega ve jaka, nakar je otroke prepodila vojaška patrulja.
Bojkot nemški tvrdki.
:1 l Ker je neka nemška tvrdka zaprla svojo tovarno v Zgrardayu, poživljajo poljski časopisi Poljake, naj bojkotirajo tvrdko.
Splošna volivna pravica.
Peterburg. Z avtentične strani se poroča, da je car Nikolaj s svojim podpisom že sankcijoniral Witejev zakon o splošni volivni pravici.
Koncesije Poljakom.
Varšava. Uradni list skupno z odpravo vojnega stanja na Poljskem prinaša tudi nekaj koncesij Poljakom. Tako so dovoljene neke olajšave v vojaški službi, pre-klicuje se prepoved kupovanja posestev po Poljakih, olajša se vstop Poljakov v državne službe i. t. d.
Umor generala Saharova.
K umoru generala Saharova, bivšega vojnega ministra, poroča »Lokalanzeiger", da je ona ženska, ki ga je ustrelila, izvršila obsodbo socialne prekucijske stranke, ki je Saharova obsodila na smrt, ker so kazaki na njegovo povelje jako grozno postopali proti upornim kmetom.
Crnomorsko brodovje.
Vsemu moštvu črnomorskega brodovja so vzeli orožje, ker mu ne Zaupajo. Mer-narje so potaknili po vojašnicah. Službe na ladjah izvršujejo petei in topničarji. Boje se novih nemirov, ko bo sodilo vojno sodišče upornike.
Preganjanje judov v Ivanova.
V	Ivanovu je ubila razljučeaa množica hčerko nekega ju lovskega zdravnika Olgo Henkin, ki je izkušala vtihotapiti 10 revolverjev in 400 patron. Razkačena množica je nat« pobila še deset judov.
Sklicanje državne dume.
Petrograjski list .Rus" je izvedel, da bo državna duma sklicana najpozneje dne 28. januvarja 1906.
Podrobnosti o umoru Saha rova.
Morilka generala Saharova je mlada lepa dama. Prišla je v stanovanje Saharova in hotela ž njim govoriti. V trenotku. ke je Saharov prišel iz svoje sobe, je trikrat nanj ustrelila. Vsi trije streli so zadeli generala v glavo. V dveh minutah je bil general mrtev. Morilka je bila popolnoma mirna, ko so jo odvedli v ječo.
Gapon v službi ruske vlade?
Peterburg, Witte je pričel pogovore s popom Gaponom. Gapon je obljubil
Dalje v I. prilogi.
podpreti Wittejevo vlado. Radi tega so ostali [evolucijski vodje silno ogorčeni in proglašajo Gapona za orožje reakcijonarjev. Ga-ponov vpliv se že kaže. Iz nekaterih tovarn so delavci zapodili agitatorje, ki so hoteli izzvati splošno stavko.
Vojaški upori.
Peterburg. Tu je pojačana garni-zija. Tri polki v Rigi so dobili povelje za odhod v Peterburg, a so odrekli pokorščino in obesili svoje častnike.
Iz Tokija javljajo, da se v Harbinu vedno bolj širi ustanek. Vojaki so »n d i ubili nekega poveljnika. Oškodovani Peterburg. Peterburg. Skoda, ki jo trpi država od Štrajka, je ogromna. Sam Peterburg je imel dnevni promet do 300000 poštnih paketov in je na dan sprejemal do pol milijona brzojavnih depeš To je s stavko poštnih uradnikov prestalo. V Peterburgu stavka šest tisoč uradnikov.
Stavka poštnih in brzojavnih uslužbencev.
Dne 6. decembra je pričelo nekaj poštnih uradnikov zopet izvrševati službo. Stavka bo najbrže v kratkem končana, ker se vlada ne uda in ker ni sloge med stavkujočimi uslužbenci. M nistrstvo je sklenilo, da ne ugrdi zahtev« m zveze poštnih in brzojavoih uslužbencev. Peterburški poštni ravnatelj je ukazal 200 poštnim uradnikom, da nora jo izprazniti stanovanja, odpustil je tudi 223 uradnikov in 800 pismonoš. Pistnonoše namerava zopet vsprejeti v službo, uradnike pa le na pismene prošnje. Finski poštni in brzojavni uradniki so izjavili, da se ne pridružijo ruskim delavcem. Najnovejša poročila pa naglašajo, da se je stavka še razširila.
Novi gubernatorji.
»Aftenbladet" poroča iz Helsingforsa, da je došel v mesto novi generalni gubernator Gerard, ki ga je pozdravljalo prebivalstvo z glasnim »hura* klici. Za moskovskega generalnega gubernatorja je imenovan admiral Dubasov.
Štajerske novice.
š Oproščen umora. Ključavničarski pomočnik Anton Pečaver je umoril svojo dekle 1. oktobra t. 1. in hotel potem še sebe. To se mu ni posrečilo; zdravniki so ga ozdravili in 10. novembra se je zagovarjal pred porotniki v Gradcu. Dokazalo se je, da je živel popolnoma pod utisi histerično bolnega dekleta Josipine K i c k 1, ki ga je tudi sama pripravila do umora, zato ga je sodišče oprostilo.
š Za splošno in enako volivno pravico se je zopet izreklo več slovenskih občin na Sp. Štajerskem
š Slovensko gledališče v Celju. Včeraj so v Celju igrali veseloigro ,Pri belem konjičku".
š Sin ubil očeta. Ubil je dne 4. t m. Maks Kelhar, kmet v Gorjanah svojega očeta. Tudi mater je nevarno pretepel. Ta divja zver je že več let pretepaval svoje starše ter bil radi tega opetovano kaznovan. Nečloveški sin je že pod ključem.
š Duhovne vesti. Prestavljeni so: čč. gg kaplani: Ivan Kansky od Sv. Martina pri Slov. gradcu k Sv. Lovrencu v Slov. gor., Maks O c v i r k od Sv. Lo-vrenea v Slov. gor k Sr. Martinu pri Slov. gradcu in A n t o n T r i n k a u s od Sv. Andraža v Slov. gor. v Dramlje. — Vsled bolezni je dobil dopust čast. g. Alojzij S a g a j, kaplan v Laporju. — V samostanu trapistov v Rajhenburgu je umrl dne 18 nov. č. g. P. A 1 b e r t B e r u t v 71. letu.
š Obesil se je posestnik Kraut iz Sp. Poljskave. Našli so ga 6. t m. v Vele-niku viseti v grmovju tako nizko, da se je dotikal zemlje. Vzrok samomora domači prepir.
š „Rokovnjače" bodo jutri uprizorili v mariborskem .Narodnem domu".
š Nemški poraz. V Gor. Polj skavi so Slovenci sijajne zmagali nad Sti-gerjevo stranko. Silni napori Stigerjevi in njegovih privržencev so bili brez uspeha. Kmetje se obračajo od svojih sovražnikov.
fi Slovenska zmaga. V Vel. Nedelji so pri obč. volitvah zmagali Slovenci. Odslej bo občino upravljal slovenski župan
š Umrla je včeraj v Gradcu pe kratki mučni bolezni gospa Ivana Omulec, soproga odvetnika v Ormožu. — Umrla je v Celju Marija Rančigaj, hišna posestnica Zapustila je celo svoje premoženje dobrodelnim zavodom. Največ dobijo sirotinski zavodi mesta Trst, kjer je pokojnica delj časa živela. — V Limbušu je umrla gospa Marija Robič, stara 52 let. — Umrla je v Mariboru gospa Frančiška R i e s s, roj. Košir.
š Železniški tir je zasulo na novi železniški progi Grobelno Rogatec in sicer med postajama St. Vid in Šmarje na
višavi imenovani Haler. Za železnico se tam napravili v grič globoko zarezo, ker pa je zemlja ilovnata, se je vedno zasipalo pe malem. Sedaj pa se je vsula polovica griča na tir in sicer teko, da bodo morali ves hrib kolikor ga je nad železniško višino razkopati, da preprečijo nadaljno zasipanje. Potniki, ki se z železnico vozijo, morajo prestopiti iz vlaka in presesti v drug vlak, ki čaka na oni strani zasipa. Tudi poštne in brzovozne pošiljatve morajo prenašati iz enega vlaka na druzega. Tovorni promet je ves ustavljen.
š Pokopali so v Kozjem gospe dr. Peillerjevo.
š Ljutomerski Nemci so pošiljali nemškim poslancem in drugim veljakom oklic, v katerem zahtevajo za Ljutomer ustanovitve kakega večjega zavoda, morda deželne hiralnice, da bi se hirajočim nemškim obrtnikom in hirajočemu nemštvu v Ljutomeru sploh pomagalo na noge. Slovenci so pa pravočasno zasledili nemške nakane ter ostro nastopili proti temu, da namerava nemška stranka zaželjeno hiral-hiralnico v Ljutomeru izkoristiti v svoje strankarske namene. V svojem oklicu ljutomerski Nemci silno tožijo, da propade lju tomersko nemštvo, ko umre 20 njihovih starih hišnih posestnikov, ki nimajo potom cev in da je ljutomersko nemštvo takoj pri kraju, ako bi vlada ondi nastavila nekaj slovenskih uradnikov.
š Tatvina. Posestnik Ivan S t o j an se je 1. t. m. peljal iz Celja v Ljubljano. Med vožnjo mu je nekdo vzel srebrno uro z verižico v skupni vrednosti 42 K. O tatu ni sledu.
š Žalosten koneo. Poročeni mizarski pomočnik Kandolin iz Maribora je služboval pri mizarskem mojstru Francu Kevačiču v Ljubnem. Temu ni šla obrt, odšel je iz Ljubna v Sarajevo in njegova žena je dala Kandalinu nekaj orodja, citre in dve podobi mesto denarja, ki ga je bil pri njenem možu zaslužil Kandolin je šel potem v Krške, kjer je služi !pri mizarskem mojstru Počivančku. Na popolnoma nerazumljiv način so Kandelina osumničili, da je ukradel citre in podobi, ki jih je prinesel seboj. Vzeli so ga orožniki in so ga vodili od kraja do kraja in tako je izgubil Kandolin tudi službo. Iskal je službe vsenaokrog, a je ni mogel najti. V zadnjem času pa je pisal svoji ženi, da naj d i otroke dobrim ljudem v oskrbo, sama pa naj gre kam v službo. O sebi je pisal, da gre nekam, od koder se ne vrne. Pred kratkim so ga našli na železničnem tiru pri Mariboru silno razmesarjenega.
š Iz Celja poročajo, da je tvrdka Fr. Janesch postala insolventna.
& Občinske volitve v Šoštanju se vrše dne 18. t. m. za II. in I. razred. Volitve III. razreda so potrjene.
š „Zlate<( ure je prodajal okrog neki Oskar Werner v družbi Ferdinanda Brummela. Ker pa ure niso bile zlate, kakor sta trdila, ampak iz takozvanega .goldina", ju je orožništvo prijelo in sedaj sedita pri okrožnem sodišču v Celju.
Jeseniške novice.
Nagle smrti je umrl 7. t. m. Jakob Mavec, 631etni občinski revež. Pil je rad žganje
Parklji so imeli strah pred policijo. Navadno drugi beže pred parklii, letos so pa parklji bežali pred policajem, pa je le enega ujel in žalostno je stokal parklj pod njegovimi rokami. Popolnoma prav je. da ne dovoljuje rogoviljenje parkljov po ulicah in hišah, ker se dogajajo pri tem hude nerodnosti. Najrajše napadajo dekleta in jih vlačijo semtertja.
Belsko županstvo bi tudi v tem oziru morale kaj ukreniti. Na Javorniku so letos parklji počenjali že od sile. Napad na dekleta pod krinko parklja se vendar ne sme trpeti.J
Miklavžev večer je napravila jeseniška podružnica sv. Cirila in Metoda za otroke jesenskega otroškega vrtca. Vsi otroci se bili obdarovani z gorko zimsko obleko. Tudi katol. delavsko društvo je napravilo Miklavžev večer. Kakor druga leta je bilo tudi letos veliko veselja med otroci in odraslimi. Veliko smeha je vzbudil dar, ki ga je Miklavž prinesel predtelovadcu ustanavljajočega se .Orla" : »telovadec«, ki dela neštevilno saltomortalev, ako se postavi na nekoliko nagnjeno mizo.
Opozarjamo g. župana, naj nemudoma razpiše občinske volitve, ker doba sedanjemu občinskemu odboru je potekla. Naj nikdar ne posluša nekaternikov, ki bi tako radi še sedeli na odborniških stolcih in kandidirali v občini, — naj nikar ne iz-zivlja potrpežljivosti volivcev ! Minili so časi, ko se bili občani brezbrižni za občinsko uprav® in je prihajalo k volitvam le toliko mož, da so sami sebe volili v odbor, minili so časi, ko so se ljudje slepe uklanjali volji županovi in mogočnosti nekaternika, duh
časa je silno povzdignil samozavest posameznikov, dandanes se zaveda na Jesenicah vsak najpriprestejši delavec svojih pravic in si jih ne pusti kratiti od nikogar. Manifestacija za splošno in enako volivno pravico 28. nov. je g. župana lahko poučila, da se ni igrati z ljudstvom.
Pobirajo se podpisi volivcev na vlado, da intervenira in c. k. okrajnemu glavarstvu da nalog, občinske volitve uradno razpisati in izvršiti.
Predavanje. V strokovnem društvu na Jesenicah v društvenih prostorih pri Jelenu bo predaval jutri v nedeljo, ob 4 uri popoludne tov. Leopold P u h e r.
Iz Beneške Slovenije.
Nova grobova. Že zopet moramo žalovati po dveh beneško slovenskih duhovniki!'. V Reziji je umrl č. g. Š f e f a n V a 1 e n t e. Dosegel je lepo starost, kajti rojen je bil 1. 1826. Vzgled pobožnega duhovnika, obče čislan in ljubljen, delal je dolgo vrsto let za blagor svojih ožjih rojakov Rezijancev. On je bil zadnje čase edini Rezijan mt.'d beneško slovenskimi duhovniki. Na mestu je, kot župnik že 1.1873., še čvrst in jako delaven č. g. Ivan Rukin, ki je bil letos odlikovan z zaslužnim križcem „Pro Ecclesia et Pontiflce". Službo ima precej težavno; župnija obseza vso Rezijo s 4600 dušami in je čisto slovenska. Župniku pomaga edini domači kooperator, mladi Furlan č. g. Andrej Barnaba, kateri se je pa že nekaj rezijanščine za silo navzel. Ce Bog č&, za pet let dobč Rezijanci zopet domačega duhovnika, navdušenega Slovenca, ki letos študira osmo šele v videmskem semenišču. — Nedavne je umrl v Roncu po dolgi bolezni v 53. letu svojega življenja č. g. Josip K o r m e n s, večletni kaplan v tej podružnici šenpeterske župnije Pred nekaterimi dnevi ie bil še pri pogrebu bližnjega soseda bivšega mrsinskega kaplana, a zdaj je že tudi on med pokojniki. Blag mu spomin ! To je zopet hud udarec za skromno število naših domačih duhovnikov. Kam pridemo. če se be tako občutno krčilo?
Sneg. Tudi pri nas je bil pal sneg, kar je pa vendarle prezgodaj za naše kraje. Nekatere pridelke je dobil še na polju; kostanj je bil tudi deloma podsul. Sicer pa je že precej skopnel.
Letina je bila še dovolj povoljna, samo sadje, katerega se je mnogo obetalo, je primanjkalo. Z ugodnejšo pomladjo in s pravočasnim dežjem na lete bi se bilo zelo lepše obneslo vse, in ljudstvu bi bilo vsaj za enkrat pomagano. Pa dobra leta so že dolgo prešla!
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Delavec FrancKunstelj izŽej je bil obsojen zaradi tatvine na osem mesecev. — Tomaž Sabec iz Grobš je bil obsojen radi nepazljivosti na otroka, ki je utonil v luži, na sedem dni ostrega zapora. — Zaradi tatvine bosta zaprta po 16 let stara Janez Jereb in Jernej Uršič. Prvi tri, drugi štiri mesece. — Vsled kraje lesa bo sedel en mesec zidar Matija Mikulon iz Beljaka. — Delavec Tone K e 1 b e 1 je bil obsojen zaradi tepeža na ssem dni zapora.
Darovi.
Poslano našemu upravništvu.
Za Ciril in Metodovo družb e so poslali našemu upravništvu : 10 K v spomin rano umrlega tovariša Fraoce-ta Zemljana nabrali njegovi prijatelji dijaki. — Javorniški „Pipčov klub" K 18 -. — G. Franja Muršec, trgovka pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. povodom svojega godu nabrala K 4 48. — Preč. g. Ant Lovšin, župnik na Dobravi zbirka Dobro»ski Mohorjanci 8 K. — Preč. g. Jos. Levičnik, Železniki, zbirki Mohorjanov K 9 40. — Prec. gosp Anten Golf, kaplan, Dobrepolje, zbirka Mohorjanov 5 K._
Književnost ln umetnost.
* Ruska moderna, novele Gor-kega, Andrejeva, Skitaleca Bunina, Cirikova. Prevela MinkaGovekarjeva. Knjiga obsega na 397 straneh 12 novel. Založba in tisk pl. Kleinmayerja in Bamberga. Cena broširana 4 K, elegantno vezana 6 K.
Narodno gospodarstvo.
— I. vinski sejm v Črnomlju,
katerega je priredilo mestno županstvo, je prav dobro uspel. Vdeležilo se ga je blizo sto vinogradnikov, ki so svoie pokušnje prinesli seboj in ponudili nad 1000 hI prav dobrega, zelo okusnega vina. Zunanjih vinskih trgovcev sicer ni bilo, pač pa so si mnogi domači gostilničarji zaznamov* li imena tistih producentov, katerih pridelek jim je najbolje ugajal, da bi, po stari belokranjski navadi sklenili kupčijo ob sodu na licu
mesta. Mestno županstvo je sestavilo ob enem zaznamek, v katerem so imena producentov, kakor tudi ponujena množina vina interesentom na razpolago. Razvidi se, da je imel naš vinski sejm bolj informativen značaj. Dosegel je svoj uspeh tudi v tem, da se se vinogradniki s to za nje novo napravo seznanili in da so spoznali vrednost in veliki pomen iste za vinski promet na Belokranjskem. Posebno obilno so sejm posetili Ko-čevci, zlasti oni, ki imajo svoje vinograde v črnomeljskem okraju in so s tem pokazali, da jim je na napredku v vinogradništvu ležeče. Tem bolj nas je pa presenetilo, da so izostali mnegi znani belokranjski producenti, župani i. t. d. Upamo, da se prihedn'ič ne bodo takim jim koristnim napravam odtegovali, ker bi s tem pokazali, da nimajo smisla za napredek v gospodarstvu, ki je ravne na Belokranjskem vse podpore in pridnega delovanja potrebno. Vinskega sejma, ki ga je otvoril žup*n g. Puhek, se je udeležilo tudi mnogo uradn kov, pred vsem g. okrajni glavar Parma, nadalje meščanov i. t. d., ki so vsi pripoznali d. bro kvaliteto letošnjega vinskega pridelka. Povodom sejma je predaval c. kr. vinarski nadzornik g. Skalicky o umnem kletarst/u ia o pomenu vinskih sejmov ter odgovarial na mnoga na njega stavljena vprašanta. Državna vzorna klet v Novem mestu je pa dala na razpolage več vrst pokušenj svojega lastaega. po načelih umnega kletarstva šobnega belokranjskega vinskega pridelka navzočim interesentom, da so se lahko prepričali, kako ugodno vpliva pravilno kletarstvo na kvaliteto vina.
Socialne vesti.
— Ustanovitev ,Strokovnega društva usnjarjev za Primorsko1. Miren, 3 decembra. Pošteno in vrlo mirensko delavstvo je imelo danes pravi praznik. Ustanovili so si namreč svoje novo strokovno društvo za usnjarje, ki jih je v Mirnem jako veliko. Malone vsi usnjarji so prišli na shod. V navdušenih besedah je tovariš C o t i č naglašal potrebo strokovnega stanovskega združevanja in razvoj agitacije za ustanovitev društva. Naznanil je, da se ustanovi v kratkem tudi stanovsko strokovno društvo za črevljarje. Drugi govornik gospod dr. D e r m a s t i j a je krasno predaval o potrebi izobrazbe za delavstvo, ki r aj se izobražujejo po časopisju in knjigah, kakor tudi po shodih. Govoril jeTtudi o prevelikem vživanju alkohola in svetoval alkoholikom abstinenco. Zlasti je priporočal varčnost. Odposlanec .Slovenske krščansko-socialne zveze" v Ljubljani, Moškerc, je govo• ril o nujni potrebi delavskega strokovnega združevanja. Delavstvo se mora združevati v krajevnih, samostojnih svojih stanovskih društvih. Ljubezen do s /njega stanu in do svojih sotrpinov delavcev bodi bodrilo pri stanovskem združevanju delavcev. Največji red pri upravi in pravi svobodoljubni duh za delavske koristi bodi vodilo nove sadike na polju stanovskega združevanja slovenskega delavstva. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika JožefCotič, namestnik Alojzij F e r 1 e t i č , za blagajnika Frančišek G r e s e r, za namestnika M i -haelVižintin, za knjižničarja A n • ton Povodni k. Odborniki so tovariši: Jožef Gril, Anton Uršič, Janez Pahor, JožefTomšič, Mihael Mozetič in Frančišek G r e š č i č. Novi odbor je sklenil prirejati redne tedenske sestanke usnjarjev in mesečna predavanja. Delavstvo je sklenilo, da se ustanovi v strokovno društvo za črevljarje in pa tudi, če mogoč?, za kamnarje. Po shodu se je vršil kratek sestanek mirn-skih abstinentov. Pomislite, deset abstinentov, samih mladih, živih in krepkih mla-denčev, je v Mirnem. Na Moškercev nasvet so sklenili mirnski abstinenti, da ustanove takoj društvo »Abstinent". Abstinentu Antonu Vuku so pa naročili, da preskrbi vsa pripravljavna dela za ustanovitev prvega -Abstinenta" na Goriškem.
E&toliika TiikiM
pripore«« raiBovrita*
vizitnice
po ahki r«cl.
Naročajte se na »Slovenca" I Nabirajte novih naročnikovi | Cim več bo naročnikov, tem 1 bolj se bo ,Sloveneo" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Kupujte
narodni I^elel^!
Državni zbor.
Dunaj, 7. dec Vojaftka služb«.
Gotovo so za mnoge družine vojaška bremena težja, nego davki. Kjer nič ni, tam je tudi cesar izgubil svojo pravico, pravi znana prislovica gledč davkov. Ako pa ima nabornik zdrave ude, mora biti vojak. Nihče ga ne vpraša, ali je morda edina opora svojih onemoglih staršev ali cel6 že oče mnogoštevilni družini Vojaški zakon je neizprosen. In če poslanci tu i tam izprosijo kako podporo vsled uim, če morda temu ali onemu pripomorejo do boljšega kruha, sc brezuspešni vsi njihovi koraki, da bi družinskega očeta ali edinega sina opro stili vojaške službe.
Posebno strog pa je vojaški zakon glede beguncev. In begunoi niso le vojaki, ki zapuste vojašnico in se odtegnejo vojaški službi, marveč tudi mladeniči, ki večkrat nehetč in prisiljeni zamude vojaške nabore. Mnogi gred6 n. pr. v Ameriko, s trebuhom za kruhom. Ondi se seveda ne zmenijo za vojaške nabore in tudi ne zgla-sijo pri konzulatih. Ko se ta .begunec", star 30 ali tudi več let, vrne v domovino, že ga čakajo orožniki, da ga popeljejo k okr. glavarstvu. Navadna kazen je zapor 6 do 8 tednov. Ako pa je še sposoben za vojaka, mora za kazen služiti 4 ali tudi 5 let. V takih slučajih je skoraj brez izjeme vsako posredovanje poslancev brez uspeha. Na razna došla vprašanja je odgovor ta: Kdor se kot vojaški begunec vrne domov, naj se takoj oglasi pri okr. glavarstvu. In če je potrjea k vojakom ter mora služiti nad tri leta, naj starši od županstva priporočeno prošnjo vložč pri okr. glavarstvu, da se kaznovanemu vojaku nadaljna vojaška služba odpusti.
Poslanci raznih strank pri vsaki priliki rotč vojaško upravo, naj se olajšajo vojaška bremena vsaj v ozira vrednih slučajih. Tako so tudi v oktobru nekateri poslanci v interpelacijah prosili vlado, naj oprosti edine kmečke sinove vojaške službe in dež. brambovcem okrajša orožne vaje. In včeraj je minister za deželno brambo isto odgovarjal, kar je tolikrat ponavljal njegov prednik grof Welsersheim Rekel je: Ko parlament dovoli več vojaških novincev, tedaj bode mogoče več potrjenih vojakov odpustiti. Ker pa Ogri niso hoteli p »množiti vojaških novincev, obžalujem, da ne morem ustreči inače opravičenim zahtevam. In kar se tiče orožnih vaj, se je minister skliceval na zakon z dne 25. dec. 1893, ki določa 20 tednov orožnih vaj za dež. brambo. Le če brambovec služi tri leta, znižajo mu dobo orožnih vaj na 16 tednov. Sicer pa — je dostavil minister — izdelujemo nov zakon, ki bode skrčil orožne vaje. Pomagaj si, če moreš.
Proračun.
Sinoči je proračunski odsek dovolil vladi začasni državni proračun do 30. junija 1906 Kako se izpremenč razmere! Dr. K5r-ber se je gotovo potrudil, da mu stranke dovolijo, kar potrebuje država. Posrečilo se mu je enkrat, toda z žrtvami, ki jih bodo čutili še potomci. Ia baronu Gautschu je sinoči v odseku ugovarjal edini dr. Schalk v imenu Vsenemcev. Dr. K ra m a f je sicer v imenu Čehov našteval že znane češke zahteve, toda prave, resne opozicije ni iz ražal. Sicer mladočeški člani niso glasovali za proračun, prepričan pa sem, da bi to storili, ko bi videli, da je večina dvomljiva. Dr. Baernreither, član ustavo-vernega veleposestva, je izražal razne pomisleke glede izrednih kreditov za armado in mornarico. Posebno ga skrbi, ali morda ne plačuje avstrijska vlada — seveda proti posledebnemu obračunu in povračilu — tudi ogrski kvotni del v pokritje ttroškov za armado, vnanje ministrstvo itd. Sam pa je moral priznat', da bi bil tudi v največji zadregi, ko bi bil na mestu barona Gautscha.
V enakem smislu je govoril dr. pl. Derschatta v imenu nemške ljudske stranke. Trije pogoji sc za izplačilo avstrijskega prispevka v pokritje skupnih državnih troškov: Kvotni ključ, sklep delegacij in dotična vsota v proračunu. Danes pa ni izpolnjen noben teh treh pogojev, in vendar plačuje vlada za skupne stroške.
Oba predgovornika p* je pomiril baron Gautsch z jasno in otkritosrčno izjavo, rekoč: Ako do novega leta ogrski parlament ne dovoli proračuna in ne izvoli delegacije, bode avstrijska vlada, kakor letos, po dosedanjem kvotnem ključu izplačevala le toliko, v kolikor tudi ogrska vlada stori svojo dolžnost, in sicer le predujemoma proti posle dobnemu obračunu in brez »prejudica« za kvoto. Vlada bode svojedobne tudi zbor-nioi predložila natančen račun v odobrenje. Isto velja glede izrednih kreditov, katere sta pač delegaciji dovolili, a ne odobrila parlamenta.
Dr. S y l v e s t e r je izjavil, da glasuje za proračun, ne da bi s tem vladi izrazil zaupanje. V istem smislu sta govorila Poljak
se dr. Glombinskiin Rusin Roma-neozuk.
Ugovarjal je le dr. S o h a 1 k in ostro prijemal vlado, ker je bivšega mladočeškega poslanca dr. Fof ta imenovala sek. načelnikom v želez, ministerstvu.
Posl. R o b i č jo izjavil v imenu »Slovanske zveze": Zadnje delo Kdrberjevega ministrstva je bilo ces. naredba, s katero si je na podlagi § 14 drž. tem. zakona dovolila direktne in indirektne davke. Danes pa imamo vlado, ki doslej še ni uporabila § 14 in ga tudi noče. — Zato izjavljam v imenu .Slovanske zveze", da nimamo povoda siliti vlado na pot § 14 ter ji s tem omajati stališče, ker si je na svojo zastavo zapisala splošno in enako volivno pravico. Pričakujemo in zahtevamo pa, da bode min. predsednik strogo, pravično, dosledno in nepristransko izvršil načela splošne in enake volivne pravice. V tej nadi glasujemo za začasni proračun.
V enakem smislu sta govorila grof P a 1 f f y in socialni demokrat P e r n e r -s t o r f e r.
Odsek je nato z veliko večino odobril začasni proračun, odklenil pa dostavek dr. Steinwenderja, naj vlada v pokritje skupnih državnih troškov predloži poseben zakon.
Roika resolucija.
Danes se je zbornica bavila z nujnimi predlogi, ki so ležali na ledu v zbornični pisarni. Posl. G h o o in tovariši so nekoč nujno predlagali, naj se vlada opraviči, zakaj se vtika v ogrske razmere. Te vprašanje je povsem odvisno. Saj je znane, da Mažari vtikajo svoje nosove v avstrijsko politično kuhinjo. Dalje je znane, da je vsled ogrske krize tudi Avstrija jako prizadeta. Za vojake ni ne sklepa, ne pokritja. Kvota visi v zraku, trgovinske pogodbe čakajo nujne rešitve i. t. d. Vlada, in naj je ta ali ona, bi le zanemarjala svojo dolžnost, ko bi ne zasledovala dogodkov onkraj Litave. Zato se baronu Gautschu niti vredne ni zdelo, da bi odgovarjal na izvajanja pesi. C h o c a in F r e s 1 a , ki sta govorila ,de rebus emni-bus et quibusdam aliis". Choc je napadal mladočeške, poljske in slovenske poslance, zakaj ne goje slovanske vzajemnosti proti germanizaciji. Ti nauki so tako oeneni, kaker drobnice in lesnike. Fresl se je hude-val, zakaj vlada pošilja nemške polke proti Cehom.
Pri tej priliki se je oglasil tudi dalmatinski poslanec D u 1 i b i č , ki je opravičeval in utemeljeval znano reško resolucije. Kar smo že večkrat naglašali, te ponavljamo tudi sedaj: Hrvatje nimajo najmanjšega povoda, da bi se ogrevali za avstrijski zistem Posl. S u k 1 j e je v zadnjem času med živahnim pritrjevanjem slo venskih poslancev opisoval v zbornici grdo nehvaležnest avstrijskih vlad napram Hrvatom vobče in posebe glede zanemarjene in pozabljene Dalmacije. V tem oziru povsem se soglašamo s Hrvati Eiino to nam ne gre v glavo, da Hrvatje od Mažarov pričakujejo pomoč in podporo za svoje težnje in zahteve. Avstrija je mnogo zagrešila proti narodu hrvaškemu, navzlic tega dvomimo, da bi bili mažarski grehi za las manjši.^ In če si Mažari priberč samostojnost, če dobč samostojno mažarsko armado, potem se bodo malo brigali za reške resolucijo. Mažari želč, da se Dalmacija v smislu zakona združi s Hrvaško, a ne Hrvatom, namreč sebi na korist Reka jim je pretesna, odpreti si hočejo nova pota skozi Besno, Hercegovino in Dalmacijo do morja. Da bi se poživila trgovina, je res, toda v isti meri bi si Mažari utrdili svoj politični vpliv v deželah zedinjene Hrvatske.
Sicer pa je zgodovina reške resolucije jako zanimiva. Krogi, katerim so dogodki popolnoma znani, pripovedujejo to le: Ko je moral odstopiti grof Tissa in je baron F e-j e r v a r y prevzel krmilo ogrske vlade, so najvišji krogi hoteli pridobiti Hrvate. Rodila se je jako srečna misel, naj se v habsburški državi ustvari trializem. Zedinjena Hrvatska bodi »corpus t e r -t i u m ", sumostojni tretji del države, ki sklepaj nagodbo z Avstrijo in Ogrsko. S tem pooblastilom se je vrnil Fejervary že pred meseci v Pešto in pričel delovati v tem smislu.
Ko Košut izvoha ta načrt, obrne se na jako vplivno osebo na Dunaju, naj obrača vodo na mažarski mlin V ta namen se iz-kušali pridobiti najprvo hrvaško časopisje. Za»n politik, ki ima svoje neodvisno glasilo, je odgovoril, da sicer simpatizuje z ore struje, ki več pričakuje od mažarske koalicije, nego od Dunaja, a svoje neodvisnosti in svojega lista ne proda za vsa bogastva sveta. In ta politik tudi ni podpisal reške resolucije. Pridobili ali pregovorili pa so urednika reškega .Novega Lista" in dr. Trumbiča v Dalmaciji, ki sta potovala v Pešto. Reška resolucija je plod Košutovih posredovanj. Toliko za danes. Vem,daboio ugovarjali in to pojasnilo označili kot izro-dek domišljije, a pride čas, ko bodemo mogli in smeli postreči z imeni.
Avstrijski krogi, ki so menda upali, da pridejo Hrvalje beračit in prosjačit na Du-
naj, so bili jake poparjeni vsled reške re-seucije. Ne smejo pa pozabiti, da je 1.1903 deputaoija dalmatinskih deželnih in državnih poslancev našla na Dunaju zaprta vrata. Tega Hrvatje nikdar ne pozabijo. Na drugi strani pa vidimo, da je Fejervary doigral svojo vloge ia da pride na površje mažarska koalioija. Kaj stori Hrvatje, to jo njihova stvar; a mi S'ovenci, ki smo povsem navezani na Hrvate, se bojimo, da i njimi vred obsedimo med dvema stoloma, in to je isti razlog, ki nam vzbuja pomisleke proti reški resoluciji. Slovenci pač od Mažarov ne pričakujemo pomoči; naša bodočnost je le v zvezi s Hrvati v trializmu pod zaščito Avstrije. Ponavljam pa, da pod zaščito Avstrije, ako ta hoče, ako ima dibro voljo, ako se ji odprti oči, da so Jugoslovani od De vina doli de Kotora njena najboljša zaslomba ob morju in da mora čuvati in utrjevati te za-slumbo Za prazne obljube se še berač ne zahvali l
Naj še pripomnim, da je vsenemški poslanec S t e i n utemeljeval drugi nujni predlog, naj se Ogrska povsem loči od Avstrije, ta pa s časom priklopi Nemčiji. ^Odgovarjal mu je baron Gautsch, da predlog meri na razpad države. Zbornica je odklonila nujnost obeh predlogov.
Poslano.
Spominjajte se
..Družbe sp. Cirila ln Metoda"!
kot zdravilni vrelec 2e »toletja znana v vseh boleznih
sapi Id prstmi! omot,
pri protlna, ielodčnem in meburnem katar«. Izvrstne za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dljototlčna in Mveiujefia pijača.
Isvirek: Giesehubl Sauerbrunn
M«. Mrtaja, zdravilno kopalitto pri Karlovih varil Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani m dobiva v vsoh lekarnah, veSjifc ijeoerijdah prodaj*laieali in trgovinuh z jeatyia»mi is nsom.
Zaloga pri Mlbaol Kaotoor-Jn in Potsr Lastnik* v taMlaal	32 82-47
Radi preselitve se prostovoljno proda po jako ugodnih cenah ia pogojih ob Bohinjskem jezeru čez
16.700°° sveta za stavbe
mllepia le^a, sredi polotok« s krasnim razgledom, pripravno za hdtel (dosedaj še samo nemški) ali zdravilišče, kopališče, la-djiše itd. To bi bil centrum za letoviščarje in turiste. Fotografije in načrt od sveta so v izložnem oknu pri tvrdki Feliks Urbane.
Proda se tudi njiva tik postaje Boh. B strica v bližini 30 m teče voda približno 150 sek. litr. iz predora 3—4 m više od niive.
Nadalje se proda sedem gozdov
blizu B strice v Katerih je mnogo smrekovega in bukovega lesa.
Naprodaj sta tudi dve seno-žeti. — V najem se dA z novim letom
W mlin n
v zelo dobrem stanu s hlevom, sadnim vrtom in malo njivo na Bitnj\h 15 minut od kolodvora Boh. Bistrica v jako lepem, divje romantičnem kraju(podobnoViatgarju) Even-tuelno se tudi preda. — Več se poizve pri lastniku.	249o 8-2
Ivanu fltarkeS
posestnik in gostilničar na Bob. Bistrici.
^ Japonske
božične lilije
Ako pottavlt« trtolll« t «. kitno potodo t mM, morit« oi. lovatl nagtl i. zanimiv rti.,/T o Boiiiu imate oajlepil C,V| " Poillfam po Avatro-Ognkl Ia mIT M)! K {.bulic« 1 rt«Id. poMdo^ K 2SO, 13 komadov t J po.o<l K , 24 kom. 1 t po »od. (l «0 vin., 48 kom, t 12 p0104 i K » SO. Bara« oHuJ. "
Teofil Ziegler, VI., Mariahllkntnu;* j, Vvo« radklh cvcM. CcbiUc lnc«u, _2471 D 2 1
Veliko presenečenje!
Enake prilike prilike nikoli tcč t ži^enju
500 kom. samo za gl. 180
1 prekrasno pozlačena, precizljska ura, idoča 36 ur za kar se 3 leta jamči, i moderna svilena kravati za gospode, 3 komadi ff. žepnih robeor, 1 eleg. prst« za gospode s ponarenjem žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smodke iz jantarja, 1 elegantna daroski broša, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcal«. 1 usnJat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s prj. pravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumb! vsi iz double-zlato s patentiranim zaklepom, mi&i' album s 39 nztflep. slikami, 5 šaljivih predmetov ki vzbi^o veliko veselost, 1 jako koristuo navodilo za pisma, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje in še 400 raznih predmetov, ki so v domačiji ne-' obhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo 3 marke. -Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali Ce se denar naprej pošlje 2605 2-b dunajska razpollljaln« tvrdka
Ch. Junjwlrth,"Krakov A/100.
NB. Za neug^ajoče se vrne denar.
Najbolje za
Edini, od profesorjev in zdravnikov preizkušeni in priporočeni sobni lek brez kisline je c in kr. dvornega zobozdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaju, XIH/6, pristni	2090 b 7—5
Anatherin |
Pristen le v gorenji steklenici t modro franc etiketo v zlatem tisku in mojo firmo K 2-80, 2 K in X K.	'
„Vašo Anatherinovo ustno in zobno vodo rabim že več let in se bojim, da me začno takoj boleti zobje, ali pa da jih celo izgubim, če je ne rabim. Vaša ustna voda mi ohrani zobe sveže in zdrave."
A. Spitalsky, veleposestnik. Anatherinov zobni cretnč v lončkih brez tako škodljivega .mila" je zelo prijeten, oanaži zobe popolnoma, da postanejo bleščeči, beli in zdravi. Cena 60 h. Dobiva se povsod, kakor tudi v glavni zalogi pri; g. lekarnarju J. Mayerju v Ljubljani.

o
M
CD
Ig
17 T,
3.9 S » a o tu
3 fr' -o a o s ° O
= 2 a,
*" " " 3 ct>
8 o H
e*> >
S 10
N <
J*
ar
o n 3 U
ct>
.a o
Dnevne novice.
Zmeda v liberalnih glavah
postaja vedno večja. Zdaj šele so prišli do speznanja, da so vendarle liberalci najneum-nejši ljudje na Kranjskem. To bi bili sicer že davne lahko vedeli, a na starost jim je to spoznanje postalo še bolj bridko. Zadnji .Narod" zopet dokazuje liberalnim poslancem, da so storili v deželnem zboru velikanske neumnosti. .Narod" zmerja liberalne poslance, zakaj so dovolili ljudskim zastopnikom vse, kar so ti zahtevali. In tako so »klerikalci" zlasti za kmečki stan dosegli silno mnogo, liberalci za svoje volilce pa nič. To zdaj .Narod" očita svojim poslancem. Nad vse poučno pa je sledeče priznanje liberalne stranke:
Deželni zbor je dovolil v tem zasedanju naravnost ogromne svote v razne svrhe. Razpolagal je s svotami in razmetaval denar, kakor da bi bile vse deželne blagajne do vrba polne bleščečega zlata. Mirne duše je dovoljeval podpore in razsipal dinar, ni pa vprašal, kje se bedo dobile te ogromne vsote in kje se bode našel denar v njih pokritje. Poleg raznih podpor, ki znašajo naravnost velikanske vsote, so se dovolile draginjske doklade delu učiteljstva in deželnim uradnikom, kar je bilo brez dvoma pravično, umestno in nujno. Te draginske doklade so se pač dovolile, toda tako brez vsakega preudarka, da jih sedaj deželnemu odboru, kakor čujemo, ni niti mogoče izplačati, ker se pri dovolitvi doklad ni obenem poskrbelo, da se dobi v izplačilo teh tudi potrebno pokritje. Ta slučaj kaže, da se je v deželnem zboru ped pritiskom klerikalcev, ki so na vsak način heteli spraviti svoje koristi ped streho, na marsikaj pozabilo, kar bi se moralo zgoditi, ako se je hotelo zadevo, o kateri se je sklepalo, tudi uresničiti. Jasen dokaz v te so draginjske doklade in obžalovati je treba, da se baš ta zadeva, ki je najbolj pereča, ni •bravnavala s tisto vestnostjo in temeljitostjo, kakor si jo zasluži.
V par letih bo izčrpan deželni kredit, dežela ne bo mogla več najeti potrebnih posojil in končno si ne bo mogla pomagati drugače, kakor s tem, da bo povišala doklade za 20 do 30 odstotkov!
Tako zdaj tarnajo,, Zdaj izprevidijo liberalci, da je bilo prav, kar so zahtevali katoliško-narodni poslanci, ki so vpraševali vedno: Kje je pokritje ? Ali ni dr. Susteršič v šolskem odseku, ko so liberalci kar brez glave hoteli denar dajati, že vprašal: Kje pa je denar ? Kje je pokritje ? Zdaj pa še tega, kar je dr. Susteršič zahteval za učitelje, ne morejo izplačati! Čestita deželnozborska večina naj si torej zdaj beli glave in naj resno premišljuje, da privleče deželo iz tega žalostnega stanja, v katero jo je spravila!
»Narodove" klevete. »Sloven-ski Narod" je oklevetal našega belgraj-skega dopisnika, češ, da je on v „Beograd-skih Novinah" pisal tako, da Slovenci sploh ne marajo skupnega jugoslovanskega dela. To je navadna „Narodova" laž. Ped naslovom : „Slovenci i Jugoslovanstvo" prinašajo »Beograd. Nov." v svoji 314 številki sledeče : .Ljubljanski ,Slov. Narod' je pisal, češ, da so ,Beograd. Novine' poročale, da Slovenci niso heteli priti na kongres .neko" (tako zovejo srbski listi »jugoslovanski" kongres »časnikarjev" in .pisateljev"), ker ne marajo za skupno jugoslovansko delo. To ni istina!---
Iz nadaljne notice se pa razvidi, kake sodijo srbski listi o .Narodovem" dopisniku.
„ Narodov" belgrajski dopisnik Milan Plut mora biti prava časnikarska posebnost. V došlih nam belgrajskih listih čitamo o njem stvari, ki jih kar ponatisniti ne moremo. A. G. M a t o š, ki je bil od njega v »Narodu" napaden, piše o njem, da je .došao v Beograd praznog sto-maka (želodca), praznog džepa, punog jezika i pune košulje (srajce). (Kad se sjetim, srbi me keža), Došao je, rekao je, da je brat Slovenac i da je prema tome brat Srbima i rodjak g. J e n k u i gdjici N i g r i n o -v o j." Ta dični »brat Slovenac" je v Belgradu po kavarnah znan pod značilnim priimkom „proklet hudič". Na zadnjem časnikarskem zborovanju je hotel zastopati Slovence, pa so ga iz odbora ven vrgli, ker srbski časnikarji nečejo s takim »bratom Slovencem" sedeti pri eni mizi. Ko se je nepovabljen vrinil na zborovanje, so ga
vprašali: »Jeste li vi pozvani?" — .Pa — jesam! odgovori čuvar šuma". (»Narcdov" inteligentni dopisnik je bil namreč prej gozdni čuvaj, ko so mu postale pretrde klopi na realki in na trgovski šoli) — »Koji ste vi vrag? Književnik niste . . ." — »Ja sam novinar." — „Vi novinar? Vi ste glupak, a ne novinar . . Obleko za kongres si je dični Plut izposodil iz glediške garderobe. Eden udeležencev kongresa mu je zabrusil v obraz: »Zar vi gospodine imate obraza, da sednete za naši sto, posle onih kleveta u .Slov. Narodu"? Ta sram neka vas bude!" — Tako spoštujejo .Narodovega" dopisnika v Belgradu. Mi prizanašamo slov. občinstvu z nadaljno karakteristiko Plutovo in izjavljamo le, da ima .Narod" takega dopisnika, kakršnega je vreden!
Umrl je danes zjutraj č. g. Frančišek Auguštin, župnik na Kopanju. Pokojnik je bil rojen dne 11. julija 1845. v Retččah in v mašnika posvečen 31. julija 1871. Kot duhovnik je služboval za kapelana pet let v Loškem potoku, eno leto v Kostanjevici, deset let v Šent Janžu, kot župni upravitelj na Kopanju enajst let in kot župnik osem let. Vsled srčne hibe je prosil za pokojnino, a preden mu je bila dovoljena, ga je Bog poklical v večni pokoj. Pogreb bo v ponedeljek ob desetih. Svetila mu večna luč! Pogreb v pond. ob 9. uri.
—	Pokojni škof Rudigier, ki
je bil svoj čas zaprt od liberalne vlade v Lincu, bo najbrže proglašen za svetnika. V Rimu so mu dali že naslov .venerabilis servus Dei".
—	Nemška ljudska stranka na Koroškem skliče v kratkem veliko skupščino, na kateri se bo govorilo o volivnem vprašanju.
—	Pravica na Koroškem. C.
k r. deželni šolski svet koroški je imel 28. m. m sejo, v kateri je bilo popolniti mesto kateheta na velikovški meščanski šoli. Za to mesto so se prijavili trije prosilci: dva Slovenca in en Nemec. Ker je pa knezoškc fijski ordinarijati odklonil Nemca, je bilo pričakovati, da bo imenovan eden izmed obeh Slovencev. Toda glej čudo! Imenovan ni bil nihče in služba se iznova razpiše. Gosp. P a' 1 1 a in g. baron Hein! Vajina pravičnost je v resnici vsega občudovanja vredna. Da bi vama le ne ostala katerikrat kaka predebela kost v grlu!
—	Koroška deželna razstava. Prešli ponedeljek se je celovška trgovinska zbornica posvetovala o prireditvi deželne razstave. Izvelil se je pripravljalni odbor, ki naj bi se posvetoval o kraju in času razstave. V odber, ki ima 9 članov, so bili voljeni seveda sami Nemci. Pač si lahko mislimo, koliko pravice se bo na tej razstavi odkazalo slovenskemu narodu na Koroškem in njegovemu jeziku!
—	Izdajstvo socialne demokracije glede reforme občinske velivne pravice v Ljubljani izkuša »Rdeči Prapor8 zagovarjati, a je pri tem silno nesrečen. Kar se zagovarjati ne da, to se naj prizna kot napačno. Iz „Rdečega Prapora" pa se nam kaže velika hinavščina, tako da bi mi skoro opravičeno vprašali: Koliko so dobili socialni demokratje za to, da sedaj puste ve livno reformo za ljubljanski občinski svet pri miru in da celo še drugemu delavstvu pripovedujejo, da bi bilo škodljivo za delavce, če bi se potegovali za večje zastopstvo v občinskem svetu. Sam »Rdeči Prapor" mora priznati, da je bila od Gestin-čarja predlagana in ed shoda sprejeta resolucija, v kateri se grajajo nedostatki od žu pana predlaganega načrta, čisto opravičena. A samo to pravi, da zdaj ni pravi čas, o tem govoriti. Kdaj pa, če ne zdaj? Ali potem, ko bo že sklenjen nov volivni red? Zakaj pa se v istem času oglašajo mariborski in graški secialni demokratje za razšir jenje volivne pravice v občinskem svetu. Žalostno, da .Rdeči Prapor" tako nežna čajno po vetru obrača svoj plašč! V 48 številki je še vpil nad liberalci: »Najprej doma vpeljite volivno reformo, polem šele na Dunaju!" V 49. št. pa že piše: »Doma ni treba, ampak samo na Dunaju." To so značaji! Res, povejte, koliko ste dobili za tako izdajstvo?
—	Tiskane karte v obliki poštnih dopisnic. S tiskanimi kartami v obliki in velikosti poštnih dopisnic, ki nosijo sicer napis »Dopisnica" ki pa niso frankovane zadostne za poštne dopisnice, ravnalo se bode nadalje glede takse-vanja itd. kakor s tiskovinami, to pa samo, če bodo iste odgovarjale popolnoma pogojem, ki veljajo za odpošiljanje tiskovin ako ne bode nosile pri tiskovinah nedovoljenih
dostavkov. Tiskane karte v obliki dopisnic, ki so sicer previdene z napisom »Tiskovina", ki pa nosijo pisana pri tiskovinah nedovoljena obvestila smatralo se bode za depisnice, ako bodo odgovarjale pegojem, ki veljajo za odpošiljanje dopisnic.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem bo imelo redni občni z b o r v petek, 22. t. m ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela .Union". Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Letno po ročilo odbora o delovanju društva. 3. Poročilo o dr. Loschner- Maderjevi ustanovi. 5. Poročilo odbora o odloku c e s. k r. deželne vlade glede novega penzijskega zaklada. 5. Volitev predsednika in odbora ter dveh revizorjev računskih zaključkov društva in Ltischner Maderjeve ustanove. 6 Določitev časopisov, kateri naj se naroče. 7. Določitev društvenih prispevkov za prihednje leto. 8. Samostalni predlogi članov.
—	Slovenski trgovci v Trstu v boju za svoje pravioe. V aferi radi prisilnega iztirjevanja prispevkov za konsorcij se je predstavila deputacija slov. trgovcev v Trstu gosp. dvornemu svetniku grofu Schaffgotschu na tržaškem namestništvu ter mu izročila analogno pritožbo, v kateri je kronologično načrtan ves razvoj te afere in se zahteva: 1. da namestništvo nemudoma ustavi uvedene ekse-kucije mestnega magistrata proti tistim slovenskim trgevcem, ki niso hoteli vsprejeti italijanskih pebotnic, in 2. da ukrene potrebno, da sevkonsorciju uvede dvojezično uradovanje. Depu tacija je gospodu grefu še ustmeno pojasnila položaj in vse kričeče razmere, ki vladajo v tem konsorciju, na kar je gosp. grof izjavil, da glede 2. točke ne more še ničesar obljubiti, dokler seneinform ira , aglede prve točke je rekel, da nemudoma ukrene petrebno, da se ustavijo vse že uvedene eksekucije proti dotičnim slovenskim trgovcem in da zabrani magistratu vsako ekse-kutivno postopanje do definitivne rešitve gori omenjene pritožbe.
—	Skof dr. Nagi nadškof v Gorici ? »Piccolo" poroča z Dunaja, da se zatrjuje v tamošnjih dobro obveščenih krogih, da je imenovanje dr. Nagla nadškofom goriškim gotova stvar. Škef dr. Flapp da ostane v Poreču. Za Trst da bo imenovan nav škof, o čegar imenu da kroži mnego glasov, ki pa nimajo za sedaj še resne podlage.
—	,,Ljudska pesmarica", bro-širani izvodi i6ovinarjevso popelno pošli.
—	,,Domoljuba" 16. in 21. štev nam je popelno pošla. Prosimo, naj nam ju dopošlje, kder ju lahko vtrpi.
—	Vojna ladja t Elizabet" je po skoro dveletni misiji včeraj ob pol 10. uri predpo'dne priplula v Pulj.
—	Iz Aleksandrije se nam piše z dne 2. decembra : Dr. C e 1 e s t i n Liebsch se odpelje danes popoldne s parnikem do Jafe in potem v Tantur. Zadnji čas je njegove stanje znatno bolje in kaže zanesljivo upanje, da ga ljubeznjiva skrb njegovih sebratov kmalu popolnoma okrepi, kar dodeli ljubi Bog. Njegov sobrat Ata-nazij Fioroli, prior v Nazaretu, je prišel ta teden sem, da ga spremi iz Aleksandrije v Tantur. — V četrtek sem pokopal mlado Slovenko iz Kanala, Jožefo Lango. Pred 14 dnevi se je podala v Aleksandrije in se je na parniku tako prehladila, da je tu v evropski bolnišnici umrla dne 29. novembra.
—	Umrl je v Trstu c. kr. poštni fod-uradnik Valentin Remec.
—	Za Strossmayerjev spomenik je doslej nabranih 26 295 kron 17 vin.
—	Preganjan Miklavž. Iz Vipave, 6 decembra. Izobraževalno društvo je pripravljalo za dan 5. decembra Miklavžev večer. Nastopiti so imeli otroci in proizvajati A. Kosijeve »Letne čase"; poleg dru gega je bilo na sporedu obdarovanje otrok po Miklavžu. Predvsem je opomniti, da ni sedaj pri nas že en mesec šolskega pouka, ker se je prej širila škrlatica, ki pa je se daj skoraj popolnoma ponehala. Zato se tudi izobraževalno društvo nikakor ni pomišljalo, prirediti Miklavžev večer in otroke nanj povabiti. Drugačnega mnenja pa so bili nekateri naši liberalci, zlasti učitelji, ki bi najraje imeli vedne počitnice, da morejo opravljati druge svoje postranske posle. Akoravno so bila vabila razposlana po trgu že 30. novembra, so se vendar izvestni ljudje šele 4. decembra zvečer spomnili, da bi bilo dobro, Miklavžev večer preprečiti in s tem udariti po .klerikalcih". Županstvo je torej brzojavilo 4. decembra zvečer okrajnemu glavarstvu v Postojno, ki je drugi dan dne 5 decembra odgovorilo da se strinja s tem, da se omenjena prireditev zabrani kot zdravju škodljiva. Predsednik izobraževal nega društva gospod kaplan M. Sušelj se
pa nikakor ni hotel, pa tudi ni mogel ukloniti, ker je že bilo vse prirejeno, darovi do-poslani in nemogeče vso stvar zadnji trenutek odpovedati. Miklavžev večer se je vršil po določenem programu kljub temu, da je županstvo pošiljalo na predsednika razne ljudi, kakor n. pr. nekega penzijoniranega žandarja, ki je sedaj slučajno občinski svetovalec, in pa celo aktivne orožnike, ki naj bi došlece šiloma razgnali. Obnesel se je Miklavžev večer precej dobro, akoravno so razni ljudje že prejšnji dan 4. decembra pripovedovali, da bo prireditev prepovedana, in akoravno se je 5 decembra neposredno pred večerom bobnalo okoli, da ne bo iz vsega skupaj nič, in se na ta način odvračevalo cd udeležbe. Menda se je sv. Miklavžu prvikrat prigodilo, da so ga razne oblasti z oboroženo silo preganjale. Sicer pa v teh in še raznih drugih rečeh še ni zapisana zadnja beseda. Za danes razumnim Vipavcem le še to povemo, da kadar bo izobraževalno društvo še kaj priredilo, pa bi jim kak šolski vodja zopet pripovedoval v potu svojega obraza, da ne bo iz vsega nič, naj mu tega nikari ne verjamejo, ampak mu povedo, da naj se raje za to pobriga, da se zopet začne šolski pouk!
—	Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Jože M a č e r o 1
iz Žužemberka je obsojen radi tepeža in surovosti na šest mesecev težke ječe, poostrene z 1 postom. — Ana Paznik je dala svojemu sinu denar, da je pobegnil pred naborom v Ameriko in bo zato sedela pet dni in plačala 10 K. — Jože Lindič iz Skocijana je obsojen zaradi tatvine na eden mesec ječe z 1 postom. — Ivan Oswald, občinski črednik, je pretepel svojega druga iz Sle-kovca Jožefa Schleimerja. Zaprt bo eden mesec in plačal bo za bolečine 20 K. — J a n e z M i r t e 1 in A 1 o j-zija Jermančič bosta sodnijsko kaznovana, ker nista vrnili najdenega usnja, dasi sta vedeli, čegavo je. Prvi je dobil 4 mesece, druga pa 1 mesec.
—	Brata zaklal. Pred celovškimi porotniki je stal v soboto Janez E b e r -wein iz Repelj nad Pliberkom. Dne 10. septembra t. 1. se je spri s svojim starejšim bratom Ignacijem. Vzrok je bila menda neka ljubosumnost, nekoliko pa tudi že dlje časa obstoječa jeza med bratoma vsled domačih razmer. Imenovanega dne se je Janez nekoliko opil ter potem v prepiru s svojim bratom potegnil nož in ž njim večkrat ranil brata, da je le-ta po 23 urah umrl. Porotniki so ga z vs?mi glasovi spoznali krivim uboja, in sodišče ga je obsodilo na štiri leta ječe, poostrene vsako leto na dan uboja s temnico, trdim ležiščem in postom.
—	Nagla smrt. Iz Boh. Bistrice poročajo: Janez Obista, hlapec Ker-nove pivovarne peljal je v četrtek s par konji pivo v zalogo na B strico. Dober četrt ure ed Nomenja proti B stiici je na malem ovinku tako nesrečno padel pod voz, da so ga ondi našli mrtvega. Ponesrečenec je star •krog 25 let, doma je v bližini L tije.
—	Nemški listi o „Unionu". O hotelu „Uaionu" poročajo dunajski listi sledeče: Glavno mesto z naravnimi lepotami tako oblagedarjene Kranjske je jako napredovalo. Delniška družba .Union" je zgradila v Ljubljani v najmodernejšem smislu hotel, ki najde primero komaj na Dunaju. Poslopje ima 100 sob za tujce, kolosalen salon z galerijami za koncerte, kjer se prireja ob nedeljah po troje koncertov, nadalje glediške dvorane in prostore za pokušnje, kavarno z vsem mogočim konfortom, s štirimi biljardi in s časopisi vseh dežel in vseh jezikov. Za svatbe, bankete itd. je na razpolago poseben silno eleganten obedovalen salon. Tudi za visoko in najvišjo gospodo je preskrbljeno s stanovanji Spodnji prostori ob-:egajo vzgledno zidano vinsko klet, kegljišče itd. Tudi restavracija in vsi ostali prostori so električno razsvetljeni, imajo centralno kurjavo in zelo praktično ventilacijo, ki tudi pri najboljšem ka'enju čisti zrak brez vsakega prepuha. HUdilaico, kleti, perilnico, konditorijsko kuhinjo, vzpenjače za vsa nadstropja spopolnujejo ta hotel prve vrste. Pisec teh vrst, ki si je imel priliko hotel ogledati, mora vsakemu tujcu hetel priporočat1. Cene so ob vsej eleganci zmerne, tako da je hotel vsakemu pristopen. Kuhinji in kleti se ne da ničesar oporekati. Pol minute od poslopja je postaja električne železnice. Na razpolago je v hotelu zelo eleganten omnibus, ki stoji pripravljen pri vseh odhajajočih in prihajajočih vlakih. — Posebne psluge za zgradbo tega hotela si je pridobil srimarij dr. Vinko Gregorič, pred-zaednik delniške družbe »Union" in wVzajemno podpornega drušiva." Omenjeni gospod dela čast Kranjski in bo gotovo še mnogo storil v nieno korist in oovzdigo.
—	Deška ljudska šola v Kamniku in Miklavžev odbor vabua k šolski veselici in razdelitvi Miklavževih daril pod pokroviteljstvom preblag. gospe baronice Schonberger v Kopališču, v
nedeljo 10. decembra 190 5. Začetek ob 3. uri popoldne. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti slavni Salonski orkester. Spored: 1. .Štirje letni časi". Igra s petjem in deklamovanjem. Priredil A Kosi. Proizvajajo učenci pod vodstvom gosp. E Adamiča. 2. „ U r b a n iz Ribnice". šaljiv prizor s petjem. Pojo 4 učenci. 3. Zahvalni govor. 4. Razdelitev darov v biljardni dvorani. 5. Prosta zabava, h kateri je vstop vsakomur prost. Vstop imajo le povabljeni p. n. gg. darovalci in po nj>h vpeliani e»stje.
—	Preprečeni beg. Peka Der-nuca, ki je pred nekaj tedni iz Celovca izginil in zapustil polne dolga, je prijela policija v L1 za boni.
—	Nove železnice v Bosni. Novo progo Sarajevo Novi Pazar so pregledali te dni službeni organi. Z delom prično to spomlad.
—	Jugoslovanski umetniški koncert. Po predlogu srbske in hrvaške omladine v Pragi — predlog je z veseljem sprejela tudi slovenska in bulgarska mladina — se priredi v mesecu februarju v veliki rudefinski dvorani v Pragi veliki umetniški koncert, kjer se bodo izvajala dela izkliučno le jugoslovanskih umetnikov.
—	Imenovana je za učiteljico na dekliški šoli v Kranju gospedična Ivana Lampe.
—	Sestro je ustrelil skozi glavo vsled neprevidnosti, ko se je igral s staro puško petletni deček Z i n k v obč Hiirth na G»r. St^ierskem.
—	V Gradcu je umrl upokojeni finančni ravnalj g. Alojzij Christ.
—	Novi zemeljski usadi ob
novomeški kolodvorski cesti se v zadnjem času vsled neprestanega deževja pogosto ponavljajo. Odkar smo omenili šele pred kratkem zadn,ega, so se obnovili kar trije novi. Prvi je ob meji pod Wulkotovo vilo s kacih 10 m strmine, druga dva od 15—20 strmeča sta ob meji pod Kapiteljsko hosto blizo kolodvora. Fri teh dveh se je vtrgalo veliko zemeljske plasti, ki je deloma zasuta cestni jark, deloma še opasno visi nad njim. Na vsak način je tem usadom kriva poleg deževja največ prehuda strmina ob meji presekanega kapiteljskega hriba za časa zgradbe te ceste in opustitev trdnejših pod zidav 1
— Kaj napravi ena žveplenka ?
V noči od nedelje na ponedeljek je prenočil na kozolcu posestnika Taborski-ju na Ra-tela neki Hrvat. Rano v jutro vzbudi ga glas poštne trobente poštarja, ki vozi ob treh zjutraj iz Novega mesta v Krško. Hr?at se je hotel peljati s pošto naprej, zatorej hitro vstane, ali nima klobuka. Ko ga nekaj časa išče zaman v temi po senu, vžge vžigalico, da najde klobuk. Ali pri tem pride žvepljenka preblizu v stik s suhim senom, vžge se, in vkljub gašenju je bil ves s senom napolnjen kozolec (d vojak) v ognju — in je kmalo do cela pogorel. Nesrečni potnik je bil baje tako pošten in šel naravnost v Novomesto, kjer se je sam ovadil. Skoda se ceni na približno 1200 K.
—	Slavna italijanska igralka umetnica Eleonora Duše gostuje te dni v Trstu v gledišču „Verdi". Nastopila je v Renanovi » O p a t i n j a J o u -arreška", Goldonijevi „ G o s t i 1 n i -č a r k i " in Ibsenovem »Rosmers-holmii". Svetovnoznana umetnica je sevč žela viharen aplavz. Podarili so ji krasne vence.
—	Novomeške novice. Kmetijski poduk vNovem mestu. Kmetijska podružnica je odredila poučna predavanja ob nedeljah, počenši od 10. t. m. skozi zimski čas. Predavanje se vrši v podružničnem prostoru v hiši gospoda Jakšeta v Novem mestu, in sicer od 9 do 10. ur« dopoldne. Najprvo predava gospod vinarski nadzornik B S k a -1 i c k y o pretakanju vina. Prihodnjo nedeljo predava gospod pristav Viljem Rohrman o mlekarstvu v novomeški okolici in v nedeljo, dne 23 decembra, gospod vodja Dolenc o pravilnem zasaje-nju sadnega drevja. Gospodarji in kmetski mladenči, udeležite se v obilnem številu teh za vas prekoristnih poukov! — Poučno-zabavni večeri bodo istotako sad marljivega gibanja naše kmetijske podruž niče. Na teh večerih se bodo ob prijateljskem sestanku razpravljala različna poučna vprašanja raznih kmetijskih strok. Prvi zabavni večer se priredi v četrtek, dne 7 decembra v Tučkovi gostilni. Predava gosp. V. Rohrman o dolenjskem cvičku in o veltlincu in njega pomenu za Dolenjsko gospod vodja Dolenc. Predavanje bo združeno s praktično raziskavo in vinsko po-kušnjo. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vsakdo dobro došel!
—	Občevalni jezik in splošna in enaka volivna pravica. „N,lredm Lisiy" pišejo, naj bi se uvedla splošna in enaka volivna pravica na podlagi občevslnega jezika. Avstrija je štela 1. 1900 25 632 800 prebivalcev. Ako se pridruži dosedanje število poslancev, to je 425, pride eden poslanec na 60 300 prebivalcev.
Ako bi se volivni reformi vzelo za temelj zadnje ljudsko štetje in občevalni jezik, bi se mandati med razne narodnosti sledeče razdelili: C e š k o : 65 Cehov in 39 Nemcev; Moravska: 28 Cehov in 12 Nemcev; S 1 e z i j a: 5 Nemcev, 3 Cehi in 3 Poljaki; Galicija: 66 Poljakov, 51 Ma-lorusov in 4 Židje; B u k o v i n a: 5 Rusov, 4 Romuni in 4 Ždje; Nižje Avstrijsko: 45 Nemcev in 2 Ceha; Gorenje Avstrijsko: 13 Nemcev; Solnograško: 3 Nemci; Tirolsko: 8 Nemcev in 7 Lahov; Štajersko: 13 Nemcev in 7 Slovencev; Koroško: 4 Nemci in 2 Slovenca; Kranjsko: 8 Slovencev; Trst: 2 Laha; Gorica: 2 Slovenca in 1 Lah ; I s t r a : 3 S'ovence in 2 Laha ; Dalmacija: 9 Hrvatov in Srbov V tem slučaja bi bilo v parlamentu 148 Nemcev, 98 Cehov, 69 Poljakov, 56 Rusov, 19 Slovencev, 12 Hrvatov in Stbav, 12 Lahov in 4 Romuni. Devet milijonov Nemcev bi imelo 148 poslancev, 15 in pol milijona Slovanov 254 — 958.000 Romunov pa svojih 16 poslancev.
—	Sprememba posesti. Posestvo Sarčeve v II. Bistrici je prešlo v roke gosp. Alojzija Žnidaršiča.
—	Pozimska eskadra našega brodovja se je ukrcala pod po veljstvom kontreadmirala H e d i n e v tržaški luki
—	Veliki dramatik Ibsen umira. V Trstu so 4. t. m. v gledišču »Verdi" uprizorili njegovega »Rosmers-h o 1 m a " ; Rebeko je igrala Eleonora Duše. Pred uprizoritvijo je na odru govoril o umirajočem pisatelju neki italijanski tržaški književnik.
—	V tržaškem pristanišču je
usidranih 32 velikih parnmov, ki svojega blaga ne morejo uložiti, ker so vsa skladišča polna.Vlada „proučuje", kako odpomoči temu velikemu nedostatku. storila pa doslej še ni ničesar.
—	Za osebno varnost je v Trstu zares tako slabo preskrbljeno, da ponoči nikdo več ni varen pred napadi. Poročali smo o roparskem napadu, ki se je zgo dil okoli obljudenega Ponte della Fabbra, sedaj se zopet poroča, da so neznanci na padli v ulici S. Filippo delavca Alojzija Valentinčiča in mu ukradli 96 K. Policija še nikogar ni dobila.
—	Linhartova I50letnica. Linhart je bil r o j e n 11. decembra 1 7 5 6, torej bo šele drugo leto — 1906 — 150letnica njegovega rojstva; letos je le bila HOletnica njegove smrti, ker je umrl 14. julija 1795.
—	Poskus samomora. Sinoči, kmalu po 7 uri pol, je bil zdravnik na zdravniški postaji, dr. Voghera, telefoničnim potom pozvan na pomoč v hišo št. 11 v ulici Castaldi, ker v III. nadstropju iste hiše da se je izkušal usmrtiti neki človek. Zdravnik se je nemudoma odzval pozivu in šel v rečeno hišo. Tam je pa našel 47-let nega kotlarja Fiana Batagelj, ki je imel grozne prerezan vrat: prerezal si ga je bil sam z britvijo. Zdravnik mu je rano obvezal in ga dal nemudoma prenesti v bolniš nico, kjer so ga drugi zdravniki natančneje preiskali. Konstantovali so, da se je nesrečnež jako nevarne ranil, a da vendar ni izključen*, da bi ozdravel.
—	Miklavžev večer Slovencev na Dunaju. Slovenske katoliško izobraževalne društvo „ S t r a ž a " na Dunaju priredi v nedeljo, 10. decembra 1905, popoldne po službi božji Miklavžev večer v veliki dvorani restavracije .zoni griinenBaum"na Dunaju v VII.okraju Mariahilferstrasse št. 56. Začetek ob pe'ih zvečer. — Spored: tamburanje tamburaškega zbora „Straže", petje mešanega zbora »Straže". Ob drugi obletnici ustanovitve »Straže ". Govori Fr. R e b 6 1. Sviranje na klavir gdč. Mary Stekarjeve. Ženski zbori s spremljevanjem na klavirju (gospod Stanko Premrl). Zbirka slovenskih pesmi — violina (g. Martin Strahovnik) s spremljevanjem na klavirju (g F r a n j e Vraz). Nastop sv. Miklavža s spremstvom. Kdor hoče porabiti lepo priložnost, da razveseli na Miklavžev večer koga izmed svojih dragih, otroke ali odrasle, naj prinese seboj primernih darov z napisom onega, komur naj Miklavž izroči dar! — Darove bo sprejemal na zabavnem večeru tajnik »Stra-ž e ". Vstop svoboden. Vpisovali se bodo novi člani. Društveni člani, ki želijo plačati članarino za leto 1906, ali imajo poravnati še kaj članarine za 1 1905, naj pri-neso seboj legitimacije!
— Škandal na novomeški kolodvorski cesti. Da novomeška kolodvorska cesta kar se tiče škandaloznega vzdrževanja ne zaostaja za ljubljansko na državni kolodvor, o tem se tujci vsaki dan prepričajo. Posuta je semtertja, kakor stari škarp »zfflikan". Tam pa v bližini Miillerjeve gostlne in javnega vodnjaka, kei se odcepi od drž. ceste ljubljanske, pa sploh še menda ni videla kamenja, celo vednost
ne, kajti luža in blato leži tam tako prostrano, kakor Blatno jezero. V tem blatnsm jezeru tik pred kolodvorom — tako pravijo hudomušneži — se zrcali vsa vrlina naše cestne uprave. Cestarja vidiš večinoma le ob lepem vremenu, ko je že blato deloma suho; pečina, ki se je pred 14 dnevi utrgala nad cesto, leži še danes na me niku čez cesto istotako tudi odtrgana ilovničasta zemlja prepolnuje še vedno cestni jarek. Vozniki in potujoče občinstvo spominja se dan na dan v krepkih koziih molitvicah naše vzorne cestne uprave Živela torej!
—	Pogorelčeva zahvala. Mar-tin D r o b n i č iz Rašice pri Velikih Laščah se zahvaljuje vsem tistim gg dobrotnikom, ki so mu kaj darovali, posebno vsem Žagarjem okolu Vel. Lašč in g. dr. Janku Hočevarju iz Krškega, faranom gre gorskim in dvorskim posestnikom. Bog vsem obilo poplačaj.
—	„Veleizdajstvo" v hrvaškem saboru. Imunitetni odsek hrvaškega sabora je sklenil, da se poslanci dr. Harambašič, dr. Vinkovid in Tuš kan ne izroče, ker s svojimi med klici niso imeli zle namere.
—	Katoliško stranko prava baje snuiejo na Hrvaškem.
—	Velike povodnji. Vsled izsto-pivše Save m Kulpe je vsa Posavina in Po-kuplje podobno velikanskemu jezeru posebno pod Siskom do Županje.
—	Kazen za petami je sledila v Gorici stavcu L. B, ki je zapustil svojo ženo in se zabaval z neko drugo žensko. Žena ga je naznanila policiji, ki je zalotila nezvesti par. L. B. je ubežal iz Gorice, njegovo znanko so pa zaprli za 14 dni zaradi skrivne prostitucije. Nesrečna žena, mati treh otrok, toži moža za ločitev.
—	Nemški napori. V četrtek smo podali podrobno poročilo o shodu Nemcev v Gradcu, na katerem se je razpravljalo o »prodiranju Slovencev." Najvažnejši je pač sklep, da Nemci osnujejo skupni narodni svet za Nemce na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Če kdaj, treba je sedaj misliti na krepko narodno gospodarsko akcijo Slovencev, ker sicer Slovenci združenemu in dobro premišljenemu naskoku podležemo. Če bo nemški nastop v Gradcu rodil tako akcijo, tedaj je bil nemški shod v Gradcu blagoslov za Slovence.
Uufillunske novice.
lj Koncerti šoštanjske godbe.
— Včeraj smo imeli priliko poslušati izurjeno šoštanjsko godbo, ki je prišla v Ljubljano koncertirat. Dala nam je mnogo užitka, zakaj vsi proizvodi so bili igrani s tisto fiieso in tisto globokočutnostjo, ki je znak posebno dobrih kapel. Podala je skladbe v raznovrstnosti in tako zadovoljila vsakogar, ki se je udeležil koncerta. Nam je naravnost malo čudno umeti, kake da se je razvila v štajerskem trgu tako spretna golba in dosegla tako visoko stopnjo v svoj h proizvajanjih. Vsa trobila so v zelo veščih in srečnoizbranih rokah in tudi ka-pelnik g. M a z e j je izvsten dirigent. Godba nam je igrala težje skladbe z isto priprostostjo in lahkoto, kakor je proizvajala z vso pikanterije svoje lepe valčke in koračnice. Z<libog niso bili prostori pri Iliriji za tak koncert piimerni, ker potrebuje ta godba velike dvorane, da se glasovi raz-lijo in ne uduše. Zato priredi jutri š e -š t anj s ka g odba dva koncertav veliki dvorani »U n i o n a", kjer bo vsekakor prišla do popolne veljave in bo dokazovala s tem Ljubljani, koliko narodno požrtvovalnost razumejo šoštanjski Slovenci, da vzdržujejo tako izborno godbo. Jutri torej v „U n i o n", kjer bodo šoštanjski godci z izbranima koncertoma skrbeli za dobro zabavo in umetniški užitek.
Ij Soštanjska narodna godba koncertuje jutri v hotelu „ Uni-on-u"! Ob ugodnem vremenu priredi šo-štanjska godba jutri od pol 12. ure dopoldne do pol* 1. v Zvezdi promenadni koncert s sledečim sporedom: 1. Fr. Wagner, A chi-1 e s, koračniea c. in kr. 87. pešpolka. 2. Adam, Straž kralovny, overtura, 3. V. Parma, »Pozdrav Gorenjski, valček. 4. Leibold, Hrvatski dom, podpori. 5. V. Parma, Mladi vojaki, koračnica. — Popoldne od 3 do 6. ure vrši se pa promenadni koncert v veliki dvorani hotela .Union" s sledečim sporedom: 1. Leopold, koračnica. 2. Fr. Suppe, Leichte Cavalerie, overtura. 3. Waldteufel, M 1 a d e n i š k i sen, valček, 4. Bem. Ioa ic. Domovina, pesem. 5. Muhvič, Slovenec i Hrvat, veliki podpori. 6 V Parma, arija iz opere Ksenija. 7 Czibulka, Nocturno, pesen. Vstopnina 40. vin. za osebo. — Veliki koncert, s katerim hoče ta vrla narodna godba na poseben način pokazati slav. ljubljanskemu občinstvu svojo dovršeno igranje, vrši se v zgoraj omenjeni dvorani zvečer od pol 8. do 12. ure s sledečim sporedom: A. Godba na lok:
1. Raha, Slovanska popotnioa • 2 Fr. Schubert, Overtura v ital. s 1 o g u. 3 Ivanovici, Z d i h 1 j e j , valček, 4. Raha, Venec slovenskih narodnih pesni. 5. V. Parma: Rokovnjači, overtura. 6 Moskowsky, S e r e-n a d a. B. Godba na pihala s 7. Fr. Suppe, D i c h t e r und Bauer. 8." Waldteufel, Estudiantina, valček. 9 Meyerbser, F a c k e 11 a n z N r. I. 10. V. Parma, Caričine Amazonke, overtura. 11. Zikoff, Romaneska, fantazija. 12. Ludwik, Slovo, odmev. — Vstopnina 50 vin. za osebo. — Na obe ti prireditvi posebno opozarjamo vse sloje ljubljanske, katerih ze narodna dolžnost zahteva, da se istih t najobilnejšem številu vdeleže in s tem pokažejo svoje simpatije in naklonjenost do vrlih sorejakov divne Šaleške doline, kateri naj ponesejo iz njihove in našeslovenske p r e-stolice v vsakem oziru najlepše spomine. Kakor čujemo je godba na lok šoštanjske godbe nekaj izrednega in dovršenega. V godbi so skoro sami dosluženi vojaki e o d c i.
lj Prijateljski sestanek ,Leo> nove družbe1 bo v s r e d o 13. t. m. ob pol 8 zvečer v mali dvorani „ U n i o n a ".
lj Slovensko gledališče. Pisarna »Dramatičnega društva" nam javlja, da bosta v nedeljo dne 10. decembra dve predstavi, namreč popoldanska ljudska in mladinska predstava .Mala Dorrit", zvečer pa se ponavlja prvič komična opera »Brivec S e v i 1 j s k i", ki je uspela prav dobro na prvi predstavi. .Mala Dorrit" se ponavlja drugič.
li Ponesrečen sprevodnik.
Dne 7. t. m. je prišel v Sežani ljubljanski sprevodnik Anton Cuk pod stroj za odmetavanje snega in se je na nogah tako poškodoval, da je težke upati, da bi mogel še kedaj opravljati službo. Prepeljali se ga v Ljubljano na njegov dom.
lj Koncert društvene godbe se včeraj v „Unionu" ni vršil. G. Kampoš je z ozirom na koncerte šoštanjske godbe koncert odpovedal, da vrlim šoštanjskim godcem ne napravlja nobene konkurence.
lj Dobra kupovalka. V četrtek zvečer je prišla k urarju Weber ju na Dunajski cesti neka dekle, ter začela izbirati razno zlatnino. Dekletu pa navidezno ni nič ugajalo in je odšla. Po njenem odhodu je Weber opazil, da mu manjka ena ura. Do-tično dekle so kmalu aretirali. Pri njej so dobili tudi uro. Kupovalko v osebi neke Marije Vidmarjeve s Štajerskega so izročili sodišču.
li Kazenske obravnave pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Za plačilo ga je tožil. Privatni uradnik Zupan je iskal posojila v znesku 600 kron. V ta namen se je obrnil do g kanonika Korena s prošnjo naj on za njega »dober stoji". G. Koren mu je to obljubil s pogojem, da dobi Zupan še dva druga poroka. Ker Zupan ni mogel ugoditi kanonikovi zahtevi mu je ta odrekel pomoč pri posojilu Dne 24. t. m. je prišel Zupan v stanovanje dr. Korena in zahteval naj mu izroči denar, ker mora iti na Dunaj. G. kanonik mu je iz usmiljenja dal 100 kron. Ko je Zupan dobil denar je bežal k vrato n in zagrozil g. kanoniku z besedami: »Drugi denar bodem pa po drugi poti dobil." Ko je g dr. Koren te besede slišal je v razburjenosti opsoval Zupana z goljufom. To je dalo poved, da je vložil Zupan proti g. dr. Korenu tožbo radi žaljenja časti. Sodišče je oprostile g. dr. Korena vsake krivde.
lj Umrl je na Dunajski cesti št. 29 g. Fran Delakorda. Danes je umrl v Ljubljani c. kr. suplent na državni realki v Trstu g. Paskal Domianovich, star 27 let
lj Društvo »Abstinent" vabi na društveni shod, katerega priredi jutri ob 7. uri zvečer v prostorih »Slov. kršč. soc. zveze", Frančiškanske ulice. Na dnevnem redu so zanimiva predavanja in slovesni sprejem društvenih udov.
lj 50 letnico redovništva bo praznovala 13. t. mes. v tukajšnjem uršulin-skem samostanu M. Antonija Murgel.
lj Gdč. Jaromila Gerbič, hčerka gosp. Frana Gerbici, je nastopila pretekle sredo v koncertu slovanskega pevskega društva na Dunaju. Lsti so polni hvale o mladi umetnici.
lj Shod ,,Slovenskega katol. del. društva" v Ljubljani. Opozarjamo na jutršnji shod »Slov. kat. del. društva" v Ljubljani, ki se vrši ob pol 10 uri dopoldne v »Z^ezinih" prostorih Frančiškanske ulice štev. 2. Shodi se vrše redno vsako nedelje.
lj Nekaj denarja je bile najdenega v hiši na Kongresnem trgu štv. 2. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri slugi knezoško-fijske pisarne.
' lj Konji v jarku. V četrtek popoldne so se posestniku Josipu Končanu iz Hirjula splašili na Težaški cesti konji Nasproti jim je pridirjal neki motoi in ker se
ta ni vstavil sta, zavila konja v stran in pri tem padla z vozom vred v 1 m globoki častni jarek- Pri padcu se je en konj na z? d nji nogi znatno poškodoval. Tudi na vozu je 10 K. škrde. Lastnik motora je znan.
lj Odškodovati se Je hotela. Pred par dnevi je prišla na sv. Petra cesto št. 27 k kuharici Frančiški Ml narjevi brez-poslena služkinja Gizela Šinkovčeva in ji pri tej priložnosti ukradla iz mize žensko uro, vredno 18 K. Izgovarja se, da se je hotela samo odškodovati za neki dolg. Izročili so jo sodišču.
lj Sraka. Hlapcu Ivanu Gorencu je bil dne 2. t. m. ukraden iz hleva na Am broževem trgu št. 7 suknjen suknjič, vreden 7 K Tatvine je sumljiv hlapec Anton Cesar, ker je ukradel pred 6 tedni Gorencu hlače, katere je pa Gorenc dobil nazaj, ker jih je bil Cesar skril. Pred 14 dnevi je ukradel Cesar hlapcu Alojziju Glaviču srajco, katero je Glavič dobil na njem Izdelovalcu sodavice Francu Jeriču sta bili ukradeni pred tremi tedni dve srajci, vredni 4 K, hlapcu Ignaciju Žilezniku pa ena, vredna 2 K. Tudi te tatvine je sumljiv C^sar, ker je bil že prej enkrat ukradel Ždezniku konjsko krtačo, a ga jeŽ leznik pri tatvini zasačil. Cesarja je policija aretirala in ga izročila sodišču.
lj Duh se Je omračil gosp. J a-nezu Perlesu, biv. izdelovatelju mila. Pripeljali se ga v opazovolni oddelek.
Razne stvari.
Najnovejše.
Novo meščanske gledališč e so etvorili na Dunaju.
Umestna prepoved. V Helgo-landu je izšla prepoved, ki prepoveduje krčmarjem dajati pijačo na upanje.
160 milijonov dohodkov je imel letos amerikanski milijonar Joh D. Rockefeler. Njegovo premoženje cenijo na 2 0 0 0 milijonov.
Stavka pomočnikov v knji-gotržnicah je v Lipskem. Stavka 1000 pomočnikov, ki zahtevajo minimalno plačo 110 mark, 14 dni dopusta in popolni nedeljski počitek.
Berolin ima po štetju z dne 1. decembra 2,033.900 prebivalcev.
Poslanec Stein je pri utemeljevanju svojega nujnega predloga e ločitvi Avstrije od Ogrske očital vladi, da je zvezana s socijalnimi demokrati ter pozival vlado, naj preskrbi vojakom rdeče kokar-dice in ustanovi rdeči Adlerjev red. Dejal je, da se lahko sedaj že prav odkrito govori A razpadu ali razdelitvi avstrijskih pro-vincij. Izjavil je, dasejeveččast-nikov sčastno besedo zave-zale, da izstopijo iz armade, ako cesar še kaj dovoli Ma-žarom.
Godba odpravljena po b e -rolinskih kavarnah. Po Berolinu so opustili vsi kavarnarji po svojih kavarnah godbo. To pa zaradi tega, ker so godci pobirali vedno med gosti denar in so bili s tem nadležni.
Poslanec Volkel je včeraj pred parlamentom omedlel. Zdravniki se konsta-tirali velike slabosti srca.
O belgijskem kralju se poroča, da se je tajno poročil z gdč. La-croix in da je ta gospodična v blagoslovljenem stanju.
Parnik „B rita ni a", ki je dne 15. novembra s premogom odplul iz Car-diffa v Genovo, se je s posadko, obstoječo iz 23 mož, potopil.
Ujeti Japonci se vračajo. Preko Hamburga se vrne iz Rusije na Japonsko te dni 2000 japonskih ujetnikov V Hamburgu bodo obdarovani. Častniki dobe zavitke cigaret s sliko cesarja Viljema.
Velike demonstracije so bile na češki univerzi v Pragi, ker je bil včeraj za rektorja umeščen profesor bogoslovja, Westral, a demonstrantje preti rektorju iz bogoslovnega oddelka niso imeli večine.
Panika je bila včeraj na dunajski borzi vsled vznemirjajočih vesti iz Rusije in vsled nekega velikega falimenta.
Shodi vajencev. V soboto popoldne se je zbralo v Pragi na igrišču na Rar-lovem trgu okrog 40 vajeneev, da bi imeli „javen ljudski shod " Hoteli so protestirati pioti žalostnem socialnemu svojemu stanju, ki jim ga provzroča obisk večerna šole. Ko Je prvi govornik dvignil svoj glas, da razvije program protesta, se pokaže polic, straža. Junaki so utihnili v senci policajeve sablje se odkorakali v šolo. Drugi dan v nodeljo popoldne pa se je vršil v šolskem poslopju v Kralj. Vinohradih nov shod vajencev ki ga je s tičalo pomočniško društvo. Na tem shodu je bilo navzočih 300 vajencev. Na shodu je govoril tajnik pomočniškega odbora, ki je razpravljal e dogodkih zadnjih dni in grajal demonstracije vajencev. Po shodu so se vajenci tako uvrstili v vrste in z rdečo zastavo na čelu odkorakali proti Žiškovu. Ko so dospeli v Ž škov, so začeli kričati in vriskati. Pred neko cerkvijo, kjer je bil ravno kršč. nauk, so napravili tak
kraval, da je duhovnik na Ieci moral prenehati govoriti Došla straža je fante spremila demev.
«jNaša moč"
glasilo slovenskega delavstva, je danes izšla.
Telefonsko in brzojavno poročila.
Jesenice, 9. dec. Jutri v nedeljo seja občinskega odbora ob 10 dopoldne, ko je v cerkvi služba božja. Odbor hoče imenovati pet novih častnih občanov, da prvi razred zagotovi liberalcem. Pričakuje se protestna demonstracija volivcev.
Dunaj, 9. decembra. Danes je publi-ciralo železniško ministrstvo one točke, v katerih je ugodile železničarjem. Pri državni železnici so zvišane dnevne plače, poduradnikom, slugam je zagotovljeno avtomatično avanziranje od 1 januvarja 1906. O tem je železniško ministrstvo obvestilo privatne železnice, ki so izjavile, da od 1. januarja 1906 dalje isto store, kot državne železnice.
Dunaj, 9. decembra. Deputacija po-stiljonov je vodji trgov, ministrstva izročila svoje želje s prošnjo, da se z ureditvijo razmer poštnih uslužbencev urede tudi službene razmere postiljonov.
Zader, 9. dec. Mornarji parobrod-skega podjetja Topich so pričeli stavkati in zahtevajo iste ugodnosti, kakor jih imajo mornarji pri L 1 o y d u.
Budimpešta, 9 dec. Odbor koalicije ni storil vsled tega o vprašanju splošne volivne pravice nobenega sklepa, ker so se pojavile med člani velike diference Banffy, Apponyi, Vazsonyi se govorili za splošno volivno pravico, grof Andrassy se je pa najodločnejše uprl. O položaju, ki bo 19. dec. se je izrazil Košut: .Zbornica ne bo raz-pušžena, če se uda reskriptu o edgodenju zbornice". Grof Tisza je bil včeraj na Dunaju, a se je že vrnil sem.
Budimpešta, 9. dec. Tukajšnji 78. polk je bil včeraj konsigniran. Vsak vojak je dobil 150 patron. Veliki župan bo suspendiral vse uporne uradnike. O Luckasovi misiji se poroča, da nima še noben ga vspeha.
Budimpešta, 9. decembra. V Duni Seent Gejorgy je kmet Franc Vinc-renz ubil svojo ženo, njene stariše in potem sebi prerezal vrat.
Debreein, 9. dec. Uredniki tukajšnjega lista »Debrezin* so dobili grozilna pisma, v katerih se jim grozi s smrtjo, če ne prenehajo napadati socialistov. Uredništvo je vsled tega policijsko zastraženo.
Carigrad, 9. decembra. Medna-r e d n e b r o d o v j e zapusti v ie-trtek turška vodovja. Sporje rešen.
Carigrad, 9. dec. V Gewgeli, okraj Solun, so Bolgari morali zapreti svojo šolo, ker so Turki napadali šolske otroke. Enemu dečku so Turki prerezali vrat.
Rim, 9. decembra. Sveti oče je sprejel vest iz Francije, da je senatova večina glasovala za ločitev cerkve od države, čisto mirne. Izrazil je svojo žalost nad dogodkom, a pristavil, da je bil na to pripravljen, in bo poskrbel za dušno pastirstvo na čisto verskem temelju brez vse politike, take, da se bo verske življenje zopet povzdignile.
Pariz, 9. decembra. 4000 trgovskih uslužbencev je na delavski borzi imelo zborovanje, na katerem so sklenili, da vsi stavkajo, če se ne vpelje nedeljski počitek.
Sofija, 9. decembra. V sobranju je izjavil ministrski predsednik Petkov, da bo Bolgarija reformno akcijo podpirala, je pa tudi mogoče, da bo narodova volja močnejša, nego volja vlade.
London, 9. dec. Japonci so v Soulu prišli na sled zaroti, ki je hotela umoriti vse Japonce in korejske ministre, ki so podpisali pogodbo z Japonsko. Deset zarotnikov je prijetih.
London, 9. decembra. Čuje se, da bo princezinja Viktorija Battenberska, nevesta španskega kralja prestopila h kato-| liški veri.
Bukarest, 9. dec. Kucovlah John T o m a s je ustrelil ravnatelja poljedelske banke.
Milan, 9. dec. Ob gardsko jezero se prišli carjevi uradniki, da najamejo neko vilo za carjevo rodbino. Izbrana je neka vila ob Riva Franco, kamor se carjeva rodbina baje preseli meseca januarja.
Peterburg, 9. dec. V gubsrniji Li-vadiji je proglašeno vojno stanje.
atookholm, 9. dec. Železniški promet na Finskem je zopet v redu.
Peterburg, 9. dec. Nekaj uglednih meščanov in aristekratov se je ponudilo, da hočejo prostovoljno na pošti razdeljavati časopise.
Moskva, 9. decembra. Tukajšnja monarhistična stranka je poslala na carja brzojavko, naj vzdrži in utrdi samodržtvo.
Petrburg, 9. dec. Na postajo Ivanovo je prišla iz Moskve Židinja Genkina, zdravnikova hči, ki se že tri leta bavi z revolucionarno agitacijo med delavkami. Množica demonstrantov je zahtevala, da je izroče Židinjo. Ker jo je erožništvo branilo, so z silo naskočili postajo, privlekli Židinjo na cesto in jo ubili. Osemnajstletnega Žida Krivega so ravne tam smrtno nevarno pretepli.
Peterburg, 9. decembra. Mnogi častniki so se zahvalili na službi. V Sko-pinu se je pričelo agrarne gibanje. V Moskvi so aretirani predsednik in člani po-štarskega kongresa.
Peterburg, 9. dec. V osmih dneh bo prvi del vojske prišel iz Mandžurije.
Peterburg, 9. dec. Gapon ima ogromno pristašev med tovarniškimi delavci. Poleg starih »Gaponovih zadrug" se ustanovi tudi mnogo novih. Gapon se je izjavil, da bodo te zadruge imele veliko važnost ter bodo prave lju.Iske univerze. Gapon se je tudi izjavil, da je 8 urni delavnik sedaj neizvedljiv.
Nižni Novgorod, 9. dec. Mestna duma je izjavila, da ruskega naroda ne more zadovoljiti reselucija kongresa v Moskvi. Potreben je nov kongres, ki naj pozove vlado, da pospeši izvedbo reform. *
Peterburg, 9. decembra. Za Jur-jevo slavnost in parado so izvršene obširne" varnostne odredbe. Skupnega obeda podčastnikov ne bo, zato pa dobi vsak mož od carja tri srebrne rublje. Car se v kratkem s svojo rodbino preseli v grad Gačino, kateri bo močne utrjen in bo s kezaki zastražen. V Carskem selu so stavkali služabniki. Dvorni maršal je njihovim zahtevam takoj ugodil.
Lvov, 9. dec. Vsled neznatnega upanja na organizacijo nove splošne stavke je bila stavka poštarjev in telegrafistov v Kievu, Jekatarino-slavu in Odesi končana. V teh mestih so že centralni poštni uradi in fx li— jalke zopet odprte. Promet v Odesi se je pričel povsod. Borzni posli se vrše že v veliki meri. V luki nakladajo blago. Po tovarnah delajo Časopisi so izšli. Po cestah hedijo močne vojaške posadke.
Peterburg, 9. dec. Okolu 500 poštnih uradnikov se je vrnilo k delu. Pomaga 2000 prostovoljcev iz prebivalstva. V denarnem oddelku delajo uradniki državne banke. Vsa pošta je stroge zastražena.
Peterburg, 9. dec. Witte je ustregel vsem zahtevam poštnih uslužbencev; prihodnji teden bo promet zopet v redu.
Peterburg, 9. dec. Revolucionarno gibanje se po nekaterih krajih širi. V Jeka-tarinevem gradu in Uralu so vstaši naskočili arzenal in odnesli 16000 pušk, s katerimi so se takoj oborožili. V nekaterih krajih se oblasti popolnoma brez meči.
Varšava, 9. dec. Po vsej Poljski posebne v okraju Lublin so veliki nemiri kmetov. Kmetje pode veleposestnike z njihovih posestev.
Peterburg, 9. dec. Socijalna demokracija .računa", da stoji sedaj za njo na Ruskem 10 milijonov ljudij, od teh je že 2 milijona oboroženih. Od vseh stranij se še utihotaplja v Rusijo orožje.
Peterburg, 9. decembra. Agitatorji za splošno stavko so se iz previncij vrnili sem. Agitatorji izjavljajo, da delavstvo v Har-kovu, Jekaterinoslavu in drugih mestih sedaj, vsaj pred Božičem, nima veselja za splošno stavko, ker je denarno preveč iz-mozgano, vendar je splošna politična stavka v principu za mesec januar ed vseh sprejeta
Peterburg, 9 dec. Iz province prihajajo poročila o novih vojaških uporih. V Rigi sta se uprla dva polka. Poveljnik je ugodil zahtevam vojakom po zboljšanju. V Peterburgu so se uprli mornariški oddelki, katere so hoteli poslati v Kr.instadt Mornarji so izjavili, da ne gredo v Kronstadt, dokler je ondi vojno stanje. Oblasti so mornarjem morale ugoditi in mornarji so ostali v Peterburgu.
Peterburg, 9. decembra. Tu so se uprli infanterijski polki. Uporne čete so še v vojašnicah obkoljene, a se branijo udati. V Moskvi so se uprli trije infanterijski polki ter so se v vojašnicah z a -barikadirali. Tudi iz drugih krajev se poroča o velikih vojaških uporih.
Povodom vedneqa deževja
opozarjamo cenjene bravce na današnji oglas slovite peterburftke t*ornice galoš.
Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je umrl predragi soprog, ozir. oče in stric, gospod
Franc Delacorda
kije po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dnč 7. dec. 1905 ob 8. uri zvečer v 60 letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb se vrši danes, dne 9. dec. ob 1/aS. uri pop. iz hiše žalosti, Dunajska cesta 33, na pokopališče k sv. Krištofu
Sv. zadušne maše se bodo brale v frančiškanski cerkvi.
L j ub lj a n a 9. dec. 1905.
Žalujoča rodbina.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Brez druzega obvestila.
Zahvala.
Za obilno udeležbo ob pogrebu našega očeta, gospoda
Jakoba Velepiča
izreka najtoplejšo zahvalo
rodbina Veleplč.
Ljublj a na, 9. dec. 1905. 2507
Velika brak=psica
rujava, s črnimi lisami, ki čuje na ime „Er-javka", se je pred kakimi 4 tedni izgubila.
Pred 14 dnevi se je pa izgubila v Vrb-lenju pri Igu druga, majhna, bela
brak-psica
z dolgo dlako, ki čuje na ime „Bela".
Kdor kaj v£ o bivanju teh dveh psic, naj proti nagradi to sporoči v restavraciji „Friedl" v Ljubljani.	2513 1—1
Preklic.
^ Nihče, tudi gosp. Karol
Čaks ni pooblaščen sprejemati denarjev na naš račun za našo tvrdko. 2S12 ^
Spoštovanjem
Čaks & Pauer.
Semenj
v Zagorju ob Savi
bode letos v v soboto 30. de< cembra.
Županstvo Zagorje ob Savi.
I 2508 2—1
VREDNOST
okusne hrane ni odvisna le od večjega užitka kake jedi, kajti čim okusnejša je hrana, tem lažje še prebavna m tem bolje se izkoristijo v nji se nahajajoče redilne snovi. Ta dejstva pojasnjujejo vspeh
Maggijeve juhe in jedilne zabele.
Ta je za skrbno gospodinjo staroznano, ceno sredstvo, ki more z njim pridati krepak, prijeten okus slabi juhi bouillonom, omakam ter sočivju, jajčnim jedilom in dr. Ker je zelo izdatno, naj se je ne vzame preveč. Priden naj se šele pripravljeni jedi. — Dobiva se po vseh trgovinah s kolonijalnm n delikatesnim blagom in drožerijah v steklenicah po 50 v., (na novo napolnjeno 40 >.).	582 10
Mnggljeva odlikovanja: 4 velike odlike, 26 zl. svetinj, 6 častnih diplom, 5 častnih odiik. Šestkrat izvan tekmovanja, m. dr. 1889 in 1900 na par. svet. razstavi. (J. Maggi, razsojevalec.)


Delavnica za vsa cerkvena dela
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altar jev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, A posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih 294 24-22	kipov, križev in slik.
Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto.
K
Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Ska;af st. Ulrich-Groden (Tirol).


M
^P^^	2391 3—2
Razpis.
Stavbeni odbor za zgradbo nove župnijske cerkve na Teharjih
oddaia konkurenčnim potom gradbo nove farne cerkve na Teharjih po od oolasti potrjenih načrtih in sicer za:
Zemeljsko delo................314 K	32 v.
Zidarsko delo................ 71883 ,	98 B
Tesarsko delo ................ 5006 „	92 „
Kleparsko delo................ 1540 „	40 „
Strebarsko delo................ 4826 „	03 „
M'zarsko delo................2194 „	— „
Kamnoseško delo................ 5320 „	35 „
Razno in dobavo............... 6221 „ 66 „
Les za odre in nadzorstvo............4167 „	68 „
Poprava kapele sv. Lucije............ 1000 .	— „
Skupaj 102.475 K. 34 v.
Ponudbe se vlagajo zapečatene pri »stavbenemu odboru za gradbo nove župnijske cerkve na Teharjih" do ekskluzivno 1. prosinca 1906. Natančni proračun, načrti kakor tudi splošni in posebni stavbeni in ponudbeni pogoji so na razpolago v dvorani nove kaplanije. Vsak oferent mora položiti 10% ponudbene vsote kot varščino.
Bancz Čemažar
načelnik stavbentga odbora.
Nova volilna reforma.
Vsaka varčna gospodinja naj voli pri nakupovanju tiste testenine, ki jih spozna za dobre, ne pozabi naj pa, da so ljubljanske testenine pripoznano najboljše, najizdatnejše, vsled tega tudi najcenejše.
Ed. Zelenka u Liubljani
2442 6 —S
?
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
na Sv. Petra cesti 35 v Liubljani
lh
kjer se bode prodajal 3 krat na dan sveži kruh tudi na vago.
Ravnotam se sprejemajo naročila na razno pecivo in se to&no oskrbe.
Priporočam se za obilne naročbe z vsem spoštovanjem
2440 3-4 jean schrey.
P. n. občinstvu javljam najvljudneje da sem otvoriia
na So. Petra cesti 35 u Ljubljani
filijalko
ki bo imela vedno v zalogi sveže, najfinejše slaščice raznih vrst in čokolado kakor tudi Miklavževa božična darila ter nakit za božično drevesce v največji izbiri po najnižjih cenab. Priporočam tudi špecijalitcte medenih potic in ob priliki raznih domačih slovesnosti po želji izvršene torte, čajno pecivo itd. V zalogi imam tudi vedno pristni malino« vec in najfinejšo štajersko medico od Viljema Mandla v Gradcu, pr>e firme v monarhiji, ter voščene sveče in zvitke.
Za obilni obisk se priporoča
T. Novotny.

Fran Susteršič
Vižmarje nad Ljubljano št. 60
si usoja slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje naznaniti, da je z dnem 1. novembrom letos otvoril svojo novo, najmodernejšo opremljeno
mehanično mizarsko tovarno
za izdelovanje predmetov vseh strok stavbenega in pohištvenega
mizarstva v najnovejšem slogu, natančno po izraženi želji, ali po lastnih načrtih.
To svoje novo podjetje najvljudneje priporočujoč vsem svojim dosedanjim in novim naročevalcem, si usojam vsakomur zagotoviti najsolidneje delo, najboljšo postrežbo ter najnižje mogoče cene.
Velespoštovanjem
Fran Susteršič.
2379 3-3
500
Krajni iolski svet V Radovljici proda javnim dražbenim potom:
1- Staro Šolsko poslopje, ležeče v mestu hiš. št. 24 z vzklicno ceno 6000 K in 2. Stari Iolski Vrt (njiva) pare. št. 160, katast. občine Radovljica z vzklicno ceno kron.
Javna dražba se bode vršila na lici mesta
dne 14. decembra 1905. dopoldne ob 10. uri.
Vdeležniki dražbe imajo pred dražbo vložiti 10% varščino. Dražbeni pogoji so razvidni pri krajnem šolskem svetu v Radovljici. Kupci se vljudno vabijo.
Krajni šolski svet v Radovljici,
dne 29. novembra 1905.	2453 3—3
Preprodajalci popusti
Andronotfon" WditeliMerr'
^nilUlU|/v3UII mano, zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 35	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VtlSO PetrfČif-U.
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ern.t Sark v Ljubljani, M. Kant v Kranju, in lekarna ,.PrI angelju" v Novem mestu.
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz	,
Ljubljane v /Vmeriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line1' to je gotove in se ne da vtajiti. Veliki moderne opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, doslu*eni uradnik državnih železnic in hišni posestnik v Ljubljani, Slom-škove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 12
I
■V
I
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
■A «\AAA/\A •	»A. VVAAAAI
> v lastni Wi< v iijubijani | v lastni hiši |
•vvvvvvv«	»vvvvvvv«
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulio
obrestuje hranilne vloge po
II 01 2 0
2 59
4
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
HT Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V >i t\ni <7iQ 0a posojilnice znaša	A /,UZ4./10 Olj.
stZbran- K 7,651.915-41. promet K 32,039761-84. sSr K 120.878*15.
Varnost hranilnih vlog Je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilniCnega urada St. 828.406. — Telefon št. 185
Ii
IS
Po svetu.
Odkod beseda ,proletarec'?
Večkrat, zlasti pa v sedanjih dneh, slišati je dan na dan besedo .preletarec". — Zato je vredno znati, odkod da prihaja ta beseda. Latinska beseda „proletarius" prihaja od „proles", kar pemenja potomstva. Proietarci so se v Rimu zvali ljudje, ki nis. imeli drugega, nego otroke. To so bili mestjani izpod 5. razreda, to je z imetkom ped 5000 asa.
—	V početku so bili sv.bodni ®d veiaške službe in vsakega davka, a pozneje, počenši •d konzula Marija, se je iz njihovih vrst sestavljala rimska vojska. To je st?ri pemen besede „proletar". Sedaj znači sloj vseh delavcev, ki prodajajo sv.jo delavsko sil« in nimajo svojega preizvodnega orodja.
Žena ubila pijanega moža. Iz Szegedina poročajo: V vasi Kis-lrates je pričel delavec Jurij Mihali pijan demov ter je grdo ravnal s svojo ženo. Ta je zgrabila sekiro, vrgla pijanega moža na tla ter mu odsekala glavo. Tuplo je potem razsekala z nožem. Vpijoči otroci so sosede obvestili • groznem dejanju. Merilka je bila izročtna pravici.
Prorokba za f. 1906. Prebivalci Vel. Britanije s« tako srečni, da imajo v svoji sredi proroka L a d k i e 1 a, ki je za L 1906. prorokoval sledeče: »Januar: Prekucijsko gibanje se bo silno razširilo v rnski armadi in mornarici. — Februar: Politična agitaoija v Veliki Britaniji. — Marec: Politični peložaj na Francoskem zelo napet. — April: Vladarja Rusije in Prusije bodeta morala prestati težko krizo.
—	Maj: Verski razpori med Londonom, Belgijo in zed. državami. — J u n i: Raz-p o r v Avstriji. Hudi viharji na Ogrskem. Cesarska druži-naboimela obžalovati izgube. — J u 1 i : Belezen pri nemškem cesarju. Njegove načrte uniči Turčija. — Avgust: Angleški državniki lahko pričakujejo na evropski cetini državni prevrat. — September: Boji v Turčiji Carja in Španskega kralja zadene nesreča. — Oktober: Grozne nesreče na železnicah in na avtomobilih. — November: Vojni planet Mars naredi nesrečne vladarje Nem čije, Avstro-Ogrske in Rusije. — December: Veliko razburjenje na nev-jerški borzi.
iz slovanskega sueta.
sl Državni upadi v Bosni in ICercegovini in cirilica. .Srpska Riječ" se prav često pritožuje, da drž. uradi zlasti nižji v Bosni in Hercegovini prezirajo cirilico, če tudi je deželna vlada izdala poseben odlok, v katerem se zapoveduje vsem državnim uradom, da naj v dopisovanju s Srbi in s srbskimi uradi rabijo same cirilico. Pri poštnih in brzojavnih uradih je bojda cirilica postranska stvar; ravno tako navzlic vsem pritožbam pri najvišjih uradih na železničnih postajah se ne nahajajo napisi v cirilici.
sl Čitalnica za Šolske otroke. Češki ameriški klub dam v Naprstkovi hiši v Pragi obhaja letos 411etnico svojega obstanka in v spomin tega jubileja, kakor tudi v spomin 801etnice po rojstvu svojega ustanovitelja, pokojnega Vojte Naprstka, je sklenil, odpreti v svoji čitalnici brezplačno čitalnico za šolske otroke. Čitalnica bode odprta najprej samo enkrat na teden in za zdaj zmirom le za deset fantov in deset deklic. Razun tega bodo mladi obiskovalci čitalnice imeli priliko, ogledati si bogate zbirke ste-reokopičnih fotografij: krajev, mest, razstav itd. čeških in tujih. Ta zbirka v Naprstko-vem muzeju obsega 4500 predmetov.
sl Naroden dar poljske rodoljubne žene. Narodnemu poljskemu muzeju na Vavelu ie darovala Helena Budzynovska» velike zbirke v vrednosti nekoliko stotisoč goldinarjev. Samo knjižnica obsega več -nego 12 000 dragocenih del srednjeveških, ?birka bakrorezov več nego 10.000 predmetov. Zelo dragocena je galerija' slik in oble« staropoljskih in tujih.
sl Prusi prepovedujejo nositi poljske podobe. Podoba Matere božje čenstochevske, ki jo ima na svojem banderu poljske katoliško društvo v Laavu na Vestfalskem, ne ugaja policiji; zato je prepovedala pod globo 150 mark nošenje tega bandera.
Osebna vest. Gosp. D. Crnkovic, knjigovodja „Dioničke Tiskare", te dni za pusti Zagreb ter se poda na svoje novo mesto v Sarajevo, kjer prevzame upravi-teljstvo novega .Hrvatskega Dnevnika".
Društva.
(Narodna čitalnica v N o -▼ em mestu) ima svoj redni občni zbor z običajnim, po pravilih določenim vspore-dom v soboto dne 9. grudna 1905. eb 8 uri zvečer v lastnih prostorih.
Nflznonilo in priporočilo.
Slavnemu p. n. občinstvu v Logatcu in okolioi si usojam najvljudneje naznaniti, da sem dne I. decembra letos otvoril v Spod. Logatcu v hotelu Virant novo
podružnico
= ( fili jalls o)==
glavne trgovine mešanega blaga v Ljubljani ter isto oskrbel z vseh vrst blagom, ki je bom imel vedno sveže v zalogi. — Priporočam svoje novo podjetje, zagotavljajoč, da bom vsikdar postregel z najboljšim blagom ter najnižjimi cenami ter se v tem oziru ne strašim nikake konkurence.
Velespoštovanjem
2437 (3 -2)
Anton Zore, trgovec Florijanske ul. 26.
./"v ■ m
As
k
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnej&e trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahlne, raznobarvne plašče, karale, plnviale, dalmatike, vohune, albo, koretelje, prte itd.
»ploh vse, k&r te rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema ladi vezenje, prcnovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poBteno po najnižji eeiil bandera ln vso drago obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdb, drs-itev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in najpo&tenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnej&im upož tu vanjam se priporoča 2189 26—4
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja ln posode
▼ Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

m
St. 13.922.
Razpis.
2466 3-3
Podpisani deželni odbor razpisne službo
okrožnih zdravnikov
1 v Grosupljem z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K; 2. na Trati v Škofjeloškem okraju z ravnotakimi dohodki. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
1. januarja 1906
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj že dve leti službovali v kaki bolnišnici.
V Ljubljani, dne 23. novembra 1905.
Deželni odbor kranjski.
mh Miklavža!

Za Božič!
HT "Velika izbera "^Bffi
daril za Božič
kakor tudi
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka. Nadalje se priporočam slavn. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peolva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desertnlml vini in raznimi likerji.
W Fin! turinski pelinkovee. "^Nf
Vsak dan sveže medene, orehove in rozlnove potloe, Sarkelj, plnoe in drago peolvo, v pekarni pa lin domač ržen kruh.
Slaščičarna, kavarna in pekarija
JAKOB ZALAZNIK
Stari trg štev. 21.
Mestni trg št. 6.	Sv. Petra cesta št. 26.
<£	S	as	
S n JE"	i t*	ta 5	> M*
-i	R'	Ul	
7!	B"	n	N«
3	■s-	£3	O
		cr	
n	*• t/3	9? O	<
	O		O
	< fB	e &	(A t-*-
	3	S §	O
	O B		►O
Ceno očeik posteljno perje
> kg ooveg. akubljen.fi K » 60. bolj-i.gaK 12*—; btlega, |ak» mehkega, •kabljenega K 18 —; kron 24 — auežnobelega, mehkega, aknb-lleneg. K 30 Icron 36-—. Polili« ae franko proti povzetju. Tndl m zamenja .11 naz«| vzam. proti povrnitvi poitnlh atroikov.
i44Hooi(it8aoh«el, Lobe» 159 p. Plzen na Čegkem.
1793 D 6-6
Iz portland-cementa In peska
Skujete. ISchuizir. arl&i Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
ftftftftftftft/VAftftftftft A O
2461 52—2 L
Sv. Petra T T	St. Petra C
cesta 27 d. LUZdl cesta 27 \
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno — delo! Nizke cene!-
^ V V y V
Kdor ima
(okrogelj les) jih lahko nemudoma proda
po sledečih cenah:
Smrekove hlode 4 m dolgosti in od 28 cm debelosti naprej, kubični čevelj knycarjev 30; Jelkove hlode (kakor pri smrekovih) „ 28; Borove „	„26;
Bukove „	,25;
Hrastove „ od 2 metra dolg. naprej „ 52; Hrastove frize (deščice) na kvadratni meter 98;
vse postavljeno na državni kolodvor Ljubljana. — Odpošiljatve in ponudbe nasloviti je na	2389 3
Parno žago in tov. parketov Ljubljana
cesta na Rudolfovo železnico št 47. Pisarna: Šelenburgove ulice 6
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato llustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vxb vrat nlkelnastlh, .rebrnih in zlatih sr z znamko Roskopf, Hahn, Ornega, SehaShaiuen, dliuhutte kakor tudi vxh vrat solidnih zlataln in srebrnln po lrrirnlb tovarniških cenah.
Nlkel. remont, ur.......K
•Ist. Roskopf patent ara . ti
ruska Tal. nlkel. rem. ura s sidro z .Luna* kolesjem ar. s kakovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldslu ara K 2-—. Z. vsako aro Sletno pismeno Jamstvo I Klkak rlslkol Zamena dovoljena, ali denar naiaj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu
1077 (Briuc) žt. 843, Češko. 100-60
. » trna |ekl. rem. ura . ivic. Izvir. Roskopf pat. ara . . , Ooldin rem. nra .Luna" kolesje , »rebr. » . .Olorla" . . > , „ dvojni plašč . . . oklep, verižica z rlnčlco na pero in karab., 15 gr. težka ■ koli
3'— 4'—
4-—
5-— 7-50 7-60
11*50
2 50 9-50
j^Najelegantnejše izvršene
obleke
za gospode in dame.
Konfekcija, solidne cene,
kulantna postrežba le pri
JOS. ROJINA
2179 20-12
Jesenske in zimske novosfi
za gospe in gospode, se priporoča manužakturiia trgovina 2155 6-6
ČESNIK & MILAVEC Ljubljana, Lingerjeve ulice.
————— Cene strogo solidne! ——————
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
—— zraven Figovca, ■
trgovina z železnimi, poljedelskimi stroji in Špecerijskim blagom
priporoča:	471 40
Portland- in Romon-cement, železniške Sine in troverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in kluMčarje.
Navadne in stranske (Fltigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ro£ke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za koč;je. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže Špecerijsko blago in razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti »TiSlerju".
Ura bodočnosti s sidro
je moja prava fivičarska antimagnetiška
patent remont, ura s sidro »Sistem Roskopf"
z masivnim v kamnih se vrtečim, solidnim kolesjem s pristnim email-kazališčem, masivnim, pristnim z varstveno plombo zavarovanim nikelnastim okovom in šarnir-pokrovom nad kolesjem, ovalnim priponom, 36 ur idoča, z okrašenimi in pozlačenimi, natančno uravnana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad
kron 5*— kron
3 kom. K 14— 6 kom. K 27—. Ista ura s sekundnim kazalcem komad K 6'—, 3 kom. K 17'-, 6 kom. K 33 —.
Ista ura s črnim jeklenim okovom kom. K 6'50, 3 kom. K 18'—, 6 kom. K 34--.
Ista ura z dvojnim okovom, v pristno nikeln. okovu, brez sekund, kazalca K 8'—, 3 kom. K 22-—, 6 kom. K 40-—
Ista ura z dvojnim okovom, v črnem jekl. okovu kom. K 8 50, 3 kom. K 23' , 6 kom. K 42 —. Ista ura z dvojnim okovom, v prist. nikeln. okovu, s sekund, kazalcem, kom. K 9- —, 3 kom.
K 24--, 6 kom. K 45--. Ista ura v pristno srebrnem okovu, odprta brez sek. kaz., kom. K 10'—, 3 kom. K 28-—, 6 kom. K 52--. Ista ura v posebno močnem srebrnem okovu, odprta s sek. kaz., kom. K 12-50, 3 kom. K 35 —, 6 kom. K 68"—.
Ista ura dvojno pokrita, v srebrnem okovu, s tremi plašči, s sek. kaz. komad K 16-—, 3 kom.
K 46 -, 6 kom. K 90 -. Ista ura dvojno pokrita, v izredno težkem, bogato graviranem srebr. okovu s sek. kaz. komad
K 18--, 3 kom. K 50--, 6 kom. K 96--. Prosim nikar zamenjati teh ur s cenimi Roskopf urami, ki jih ponujajo trgovci z vsemi mogočnimi reklamami.
Moja ura bodočnosti s sidro je določena, da služi p. n. občinstvu kot res soliden, dober in zanesljiv časomer, in odgovarja popolno vsem zahtevam, ki jih stavijo na solidno, dobro uro. Vsako leto razpošljem nad 50.000 komadov ur v največjo zadovoljnost svojih p. n. odjemalcev. To v Avstriji gotovo edino Število je najboljši dokaz za solidnost moje tvrdke. Vsako tudi
najmanjše naročilo se reši najtočnejše.	2202 10—6
Zamena v nepoškodovanem stanju dovoljena ali se vrne denar brez odbitka. RazpoSilja	Proti povzetju
Prva trgovina ur HanS Konrad

V Mostu (Briix) 1157 Češko.

c. kr. sodno zapriseženi cenilec. — Odlikovan s c. kr. avstr. državnim orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami in nad 100.000 priznalnicami iz vseh delov sveta. Bogato ilustrov. ceniki z nad 1000 slikami se poSIJejo na zahtevo vsakomur zastonj in Iranko.
Otvoritev trgovine.
Podpisana vljudno naznanjata, da sta otvorila v Ljubljani na Mestnem trgu št. 17, pod tvrdko:
Pellin & DalF-Au
trgovino z vinom, kjer se bodo prodajala na debelo in drobno
m- pristna tirolska vina
iz najinih lastnih vinskih goric pri Revo v južni Tirolski.
Od 5 steklenic naprej dostavimo vino v mestu vsakemu brezplačno na dom.
Priporočamo posebno naslednje vrste :
1.	Groppelio, rdeče namizno vino......
2.	Groppelio, „ ., „ (špecijaliteta). . •3. Belo namizno wino (špecijaliteta) ....
4.	Marzenino, fino, prav prijetno desertno vino
5.	Teroldigo, črno vino, izvrstno za malokrvne . .
6.	Nassiol, belo močno vino z zelo finim aroma
Od 10 litrov naprej znižane cene. Od 56 litrov naprej cene na debelo. Velike množine odpošiljajo se naravnost iz RevB. z veiesPoštovanjem Feiiin & Dair Au.

2394 3-3
32 kr. s
Pri nakupovanju —= suknenega in manufakturnega ........... blaga ---
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4
250 52-43
Velika zaloga =
suknenih ostankov.
Dunajske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin, bkat-liica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri alatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo <tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-mllo. Ada-kream, Ada-ustna »oda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42—39
A. Kraczmer ^frJev
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlžnonov in planin
najbolj reno mi ranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igra: i klavirji, solidno in sa stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi. —h
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendor-ler, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagate\ja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, nbirajo ln IzvtSoJe ae pod-taganje a n sojem atrokov-njaiko in preakrbno ln aatalnnavajo najcenejše.
2178 62—7
1600 64—64
Valentin Golob
(pr. ftndr. Drnškovlč) Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnlno — priporoča: —
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega = izdelka. =====
Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-Mt grobnih križev. i*»
Postrežba točna! Cene zmerne!
Založnik ivaz« avstrijskih •. k*. d»i«vnlh uvadnlkov
R Jt
L 0)
E <
ŽH" Hajccnejša vožnja v Ameriko. 1g2g
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
468 43-40 -----(nn dvorišča).-
■BaMBzmra
Najcenejša vožnja v Ameriko, tflg
Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
F^. SEUfilG, Ljubljana
1928 52—12 Dunajska cesta 31.
Izvirstna pfilika potovanja v
AMERIKO ST" HAMBURG
z°najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta.
Amerika 690 črevljev dolg, 74 ši-
pm: AmeriKa roki S3 gj,oboki
nosi 22.250 ton,
drugi: Kaiserin Angnsta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hldrallčne vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Špecijaliteta: val]16nl zastorl
in aolndne plahto po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—18	oporami brez vijakov.
Največja izbera ID®
najaoljših in najcenejših
fluoKolcs m žloninili 5tro|ew
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati. ♦ ♦
Pisalni stroji.
o ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica za poprave.
Zrnammm* v	60 82_48
Ivan Jax in sin
trgovina s Šivalnimi stroji in voanlml kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
Zaloga čevljev
Julija Šfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah št. 5.
Največja zaloga moških, damskih In ofroSklh
čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih
golsserskih Sorskih čevljev.
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52—35
I mm
mm
	
s	
	M
ti	r
	
d .v o w :<>	o ? <35
u	
vv/. <7/.<<,v
mm
-\v
r<c 'A
v o
£
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki »Severonemškega Lloyda" _
□ Bremena New-iork
p« mm
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d.
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-17
Edvard Tavčar-ja, » Kolodvorskih ulicah ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno H I?Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilca, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Fran Ševčik
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih
pušk
kakor tudi samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo točno in najcenejše-	1600 20—18
Ceniki na zahtevo zastonj.
6 mesecev na poizkušnjol
3 mesec« krediti Popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja avetovnoznane tvrdka ne potrebuje • pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	2148 20—?
v popolno zadovoljnosf
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno rikansko, antlmagnetliko, sistem
nepokvarjenem stanu. — če se denar posije naprej.
=patentnem, aro s sidrom št H
s plombo
▼ črnem imit. jeklen. ali nl-kelnastem okrom, pat. emall kazaliiie, 36 sr idočo, natančno repasirano 8 triletnim primernim jamstvom, t futeraic iz jelenine, z nikeln. verižico in prive8k'>m za ceno gl. 2*—, S komadov gl. 6-J6, 6 kov. Ki. 11-25. Icb nra z dTOJaim pokrovom gl. 8 40. Ob« d-»tem nBonkepf - are, brea plombe, kakoriae prodaja,]« mali ur ar J i U trgovci, ko-aud gl. 150-
Denar nazqj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
PoSilja proti povzetju ali
Pm tarna or Hains Konrafl
v Mostu (Briix) St. *** 844, (CeSko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami ln 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Hogato llnatr. ceniki k nad 1000 Bilkami ae sa aa-htevo pošljejo gratla in franko.
Pivovarna J. PERL E S
LJUBLJANA, Prešernove allee 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—v sodčkih in steklenicah. Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti

tipcue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čehelno^ vožčene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se ludi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor Indi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in poSteno postreči.
1657 52—17 IlJtlfiliJflJlR,
Prešernove (Slonove) ulice 1. Perlesova hiša.
Važno! za Važno!
rairjs. lipa ia žiramja
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za dcsinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1658	vod iz soli za kopel. 62—17
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vuanja naročila se izvrši^ejo točno in solidno.
Drogerija jlnton KaiJC Ljubljena* Šelenburgove ulice 3.
OGL*SI
N niHta
• TOBK in L0ND0I
nista prizanašala niti evropski c« lini ter je velika tovarna srebrnini prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po ši\jam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
ijld. C'fO in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih H*
{•V s pristno angleško klii\jo; 6 kom. amer. pat. »rebrnih vilic i<
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih lil«;
12 kom. amer. pat. srebrnih fcavnlt lik;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla CailC za pol klado:
2	kom. efektnih namiznih svečnikov i kom. cedilnik za CaJ; 1 kom. najfin. slpalnlc« za sladkftl
42 komadov skupaj samo jld. I'I0
Vseh teh 42 predmetov je popre; stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tqj minimalni ceni gld. 6*60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži boj« srebra 24 let, za' kar se garantuje. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne te mejji na nlkakrinl slepariji, zavezo jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasot garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
darilo za Božič 1905
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1923 12
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat srebrnega blagr
na Dunajl n., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincjjo proti povzetju, ali Se se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček it pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture Jak zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolki S pat srebrno garnituro sem jako zadovojjaa
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jak> koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št Pavel pri Preboldu. Kamilo BOhm, okrožni in tovarniški zdi avntt S poslanim namiznim orodjem sem ze!6 zado-d voljen. — Mihael Kovačevič,ravnat, pomo*n uradoi dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22 okt 1904
_	603 104—76
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14
m
se priporoča preč. duhovščini rinhntmf{|(P flllPkP v Izdelovanje vsakovrstne UmlMV»i*IVg MUHžnB bt trpežnega In solidnega blaga pe nizkih eenah.
0p<Š znaiovgolko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
t ob&vliei] uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
Pozor ! OitaJ ! Slabemu — moč!
Pakraške kapljloe in davonaka zel, to sta danes dve najpriljubjjenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.

Pakraške kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurlšlč lekarnar v Pakracu itev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklenico (1 ducat) S K, 24 ateklemfilo (2 ducata) 8 K 60 v, 86 Btoklenldto (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničio (4 ducati) 16 K, 60 ateklenlčlo
'S ducatov) 18 K. - Manj kot 12 stekleničk se ne razpošilja.
HSSBR-Slavonska zel i Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenlol 3 K 40 v; 3 originalne ateklenloe 5 K 80 v; 6 originalnih stekleklento 8 K 20 v.
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom :	2149 20—7
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 108, Slavonija.
«8 >M
O
Xi
o g
»o o
>4
c8 12!
c8 +»
mH
O
Pariška svetovna razstava 1900: „GRA|ID PRIJC
Najviija odlika.! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
«
ustanovno
Pristno, če na pod platu



2420 6-3

Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov I
Edini kontrahenti: Messtorft, Belin & €o„ Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših itrgovlnah za čevlje, gumi in modno blago.
•MIIMIMMlieiMatMfllllfMIUMIMIIMtaMIMCIiaa*«
- Prpio- nmriUfe it 1 :
i Stanje vlog 81. aig. 1905 j ^ ;	j pr.m.t 81. ,,g.
| čez U millJoooT kron. j š, 2, I. nadstr. I 1805 i,! 3r m"J- k™-
ilHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII*
IIMlinillHIlIHII*
Lastna glavnica K 214.843-38.
Najboljša in najsigut»nejša prilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delav- m .1 brez kakega odbitka, tako, da	p
nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- LL10 0 sPreime vložnik od vsacih vloženih	U
poldan ter jih obrestuje po ^ ' lu 100 K čistih 4 K 50 h na leto.	| Stanje vlog 81. ayg. 1905: K n,53I,56V77. Denarni promet do 31. avg. 1905:37.4I9.7W55.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovpnje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnž 1. septembra 1905.
Dr. Ivan Susterilč,	Josip Slika, jmezoSkofijski kancelar,
predsednik.
1906 40—25	Odborniki
Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. Dr. Andrej Karlln,
podpredsednik.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Karol Kaoachegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
stoTnl"kanonik v"Liubilani. veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani-Frančišek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,
hiinl pos. in blag. Lj. pos.	tovarnar.	tovarn, in pos. v Ljubljani.
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
O) X
č ©
O
H
i
Ustanovljeno 1882. Priznano najboljše in najizdatnejše JEST oljnate barve fa
firnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in
SS" najfinejše lake "gj
angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve za študije dr. Sch6n-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, šbatlje za študije, 6opi6e za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-3 in m i z a r j e, najnovejši slikarski vzorci,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmanu
■w JCijva. Itljitn i
Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (gips), karbolineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno in n»j-boljših čopičev za zidarje in vsako obrt.
Zahtevajte cenike!
Gospodične
katere se želč izobraziti
v šivanju in krojnem risanju
1828 52—26 sprejema Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po živofni meri.
Pristni tropinovec
lastnega pridelka se dobiva pri
Antonu Ferlanu di Giorgio
posestniku in trgovcu, RoVlnJt lstr»
2462 12—2
Zahtevajte pt»i nakupu
1320 39—23
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen" "Tp®
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SOHIOHT" in varstveno znamko »JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Ono je
W zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.

Varstvena znamka.
Dobiva se povsod!
flifrče noj rte zamudi ugodne pfllilfcf
Vsled združenja svojih obeh trgovin na drobno sedaj
samo pred Škofijo 1
ne morem spraviti ogromno nakupičene zaloge in sem prisiljen za
prodalo
20 cene, kakršnih ni bilo le nikdar!
Presenetljivo nizke cene:
novosti: gardine, zavese, preproge, namizne preproge, garniture, odeje iz pliša, stenske preproge, lambrekini, klotaste in flanelaste odeje.
posebna prilika:
Blago za damske obleke: Sukneno blago:
Modni barhent za bluze in spalne suknje,
batisti, kotoni itd. Kosi iz prejšnega leta čudovito oeno, novosti sezone po tovarniški ceni.
za obleke hlače, paletote za zimo in poletje
mr 30°|0
pod izvirno ceno.
Vsi ostanki za vsako vsprejemljivo ceno I
Znižane cene S za perilo, šifon, posteljno platno in robce, čudovito Ceno 8 volnene in svilene šerpe, rute ogrinjalke in naglavne.
Pred nakupom naj si usokdo ogleda mola Izložbena okna In skladiščno zalogo.
Pričetek prodaje soboto 2. decembra 1905.
Le Pred škofijo 1	I ,jiil>ljaii«	Le Pred Škofijo L
Zunanja naročila se izvrše najvestnetjše.
INDRATEA
Dobi se povsod.
Najboljši čaj na svetu.
1927 30 2t Indra Tea import Company, Trst
——

m
n
Anton l

orc
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 8.
Specialist za opreme = nevest. =

Veliko znižanje cen!
Radi zmanjšanja svoje velike zaloge se popolno razprodajo naslednji predmeti:
suknene in svilnene jopice, vse vrste vezenin, bluze, moderci, posamni namizni prti in servijeti, brisače in platnene premete, kakor tudi ženske srajce, hlače in korzeti, tudi posamni modelski predmeti, perila za dame. 2285 12)
Prav priporočljiv nakup. ■ ■ Prosim porabite to priliko!
¥ it
si
N
n
a

mmjaam
n
r !•■
Zaščitna znamka: „SIdro"
Liniment. Capsici comp.
1'iiin
1
Nadomestek za - ]fexpeller
ie splošno priznano kot izvrstna bol blaiujoče mazilo i cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, mg m jemlje le originalne steklenice v škat-Uah z našo zaščitno znamko .Sidro" iz Rlchterjevc lekarne, potem sa }e gotovo prq)el originalni izdelek.
Richftrjeva Itkarna
pri ..zlatim levu" v Pragi
Ellzabethgasse štev. S nova.
M" Jhtmma ratpoMIfanf«.
f


)1 ERB£ Bfiy-Jev
podfosfornoklsll
apneni* železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
Je »le« odstranjujoče In kaielj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospefinje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno Selezo je v tem sirupu v lahko asimilirati i obliki zastopano. Zelo koristno Jo za slabotne otroke, posebno za utrjevanje ko*tl, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici Herbabnjjevega apnenega telesnega sirupa K 8-60, po poŠti M) h tež za zavijanje.	2307 D 14—2
Svarilo! vs£Sd°
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, Cisto različne pona-
-__-redbe našega že 36 let
obstoječega toatornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo ted^j, vedno odločno zahtevati „HerbabnyJev apnenoCeleznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vk^jiiena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Isdeiovanjfl ln glini rupoimttn: Dr. A. Hellmanns Apothek« „inr BarmherzigkeK" Wlen, Vll> Kalseritraaac 73-79. Zaloga skoro r mt lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetscH&ger, L Mavr,
G.	Piccoli, U.pl. Trnk6czy; B el j a k: L. Ass-mann, Jobst&.Schneider; Breže: G.ElsSsaer dediči: Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P.Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pL Hlllinger,
H.	Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, O. Prodam, A.Schindler; SovodenJ: F.Kordon; št. Vid: A. Kekhel; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, RpLLeiter-burg. P. Prendini dediči, T.Pigatti, Dr. J. Sera vallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec: L Jobst j Volšperk: L Huth.

Proda se
2405 3—3
posestvo
obstoječe iz zidane hiSe z gospodarskim poslopjem v dobrem staau, iz njiv s 15 mernikov pase t ve, travnika in zaraščenega gozda. Tik hiše je zasajen sadni vrt. — Ponudbe sprejema Martin Bizovičar, posestnik v Stari Loki št 35 pošta: škofja Loka.
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavijanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam na melodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
.'/« steklenica I K, I steklenica 2 K.
S
VARILO!
Vsi deli embalftže imajo I postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja
,pri črnem orlu'
Praga, Mali Strana, ogel Nerudove nI.203.
Po pošti tazpoflilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 256 sc pošlje velika steklenica in za K 1*60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske.monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske, v LJubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih G. Piccoli. U. pl. 7rnk6czy, M.Mardetschia ger, J. Mayr. 43lb20-iG

Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejžkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40,
II.	Matevž Klander. — Spiritus famitiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40.
IIL Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—"40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K 1-05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —-40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi :
I.	Deseti brat. K 1 -40, vezano K 2'20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1*40, vezano K 2" 20.
III.	Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 1*40, vezano K 2-2o.
IV.	Tihotapec — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir.
—	Dva brata. K 1*40, vezano K 2-20.
V.	Hči mestnega sodnika. — Nemški v41pet. — Sin kmetskega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K i-4o, vezano K 2'20.
VI.	Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K 1'40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1-40, vezano K 2'20.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamrajec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K i*4o, vezano K 2" 20.
XI. Tugomer. — „Berite Novice". — Veronika Deseniika. Pripovedne pesni. K i-40, vezano K 2'20.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Vsak zvezek K —-50; dobč se še zvezki:
IV.	(Simbaloba. Srečna pomota. Kjer ni Boga ni sreče. Žgači hlebec. Zviti Lipe. Svetinja. Stari gospod. Bog je. In vendar. Kozarček. Jakobinska nevesta. Nesrečne šlapke.)
V.	(Znamenje. Na breznu. Angelj pri prvem sv. Obhajilu. Trd lešnik — zlato jedro. Ropar. Upor Moti — Gedža. Od smrti vstal. Prah in pepel. Beračica-grofica. Srce. Zvest pastir. Pri kapelici. V smrtni nevarnosti. Daritev v katakombah.)
IV. (Hvaležnost sveta. Glas gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.)
X.	(Zadnji nasmehljaj. Zadnji šopek. Krvavo preganjanje Armencev. Skrinjar in njegov hlapee. Ljubo doma. Dobro zdravilo. Francin: In vendar se povrne. Materina ljubezen. Prstan. Sirota v ječi. Vaški skopuh. Atoški menih.
XI.	(Zgrešeni poklic. Očetova kletev. Ilhova gomila. V svet. Vse pride na dan. Reva. Na veliko soboto. Ba-bičina krava. Za domovino ali za brata. Dolg. Strgani čevelj. Sajovec in nadškof. Plačuj hudo z doorim. Plačuj hudo z dobrim. Stara mati. Socijalist. Očetova poslednja volja. Sveta noč. Bog ne plačuje vsake sobote. Človek obrača, Bog obrne.)
Krfič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —70. Krfič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3'3o. Krfič, Vrtec, letnik 1903 K 3*70. » „ » 1904 K 4-30.
, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. ATrf/J, Angelček. Letnik XI. do XII. po K 1M5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov
K 21 '42 • Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90. SpUlmannove povesti:
I.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih
vojsk na Novi Zelandiji (samo še platno vezano K --95).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-4;, vezano K —'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —"45,
vezano K —"65.
IV.	Praški judek. Povest K —'4:,, vezano K —'65. Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v. II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v, trdo K no.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v, trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo Ki'—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
D(. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X. Ludovik, mladi izseljenec Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, crdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 vin.
Igrokazi:
Sienkiewic\-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K —-50. Trošt, Pri stricu. Povest. K —-95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —-70. Vonomir-Križan, Svitoslav. Povest. K —-40. Zakrajšek, Ogldnica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —-70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. NVisemanu. K 1-30, vezano K 1-50.
Poezija:
Flnfgar, Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. K 1*50.
Jurčič — Govekar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih. Broš. K —-90.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K — -90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. —V. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedinek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3-10.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o.
Sienkiewic1, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4'6o.
Sienkieivicf, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
SienkieivicRodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 10-30.
Sienkieivicf, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 480, vezano v dveh zvezkih K 6*8o.
Sienkieivic^, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5-50, vezano K y'6o.
Sienkietvic^, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3-30, vezano K 5-10.
SienkieivicPotop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'1 o.
Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K i'50.
Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —"90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —-76, kartonirano K —95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5'35-
Vrhovnik, Sv. Ahaclj s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre^ovnik, Šajjivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 1*70.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1-30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —"90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K — 90.
Hoffmann, čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K --82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —-90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K 1-30.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K i-3o, trdo vezano K i'50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1-30, trdo vezano K i'50.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, karton. K 1-35.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K i-o-j.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20.
Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35.
Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3-13.
Is'°	n« » » '3. * » 3*33-
Isto	III. „ vezan K 4'l3.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 1 18. Vezano K 2'85.
Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1-15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K lTo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K 16o, vezano K 2-35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K — 90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —•82.
Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pfsaru. Trdo vezano K 2-2o.
Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'6o.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 270. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K _70.
Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —-97.
Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 130. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K no.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —-90. Bleiiveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleiiveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K P30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40.
Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —"56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K ris, vezano K 3-85.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K 1-50. Krek, Socijalizem. K 575, vezano K 675. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — "66. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K i*8o, vezano K 2'2o. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000. K 1 40, trdo vezano K i*qo.
Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2' 20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —"90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K i-8o. Schiveit^er, Naš društveni in shodni zakon. K 1-15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. K 1-65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3-90, vezano K 4-40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K IM5.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke, — Vrtomirov prstan. — Feklmeršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk, — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — NaselnikovA hči. — Nikolaj Zrlnjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. —■ Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II.
Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.
																												
		M	m	lil	1	TI	it	lil	1	1	Mil	l 1 1	VJ^M/i I I	Hiti	iti	iti	m	ITI	N	1	1 1	M	l/ 1	i 1 1	11	H	it!	ITI
Ljubljanska ,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 9. decembra 1905.
Z&loibral papir]!.
4*/0 majeva renta......
4*), srebrna renta.....
4avstrijska kronska renta . 4•/, „ zlata renta. . . 4ogrska kronska , . . . 4•/. , zlata „ . . . 4"/„ posojilo dežele Kranjske • 4V/. posojila mesta Spljet . . 4 V/o » » Zader . . 4'/,°/o bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4češka dež. banka k. o. . . 4-/„ . , , ž. o. . . 4'/,°/. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4','i0/, pešt. kom. k. o. z lo°/. pr. 4 V/o zast. pisma Innerst hr. . 4 V/. n , ogr. cen. dež. hr. 4»/a°/. „ „ »hip banke. 4'/,•/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V/. obl. češke ind. banke . . 4°/„ prior. Trst-Poreč lok. . .
47» prior. dol. žel......
3°/0 » juž. žel. kup. '/.V, • ■ 4V/, avstr. pos. za žel. p. o.
Br.Sk., Srečke od 1.18607,.....
bzske
1864
zem. kreditne I. emisije
"	" u-	1.	»
„ ogr. hip. banke .	.	. ,
„ srbske 4 frs. 100 —	. .
„ turške......
Basilika srečke	.	.
Kreditne ,	.	.
Inomoške „	.	. ,
Krakovske „	.	. .
Ljubljanske „	.	.
Avstr. rud. križa ,	.	.
Ogr. „ »	.	. ,
Rudolfove „	.	.
Salcburške „	.	. ,
Dunajske kom. „	.	. .
D elnl o o.
Južne železnice.......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . .
Ogrske „ .....
ZivDostenske .....
Premogokop v Mostu (Brllx) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murdnyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . .
Valute.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke ......... ,
Laški bankovci......
Rubtfi....... . .
Dolaiji......... ,
Otur
9975 99-65 9975
117-60 95 25
113-35 99 50 100-60 100-100*30 9975 99-75 100 45 106 10 100 50 99-90 100 — 99-50 100-25 99-90 W50 315 — 100-70
188'— 289 50 158-— 296 — 296 — 257-— 100- -145 75 24-45 472 — 79-91"— 64'— 52-— 32--60 — 72--527 —
118-75 65925
1630 — 666 — 785 50 246-25 667 -517-25 2548--525 -284— 563'-14950
11-35 1916 23-51 23-98 117-65 95 70 253-50 484
BU«o
99 95 99 85 99-95 117 hO 95-45 11355 101-— 101-60
101-30 99-95 100 — I0l-4b 10710 10150 100 — 100-20 10050 101-25
100-— 317 —
190 — 291-50 160 — 302 50 30350 262 50 107"— 145 75 26-45 483— 84-— 98--70-— 54— 34-60 64--78 — 538'—
119-75
660 26 1640-— 667— 786-50 247— 673— 518-25 2558— 526- — 288— 567--151--
11-39 1919
23-59
24-06 117 85
95-90 254-50 5--
Stenske ure z godbo.
je zadaja novost v izdelovanju ur. Te francoske mi-niatur-stenske ure so 72 cm dolge, omara, kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa, n^finejše polirana, z umetno izrezljanim nastavkom in igra vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena
2409 6 gld. 10-3
Ista ura brez godbe, vendar z bitjem vsake pol ure, z zabojem le gld 4-50 — Z bitjem liki zvonu gld. 5- - Te stenske ure niso le zajamčene na minuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca gld. 6'—, nikelnasta Roskopf-rem. ura gld. 2*— Pošilja se le proti povzetju Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nikakega rizika. Velik ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih itd. zastonj in franko.
Josip Spiering, Dunaj, I., Postgasse 2—19.
^(a prodaj je
350 hrastov
prav lepih različno debelih in visokih. Več se izve pri Francetu Pehaniju v Žužemberku 32. 2504 2—2
Proda se
2489 3—3
hiša
s stolarnotik nove elektrarne na okrajni cesti v Poljčanah blizu železniške postaje. — Natančnejša pojasnila glede cene in plač lnih pogojev daje »Posojilnica v Slov. Bistrici".
Koilčo
oskrbljeno z vsem potrebnim orodjem, tik glavne ceste in gostilne na dobrem glasu, daje v najem pod ugodnimi pogoji s 1. ja-nuarijem 1906 Ivan Bule, mesar in gostilničar, Mirna, Dolenj.	2474 3 3
OZJiAfilliO.
čast mi je javiti, da sem s 1. decembrom t. I. prevzel
glavni zastop za Sanjsko zavarovalnice ,,COfiCO^t)IR"
er se is« nahaja do 1. februarja 1906 na Poljanski cesti št. 60, od tedaj naprej pa v Skofjih ulicah št. 7.	»	j p 1 p
Pismena sporočila nasloviti je v Kolodvorske ulice št. 26. Sprejmem spretnega potovalnega uradnika takoj.
Josip Chiristof,
odvet. solicitator,
2465 3-3	glavni zastopnik BConcordia".
fl
otrokom
tečne testenine Žnlderšič & Valenčič-a, ako jih hočete imeti zdrave in
rudečelične.
Nlkaklh sivih las In brade v«čl
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
Bč2T" nucina
[zak. zajamčeno) 1298 b 12 1 steklenica 1 K. Tisoči priznaj) dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trčene porabe. Edino pristen pri f r. VI-teku a Comp., Praja, Vodna ulica. - v Ljubljani naprodaj v drogueriji Anf. Kane, ftnton Korbar, Hlnko Wlbbe.
yCcue enenedstrepna
hiša
z dvema prodajalnama in kletjo za vinsko trgovino se proda pod zelo ugodnimi pogoji. 2428 4-4 Pojasnila daje Fran Vodišek, gostilničar, Resljeva cesta 22, Ljubljana.
Fanuška parceli i Oldrich J^ou^ek
Stavbenik mengišfe pivovarne
2509	zaročena.
Dobruška.
!! Boj demonu alkohola M
„$b$tinent"
vabi na
ki se bode vršil prihodnjo nedeljo t. j. 10. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih ,,Slov. kršč. soc. zveze" v Frančiškanskih ulicah.
Dnevni ped s
Predavanja. — Slovesni sprejem dosedaj priglašenih in novih udov.
lfstop vsakemu dovoljen,
5 sekiro na korenino pijanstva.
Oklic.
Vsled sklepa c. kr. okrajne sodnije Ljubljana, z dne 19. septembra 1905 opr. številka E a8y-- se bodo potom javne dražbe prodajale premičnine konkurzne mase J. J. Kantz namiečobr no in gospodarsko blago in pohištvo, insicir: 15. eventuelno 16 decembra 1905 v Ljubljani na Rimski cesti št. 16, 18. decembra 1905 v Kozarjah št. 49, vsak dan od 9.—12 ure dop. in od 3.-5. ure pop.
Stvari se lahko pregledajo na licu mesta in jih mora dotični, ki jih izdraži, takoj plačati in odstraniti.
V Ljubljani, dnč 6. deo mbra 1905.
2498 3 2	Dr. Fran Vok
c. kr. notar kot sodni komisar.
SLOVENEC"
= se prodaja =
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V	Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovre, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Jvana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; TenenteRud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj-žar Ivan, Sv. Martina cesta.
Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg.
V	Celju: Marija Miklavc, „Nar. dom".
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Schwarz, Šol. ulice 2 in Marija Rauniak na kolodvoru. Pet. Krebelj.
V	Hrenovicah: Štefan Dužnik, trgovec.
Na Hrušici pri Jesenicah: Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102
Na Javorniku: Leopold Zorč, trgovec.
V	St. Jerneju: Fran Novoselc, trgovec.
Na Jesenicah: Adela Baloh. Dav. Tancar.
V	Kamniku: Fran uubelj, trgovec, 39.
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec, trgovec
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Logatcu: Maks Japelj, trgovec.
V	Mariboru: Henrik Krapek.
V	Novemmestu: J. Krajec nasL, knjigo-tržnica.
Opatija: A. Tomašid.
V	Postojni: Helena Orešek, trg, 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendelin Stare, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec.
V	Sodražlci: Marija Krnc v Kmet društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo).
V	ŠkofjllokI: Janez Potočnik.
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Valenčič (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
V	Tržiču: M. B. Mally.
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina.
Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.

Panorama Kosmorama
Dvorni trg Št. 3, pod „Narodno kavarno".
Od nedelje 10. decembra do uftete sobote 16. decembra 1905:
Izredno zanimiv poset
Palestine,Sirije in Betlehema.
2502
pivovarna v Mengšu
b de proda a la dne 13. dpc-tvb a «<b 9. uri dopoldne na javni dražbi 15 govedi krave, telice in več bikov.
2493 1—1	pivovarna Mengeš.
IIIIIIIIIIIIHII
Lepo stanovanje
0 s štirimi sobami in pritiklinami Q W se odda ^ v Wolfovih ulicah štev. 12. 2429 8 5 Pivovarna Auer.
iiiiiiiliiiftiiii

Sričar S cffiejač
v JBjuBljani Prešernove ulice št 9
priporočata RotnajSotj praRUčna Šarita za
dfiiRlavža in €%ožič:
obleke za gospode, vrhne suknje ja gospode, ponočne suknje 3a gospode, kožuhe ja gospode, lovske in mestne, dešk^ oble^ vsake
vrste, paleto za dame, plašče za dame, kostume ja dame, k°-Šuhaste boe, dekliško konfekcijo vsake vrste.
Zaradi podrte sezone so cene
zelo znižane.
Jlustrovani ceniki zastonj in frank0.2469 ž_3
m
Francovarski NATALIJA-vrelec
nt shoda namoslofcev in zdravnikov v Meranu označen kot
idealna voda igaj
priporočajo odlični zdravniki proti trganju, revmi, tvoritvi peska in kamna v obistih in mehurju kot
izborno zdravilno vodo
2412 10-6
in obenem kot
izborno, prijetno, okusno namizno vodo.

Glavna zaloga v Ljubljani pri gosp. MIHAELU
KASTNER, velika zaloga mineralnih vodi
Največja izbera

2600 6—2
Sedaj
pred inventuro se prodajajo globoko pod nabavno ceno: jopice iz kožuhovine za dame, koljerji, mufi, kakor tudi suknje iz kožuhovine, kožuhi, mikado za mesto in potovanje ter kape.
AnjIeikO Skladišče Oblek. Oroslav Bernatovif, Ljubljana, Mestni trg it. 5.

Lepa
rtMia darila!
Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, krilce, obeske, prstane, zapestnic«, sploh narazllč-
nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesij onlstičnem slogu po mtfnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urne in trgoveo v Ljubljani,
Prefternove ulic«, filijalka na ■utma trgu.
Novi ceniki tudi po poiti brezplačno. 266 52—44
Najcenejše In največja	Razpošiljanje
domača	^^^^^^^^ Švicarskih ur na
eksportna tvrdka.	kraje sveta.
Upap in trgovec	2237 (26-17)
= H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših, natančnih Švica; skih ur, kakor najboU slovečih znamk: Šafhausen, Ornega, Roskopf, Urania itd.
Zlatnine in srebrnine, kakor nakraskl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d.
najfinejšega izdelka po najnižjih cenah.
Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest.
Ravno je izšel najnovejši veliki cenik,
__kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
St. 502. Nlkelnaa la anker r.mont.	r
iMkiT/p^JrSi Mtt m '/. nanme velikost!
gld. 3-99, lata z dvojnatlm, 3 are-brnlm pokrovom gld. 0*50.
vse
o o o
\
St. 505. Prava srebrna cilinder remont, trpeino kolesje In z motnimi pokrovi gld. 4'85, ista z dobrimi anker - kolesjem gld. 9-03.
Koledar
• za kmetovalca 1906 •
spisal držav. mlek. nadzornik J. Lcgvart.
Prepotrebni ročni zapisnik
za slov. kmet podružnice, posestnike, trgovce mlekarje itd. itd.
Vsebina: Koledar za leto 1906. Poštne določbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Viaereja. Kletarstvo Sadjareja Živino zdravnifitvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke.
Cena močno v platno vezane knjl. žice z žepnlcama K1-80, s poŠto K2--
Pri naročilu od 10 kom. višje se razpošilja pofitnine prosto, na kar opozarjam posebno kmetijske podružnice. Naroči se pri založništvu	2402 6-8
Iv. Bonač v Ljubljani.
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenja več take prilike! < 500 komadov £
2494 3-3	1>95
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta Jamči, l moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi B. iepnih robcev, l eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz slmili brijjantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih
J	~ ' * .....iredmetov,
r8e skupaj
- - ■----o------- vredna velja
samo gld. 1-96. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprc;j pošlje. Dunajska centr. rezpoSlljalna tvrdka
P. Lust, Krakov St. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Velika božična prodaja na Resljevi cesti štev. i
pri )l. Primožiču
bo nudila to leto nek^j izrednega, ker se bo blago zaradi takojšnje opustitve trgovine oddajalo za vsako sprejemljivo ceno.
Božična prodaja se začne v soboto, 9. decembra in traja do 20. decembra vsak dan od 9. ure zjutraj do 12. ure opoldne, pa od 2. popoldne do 7. zvečer. Oddajale se bodo velike množine odmerjenega blaga za obleke v kartonih, vsa obleka že od gld. 150 naprej.
Svilnato blago za bluze čudovito ceno. Svilnate prešite odeje, priložnostno darilo! Eavnotako preproge in posteljne garniture. 150 tucatov angleških batistastih robcev s širokim ažurskim robom, tucat gld. 1-40. Žepni robci za otroke od 3 kr. do 5 kr. kos. Batistasti predpasniki od 17 kr. naprej.
Zgotovljene moške in deške obleke skoro zastonj!
Moško blago je še v veliki izberi v zalogi in se bo oddajalo ceno. Ravnotako tricot-perilo, juponi, svilnate šerpe, moške in damske srajke itd.
2497 4-2
Uideli bedete, čudili $e in l(tipili!
2291 29
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K
Podružnic« v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava In ekskomptoje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje arefike proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In dovlnkuluje vojaške ženltnlnske kavolje.
JUT Eakompt In takaaao menlo. Ift	JUT Bo »tla n&roSIla. 1&
Podružnic« vSPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
od