Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za tel* leto predplafiae 16 fld., ta pol leta 8 gld., za Četrt lata 4 fld., m jedea
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Im aelo leto 13 fld., za pol le.a 6 fld., ta Četrt leta 3 gld., sa jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
/tO
Vradniitva telefdn - itev. 74.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema nprarnlStvo ln ekspedlclja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je t SemenlSklh nlieah St. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, iavsemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
f $ {) V Ljubljani, v torek 8. avgusta 1899.	Letnilt XXVII.
Paroli vas bo sodil?
Liberalci so »zmage« pijani. Sobotni »Narod« zapel je v uvodnem članku slavospev in gospod Ivan Božič je, kakor poroča sinočnji »Slov. Nar.«, v nedeljo tistim par starotrškim liberalcem, lepo obdan od zidov Petsche tovega dvorišča, da bi ga ne slišalo nepoklicano uho, trobil v ušesa nadaljevanje tega slavospeva. In zakaj vse to navdušenje? Zato, ker je narodno napredna stranka v družbi sv. Cirila in Metoda toliko časa na neču-ven način hujskala, dokler ni gospod Koblar, da ohrani društvu mir, izjavil, da ne sprejme nobene kandidature več in da tudi ne sprejme mandata v društven odbor, če bi bil prav izvoljen. To je vsa »zmaga« liberalcev, — žalostna »zmaga«, koje stroške bode trpel naš narod.
Kaj pa sc je dalo očitati gospodu Koblarju, da so liberalci pretili zaradi njega, ako zopet pride v odbor, celo razbiti družbo sv. Cirila in Metoda? Ali je bil premalo delaven? Tega si celo »Narod« ne upa trditi. Pri občnem zboru pa smo slišali iz ust obmejnih bratov, kaj je g. Koblar za družbo storil. Velikovec in Muta sta spomenika njegove neutrudljive delavnosti. To so nam povedali obmejni Slovenci. Ali so na njegovo mesto postaviti hoteli moža z večjo delavnostjo? Nikakor ne. Nihče se ni dal zlorabiti za ta liberalni čin. Naposled dal je liberalcem svoje ime ravnatelj strokovnih šol, Šubic, mož, na katerega v zadnji čas liberalci kar kopičijo mandate. Ali bo ta, z mandati itak preobloženi gospod mogel na-domestovati za družbo izredno delavnega dosedanjega blagajnika ? Morda, toda dovoljeno nam bodi, izražati že z ozirom na njegove obile druge posle tukaj svoje utemeljene pomisleke. Pomanjkanje delavnosti torej ni bil, ker ni mogel biti vzrok, da so uprizorili liberaici svojo škandalozno gonjo proti dosedanjemu blagajniku.
Vzrok je ta, da si gospod Koblar upa v jav-
nem življenji drugače misliti, kot dr. Tavčar. Zaradi tega nastopil je dr. Tavčar v deželnem odboru proti njemu, in zaradi tega je spustil svoje pomagače nanj v družbi sv. Cirila in Metoda.
Možje, kateri bi z vso odločnostjo protesto-vali, ako bi jih prištevati hoteli sploh kakej drugi, kot narodno-naprednej stranki, katerim pa je korist celokupnega naroda več, kot maščevanje liberalne klike, svarili so pri občnem zboru liberalce in jih rotili, da ne store tega koraka. Vse zaman. Obmejni Slovenci prosili so, naj se ohrani zanje tako važni dosedanji blagajnik, ker je delaven in že pozna razmere. Zaman! »Narod« jih zato zmerja z »nahujskano izvenkranjsko duhovščino«. To brco dobili so od naših liberalcev za svojo s prav o-ljubnost!
Liberalna klika hoče gospodariti povsod in ker je številno preslaba, skuša doseči gospodstvo z raznimi zvijačnimi manevri, ali s kričanjem, ne v zadnji vrsti pa z osobnimi napadi v svojem glasilu, katerih se marsikak miroljuben mož boji in se pred njimi umakne.
Terorizem, to je znak liberalne klike Kedor ni z njimi, a la lanterne! Zanesli so prepir v »Glasbeno Matico", radi ljubega miru umaknil se jim je predsednik, ki je društvo povzdignil bil do prvega glasbenega zavoda med Slovenci, v kmetijskej družbi so s krikom in zvijačo onemogočili kmetom, voliti može svojega zaupanja v osrednji odbor, proti »Našej straži" ru-jejo na nečuven način, sedaj so naskočili še družbo sv. Cirila in Metoda. Kaj je tem ljudem narodnost, kaj jim je razvoj naših društev? Deveta briga! Gospodstvo klike, to jim je vse. Svojo stranko terorizirajo na nečuven način in vsacega pristaša narodno napredne stranke, ako ne pleše v vsem in vsakem tako, kakor piska klika, prete postaviti v »Narodu" na sramotilni oder.
Nasproti takemu početju molčati, bil bi greh' Mi ne prosimo in ne rotimo klike, naj miruje, naj ne razdere prav vsega, kar so delavni in za narod navdušeni možje zgradili z naporom in v vednem boju z narodnimi nasprotniki v desetletjih. Obračamo se do razsodnega slovenskega občinstva pa bodi katere stranke koli. Sveta dolžnost Slovencev je, da sedaj, ko so izpoznali to kliko in nje pogubno delovanje, iz tega izvajajo neizogibne posledice. Upamo, da obrodi postopanje klike ta Bad. Tudi tisto majhno zaupanje, ki ga klika uživa še tu in tam, bode se izgubilo, o teih smo trdno prepričani, in resni možje združili se bodejo brez strahu pred napadi »Naroda", da rešijo naš narod terorizma te klike. Zadnji čas bi že bil, sicer nam podre vse trdnjave, ki smo jih Slovenci zgradili proti nasprotnikom, s katerimi je klika itak na Kranjskem brez stida javno združena.
Da bi pa vsa ta resna zadeva ne bila brez humorja, sklicuje se klika na — ženske, češ ženske ne marajo Koblarja! Tista klika, katera je v »Narodu« naznanjevala, da bode vzela ženskam volilno pravico v občinski odbor, češ, da so duševno premalo »samostojne«, tista klika pripeljala je na občni zbor saboj nekaj svojih žen, sester in ožjih znank in sedaj kriči, da hočejo ženske tako! Vsaka beseda bi bila tu odveč, ko govori to uprav klasično dejstvo. Za ženske so se skrili ti junaki!
Gospod Koblar ni mogel biti izvoljen, ker ni hotel. Ali, da je klika s predrzno roko posegla tudi v družbo sv. Cirila in Metoda, da je tudi tam začela kaliti mir, to je, kar smo hoteli pribiti. Naposled kličemo kliki v spomin resno besedo, ki jo je tem za ženskami skritim moškim zaklical na glavni skupščini tržaški Slovenec g. Stemberger: Narod Vas bo sodil!
LISTEK.
Pot v CIauzetto.
(Jos. Lavtižar.)
VI.
Videm 15. maja 1899.
Prišel je čas odhoda. Toda predno smo se ločili iz Klavžeta, ogledali smo še živahno gibanje ljudstva izven cerkve. Kjer se shaja več ljudi skupaj, ondi so tudi večje potrebe in te potrebe poznajo najbolj »kramarji«, ki prinesejo ali pripeljejo različno robo na prodaj. Tu ne najdeš več skrbi za dušne ampak le za telesne potrebe in mesto idejalnih nazorov vlada gola dobičkarija. Pod cerkvenimi stopnicami je razgrnjena po tleh velika rjuha rožičev — slastna jed za dobre zobe. Poleg nje prodaja ženska spominke sv. Krvi iz Klavžeta, podobo S. Maria della grazie iz Vidma in svetinje sv. Antona iz Gemone. Dalje naprej se vrstijo prodajalnice za dežnike, klobuke, robce, jerbase, vrvi, bruse itd. Matere in otroci postopajo pred zalogo medenih sladčic, možje izbirajo gospodarsko orodje, romarji kupujejo odpustke,
vmes pa iztegujejo pohabljeni siromaki svoje vele roke proseči miloščine. Ponosno stopata med dre-njem varuha postave, visokozrasla orožnika, katerima se tako lepo prilega črna uniforma z višnjevimi, belimi in rudečimi okraski, da pogleda vsak za njima. Velik vrišč med množico dela prodajalec južnega sadja. Razpel je visoko okroglo streho, iznad katere visijo pomeranče in limone, da se od daleč vidijo. Vmes vpije na polno grlo vabeč s hripavim glasom kupovalce k sebi. Med presledki piha s polno sapo v trobento, s katero vzbuja toliko večji pozor na svojo robo. Da so ljudje iznajdljivi in vstrajni, kjer se gre za dobro kupčijo, je znana reč, ki ima svoj temelj v človeški naravi.
Glej ondi pri zidu naslonjenega jedno-okega moža z orgijami, tudi njega ne manjka. Neutru-jeno nateza vreteno ter izvablja živahne melodije iz svoje stare omare. Mlade furlanske devojke v slikoviti obleki, s pisanimi robci krog glave, raz katero se vsipajo črni kodri po čelu, stoje okoli njega ter poslušajo godbo zanemarjenega muzi-kanta. Kakošna čutila in koliko tajnosti se vzbuja pri teh mehkužnih akordih v mladeniških srcih,
kdo bi mogel to uganiti ? Mož jim ponuja poleg tega še kratke povestice »La luna", „Storia di Rosina", »II primo amore" itd. Kako vsebino imajo navedeni spisi, mi ni znano, ker sem v naglici bral samo naslove.
Zopet vgledam Ilanzeja, ki je s svojo četo pripravljen na odhod. Na vratu mu visi najnovejša svetinja, jedna več med tolikim številom. »Z Bogom !« kličemo Ziljanom v slovo, ko krenejo po bližnji poti v Forgarijo in od tu naprej v Gemono. S tovariši iz Gorij, Šentjurja pri Kranju, Mengša in Št. Vida nad Ljubljano pa se obrnemo proti Vidmu, da pogledamo glavno mesto beneške Furlanije. Z Repečni-kom iz Gorij sva so do Tagliamenta prav imenitno peljala v kočiji, vožnja čez Reko je bila taka kakor semgrede in iz San Daniela smo po železnici srečno dospeli v Videm. Mnogo bi imel poročati o tem kraju, toda bolje je, ako opustim, ker ne spada več k naslovu pričujočega sostavka. Vendar opomnim, da ugledaš tukaj pri vsaki stopinji spomine na oglejske očake, ki so bili v poprejšnjih stoletjih ob jednem duhovski in svetni gospodarji ter kot taki okrasili mesto s cerkve-
J0-
8 socijalnega kur/a.
VIII. Statistični pregled delavske organizacije.
Predno obravnavamo glavna načela delavske organizacije v krščanskem smislu, hočemo podati pregled vse svetovne organizacije delavstva brez razlike barve in posebnih teženj. Na Angleškem in v Ameriki je delavsko gibanje večinoma bolj ekonomično brez politične barve, v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Belgiji in Švici pa politična vprašanja zelo odločujejo tudi pri delavski organizaciji.
V	Angliji so šteli na društvenem shodu v Manchestru 1. 1879 v 1280 delavskih društvih (trade-unions) 1-6 miljonov udov, in če se pri-štejejo Friendly societys, jih je 2 3 miljonov. Angleška društva so politično popolnoma nevtralna, in ker zlasti starejša društva za svoje interese delujejo trezno in čisto postavno, zato se jim tudi katoliški delavci pridružujejo brez ovir, in imajo v tej organizaciji že nekaj posebnih zvez. Soci-jalna demokracija zato na Angleškem le slabo životari. »Socijalnodemokratična federacija« ima 5000 udov, »neodvisni« pravijo, da jih je 10.000.
V	»Združenih državah« je okoli 1 mi-ljon delavstva združenega v strokovnih društvih, število ostalih društev se ne da še določiti. Tudi te zveze so politično nevtralne, kakor tudi red »vitezov dela«, ki šteje čez 200.000 udov in po poročilu kardinala Libbonsa dve tretjini katoličanov ; »American federation oflabour« šteje 300.000 udov, poleg njih imajo večja stanovska društva skup še 250.000, manjša društva, ki niso med seboj zvezana, nekaj manj.
Na Francoskem so šteli 1. 1896. obrtnih strokovnih društev 5417, med njimi je 2243 delavskih sindikatov in zadrug, ki štejejo 422.777 udov in imajo velik vpliv na občinske delavske borze, katerih je šest.
V	Avstriji je bilo v sredi 1. 1896. udov strokovnih društev 99.439, med njimi 3501 ženska; večinoma socijalnodemokratična delavska izobraževalna društva štejejo 33.400 oseb. Vsega skup je bilo v sredi 1. 1896. 782 strokovnih delavskih društev s 133.000 udi, med njimi 5000 ženskih. Koliko je socialističnih društev brez strokovnega delovanja, ni znano. O katoliški organizaciji delavstva (razven društev rokodelskih pomočnikov) v Avstriji se da to reči: Na krščansko-socijalnem obrtnem in delavskem shodu v Solno-gradu (v septembru 1897) je bilo 500 delegatov, ki so zastopali 85.000 katoliških delavcev. Zahtevali so strokovno organizacijo, pa še ni vpeljana.
Nemčija je štela na tretjem shodu soci-jalnodemokratičnih strokovnih društev v Frank-furtu (maj 1899) 52 kartelnih zvez s 495.000 udi. Hirsch-Dunkerjeve liberalne strokovne zveze štejejo 78 000 do 80.000 udov. Protestantovska delavska društva štejejo 56.000 udov. Krščanske strokovne zveze se zadnji čas dobro razvijajo in štejejo 95 do 100.000 udov. Poleg teh našteva Bernstein še 200 000 udov političnih socijalno-demokratičnih društev. »Volksverein fiir das ka-
nimi in drugimi občekoristnimi, res ukusno izdelanimi stavbami. Ohranjenih je iz prejšnjih časov več mestnih vrat, (porta Aquileja itd.), ki dajejo Vidmu častitljivo starinsko podobo. Magistratno poslopje z dolgimi arkadami, trg s starimi kipi in mogočen kastel z visokim stolpom: vse to dela vtis pravcatega rimskega kapitola, s kakoršnim se more ponašati le malokatero mesto. Zelo obsežni so prostori od bogoslovskega semenišča do nadškofijskega gradu, katerega je posebno lepo okrasil očak Dionizij Delfin leta 1711. Žalibog, da so kamniti kipi na dvorišču tako zelo zanemarjeni. Zapuščeni stoje na visokih podstavkih in vzbujajo pri ogledovalcu srčno sočutje zaradi žalostne osode. Mnogim manjka rok, nekateri imajo odbito nogo ali poškodovano glavo. Nemi oznanju-jejo staro resnico :Tako mine slava svota. Konečna in menda popolno pravična sodba je ta: Kar ima Videm znamenitega — ima od oglejskih očakov.
Sedaj moram končati opisovanje in se vrniti v domovino nazaj po najkrajši črti Udine-Pontebba. Morebiti se vidiva s prijaznim čitateljem ob ugodni priložnosti na kakem drugem potovanju, toda na Laškem ne prav kmalu.
tholische Deutschland«, h kateremu je pristopila večina katoliških društev, šteje 185.000 udov. Celotno smemo reči, da je vseh organizovanih katoliških delavcev na Nemškem 220 000. Vseh v društvih organizovanih delavcev nemških pa je okoli 1*1 miljona.
O Švici je dr. Beck, ki je z dr. Decurtiu-Bom voditelj tamošnje organizacije, poročal sledeče: V Švici se je začela delavska organizacija po agitaciji nemških in italijanskih pribežnikov
I.	1853. Pošiljali so svoje poslance na vse kraje, da bi ljudstvo ščuvali k revoluciji. Ti so že davno prej začeli, nego je Lassalle ustanovil svoje »splošno nemško delavsko društvo«. L. 1858 ustanovljeni »GrUtliverein« je bil že izpočetka zelo svobodomiselno demokratičen, 1. 1893 se je proglasil za 8ocijalnodemokratičnega in ima 16.000 udov. »Splošna socijalnodemokratična strokovna zveza« ima 278 oddelkov z 20.000 udi. Politično nevtralna je zveza železničarjev b 13.200 udi in zveza švicarskih tiskarjev s 1753 udi v 29 oddelkih. Vseh strokovno organizovanih švicarskih delavcev je okolo 50.000. — Katoliško delavsko gibanje v Švici je začel kapucin o. Teodozij Florentini, ki je med 1. I8t0—70 začel delovati. Sedaj je od njega organizovanih delavcev že 24.000. Dobrodelno socijalno delovanje katoliško vodi Pijevo društvo, ki šteje med
II.500	udi 5000 ženskih in 4000 delavcev. »Osrednje društvo katoliških moških in delavskih društev« šteje 9400 udov v 84 oddelkih, društev rokodelskih pomočnikov je 29 z 2700 udi. Leta 1887 so storili delavci važen korak naprej, ko se je ustanovil delavski sekretarijat, to je čisto nevtralna centrala za pripravo zakonskih predlogov in za informacije delavcev. Delavske zveze so v Švici veliko pripomogle, da bo se polegla huda verska in politična nasprotstva. Leta 1893 so katoličani celo dosegli s 305 proti sedmim glasovom, da so se strokovne zveze proglasile za nevtralne in s tem omogočile katoličanom pristop, ki so sedaj zastopani in spoštovani na vseh delavskih shodih.
Ta pregled pač ni popoln, a vendar si vsakdo iz njega lahko naredi pojem o svetovnem delavskem gibanju, ki je sedaj najmogočnejše med vsemi drugimi gibanji. In vendar je treba, da še pregledamo vrste onih, ki še niso organizo-v a ni. Na Angleškem je delavska organizacija najbolj napredovala, in vendar je tam organizovanih šele 15% delavcev (če prištejemo Friendly-societys, 20 %). Na Nemškem jih je organizovanih 16'6%, v Avstriji še ne 12 % , v Švici strokovno 10%, vseh skup 18%. Najbolj so se sedaj trudili socijalni demokratje in protikrščanske stranke sploh, da organizujejo vse delavstvo, a velikanska večina ni še hotela stopiti v ta tabor.
Vzemimo na primer Avstrijo! Ne organizovanih delavcev je še čez 88%, ki čakajo, da jih organizuje — katoliški duhovnik. Če bi med njimi bila polovica popolnoma apatična in nezmožna za organizacijo, bi v katoliško organizacijo vendar lahko spravili vsaj še 44% delavstva. Kako široko polje za socijalno delo! če bi se to delavstvo v krščansko socijalnem smislu združilo, bi imela Avstrija pač drugačno lice, nego sedaj, ko nekaj kričačev tira mnogo miljonov poštenega ljudstva v propast.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. avgusta.
Državni *bor se snide, kakor sedaj soglasno poročajo večinoma vsi listi, koncem meseca septembra, delegacijsko zasedanje se pa prične baje šele v drugi polovici meseca novembra. Kajpada je vse odvisno od tega, kako se bo posrečil poskus združene opozicije, da prepreči v zbornici vsako mirno razpravo, posebno pa volitve delegatov. Že sedaj se delajo v nemških opozicijo-nalnih taborih obširne priprave za oni odločilni trenutek. Pričakovati smemo, da bodo obstrukci-jonisti predložili takoj v prvi seji celo vrsto nujnih predlogov, ministerskih obtožnic in drugih jed-nakih stvarij, s katerimi bodo skušali preprečiti vsako mirno razpravo. Imenska glasovanja, poleg tega pa sila, kakor jo znajo uporabljati samo te vrste ljudje, ne bo pospeševala mirnega dela. Vlada bo morala toraj pričeti izredno akcijo, ako bo hotela izvršiti svoj načrt.
Služabniške plače. Včeraj se je konečno vendar jedenkrat oglasil v tej zadevi tudi neki dunajski oficijozni list, ki poroča, da se objavi še tekom tega tedna cesarska naredba glede uravnave plač državnim služabnikom, finančnim stražnikom in orožnikom za sedaj do konca tekočega leta. Naredba stopi v veljavo s 1. septembrom. Sedaj menda ne bo sledil temu poročilu kak vladni dementi, kakor se je to dosedaj tako rado dogajalo.
Proti povišanju sladkornega davka,
oziroma proti Thunovi vladi in za brezobzirno obstrukcijo so priredili minulo nedeljo in včeraj socijalni demokratje, nemški liberalci in nacijonalci nebroj shodov in demonstracij po raznih krajih naše države. Najgorje so postopali nemški kričači v Solnogradu, kjer je prišlo zopet do krvavih pretepov mej njimi in javnimi organi. Posredovati je moralo vojaštvo. Nič bolje ni bilo v raznih čeških in galiških mestih. Na Dunaju je bilo sinoči 14 socijalistiških shodov, izmej katerih sta bila dva razpuščena. Skoro povsodi so pri tem počenjanju socijaliste podpirali nemški liberalci. Vsi ti shodi so imeli jedin namen, nahujskati zaslepljeno ljudstvo za revolucijo in zastopnike nemških opozicijonalnih strank za brezobzirno obstrukcijo. Le prejasno se vidi, da izhaja vsa ta gonja iz židovskih kapitalističnih krogov, ki bi imeli največ koristi, ako se do skrajnosti izvede politika te vrste kričačev. S tako bedasto in naravnost pogubno gonjo se pa, to naj si »Narodova« gospoda konečno vendar zapomni, ne da primerjati manifestacija ljubljanskih in tudi dunajskih krščanskih socijalcev. Ti obsojajo burno obstrukcijo in zahtevajo, da se čim prej skliče parlament k rednemu, mirnemu delu, ker dokler ne bo tega, bo vlada vedno lahko s pomočjo § 14. nalagala nova bremena. V parlamentu pa morajo pravi zastopniki, ki imajo res srce za zatirano ljudstvo, povzdigniti svoj glas in ne pritrditi vsemu, kar želi vlada, ako vedo, da je to v največjo kvar njih volilcev. Krščanski socijalci toraj nikakor ne podpirajo gonje revolucijonarcev, marveč hočejo potom svojih mož odpraviti krivice, ki jih jim nalaga vsled obstrukcije zasilni paragraf.
Dreyfus pred sodiščem. Včeraj se je pričela v Rennesu ona znamenita razprava, ki bo, kakor pravijo židje in njih oboževalci, rešila Francijo vseh dosedanjih kriz. Že pred določeno sedmo uro se je zbralo ob cesti, po kateri je imel priti v sodno dvorano „nedolžni" oboževanec židovske klike, polno deloma podkupljenih radovednežev, vendar ni prišlo do nemirov, ker sta policija in vojaštvo skrbela za javni red. O sostavi sodnega dvora smo svojedobno že poročali; sodniki so večinoma sami topniški častniki. Včerajšnji prvi dan se je samo prebrala razsodba vojnega sodišča iz leta 1894, potem razsodba kasacijskega sodišča, nato pa je stavil predsednik nekaj vprašanj na Dreyfusa, na katera je zatoženec vedno odgovarjal, da je nedolžen. Posebno se je čudno vjemal njegov odgovor na vprašanje: Ali je on pisal znani bordereau ? Po nekaterih nadaljnih formalnostih je naznanil predsednik, da se vrši kake tri ali štiri dni tajna razprava, v kateri se bo poskušala istinitost tajnih pisem. Židovski listi seveda na dolgo in široko poročajo o vsaki še tako neznatni malenkosti, posebno živo pa predstavljajo svojim čitateljem podobo ,,mučenikovo". Saj pa tudi ni čudo! Poslušalstvo sestoji skoro izključno samo iz Židov in pa časnikarjev, katerih je naštel poročevalec dunajske Židinje blizu 300. Razun Židov se eedaj itak nihče več veliko ne briga za celo afero, ker vsakdo ve, kako se bo končala. Zmagala bo židovska predrznost in nasilstvo, po resnici in pravici pa itak nihče ne bo povpraševal.
Nemiri v Turčiji. Ako objavijo carigrajski listi kako vest o nemirih na turški zemlji, morajo biti ti nemiri že nekaj izrednega, kajti popolno mirna ta dežela nikdar ni in ne bo, dokler ne bo popolno ukročena turška krvoločnost. Seveda v teh poročilih turčini niso nikdar provzročitelji nemirov, ampak vselej druge narodnosti, največkrat seveda »oholi« Armenci, ki so se najbrže prevzeli vsled obilice dobrot, ki jim dohajajo od turške vlade. Sedaj so nemirneži zopet sami Armenci, katere zalagajo Rusi z orožjem in denarjem ter jih hujskajo na odločen odpor. Čudno je le, zakaj sultan ne ugovarja po svojem zastopniku proti takemu postopanju Rusije. Poleg teh uporov se mora pa sultan vedno pečati tudi s svojimi OBeb-
s c A
»nimi sovražniki. Ravno te dni so prišli, kakor trdijo turški oficijozi, na sled večji zaroti, ki jo je vodd baje neki brigadni poveljnik. Seveda je moral ta z vsemi svojimi sodrugi takoj izginiti. •Sultan si v svoji veliki domišljiji misli svoje nasprotnike celo v svojih najzvestejših služabnikih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. avgusta.
(Kmetijska dražba.) Iz Horjula nam poročajo: Minulo nedeljo je imela naša kmetijska podruž niča občni zbor, pri katerem je bil enoglasno izvoljen predsednikom I. Stanovnik. Občni zbor je objednem najodločneje protestoval zoper liberalno nasilstvo pri občnem zboru c. kr. kmetijske družbe dne 13. julija ter poslal prošnjo gosp. dež. predsedniku, naj bi zakonitim potom varoval pravice članov ter jim zagotovil svobodno volitev. Tudi iz Srednje Vasi v Bohinju se nam poroča, da je minulo nedeljo občni zbor kmet. podružnice protestoval proti nasilstvu dne 13. julija ter v tem smislu poslal prošnjo na gospoda deželnega predsednika.
(V bolnici usmiljenih bratov) v Kandiji pri Novem Mestu sta na vizitaciji o. general Kasijan Gasser iz Rima in o. provincijal Emanuel Leitner iz Gradca. Oba sta rojena Tirolca in bila od presvetlega cesarja z» svoje zasluge odlikovana z viteškim križcem Fran Josipovega reda. Pater Leitner je sloveč zdravnik in posebno spreten kirug.
(Češki akademiki) so se danes odpeljali v Po-stojino, da si ogledajo slovečo jamo.
(Na slavnost v Karlovec) pošlje deputacijo tudi »Gospodarska zadruga« na Češnjici. Dneva 14. in 15. avgust bodeta torej res prava praznika slo-vensko-hrvatske vzajemnosti.
(Iz Žirov) nam pišejo: Z ozirom na tukajšnji dopis v »Slov. Narodu« z dne 1. t. m. moramo vendar ob kratkem odgovoriti, stcer bodo mislili, da so nas ugnali v kozji rog s svojimi lažmi. »Slov. Narod« v obče živi od samih zavijanj in lažij, zato ni čudno, da vsprejema v svoje predale take prismojenosti, kakor so žirovski dopisi. Tako trdi »Slov. Narod«, da je nedavno cela tropa fantov s kamenjem navila dva človeka »treznej-šega mišljenja«. Lažnjivi dopisnik sam piše, da imen napadalcev ne morejo izvedeti, in vendar trdi, da so bili »klerikalci«. Ravno tako so bili lahko učenci poljanskega doktorja, ki žirovskim liberalcem pamet meša. Sicer pa naj »trezno misleča« pomislita, kaj govorita po staro- in novo-vaških gostilnah. Kar se tiče župnišča, je dopis tudi poln lažij. Res, da se nas je v župnišču zbralo do 50 posestnikov, a mirno smo povedali svoje mnenje, da naj se nova cerkev ne gradi drugje, nego v Žireh. Ko bi se gradila drugje, bi bili stroški mnogo večji. Drugič bi na drugem mestu zagradili potoku Sori edini iztok, in ob po-vodnji bi bila gotovo vsa vas v vodi. In kaj ta-cega si vendar ne moremo želeti. Kar pa se druzega tiče, le primite se sami za dolge nosove. Glede učitelja pa je istina, da ga nismo bili veseli in želimo, da bi ga nikdar več ne bilo v Žiri, kajti ravno on je provzročil največ prepirov, ker je svoj nos vtikal v vsako stvar. Toda gospod nadučitelj nam je bil vedno ljub in mu nimamo ničesa očitati. Torej, le pometajte sami pred svojimi pragi, ker imate dovolj smetij.
(Zgnbil je) nekdo na nedeljskem shodu na starem strelišču bankovec za 10 gld. Kdor bi ga našel, se uljudno prosi, da ga odda v uredništvu »Slovenca«.
(Izlet v Selca.) Kakor smo že javili, bode prihodnjo nedeljo ^Slovenska kršč. soc. zveza" poletela v Selca. Izletniki se zbirajo ob l/t7 uri na južnem kolodvoru. Na škofjeloškem kolodvoru bodo izletnike čakali vozovi, ki veljajo 30 kr. do Selc in 30 kr. nazaj. Obed velja 50 kr. Kdor se hoče udeležiti, naj naznani vsaj do petka »Zvezi«.
(Nov poštni nrad) odpro dne 16. avgusta 1.1. v Preserju, okraj Ljubljana. Urad se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštnohranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Borovnici po vsakdanji pešpoti.
(V Ljubljani ni drugače!) Današnja »Edinost« poživlja deželno sodišče tržaško, da preskrbi slovenskim jetnikom slovenskih knjig. Tudi v Ljubljani bi bilo dosti primernejše, da bi jetniki kaj
brali, kar jim je po hišnem redu dovoljeno, in si ne kratili časa samo z neslanimi šalami. Toda pri deželnem sodišču ni knjig. Tisti gospod, ki bi pri deželnem sodišču posvetil nekaj časa tudi na to stran, bi storil veliko dobroto v socijalnem oziru.
(Mesto mrliča — vreča moke.) Iz Št. Petra na Krasu se nam poroča: V soboto zvečer ob '/i 10. uri pripeljal je na tukajšnjo postajo posebni vlak vojake iz Pulja, kateri, kakor znano, ostanejo tukaj 14 dnij na vajah. Pri štetvi izstopivših vojakov so enega pogrešali. Kmalu na to pride drugi vlak in prinese poročilo, da ne daleč od tu leži med tiroma nekaj sumljivega. Takoj so uganili, da je morda vojak padel z vlaka in se ubil. Hitro prirede ročni voziček i mrliško krsto. Ko z vozičkom pridejo na lice mesta, dobe mesto mrliča vrečo moke, katero je ondotni čuvaj s kolodvora spravljal na dom. Bilo je malo jeze, a še več smeha.	—c.
(Občinske volitve pred sodiščem.) Okrajno sodišče ljubljansko je svoj čas obsodilo na 24 ur zapora postreščeka Kadunca, ker je ob volitvah v III. razredu na Bregu napadel g. Štefeta ter mu odnesel notes. K. Trost je bil tedaj oproščen, istotako gosp. dr. Tavčar, ki je govoril besede : »Štefe dela škandal, najboljše je, da se ga — sune in ven vrže.« Vsled priziva je minoli teden deželno sodišče obsodilo Kadunca na 48 ur zapora, Trosta na 10 gld. globe ali 48 ur zapora, dr. Tavčarja pa je tudi deželno sodišče oprostilo, ker je bilo mnenja, da je dr. Tavčar le pogojno zagrozil in ni naravnost rekel: ven ga vrzite!
(Redka slavnost.) IzŠkocijana pri Mokronogu se nam piše: V nedeljo dne 6. t. m. se je pri nas vršila redka slavnost. Občeprilju-bljeni škocijanski župnik veleč. g. Janez Germ je praznoval petdesetletnico svojega maš-ništva. Skocijanci, med katerimi zlatomašnik vspešno deluje že 25 let, slavili so ta dan kot velik farni praznik. Vse je bilo v mlajih in zastavah; zvečer ob krasni razsvitljavi mična pod-oknica jubilantu; v nedeljo ob slavnosti sami na tisoče ljudstva iz domače in sosednih župnij; le majhen del je mogel prisostvovati slavnosti v cerkvi, v katero je zlatomašnika spremljalo 20 duhovnikov, več sorodnikov, ter lepa vrsta belo oblečenih deklic. Po lepem in primernem cerkvenem govoru opravil je osiveli zlatomašnik presveto daritev s toliko mladeniško živahnostjo, pevske točke odpel s tako krepkim in zvonkim glasom, (ta bo ga vsi navzoči občudovali. Nekaj posebnega, kar menda še ne ob taki priliki, pa se je zvršilo po končani sv. maši: zlatomašnik blagoslovil je zakonsko zvezo treh parov škoci-janskih faranov, ki so ta dan praznovali svojo zlato poroko. Imena zlatoporočencev so: Andrej in Marija Povšič iz Čučje mlake (roj. 1831, 1829), Janez in Marija Šinkovec iz Zagrada (roj. 1819, 1829), Janez in Uršula Cvet iz Telč (roj. 1824, 1828). Tudi to je povzdignilo že sicer redko slavnost tako, da gotovo Škocijancem do poznih let ne pride iz spomina. — Duhovniki, ki so pod sedanjim zlatomašnikom v Škocijanu kot kapelani službovali in katerih še živi 16, eden pa je umrl, poklonili so jubilantu v spomin na ta dan krasno mašno knjigo ; počastil je jubilanta s svojo navzočnostjo milost, novomeški prošt. dr. S. Elbert; dekanijska duhovščina ekazala mu je svoje spoštovanje in ljubezen z mnogobrojno svojo udeležbo; hvaležnost svojo brat, dve sestri ter zlasti nečaka Matej Germ, duhovnik na Koroškem, pa slikar Josip Germ; došlo je več brzojavnih pozdravov, med drugimi od Nj. eminence kardinala Missije itd. S kratka, bil je redek, nenavaden dan, tako da ne ostane samo vsem, ki so se ga vde-ležili trajno v spominu, temveč da je ob njem tudi vsem kipela in še kipi prisrčna želja proti nebesom: Bog vsemogočni daj v vsakem oziru zlatemu gospodu učakati tudi bisernega jubileja, nad zvezdami pa mu pripravi zasluženo zlato-biserno krono I
(Izžrebani porotniki.) Dne 7. avgusta t. 1. so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno dobo, ki se prične dne 4. septembra 1899, nastopni gg. porotniki: Grof Auer-sperg Alfonz, pomorski častnik v pok. in posestnik v Ljubljani; Bončar Jožef, pekovski mojster in posestnik v Ljubljani; Božnar Andrej, trgovski sotrudnik v Ljubljani; Barle Matej, posestnik v Lužah pri Kranju; Češnovar Janez, posestnik in
kramar v Ljubljani; Čuden Franjo, urar in posestnik v Ljubljani; Čarman Gašpar, posestnik v Škofj i Loki; Dekleva Jožef, veleposestnik v Po-stojini; Fabjan Franjo, trgovec v Ljubljani; Fro-lih Anton, posestnik in trgovec v Kamniku; Gri-čar Janez, trgovec v Ljubljani; Gruden Janez, c. kr. davkar v pok. na Vrhniki; Galle Fr., graščak v Bistri pri Vrhniki; Košir Alojzij, črkostavec in posestnik v Ljubljani; Legat Janez, posestnik in gostilničar v Lescah; Mathian Janez, prokurist v Ljubljani; Mauer Andrej, posestnik v Zagorji; Majaron Janez, posestnik in trgovec v Borovnici; Naglas Viktor, posestnik in trgovec v Ljubljani; Peterca Franjo, posestnik v Ljubljani; Planinšek Karol, trgovec v Ljubljani; Pleiweis Jožef, posestnik v Ljubljani; Počivalnik Janez, krčmar, mesar in posestnik v Ljubljani; Pire Ciril, posestnik v Kranju; Pučnik Konrad, posestnik in krojač v Kranju; Reher Viktor, zasebnik v Ljubljani; Recknagel Karol, trgovec in posestnik v Ljubljani; Rode Janez, trgovec in posestnik v Ljubljani; Roblek Aleksander, lekarnar v Radovljici; Robež-nik Janez, posestnik in krčmar na Viču; Schiffer Viktor, posestnik in trgovec v Ljubljani; Ster-gulec Janez, posestnik in trgovec v Begunjah pri Cerknici; Stergulc Jožef, trgovec in krčmar na Rikeku; Trdina Franjo, trgovec v Ljubljani; Va-lenčič Rudolf, oštir in posestnik v Trnovem pri Ilir. Bistrici; Wakonik Janez, trgovec v Šmartnem pri Litiji. — Namestovalni porotniki: Bergant J, posestnik, Kolenc Jakob, gostilničar, Javornik J., mesar in posestnik, Kopriva Adolf, trgovec, Kun-stelj Franjo, prekajalec in posestnik, Petauer Fr., drožerist, Primožič Martin, mizar, Sevnik Janez, usnjar in posestnik, Mavc Janez, pek in posestnik, vsi v Ljubljani.
(Mesto poštnega odpravnika) je razpisano pri c. kr. poštnem uradu na Trebelnem proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 120 gld. za vzdr-žavo na dan jednokratne pešne zveze med poštnima uradoma na Trebelnem in v Mokronogu Prošnje v teku jednega tedna na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
(Tržaški namestnik) grof Gočs je te dni, kakor smo že omenili, v tržaški okolici delil podpore, katere je kmetijska družba dobila od vlade. Kakor poroča »Edinost«, je prišel dne 2. m. tudi v Padrič v družbi znanega Mauronerja in tovarišev. Pri tej priliki se je kmetovalec Josip Grgič pritoževal nasproti namestniku, da laška kmetijska družba, ki od vlade dobiva podpore, prezira slovenski jezik. Ta pritožba je gospodo iznenadila. Grgič je pa ponovil svojo pritožbo, češ, da je ,,agraria" za kmete, a vendar je slovenski kmetje ne umejo. Namestnik odgovarja: Saj tukaj vsi umejo italijanski in tudi vi umete ta jezik! Grgič : Poskusite ž njimi govoriti italijanski. Sedaj, ko vidijo denar, pač znajo „si" in „no(>. Namestnik : Ma Trst je italijansko in okolica zna italijanska. — Grgič: Kmetje v tržaški okolici so Slovenci 1 — Namestnik : Mesto šteje 160.000 duš, a okolica le 20.000 Nato se oglasi nam. svetovalec Schwarz: Molčite, kaj je treba politikovati. Ta nesrečna politika vas spravi, da sami ne veste kam! Saj gospodje v Trstu s k r b i j o z a v a s k a k o r o č e t j e ! Bodite jim hvaležni! — To osvetljuje tržaške razmere.
(Tržaški žnpan v stiski.) Da je tržaški župan uradnika Millatovicha, ki je izneveril 24.000 gld., ovadil še-le tedaj, ko je bil defravdant že v Ameriki, je vendar vzdignilo mestno delegacijo v Trstu, ki je sklenila v tej zadevi uvesti preiskavo. Župan pa je ta sklep — razveljavil. Sedaj pride stvar na vrsto v mestnem svetu in, kakor se čuje, gosp. županu prede precej huda. Gotovo ni župan brez tehtnih vzrokov vrgel pod klop sklep mestne delegacije.
(Prldeljen) je okr. glavarstvu v Kranju stavbeni pristav J. Jaksche.
(Prememba posesti.) Osterberško tovarno za olje pri Zalogu, ki je stala že mnogo let, je kupila tvrdka J. Finks v Reznu.
(Strela) je dne 30 julija popoludne udarila v hišo Jos. Jagodnika v Tominju pri Trnovem. Zgorelo je tudi nekaj sosednih poslopij. Škode je okoli 2500 gld.
(Utopljenca) so našli 5. t. m. v Savi blizu Pod-suseda. Kakor sodijo, se je dotičnik ponesrečil pri kopanju. Star utegne biti od 25—30 let; čvrste
postave, inteligentne zunanjosti. V vodi je ležal 3 do 4 dni.
(Tunolor na otoku Oiesu.i Hrvatski listi poročajo, da so dne 27. julija ribiči z otoka Cresa v Martinšici vjeli eno tuno, težko 96 kg., v Ustri-nah pa tri komade, težke 222 kg. Dne 29. julija pa so zopet v Ustrinah vjeli pet komadov, ki so tehtale 109 kg., v Martinšici pa sedem komadov, težkih 356 kg.
*
* *
(Dvoboj Wolf Kfepek) se je vršil minolo nedeljo dopoludne na Dunaju. Mtsarila sta se s sabljama. Pri prvem naskoku je Krepek oplazil \Volfa po čelu ter ga hudo ranil čez čelo, desno stran nosu in lic, Krepeka pa je \Voll neznatno ranil na desni rami in levi roki. Toda "VVolf ni imel še dovolj, zato je pri drugem naskoku dobil drugo rano na čelu in je onemogel Bojevalea se nista sprijaznila. Bojeviti Woll, ki s sabljo rešuje nemštvo, jo bo enkrat pošteno skupil.
(Slaba bodočnost za pse.) Nemški častniki so dobili ukaz, da smejo mej vajami nositi le rujave rokavice iz pasje kože. Ako si 20.000 častnikov in zdravnikov naroči le po dva para rokavic, treba jih je 40 000 parov. Ker pa veščaki trdijo, da se more iz kože srednje velikega psa narediti k več jemu pet parov rokavic, dalo bode za prvo potrebo 8000 do 10.000 psov svoje pasje življenje.
(Bogate Američanke) dobivajo knežje soproge. Julijo Grant, nečakinjo slavnega predsednika Granta, je najprvo snubil turineki princ. Hotel se je odreči italijanski kroni, toda oče Grant se je odločno uprl tej zaroki. A drugi princ bil je srečnejši. To je princ Cantacuzene, potomec stare ruske obitelji, ki ima tudi naslov grofa Speran-skega in je bil po svoji materi v rodu s pokojnim knezom Gorčakovim. Julijini roditelji so dovolili to zvezo in poroka se bode vršila z velikim sijajem v Ameriki.
(Pred sodnikom.) Sudnik priči, ki ima med preiskavo klobuk na glavi: »Klobuk denite z glave!« — Priča: »Hvala, gospod, saj me ne moti.« — Sodnik ostro: »Pa mene moti!« — Priča: »Zakaj Vas moti, saj je klobuk na moji glavi!«
(Razmišljen tat.) Gospod : »Kaj pa vtikate Vi svoje prste v moj žep ?« — Tat: »Oprostite, gospod, jaz sem grozno razmisljen. Imel sem namreč enkrat tudi jaz suknjo, ki je bila popolnoma Vaši podobna.«
(Velike rokavice.) Izvoščik: »Prosim par rokavic.« — Prodajalka : »Katero številko imate ?« — Izvoščik: »97«.
(Jasen odgovor.) Uradnik: »Odkedaj ste vdova?« — Žena: »Odkar je moj mož umrl.«
(Dolga povest.) Hčerka: »Mama, ali naj Vam povem lepo povest ?« — Mati: »Le povej!« — Hčerka: »Enkrat je bila neka skleda, sedaj pa je ni več, ker se je ubila.«
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 8. avgusta. Zunanji minister grof Goluhovski se je vrnil s potovanja.
Dunaj, 8. avgusta. Iz Aussee-a poročajo, da se je včeraj tam ustavil dvorni vlak, s
katerim se je peljal cesar v Radmer. Na kolodvoru je pričakoval cesarja nemški drž. kancler knez Hohenlohe, katerega je cesar najprijazneje vsprejel in ga povabil v svoj voz. Knez Hohenlohe se je poslovil od cesarja po preteku osmih minut. Listi pripisujejo temu sestanku važneji politični pomen.
Dunaj, 8. avgusta. Socijalni demokratje so priredili sinoči 14 shodov. Dva shoda sta bila razpuščena. Večjih demonstracij ni bilo.
Dunaj, 8. avgusta. Rane, ki jih je dobil Wolf v včerajšnjem dvoboju, niso nevarne in bo v par dneh popolno okreval.
Solnograd, 8. avgusta. Pri zadnji socijalno - demokratični in nemško - nacijonalni demonstraciji je bilo zopet aretovanih šest oseb.
Brno, 8. avgusta. Namestništvo je razpustilo društvo trgovskih in zasebnih uslužbencev, ker je prekoračilo svoj delokrog.
Pariz, 8. avgusta. Zunanjemu ministru Delcasseju je podelil car Aleksandrov red z briljanti.
Foulard-svila 65 kr.
do gld. 3'35 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi Črna, bela in barvena Hennebergova ■vila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzoroi obratno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G Henneberg
166	e. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. lž—8 2
ifmjpil »o:
4.	avgusta. Andrej Pajk, krojača sin, 9 mesecev, Flori-janske ulice 22, ošpice in plučnica. — Anton Kadunc, kaj-žarja sin, 2 leti. Ilovca 48, driska. — Rozalija Pregelj, po-iirja žena, 27 let, Krakovske ulice 6, jetika. — Frančiška Grabnar, prodajalca hči, 8 mesecev, Florijanske ulice 9, plučnica.
7. avgusta. Vinko Bitenc, delavca sin, 3 leta. Cesta na loko 11 a), jetika. — Matija Kapel, sobni slikar, 87 let, Kar-lovska cesta 7, ostarelost
V otroški bolnišnici:
5.	avgusta. Alojzij šimnovc, krojača sin, 2 meseca, atrofia.
V bolnišnici:
4.	avgusta. Franc Marolt, delavec, 60 let, naduha.
5.	avgusta. Luka Markež, delavec, 65 let, plučni em-
fizem.
Cena žitu na dunajski	borzi
dne 7. avgusta 1899. Za 100 kilogramov. '
Pšenica za jesen . . . gl. 8 52 do	gl.	8 54
Rž za jesen.....» 7-01 »	»	7 03
Turšica za sept.-okt. . . » 510»	»	5'11
» « maj-junij. . » 515 »	»	517
Oves za jesen .... » 5'68 »	»	5 69
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m . srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cas opjizo-vanja
Stanje biiromutra v mm.
Temperatura po Celzija
Vetrovi
Nebo
še .
o B rt 0
7| 9. zvečer | .33-4 | 22-/ | sr. jzah. |del. oblaC.i
o! 7 zjutraj I | 2 popol. j
t330 I 19 9 I sl. svzh jdel. oblač.l 1*8 732-3 | 219 'sl. zahszh.| oblačno | Srednja včerajšnja temperatura 23 4" normale: 19'4°. Sinoči močno bliskanje, po noči dež. Danes ob poldne nevihta in dež.
Preselitev obrta.
S pričujočim si usojam naznaniti častit-m svojim naročnikom, da sem se preselil s svojim čevljarskim obetom iz Kolodvorskih ulic štev. 12
v Leučevo hišo na Sv. Petra cesti št. 34,
ter se iznova priporočam častiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu v obila naročila, zagotavljajoč jih dobre in točne postrežbe in nizkih cen. — Velespoštovaajem
658 3-1 Avgust Mate, čevljarski mojster.
da v najem ™ 3-2 Marija Štele, Poljanska cesta 28.
mmismt w
Vožnje karte
in
tovorni listi
v
312 23 Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: Ked Stsai« M^ S ■ ■ S «*-
Dunaj IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	317 25-22
ANTON REBEK v Ljubljani. Kolodvorske ulice 29.
£ Primerno darilo otrokom ob raznih prilikah I
Pomladni Glasi
posvečeni
slovenski mladini.
g. zvezek. — S štirimi slikami.
Uredil in založil
Anton Ratajee.
V Ljubljani. 1899. — Tiskala Katol. Tiskarna.
Cena broširanim Ji 30 kr, v pol platno vezanim a 40 kr., v celo platno vezanim a 55 kr.
Dobivajo se v semenišču. Katol. Bukvarni, Ničmanu, Giontiniju, Schvventnerju in pri Krajcu
v Novem Mestu.
Dobe se tudi stari letniki razen I in II
M
Primerno darilo otrokom ob raznih prilikah I
n s

Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Makso Veršec
v I^JUBI.JATVl.
Srečko na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Oiro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč
do dnč po 4'/,%. Poštno - hranllnlčne položnioe na razpolago.
JL> u n a j s k a borza.
Dnč 8. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.	25	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	»	15	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......118	»	75	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	99	»	90	»
Ogerska zlata renta 4°/„.......118	»	65	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	96	»	35	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	906	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............389	»	—	»
London vista...........120	»	62",»
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž. velj.	58	»	87'/,»
80 mark............11	»	76	►
80 frankov (napoleondor)............9	»	65	»
Italijanski bankovci........44	>	40	»
C. kr. cekini......................5	»	66	»
Dn6 7. avgusta.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	170	gld.	75	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	»	80	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....1H4	»	75	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	20	>
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140	»	26	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	—	>
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	60	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	96	»	90	»
P rijoritetne obveznice državue železnice . .	215	»	25	»
» » južne železnice 3°/0 .	166	»	50	»
» » južne železnice 5°/0 .	121	»	—	»
> » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	50	»
Kreditne srečke, 100 gld......197 gld	—	kr,
4<70 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	160	»	—	•
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	80	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........84	»	25	»
St. Gendis srečke, 40 gld.......84	>	50	>
Waldsteinove srečke, 20 gld......62	» __»
Ljubljanske srečke.........23	»	50	>
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	151	»	50	>
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3230	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	442	»	—■	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	74	»	60	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	105	»	—	»
Montanska družba avstr. plan..........263	»	25	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	180	»	-	»
Papirnih rubljev 100 ................126	»	75	»
gUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrubanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodll na borzi.
Menjarnicna delniška družba
WM KRČU K"
I., Mfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila -fejj v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloicnlh i;lavntc, "£Q