FRANCE ŠTUKL SLIKAR JANEZ ANTON TUŠEK (1725—1798) (Nekaj arhivskih podatkov in doslej znana dela.) Vsi avtorji umetnostnozgodovinskih prispevkov, ki so se ukvarjali s sli karji na loškem ozemlju, omenjajo freskanta in tabelnega slikarja Antona Tuška.* Dr. Emilijan Cevc Tuška visoko ceni, pravi pa, da je njegovo delo še premalo raziskano. Po njegovem mnenju presega Tuškovo delo lokalni pomen. Pri umetnostnozgodovinskem paberkovanju po loškem ozemlju sem po gosto naletel na Tuškov opus, posebno v Poljanski dolini.- Nikje ni sicer pod pisan, le pri Sv. Križu nad Srednjo vasjo je signiran z začetnimi črkami A T P(inxit). Njegova značilna baročna umetnostna govorica pa ga povsod stilno izdaja. Zaradi gostote njegovih del v Poljanski dolini sem prvotno mislil, da je bil Tušek doma nekje iz Poljanske doline. Mojo domnevo je podprl tudi po kojni nadškofijski arhivar dr. Maks Miklavčič, ki je v škofijskem arhivu v Ljubljana našel nekega Antona Tuška, rojenega leta 1735 v soseki Sv. Urha v poljanski fari, to je v sedanji Leskovici. Več kot rojstnih letnic pa nismo mogli ugotoviti.^ Za nekaj let je bil to pravi Tušek. V zadnjih letih pa se je pokazalo, da je bil podatek napačen. Tuški izvirajo sicer s Tuškovega griča med Leskovico in Davčo, iz opu stele kmetije. Od tam so prišli v faro Zali log (pisatelj Ivan Tušek), Selca, Martinj vrh, na Sv. Miklavža, k Sv. Lenartu in v Rovt. Na poljanski strani jih najdemo v Leskovici, Stari Oselici, na Gabrški gori in danes seveda še drugod.^ V Loki sem Tuške odkril slučajno, vendar je bilo vredno pregledati loški rod. Jernej in Maruša Tušek sta prišla v Loko cd neznano kje. Imela sta sina Boštjana, rojenega 20. januarja leta 1682 v Skofji Loki. Boštjan je bil z ženo Marjeto oče slikarja Antona Tuška. Antona dolgo časa nismo našli, ker je imel dvoje imen — Janez Anton. Janez Anton Tušek je bil rojen 6. junija 1725 v Mestu, umrl je 31. januarja 1798 v Mestu št. 82, star 73 let. Njegova hiša Mesto št. 82 je bila na Lontrgu blizu lipe, danes Spodnji trg št. 3. Po domače se je pri hiši reklo še v 19. stoletju pri Tušku, pri Jeranki ali pri Balantaču. 2e pri njegovem rojstvu in pri krstu njegovih otrok se omenjajo botri iz odlič nejših loških hiš. Prvič s-e je Tušek poročil 31. maja 1745 s Heleno Bizjak (Wisiak). Iz tega zakona so bili trije otroci: Uršula 1746, Uršula 1748 in Luka 1751. Leta 1757 se je drugič poročil. Takrat je bil že znan slikar, saj je v poročni knjigi navedeno: Anton Tušek, vdovec, meščan in slikar (pictor). Poklicev knjiga pri drugih osebah sicer ne omenja. Ženi je bilo ime Mica, rojena Cotel 10* 147 (Zottel). V rojstnih knjigah imata vpisane naslednje otroke: Valentin 1758, Janez 1759, Janez 1762, Marija Rozalija 1764, dvojčici Helena in Katra 1768, Ivana 1769 in Rozalija 1772. Usede otrok nisem zasledoval, opaziti pa je, da so mladi umirali in da Tušek ni zapustil moških potomcev.=* Leta 1793 sta se z ženo Marijo odločila izročiti hišo v Mestu št. 82 in vse zraven spadajoče hčerki Ivani (Johani). Devetega aprila je datirana izročilna hčerina ženitna pcgcdba. Ivana se je takrat poročila s kovačem (hammer- schmied) Simonom Jesenkom. V obeh pogodbah se cče Tušek imenuje mestni slikar (Biargerlicher Mahler in der Stadt Lack).^ Ko smo že pri arhivskih podatkih, povejmo, da je po delu za sedaj ar hivsko izpričan le v kapucinski kroniki, ostala dela pa so mu le stilno pri pisana oziroma je ohranjeno njegovo delo v ustnem izročilu. Pri teh zadnjih podatkih pa bodo seveda potrebne korekture in temeljito proučevanje Tuško- vih del. V kapucinski kroniki se Tušek prvikrat omenja leta 1763,' ko je naslikal sv. Frančiška v koru za oltarjem. Leta 1765 je naslikal sv. Serafina; istega leta je poslikal obleko kipa Imakulate. V letu 1769 se je uveljavil kot reno- vator in reparator oltarjev in slik v cerkvi in v reflektoriju (slika sv. Lovrenca Brindiškega in Bernarda Korleonskega). Junija leta 1780 je poslikal veliki oltar v koru kapucinske cerkve. Zadnji podatek je iz leta 1794, ko je zastonj renoviral slike na samostans-kem vrtu. V kroniki je zapisan kot gospod Anton Tuskek, Tuschick, Thusheg, Dusheg itd. Ostala dela mu lahko le pripišemo. Na tem mestu bi zaenkrat objavil le seznam njegovih sedaj znanih pripisanih del. Izven loškega ozemlja bi opozoril le na freske na Veseli gori pri St. Rupertu na Dolenjskem. Stilno bi ga za sedaj označili kot posnemalca naše velike baročne četve rice. Sicer pa ima Tušek svoje karakteristične poteze, pa tudi tehnično je bil dobro podkovan. Seznam pripisanih del: — Sv. Andrej nad Zmincem: Veliki oltar je datiran v leto 1773, slika sv. Andreja je Tuškova. V stranskem oltarju je njegova slika Vstalega Kristu sa. Tuškov Križev pot. — Sv. Lovrenc nad Zmincem; Slika sv. Florijana v prezbiteriju kaže po teze Tuškovega čopiča. — Sv. Florijan nad Zmincem: Križev pot je mogoče Tuškovo delo. — Brode, Sv. Tomaž: Veliki oltar iz leta 1773 je iz iste delavnice kot pri Sv. Andreju. Oltarna slika sv. Tomaža, ki visi samostojno v prezbiteriju, je Tuškova. Njegov je verjetno tudi antependij Tcmaž tipa Jezusove rane. — Sv. Križ nad Poljanami: Na cerkveni zunanjščini je fresko naslikan Križev pot, ki je bil pred leti nestrokovno preslikan, vendar je nova barva že odpadla (v slabem stanju). Veliki oltar je iz leta 1777. Slika Križanega je Tuškova. Slika v desnem stranskem oltarju Janeza Nepomuka je signirana in datirana A. T. P. 1767. — Čabrače, sv. Jedert: Slike na prižnici so mogoče Tuškovo delo. — Žiri, ž. C. sv. Martina: V zakristiji je slika Brezmadežne, mogoče Tuško vo delo. — Ledinica, sv. Ana: Slika Madone v stranskem oltarju sv. Florijana je Tuškova kopija T. Kundiškovega originala pri sv. Florijanu v Ljubljani. Stran- 148 ruškova treska Oznanjenja na pri>