% št. 180 (16.217) leto LIV. mom PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Dober-’ pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-do 1. maja 1945 v tiskarni "Slove-i J Y 'ojskim nn Id'" 1o 1 maja 1945 pa v raS'r| m na Koroškem ni le moči V(:5C j, domačemu gospodarstvu, ter Prosto ^ tU(ri >>0kno v alpe-jadrans ben Sejem pa je izredno pomer Hern s ^VmocB° Koroške tudi v cele rednjeevropskem prostoru o znotraj Evropske unije. Na letošnjem Celovškem sejmu razstavlja okrog 620 razstavljalcev iz 21 držav, od tega 520 direktnih razstavljalcev. Najvecji delež razstavljalcev prihaja iz Avstrije, 115 pa iz tujine. MoCno zastopana je tudi letos Nemčija s 56 razstavljale!, iz Italije jih je 20, za dvanajst manj kot leta 1997. Na tretjem mestu sledi Madžarska s 13 razstavljale!, Slovenija pa je s šestimi razstavljale! letos spet bolj prisotna kot v zadnjih letih. Med načrtovanih 150.000 obiskovalcev tudi letos pričakujejo nekaj tisoC iz sosednje Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Vstopnina se napram lanskemu letu ni spremenila: družinska karta za dve odrasli osebi in dva otroka (nad 6 let) stane 150 šilingov, vstopnica za eno odraslo osebo 75 Šilingov, za otroke do 15 let pa 35 šilingov. Vstop v zabavni park, ki je odrpt vsak dan do dveh zjutraj, je brezplačen. Posrbljeno je tudi za brezplačna parkirišča, ki so tudi vidno označena. Ivan Lukan Po odklopu dveh daljnovodov Hrvaška znižala svoj odjem Slovenija ne omejuje tranzita električne energije Hrvaški LJUBLJANA - Hrvaška je takoj po odklopu dveh 400-kilovoltnih daljnovodov (Krško - Zagreb 1 in Krško -Zagreb 2) znižala svoj odjem, tako da nadaljnje odklapljanje daljnovodov za zdaj ni potrebno, so nekaj pred 15. uro povedali v dispeCerski službi Elesa. Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) naj bi namreč zagnalo rezervne elektrarne na kurilno olje in tako zmanjšalo svoj odjem za 300 MW, kolikor sicer dobiva iz Nuklearne elektrarne Krško. Dobava elektrike, ki jo Hrvaška uvaža prek Slovenije, pa poteka nemoteno, so zagotovili slovenski dispeCerji. V primem, da se hrvaška stran ne bi držala navodil slovenskih di-speCerjev, bi se znova sprožila avtomatska zaščita v slovenskem elektroenergetskem sistemu; naslednji daljnovod, ki bi se izklopil, bi bil 400-kilo-voltni daljnovod DivaCa - Melina. Za zmanjšanje dobav električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) se je slovenska stran odločila zaradi popolnega neodzivanja hrvaške strani na vprašanja, povezana z ureditvijo dolgov Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) za dobavljeno električno energijo. HEP namreč od 23. junija 1998 ni opravil nobenega plačila, neplačani neto dolg za dobavljeno energijo v letu 1998 pa je po cenah iz potrjenega gospodarskega načrta za letos presegel 2, 4 milijarde tolarjev. Direktor Elesa Ivo Banic je predtem v pogovora za Radio Slovenija navedel, da se bo odklapljanje nadaljevalo, dokler raven hrvaškega odjema ne bo padla na raven, ki so jo predpisati slovenski dispeCerji, kar pa se za sedaj ne bo zgodilo. V pogovoru je izpostavil, da Slovenija tranzita Hrvaški ne omejuje, slovenski dispeCerji so celo ponujali povečan tranzit Hrvaški, da bi nadomestila izpad NEK. »Vendar je razlika v dveh energijah velika, ker je treba tranzit plačati takoj, računov iz NEK pa Hrvaška ne plačuje. Menim, da so s tem, ker se niso prilagodili zahtevam naših dispeCerjev, sami povzročili izklop daljnovodov, saj so vsi računalniško nadzorovani, Ce odje- malec ne upošteva navodil di-speCerja, se namreč zaščita sproži avtomatično,« je zatrdil direktor Elesa. Seveda je celotno dogajanje neugodno. za HEP, pa tudi za Eles ni prijetno, saj ni običajno, da se dve elektrogospodarstvi med seboj odklapljata, vendar nas je hrvaška stran k temu prisilila, je še pripomnil Banic. Glede odzivov s hrvaške strani pa je povedal, da so biti ti zelo neprijetni, saj je prihajalo celo do telefonskih groženj. »Izjemno sem presenečen glede takšnega odziva, saj to seveda ni način pogovora, ki se uporablja v elektrogospodarstvu,« je še dejal direktor Elesa. V zvezi z omejitvami dobave električne energije iz nuklearke Krško Hrvaški, je uprava hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) v sporočilu za javnost zapisala, da energije iz Jedrske elektrarne Krško (NEK), ki je last hrvaškega elektrogospodarstva, vodstvo nuklearke ne more nepooblaščeno predati v upravljanje Elektru Slovenije, saj to pomeni kršenje pogodbenih odnosov. (STA) 4 Petek, 31. julija 1998 SLOVENIJA RUBRIKE PRIMORSKA SLOVENIJA / STATISTIČNI PODATKI ZA PRVO ČETRTLETJE Uspel že 3. fotografski ex tempore Kras ŠTANJEL - 2e 3. mednarodnega fotografskega ex tempora Kras 98, ki ga je tudi letos v okviru poletnih kulturnih prireditev Grajski večeri organiziral sežanski fotografski študijski krožek Zarek, se je udeležilo kar 61 fotografov iz cele Slovenije, pa tudi iz zamejstva. V kategoriji A je sodelovalo 12 otrok, starih do 16 let, v kategoriji B pa 49 odraslih. Žirija, ki so jo sestavljali akademska slikarka Karin Lavin, Andreja Peklaj (MF FZS) in znani fotograf Rafael Podobnik iz Nove Gorice, si je ogledala kar 2104 diapozitiv in izbirala nagrajence. Na nedavni predstavitvi najboljših fotografij na grajskem dvorišču v Štanjelu je predsednica krožka Vilma Colja poudarila pomen prireditve, M poteka pod pokroviteljstvom sežanske Ljudske univerze in ljubljanskega Andragoškega centra. Podelila je tudi nagrade in diplome najboljšim. Med odraslimi je zmagal Branko ZoroviC, 2. mesto je osvojil Jure Kuštrin, 23. nagrado pa domačin Stojan Gorup. Diplome so prejeli Borut Belegic, Bruno Bizjak, Boštjan Budihna, Andrej Marušič, Tatjana Mihalič in Eda Pavlin. V A kategoriji je med najmlajšimi slavila Blažka Maraž, 2. je bila Maja Pahor, 3. mesto pa je osvojil Blaž Lušina. Diplome so prejeli Vanja Cok, Tina Gregorčič in Karmen Jagodic. (OK) Likovna kolonija na Krasu DUTOVLJE - Društvo kraških slikarjev, ki že nekaj Časa miruje, prireja enodnevno likovno kolonijo, ki se bo odvijala v nedeljo, 1. avgusta, s pričetkom ob 9. uri pred Ukmarjevo gostilno v Dutovljah. S svojimi deU bodo počastiti pravi kraški praznik, Praznik terana in pršuta, ki se bo odvijal v sredini prihodnjega meseca. Razstavo nastalih del pa bodo postavili ob tradicionalnem Prazniku terana in pršuta v Dutovljah, ki bo potekal od 14. do 16. avgusta. (OK) Skoki s škofeljskega mostu SKOPLJE - Poletje je Cas številnih turističnih, zabavnih in športnih prireditev. Ena takih, ki sodi v okvir turistične ponudbe Krasa in Brkinov, bodo Skoki z mosta Škofije, ki jih letos že Četrto leto zapored organizira Turistično društvo Vremska dolina. V soboto, 8. avgusta, bo ob 16. uri vaška olimpiada tekmovanje v zbijanju koze za pokal Vremske doline. Skupine, ki štejejo po 4 elane in se predstavljajo z znakom ati eblemom društva, kluba ali skupine, se za to tekmovanje lahko prijavijo najmanj eno uro pred pričetkom prireditve. Ob 18. uri bodo ribici v ribiški kod v Famljah odprti razstavo o nekdanjem vremskem rudniku z naslovom »Globoko pod zemljo«. Razstava bo odprta ves teden, do 15. avgusta. Na dan »skokov z mosta« v reko Reko, v nedeljo, 9. avgusta, bodo potekala tekmovanja že ob 13. uri za najmlajše skakalce na 5-metrski skakalnici, ob 15. uri pa z 11-metrske skakalnice, skoki pa se bodo zaključili z atraktivno točko, ko bosta skakalca Igor Slovenec in Pino Fluber skočila iz 20-metrske skakalnice. Na prireditvi bodo podeliti pohvale in priznanja v tekmovanju Iščemo najbolj urejeni kraj in domačijo, ki ga vzpodbuja Turistična zveza Slovenije. Aktiv žena pri TD Vremska dolina se bo predstavil z razstavo peciva in kulinarike. S kulturnim programom bodo prireditev popestriti mladinski orkester iz Sežane, mažoretke iz Povirja, folklorna skupina Kras in harmonikar Zoran Lupine. (OK) PISMA UREDNIŠTVU 40a za nas ne pomeni nič Res se opravičujem za »šekade«, ki jih povzročam s svojim pisanjem, a ne morem mimo tega, da mi ne bi pozornost padla na strani Primorskega dnevnika -Nedeljske teme dne 26.7.98 »UCenci OS Bazoviški junaki iz Rojana so spoznali lepote iz Tržaškega Krasa«. Ker osebno poznam kader učnega osebja te šole in gojim do njega visoko spoštovanje, ugled in prepričanje o njihovi zavzetosti za vzgojo naših slovenskih otrok, ki obiskujejo to šolo, se sprašujem in dam v razmišljanje, zakaj naslova dveh risb »Pešpot 40a -Repnic«. VraCam se na svoje pismo v Primorskem dnevniku z dne 25.5.98 in potem objavljeno v PD 30.5.98 pod naslovom »Kdo naj pove, kaj je naš gozd« in ugotavljam da naši ljudje, citatelji Slovenci iz Repnica in Zgonika ter Kraševci na- sploh poznajo Kras po naših imenih. Gesla Pešpot 40a Repnic ne razume nihče, razen poznavalcev zemljevidov C Al iz fašističnega obdobja, katerih namen je med drugim bil poitalijančevanje teh krajev. Solarcki šole Bazoviški junaki so obiskali kraj, gozd, ki ga jaz poznam z imenom »Drage«, to je ledinsko ime vpisano tudi v katastrski mapi približno iz leta 1820. To ledinsko ime zagotovo izhaja iz zelo daljnjih prejšnjih srednjeveških Časov, ker so bile tiste njive, gozdovi, doline, ki ležijo nad Repnicem in Zgonikom, »slano« plaCane devinskemu grofu v 16. stoletju, preden so prišle v današnjo zasebno last RepenCa-nov in ZgoniCanov. To naj bi bila zgodovina; sedaj imamo pred sabo prihodnost! »40a« za nas domačine Slovence ne pomeni niC; kot n.pr. »CAI« za nas pomeni vprašalno oblika KAJ? S spoštovanjem Dušan Milic število prebivalcev se je letos zopet zmanjšalo Moja letos je v Sloveniji živelo vsego 1.983.351 prebivalcev LJUBLJANA - Konec letošnjega marca je v Sloveniji živelo 1, 983.351 prebivalcev (od tega 51, 2 odstotka žensk in 48, 8 odstotka moških). Število prebivalcev se je v primerjavi z zadnjim Četrtletjem lanskega leta vnovič zmanjšalo, tokrat za 1572 oseb. V enem letu pa se je število prebivalstva Slovenije zmanjšalo za 3100 oseb. Najstarejše prebivalstvo ima občina Osilnica (povprečna starost 45, 1 leta), najmlajše pa občina Velenje (34, 8 leta). V Ljubljani je povprečna starost prebivalstva 39, 2 leti. Sto in veC let je imelo zadnji dan letošnjega marca 47 prebivalcev, od tega 45 žensk in le dva moška. Državljanov R Slovenije je bilo zadnji dan marca 1, 937.029. Zanimivo je, navaja državni urad za statistiko, da se je v omenjenem obdobju zmanjšalo število prebivalcev v treh skupinah od štirih, ki jih spremljajo na uradu: državljanov R Slovenije brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, za 855, tujcev z začasnim prebivališčem za 597, beguncev pa za 428. Povečalo se je le število tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji, in sicer za 308 oseb oziroma za 6, 7 odstotka. Po mnenju urada za statistiko je najbolj zaskrbljujoče zmanjšanje števila državljanov R Slovenije brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini. To je posledica negativnega naravnega prirastka, predvsem vnovičnega zmanjšanja števila rojstev, in sicer ne glede na to, da je negativen naravni prirast v prvem Četrtletju demografska značilnost tega obdobja že vse od leta 1991. 30. junija 1995, ko je urad prvič objavil rezultate, ki jih je dobil na podlagi spremenjene opredelitve prebivalstva, je bilo tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji 2656. To pomeni, da se je njihovo število v nekaj manj kot treh letih skoraj podvojilo. Števi- lo tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji se bo še povečevalo, saj je bilo 31. decembra 1997 v sektorju za tujce pri ministrstvu za notranje zadeve v postopku reševanja še 1218 vlog za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje (v lanskem letu so pozitivno rešili 83 odstotkov obravnavanih vlog oziroma izdati 1259 dovoljenj za stalno prebivanje). Število izdanih dovoljenj za stalno prebivanje in število tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji se ne ujemata, ker nekateri tujci kljub izdanemu dovoljenju zaradi različnih razlogov ne prijavijo stalnega prebivališča, dodajajo na statističnem uradu. Skoraj dve tretjini tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji je starih od 30 do 59 let, mlajših od 15 let je manj kot 500 oziroma 10 odstotkov vseh. VeC kot polovica, 56 odstotkov, vseh tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji je moških. Približno 86 odstotkov vseh pa ima državljanstvo ene od držav nekdanje Jugoslavije. Od tega jih ima veC kot tretjina državljanstvo Bosne in Hercegovine, Čeprav se je njihovo število v zadnjem letu relativno še najmanj povečalo (za 27 odstotkov). Najbolj se je v omenjenem obdobju povečalo število tujcev z jugoslovanskim državljanstvom (za 43 odstotkov). Na slednje odpade nekaj manj kot tretjina vseh tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Med drugimi tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji je še največ državljanov Italije (154) in Nemčije (142), njihovo število pa ne narašča. Najbolj pa se je povečalo število državljanov držav, nastalih iz nekdanje Sovjetske zveze (s 27 na 50). Skoraj petina vseh tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji živi v Ljubljani (konec leta 1996 jih je bilo le deset odstotkov). (STA) POSOČJE / SPOROČILA MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR Določila o samostojnem delu občanov pri obnovi Občani pa lahko samostojno ukrepajo le na poslopjih, pri katerih za sanacijo ni potrebno gradbeno dovoljenje LJUBLJANA - Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) se je na osnovi ocene stanja ter na podlagi pobud občanov in sprejetih sklepov odbora državnega zbora za infrastrukturo in okolje odločilo, da spremeni prvotna navodila, ki zadevajo samostojno delo občanov na potresno poškodovanih objektih, seveda le pri manjših sanacijah. Odbor je namreč zahteval, da se omogoči takojšnji pričetek manjših sanacij na poškodovanih hišah. Državna tehnična pisarna Bovec - Kobarid je že pripravila nova navodila za lastnike poškodovanih objektov. Ce se bodo ti zapisanih navodil držati, bodo upravičeni do državne nepovratne pomoči pod istimi pogoji, kot to velja za ostale upravičence, so sporočiti iz MOP. Občani lahko v sodelovanju z Državno tehnično pisarno še pred pričetkom izvajanja obnove objekta poskrbijo za predhodno sanacijo dimnikov in poškodovanih strešnih kritin. Tako možnost lahko izkoristijo občani, katerih objekt je poškodovan le toliko, da za sanacijo ni potrebno gradbeno dovoljenje. Tistim občanom, ki so biti na razgovorih v Državni tehnični pisarni že obveščeni, da se za njihove stanovanjske objekte pripravlja ali je že pripravljeno tehnično navodilo za celotno obnovo, Državna tehnična pisarna svetuje, naj se ne odločijo za predhodno sancijo dimnikov in kritin. Ta bo namreč v vsakem primeru izvedena v okviru celotne obnove, ki se bo pričela, ko bodo lastniki poškodovanih objektov podpisali vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev sredstev državne pomoči. Občani, ki želijo pričeti s predhodno obnovo dimnikov in kritin, bodo vsa dodatna navodila dobili pri predstavnikih Državne tehnične pisarne. Ta bo imenovala nadzornike, ki si bodo objekte ogledali, izročili lastniku objekta tehnična navodila in popis del za predhodno obnovo dimnikov in kritin ter zabeležili trenutno stanje. Lastnik objekta se bo za predčasen pričetek obnove dogovoril z usposobljenim izvajalcem, ki ga bo iz objavljenega seznama izbral sam. Predčasna sanacija dimnikov in kritin pa ni možna na objektih, ki so za bivanje začasno neuporabni in se bodo v okviru popotresne obnove rekonstruirali z obsežnejšimi deli, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje. (STA) Jeseni izredna seja DZ o obnovi Posočja LJUBLJANA- Na kolegiju predsednika državnega zbora (DZ) Janeza Podobnika so se dogovorili, da bodo izredno sejo, ki jo je zahtevalo 25 poslancev DZ in na kateri naj bi obravnavati ukrepe za odpravo zamude pri popotresni obnovi objektov in pri spodbujanju razvoja v Posočju ter ukrepe za odpravo nepravilnosti v delovanju ministrstva za šolstvo in šport, sklicali septembra. V tem Času naj bi vlada pripravila ustrezne spremembe in dopolnitve omenjenega zakona. Izjavo s taksnim pozivom vladi naj bi še danes pripravil predsednik DZ, podpisali pa naj bi jo tudi vsi vodje poslanskih skupin. V krajši razpravi na kolegiju je Lojze Peterle (SKD) v imenu predlagateljev sklica izredne seje med drugim poudaril, da zahteva izhaja iz utemeljenih razlogov, saj so razmere na prizade- tem območju izredne. Po njegovem je namreč potrebno pospešiti dinamiko del pri obnovi, zato tudi na zahtevani izredni seji ne bi smelo biti veliko razprave. Potrebno je sprejeti predlagane sklepe, je dejal. Tone Anderlič (LDS) je sicer podprl pobudo o pospešitvi obnove prizadetega območja, cilj izredne seje, ki naj bi jo sklicali še danes ali jutri, in predlagani sklepi pa so se mu zdeli preveč ohlapni. Očitno je, da je treba popraviti obstoječi zakon, kar mora narediti ati DZ ali vlada, tega pa ni mogoče narediti v dveh dneh. Zato se mu je bolj smiselno zdelo takšno sejo sklicati jeseni, ko lahko vlada ustrezno predlaga ustrezne spremembe. Ciril Ribičič (ZLSD) se je s kolegom iz LDS strinjal ter opozoril, da bi morali poletne počitnice izrabiti za pripravo sprememb zakona, saj vlada avgusta nima počitnic. (STA) POSOČJE / NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI Peterle in Janša kritična do vladnih stališč o obnovi Na izredni seji DZ naj bi razpravljali o odpravi zamud pri obnovi in o ukrepih za razvoj prizadetega območja LJUBLJANA- Predsednika dveh največjih opozicijskih strank v državnem zboru, Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke Slovenije, Lojze Peterle in Janez Janša sta na včerajšnji skupni novinarski konferenci predstavila pobudo za sklic izredne seje, na kateri naj bi obravnavati ukrepe za odpravo zamude pri popotresni obnovi objektov in pri spodbujanju razvoja v Posočju ter ukrepe za odpravo nepravilnosti v delovanju ministrstva za šolstvo in šport. Kot je dejal Lojze Peterle, so se poslanci teh dveh poslanskih skupin poslužili inštituta izredne seje z željo, da bi s tem poslanskim pritiskom Cimprej prispeva- li k temu, da bi stvari tekle drugače. Njihova skupna ocena je, da je prišlo do neodgovorne, nerazumljive in nepotrebne zamude in da v tem Času ljudem ni bilo omogočeno, da bi s svojo iniciativo, solidarnostjo in znanjem, ki ga imajo, opraviti tisto, kar bi se ob minimalnem svetovanju s strani države dalo narediti. Predlagajo, da vlada predloži predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o popotresni obnovi, ker menijo, da je treba spremeniti koncept in pri tem bolj upoštevati voljo ljudi in občin. Predlagajo tudi, naj pristojne službe vlade v okviru veljavnih zakonskih določb dovolijo smiselno samoiniciativo prizadetih, ki bi radi delali, in naj dopustijo, da lastnik izvajalca izbere sam, Ce popravilo potresne škode ne presega pol milijona tolarjev, je še pojasnil Peterle. Po njegovem mnenju izbrani koncept postavlja ljudi preveč v vlogo statistov in zgolj opazovalcev državnih odločitev. Obžaluje, da predsednik državnega zbora danes kolegija državnega zbora ni vodil v drugačni smeri. Peterle namreč meni, da bi -lahko s hitrim sklicem izredne seje - mogoče danes po zaključku redne seje, kar poslovnik omogoča - sprejeti take sklepe in vlado zavezali, da pripravi to, kar je potrebno pripraviti. Po drugi strani pa Peterle izraža delno zadovoljstvo, da je ta pobuda pripeljala do dogovora, da bo predsednik DZ naslovil na vlado pis®0 skoraj isto zahtevo, kot bi zahte vala izredna seja. Peterle raCun ’ da bo to vlada vzela kot izraz P lirične volje, ki zahteva sprem6 ^ be zakona in spremembo 0 nasanja. Kot je še dejal, ima vAe. ves avgust Cas, "da pride z za vami, ki so predlagane v sklep1 Predsednik SDS Janez J311*3 IL je opozoril, da ljudje v prizade krajih niso veC le jezni na vAa-ampak postajajo že apatični' sti starejši, ki živijo v bolj 0 za tiste, ki pot nadaljujejo do Benetk. IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak SKD JOŽE RAPOTEC prireja v Parku v Prebenegu TRADICIONALNO SAGRO Danes 31.7. in jutri 1.8. ples s ansamblom Status Symbol V nedeljo, 2. 8., ob 18.30 nastop godbe na pihala Breg. V nedeljo, 2. in v ponedeljek 3.8. ples z ansambloma Adria Kvintet in Happy Day Poskrbljeno bo za laCne in žejne. Vabljeni! SK DEVIN ŠPORTNI PRAZNIK v Praprotu 1. in 2. avgusta Sobota, 1. 8. 16.00 odprtje kioskov 18.00 kolesarski poligon za mladino do 16. leta starosti 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet Nedelja, 2.8. 14.00 odprtje kioskov 17.00 turnir »med dvoma ognjema« 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet 22.00 tombola med plesom se bodo vršile razne igre PRAZNIK ŠPORTA in PRIJATELJSTVA v Bazovici, na vrtu Gospodarske zadruge danes, 31.7., jutri 1.8. in v nedeljo 2.8. danes, ob 18. uri javna debata »Projekt za zbiranje mladih - PAG« °b 19. uri okrogla miza s Političnimi predstavniki m športnimi delavci iz tržaške pokrajine na temo »Šport in sožitje« °d 20. ure dalje zabava z . misamblom Kraški ovčarji mtri in v nedeljo bo od 20. Ure dalje igral ansambel Silver Diši. j0 razpolago dobro za-°Zeni kioski z gastro-'jjjjmskimi specialitetami. 72-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Ludovico Picciotto, Jelena Ilič, Valentina Bacher, Triskel Kosovel, Gloria Bellanova, Francesco Alessio, Luca Sartore, Ni-cholas Nugnes, Stefania Stulle, Marco Glavina. Umrli so: 54-letni Ennio Ziak, 77-letni Emilio Marco, 94-letna Caterina Rusgnach, 90-letni Giuseppe Sirotich, 97-letni Antonio Cherbocci, 68-letni Agostino Zaccaria, 93-letna Uliana Celestina Rosa, 86-letna Angela Strain, 83-letna Antonia Na-perottich, 81-letni Giuseppe Sulini, 95-letna Anna Poro-pat, 85-letna Ida Bradicich, 22-letna Donatella Cottone, 75-letna Esmeralda Manzini. ^ceraj-danes LEKARNE Danes, PETEK, 31. julija 1998 IGNACIJ ? ^°nce vzide ob 5.47 in mone ob 20.35 - Dolžina eva 14.28 - Luna vzide ob •j8 in zatone ob 0.30 Jutri, SOBOTA, 1. avgusta 1998 ALFONZ yJREME VČERAJ OB 12. stn ,ternPeratura zraka 24,2 j^Prnje, zračni tlak 1013 Um Ustal)en’ veter 4 km na severozahodnik, vlaga Od ponedeljka, 27. julija do sobote, 1. avgusta 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 040 828428), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Sesljan (tel. 040 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Kraška gorska skupnost cOMUNITA MONTANA DEL CARSO Krnska Obvestilo o javni selekciji za pridobitev curriculumov tava * ?ors^a skupnost - Comunita Montana del Carso name-sor • ^dobiti poklicne curriculume za morebiten začasni niat • V službo za dobo 3 (treh) mesecev za risarja in progra-Sn za pripravo grafične in pisne dokumentacije, za servi-)(Va| onferenco Kraškega medobčinskega parka - VII funkc. nad i .Udobje zaposlitve bo mogoče eventuelno obnoviti za i,La lne 3 (tri) mesece. r,rani kandi !Zavna delo- Cb , na delovna kolektivna pogodba predvideva za uslužben-tr— m krajevnih unrav. jj, ani kandidat bo deležen ekonomskih pogojev, ki jih vse-vna kolektivna Kanj?"‘ln Krajevnih uprav. s0 ^at* morajo biti v posesti razen splošnih rekvizitov, ki Ver2> aVlaen* za sprejem v službo v javnih upravah tudi uni-SlU2b . diplome iz arhitekture in obvladati slovenski jezik. del p en' sedež: Kraška gorska skupnost - Comunita Montana j, ^arso. Prosn'Cat' kod° morali, na navedenem papirju izpolnjene Mont e Podstaviti na Kraško gorsko skupnost - Comunita ProSnana del Carso, najkasneje do 12.00 ure dne 12. 8.1998. Pnosti ** *30 naslovljena na Predsednika Kraške gorske sku-ben »cu^°mUnRa Montana del Carso bo treba priložiti podro- ‘ Dom^r0kneiSe informacije klicati na Kraško gorsko skupnost unita Montana del Carso, telef. 040-299026. PREDSEDNIK dr. Mario Lavrenčič Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 040 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 040 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. J PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA - Opčine pod pokroviteljstvom SLOVENSKE PROSVETE v Trstu prireja koncert, ki ga oblikujeta basist Luka Debevec in pianist Christian Usciatti, jutri, 1. 8., ob 20. uri po večerni sv. maši v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primem slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »II matri-monro del mio migliore ami-co« r. P.J. Hogan; i. Juha Roberts, Dermot Mulroncy. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZURRA-Zaprto zaradi dopusta do 27. 8. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 17.00, 20.30 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Arizzona dream«, r. Emir Kusturica; i. Johnny Deep, Jerry Lewis in Faye Dunaway. Obveščamo Vas, da sprejemamo Olga in Nevo Kovačič praznujeta danes zlato poroko. Se mnogo zdravih in srečnih let jima Zeli dmžina Debenjak-Fabrizi E3 ČESTITKE Danes praznuje v Boljuncu naša draga teta NACJA 93 let. Se mnogo zdravja in da bi bila Se naprej čila in zdrava ji želijo Vida z družino, sorodniki ter vsi, ki jo imajo radi. Danes praznujeta zlato poroko OLGA in NEVO KOVAČIČ. Se mnogo zdravih in srečnih dni v skupnem življenju jima želijo Neva, Janko in VValter z družinami. Danes praznuje MIRO PERIC okrogli jubilej. Se na mnoga zdrava leta mu kličejo Patrik, Klarisa, Da-rio, Elena in Rajko ter Štefanija. s______________IZLETI 40-LETNIKI s Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so Še zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in prijavite se na tel. St. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor). Pridružite se nam, ne bo vam žal. Potrditev in plačilo izleta v torek, 11. avgusta od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. S SPISKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS oh- vesca, da bo do 31. avgusta tajništvo Sole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo v sredo 5. in v sredo 12. avgusta 1998 zaprt zaradi dopusta. OBVESTILA LONJERSKI TITANIC v poletnem centru v društvu v Lonjerju bo odplul danes, ob 11.30. Vabljeni! REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z zgonisko organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Cer-via-Milano Marittima (Emilia-Romagna) od 8.9.1998 do 22.9.1998. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne občine od 9. do 13. ure najkasneje do 18.8.1998. UPRAVA OBČINE DEVIN-NABREŽINA organizira večdnevno bivanje v toplicah za 50 starejših oseb v obdobju od 12. do 25. septembra. Izbran kraj je Bibione. Letovanje je namenjeno prebivalcem s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina. Morebitni nekriti prostori bodo na razpolago prebivalcem iz drugih občin. Zainteresirani naj se'javijo do 14. avgusta v uradu Službe za socialno skrbstvo, Trg sv. Roka - Nabrežina center 102, ob ponedeljkih in petkih od 8.30 do 10.30. Za podrobnejše informacije tel. 040-2017372. TPK SIRENA vabi elane in prijatelje na KALAMA-RADO od 7. do 10. avgusta. Zabavali vas bodo ansambli Kraški kvintet, Wa-chilu, VValter in Giorgio. Nastopila bo plesna sola »Club Diamante«. ZSSDI vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 1997/98, ki bo v ponedeljek, 3. avgusta, ob 20.30 na Stadionu 1. maj. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta od 3. do 24. avgu- VZPI-ANPI in ANED-ANPPIA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Cri-spi 3 zaprti od 3. do 30. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 27. avgusta. ODSEK ZA ZGODOVINO pri NSK bo do 14. 8. zaprt zaradi letnih počitnic. V LONJERJU smo zaceli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, ki so vam v napoto in ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo širše število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (te. 040-912787). IZOLA ’98 (v organizaciji ZKS) od 1. do 10. 8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu - skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanje in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno Študentom in mladim v poklicu. Informacije in prijave: MOSP, Alenka, ul. Donizetti 3, tel. St. 370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja POLETNO SREDIŠČE v Brojnici (Križ) od dne 24. 8. do 4. 9. 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. 040-360324 ob delovnikih, od 9. do 12. ure, do vključno 5. 8. 1998 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v Ul. sv. Frančiška 20 in goriski v osmrtnice, uokvirjene oglase, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, ^ * * v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 ŠJJ&NIKOM: °d ponedeljka do petka ob sobotah od 10. do 15. ure, od 10. do 13. ure v _y Vabilo izletnikom Vse udeležence izletov Primorskega dnevnika vabimo na družabno srečanje, ki bo danes, od 18. ure dalje na kmetiji Mira Žigona v Zgoniku. NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki Želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure Ul. Malta 2, julija in avgusta odprti za elane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v sodelovanju z MUZEJEM RE-VOLTELLA pripravlja spominsko razstavo ob 100-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja. Želimo si, da bi bila razstava cim bolj popolna s pregledom vseh del, ki so v zamejstvu. Zato naprošamo lastnike Černigojevih del, da nas informirajo in da nam dela posodijo za razstavo. Za informacije pokličite na Številki 0481-531445 ali 0481-533177, fax 0481- SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo od 3. do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure. KRUT obveSCa, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVE- ZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde TavCar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. St. 040-212289 ali pri M. TavCar, na tel. St. 040-226131. MALI OGLASI tel. 040 7786333 POTREBUJETE predujem na posojila za dediščine? Pošljite pismene ponudbe pod šifro »PREDUJEM« na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst. DOMAČE SLIVE za marmelado prodamo po ugodni ceni. Tel. 040-420604 v večernih urah. AVTORSKE SLIKE prodam zaradi selitve. Tel. 040-229347. POTREBUJEMO hišno pomočnico 3 ure dnevno v Devinu - Črnica. Kličite na tel. St. 040-637209 od 19. ure dalje. PRODAM 3,70 m dolg lesen Čoln. Cena ugodna. Tel. 040-422836 ob uri obedov. PODARIM dve psički majhne rasti. Tel. št. 040-228519 od 15. do 16. ure. POSTELJO-DIVAN za eno osebo, v odličnem stanju prodam zaradi poroke, za 50.000 lir. Klicati ob uri obedov na tel. St. 040-414815 ali 040-411512. PRODAM mladice kraškega ovčarja z rodov- nikom. Tel. na St. 040- 228388. TRGOVINA JESTVIN išCe blagajničarko / blagajničarja. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »Jestvine«. za enkrat tedensko po štiri ure. Tel. od 18. do 20. ure ISCEM hišno pomočnico pokretno starejšo osebo, na St. 040-811396. APE P 703 v dobrem stanju prodam. Telefonirati v večernih urah na St. 040-911262. PRODAMO hladilnik z zmrzovalnikom, znamke Rex, v odličnem stanju. Tel. na St. 040-299276 ali 040-2916029 po možnosti od 8. do 9. ure zjutraj in od 18. do 19. ure zveCer. PRODAM Citroen AX GTI, letnik ’91, rdeče barve, vedno držan v garaži, za 5.300.000 lir. Tel. St. 040-208907. PRODAM dva francoska buldoga (samca in samico) z italijanskim pedigreejem, stara dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. St. 040-281244. DAMO V NAJEM hišo na Krasu, pritlični prostori, primerni za ambulanto ali za urad. Tel. St. 229227. PRODAM štiri grafike Zore Koren. Tel. St. 229227. OSMICA je odprta pri Stubljevih v Saležu St. 49. Vabljeni! OSMICO je odprl Branko Slavec, MaCkolje 133. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci. OSMICO so odprli pri Repi na Kontovelu St. 112. DuSan in Slava se priporočata za obisk. OSMICO ima Skupek v Koludrovci. OSMICO je odprl Ivan Terčon, Mavhinje 42. Vabljeni! OSMICO je odprla Sonja Rebula v Repnu St. 2. OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. OSMICO je v Saležu odprl Janko Škrk - Lorkovi. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerl, Zgonik 15/a. Vabljeni! PRISPEVKI Za Černobilske otroke daruje Adriana Godina 50.000 lir. Ob obletnici smrti. Andreja Ražema daruje Fabio Ražem s starši 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob lepem veselem prazniku, poroki sina VValterja z Ester darujeta Giordana in Carlo 50.000 lir za KD Fran Venturini in 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI od Domja - za vzdrževanje spomenika padlim v NOB. Namesto cvetja na grob Milke Simoneta darujejo sestrične Milka, Anica in Ivanka PerCiC 100.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na drago Sofijo Trobec vd. Pernarčič darujejo Mokoletovi 50.000 lir za SKD Vigred. 31. 7. 1988 31. 7. 1998 Andrej Razem Andrej, z žalostjo v srcih se te vedno spominjamo. STARSI Pogrešam te. TVOJ BRAT Bazovica, 31. julija 1998 8 Petek, 31. juUja 1998 KULTURA MIRAMAR / RAZSTAVA O EVROPSKI KULTURI OB KONCU PREJŠNJEGA IN NA ZAČETKU TEGA STOLETJA Poti spoznanja o doprinosu židovskih intelektualcev Na tokratni razstavi je posebej pomembna priprava in oprema prostora (f KROMA) Razstavo je treba jemati predvsem kot vabljivo spodbudo k razmišljanju in vabilo k nadaljnjemu spoznavanju kompleksne problematike. S to mislijo so pobudniki, v prvi vrsti gre za tržaško občinsko upravo in deželno skrbništvo za kulturne in ambientalne dobrine (BAAAS), medtem ko je bilo organizacijsko delo ponovno zaupano družbi Villaggio Globale International, novinarje pospremili na prvi ogled razstave Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst: židovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Gre za najzahtevnejšo razstavo iz niza Salom Trst, ki jo tržaška občinska uprava namenja nujnemu ovrednotenju doprinosa židovske skupnosti k celovitemu razvoju mesta. Od danes je razstava, ki so jo domiselno namestili v bivših konjušni- cah miramarskega gradu, odprta za občinstvo, ki ima sicer precej Časa (do 8. novembra), da si jo ogleda. Glede na značilnosti razstava namreč terja od obiskovalca dokajšnjo zbranost, dovolj predhodnega vedenja in skoraj obezno tudi znanje italijanskega jezika. To je ena glavnih hib sicer dobro pre- mišljene in vabljivo nameščene razstave, vsekakor pa je skoraj izključno v italijanskem jeziku razobeše-na razlaga ena negativnih značilnosti razstav v Italiji (z redkimi izjemami). Tokrat je toliko bolj moteCa za tuje obiskovalce, ker so razlage, citati in razni napisi eden sestavnih elementov razstave in njihove nerazumevanje lahko predstavlja hudo oviro za pravilno dojemanje oz. doživljanje razstave. Kot so organizatorji večkrat podčrtali, je tokratna razstava drugačna od prejšnjih, ker je njen cilj obiskovalca z različnimi sredstvi pripraviti do tega, da obravnavano obdobje podoživi in se preko tega skuša spopasti z osrednjo temo razstave: kakšen je bil doprinos židovskih intelektualcev pri ustvarjanju evropske kulture ob koncu prejšnjega in na začetku tega stoletja oz. kako to, da je bil tako odločilen. Prikaz je nastavljen kot nekakšno potovanje po prostoru in skozi Cas. VeC je bilo razlogov, da so se odločili za takšen pristop, po eni strani je bilo za žide tistega (in ne samo) Časa značilno, da so bili v nenehnem fizičnem in intelektualnem premiku, po drugi pa so želeli vzpostaviti nekakšno primerjavo med petimi mesti. Obiskovalce najprej sprejmejo trije »simbolni« židovski intelektualci, Mara, Freud in Einstein, nato pa se lahko sprehodijo po nekdanjem Trstu. S stene jih pozdravi Italo Svevo, sicer pa so prireditelji še najveCji poudarek (pravilno) dali pristanišču oz. ladjam. Glede tega velja že takoj opozoriti na veliko obogatitev, ki jo na razstavi predstavljajo stari filmski posnetki in pa primerno izbrana glasbena spremljava. Po celotnem razstavnem prostoru so namreč smiselno nameščeni televizijski ekrani, preko katerih je mogoCe slediti izredno zanimivim in lepo restavriranim arhivskim posnetkom. Po Trstu je na vrsti Dunaj in prav prostor odmerjen prestolnici avstroogr-skega cesarstva je med najbolj mikavno opremljenimi. Omeniti gre vsaj »dunajski salon« s fotelji in mizicami, na katerih so na voljo (seveda samo za branje) knjige številnih znamenitih avtorjev in pa izbor del slovitih likovnikov, med temi je tudi težko izborjeni Klimt, vse bolj cenjeni Kokoscha in pa Schiele, delo katerega so izbrali za razpoznavni znak razstave. Sprehod po zeleno zaznamovani (vsako mesto ima svojo barvo, kar je tudi Med razstavljenimi umetniškimi deli je tudi ženski ležeči akt Oskarja kokoschke Sliko Egona Schieleja so izbrali za razpoznavni znak znak prefinjenosti postavitve) Budimpešti bo verjetno obiskovalcu prinesel neslutena odkritja o prisotnosti in vlogi židov v tem mestu (bilo jih je veliko, kot je bila množična tudi njihova asimilacija). Nekako nujno se potovanje nadaljuje v Prago, Kafki so seveda (glede na njegovo sedanjo priljubljenost) odme-rili precej prostora, zelo lepo pa je prikazan mestni geto s pokopališčem v ospredju. Zadnja postaja potovanja je Berlin z vrsto znanih mislecev, z njim se tedanji obravnavani sve konca, kot priča požig knjig židovskih in napre' dnih avtorjev sredi mesta 10. maja 1933. Nemirno ustvarjalno obdobje, v katerem so tako pomembno vlogo igrali židovski intele ktualci, je dokončno preki nil Hitler s svojimi somi PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL / PAMELA VILLORESI IN FRAGMENTI O ATRIDIH Sodobna privlačnost starorimske uprizoritve Primorski poletni festival je v sredo zveCer imel v gosteh v Lapidariju Pokrajinskega muzeja v Kopru italijansko igralko Pamelo Villo-resi, ki je skupaj z igralci in glasbeniki skupine Segni delPanima prikazala »predstavo v nastajanju« z naslovom Frammenti d’Atridi (Fragmenti o Atridih), v kateri so v tri ločene sklope združene tragične zgodbe iz antične mitologije in katerih gavni junaki so tako ali drugače povezani z rodom Atri-dov. Predstava spada v poseben projekt o starorimski tra- Jutri zadnja letošnja opereta Z Grofom iz Luksemburga se bo zaključil letošnji tržaški festival operete. Po 22 letih se na festival vrača delo slovitega Franca Lebarja ob 50-letnici njegove smrti. Po dreviSnji premieri bo operat na sporedu do 9. avgusta gediji, pri katerem poleg Vil-loresijeve sodelujeta še igralec in režiser Maurizio Paniči ter avtor Michele Di Martino. Prvi sklop z naslovom II caso Fedra (Primer Fedra) je posvečen liku tragične grške junakinje, ki se zaljubi v pastorka Hipolita, ker pa jo ta zavrne, ga pri možu Tezeju obtoži, da jo je skušal posiliti. Ljubosumni mož v jezi ukaže, naj sina umorijo, Fedra pa skuša zaman zaustaviti usodo. V kratkem odlomku je Pamela Villoresi prikazala tragedijo s Fedrine strani, s strani ženske, ki jo je mož pustil samo, potem, ko jo je z obljubo ljubezni iztrgal iz rodne družine in iz rodnega mesta. Ko je Fedrino mladostno lepoto zasenčil Cas, jo je pustil samo, celo otroka ji je odvzel. Fedra se noCe odreci življenjskosti ne ljubezenski strasti, njeno posmrtno pričevanje ne opraviči krivice, ki jo je storila Hipolitu, vendar daje doumeti razloge, ki so jo v to privedli. Prvi, bolj moderno zasta- vljeni pripovedi sledita bolj estom se vije dolgi boj za teši oblasti željnega tirana, homogena sklopa, ki slonita nadvlado nad Mikenami. Iliona je prvorojenka tro- na redkih odlomkih iz trege- Atrej v sli po maščevanju, janskega kralja Priama in He- dij latinskih avtorjev Lucija ker ga je brat prevaral in za- kube. Ob Parisovi poroki z Akcija in Ignacija Pakuvija, peljal ženo, ponudi Tiestu lepo Heleno, ženo Atrejevega na osnovi katerih je Michele med spravno pojedino meso sina Menelaja, Hekuba zaupa Di Martino sestavil podobo njegovih lastnih sinov, a tudi novorojenega sina Polidora Atrej a in Ilione. groza in bolečina, ki prevza- hčeri Ilioni, ki je poročena s Med Atrejem in bratom Ti- me nesrečnega očeta, ne po- Polimestrom. Da bi ubranila brata, Iliona, ki je komaj P°' vila sina Deipila, dojenčkoma zamenja imeni. Uničenje Troje po desetletni vojni grškemu poveljniku Agamemnonu, drugemu Atrejeve-mu sinu, ni dovolj; zaklel se je, da bo pokončal Priarnovo rodbino. Polimestor v zameno za obljubljeni zaklad ubije lastnega sina, saj ničesar ne ve o zamenjavi. Od bolečine pretresena Iliona pove bratu resnico in se z njegovo P° ral Maurizio Paniči, o hrom pa Pamela Villoresi. Preds va je poskus rekonstrukcij starorimske tragične uPrl^° ritve, v kateri prevladuje s ličnost. Odrsko dogajanje polnjuje glasba, ki nadoin šča tudi manjkajoče delm Atrej a je glasbo sestavil Ma simo Nunzi, za Iliono pa močjo maščuje. Odlomek o Atreju je reži ciano Vavolo. p Celotna predstava o gmentih o Atridih je zelo z nimiva in občinstvo prevz^ me. Čeprav igra bolj na m lektualne kot na čustven strune, (bov) STAROGRŠKA MANJŠINA V APULIJI / POEZIJE V JEZIKU GRIKO Antologija razkriva neznano kulturo Knjiga La poesia griča predstavlja 18 pesnikov, pesmi Za naslovnico knjige so izbrali Rumakovo olje Pobiranje oljk Cisto na koncu pete italijanskega škornja se nahaja Salento. Geografska lega potiska te kraje v Apuliji kulturno bliže grškim otokom kot Italiji, za to nosi krivdo že trojanska vojna. Legenda govori o idomeneju, kra-Iju na Kreti, ki se je po Padcu Troje s svojim spremstvom na vrat na nos izselil v Salento in...-dal povod za širjenje grške kulture in grškega jezika na tem oddaljenem koščku današnje Italije. Za kretskim kraljem so Se v Apulijo priselili še drugi pripadniki grške kulturne elite, vojaki, ntenihi in višji duhovniki- Slednji so predstavlja-n najučinkovitejše sredstvo za širjenje grške kulture na Zahodu. Vse to nekoč. Od tistih daljnih dni se vse do da-^es izključno po ustnem izročilu prenaša grško ljudsko bogastvo, navade, kulinariko in pesmi. Orfejev delež je prisoten tudi med grško manjšino ^ Apuliji in Kalabriji 'Stela naj bi kakih 20.000 Pripadnikov), katere materin jezik je takozvani Sriko - posebna verzija Srscine, z razliko od "-hellenas", to je moderne Srscine, kot se jo govori v Grčiji, V devetih grških vesicah v Salentu mlado tn staro spleta grške ver-■jje in poje razpon teh Iju-1 med tradicionalnim svetom, v katerem je gri-. 0 blestel, in današnjim 'ndustrializiranim ča-soni. Največji problem Predstavlja pomanjkanje sakršne pisane oblike, Srtko je bil (in je še vetrn) namreč izključno Pogovorni jezik. To vrzel ^ttSajo daljnogledne ob- čine, v katerih je prisotna grška manjšina, zapolniti s konkretnimi pobudami. Ob zakonih, ki izrecno ščitijo grško kulturo, je tudi niz pobud za spoznavanje tega sveta. Med le-te spada tudi zbirka poezij v originalni verziji (v grikanskem jeziku) s priloženim prevodom v kar treh jezikih: italijanščini, grščini ter angleščini, ki jo je izdala občina Corigliano d‘Otranto. Slednja je bila v zadnjih letih pobudnica številnih kulturnih iniciativ za ohranitev izvornega jezika svojih prebivalcev, skupno z ostalimi občinami takozvane "Salent-ske Grčije" (Grecia Salen-tina) pa je ustvarila konzorcij za vsestranski razvoj tega področja, ki se plete skozi ohranjanje grikanskega jezika in kulture, ovrednotenje teritorija in arhitektonskega zaklada, vse seveda v dodaten prid turizmu. Zbirka poezij nosi enostaven naslov: »La poesia griča. Una realta da scoprire e valorizza-re« (Poezija griko. Stvarnost, ki jo je treba odkriti in ovrednotiti). Enostavne so tudi zbrane poezije, vendar ne po vsebini. Njihova enostavnost se kaže v izbiri sveta, katerega predstavljajo. Kot je enostavno vse, kar je bistveno v življenju: ljubezen, narava, kruh, otroštvo, sonce, vera, smrt. Poezije prikličejo pred oči enostavni ritem življenja, v katerem so (-smo) nekoč živeli; mogoče so nagnjene k naivnemu romantiziranju preteklosti, vseeno pa so iz te preteklosti, večkrat trde in bedne, izluščile bi- stveni socialni pomen. Veliko je verzov, ki pojejo o ljubezni, materinstvu, poroki, trdnih sosedskih vezeh. Prav tako številne so "obsodbe" današnje razkropljene družbe, v kateri ni časa za pogovor: "Odhajali so, prihajali, hodili, tekli. Tekli so, da ne bi čas izgubili, tekli so za časom, tekli so, da bi pridobili na času. Tako vsi ljudje tekajo za časom..." (Vincenza Lolli). Številni predstavljeni pesniki si pred oči prikličejo vse tiste male radosti, ki so jim polnile otroštvo; tako se Maria Grassi v »Želela bi spet biti mala deklica« spominja, kako je navsezgodaj vstajala, stekla h krušni peči in blaženo grizla tople krajce. Sveta, ki ga opisujejo ti pesniki, v veliki meri ni več. Spremenila se je narava, navade, delo. Potrebe pa se niso spremenile in prav slednje so predstavljene v teh poezijah: potreba po razumevanju, potreba po upanju, radosti, družbi. Najzgovornejši je zaključni verz pesmi "Včeraj...danes" pesnice Rosa-rie Cista: "..Otrok je vedno sam kot revež z žalostnimi očmi". Napredek pa ne pomeni le slabšega življenja in vzpostavitve ekstremne individualnosti, prav tako kot ni preteklost vsa rožnata. Iz poezij teh osemnajstih avtorje^ je zaslediti tudi vse tiste temnejše lise, ki jih vsak zagovornik takozvanih "naprednih idej" zavrača: tradicionalistična mentaliteta, ki se najbolj odra- ža v identifikaciji ženske za štedilnikom, predvsem pa stroga vzgoja, po kateri naj bi imel oče vso pravico ukazovati otroku, kaj je prav in kaj ne, na podlagi svojih izkušenj. V kakšne psihološke probleme nas je taka vzgoja privedla je obširno pisala Aliče Miller... Predstavljene poezije pojejo o tem daljnem svetu "majhnih radosti" in enostavnega tempa, ko je bilo življenje še v sožitju z naravo. Melanholija, ki jo te idilične slike kažejo, pa posredno govorijo tudi o težkem spajanju tra-dicionalnistične grške kulture in modernega (italijanskega) sveta; moderna ženska se bo prav gotovo težko identificirala z žensko, ki jo naslikajo te poezije. Ženska figura postane tu skoraj angelska, največji dar, ki ji lahko podari moški pa je, da jo oplodi s karseda številnimi otroki...Nedvomno je ta svet povezan s tisto ruralno sliko Grčije, ki je (geografsko, predvsem pa kulturno) izredno oddaljena od Aten. Pa ne samo to: svet, ki ga te poezije predstavljajo, je verjetno tako zakoreninjen v nek težko določljiv pretekli čas, v njegov stil, vrednote in navade, tudi zaradi načina, po katerem se je grška kultura v južni Italiji prenašala iz generacije v generacijo: izključno po ustnem izročilu. Dejstvo, da je grška beseda v Apuliji in Kalabriji ostajala izključno ustna, ne pa zapisana, je botrovalo tudi njenemu idiličnemu opisovanju preteklih dogodkov, kar je tipično za pripovedovanje. Tudi, če se opisovanje globoko dotika trdega vsakdanjika pretekle dobe, je v njem vedno prisoten tisti pridih pravljičnosti, ki ob vsem tem vedno vidi zrnce sreče, katerega je danes težko najti. Poezije spisane v grškem dialektu južne Italije bralca vsekakor povedejo v čas in v svet, katerega, z vsemi rožnatimi in sivimi obrisi, vsak izmed nas nosi v srcu. Mogoče bo bralcu malo pomenil vonj domačega origana, katerega se verzi spominjajo, vseeno pa bo lahko v slednjih prepoznal enake trenutke neke skupne kmečke preteklosti. Ne bo kruh z olivnim oljem in dišečim origanom, bo pa kruh s soljo s kozarcem terana... Vida Valenčič Iz ustvarjalnega opusa Rumaka so izbrali več olj, na sliki Ženski obrezujeta trte POLETJE V VILI MANIN / DREVI Skupina Tazenda, tokrat kot duo Pred drevišnjim nastopom bodo predstavili zadnjo cd-ploščo Sc ^ okviru poletnih priredi- V okviru poletnih priredi-6V v vili Manin, ki se skoraj ysak večer odvijajo v parku sueške vile v Passarianu pri odroipu bo drevi sardinska skupina Tazenda predstavila ®vojo novo ploščo z imenom Sardinia. pigi Camedda, Gino Mari-6 h in Andrea Parodi (na sliki) s° glasbeno kariero začeli Pred dvajsetimi leti kot spre-pTUa skupina bolj znanih glas-enikov z imenom Sole Nero. sta 1982 so se preimenovali °ro degli angeli in posneli -n Ct? s skladbami dua Mogol altisti, dve leti kasneje pa ^ Ubra 1 1 Tl n Tl n 1 "n rt Tn o n n T m 1 in kulture jim je vedno le), februarja naslednjega leta Pri srcu, leta 1984 so kon- nastopili "v Samemu, sodelo-n° kronali svoje sanje. Po- vali so s Pierangelom Bertoli-vnsli so ploščo Misterios, ki jem in posneli nekaj drugih ssbuje skladbe tako v itali- plošč (Murales, II popolo rock j,- scini kot v sardinščini. Sti- itd). Spunta la luna sul mon-v ,?ta kasneje so s preimeno- te, Mamoiada, sa dansa, Pit-^ 1 v Tazenda, posneli istoi- zinnos in sa gherra in II popo-Uv^ski album in se začeli lo rock so le nekateri naslovi stjavljati tudi izven rojstne- njihovih uspešnic. _____________HRPELJE / RAZSTAVA____________ Mnogostranska izraznost Ede Pavlin Na ogled so voščilnice, fotografije, slike na steklu in izdelki iz gline V kulturnem domu v Hrpeljah so odprli zanimivo razstavo mlade sežanske umetnice Ede Pavlin (na sliki, f. Olga Knez), ki se predstavlja z voščilnicami, fotografijami, slikami na steklo in izdelki iz gline. Nedavno odprtje razstave je spremljal zanimiv kulturni program, v katerem je zaigral Erik Uršič, zapela Tina Ambrožič, zaplesale pa Nežika Pavlin, Valentina Pečar, Lejla Sovdat in Neli Štrukelj. Avtorica je ob tem številnim prisotnim recitirala izbrane pesmi. »Vse kar nosim v sebi, se želi izraziti navzven. Izraznih poti je nešteto. V zadnjem času mi najbolj leži izražanje skozi ročne spretnosti (slikanje na svilo, oblikovanje gline in izdelovanje voščilnic z dodatkom svile), izražanje s pomočjo fotoaparata (fotografiranje) in izražanje z besedo (pisanje pesmi). Bistvo razstave ni samo v tem, da v razstavljenih izdelkih zagledamo kaj lepega, ampak tudi priložnost za druženje, da si vzamemo čas, po- klepetamo in morda koga na novo spoznamo,« pripoveduje Pavlinova. In prav to se je na odprtju tudi zgodilo. Ta razstava, pri kateri ji je pomagalo nekaj čudovitih ljudi, je po razstavi njenih del v sežanski Mali galeriji pravi izziv za avtorico. Iz vseh razstavljenih del se da čutiti, da sta ji v veliko pomoč mož Ivan in hčerka Nežika. Celotna harmonija pričujočih izdelkov je poklon vsemu, kar je lepega ne samo našim očem, ampak kar vsak človek nosi v svojem srcu. Le da se tega nekateri zavedajo in to tudi znajo izraziti navzven, kot to zna Eda Pavlin, drugi pa na žalost nimajo teh sposobnosti zaradi neosveščenosti in premajhnega samozavedanja. Razstava njenih izdelkov bo na ogled do 20. avgusta. Olga Knez __________ZDA / 17. AVGUSTA V PRISOTNOSTI PREDSEDNIKOVIH ODVETNIKOV_ Starr bo zaslišal Clintona Lewinskyjevo je sedaj pripravljena izročiti »spominsko« obleko s sledovi predsednikove sperme Raziskave javnega mnenja potrjujejo, do so Američani siti Stana in do Clintonu vse odpuščajo NEW YORK - Ameriški predsednik Bill Clinton bo 17. avgusta v Beli hiši ob navzočnosti svojih odvetnikov odgovarjal na vprašanja neodvisnega svetnika Kennetha Starra, ki skuša dokazati, da je Clinton lagal pod prisego, ko je zanikal spolno razmerje z Monico Lewinsky in jo ob tem še nagovarjal k laganju. Predsednik je tako odgovoril na eno najbolj vztrajnih vprašanj ameriških novinarjev - ah bo in kdaj odgovarjal na vprašanja preiskovalcev. Starr je predsedniku poslal sodni poziv za pričanje pred veliko poroto, kjer zaslišujejo pričo brez prisotnosti odvetnika. Za Clintona in njegove odvetnike je bilo to popolnoma nesprejemljivo, zato so se s Starrom zaceli pogajati o alternativnih možnostih zaslišanja. Ena od teh, ki sta jo izposlovala Starr in odvetnik David Kendah, je sedaj potrjena. Clintona bo v Beli Hiši zasliševal Starr, pri Čemer bodo navzoči predsednikovi odvetniki. Celotno zaslišanje bo posneto na videokaseto, ki bo ka- sneje predvajana veliki poroti. Starr, ki se zaradi priznanja Monice Lewinsky počuti v prednosti, je tako sprejel predsednikovo stališče, da mu »delovni urnik« ne omogoča priti pred veliko poroto. S privolitvijo v zaslišanje je predsednik nekoliko pomiril razgrete duhove, ki so ga obtoževali skrivanja pred javnostjo, Kenneth Starr pa se je pametno izognil ustavni krizi, kajti Ce bi predsednik odklonil zaslišanje, potem ga ne bi bilo mogoče enostavno privesti pred veliko poroto. »Zanesljivi« in neimenovani viri pa so televizijski družbi ABC, ki je že od začetka afere dobro obveščena o poteku preiskave, kajti podatke dobiva iz pisarne samega neodvisnega preiskovalca, ki je to malce po neumnem priznal med intervjujem, izdali novo neprijetno vest za predsednika. Monica Lewinsky naj bi bila v zameno za imuniteto pripravljena predati »spominsko« obleko s sledovi predsednikove sperme, kar bi naj dokazalo obstoj razmerja. To obleko je Starr zaman iskal. Nadobudna Monica jo je skrila v mami-novem stanovanju in jo je sedaj povlekla na dan, ko so tudi njeni materi zagotovili imuniteto. Lewinskyjeva pa po istih virih ni pripravljena priznati, da jo je predsednik nagovarjal k laganju. Po virih blizu predsednika naj bi Clinton še naprej zanikal razmerje, kar bo ponovil 17. avgusta. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja pa so Američani siti Kennetha Starra in nasprotujejo, da bi sprožili postopek za odstavitev ameriškega predsednika (impeach-ment) tudi v primeru, da je predsednik res oviral potek pravice in pod prisego lagal. Zadnja raziskava, ki jo je objavila televizijska mreža NBC navaja, da bi kar 51 Američanov oprostilo Clintonu, tudi Ce bi bilo vse res. Raziskava CBS pa je ugotovila, da se kar 62 odstotkov intervjuvancev ne strinja z imuniteto, ki jo je Starr dal Lewinskyjevi in njeni materi. (STA/CR) KOT DA BI BIL »KOVAČEV JANEZ IZ SOSEDNJE ULICE« NEW YORK - Domnevna ljubica predsednika ZDA Billa Clintona Monica Lewinsky bo pred veliko poroto, ki raziskuje njuno razmerje povedala resnico, za kar ji je tožilec Kenneth Starr obljubil polno, tako imenovano transakcijsko imuniteto. Po dvodnevnem medijskem norenju v ZDA je to doslej edino znano dejstvo, polne Časopisne strani in oddajni prostori elektronskih medijev o tem kaj bo, ali ne bo, pa so Se vedno le ugibanja. Monica Lewinsky in predsednik Clinton sta januarja vsak posebej zanikala domnevno razmerje pred odvetniki Paule Jones, ki je pred dvema mesecema pogorela pri svoji tožbi zaradi spolnega nadlegovanja s strani predsednika. Odvetniki Jonesove so skuSali prikazati vzorec neprimernega obnašanja prvega moža ZDA, ki naj se ne bi bil sposoben zadržati pred skorajda nobeno, za silo privlačno pripadnico ženskega spola. Primer Lewinsky bi moral biti tako po vseh pravilih konCan, Se preden se je res začel, vendar sta takrat v igro vstopila nekdanja prijateljica Monice Lewinsky Linda Tripp in neodvisni preiskovalec Kenneth Starr, ki je ravno zaključeval večletno in popolnoma neuspešno preiskavo afere Whitewater. Starr je skušal dokazati finančne malverzacije predsedniškega para iz časov, ko je bil Clinton Se guverner Arkansasa. Linda Tripp je privlekla na dan nezakonito posnete magnetofonske trakove (zaradi njih je trenutno v preiskavi] s pogovori med njo in Lewin-skyjevo, med katerimi naj bi slednja opisovala ljubezenske igrice s predsednikom. Trakove je nato predala Star-ru, ki je zavohal priložnost, da nadaljuje s preiskavo proti Clintonu, tokrat zaradi krive- Neskončna zgodba Clmton-Lewmskyjeva 8 Robi Poredoš, STA ga pričanja in morebitnega oviranja pravice, če je res zabičal Lewinskyjevi, naj o razmerju ne črhne niti besedice. Po večmesečnem pravnem »nategovanju« s predsednikovo odvetniško ekipo, se je pred tednom dni sam preiskovalec znašel pod preiskavo zaradi nezakonitega izdajanja informacij o poteku preiskave nekaterim medijem, kar je neprevidno priznal v pogovoru z urednikom revije BrilTs Content Steve-nom Brillom. Edina resna priča, ki bi lahko pomagala Starrovi preiskavi je, po polletnem medijskem pompu, Se vedno le Monica Lewinsky, kajti, če je imela nekdanja pripravnica v Beli hiši res skrivno razmerje s predsednikom, potem podrobnosti pozna le ona. Prvi odvetnik Lewinskyjeve v tem primeru VVilliam Gin-sburg je med preiskavo kazal znake odkritega sovraštva do neodvisnega preiskovalca, ki naj bi hotel od Monice Lewin-sky na vsak način izsiliti priznanje o razmerju, v nasprotnem primeru pa bi jo gladko poslal v zapor zaradi laganja pod prisego. Ker Ginsburg ni bil sposoben doseči dogovora o imuniteti svoje stranke, ga je slednja odpustila in najela izkušen pogajalski odvetniški par iz VVashingtona Jacoba Steina in Plata Cacherisa. Pod njunim vodstvom, se je Monica Lewinsky pred dvema dnevoma v nekem stanovanju v središču Manhattana srečala s Starrovimi pravniki in po poročanju ameriških medijev, ki se spet sklicujejo na neimenovane vire, izposlovala imuniteto. Slednjo je predvčerajšnjim potrdil odvetnik Plato Cacheris. Transakcijska imuniteta naj bi bila največja možna, ki jo tožilci v zameno za pričevanje le redko izdajajo. To pomeni, da je Monica Lewin-sky krita za vse izjave, ki jih je dala pod prisego v preteklosti, četudi je lagala kot pes teče, samo da v prihodnosti pove resnico. Tiskovni predstavnik Bele hiše, ki je verjetno prepozno napovedal svoj odstop, se je moral dva dni zapored braniti pred salvami novinarskih vprašanj o razvoju dogodkov glede afere, kar mu je, kot vedno doslej, uspelo. Mike McCurry je novinarje neuspešno prepričeval, da nihče ne ve, kaj bo Monica Lewinsky pričala pred veliko poroto. Glede na to, da je izposlovala dogovor s Starrom, lahko s precejšnjo gotovostjo ugotovimo, kakšna bo ta resnica, ker bi ob ponovnem zanikanju razmerja zagotovo letela pod ključ. Kljub temu je zanimivo, da naj bi predsednik McCurryju dejal, da je zadovoljen, ker se zadeva dobro razvija za Lewinskyjevo. Zmedeni novinarji so nato vsevprek izstreljevali vprašanje: »Kako to, da je predsednik zadovoljen, če to pomeni zanj slabo novico. Javnost bo tako vedela, da je Clinton lagal, ko je trdil, da ni imel razmerja.« McCurij se ni pustil zmesti in je odvrnil, da je predsednik januarja povedal resnico, ko je dejal, da spolnega razmerja z Lewinskyjevo ni imel, zatorej nima razloga za zaskrbljenost. McCurry ima po tehnični plati prav, ko pravi, da nihče ne ve, kaj bo Lewinskyjeva povedala. Četudi prizna razmerje, to Se zdaleč ne pomeni tako slabe novice za predsednika, kot se repenčijo njegovi nasprotniki, ki dajejo videz, kot da je le Se vprašanje dni, ko bo v Beli hiši sedel republikanec. Predsednik lahko enostavno vztraja pri svoji verziji dogodkov in zanika razmerje ter trdi, da je Lewin-skyjeva povedala, kar je povedala, zato, da se izogne zaporu. Starr je nekaj dni pred dogovorom z Lewinskyjevo izdal sodni nalog za zaslišanje predsednika pred veliko poroto, kar pa ne bo enostavno, saj ni izdal naloga »Kovačevemu Janezu iz sosednje ulice« ampak ameriškemu predsedniku, ki si nikakor ne sme dovoliti ponižanja, da ga skupina ljudi brez navzočnosti odvetnika zaslišuje po mili volji, kot to poteka pred veliko poroto. Predsednik je pripravljen podati svojo verzijo dogodkov. vendar na način in pod pogoji, ki so primerni za prvega moža ZDA. V primeru, da bo Starr trmoglavil, lahko v ZDA pride do ustavne krize. Kajti, če bo predsednik ignoriral sodni poziv, ga seveda ne bo mogoče enostavno aretirati in na silo privesti pred sodnike kot navadnega državljana. Ce je v celotni godlji kaj resnice, potem je v Starrovem interesu, da predsednik prej priča kot Monica Lewinsky, ker ga bo potem lažje ujeti na laži. V primeru, da bo prej pričala ona, bo ob pregovorno »luknjastem« zidu molka, ki obdaja celoten potek preiskave, predsednikova ekipa lažja pripravila primerne odgovo- Za zdaj je za predsednika \ajbolje, da vse skupaj ignori-a čim dlje, saj večino navadah Američanov afera zdaj ne anima nič bolj kot prej, kljub nedijskemu in političnemu )ompu. Američani živijo tolje kot v desetletju repu->1 ikonskih predsednikov, kal s prva stvar, ki jo pričakujejo >d političnih voditeljev. Do->ra novica za Clintona je tudi o, da Lewinskyjeva, po »K' litvah zaupnih virov«, name-ava priznati le spolne odno-e, ne pa tudi napeljevanja k aganju in skrivanju raz-nerja. Napotke o laganju p°o msego naj bi celo izdelala s lomočjo Linde Tripp, ki t° Mlačno zanika, če je to res, lotem bo afera zabavala matije vsaj do konca mandata, :er bo predsednik razmer]6 ahko Se naprej zanikal, ovj-anje pravice pa mu bo zel ežko dokazati in ob Starrovi :agretosti lahko preiskava raja neskončno dolgo, ob za diševanju novih in n oj11 nič, ter zapravljanju mm]0 tov dolarjev ameriški iržavljanov, za katere 1 >življenskega pomena«, zvedo, ali je predsednik al svojo ženo ali ne. KOSOVO / POTEM KO SO V GLAVNEM DOSEGLI ZASTAVLJENE CILJE_________ Miloševič obljubil evropski trojki konec srbske ofenzive Se vedno spopadi pri Klini, pri Juniku in na območju Djakovice cev. Srbske sile so nadaljevale z okrepljenimi napadi na več albanskih vasi y občini Klina. Spopadi so se nadaljevali tudi v kraju Junik v bližini Dečanov ter v vaseh občine Djakovica v bližini albanske meje. Kljub temu je jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič delegaciji evropske trojke zagotovil, da je srbska ofenziva na Kosovu končana. Vodja evropske trojke generalni sekretar avstrijskega zunanjega ministrstva Albert Rohan je jugoslovanski vojski očital prekomoreno uporabo nasilja na Kosovu. Območje okoli Mališeva in Kijeva je delegacija EU ocenila kot opustošeno. Od Miloševiča je zahtevala, naj ukrepa, da bi se prebivalci, ki so od tod pobegnili, lahko vrnili. Kosovski Albanci pa ne zaupajo srbskih oblastem, zato smo priča množičnemu begu, begunci pa že trkajo na vrata Evrope. Za sedem kosovskih Albancev, ki so iz Češke bežali v Nemčijo pa se je beg tragično končal, saj so se s kombijem zaleteli, ko jih je namska policija zasledovala. Poleg sedmih mrtvih je bilo 15 Albancev težje ranjenih. Policist nadzoruje izpraznjeno Mališevo (ielefoto AP) PRIŠTINA, BEOGRAD - Srbska policija naj bi prevzela nadzor nad več strateškimi cestami na jugovzhodu Kosova. Policisti po srbskih virih od včeraj nadzorujejo cesto med Mališevom in Grahovcem. Po zavzetju Mališeva, ene glavnih utrdb Osvobodilne vojske Kosova (UCK), je policija sprostila tudi cesto MaliSevo-Dulje in dvajsetkilometrski odsek glavne ceste med Prištino in tretjim največjim mestom v pokrajini Prizrenom. Srbski viri trdijo, da so borci UCK nudili šibek odpor in da so zbežali v gozdove. Prištinski časnik v albanščini Bujku pa je včeraj zapisal, da je iz Mališeva in okoliških vasi kakih 60.000 albanskih civilistov zbežalo v gozdove, tako da so brez vode, hrane in odej. Srbski viri so obednem sporočili, da je prišlo na obmejnih področjih z Albanijo do več oboroženih spopadov med oboroženimi Albanci in jugoslovansko vojsko. V posebnem sporočilu jugoslovanske vojske so objavili, da so bili v teh spopadih ubiti najmanj trije srbski častniki in en vojak, prijetih in ubitih pa je bilo tudi večje število oboroženih Alban- Znana nova japonska vlada TOKIO - Potem ko je nekdanji zunanji minister Keizo Obuci prejel zaupnico spodnjega doma parlamenta, negativno glasovanje v zgornjem domu po-japonskih zakonih ni odločujoče, so včeraj sporočili tudi sestavo nove vlade. V vladi bo finančni minister Kiiči Mijazava, nekdanji premier, kot je bilo to znano že predvčerajšnjim. Dosedanji Obučijev namestnik Masahiko Komura bo novi zunanji minister. Bivši minister za izobraževanje Kaoru Josa-no bo minister za industrijo in mednarodno trgovino. Fukuširo Nukaga, poslanec in nekdaj novinar, bo obrambni minister. Notranji minister bo Mamo-ru Nišida, pravosodni pa Sozaburo Nakamura. V /vladi političnih veternov vladajoče Liberalnodemokratske stranke pa je Obuči malo sveže krvi vnesel z imenovanjem 37-letne Seiko Noda na položaj ministrice za pošto in telekomunikacije, ki je tudi edina Zenska v novi vladi. V trčenju letal štirinajst mrtvih LYON - V trčenju dveh francoskih malih turističnih letal, ki sta nato strmoglavili v morje ob obali Bretanje, je včeraj popoldne umrlo štirinajst ljudi, so sporočili madni viri. Pred tem je zandarmerija poročala o najmanj šestih žrtvah. Letalo Beechcraft 1990 zasebne družbe Proteus, ki je z 12 ali 13 ljudmi na krovu letelo iz Lyona v Bretanjo, je nad morjem deset kilometrov vzdolž bretanskega Qui-berona s polno hitrostjo trčilo v malo Cessno. Kot so sporočili iz aerokluba v Vannesu, je Cessno pilotiral upokojeni poklicni pilot, njihov član, ne vedo pa, ali je bil v letalu tudi spremljevalec, tako da končni obračun še ni znan. (STA/AFP) PAKISTAN / STRMOGLAVIL VOJAŠKI REAKTIVEC EVROPSKI TISK / SKORAJ PODOBNE OCENE Letalo v hiše: šest mrtvih Odmevi na obsodbe v Španiji Državni terorizem je najbolj škodil tedaj viodajočim socialistom r KARAd - Nad I Ajijem se je včeraj zn Pskistanski vojaški re 1Vec (na sliki AP) , enier je življenje izgr ,° Rajnianj šest ljudi,' aset pa jih je ranjen ^ ^asti pričakujejo, s|° levilo žrtev še ra °’ ker so med ran j e evilni v kritičn „ aniu. Pri strn ^avljenju letala nad Cm naseljeno zahod Por!L?rangi ’e naip j6 Us'lo tri hiše, nato , °genj razširil še k0U8a poslopja. Pilot iz | sta uspela skoi to 6ta^a’ Se preden sc 2rRSilo nad mestom RIM, DUNAJ, PARIZ - Evropski tisk se je odzval na obsodbo bivšega španskega notranjega ministra, vpletenega v škandal o državnih protiterorističnih enotah GAL. Corriere della Sera: Obsodba je brez primere v zgodovini španske demokracije. Zgodilo se je prvič po smrti španskega diktatorja Franca, da je bil minister ali nekdanji minister obsojen na zaporno kazen. To je skrajno hud udarec za socialiste, ki jim je škandal v zvezi z eskadroni smrti skupine GAL že pred dvema letoma prinesel poraz na volitvah. Za Felipeja Gonzaleza je to neprebavljiv udarec. Njegovo prizadevanje za predsedovanje Evropski komisiji izgleda v tem trenutku resnično groteskno. Die Presse: Gonzalez govori o lovu na čarovnice in sicer na socialiste. Seveda je obsojene v tej aferi najlažje objokovati kot žrtve neke zarote, meni avstrijski časopis. Ta preprosta teorija komaj deluje prepričljivo, prav tako kot Gonzalezova trditev, da o državnem terorizmu proti ETI ni vedel ničesar. Čeprav za obtožbo proti nekdanjemu premiera ni dovolj trdnih dokazov, je nedvomno pohtično soodgovoren - kar so mu volilci pokazali že leta 1996 s porazom na volitvah. Gonzalezu doslej državljanov še ni uspelo prepričati. Les Echos: Za obsojenega nekdanjega notranjega ministra Joseja Barrio-nueva pomeni težka kazen konec njegove politične kariere, vendar pa obenem kaže na to, da je Španija demokratična pravna država. Četudi izgleda paradoksno: za obrambo demokracije proti njenim sovražnikom - predvsem baskovskim teroristom - niso vsa sredstva pravilna in tudi ne opravičujejo nizkotnih policijskih akcij »onstran meje«. (STA/dpa) EVROPSKA UNIJA / ŠIRITVENI PROCES NAPREDUJE Priprava mnenj o kandidatkah Ocena o napredovanju za članstvo bo pripravljena že avgusta, voditeljem EU pa jo bodo predložili na septembrskem dunajskem vrhu - V prvi skupini so Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska, Estonija in Ciper Dr v^SELJ - Evropska komisija je že začela pri-d vnoviCno oceno o napredovanju kandi-ti n23 clanstvo- ki jo bo decembra letos na vrhu ^ UuRaju predložila voditeljem Evropske unije. eUradno je v Bruslju slišati, da naj bi osnutki eR konkretnejšo vsebinsko obliko dobili že av-dn',3’ ključni elementi za dokončno oblikovanje sn • Urnenl;ov pa bodo poročila kandidatk o ure-c6vanju svojih nacionalnih programov za p Zenianje unijinega skupnega pravnega reda. jABorajo kandidatke Evropski komisiji pred-p1 do l. septembra. Rin 0r0Cp° kandidatk bo podlaga za dokončno Rin •’ Vendar pa bo tako kot v primera prvih prien)’ Podanih lani v Agendi 2000, tudi tokrat lggSPevek širši. Komisija tako pri svojem delu po-hidi 0rmac*i vsek svojih področnih služb zbira °bn P°^atke Svetovne banke, Evropske banke za da j Vj ^ razvoi’ Mednarodnega denarnega skla-Doko drugih osrednjih mednarodnih organizacij. eihy, ncn° naj bi bila mnenja komisije oblikovana Rani')! pr°*3 koncu oktobra, tako da jih bo svet zu-slO/1 ministrov lahko obravnaval na novembr-ditel' 2asedanju ter jih nato decembra predal vo-EvtJ L1 Petnajsterice v potrditev, so razložili na W°Pski komisiji. Mnenja bodo bistvena za razvoj procesa vključevanja posamezne kandidatke v unijo, pravijo v Bruslju. Komisija bo namreč k njim pridala priporočilo, ki načeloma lahko spremeni ustroj širitvenega procesa. Kandidatke so danes razdeljene na dve skupini. Prva, v kateri so poleg Slovenije še Poljska, Češka, Madžarska, Estonija in Ciper, je naprednejša in je z njimi unija 31. marca letos formalno odprla pogajalski proces, draga - v njej so Bolgarija, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška - pa se mora po mnenju unije na ta korak še pripraviti. Komisija lahko na podlagi novih mnenj o kandidatkah ugotovi, da je določena država iz drage skupine napredovala in jo priporoči za vključitev v prvo skupino oziroma jo priporoči za začetek pogajanj, po drugi strani pa lahko za državo iz prve skupine, za katero bi ugotovila, da preveč zaostaja, priporoči nazadovanje v drugo skupino. Dokončna odločitev pripada svetu unije, v tem primeru predsednikom vlad in držav, ki bodo priporočila komisije dobili na mizo. Na komisiji priznavajo, da prihajajoča priporočila predvsem na strani kandidatk druge skupine vzbujajo pričakovanja, hkrati pa odpirajo vrsto praktičnih vprašanj o morebitnih preskokih iz druge v naprednejšo skupino, ki naj bi po načrtih avstrijskega predsedstva vsebinska pogajanja za prva področja začela že letos novembra. Analizo usklajenosti nacionalnih zakonodaj z unijinim pravnim redom, ki je prvi korak do vsebinskih pogajanj, resda opravlja vseh enajst kandidatk, vendar pa naprednejša šesterica intenzivneje, peterica pa zaenkrat samo na večstranski ravni. Poleg tega tudi obdelana področja niso popolnoma ista; naprednejša skupina je postopek začela na lažjih področjih, manj napredna pa tudi na težjih. Razlog za to je v prvi vrsti praktičen - za področne screeninge z vsemi kandidatkami so v širitveni skupini komisije zadolženi isti ljudje, tako da je prekrivanje včasih časovno nemogoče, saj je sestankov na dan več, pač za različna področja in različne države. Poleg tega pa na komisiji razlagajo, da je peterica manj usklajena z unijo kot naprednejše kandidatke in zatorej za učinkovito delo najprej potrebuje več nasvetov za težja področja. Ce bi neka država iz manj napredne skupine preskočila v prvo, bi torej naenkrat morala opraviti ogromno dela, da bi zmanjšala zaostanek v pripravi na pogajanja za državami prve skupine. Viri v Bruslju zato ne pripisujejo prav velike možnosti za neposredne prestope z druge v naprednejšo skupino. Tudi vodja komisijine širitvene skupine Nikolas van der Pas je nedavno menil, da bi se bilo najverjetneje treba v takšnih primerih zateči k »posebnim ukrepom«, vendar pa je poudaril, da bi bila širitvena skupina takšno kandidatko po navodilih sveta sposobna učinkovito pripraviti in jo v pripravah izenačiti s prvo skupino. Čeprav je v bistvu postopek screeninga za peterico, ki bo dvostranske analize začela opravljati šele januarja, zaenkrat manj intenziven, pa viri na komisiji menijo, da prevelik razkorak še ni bil narejen. Naprednejše kandidatke se trenutno pripravljajo na pogajanja za lažja področja, ki so manj sporna tudi v drugi skupini in bi bilo razlike zaenkrat lažje premostiti. Hkrati priznavajo, da bo različne stopnje v ravni priprav težje izenačevati s časom, ko bo naprednejša skupina kandidatk na primer že začela pogajanja o težjih področjih. Vendar pa v tem na komisiji ne vidijo problema. Obravnava kandidatk je individualna in vsaka se bo čez pogajanja prebijala v svojem ritmu, v unijo pa stopila takrat, ko bo pripravljena, poudarjajo. Mihela Zupančič 12 Petek, 31. julija 1998 GORICA ČEZMEJNI TERITORIALNI PAKT / DANES PODPIS USTANOVNE LISTINE BRUSELJ / MISIJA VALENTIJA IN ŠPACAPANA^ Županov manjših občin iz protesta ne bo zraven Lovrenčič: »Na slovenski strani zajeli vse občine, tukaj pa so prezrli vse obmejne občine razen Gorice in gorski skupnosti« V grofovi dvorani na goriskem gradu bodo danes ob 11.30 javni upravitelji in predstavniki družbenih in gospodarskih organizacij z Goriške in Severne Primorske podpisali ustanovno listino Čezmejnega teritorialnega pakta. Svečanosti ob podpisu se bo v zastopstvu italijanske vlade udeležil svetovalec pri ministrstvu za zunanje zadeve Santurro, pričakujejo pa tudi sekretarja z ministrstva za ekonomske zadeve iz Ljubljane in najbrž Se druge predstavnike slovenske vlade. Čezmejni teritorialni pakt pomeni razširitev zanimive izkušnje, ki so jo že pred nekaj leti uresničili s Teritorialnim paktom za gorisko pokrajino. Pakt je omogočil združitev sil javnih uprav in gospodra-skih ter družbenih dejavnikov pri uresničevanju skupnih ciljeV ekonomskega razvoja, kar je privedlo na primer do podpisa dveh Goriških listim z rimsko vlado.. Podoben je namen ustanovitve Čezmejnega pakta, kjer bo cilj vseh soudeleženih ta, da bi goriški prostor na obeh straneh meje obravnavali kot celovit sistem in usmerjali vsa prizadevanja k skupnim razvojnim ciljem. V zvezi z današnjim podpisom pa gre omeniti tudi protest upraviteljev manjših obmejnih občin od Doberdoba in Sovodenj, do Steverjana, Krmi-na in Dolenja. V pripravljalnem delu za oblikovanje ustanovne listine pakta jih niso pova- bili k sodelovanju, na današnjo slovesnost pa so jih povabili zgolj kot goste in ne kot podpisnike listine. Zaradi tega predstavnikov teh občin danes ne bo na slovesnosti. Zupan Doberdoba Mario Lavrenčič, ki je tudi predsednik Kraške gorske skupnosti, nam je, tudi v imenu uprave občine Sovodnje, takole utemeljil razloge za polemično odsotnost. »Zaskrbljeni smo zaradi odnosov, ki so se pri snovanju pakta oblikovali tostran meje. Medtem ko bodo na slovenski strani med podpisniki župani vseh, tudi manjših obmejnih občin, nas niso povabili zraven, Četudi smo potrebo po razširitvi sodelovanja tudi na manjše občine večkrat predoCili tako goriskemu županu kot predsedniku Pokrajine. Hudo je tudi to, da niso povabili niti Kraške in Briške gorske skupnosti, ro je ustanovi, ki sta pristojni za naravovarstvene posege in zaščito teritorija vzdolž vsega obmejnega pasu goriske pokrajine. Gorski skupnosti in vse obmejne občine upravljajo izdatna sredstva iz evropskih programov Interreg, zato bi nas bili morali aktivno vključiti v pripravo dokumenta o Čezmejnem sodelovanju, ne pa da nas vabijo na podpis zgolj kot gledalce«. Na slovesnosti predvidoma ne bo niti Steverjan-skega župana in predsednika Briške gorske skupnosti Corsija, ki pa ga včeraj nismo mogli doseči, ker je bil na službenem potovanju. EU podpira načrte obeh Goric, toda postopek je zapleten Zupana Gorice Gaetano Valenti in Nove Gorice Črtomir Špacapan sta se vCeraj vrnila iz Bruslja, kamor sta se Sla pozanimat o postopku za dodelitev 30 milijard lir namenjenih projektom sodelovanja v sklopu ti. NaCrta sprave med Gorico in Novo Gorico. Evropski parlament je Goricama namenil ta denar iz postavke svojega proračuna b7/502. O misiji je Zupan Valenti na kratko poročal sinoči v občinskem svetu. Povedal je, da ju je sprejel načelnik generalne direkcije 1A pri Evropski uniji Francois Lamoreux, ki je potrdil podporo go-riskim projektom in povedal, da je v teku preverjanje tehničnega postopka za dodelitev financiranja. Nekoliko jasnejšo sliko nam je v telefonskem razgovoru dal Zupan Špacapan. Potrdil je podporo EU skupnim načrtom obeh Goric, pojasnil pa je, da je tehnični problem prav v tem, da so naCrti skupni. Navadno EU financira projekte samo v posameznih državah članicah ali nečlanicah. Tu pa gre za Čezmejni načrt: zadeva je zapletena, ker ni utečene procedure, saj obstajata le Se dva podobna primera za Nemčijo in Poljsko. Ministrski svet EU bo zato moral določiti posebno procedmo. V Bruslju obljubljajo, da bodo to opravili cim-prej, najkasneje do oktobra. Nato bo meddržavna komisija predstavnikov krajevnih uprav in državnih vlad (lahko bi to bil Čezmejni teritorialni pakt, ki ga ustanavljajo danes, razširjen na predstavnike vlad) morala konkretno oceniti načrte in poskrbeti za financiranje. Valenti in Špacapan sta obiskala tudi italijanskega ambasadorja pri EU Caval-chinija (slovenskega pravkar zamenjujejo). Dala sta tudi pobudo, da bi delegacija evropskega parlamenta vključila projekt sodelovanja med Goricama v dnevni red razgovorov, ki jih bo imela septembra v Ljubljani, ko bo s slovenskimi poslanci ocenjevala postopek vstopanja Slovenije v Evropo. V občinskem svetu je načelnik svetovalske skupine Oljke Ario Rupeni poZ' val župana, naj že izdelane načrte sodelovanja z Novo Gorico posreduje tudi opoziciji, da bo končno seznanjena z njihovo vsebino. FILM / 17. NAGRADA SERGIO AMIDEI Zmagovalca Cerami in Benigni Svečana podelitev jutri na gradu - Nocoj film Alaina Resnaisa Pisatelj Vincenzo Cerami in Roberto Benigni, avtorja scenarija že v Cannesu nagrajenega filma »La vita e bella« sta dobitnika 17. nagrade Sergio Ami-dei za najboljši filmski scenarij. Nagrado bodo podelili jutri zvečer na zaključni slovesnosti tekmovanja, vest o izbiri žirije pa je že zanesljiva. Bila je sicer pričakovana, saj je Benignijev film izstopal v letošnji konkurenci in pritegnil tudi največ občinstva, ki je ganljivo in spretno preprosto zgodbo o tragediji holokavstva, pozdravilo z velikim navdušenjem. Nagrado bo jutri iz rok predsednika žirije Ageja (Agenore In-crocci) prevzel pisatelj, dramaturg in scenarist Vincenzo Cerami. Že nocoj bosta prišla v Gorico Age in Franco Gi-raldi, predsednik in elan žirije, ki se bosta sreCala z občinstvom ob predvajanju predzadnjega filma sporeda. Gre za ironično komedijo »Parole, parole, parole«, s katero je francoski režiser Alain Re- snais zmagal vrsto nagrad (Delluc, Molies, tri Cesar in berlinskega srebrnega medveda). Teme, ki jih obravnava, so Številne: naravna nepopolnost v ljubezni, dvoumnost človeških odnosov, obžalovanje minulih trenutkov itd. Film prikazuje prepletanje zgodb šestih igralcev: Simon je zaljubljen v V tržaški bolnišnici na Katinari je včeraj dopoldne podlegel posledicam prometne nesreče 58-letni Remo Tomasin iz Moša (na sliki - foto Bumbaca), Ul. Stazione 14. Kot smo poročali se je ponesrečil v torek opoldne v Locniku, ko se je peljal z motornim kolesom in je prišlo do trčenja z avtomobilom. Tomasin je obležal v komi in kljub prizadevanjem zdravnikov ni veC prišel k zavesti. Camille, ki pa ljubi Marca. Marc skuša prodati lastno stanovanje Camillovi sestri, Odile, ki je poročena s Claudom in bivša ljubimka Nicolasa. Kot običajno bo pred snemanjem filma na sporedu kratkometraZec. Danes bo to enajstminutni film »Bači proibiti« režiserja Pietra Micciccheja. X KRONIKA / NA KATINARI Remo Tomasin podlegel posledicam nesreče A.VV.S. AD WORK STUDIO di A. VValtritsch & soci SAS. Gorica, ulica Duca d'Aosta, 6 • Št. IVA: 00422720318 IZVLEČEK POSLOVNE BILANCE NA DAN 31.12.1997 objavljen po zakonu št. 416/81, drž. dekret 11/02/1997, člen 10, c. 2c PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA PASIVA Nepremičnine Obratna aktiva Skupaj Aktiva 147.461.900 Čisto premoženje 508.616.687 Dmžbena glavnica Poslovni dobiček Dolgovi 656.078.587 Skupaj Pasiva 105.905.843 6.000.000 99.771.118 550.172.744 656.078.587 GOSPODARSKO STANJE Vrednost proizvodnje 971.654.202 Vrednost prodaje in storitev Vrednost prodaje oglasnega prostora Vrednost ostale prozivodnje in storitev 960.041.359 576.089.074 383.952.285 Od 1. maja 1997 je AW.S. sas edini zastopnik komercialnega oglaševanja na PRIMORSKEM DNEVNIKU za območje goriške pokrajine (z izjemo občin Gradež, Tržič, Ronke,Škocjan, Starancan, Turjak in Špeter ob Soči. Prodaja oglasnega prostora za PRIMORSKI DNEVNIK je znašala 103.871.000 lir, nakup oglasnega prostora pa 69.675.250 lir. ŠTANDREŽ / NA POBUDO MO KD O. ŽUPANČIČA »Zuf de žur« nocoj pri Tuniju Gino Pipia koncertira v Mošu, v Marini Julii mediteranski zvoki Goriški kantavtor Gino Pipia se po enoletnem molku ponovno predstavlja občinstvu z obnovljeno glasbeno skupino. Nocoj ob 21. uri bo s skupino »I trovieri« nastopil na prireditvenem prostoru muzeja kmečke kulture v kraju Colmello di Grotta pri Fari. Koncert sodi v sklop prireditev ob razstavi slikarke Laure Grusovin in kiparja Ignazia Romea. Pipia in njegovi »Trovieri« bodo predstavili zbirko novih pesmi, v katerih obravnavajo najrazličnejše teme od socialnih problemov do ljubezenskih in ironičnih pesmi. Prenovljeno skupino sestavljajo kitarist Mauro Tesolin, ki je v preteklosti igral s skupinami»Me-nestrelli«in »Cobra«, kitarist Sandro Bucciol, kim je tudi avtor pesmi, basist Sergio Di Bon in sodelavec Angelo Konjedic. Zanimiv koncert bo nocoj tudi v Standrežu, kjer bo ob 21.30 v gostilni Turri na pobudo mladinskega odseka KD Oto- na Župančiča nastopil ansambel »Zuf de žur« s svojo značilno veCetnič-no glasbo, v kateri se spajajo slovenska, furlanska in istrska glasbena tradicija s pomembnimi primesmi židovske klez-mer glasbe in cigansko-balkanskimi odmevi. Skupina bo predstavila skladbe iz svojega prvega CD-ja »Tilulela«, ki je izšel pred kratkim in gre kar dobro v prodajo, saj združuje kvalitetno glasbeno ponudbo s prikupnostjo in poskočnostjo motivov. Tretja zanimiva glasbena prireditev na Go- riskem pa bo nocoj na plaži Marina Julia pri Tržiču, kjer bo ob 21. uri v sklopu festivala Mediteranskih valov koncert treh skupin. Najprej se bosta predstavili deželni skupini »Cooperativa del latte «in »Specchio«, ki izvajata progresivni rock, kot glavni gost večera pa skupina »Night ark« iz ZDA, ki jo vodi glasbenik armenskega porekla Ara Dinkijan in ponuja zanimivo kontaminacijo jazza in armenske etnične glasbe. Na sliki: Gino Pipia s prenovljeno skupino »I trovieri« NOVA GORICA / V CASINOJU PRINCESS Nocoj izbor za Miss Gorica Selitev Cez mejo povečala pozornost za tekmovanje lepotic V casinoju Princess v Novi Gorici bodo nocoj ob 23.30 izbirali najlepše dekle na tekmovanju za naslov Miss Gorice. Za zmagovalko je predvideno potovanje za dve osebi na izbiro v Tunizijo ali v Egipt, medtem ko se bodo vse ostale udeleženke tekmovanja lahko potolažile s prenočiščem v raznih krajih po Italiji ali v tujini. Za prijavo na tekmovanje lahko intere-sentke kličejo na 0347/2235928. Izvedba tekmovanja v Novi Gorici je vprejšnjih dneh izzvala nekaj polemik. Navada je bila, da so se vsa leta Goricanke potegovale za naslov goriske lepotice v disko klubu na grajskem stolpu. »Letošnji upravitelji grajskega kluba pa so onemogočili, da bi se prireditev izvršila na gradu« pravi organizatorka prireditve in lastnica modne agencije Altea, Penelope Fo-lin. Z gradu ji odgovarjajo z organizacijo dveh podobnih prireditev. V Četr- tek, 6. avgusta, bo potekala izvolitev deželne Miss Omni tel, medtem ko bo v petek, 14. avgusta, krajevna selekcija natečaja Miss Italia. Izvoljeni lepotici bosta lahko nastopali na deželnih selekcijah za Miss Italia. KINO GORICA GRAD 17. PREGLED SERGIO AMIDEI: 21.00»Parole. parole, parole«. Rež. Alah1 Resnais. VITTORIA lin 3 Zaprto-CORSO Zaprto. 23 OBVESTI^ SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE bo zaradi dopusta zaprt od 3. do 28.aV gusta 1998. DRUŽBA se dobi danaS ob 20. uri v Standrežu. URAD ZSKD GORICA ll° zaradi dopustov zaprt od do vključno 16. avgusta. SKLAD M. CUK prireN poletno središče v Sovodnj od 17. avgusta do 5. septeI1' bra, od 8. do 15. ure. Za VP in informacije tel. ^ , 212289 v dopoldanskih ^' LEKARN^ DEŽURNA LEKARNA . GORICI - BASSI RITA, u ’ don Bosco 175, tel. 32515 . DEŽURNA LEKARNA ( TRŽIČU - OBČINSKA L u' Terenziana 26, tel. 48278 pogrej! Danes: 8.30, Onorio ^ lautti iz splošne boLniSO)C' cerkev sv. Justa in na g‘a ^ pokopališče; 10.00, Ana vd. Vončina na gl^n pokopališču; 11.30, Terpin iz splošne bolni? ^ v cerkev pri Madonirn pokopališče v Podgori- Vabilo izletnikom Vse udeležence izletov Primorskega dnevnika vah' mo na družabno srečanje, ki bo danes, od 18- ure dalje na kmetiji Mira Žigona v Zgoniku. KOLESARSTVO / DIRKA PO FRANCIJI KOŠARKA NOVICE Na Touru je ostalo še samo 15 moštev Italijana Massija priprli - Včeraj v sprintu prvi Steels Center Steve Payne v Gorici .NEUCHATEL - Do-Pjnska afera na kolesarski trki Tour de France se l^flaljuje. Policisti so ne-°voljena poživila našli Pri italijanskem kolesarju, oa)boljsemu v točkovanju grških ciljev, Rodolfu assiju. Ta včeraj ni smel i a start 18. etape, ki je bi-a Ze teko ali tako okrnje-a' Od igs kolesarjev, ki °l|r zaceli, so ostali le 103. Samovoljno so se aradi znanih dogodkov s Ojncoskimi policisti za r, stoP odločila moštva San.Ce z vodilnim kole-laf k svetovne lestvice s. a )ertom na Čelu, Bane- ^itap *° ^cot^’ Kelme in ycerajsnjo, 218, 5 kilo- les R .dol8° etaP° od Aix' No , nsa do švicarskega .fOchatela, je dobil Bel-lezR ^eeds 'n s tem zabe-zn/ SVoi° tretjo etapno fu ^8° na letošnjem Tou-' adnja alpska etapa ni VrhneS^a sprememb na nin^e ^antan* le obdržal Se ° majico, drugi je vedno American lan°,y Julich, tretji pa RpA^letni zmagovalec vQHi,ec lan Ulrich, ki za staj nim Pantanijern zao-Qja . 5;56 minute. ,«5zr|eprls,a 'e bila d01" riCp a v znamenju Cetve-je tnikov, ki pa jih Pred Mlna ® kilometrov ttretriht 601 po 170 kil°-Zi n. bega ujela. Franco- LaUren1|Sn0p,he Mengin> dric J1 Hesbiens in Ce- Massi asseur ter Italijan niCi r”10 ^nnati, v konc- ”loge niso igrali vidnejše <0^ in glavnina je vsp«malca nato odločila Qncalei0,dst0Pa moštev Banpo. G^rne, Vitalicio, sicer i°tln Riso Scotti je s4tos vsega vajene Ce na Touru pre-tudi vest, da so Pmpoveda nasij1!*.3 tud* vest la Dri , , ec ana poživi- v°dilnem v sku- pnem seštevku gorskih ciljev Italijanu Rodolfu Massiju. 27-letni kolesar moštva Casino je tako izgubil pikčasto majico, ki jo je imel že zagotovljeno. VRSTNI RED 18. ETAPE (Aix-Les-Bains - Neu-chatel, 218, 5 km): 1. Tom Steels (Bel) 4.53'27" (poprečno 44, 675 km/h); 2. Erik Zabel (Nem); 3. Stuart 0‘ Grady (Avstral); 4. Robbie McEvven (Avstral); 5. Jacky Durand (Fra). SKUPNI VRSTNI RED: 1. Marco Pantani (Ita) 82.31'51"; 2. Bobby Julich (ZDA) + 5'42"; 3. Jan Ull-rich (Nem) +5’56"; 4. Ch-ristophe Rinero (Fra) +8'01"; 5. Michael Boo-gerd (Niz) +8'05". Danes bo na sporedu 19. etapa (Le Chaus de Fond - Autun, 242 km). GORICA - Košarkarski prvoligaš Pallacnae-stro Goricizia, ki bo v tem prvenstvu igral v Al ligi, je najel ameriškega centra Steva Paynea, ki je star 27 let, visok pa 2, 3 meta. Pay-ne je lani igral v španski ligi (Ourense Xaco-beo) in je bil sedmi najboljši igralec prvenstva. Odlikuje se predvsem v igri v napadu in zato ni naključno, da ga imenujejo »Big man offen-sive«. Odličen je predvsem pri skoku v napadu. Goriško durštvo je že najelo Litvijca Mindau-gasa Timonskasa, ki igra krilo, in je tako sestavilo kar solidno moštvo, tako da je lahko novi trener Tonino Zorzi še kar zadovoljen. ___________KOŠARKA / SVETOVNO PRVENSTVO___________ »Azzurrom« usoden drugi del srečanja Izgubili so proti Grčiji - Gregor Fučka najboljši (19 točk) - Nepričakovan poraz ZDA Italija - Grčija 56:64 (35:39) ITALIJA: Bonora 4, Basile 4; De Pol 2, FuCka 19, Pozzecco 7, Galanda 2, Meneghin 11, Abbio 5, Chiacig 2, Da-miao, Frosini. GRČIJA: Kalaitzis, Baloyiannis 1, Boudouris, Papanikolau 14, Sigalas 8, Koronios 11, Alvertis 18, Ekonomou 4, Tsakalidis, Fassoulas 6, Rentzias 2, Karagoutis. SODNIKA: Chaves (Arg) in Bra-zauskas (Lit). PM: Italija 4:8, GrCija 19:26. PON: 39'40" Meneghin.TRI TOČKE: Italija 6/23 (Bonora 1:1, Basile 0:2, De Pol 0:1, FuCka 2:2, Pozzecco 1:2, Galanda 0:1, Meneghin 2:6, Abbio 0:6, Damiao 0:2), Grčija 5:14 (Sigalas 2:4, Koronios 1:2, Alvertis 2:5, Ekonomou 0:3). GLEDALCEV: 15.000. ATENE - Na svojem drugem nastopu na svetovnem košarkarskem pr-vensetvu je Italija izgubila proti domačinu, reprezentnci Grčije. Čeprav so »azzurri« igrali brez svojega najboljšega košarkarja Carltona Myersa, bi lahko tudi zmagali, saj so bili večji del tekme povsem enakovredni in tudi boljši od Grkov. Usodne pa so jim bile prve minute drugega polčasa, ko so v 8 minutah dosegli le dve točki, v vsem drugem polčasu pa le 17. S tako igro v napadu gotovo TanjeviCevi varovanci niso mogli upati na zmago, Čeprav tudi Grki v napadu niso igrali najbolje. V ključnih trenutkih pa so bili zelo uspešni priti metu za tri točke in tako tudi zmagali. Od posameznikov je bil v italijanskih vrstah najboljši Gregor FuCka, ki je dal 19 točk. Dobro sta igrala še Pozzecco in Meneghin. Sicer pa za veliko preseneCnje dragega dne je poskrbela Litva, ki je tesno, toda zasluženo premagala favorite številka ena, Američane. Najboljši strelec srečanja je bil Kamošovas (29 točk). Derbi drugega dne pa je bil v B skupini, kjer sta se srečali Jugoslavija in Rusija. Tekma je bila zelo izenačena in se je končala le po podaljšku, v katerem so bili Jugoslovani boljši, predvsem z izkušenima RebraCo (23 točk) in Bodirogo (16). REZULTATI 2. KOLA SKUPINA A: Kanada - Senegal 70:57 (38:30); GrCija - Italija 64:56 (35:39). Lestvica: GrCija 4; Italija in Kanada 2; Senegal 0. Današnji spored: Kanada - Italija (18.45), GrCija - Senegal (21.00). SKUPINA B: Portoriko - Japonska 78:57 (39:32); Rusija - Jugoslavija 74:82 (40:32, 68:68). Lestvica: Jugoslavija 4; Rusija in Portoriko 2, Japonska 0. Današnji spored: Japonska - Jugoslavija (14.15), Portoriko - Rusija (16.30). SKUPINA C: Brazilija - Južna Koreja 76:73 (45:40); Litva - ZDA 84:82 (47:34). Lestvica: Litva 4; ZDA in Brazilija 2; Južna Koreja 0. Današnji spored: Brazilija - Litva (14.15), Južna Koreja - ZDA (16.30. SKUPINA D: Argentina - Nigerija 68:51 (38:31), Španija - Avstralija 77:76 (35:36). Lestvica: Argentina in Španija 4; Nigerija in Avstralija 0.Današnji spored: Nigerija - Avstralija (18.45), Argentina - Španija (21.00). Ameriški plavalski poraz na Igrah dobre volje MEW YORK - Za najveCje presenečenje so v sredo na Igrah dobre volje v New Yorku poskrbeli nemški plavalci, ki so v reprezentančnem dvoboju ugnali Američane. V Četrtek so s tekmovanji pričeli tudi umetnostni drsalci in odbojkarji na mivki. Nemčija je plavalni dvoboj z ZDA dobila nekoliko presenetljivo s 63:58. Skupno zmago So si Nemci zagotovili z zmago prav v zadnji disciplini, štafeti 4x100 metrov prosto. Štafetni dvoboji se namreč na tem tekmovanju točkujejo po sistemu 7:1, tako da je reprezentanca ZDA izgubila prednost ene točke, ki jo je imela pred zadnjo disciplino. Za nameček pa je Nemec Steve Theloke na 100 m hrbtno dosegel najboljši letošnji izid, 54,43. Drsalci so opravili obvezni program. Med plesnimi pari vodita svetovna prvaka Rusa Angelika Krilova in Oleg Ovsjanikov, njuna rojaka Elena Berežnaja in Artur Sihuralidze pa vodita med športnimi pari. Pri moških je po prvem delu tekmovanja na prvem mestu domačin Todd Eldredge pred Rusom Aleksejem Urmanovom. Senske bodo z nastopi zaCele v Četrtek, največ zanimanja pa zbuja napovedani dvoboj med svetovno prvakinjo, Američanko Mi-chelle Kwan in evropsko, Rusinjo Marijo Butirsko. Američani pa so po plavalnem porazu doživeli še eno razočaranja. Se v prvem krogu tekmovanja v odbojki na mivki sta namreč izpadli prvakinji Igre dobre volje pred štirimi leti, Karolyn Kirby in Liz Masakayan. Premagala ju je avstralska dvojica. Becker pred kazenskim pregonom? MUENCHEN - Kazenski pregon proti 30-letnemu nemškemu teniškemu zvezdniku Borisu Beckerju zaradi domnevne utaje davkov je po poročanju agencije dpa vse bolj verjeten. Po nepotrjenih podatkih naj bi preiskovalna komisija davCne uprave po končanem postopku zadevo predala državnemu tožilstvu. Davkarji želijo Beckerju dokazati, da je bil med leti 1991 in 1993 prijavljen v Monte Carlu le zaradi manjših dajatev, medtem ko je skoraj ves Cas živel v Nemčiji in bi zato moral v tej državi plačati tudi davke. Namizni tenis: za ŠK Kras danes začetek priprav Danes začenjajo z letnimi pripravami vsi starejši in mlajši člani namiznoteniškega odseka SK Kras. Prebivali bodo v domu Medved na Medvedjem brdu pri Logatcu do naslednjega petka, 7. avgusta, kjer si bodo nabirali telesno kondicijo. Imeli bodo edinstveno priložnost spoznati se v vsakdanjem življenju in navezati nove prijataljske stike. Deležni bodo seveda pestrega kondicijskega programa, ki so ga pripravili klubski trenerji. Atletska priprava z in brez orodja bo trikrat dnevno z različnimi obremenitvami glede na starost in telesno predpripravo. Prostor v nesporedni bližini doma je primeren za različne vrste teka, izvedbe trim steze, krožne vadbe za hitrost, moc, vzdržljivost in gibljivost. Pred domom je večnamensko igrišče, kjer bodo namiznoteniški igralci dopolnjevali telesno pripravo z izvedbo najrazličnejših športnih iger, kot so na primer odbojka, mali nogomet in košarka. Ob povratku v Zgonik bodo začele vse članske in mladinske ekipe z rednimi tehničnimi pripravami in dopolnilnimi telesnimi aktivnostmi kot uvod v prvenstvena tekmovanja. Popestritev vadbe bodo predstavljale tehnične izmenjave z dragimi klubi, predvsem iz matične domovine. (S. M.) ^^^ATLETIKA / V TRSTU dobrih dosežkov JUUjančan M. Sestak odličen na 400 m I6 v Sriiriniednaxodei atletski miting tržaškega CUS Sežkov ° na Kolonji navrgel nekaj zelo dobrih di rekordo'ni praV tokrat izostal podvig označen atletinjt3rp|. ie bil° običajno veliko število atletov i tllacinov l0Veniie ln Hrvaške, vec pa je bilo tudi di d)a Sestali ?ose2ek dneva je dosegel Ljubljančan M; Da tei ’ j 1® 400 m pretekel v 46”45. Odličen 8el Cas 48^21 P tud' mladi Tržačan Valci, ki je dosi rezultate naj omenimo še Cas 11”78 Z oUlian na o/arkt0ve na 100 m, Cas 2’12”09 Tržačani i ^Dik r 00 m’ kar tri skakalke preko 6 m v daljii }?• 7i c°’ 18. Predikaka 6, 05, Zivez 6, 04), znamk pCa (Kfl Penija v krogli, skok 7, 64 m v daljino Ergi aUkovi °st ^H), met 70, 18 m v kopju Zagrebcar /Idove i.,,’ Cas 4 22”21 na 1500 m Mariborčanke Za ^ ihCas in.ato21”-°_na 200 m Ljubljančana Bre ? --‘-'-'v. m n 1 j en n, en ra u 10 52 na 100 m NovomešCana Božica. . JUr§ n xn i n u v miicdutuičl DUZlua. , tCajno °Van> sl°venski Tarzan iz Brežic, je k m Pa Dere,,] 3 s palico- Lepo je preskočil 5, 25 m i tv,|Ja tiernH punco. Lepo je preskočil 5, 25 m i m°reBitni nn° Podiral letvico na 5, 42 m. Z mislijo n u je skiK. wS OVensk* rekord ni bilo nič. Upirati t(>agai - ITžacan Bressan, ki je res izjemno le 'btiicjjg nato pa tudi on zašel v nepremostlji ____________BALINANJE / ZAMEJSKO PRVENSTVO________________ Radivoj Vrše v »krogu«, Primorje v trojkah Proseški balinarji so, po štirih izvedbah, tudi prvi na skupni razvrstitvi Gajevci drugi Pred kratkim se je končala tudi tretja in Četrta izvedba slovenskega zamejskega balinarskega prvenstva, in sicer »krog« s finalom pri. Gaji ter trojke s finalom v So-vodnjah. V »krogu« s finalom pri Gaji je postal prvak Radivoj Vrše (Gaja), ki si je prislužil 12 točk. Sledijo: 2. Marcello Gaitan (Polet) 8 točk, 3. Dario Tence (Kras) 6 točk, 4. Danilo Milani (Nabrežina), 5. točk, 5. Pino Natural (Gaja) 4 točke, 6. Moreno Capitanio (Polet) 3 točke, 7. Marino Sibelia (Primorje) 2 točki in 8. Guido Roter (Polet) 1 točko. Skupni vrstni red po tretji izvedbi. Primorje 24+2, skupno 26 točk, 2. Gaja 7 + 12 + 4 skupno 23 toCk, 3. Polet 4 + 8 + 3 + 1 skupn016 točk, 4. Kras 4 + 6 skupno 10 točk, Nabrežina 2 + 5 skupno 7 točk, 6. MAK 6, 7. Kraški dom 3 točke, 8. Sokol 1 točko, 9. Zarja 0 in 10. So-vodnje 0 točke. Po končanem tekmovanju je sle- dilo nagrajevanje. Odbornik balinarske komisije pri združenju Maks KrižmanCiC je podelil zlate medalje do 8. mesta. Zahvala gre Gaji, ki je pripravila vse potebno za ta polfinale in finale tekmovanja. Gaji moramo tudi čestitati, ker je s prvim in petim mestom dosegla 16 točk in se približala Primorju na same 3 točke. Tako postaja prvenstvo bolj zanimivo. V trojkah pa je slavila že znana ekipa Primorja, ki je v finalu premagala ekipo Sokola. Tretje mesto je osvojila Gaja pred balinarsko sekcijo Kraškega doma (zaradi boljšega količnika). Pri trojkah je vredno omeniti predvsem to, da je mešana ekipa balinarske sekcije Kraškega doma v prvem dnevu izločilnega dela v Sovodnjah presenetila nasprotne ekipe z dobro igro. Dobila je namreč vsa tri srečanja z veliko razliko v točkah in to proti trem solidnim ekipam. Tega pa ni bila zmožna ponoviti naslednjega dne, zato je obtičala na Četrtem mestu. VRSTNI RED: Primorje (Eligio Pelicion, Marino Sibelia in Sparta-co Bertuzzi) 12 točk, 2. Sokol (An-drea Spetič, Adriano Stanissa in Milan Micheli) 8 točk; 3. Gaja (Dario Kalc, Carl o Gabrielli in Vojko Milkovič) 6 točk; 4. Balinarska sekcija Kraški dom (Sonja Lazar, Egon Skerk in Vinko Vodopivec) 4 točke. SKUPNI VRSTNI RED (po štirih izvedbah). 1. Primorje 38; 2. Gaja 29; 3. Polet 16; 4. Kras 10; 5. Sokol 9; Kraški dom 7; 7. Nabrežina 7, 8. Mak 6; 9. Zarja in Sovodnje 0. Ekipe do 4. mesta so bile nagrajene z zlatimi medaljami, ki sta jih podelila odbornik pri balinarski komisiji ZSSDI Egon Skerk ob sodelovanju Sonje Lazar, saj sta si tudi izmenjala medalje. Pohvala gre vsem ostalim tekmovalcem, posebno pa tistim, ki so se uvrstili od 4. do 8. mesta, in organizatorju finala Sovodnjam. Tudi športni program na prazniku SK Devin V okviru Športnega praznika SK Devin bo jutri v Praprotu ob 18. uri kolesarski poligon za mlade do 16. leta starosti. Tudi v nedeljo bo na sporedu Športni program. Ob 17. uri bo namreč tekma med dvema ognjema. Oba dneva bo po tekmah sledila zabava, s plesom, v nedeljo pa tudi bogata tombola. Obvestila ZSSDI vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 1997/98, ki bo v ponedeljek, 3. avgusta, ob 20.30 na Stadionu 1. maj. Petek, 31. julija 1998 PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »VeCer prazničnega dneva«. VERONA 50. Shakespeare festival Danes, 31. julija ter 1., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. avgusta ob 21.15 bo uprizoritev »Ukročene trmoglavke«, državna premiera. Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noči«, državna premiera. Program 5. Primorskega poletnega festivala Danes, 31. julija ob 21.30 bo v Kortah uprizoritev dela Marjana TomSiCa »Bužec on bužca jaz« režija Boris Cavazza. V soboto, 1. avgusta ob 21.00 bo v Gledališču Koper na sporedu »Igra o ljubezni in naključju« režija Janusz Kiča. V soboto, 1. avgusta ob 21.30 bo v Marezigah uprizoritev dela Marjana TomSiCa »Bužec on bužca jaz« režija Boris Cavazza. V nedeljo, 2. avgusta ob 21.30 bo v Ospu uprizoritev dela Marjana Tomšiča »Bužec on bužca jaz« režija Boris Cavazza. V nedeljo, 2. avgusta ob 21.30 bo v Avditoriju Portorož balet »Carmen« koreografija Antonio Gades. V ponedeljek, 3. avgusta ob 21.30 bo v Vrtu italijanske gimnazije v Kopru uprizoritev »Cezarja« v režiji Branka Brezoveca. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA Postojna - Predjamski grad, (na sliki), kjer bo 2. julija, ob 20.30 nastop praškega kvarteta kitar Mednarodni festival operete Cin-Ci-La - 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga - 1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Danes, 31 julija - DIE NAYE KAPELYE (ZDA, Anglija, Madžarska) Jutri, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) poletje v muzeju revoltella Do 30. avgusta s pričetkom ob 21.00: »Le canal« s Pier Paolom Ve-nierjem. Danes, 31. ob 21.00: »On the road«, Gus Van Sant. Jutri, 1. avgusta, ob 21.30: »Shalom Trst glasba«. V nedeljo, 2. avgusta ob 21.00: »Gui-tar evening«, kitarist Andrea Massaria. V četrtek, 6. avgusta ob 21.00: »Bon voyage«, s Pier Paolom Venierjem. V soboto, 8. avgusta ob 21.00: »Shalom Trst glasba« - J. Sammartano/sax in A. Trovato/klavir. V soboto, 8. avgusta ob 21.00: »Shalom Trst glasba« - J. Sammartano/sax in A. Trovato/klavir. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00: »Gui-tar evening«, kitarist Andrea Massaria. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noCi«, nastopa Carla Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »LuCi in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Območje bivSe umobolnice - II pošto delle fragole Danes, 31. julija, ob 21.00 bo nastopila jazz skupina »Massaria Quartet«. SESLJAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. Danes, v petek, 31. julija - Takis Kunelis Ensemble. Jutri, v soboto, 1. avgusta - Orkester Flavia Riccija. V nedeljo, 2. avgusta - Piero Gianeselli & Double Thunder. V petek, 7. avgusta - Vasquez, Allione, Sfregola Trio. V soboto, 8. avgusta - Sergio e le Melodie. V nedeljo, 9. avgusta - Ukmar Funky Group. V petek, 14. avgusta - Orquestra Ochio Rios. V soboto, 15. avgusta - Liscio 2000. V nedeljo, 16. avgusta - Barbra Acoustic Trio. V petek, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta -1 Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. VIDEM Poletje v vili Manin Danes, v petek, 31. julija ob 21. 00, »Dogodek Tazen-da«. Glasbeni koncert in predstavitev nove CD plošče »Sardinia«. OGLEJ Bazilika Danes, v petek, 31. julija bo koncert European union chamber orchestra; solist Jerome Akoka - violina. VERONA 50. Shakespeare festival 16., 18., 19., 21. in 22. avgusta ob 21.00 bo Plesna skupina Arene uprizorila balet »Romeo in Julija«, državna premiera. ______________SLOVENIJA_________________ PIRAN XX. Piranski glasbeni veCeri Danes, 31. avgusta ob 21.00, bo v Križnem hodniku samostana sv. Frančiška v Piranu nastop bratov Trio Lorenz. _______________HRVAŠKA__________________ ZAGREB Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendarna angleška skupina »Rolling Stones«. 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne LjllbljCIIlO Zvezdni prah Križanke, 28. avgusta ob 20.30 —- G. Verdi: REOUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 - F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 17. in 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare:' UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Nekaj za dušo Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20.30—TANGO SEIS Ob soju sveC Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina-ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KROPFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGWIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIFAN, klavir V vročici večera - Križanke 31. julija ob 21.00 - THE CLASSiC BUSKERS 18. avgusta ob 20.30 - Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 1. avgusta -THE CLASSIC BUSKERS 8. avgusta - LJUBLJANSKI KVINTET TROBIL 22. avgusta - AKADEMSKA FOLK..SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 6. avgusta ob 11.00 - LEV GUELBARD, violina V gosteh - BLED Blejski grad, 2. avgusta ob 20.30 - THE CLASSIC BUSKER Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJ ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa V gosteh - POSTOJNA Predjamski grad, 3. avgusta ob 20.30 — THE CLASSIC SKERS Po festivalu - Poletno gledališče Križaj 9. septembra ob 20.30 - DAVOR RADOLFI & RITMO LOC^J RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan Od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19,30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Palača Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti indu-striali d’epoca«. Umik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetih žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. A.P.T. razstavna dvorana (ul. S. Nicolo, 20): do 4. avgusta bo odprta razstava Adriane Scarizza »Fanta-sia in Bin«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19., ob sobotah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah zaprto. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: Do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. MILJE Kulturni center G. Millo - Trg republike 4 Od 2. do 12. avgusta bo razstavljal grafike in olja Ai-do Bressanutti. Urnik razstave: v tednu od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 12. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava c Skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. ČEDAD Občinska palača: Se danes, 31. julija razstavlja Clau-dia Raza. PASSARIANO Vlila Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v Čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE PalaCa Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst go- riskih slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od ^ do 19.00. KROMBERK a st8- Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, Sa^eIf nl ga-rejSe umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek lerija primorskih likovnih umetnikov. »Sp0" Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava mini nase mladosti« ah »Življenje pod zvez ^e. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18' 0 deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto- SOLKAN zbirka Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do Pe ' ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo j-jCp6 V galeriji Zorana MuSiCa sta poleg stalne 8 ^j-aj' zbirke tega umetnika na ogled se dve razstavi- iet ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstruK ^ y(i' pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in i9-lene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 1 e(jgljki*1 ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob pon8 zaprto. LJUBLJANA Moderfl6 Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka gaterije. M31*9 Mala galerija: do 30. avgusta odprta razst Peljhana »Sistem - 7«. , fot°' Galerija CD: odprta je razstava risb, odtiso^rJai113' grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Ana Razstava bo odprta do 13. avgusta. . „ raZs*9 Muzej novejše zgodovine: na ogled je sta « va Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt 18. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Prvi aplavz: Otroška godalna skupina Glasbene matice in pianistka Nina Kruh TV dnevnik £ RAM Euronevvs Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Mogli pericolose (kom., It. ’58, i. Sylva Kosoma, Nino Taranto) Dnevnik Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un angelc - Angelski dotik (i. R. Downey, Della Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Siamo uomini o ca-Porali? (kom., It. ’55, i. Toto, Paolo Stoppa) Variete za najmlajSe: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Heidi Nan.: Se bojiš teme? Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i- A. Lansbury), 19.00 Gospa iz VVesta Vreme in dnevnik Šport Kviz: La Zingara film: II padre della sposa 2 Father of the Bride (kom., ZDA ’91, i. S. Ntartiin, D. Ketaon) Dnevnik Nan.: Matlock Dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Aktualno: Italija 60. let, 1-15 Aforizmi: Etienne _ Balibar Potihoma RAI 2 7.00 7.45 10.00 11.30 •11.45 12.00 13.00 14.00 17.50 18.00 18.40 20.30 20.50 23.00 23.45 0.35 Nan.: Schwarzwaldska klinika (i. Gaby Dohm) Variete za najmlajSe, vmes risanke Nan.: A cavallo della for- tuna Tg2 - Medicina 33 Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Hunter (i. Fred Dr'yer),14.55 Inšpektor Tibbs, 15.45 Law & Or-der - Past, 16.40 11 Virgi-niano, vmes (16.10) kratka poročila Vreme, poročila Šport: Žrebanje za koledar nogometnega prvenstva A lige SP v košarki: Kanada -Italija Večerni dnevnik Tg2 Variete: Scirocco (vodi Enrico Lucci) Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme, Šport, 0.30 filmske novosti TV film: Annata di pre-gio (kom., It. ’93, i. Patri-zia Piccinini) Jk RAI 3 Dnevnik, vreme Aktualno: Rai Educatio-nallO.30 Tempo, 11.00 Tema: Svet se spreminja Dnevnik, 12.05 Šport Nan.: Projekt Eden (i. De-brah Farentino, Antonio Sabato jr.) Aktualno: II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik 10 besed do leta 2000 Šport: SP v bezbolu, Italija - Japonska, 15.00 Tour de France Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Nan.: Friends Film: Vendetta trasver-sale - Next of Kin (krim., ZDA ’89, i. P. Swayze, L. Neeson, Helen Hunt) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Zgodbe staršev in otrok, 0.00 Scanner Dnevnik, pregled tiska Fuori orario Šport: Pit Line gg RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete Ciao ciao La donna del mistero 2 mattina in risanke Pregled tiska Nan.: Mr. Cooper Nad.: Guadalupe, 9.45 Film: Due palle in buča Alen, 10.45 Febbre d’ (kom., ZDA ’88) amore, 11.40 Edera Šport studio, 12.25 Odpr- Dnevnik ti studio Kviz: OK, il prezzo e giu- Nan.: Genitori in blue jeans sto Risanke Dnevnik Tg 4 Risanke: Jetson La macchina del tempo Variete: Mai dire Banzai! Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Xena Nan.: Savannah Variete za najmlajSe, Film: 11 bigamo (kom., It. vmes risanke ’56, i. M. Mastroianni) Nan.: Ocean girl, 18.00 Aktualno: Chi c’e c’e al Lassie sole Odprti studio, 18.55 Dnevnik Šport studio Variete: Game Boat Nan.: V osmih pod TV film: Dolci ricordi streho, 19.30 Pappa e (dram., ZDA ’96, i. A. Ciccia Dickinson, E. LaRue) Variete: Sarabanda (vodi Film: Le malizie di Vene- Enrico Papi) re (erot, It.-Nem. 75) Nan.: VValker Texas Ran- Pregled tiska ger (i. Cuck Norris, C. Film: Časa Ricordi (glas.) Gilyrad) TV film: L’ angelo della morte (thriller, ZDA ’98, UŠ] CANALE5 i. Ed Marinaro) Odprti studio, Italija 1 Šport Glasba: Super Na prvi strani Film: 11 frullo del passero Jutranji dnevnik Tg5 (dram., It. ’88, i. P. Noi- Aktualna odd.: Vivere ret, O. Muti) bene benessere Nan.: Hiša v preriji, 11.30 Sedma nebesa (i. Stephen Collins, C. Hicks) S teie 4 Nan.: Due p er tre (i. J. I Dorelli, Loretta Goggi) [Mm Dnevnik TG 5 19.30, 23.00 Dogodki in RJE Sgarbi quotidiani odmevi Nad.: Beautiful (i. Ron Sk Nad.: L’ amore vero... Moss, Hunter Tylo) Verde a Nord-Est TV film: Mai amore piu Goldrush grande (kom., ZDA ’94, i. jfS Osebnosti & Mnenja C. Bergen, R. Kiley) Nanizanka Nan.; Komisar Scali, SR Made in Italy 17.15 Un detective in E$ti Ai confini... corsia (i. Dick Van Dyke), 18.15 Plavolaska za oCeta (i. Suzanne Sommers, Patrick Duffy) (•) MONTECARLO Variete: Poletni Tira & Molla (vodi Giampiero Ingrassia) H 19.30, 22.45, 0.30 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 13.30,19.50 Šport Variete: Doppio lustro Nan.: Quincy (vodita Ezio Greggio in Film: Due donne e un Enzo lacchetti) purosangue (pust, ’44) Film: 11 mio amico zam- Tour de France palesta - Monkey Trouble ros Film: Fermata per dodici (kom., ZDA ’94, i. H. Kei- ore (dram., ZDA ’57) tel, T. Birch, M. Rogers) Film: Ancora una volta Variete: I cortissimi con sentimento (kom., Variete: Maurizio Costan- VB ’60, i. Y. Brynner) zo Show, vmes (1.00) Ferrari Challenge dnevnik Film: Charlie Chan... Vremenska panorama Vremenska panorama Napovedniki Matineja. Nanizanka: Na TV prodaja vasi (Danska, 25. ep.) Tedenski izbor: Lahkih Nan.: Pacific Drive (Av- nog naokrog: Kranj, 10.15 stralija, 25. ep.) dok. Evropska tehnolo- Nanizanka: Opremlje- gija (Fr., 3. del), 10.30 valke (ZDA, 5. ep.) dok, serija: Izzivi prihod- Nanizanka: Kdo je glavni nosti (5. del), 11.05 Od- (ZDA, 15. ep.) daj a TV Koper: Pomagaj- Film: Poživitev (ZDA) mo si, 11.35 Na vrtu Euronevvs Nan.: Emily z mesečeve SP v košarki: Brazilija - domačije (Kan., 12. ep.) Litva Poročila, vreme, šport TV prodaja Predstava SNG drame LJ: Film: Charlotte Sophie Barillonova poroka (G. Bentinck (Nizozemska) Feydeau) Nanizanka: Pasje Tedenski izbor. Nan.: Na- življenje (ZDA, 14. ep.) ravnost fantastično (VB, Nanizanka: Čudežni zadnja ep.) otrok (ZDA, i. Judith Li- Nan.: Zgodbe Ruth Ren- ght, Angela Goethals, deli (VB, 8. ep.) Todd Louiso, 7. epizoda) Mostovi, 16.50 Obvestila TV igrica: Kolo sreče Obzornik, vreme, šport Videoring Po Sloveniji Film: Zrakoplov (Slove- Oglasi nija 1992, r. Jure Pre- Pepe s trobento vanja, i. Janez Škof, Maja Gledališka predstava: Sever, Vladimir Jurc, Lažnivi Kljukec Gojmir Lešnjak, idr.) Ris. nanizanka: Palček Dokumentarna serija: David (4. epizoda) Vinska popotovanja (VB, Dokumentarna serija: Iz- 4. del) gubljene civilizacije Film: Vaški škandal (VB (ZDA, 6. del) 1995, r. Moira Arm- Risanka strong, i. Sophie VVard, TV Dnevnik, vreme, šport Nathaniel Parker, Claire Zrcalo tedna Bloom, Sandy Pain) Obletnici RTV Slovenija Nan.: Klient (ZDA, i. Jo Pot k mojim ljudem - Beth VVilliams, John Koncert Jerice Mrzel (2.) Heard, 4. ep.) Odmevi, kultura, vreme Napovedniki Šport, oglasi Polnočni klub Nan.: Večni sanjač (ZDA, 1. ep.), 0.35 Zgodbe Ruth Rendell (9. epizoda) 88 Koper Dok.: Izgubljene civiliza- cije (ZDA, 6. del, pon.) Euronevvs SP v košarki: Rusija - Jugo- TV PRIMORKA slavija Program v slovenskem jeziku: VeC ljudi veC ve Primorska kronika 17.00 Videostrani Dnevnik, šport Videospot dneva Otroška oddaja: Ecchecci- Nad.: Sosedje (53. del) manca Maraton v kraljestvu be- Potovanje po Nemčiji lega medveda (pogovor) SP v košarki: Brazilija - Spoznajmo Daevroo Litva IliKi: Pr. za otroke: Risanka Videostrani Dnevnik, vreme Kmečke igre Čezsoča 98 Slovenec v Avstraliji Zgod. avtomobilizma Študentski festival: Flavtisti iz Izraela Dnevnik TV Primorka Vsedanes - TV dnevnik Smer sever-vzhod Pogovorimo se o... Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Radio Trst A !'00' 14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, Hevnik,- 7.20 Dobro jutro po naše,' 0 edar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Gk J VrHyak; 8.30 Na počitnice; 9.15 Sof C-10.10 Koncert: Trio Lorenz; 11.30 0< Jl9a: Ajša Najša (F. Lainšček, r. M. M de|)--n.45 Glasba; 12.00 Krajevne : ekomagija (pripr. A. Valič); 14.30 ...H' 15.15 Kam in kako na izlet; 16. lenia v naselju Arenal; 16.45 Pesem , - 17-00 Kulturna kronika, nato Klasič 1^ K J. Haydn; 18.00 Kulturni dogi OJazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 17.10 Poročila v slovenš bei 18.30 Poročila v ital.; 10.301 l9 m Jul