ra
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Stev. 243 (2553)
e f
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 14. oktobra 1953
Cena 20 lir
10.000 TRŽAŠKIH VOLIVCEV PROTI POVRATKU ITALIJE
IMA PRAVICO
Sinoči se je dvignile vsa tržaška okolicas množični sestanki v Bazovici, Padričah, na Opčinah, Proseku, Kontov e lu, v Nabrežini, Cerovljah, Borštu in Maokovl/ah ~ Sestanki v mestu in predmestjih - Sporočilo iz Nabrežine: Enote *iavne jugoslovanske ljudske armade naj pridejo v cono A takoj! - Poziv odbora za obrambo neodvisnosti Trstas pavico in dolžnost imamo, da na protizakonito, nevarno in protidemokratično odločitev rečemo naš NE!
‘kleni, Proti mešetarskemu k cn«.° nesra>nni prodaji na-“dim k ‘Imperialistični Italiji 'n nrJf naTašča. Sestanki Vednn }e^na zborovanja se Ši°Jbol3 množijo, tuj _ 1 Jf bila na nogah sko-Ptelcn d °k°lica od Mačkovelj s*ivanniaa vse d0 Devina in stvo „1 ,.vs°d je naše ljud-to m? usa^° govornike ki in kri,--raz^ag<dl nesramnost “Mie 1Cn?St Prodajanja naše Jlanj • od povsod so bili po-au* jugoslovanskim Uionst.i ’v5* zborovalci so de-oiobrnJ„r ■ proti ' Italiji in da br> t 1 Httgoslovanski sklep, slavna korakala v našo cono t>tvohnJ^,°?^ovanska armada »top,i ittelj}ca, ko bo vanjo ZamHrvi italijanski vojak.
Pisne tnhf* in razbite na~ im._ ‘“ote s poitalijančenimi
zvala brzojavka, ki jo je poslal delovni kolektiv električnega podjetja v Tuzli;
«V času, ko smo čuli gnusno vest o predaji cone «A» in Trsta Italijanom, izraža naš kolektiv s spontanega zborovanja svoj gnev in protest proti odločbi vlad ZDA in Združenega kraljestva, da podpre
skemu prodiranju na našo zemljo.
Openci pozdravljajo Jugoslovansko armado
NA OPČINAH je bil istočasno kot v Bazovici in številnih
7--  PVHeUieijuiir^vicuri'*
tilrie Jiovenskih krajev, šte-pj| slovenske zastave in na-ulad ,* obsojajo odločitev Ptcpuit,	‘n Amerike o
ctme A Italiji ter tki), a®?0 Prihod jugoslovan-Rji »n-i,- ,vse to so le zuna-Ženi.	borbenega razpolo-
niv‘(Feaa ljudstva, ki ne *e krm	dopustilo, da se v
halija	kdajkoli povrne
ltj°	je	vedno več
Ce«tnih *i s,tena^. zidovih tlakih o«
je vedno več
Nifr HaUl'
vec
'nje;
je!
Italije
te
It m^0v,Cl. 50 včeraj izobe-hHniVonik domače cerkve \At7, slovensko zastavo. 'Oliko 0 Pred cerkvijo pa ne-Tud naiDŠo.
'očeta Prosek in Kontovel ko za°stajati:	Včeraj	so
vasi razobesili več i,c0ov k zastao> ki visijo z '»Osen; . ecsti in molijo iz i ^PenciVlS°^^ kostanjev.
50 se sinoči smeja-Ja,ta«e Pu>>’ ki je pisal, da so s0entj na Opčinah izvešali “to 'Poslani iz cone B. In
* trbiu šli. ter na križišču '®likn 5 cesto izvesili še eno
2#|( J-ovensko zastavo.
'et je vedno več, vedno Se	napisov. Ljudje
jltke	bojazni in ob-
btl(a orP°tovosti, ki je spo-* Sn »•na razpoloženje.
* > da k lasru v enem: nam-®lije Pomenil prihod I-
šhvenlt- kr?ie katastrofo ?« nibk®nsfci živelj, česar si
^ vlZč Zat° _•
Ka ».s ■	zen.	z,ato i
>«j0 nrr1,lTn odporom prote-k 9a ;»» Pohlepu italijan-. QležiPer'alizma ter so ,?tri ,™*ršalu Titu za nje-. ”®nskn la' da bo jugo-
S7a- VOhka "vkorakala^v I. Poiai.06 bo te en italijan-“ P°dročjraSt0pil mej° n°~
trgLh in ulicah .^lanekci"	1	,raztreseni razni
S> o! ,	®tlani letaki. V
^Sirn:	rečeno med
i2Ss*fc-.
občin ’
in
nevarn° >n fSli nr tno	Odločitvijo
J« nro, PUs,tiu	Italiji.
emii1 v2*i‘ Prebivalstva
h. ozemii vrJi Prebivalstva pr*bi n. I*. do neodvisnosti,
^ Cam Tlilru in delu’ prot’ 1^’Slo	v' da 5e sa‘
či°'no to Uliratno 'krepko in 'i sraz,lčna Irt v,0lJ° ne *lede u4r°dnost'	ska mnenia
^fskih slovenski! CNo* ' rank in Kidanj
imperialistične apetite povam. | ostalih krajih izredno živahen pirjenega fašizma Italije od-|m dobro obiskan množični sestopajoč cono A STO. Mi smo j stanek. Zbrali so se Openci -■	brez razlike političnega prepri-
čanja in zlasti je bila številna mladina. Na sestanku so sklenili, da se bodo še odločneje kot do sedaj borili proti prodiranju Italije in da bodo še jasneje pokazali, da Slovenci nikoli več ne mislimo prenašati nacionalnega tlačenja. V ta namen so tudi pozvali vse slovenske okraje, da v znak protesta razobesijo povsod čim več slovenskih in jugoslovanskih zastav.
Zborovalci so zbrali večjo vsoto denarja, da se pošljeta dve brzojavki. Prvo bodo poslali Organizaciji združenih narodov in predsednici glavne skupščine OZN gospe Pandit in se glasi;
((Prebivalci Opčin odločno protestiramo proti krivičnemu sklepu vlad Anglije in Velike Britanije, ki nas ponovno meče v žrelo italijanskega impe
vsi kot eden pripravljeni, da se borimo proti temu novemu poskusu napada na našo zemljo.«
Vsi vaščani so na množičnem sestanku odobrili sledečo protestno resolucijo:
«Ne priznavamo in ne bomo priznali krivičnega sklepa od 8. oktobra t. 1., ki izroča našo zemljo vsemu svetu znanim italijanskim zatiralcem in tlačiteljem Slovencev.
Naše angloameriške zaveznike in njihovo demokracijo bomo po tem sklepu odslej sodili po dejanjih in ne po besedah.
Izjavljamo, da bomo ob podpori svojega matičnega naroda neomajno in neustrašno branili svojo rodno grudo, kot smo jo znali v zadnji vojni.«
Po izglasovani protestni resoluciji so se partizani združili in otvorili povorko, kateri
se pridružili tudi drugi va- i rializma. Mi smo že pred voj-
ščani in ki je šla ob petju borbenih partizanskih pesmi in ob vzklikanju borbenih gesel po vasi. Ljudje so bili kot elek-trizirani. Nikakor se niso hoteli raziti. Vsi so istega mnenja, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proti italijan-
no in tudi sedaj dovolj izkusili, kaj pomeni Italija na naših tleh. Niso še zbrisani napisi o žrtvah, ki so jih tudi Opčine dale, zato da nas ne bo nikoli več zasužnjila Italija.
Zato vaščani Opčin odločno zahtevamo, da se razveljavi
krivični sklep in da se uveljavi zgodovinsko dejstvo — Trst je del slovenskega narodnega ozemlja!«
Drugo resolucijo pa so poslali maršalu Titu in jugoslovanskim narodom;
«Dragi maršal Tito.
Prebivalci Opčin, zbrani na| množičnem sestanku se Vam zahvaljujemo za pomoč, ki nam jo nudite Vi in vsi jugoslovanski narodi v obrambi naših pravic. Mi pozdravljamo jugoslovansko armado, ki je prišla na mejo cone «A», da prepreči prihod italijanskih imperialistov na to ozemlje. Dovolj smo poskusili, kako nas tlačijo italijanski imperialisti, in nočemo nikoli več okusiti «do-brot« njih ravnanja. Zaradi te. ga pozdravljamo Vaše odločne besede, da bo stopila jugoslovanska armada v Trst takoj, ko bo prvi italijanski vojak prestopil mejo cone «A».
Naj žive jugoslovanski narodi!
Naj živi jugoslovanska armada!«
V uredništvo našega lista prihajajo vedno bolj številne protestne resolucije in poročila o protestnih zborovanjih iz vseh slovenskih vasi in iz raznih okrajev mesta.
Prosečani in Konto-velci: Hočemo Jugoslavijo!
Eno najbolj borbenih pro. testnih zborovanj je bilo sinoči na Križadi. kjer so se zbra-
GOVOR BORISA KRAIGHERJA V KOPRU
(Nadaljevanje na 4. strani)
Z nami Je svetovno
vse demokratično javno mnenje!
Če bodo onstran meje trdili, da postavljajo s priključitvijo cone A k Italiji enakopravnost te države z Jugoslavijo, bodo Jugoslovani prisiljeni in upravičeni postaviti vprašanje svojih zahodnih nieja
Mi rte paradiramo, mi se upiramo!
KOPER, 13. — Titov trg v Kopru še nikoli ni sprejel tolikšne množice kot danes, ko se je tam in v okoliških ulicah na protestnem zborovanju zbralo nad 15.000 ljudi iz vsega okraja. Množici je govoril Boris Kraigher, ki .se je odvzal večkratnemu vabilu prebivalcev koprskega okraja. Rahel dež ni motil zborovanja in ljudi, ki .so se že po 14. uri začeli zbirati na trgu. Vzklikali so proti angloameriškemu barantanju z našo zemljo in proti italijanskemu imperialističnemu pohlepu. Številne parole in karikature so ponazarjale njihovo razpoloženje.
Ko ie pr' ?1 na govorniški balkon’Boris Kraigher s tukajšnjimi predstavniki oblasti in množičnih organizacij, je med
Ponoven Popovičev razgovor z državnim tajnikom Duliesom
Popovič je izročil jugoslovanski predlog o konferenci štirih > Veleposlanik Velebit pri Edenu - Veliko zanimanje za jugoslov. spomenico OZN
Jutri seja Varnostnega sveta o Trstu na zahtevo ZSSR
^tk' deiavch°Venski in itaU'
rt\.praviC0 'n d°'ž-
VJ^amo rt,pravico in dolž 3* «Nfe» r-5vobt)dno rete-* V* n«o n,?reJ za naš ob-
4, °kratirn nost' 7a v ° živ'ienje«.
ifikav
ba-
i »«^. danbrVa vsa vas
htfl b°du ,Protestira pro-
Ste^vijo h3euNa trsu fazna	•	izredno
PozPvi?Z?n'e- Ko je Uprein ljudi- da se JV*®JU, t^u ponovnemu za.
Pustm doS°K skoro » Oavdute“; do besede. Se u\n *, Pa ie izzva-
ža katerim ,lovanskih "a-
t*,* So nltov0 n zabvaljuje-" ‘ b “	** začuh	Iz tnno-
ba J'Zk'‘ikl: «Z>-“»nemi ,.on,». ko je k *e^?a.do jn rt logoslovan-°Waij	*Jal,	da smo
>0^ faS; 5	let	noH Ha-
or i ' ua sme
Si SS ' pod ita-
^iti dne bor°« in vsa leta
b»a^f?Je Dr. ’. da znamo o ««rtl Prav d8 zna
borbe Prav
naš« ’,ua zna" alovensko
hi hriD^,snii tfvr” .so se v	Juriš»	in
navdušenj
a je iz-
kateri bi razpravljali o Trstu., Socialistične internacionale v Obenem je predlagal, naj se, Stockholmu, za guvernerja na STO imenuje j Huysmans poudarja, da An-švicarski polkovnik Fluckiger, gleži in Američani postavljajo nadalje, naj takoj stopi v ve- sporni stranki pred izvršeno ljavo začasni statut STO in i dejstvo, zatem pa jima rečejo: naj se izvedejo ostala pre-1 znajdite se. To ni način za pre. hodna določila mirovne po- nehanje hladne vojne, ki pu-godbe. .....	,	| stoši Evropo. Taka salomonska
WASHINGTON, 13, — Danes popoldne se je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič ponovno sestal z ameriškim državnim tajnikom Duliesom.
Popovič je Dullesu izročil jugoslovanski predlog za konfe. renco štirih o Trstu. Kot se izve, je Dulles izjavil, da ne more takoj odgovoriti, da pa bo ameriška vlada jugoslovanski predlog proučila z največjo skrbnostjo.
Po sestanku, ki je trajal dobro uro, je Popovič izjavil novinarjem, da se bo jugoslo vanska vlada z vsemi sredstvi uprla izvedbi angloame-riškega sklepa, da izročijo co. no A Italiji. Dejal je tudi, da Jugoslavija na noben način ne bo odgovorna za morebitne negativne posledice, ki bi jih utegnila imeti sovjetska iniciativa.
Nadalje je Popovič dejal:
«Jugoslavija ne more sprejeti vtiljene rešitve in ima pravico da se z vsemi sredstvi u-pre diktatu. Ce ne bi ravnala tako, ne bi ostalo nič več od njene neodvisnosti, obenem bi bil ustvarjen nevaren precedenčni primer v od. nosih med državami«. O nekaterih vesteh, da je Anglija sklenila umakniti svoje čete iz cone A zaradi varčevanja, je Popovič poudaril, da nobena država nima pravice varčevati na stroške neke druge Jržave. Nadaljeval je, da z gospodarskega stališča Trst nima za Italijo nobenega pomena, kar dokazuje tudi propadanje tržaškega gospodarstva pod italijansko vladavino Z vojaškega stališča pa pomeni Trst za Italijo mostišče proti Jugoslaviji.
Končno je Popovič izrazu obžalovanje zaradi incidenta, katerega žrtev je bil v Beogradu funkcionar ameriške informacijske službe King, vprašal pa se je. ali ne bi bilo bolje, ko bi ameriški tisk, k, je zaradi tega dvignil velik hrup, posvetil vsaj toliko prostora fotografijam Jugoslovanov, ki so jih v zadnjih desetletjih pobili Italijani.
Ameriški obrambni minister Charles Wilson pa je izjavil na tiskovni konferenci^ da ni bilo načeto vprašanje ukinitve vojaške pomoči Jugoslaviji. Wilson je prav talce izjavil, da bo ameriške čete mogoče umakniti iz Trsta samo. č« «na tem področju ne bo preveč vrenja«.
Sovjetski delegat pri OZN
Višinski pa je zahteval cd ieljev	  ..
predsednika Varnostnega sve- mille Huysmans, predsednik ta, naj skliče sejo sveta, na I komisije za Trst na kongresu
Predsednik Varnostnega sveta. danski predstavnik Bor. berg je sklical sejo Varnostnega sveta o Trstu za četrtek.
V Londonu je jugoslovanski veleposlanik Vladimir Vele-b t obiskal angleškega zuna-niega ministra Edena. Razgo-varjala sta se o Trstu. Podrobnosti o sestanku niso bile objavljene. O Trstu je razpravljala tudi angleška vlada na svoji današnji seji. Po se i ie vladni predstavnik izjavil da se stališče angleške vlade «od 8. oktobra do danes ni spremenilo«.
Jugoslovanska spomenica glavnemu tajniku Združenih narodov ter priložena zahteva nai »e z njo seznanijo vse države članice Združenih narodov sta izzvali veliko zanimanjema tržaško vprašanje, ki je na ta način dobilo velik odmev tudi v ameriškem tisku.
Tržaško vprašanje je vzbudilo tudi precejšnjo pozornost v krogih Združenih narodov. Stališče Jugoslavije, ki se je odločno uprla angloameriske-mu sklepu o izročitvi cone A Italiji j® vzbudilo v ZDA veliko zanimanje za Jugoslavijo in njene narode.
Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je na čelu jugoslovanske delegacije na zasedanju glavne skupščine ZN v New Yorku, je prejel do sedaj že več prošenj za in-terviuie Združenje dopisnikov pri Združenih narodih je Kočo Popoviča zaprosilo, da bi se udeležil kosila, ki bi ga priredili n emu na čast. Preteklo nedeljo je bil Popovič gost vodje indijske delegacije Kril-na Menona. Tajništvo Združenih narodov je doslej prejelo veliko število protestnih brzo-iavk iz Jugoslavije. V njih jugoslovanski narodi zahtevajo posredovanje te ™ednarodne
angloamedški
di«Združene države Amerike in Velika Britanija nadaljuje-ta neumnost » U Germinal# v belgijskem liscu <i«« napisal bivši predsednik be -gijske vlade in_ eden o teljev socialistične stranke Ca-
razsodba, ki reže hruško na dva dela, ne rešuje nesoglasij, temveč jih celo zaostruje, poudarja ob zaključku belgijski socialist.
vprašanje; 6. splošno vprašanje odnosov s celinsko Kitajsko.
V Londonu domnevajo, da bo Dulles ob prihodu v London imel takoj pripravljalni razgovor s Churchillom. D-radno zanikujejo, da bi bila konferenca nenadoma sklicana. V uradnih krogih izjavljajo tudi, da sestanek ni bil sklican zaradi britanskega pritiska za sestanek «na najvišji ravni« s Sovjetsko zvezo.
burnim vzklikanjem množice Jugoslaviji in njenim voditeljem začel svoj govor, v katerem je med drugim rekel, da je Jugoslavija bila že večkrat razočarana nad ukrepi zapad-nih si!.
nEdina garancija, da Jugoslavija ne bo znova razočarana in prevarana je, da jugoslovanska ljudska armada zasede vse področje cone A razen mesta Trsta. Jugoslovanski narodi bodo zahtevali dokončno rešitev tržaškega vprašanja, takšno rešitev, ki bo zajamčila vse interese Jugoslovanov na Tržaškem ozemlju.
Enotni odpor jugoslovanskih narodov proti tako krivičnemu sklepanju je naletel tudi na popolno soglasnost istrskega prebivalstva, to se pravi prebivalstva, ki je zaradi omenjenega krivičnega sklepa najbolj neposredno prizadeto. Jugoslovanska vlada je podvzela vse potrebne ukrepe, da prepreči ■kršitev pravic svojih narodov in da pove vsemu svetu, da bi izvršitev takšnega enostranskega akta ne pomenila miru v tem delu Evrope.
Nekateri očitajo Titovim govorom v zadnjih dnevih, da so nepomirljivi. Toda nepomirljivo je jugoslovansko ljudstvo, v čigar imenu je govoril maršal Tito. Jugoslovansko ljudstvo ne želi vojne, toda ono je nepomirljivo, kadar gre za to, da brani svoje interese pred agresijo Noben govor pa ne more biti tako grob kakor je bil grob enostranski akt zapadnih velesil.
Očitajo tudi, da so sedanje demonstracije jugoslovanskih narodov diktirane. Toda povedati moramo, da je pri nas samo diktatura delovnega ljudstva, ki ne bo nikdar popustilo, da bi z njim mešetarili. V resnici ne gre za diktaturo Jugoslavije, temveč je diktatura na nasprotni strani. Kaj drugega kot diktaturo pomeni ta enostranski akt, ki krati osnov-
ne pravice prebivalstvu na tržaškem področju. Odpor, ki ga je pokazalo jugoslovansko ljudstvo, bi pokazal tudi vsak drugi resnično svobodoljuben narod na svetu. Zato se zavedamo, da je z nami vse demokratično svetovno javno mnenje. Prepričani smo celo, da smo doižni ravnati tako kadar gre za interese miru pri nas in za mir v svetu sploh.
Svoj enostranski sklep opravičujejo na zapadu s trditvijo, da s tem postavljajo Italijo v enakopraven položaj z Jugoslavijo. Toda to je laž. O enakopravnosti Italije z Jugoslavijo bo mogoče govoriti le tedaj, ko bo meja med njima na Soči in ko bo Beneška Slovenija znotraj meja Jugoslavije. Jugoslovani ne postavljamo vprašanja popravkov svoje za-padne meje. Toda če bodo onstran meje trdili, da postavljajo s priključitvijo cono A Italiji enakopravnost te države z Jugoslavijo, bodo Jugoslovani prisiljeni in upravičenj postaviti vprašanje svojih zapadnih meja. Enakopravnosti z Italijo pa Jugoslovani ne bodo priznali, dokler ne bodo imeli opravka z državo, ki kakor Jugoslavija ne bo imela nobenih imperialističnih zahtev na škodo svojih sosedov.
Prav tako pa jugoslovanski narodi ne bodo dopustili, da bi velesile same reševale vprašanja, ki se ne tičejo samo nje, ne bodo pristali na imperialističen način reševanja svetovnih problemov, ka_ kor se je to pokazalo z njihove strani sedaj v vprašanju Trsta S tem, da se upirajo taki politiki dajejo jugoslovanski narodi zgled drugim malim narodom, ki jih še o-groža imperializem. Jugoslovanski narodi nikakor ne mo. rejo dovoliti, da bi z enostranskim aktom dali novo spodbudo italijanski agresivnosti.
Nekateri na Zahodu govo-
rijo, da je ta nova spodbuda italijanskemu imperializmu potrebna za rešitev perečih notranjih vprašanj, ki tarejo Italijo. Jugoslovanski narodi smo prepričani, da je notranja protislovja mogoče rešiti le z notranjimi spremembami, ne pa z zadoščenjem imperialističnega apetita.
Drugi pa so celo tako uma. zani, da trdijo, da je maršal Tito moral nastopiti tako odločne, ker da si mora utrditi položaj med svojimi narodi. Našega notranjega po_ ložaja sploh ni treba utrjevati. Kjerkoli na Zahodu bi bili lahko srečni, da bi imeli tako utrjen notranj’ položaj, kot je v Jugoslaviji. Jugoslavija ne rabi za utrjevanje svojega notranjega položaja nobenih zunanjih konfliktov, nasprotno, jugoslovanski	na-
rodi bi se radi v miru pripravljali na skorajšnje volitve, v miru hočejo izvajati vse tisto, kar imajo v načrtu za bodoča leta, okrepitev gospodarstva Jugoslavije.«
»Jugoslovanski narodi	se
zavedajo, da s takim odporom spravljajo v dvom vprašanje nadaljnje pomoči Zahoda. Toda Jugoslovani	ne
kupčujejo s svojimi narodnimi interesi, zato da bi dobili kakšno pomoč- V najbolj kri. tičnem času nedavne zgodovine so dokazali, da so sposobni z lastnimi silami boriti se proti vsakemu nasilju, kakor tedaj pa zaupajo tudi se-dai v vedno številnejše miroljubne in demokratične sile na svetu. Prepričani so,	da
bedo sedaj prav s podporo teh sil uspeli v svojem odporu proti nepravičnemu ravna, nju na njihov račun«
V nadaljevanju svojega govora je Boris Kraigher omenil. da predvsem v Italiji trdijo, da so resna jugoslovanska opozorila samo nekakšna parada, nekakšno rožljanje z orožjem.
TUDI TRST
na konferenci treh v petek v Londonu
LONDON, 13. -• Britansko zunanje ministrstvo je danes zvečer sporočilo, da se bodo zunanji ministri treh zahodnih sil na povabilo britanskega zunanjega ministra Edena sestali v petek 16. oktobra na dvodnevno konferenco v Londonu in razpravljali o vprašanjih skupnega interesa.
Sporočilo o konferenci so istočasno objavili v Londonu, Parizu in Washingtonu in pravi: «p0 prevzemu svoje službe je zunanji minister Eden poslal ameriškemu državnemu tajniku Fosterju Dullesu in francoskemu zunanjemu ministru Georgesu Bidaultu vabilc, naj bi se sestala z njim v Londonu okoli 15. oktobra, da razpravljajo o vprašanjih skupnega interesa. To vabilo je bilo sprejeto in je bilo dogovorjeno med tremi ministri, da se bodo razgovori začeli 16. oktobra
«Ta sestanek spada v okvir prakse treh ministrov, da se pogostoma posvetujejo v eni od treh prestolnic. Zadnji tak sestanek je bil v Washingto-nu julija, ko se ga je v imenu britanske vlade udeležil lord Salisbury»,	|
Ameriški državni departma javlja, da bo Dulles odpotoval iz Washingtona jutri zvečer z letalom in bo zopet v Washingtonu v ponedeljek. Zunanji ministri bodo razpravljali o sledečih vprašanjih: 1. odnosi med Zahodom in Sovjetsko zvezo v luči zadnjih not, ki so bile zamenjane med Moskvo in zahodnimi prestojnicami; 2. morebitna ponudba nenapadalnega pakta Sovjetski zvezi; 3, evropska vprašanja, zlasti pa evropska obrambna skupnost; 4. tržaško vprašanje; 5 vprašanja Daljnega vzhoda! zlasti pa korejsko in indokitajsko
Ogorčenje v ]ugoslaviji se vedno bolj stopnjuje
Toda, je poudaril Kraigher, mi ne paradiramo, mi ne demonstriramo, mi se upiramo.
Sicer pa ne bi bilo treba niti močnega rožljanja proti znani strahopetnosti italijanske vojske. Strahopetni zato, ker italijanski ljudje nočejo v njej služiti imperialističnim težnjam svojih napovedovalcev. Italijansko ljudstvo ni strahopetno, kadar gre za njegove interese, pač pa je stra. hopetna italijanska vojska, kadar jo vlačijo na imperialistične pohode, za katere prav zaradi nasprotovania lastnega ljudstva, ni sposobna. S teili dajemo, priznanje italijanskemu ljudstvu, je po. udaril Boris Kraigher, priznanje, da ni nikdar hotelo, v ce. loti podpirati imperialističnih teženj svojih (Oblastnikov
Prav zaradi tega pa lahko jugoslovanski narodi tudi opozorijo italijansko vlado, da ne paradirajo in ne rožljajo z orožjem, temveč se resno pripravljajo na odpor.
V Italiji se čudijo, kako Se taka majhna država, kot je Jugoslavija, upa upirati agre. siji Čudijo &e, ker se sami nikdar ne bi upali izvajati to agresijo če ne bi čutili oziroma računali s pomočjo drugih armad. Italijanski napadalci vedo, da bi uspeli lahko samo, če bi se premaknil tako imenovani mehanizem a-tlantskega pakta. Ni namreč slučajno, da postavljajo iredentistični italijanski časopisi v teh dneh vprašanje, če je mogoče z gotovostjo računati na zavezništvo atlantskega pakta v primeru, če Jugoslavija izvede svoje grožnje. S tem pa nehote priznavajo, da tudi oni občutijo neutemeljenost in neupraviče. nost svojih zahtev do Tržaškega ozemlja, da se zavedajo svoje nesposobnosti izvesti napad proti tako odločnemu ljudstvu, kakršno je jugoslovansko. Zaradi tega se celo boje, da bi angleška in ameriška vojska ne zapustili pre. hitro cone A
Francoski veleposlanik pri Beblerju - Kardelj sprejel sovjetskega veleposlanika
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Danes dopoldne je jugoslovanski držav, ni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler sprejel francoskega veleposlanika v Beogradu Philippa Baudeta. Iz do. bro obveščenih krogov se je izvedelo, da je Bebler ob tej
priliki med drugim obvestil	  „
francoskega veleposlanika, da J kompromisnim predlogom. E-je Jugoslavija predlagala štiri-; den 0d takih predlogov bi bil stransko konferenco brez so- j umaknitev sklepa o vkoraka-
drugega, pa zaradi svetovnega javnega' mnenja. Morebitni pristanek zahodnih sil na konferenco bi odložil izvedbo nerazumnega sklepa in omogočil razgovore za odstranitev vzroka, ki ogroža mir na severnem Jadranu.
Mogoče bodo zahodne sile skušale rešiti svoj prestiž s
delovanja Francije, ker je cilj konference razpravljati samo o odstranitvi vzroka, ki ogroža mir, to je vzroka, ki bi ga predstavljala izvedba sklepa zahodnih velesil o priključitvi Trsta in cone A Italiji. Hkrati je Bebler dejal, da so netočne vesti nekaterih inozemskih agencij, češ da je Jugoslavija zaprosila Francijo za
posredovanje.
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel danes popoldne na protokolarni obisk sovjetskega veleposlanika v Beogradu Vasilija Aleksejeviča Valjkova.
Po vesteh iz inozemstva je predlog Jugoslavije za sklicanje štiristranske konference, na kateri bi razpravljali o odstranitvi vzroka, ki ogroža mir. naletel na ugoden sprejem miroljubnega svetovnega javnega mnenja. Z izjemo «New York Timesa«, ki je znan po svojem proitalijanskem stališču, skoraj vsi ostali glavni angleški in ameriški listi podpirajo predlog Jugoslavije. Zahodnim silam ne bo lahko odbiti predloga, če ne zaradi
nju italijanskih čet v cono A in izročitev same civilne uprave Italiji. V beograjskih političnih krogih poudarjajo, da takšna rešitev ne bi prav nič prispevala k ureditvi položaja. Ureditev položaja ni mogoča samo z delno umaknitvijo tega sklepa, temveč z umaknitvijo sklepa o izročitvi cone A Italiji v celoti.
Jugoslavija ni angleška ali ameriška kolonija, temveč neodvisna država, ki ne more dovoliti vsiljevanja enostranskega sklepa na škodo njenih interesov. Tu ne gre več za vprašanje cone A in Trsta, poudarjajo v Beogradu, temveč za na. čelno vprašanje, vprašanje enakopravnih odnosov med suverenimi državami. Tu gre za vsiljevanje enostranskega sklepa na škodo suverene države članice Združenih narodov, za poskus teptanja pravic in interesov Jugoslavije, ki so zajamčeni z mirovno pogodbo. Tu gre za teptanje osnovnih načel o suverenosti in enakopravnosti države, enega od
nih narodov. Zato samo umaknitev sklepa zahodnih sil o coni A v celoti lahko odstrani nevarnost, ki ogroža mir v tem delu Evrope, poudarjajo beograjski politični krogi.
Ogorčenje jugoslovanskega ljudstva ne popušča temveč nasprotno, to ogorčenje se iz dneva v dan še bolj stopnjuje, ker je ljudem vse bolj jasno, kakšno nerazumljivo krivico so storili zapadni zavezniki Jugoslaviji z njihovim diktatom o predaji cone A in Trsta italijanskemu imperializmu.
To rapoloženje Beograjčanov izražajo številni letaki, ki so jih beograjski študentje lepili nocoj po beograjskih ulicah in ki se glase: Jugoslovanske me. je so grobnica fašizma, ni rešitve brez Jugoslavije, dol z umazano trgovino z našimi brati!
Ljudstvo v svojem ogorčenju smatra za izdajalca vsakega, ki vstopi v prostore angleške in ameriške čitalnice. Študentje stalno pazijo okrog čitalnice m sledijo nezavedne pozameznike ki se zanimajo za ameriške in angleške bilte. ne. Na pločnikih pred vstopom v angleško čitalnico so študentje napisali: Vstop za izdajalce. Nekatere nezavedne dame, ki so se spozabile, so študentje ostrigli kot ovce,
Ze ob 17. uri so pričele kora. kati po beograjskih ulicah v smeri Študentskega trga skupine beograjskih študentov z zastavami in transparenti, Stu. dentom so se pridružili še o-
osnovnih načel listine Združe- stali meščani, tako da se je na
Študentskem trgu zbrala množica nad stotisoč ljudi. Zborovalci in demonstranti so prekinili ves promet od Kalemegda. na do Trga Dimitrije Tuvociča, medtem ko je ljudska milica s kamioni zabarikadirala vse pristope v ameriško in angleško čitalnico. Ogorčeni prote-sti s skandiranjem: «Da se ukine odluka to je naša poruka!« »Cona A, cona B, naši su o-badve«, so za trenutek zagrnili gromki smeh in žvižg ko se je pojavil kamion z napisom: Irieste a noi, na katerem so se šopirili italijanski karabinjerji, bersaljerji, fašisti in fašistični duhovniki, za njimi pa je jahalo nekaj italijanskih vojakov na oslih in mulah.
Mi smo pripravljeni tudi tokrat zamenjati knjige za puške, če bo treba, je poudaril Milan Bugarčič, sekretar uni. verzitetnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije na protestnem študentovskem zborovanju.
Tudi po vseh ostalih jugoslo. vanskih mestih in večjih središčih so bile danes demonstracije stotisočev jugoslovanskih državljanov proti angloameriškemu diktatu o izročitvi cone A in Trsta Italiji. «Ziv-ljenje damo, a Trsta ne damo! Tujega nočemo, svojega ne damo! Dol z imperialistični, mi trgovci!« to so bili vzkliki stotisočev, ki so odmevali po ulicah Beograda, Zagreba, Ljubljane, Splita, Sarajeva, Maribora in Skoplja. V času, ko poročamo (22,30). se de. monstracije nadaljujejo
B. B.
Italija
izziva
NOVA GORICA, 13. — Italijanska vojaška letala so včeraj v goriškem okraju štirikrat prekršila jugoslovanski zračni prostor: ob 13.3« je na področju karavle Sent Maver pod Sabotinom neko italijansko letalo preletelo jugoslovansko-ita-lijansko mejo v višini kakih pet sto meterov ter se spustilo 500 metrov nad jugoslovansko ozemlje. Drugo vojaško letalo Je prekršilo jugoslovanski zračni prostor ob 13.20 na področju Vrtojbe, tretja kršitev je bila ob 13.35 na področju Barbane, kasneje pa je še eno vojaško letalo v Goriških Brdih v bližini Hlevnika preletelo italijansko-jugoslovansko mejo.
Stalno tajništvo balkanskega pakta
BEOGRAD, 13, — Jugoslavija. Grčija in Turčija so se sporazumele glede ustanovitve stalnega tajništva balkanskega pakta. Treba je še rešiti nekatere formalnosti za začetek delovanja tega mednarodnega balkanskega organizma. Prvi sedež tajništva bo v Beogradu, kjer bo tudi prihodnja konferenca zunanjih ministrov treh držav. Kakor smo že poročali, je bil sklep o ustanovitvi tajništva balkanskih držav sprejet na prvi konferenci zunanjih ministrov treh držav julija v Atenah. Naloga tajništva bo pripravljanje zasedanja zunanjih ministrov ter prizadevanje za razširitev in poglobitev tristranskega sodelovanja na vseh področjih, vključno vojaško področje.
SPOMINSKI DilEVJ
Vreme vinotoka, daje za april poroka.
				miU							
[TJ		A V \ P I jv					I M				
							jv;..'. J | j				
Danes, sreda 14, oktobra
Kalist. Sestrena Sonce vzide ob 6.20 In 'zaR*fona 17.22. Dolžina dneva 11.02. L vzide ob 12.48 in zatone obj1' • Jutri, četrtek 15. oktobra Terezija, Radlslav
Živela borbena enotnost delavskega razreda in vseh demokratičnih množic v borbi proti nenasitnemu italijansbemn imperializmu!
Našli bomo način!
PREDSTAVNIKI POLITIČNIH SKUPIN NA PREDSEDSTVU
CONE
Zastopniki poličnih skupin: Slovansko-italijanske ljudske fronte, Fronte za neodvisnost, Tržaškega bloka ter SDZ, so včeraj predpoldne intervenirali pri predsedstvu cone v zvezi s protestnim zborovanjem, ki je bilo sklicano za danes na Trgu Garibaldi proti zločinskemu vojnohujskaškemu sklepu a-meriške in angleške vlade, da se naša cona izroči Italiji. Na predsedstvu cone niso našli ne predsednika dr. Micellija niti podpredsednika dr. Persoglie in tako so govoril; s šefom kabineta dr. Lo Verro, ki je izjavil, da ja prošnja, katero so vložili za zborovanje, ki bi moralo biti v nedeljo še v reševanju, medtem ko je prošnja za zborovanje v sredo (danes), o katerem so bili obveščeni po časopisju, zavrnjena.
* * »
Tako toraj. Potem ko so nam po zmagovati osvobodilni borbi proti fašizmu in italijanskemu imperializmu takoj po vojni zaceli na vse načine omejevati s krvjo priborjene svoboščine in nam preko raznih protizakonitih sporazumov začeli znova vsiljevati osovraženo Italijo, potem ko so proti volji velike večine prebivalstva in v nasprotju z vsemi prevzetimi obveznostmi u-stolčili v Trstu 21 rimskih emisar jev in potem ko so nam sedaj pripravili z nezaslišanim sklepom o izročitvi cone A Italiji najhujšo vseh krivic, ki jih je zmožna roditi imperialistična koncepcija reševanja teritorialnih vprašanja na škodo malih narodov, sedaj nam toraj hočejo zapreti tudi usta, da ne bi mogli to krivico niti ožigosati pred vsem svetom!
Z zavrnitvijo prošnje za protestno zborovanje hočejo doseči, da ne bi ves svet zvedel, da se je objekt te nezaslišano krivične odločitve, to je tržaško prebivalstvo v svojiv ogromni večini, tej odločitvi uprl z vsemi svojimi močmi in da hoče temu svojemu uporu dati izraza z akcijo, s katero bi opozoril svet, da se tu dela srednjeveška kupčija z zemljo in ljudmi, ki so dali strašne krvave žrtve zato. da se v te kraje nikoli vec ne bi povrnila Italija. Tista Italija, ki danes uži-va nerazumljivo in neza-
služeno podporo prav ti -stih, proti katerim se Je na Hitlerjevi strani borila in nad katerih mesta je s simboličnimi eskadrami metala bombe vzklikajoč «Che Dio stramaledica gli In-glesi».
Zapreti hočejo usta o-gromni večini tržaškega prebivalstva tudi zato. ker se je prav v teh dneh bolj kot vse zadnje čase pokazalo, kdo predstavlja v Trstu in v coni A večino in kdo manjšino-veliko manjšino, ki pa je kljub temu ves čas angloameriške vojaške uprave uživala privilegije in pristransko favoriziranje na škodo večine.
Toda tisti, ki hoče j e našemu slovanskemu in veliki večini italijanskega delovnega ljudstva danes zapirati usta, naj vedo. da so temu ljudstvu tudi že drugi okupatorji skusali zapirati usta z najbolj barbarskimi metodami kar si jih je mogoče misliti, da pa je to ljudstvo kljub temu znalo vedno najti pot, da je povedalo to kar je hotelo, mislilo in čutilo-
In znalo jo bo najti tudi sedaj, kajti nihče mu nima pravice prepovedovati u-preti se proti smrtni obsodbi z načinom in sredstvi, ki se mu zde primerna in predvsem potrebna.
Posianica
conskega poveljnika
General VVinterton je z zado. voljstvom vzel na znanje odziv, ki ga je dalo prebivalstvo Trsta in cone «A» na njegov poziv za lojalno sodelovanje v tem posebnem trenutku. V korist prebivalstva samega Ima za umestno, da začasno ukine izdajanje dovoljenj za shode, sprevode in demonstracije političnih organizacij in strank in je zato že danes zvečer izdal navodila v tem smislu.
Premiki angloameriskih enot
Med Prosekom, Opčinami in Padričami je bilo včeraj opazit; veliko premikanje an_ gleških in ameriških kamionov, ki so odvažali razne stvari iz svojih kasarn in drugih rekviriranih poslopij. Pri Proseku so začeli prazniti skladišče municije ter jo odvažati na vagone, medtem ko so nekatere poti preorane od tankovskih gosenic. Dejstvo je, da Amerikanci in Angleži spraznjujejo nekatere vojaške objekte, da So na svoje jeepe zopet postavili železne drogove proti Čez cesto napetim žicam in da je med njimi opaziti precejšnjo napetost in nervozo.
Iz prvotne zaskrbljenosti, ki je nastala po odločitvi vlad Anglije in Amerike glede prepustitve uprave cone A in Trsta italijanskim imperialistom, je med tržaškim demokratičnim prebivalstvom nastala pravcata revolucija. Nič več strahu in bojazni, nij več malodušja, med Slovenci in velikim delom Italijanov vlada sedaj povsem drugačen duh: duh borbenosti in ogorčenja proti sklepom Anglije in Amerike ter odločna zahte-
TTŽačani so opazili, da od včeraj naprej ni več italijanske zastave na palači mestne
občine, čeprav so lokalni iredentistični časopisi 4e pred dnevi pisali, da ta zastava ne bo nikoli več sneta. Odstranitev zastave spravljajo v zvezo z ukazom ZVU, ki je pred časom prepovedala izobešanje vseh zastav na javnih poslopjih razen tržaške. V tem času. ko so vse šovinistične in iredentistične sile
zvedelo, da je prišlo v zadnjih dneh v Trst ve<; italijanskih oficirjev v civilnih oblekah. kot tudi določeno število italijanskih funkcionarjev tajne policije SIM. Ti funkcionarji naj bi v spremstvu nekaj policijskih inšpektorjev civilne policije izvršili inšpekcije po raznih tržaških vojašnicah.
V zgornji tržaški okolici so
včeraj opazili veliko kretanje angleških in ameriških motor-
Borci, okrasite spomenike svojih padlih junakov z borbenimi zastavami in cvetjem
va, da se ta sklep umakne. Velika večina prebivalstva ne mara italijanskih čet, ne mara italijanske uprave in še manj priključitve k Italiji. Zato ni prav nič čudno, da se celo pravi Italijani, ki so do pred dnevni iz raznih razlogov izobešali italijanske zastave in se udeleževali iredentističnih manifestacij, izražajo proti Italiji, od katere si ne obetajo prav nič dobrega.
v polnem zaletu, je bila odstranitev italijanske zastave s poslopja mestne občine od prebivalstva nadvse ugodno sprejeta.
Potrjene so tudi vesti, po katerih ni bil noben uslužbenec civilne uprave ZVU odpuščen iz službe. Obvestila o odpustitvi so dobili le oni uslužbenci, ki so bili zaposleni pri raznih vojaških u-stanovah v Trstu in okolici.
Po drugi strani pa se je
nih vozil. Opaziti je bilo tudi vetja premikanja tankov, medtem ko so nekateri vedeli povedati, da je bila proti Devinu odposlana edinica angleške vojske v polni bojni opremi s čeladami na glavah.
Danes ponoči so se tudi v mestu pojavili prvi proti areksionistični napisi in letaki, ki zavračajo Italijo in zahtevajo preklic sklepa angleške in ameriške vlade o prepustitvi cone A Italiji.
Domovina čuti in utriplje z nami!
Osvobodilna fronta v Trstu prejema že nekaj dni neštevil-
ne brzojavke, ki jih iz raznih protestnih zborovanj in mitingov pošiljajo ogorčeni prebivalci jugoslovanskih mest in krajev od Primorske in Slovenije pa vse do Crne gore in Makedonije. Ker objavljamo del teh brzojavk na tretji strani našega lista, naj omenimo na tem mestu le nekaj brzojavk, ki so jih dobili krajevni odbori OF našega področja in so naslovljene prebivalstvu teh krajev ter borzojavke, ki so jih dobile slovenske občine cone A Tržaškega ozemlja. Brzojavke so polne borbenega duha in živo pričajo o razpoloženju, ki vlada med jugoslovanskimi množicami.
Rudarji Suplje Stijene (Gra. dac) so poslali DEVINSKEMU PREBIVALSTVU naslednjo brzojavko:
Pripravljeni na borbo proti gnusni odločitvi angleške in ameriške vlade o odstopitvi Trsta in cone A italijanskim imperialistom in fašistom, vam, dragi tovariši s protestnega
GROŽNJE
brez odmeva
2, namenom, da ustvarijo med našim podeželskim prebivalstvom strah in paniko so se fašistični in iredentistični elementi pričeli posluževati novega načina zastraševanja. Tako sta devinsko.nabrežinski župan g. Terčon in zgoniški župan tov. Obad dobila včeraj grozilni pismi, ki so ju neznanci odposlali po pošti na obe županstvi.
V pismih, ki se začenjata s Caro sindaco«in imajo vlevem kotu odtisnjeno italijansko zastavo, sporoča «Skupina italijanske mladine«, da «bo prišla kmalu na obisk, in sicer v spremstvu italijanskih vojakov in karabinjerjev. Takrat se bodo pomenili o uporabi slovenskega jezika, ki mora enkrat za vselej utihniti«.
V pismih je še rečeno, «da sta za mnoge občane že pripravljena vrv in svinec« ter zaključujeta z «W Italia« in «Smrt Slovencem!«
Obe pismi pa nista naleteli na pričakovan učinek. Neznani odpošiljatelji prav gotovo ne poznajo borbenosti našega slovenskega človeka in prav gotovo niso okusili pesti slovenskega partizana, ki se ni ustrašil do zob oboroženih po. divjanih fašistov, kaj šele, da bi se ustrašil anonimnega pisma, ki so ga — po podpisu sodeč — odposlali golobradi nasledniki DAnnunziovih pri. Stašev.
Zeto naj s takimi pismi pre. nehajo, če nočejo, da bodo še bolj razkačili že dovolj ogorčeno prebivalstvo, ki bo na take provokacije znalo odgovoriti še vse drugače!
IZDAJALSKA
KOMINlORMISTILLSEGA VODSTVA
V vodstvu tržaških komin-rmistov nastaja vedno več-zmeda. Z zaprepaštenjem jotavljajo, da jih njihovi ristaši v vedno večjem šte-du zapuščajo ter da med jimi narašča odpor proti detkam italijanskega impe-alizma. Ta odpor se stalno repi in širi ter zajema tr-iške množice, Prav tako na-lica tudi njihova borbenost j zavesti, da stoje na meji jjaki hrabre jugoslovanske udske armade, pripravlje-i, da preprečijo prihod ita-janske imperialistične ar-lade v Trst.
Ljudje se zato smejejo aleji kominformovskega vodna proti »razkosanju« STO, te*jt, ki naj le zakrinka potika Vidalijeve klike v kost italijanskih šovinistov, 'krati pa se vprašujejo, za-aj ni ta klika doslej niti z esedico protestirala proti rihodu Italije v Trst. Vse olj jasno postaja, da je ves ji)lov einternacionalizem» V im, da blatijo Jugoslavijo i njene narode ter da je i nje obramba nacionalnih ranic Slovencev in njihova orba proti ponovnemu su-enjstvu pod Italijo »nacio-alizems.
Iz tega slede vsa zavijajo, v katera so prisiljeni azni aktivisti, kakor na pri-%er predvčerajšnjim dolinki župan Lovriha, ki je go-oril o nekakem nacionalko-tunizmu. Zato so tudi ob tavki, ki so jo napovedali \ominformovski sindikati, azlagali delavcem razloge tavke vsakemu po njego-lem okusu ter s tem potr-.11, popolno pomanjkanje i sake načelnosti.
To njihovo ravnanje pri-iaja še prav posebno do iz-•uza v njihovem časopisju. ■L’Unitd» na primer v svo-ih poročilih iz Trsta govori i ((titovskih provokacijah», jri čemer omenja, da je ne-tdo t> Padričah izobesil slo-
vensko zastavo, kar Je torej zanjo provokacija. Pri tem se tudi jezi, da še niso Američani te zastave sneli. No, isti list pa ni prav nič protestiral, ko so izobesili na tržaškem županstvu in palači predsedstva cone italijansko zastavo.
Kominformovsko vodstvo je tudi v veliki zadregi zaradi note Sovjetske zveze, ki zahteva ustanovitev STO, medtem ko je Togliatti odkrito dejal, da se mora vse to ozemlje priključiti Italiji. Njihovi pristaši to vidijo in jim očitajo nedoslednost. Zadrega je seveda velika, toda še večja je vnema služiti italijanskemu imperializmu. Vse kaže, da se bodo kominformovski voditelji ob tej imperialistični roboti popolnoma razgalili, ker dvema gospodarjema ni mogoče služiti. Italijanskega imperializma in marksizma ni mogoče strpati v en koš, marveč je treba zbrati eno pot ali drugo. Kominformističnl voditelji so dokončno izbrali spolzko pot imperializma, na kateri se jim je že večkrat spodrsnilo. Delovne množice jim ne morejo do kraja slediti na tej poti, pa naj jih še tako varajo, v tekmi s fašisti, kdo bo večji »patriot«, pa morajo podleči.
Ce je vloga italijanskih kominformovskih voditeljev tako klavrna, pa je ravnanje njihovih slovenskih pajdašev naravnost podlo in sramotno. Ni jim dovolj, da varajo ljudi s svojim, zla-panimt gesli, marveč tudi izdajajo svoj narod in hočejo s svojo akcijo spraviti naše ljudstvo v ponovno suženjstvo osovraženega italijanskega imperializma. Ker vidijo, da jim zmanjkuje tal pod nogami, postajajo vedno bolj besni in skušajo, kot na primer v Borštu, celo razbijati protestna zborovanja našega ljudstva, pri Čemer
pa so popolnoma pogoreli.
Bliža se čas, ko bodo ti voditelji ostali popolnoma
sami in jih bo ljudstvo vrglo iz svoje srede. Zgodovinski dogodki trkajo na vrata, vsakdo mora zavzeti do njih vso odgovornost in ljudstvo zato ne trpi med seboj izdajalcev in hlapcev tujih interesov. Cas je, da napnemo vse sile, da pomagamo odpreti oči vsem zapeljancem, ki so v dobri veri mislili, da služijo idealom napredka, pa so bili raznim pustolovcem le manevrska masa. Protiim-perialistično gibanje se mora sedaj širiti, zajeti mora vse sile, ki so objektivno na njegovih pozicijah in jih povesti v borbo za resnično svobodo in napredek.
Pogajanja o odpustih
starih delavcev v CRDA
Včeraj so bila na sedežu Zveze industrijcev med sindikalnimi predstavniki in zastopniki ravnateljstva CRDA pogajanja glede odpusta ISO starih delavcev ki so dosegli 65 let starosti. Po izmenjavi obojestranskih stališč so predstavniki delavstva predlagali, naj se število odpustov zniža. Poleg tega so zahtevali zvišanje izredne doklade k odprav, nini za tiste delavce, ki bodo odpuščeni. Ko so se namreč lani novembra meseca dogovorili glede odpravnin, je to veljalo za delavce nad 68 leti, sedaj pa odpušča ravnateljstvo CRDA že delavce 65. let.
OBLJUBE, KATERIM NIHČE NE VERJAME
Emisar Vitelli obljublja službe lii {ih Italija ne more dati
S prihodom Italije v Trst bi se dosedanjim brezposelnim pridružilo še najmanj 10.000 novih
Predvčeraj dopoldne je rimski emisar Vitelli sklical sestanek civilnih uslužbencev ZVU in jim na dolgo in široko »obrazložil« stališče rimske vlade do njih ter jim zagotovil, da bodo vsi obdržali službo.
Ta zagotovila sicer niso nič novega. Predvsem ne predstavlja ni^ novega zagotovilo uslužbencem javnih ustanov. To je že cbljubil nekoč De Gasperi. Celo zakonski predlog so v Rimu že sestavili ir. ga tik: pred zadnjimi volitvami objavili, da bo dan v razpravo parlamentu. Ko pa so volitve minile niso več govorili o tem. Načrt tega zakona je predvideval vključitev vseh uslužbencev pri ZVU in članov civilne policije v odgovarjajoče italijanske ustanove. S tem so leda, hoteli prepričati 12.000 uradnikov in članov civilne policije, da lahko svobodno glasujejo za ((nacionalne stranke« odnosno za stranke ki zahtevajo priključitev Trsta k Italiji. Zato so jim tudi zagotav. ljali, da ne bodo nič prizadeti če pride Italija in da bedo vsi lepo ostali v službi. Kot smo že omenili: končane volitve, pokopane obljube, Danes pa pridejo ponovno na dan s temi obljubami. In to prav danes, ko hočejo anglo-ameriškj imperialisti dati Trst Italiji, katero Tržačani dobro poznajo in s katero so preživeli za časa 25-letne okupacije mnogo grenkih izkušenj.
Zato so te obljube odkrita potegavščina ljudi, ki so zaskrbljeni za vsakodnevni kruh in se z njimi norčujejo, ker sami vedo, da za te ljudi ne bo kruha ko bi prišla v Trst Italija. To omenjeni uslužbenci dobro vedo, Vedo tudi, da bodo ohranili službo samo tisti člani civilne policije, ki so bili nekdaj kve-sturini, vsi tisti inšpektorji ci_ Vilne policije, predvsem pa oddelka (CID), ki so bili za časa Italije poslani v Trst kot »signori Commissari« in ki imajo «dobre» izkušnje za borbo proti »elementi anti-italiani«. Tl «Commlssari» imajo službo zagotovljeno, ker bodo (če pride Italija v Trst) postali glavni izvršni organi rimskih zatiralcev. Poleg teh bodo ostali v službi
morda še nekateri bivši karabinjerji itd., ki pa jim bodo ((poskrbeli« službe nekje v «starih pokrajinah«, če so Tržačani Vse obljube Vitellija se nujno omejujejo morda na največ tisoč oseb med policisti in uradniki
Saj ne more biti drugače: Italija je vedno gledala na Trst kot na »terra eonquista-ta». Zato je tudi za časa okupacije teh krajev pošiljala k nam večinoma južnjake. Zato s., tudi po londonskih sklepih nastavil; v civilni upravi ZVU skoraj same tujce. Niti najzvestejšim agentom niso zaupali. Poleg tega pa ostane vprašanje, kam bodo splch lahko namestili vseh teh 12.000 oseb. Tržaški javni u-radi so itak že prenapolnjeni z uradniki. Birokratski a-parat v Trstu že danes požre vse redne dohodke in še del dotacij za kritje primanjkljaja. Občina, pokrajina, consko predsedstvo, pošta,- železnice itd. imajo vsi več nameščen cev kot jih potrebujejo v «normalnem» stanju. Toda kam bodo dali teh 12.000 o-seb? Zakaj ne povedo odkrito. da jiK bodo vrgli -na cesto?
V zvezi z glasovi, da so civilni uslužbenci že do bili odpustnice, so na tiskovnem u-radu ZVU izjavili, da ta ni res. Res pa je da civilne usluž-jaških edlnicah postopoma že odpuščajo in ga ni Vitellija; ki bi jim preskrbel novo namestitev. TH ljudje bodo osta. li vsi na cesti, če pride do uresničitve sklepa Angležev in Američanov.
stva glede slovenskih pridig v cerkvah Znan je tudi kot zaupna osebnost fašističnih oblasti med italijansko okupacijo. Leta 1939 se je 'komisar tržaške kvesture Salesia-ni izjavil da mu daje podatke o vedenju slovenskih duhovnika, in semenitčriikov. Kako je bil zaradi svoje pro-fašistične delavnosti zasovra-žen med ljudstvom priča dejstvo. da so ga leta 1951 v slovenski vasi Krkavče pripadniki narodne ' zaščite komaj rešili ljudskega srda. Tedaj jz šel v to vas kot zastopnik tržaškega škofa Santir.a čeprav je prebivalstvo že naprej opozorilo, da nc dovoli poslancem fašističnega škofa vstop v slovenslae vesi.
Podobno je tudi zgodovina piranskega duhovnika 1ietra fondu. Prebivalstvo lega kra_ ja je najbolj razburjala njegova- izjava v kateri je izjavil, da se ne bo premaknil iz Pirana, dokler mu tega ne bo ukazal škof Santin
Obvestilo Kmečke zveze
Obveščamo vse dvolastnike, ki Imajo svoje gozdove v Jugoslaviji, da morajo napraviti prošnjo za sekanje drv v mesecu oktobru t. I. Rok za vlaganje prošenj za sekanje drv zapade 31. oktobra t. ).. Za vsa pojasnila se obrnite na Kmečko zvezo, Ul. Fabio Fil-zl 10.
mitinga izražamo svojo solidarnost in pripravljenost, da skupno z vami prelijemo tudi kri za vašo svobodo in svobodo vseh naših narodov. Pokličite, mi smo pripravljeni!
Delavci iz Zenice so naslovili brzojavko OF v Trstu z naročilom, da z njo seznanijo prebivalstvo občin DEVIN-NA-BRE2INA, DOLINA, REPEN-TABOR, MILJE in ZGONIK. V brzojavki je med drugim rečeno:
Dragi tovariši, mi čutimo z vami in vam pošiljamo svoje borbene pozdrave. Na poziv tov. Tita smo pripravljeni z orožjem v roki braniti naše skupne meje ter nam pri tem ne bo žal naših življenj. Dragi tovariši, mi, delovni ljudje iz Zenice, mislimo na vas in ne bomo mirovali, vse dokler ne izbojujemo naso skupno svobodo.
Iz Tuzle so,delavci naslovili brzojavko prebivalstvu SKEDNJA:
Najodločneje obsojamo odločitev Anglije in Amerike, s katero vas ponovno postavljajo pod ostrino italijanskega noža. Ta odločitev nas je globoko ogorčila in zadela v srce. Dvigujemo naš glas protesta in ogorčenja ter vam obljubljamo, da če bo to potrebno, bomo dali tudi naša življenja za vašo zaščito in da vas privedemo v objem naše skupne domovine socialistične Jugoslavije.
Prebivalstvu OPČIN so poslali brzojavko delavci in prebivalci Banjaluke. V brzojavki pravijo;
Z ogorčenjem smo prejeli vest o odločitvi vlad Anglije in Amerike o odstopitvi cone A in Trsta Italiji. Ta nova krivica je še bolj zedinila vse sile naših narodov in vsi bomo kot eden stali na braniku domovine in v obrambo pravic našega ljudstva na Tržaškem o-zemlju.
Županstvo občine ZGONIK je med drugimi številnimi brzojavkami dobilo tudi brzojavko,’-*! so jo poslali s protestnega mitinga pripadniki alban. ske manjšine iz titogradskega okraja:
Drznost ameriške in angleške vlade, da vas predajo imperialistični Italiji, je vzbudila V nas občutek pripravljenosti. Tega ne bomo dovolili. Pri-pravljeni.smo, dragi naši bratje, da skupno z vami s puško v roki izvojujemo našo dolgoletno težnjo.
Omenimo naj le še eno brzo. javko, ki je naslovljena na OF občine DEVIN-NABREZINA in so jo poslali prebivalci Bosanskega Broda;
Dragi bratje, mi ne bomo prenehali s protesti proti krivični odločitvi vlad Anglije in Amerike, s katero so vas na milost in nemilost predali Italiji. Mi vsi Jugoslovani smo na nogah, pripravljeni, da na poziv tov. Tita damo tudi naša
življenja v obrambo proti napadu. Ne bomo mirovali, dokler se vprašanje Trsta pravilno ne reši!
Danes izredna seja
tržaškega občinskega sveta
Danes ob 18. uri bo izredna seja tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je vprašanje ((Italijanska uprava v
coni A«.
KOD STA DUHOM BRUNI IN FOHUA
Te dni sta jugoslovansko
cono zapustila dva italijanska duhovnika. V zvezi J tem je iredentistični tisk zagnal precej hrupa. Razlog zakaj sta
šla nam pojasnijo tile' podatki:	koprski dekan mons.
Giorgio Bruni je slovenskemu prebivalstvu in slovenskim duhovnikom znati kot desna roka osovraženega škofa San-tina, ki je dosledno izvajal njegova iredentistična dila Vztrajno je zavračal zn hteve slovenskega prebival-
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
KRALJEVI ZAKON IZ L1936 ga je spravil pred sodišče
Izdeloval je radijske aparate brez zadevnega dovoljenja
Anketa o standardu
revnejših slojev
Statistični urad ZVU je sklenil napraviti posebno anketo med tržaškim revnim prebivalstvom, da ugotovi življenjski nivo revnih slojev v coni A. Anketo bo izvedel statistični urad tržaške občine na podlagi posebnih obrazcev. Občinski funkcionarji bodo v ta namen obiskali 4000 družin na področju in jim zastavili najbolj različna vprašanja. Glavna vprašanja za izpopolnitev omenjenih obrazcev bodo: stanovanje, oprema stanovanja, prehrana, obutev in obleka, socialna pomoč in razno.
Občinska seja v Miljah
V Miljah pa bo redna seja, na kateri bodo razpravljali o družinskem davku. Zvedeli smo, da je conski upravni svet zavrnil načrt miljskega občinskega sveta za družinski davek in da zahteva, da se občinski svet drži »zakonskih določb«, ki favorizirajo boga-| tejše sloje.
Opozorilo jugoslovanskim državljanom
KI SE NAHAJAJO V ANGLO-AMERISKI CONI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMI.TA.
.■ V^zvezL.z bližnjimi UpUjMP-mi v republiško in zvezno skupščino Federativne ljudske republike Jugoslavije se pozivajo vsi jugoslovanski državljani, da se najkasneje do 18 oktobra t. I. vpišejo v volilne sezname, na podlagi katerih bodo opisani lahko volili.
Vpisovanje bo v prostorih Gospodarske delegacije FLRJ -
trgovinski oddelek - Trst, Ul. Cicerone 6 - pritličje med 10.
in 12. uro in 17. in 19.
Ljudska prosveta
TAJNIŠTVO ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV Sklicuje za danes v srečo 14. t.
m. ob 17.30 redno sejo vodilnega odbora. Prosimo za točnost.
Razna obvestila
TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. K OSIR«
Današnji filatelistični sestanek je odpovedan. Prihodnji sestanek bo v nedeljo 18. t. m. od 9. do 12. ure v običajnih prostorih.
RODITELJSKI SESTANEK V DIJAŠKEM DOMU Uprava Dijaškega doma vabi vse starše rednih In zunanjih gojencev na prvi roditeljski sestanek. ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 9. uri zjutraj v Dijaškem domu, Ul. BuonarrOti 30.
Zaprta gostilna
Z včerajšnjim dnem so s policijskim	ukrepom zaprli
gostilno v	Industrijski ulici
št. 22 ter	odvzeli lastniku
Giovanniju	Manzinu obrtno
dovoljenje. Ta ukrep je policija podvzela ker je Manzin, prepustil obrat osebi, ki ni bila imenovana v obrtnem dovoljenju.
PO NALOGU TAJNE POLICIJE FSS ?
GROB IN NEZAKONIT
izpad angleških vojakov
Zaradi slučajne prometne nezgode odpeljali tri Slovence iz cone B na sedež angleške tajne policije, kjer so jih izpraševali o vsem mogočem
Včeraj dopoldne ob 10.15 je vozil po Ul. Carduccl avto z evidenčno tablico iz cone B, v katerem so sedeli trije Slovenci. Pri križišču z Ul. Coroneo so zaradi nenadne spremembe svetlobnega signala morali nenadoma ustaviti, pri čemer *e je od zadaj zaletel vanje neki angleški jeep. Vsi so seveda izstopili ter začeli ugotavljati krivdo, toda Angleži, ki so bili v jeepu, so se diskusije na kratko otresli ter odpeljali vse tri Slovence v prostore palače, ki gleda na Ul. Cicerone. Toda tam so jih držali le nekaj časa, kajti že čez nekaj minut so jih odpeljali v Ul, Coroneo, kjer ima v sodišču nasprotni palači sedež angleška tajna policija F.SS.
Tam so oba potnika ločili od šoferja, ki so ga zaprli pod stražo v neko posebno sobo,
medtem ko so ostaia dva začeli zasliševati, kaj delajo, po kaj so prišli itd.
Šofer, ki je ostal z nekim angleškim vojakom v sobi, se je naveličal pedenj« ter je zaradi tega vstal in napravil nekaj korakov po sobi. Pri tem se je približal zemljevidu, ki je visei na steni, toda takrat je angleški vojak poskočil, ga s silo sunil na stol ter ga še enkrat potlačil. Z vsemi so ravnali zelo grobo ter so jih šele ob 13. uri Upustili, seveda z običajnimi opravičili.
Vest o incidentu se je hitro razširila po mestu ter je zaradi grobega in protizakonitega ravnanja angleških vojakov do treh Slovencev iz cone B, ki so imeli v redu svoje listine, zelo neugodno odjeknita predvsem med slovenskim prebivalstvom.
2e samo dejstvo, da si je neki spreten geometer in ljubitelj tehnike pripravljal material za sestavo radijskih sprejemnikov v pričakovanju uradnega dovoljenja, ga je pripeljalo pred sodišče pod obtožbo, da je kršil kraljevi zakon iz 1936. leta.
K sreči so sodniki in še prej nauc- tožilec opazili, da niso kompetentni in so akte o razpravi poslali ponovno državnemu tožilstvu, ki jih bo brez dvoma izroči okrajnemu sodniku v nadaljnji postopek. S tem so se tudi rešili neljubega razpravljanja o prekršku, ki prav. zaprav ni niti, vsaj po preiskavi sodeč, prekršek.
Februarja letos so namreč izvedli v stanovanju 27-letne-ga Darija Saffija iz Ul. Lava-toio 4 hišno preiskavo, med katero so mu našli 36 škatel iz bakelita za sestavo radijskih sprejemnikov na detektor, 20 lesenih tirolskih hišic, ki so bile namenjene isti uporabi, 41 slušalk, 51 elektronk Philips vrste DAP 91 ter 6 dvocevnih radijskih aparatov mon. tiranih v majhnih kovčkih. Saffi je takoj izročil preiskovalnim oblastem vrsto dokumentov, ki jih je predložil skupno s prošnjo za otvoritev delavnice za sestavo radijskih aparatov. Vsi dokumenti so bili v redu, vendar pa je manjkalo občinsko dovoljenje. Od tu je prišla obtožba, ki je Saffija pripeljala pred sodišče. Ze med preiskavo je Saffi izjavil, da je decembra lanskega leta registriral novo podjetje pri krajevni trgovski zbornici ter je tudi plačal ustrezno takso v višini 9.000 lir. Zal pa mu dokumente predložene UTIF (Ufficio tecnico delle imposte di fabbrlcazione) niso sprejeli iz enostavnega razloga, ker je manjkalo občinsko dovoljenje. Da bi pospešil zadevo se je
Saffi odpravil v občinski urad za izdajanje tovrstnih dovoljenj, toda tu so mu enostavno odgovorili, da slednjega ne rabi več, ker so ga ukinili z nekim ukazom ZVU že 1950. leta. Ker se je vsa zadeva predolgo vlekla pa je Saffi pripravljal radijske aparate, ki bi jih, čim bi imel dovoljenje v rokah, izročil nekemu Costan-tinu Furlaniju,
Te svoje izjave je obtoženec potrdil tudi pred sodiščem, ki je sprejelo tožilčevo zahtevo ter zavrglo predlog zagovornika, da bi ga oprostili, ker prekršek, zaradi katerega se mora Saffi zagovarjati, sploh ne obstaja.
Preds. Fabrio, tož. Grubissl, zapis. Petrocelli, obramba odv. Uglessich.
Poškodovan rokoborec
Včeraj 15 minut po 17. uri so sprejeli na ortopedskem oddelku 23-letnega študenta Gicrgla Zanolina iz Ul. Tor S, Lorenzo, kateremu so zdravniki ugotovili verjetni zlom gležnja desne noge.
Zanolin, ki se je zatekel v bolnico s taksijem, je 'zjavil, da je predvčerajšnjim zvečer treniral rok ib,or so v telovai-nici »Acegata« v Drevoredu R. Sanzio. Med treningom se je boril z nekim rokoborcem, ki ga ne pozna po imenu, ter se je po padcu poškodoval. Spočetka je mislil, da poškodba ne bo huda ter da ne bo treba resne zdravniške nege ter se je odpravil domov. Včeraj pa so se bolečine povečale ter se je tako odpravil v bolnico. Ce ne bo komplikacij bo Zanolin okreval v 10 ali najkasneje v 40 dneh.
MOTOKLUB «MLAD03T» NABREŽINA
Organizira enodnevni Izlet v Dornberg 25.10.1953. Vpisovanje do 15. t. m.
Tridnevni izlet v Maribor 30. X., 1. in 2. XI, t. 1. Vpisovanje do 20. t. m.
MOTOKLUB »AMATORI« organizira izlet na Reko-Opatijo 25. t. m. Vpisovanje samo za člane do 15. t. m. med 17. In 18. uro.
MOTOKLUB »JADRANs OPČINE
priredi 25. t. m. izlet v Cerkno z obiskom bolnice Franja. Vpisovanje na sedežu od 18. do 20. ure do vključno 15. t. m.
Mali oglasi
Med Škofijam) in Zavljami izgubljeni jugoslovanski potiti list na ime Kener Jože prosim vrniti »a uredništvo ali upravo »Prl-morskega dnevnika«. Smatram ga za neveljavnega.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. oktobra t. t, se je v Trstu rodijo 9 oseb. umrlo (e 11 oseb. porok pa Je bilo 7.
POROČILI SO SE: častnik am vojske T. Charles Hanev )n častnik am. vojske R. Glad.ys Pitzge-rald, težak Aleksander Starc in šivilja Emilia Babič, nameščenec Mark> Rinalo in gospodinja Ho-milda Vidotto, zidar Ernesto Do-brigna in gospodinta Aurella Ca-stagna, delavec Egidlo Milossa in gospodinja Romanita Borroni, odvetnik dr. Lucio Catalan in gospodinja Anna Maria Calligaris, uradnik Sergio Černe In uradnica Editta Mori,
umrli SO: 94-letna Emilia Mandero vd 60-Ietni Gregorio Baumelster. 54-letni Mario rolla, 71-letn,l Arturo Vatua, 58-letnl MSrlo Bassl, 86-letni Giovanni Fragiacomo. 56-letna Maria Oo-minelli por. Cerlitch. StMetni Avguštin, Andlovitz, 65-letni Silvio Benci, 56-letni Giuseppe Zuceolt, 63-letn( Giuseppe Ascalone.
TELEFONSKE ZA PRIMER Rdeči krit: Gasilci: Pollctia
ŠTEVILK* NUJNOSTI M 6D 2-22 2-21
eHH3OE0B9
Rossetti. 16.00: «VrniteV 1»^ milla». Fernandel, G uei Excelsior. 16.00:	«Kadar	»"j
ljubijo«, M. Carol, A.
D. Gelin. D. Darieux. ^ Nazionale 16.00: «Vesela v»
L. Turner, F. Lamas.	j.
Filodrammatico. 16.00:	f,
tev Kalifornije«. C. Wn Wright.	.	.
Arcobaieno. 15.30: »Bajni A sen«, D. Kaye, J. M,?r!L. sg<' Astra Rojan. 16.30: «Vel£j dWft ljanje«, R. Conte. V. Lin ^ Grattacielo. 15.30: «OFcrutno s je», J.	V	Mc
Alabarda.
J. Havvkins, V. Mf , w,tt •da. 16.00: «Skrivnostl » Grossa«.	..	j.: N*
Ariston. 16.00: »Milijonar«* poli«, Totd.	„ cjra-
Armonia 15.00: »TragKi sosaf-banda«, S. Granger, F. Aj. Aurora. 16.00:	((AtanaziJ. ^
murni konj«, Rascel, T. u* la, K. Urbani.	^ino.
Garibaldi. 15.30: »Krila JJSK sti», N. Patrick, D. SherSU Ideale. 16.00: «Ljudje opra»
R. Roman, S. Cochran «3oO: Impero. 15.30, 17.40, 1 ((Jetniki preteklosti«, G. u R. Colman.	nniiu&i’'
Italia. 15.30: «Podravi in P^LjiU, N. Pizzi, T. Reno, G. n*
Y. Montand.	. ,„,kv»i
Viaie. 16.00: «Tiho je... M0S 0’Homolka. N. Gray , |ut)j|l Kino ob morju. 16.09. «JjL sem izobčenca«. J. Gaj* p, Massimo. 16.00: «Norl Pev Martin, J Levvis. ...m, S. Moderno. 16.00: «Crna strel* Cochran.	T uisian»
Savona. 15.30: «Kral.l LUi»
B. Hope, V. Zorin nivj», t-Vittorio Veneto. 15.15: «"
Davis, S. Hayden.	b°5
Azzurro 16.00: «Vem. 62.nnctt.
ubil«, J. Palance, B. B'" jju*1 Betv-edere 16.00: ((Trgovci
mi«, R. Montalban. n0 *t* Marconi. 16.00:	»SmrtonOS«
peljevan.je», R. MltchlU.viiisK> Novo cine. 16.00: »Gante g, prikazen«, Chales Laugm Roung, M. O’ Brien. »jiavskin Odeon. 16.00:	»Pet Pusb VD«
skrivnosti«, A. Baxter. *■ Stroheim.	airKa*l<’
Radio. 16.00: «Francis na u D. 0’Connor, P. Laurie.
WES3H
SREDA, 14. oktobra
1953.
l it NT L*.
306.1 in ali 980 kC-M*
,,00
11.30 Lahki orkestri, stra operna .glasba. D J« ri« .na glasba. 14.00 Ljadov. us piskih narodnih pesmi. f*. gfas" turni obzornik. 17.30 Ples smif0' ba .18.00 Debussy:	Va1'
nična pesnitev. 18.22	pti-
ček. 18.40 Koncert šana Pertota. 19.00	tl»k
vedež. 19.15 Pestra °Peui 21^ ba. 20.05 Večerni končen. K0n-Aktualnosti. 21.15	JJ.«
cert za violino in orkejjt jzdaJ! Predavanje — O knjizn vjc||, Sullnove drame ((KrSt Pr,,t 5, 22.15 Dvorak: Simfonija s1-
TBNT ‘-	#
12.00 Luciano Zuccheri kitaro. 13.25 Glasba P^oer» 21.05 Bizet:	«Carmen»	"e
4 dej.
NI. OVENtJAii)
327,1 m, 202,1 m, 213,4 ^30
12.00 Opoldanski koncert^oioj
Poročila. 13.15 Za,Ba/™4.40.S 14.20 Kulturni Pfe*Stol». ‘ J minut z Vaškim kvintetoi Naši solisti pred m relj* 17.10 Zbori iz Krania2stveni JJ. Ljubljane. 17.50 ZdT*£lGe°& sveti. 18.00 Arije iz	v
sa Blzeta. 18.3 Zunan feljton. 20.00 Radijska fmef S
leksandor Marodič. •j.-gestf* Je«. 21.00 Večerni 01 spored. 22.00 Poročila.
i
ADEX
24. in 25. oktoW*
dvodnevni i*le
MATERE
0BR0V0
PODGRAD
19^
24. in 25. ok,abwiet 1
enoinpoldnevni
škocijan
DIVAČO
25. oktobra enodnevni >*'et
P0ST0JH0 0
Vpisovanje
Od 31 ‘>M0br* jzlft V vembra
LJUBU**10
sv
1	v
31. oktobra W *' tZl«t
eiioinpol<*ncV
BSSV"
<n I- ' dvodnevn
VIPAVO AJDO
31. tu-
prt »Adria--; |(,l
F. Seirero v"0
TRŽAŠKO LJUDSTVO VSEH SLOJEV
jdločno odklanja povratek Italije v Trst
^i® malega trgovce
**. nir* Poma Bredo trije: njji, in deklica šestih, lwef' Niso Tržačani, j. i izdaja za Toskan-Poklicu so verjetno u-tj, 1 družina ali pa dru-8*ga trgovca. Problem itn 0t0v seveda je pro-■ 1 0 katerem govori ves
fot
ji ? •Prsšuje, kaj bo, mož
L,.<‘ OdfiOvaria- ,,Coi
ln ves svet. Zena se \
uto
'‘ odgovarja: «Saj, naj-
bi kil-.  .....................
STE
da bi obveljal
|Qy	Ui UbVClJOl
Predlog, in sicer inter-
?^jf|'2aciia Trsta«. To svo-
^e4im*V m°Ž utemeliuie s
H|0 B®‘ <(®ai ima končno
Ihti
Prav, saj je ysa 0ic0)jcg
ares slovenska in ima
zato pravico zahtevati ozemlje zase, le to bi bilo nerodno, če bi ostal v takem primeru Trst preveč zaprt, ker bi gospodarski sloj ljudstva težko izhajal, če Trst ne bi imel dovolj odprtih poti v svoje zaledje, saj nam Italija nikakor ne more nuditi gospodarske stabilnosti«.
Gostilničar, Italijan, pravi...
Gostilničar, pravzaprav najemnik male gostilnice, kjer se zbirajo izključno delavci: «Saj, gostilna je tako rekoč druga organizacija združenih narodov, kjer se razpravlja samo o politiki in to posebno te dni. Del mojih gostov je zelo zaskrbljen, kajti delajo
V
Členi ustanovne listine OZN
na katere se sklicuje Jugoslavija v obrambi svoje pravice
CLEN 33.
tu *• franke, ki bi bile v sporu, katerega nadaljevanje PtMv ogražatl mir in mednarodno varnost, morajo ptCjsksem skušati doseči rešitev spora z razgovori, s Poriv V°’ S posredovanjem, s spravo, z arbitražo, s sodno skiK nav°’ s tem’ da se poslužijo regionalnih pokrajin-Ijub °r®anizac>j ali dogovorov ali pa z drugimi miro-®i sredstvi, ki so jim na izbiro
-i ^čustvi, ki so jim na iztnro. stfjnj, arnostni svet, če smatra za potrebno, pozove naj svoj spor uredijo s takimi sredstvi.
CLEN 34.
katty.a?lostr,i svet more raziskati kateri koli spor ali tren.* po'ožaj, ki bi mogel povzročiti mednarodno spori ?. privesti do spora, da ugotovi, če nadaljevanje tt»ednr.a P°i°žaja more ogražati ohranitev miru in ""»rodne varnosti.
CLEN 51.
Pravic**03 dolo<;ba tega statuta ne prejudicira naravne
>V.	lndivirlicsInA	-V	I	-	l./vlAlrtittna	rorvnvsKromhft	t/	nri.
meru individualne ali kolektivne samoobrambe v pri-vse ri,°,,rozenega napada na članico Združenih narodov,
dn+1 ---'■"'-S«*	na V1«U1»WU /-Uiuttum	ouu»,
dokler Varnostni svet ni podvzei potrebnih l)kre v W ohranitev miru in mednarodne varnosti. Yke j'’ lc' so ji*1 članice podvzele v izvrševanju te pra-0 san>oobrambe, morajo biti takoj sporočeni Var-obijst®" svetu, kar na noben način ne prejudicira ,n naloge, ki po tem Statutu pripadajo Var-
ltr|etnu
<HtrcDp',lu svetu, da v vsakem trenutku podvzame one hpojt ’ ki j*h smatra za potrebne, da se ohrani ali ■vi mir in mednarodna varnost.
pri zaveznikih in sedaj jim preti, da se pridružijo ostalim brezposelnim. Bartolijevo in Pellovo izjavo o tem, da bodo ostali v službi vsi, ki so danes zaposleni pri raznih ustanovah Zavezniške vojaške uprave, tako kot je, in sicer v prepričanju, da je to le mamilo in lažna tolažba. Razgovor v lokalu se vrti samo o krivičnosti in absurdnosti angleškega in a-meriškega sklepa in ne glede na narodnost gostov, to se pravi tako Slovenci, kot Italijani, vsi so proti prihodu Italije, ki jo pač poznajo še iz vse njene «slavne» dobe, ko je delavec s težko muko zaslužil nekaj lir in hkrati bil stalno v strahu, da ga gonijo v vojsko ali da mu odtrgajo še tistih nekaj lir kot «ščavu» ali pa «allogenu».
Delavka iz mešanega zakona
Hči nižjega občinskega u-radnika, po poklicu delavka, približno 24 let stara, oče Ita. lijan, Tržačan, mati Slovenka iz Vipavske doline: «Jaz jih ne razumem; kaj sploh iščejo tukaj? In ne bodo se zadovoljili niti s cono A, ampak že sedaj obljubljajo, da bodo zahtevali cono B, Pulo, Zader in sploh vso Dalmacijo. Pa saj smo jih poznali, in vemo kdo si jih želi. Mi gotovo ne. In s kakšno pravico zahtevajo Trst in te kraje? Ko sem bila pred leti pri svoji stari mami, sem videla vse, kar so napravili. V.sa vas je bila po. žgana in danes prav gotovo ne bi bili nič boljši. Naj o-stanejo kar tam, kjer so. Bolje bo zanje in tudi za nas. Sicer pa upamo, da bo Tito držal besedo in to nas bo ver. jetno rešilo pred Italijo«.
Delavec se krepko izraža
Po Istrski cesti vozi mala blindirana kamioneta z nekaj angleškimi vojaki. Cestni delavec pripomni; «V preklet močnik so nas spravili. Res je, sicer, da ne bo šlo vse tako gladko, vendar je za sedaj za nas edina rešitev jugoslovanska vojska, ker sicer nam bi «zavezniki» ponovno naprtili tiste cigane, ki jih noben vrag ne more več vi-
Italijanski lašisti hladnokrvno ogledujejo svoje slovenske žrtve.
deti. Naj napravijo STO, naj internacionalizirajo Trst ali naj pride Jugoslavija, samo da ne vidimo onih, ki smo jih bili siti do grla«.
Prometni stražnik upa, da bo Tito držal besedo
Prometna policija bi sicer z morebitnim prihodom Italije ne bila tako prizadeta, kot bi bila orizadeta civilna policija, ki je v italijanskih iredentističnih krogih vsa zapisana kot nezanesljiva za Italijo (seveda razen redkih funkcionarjev), kljub temu pa se skoraj vsi prometniki kar o-čitno izražajo proti prihodu italijanske vojske in odstopu Trsta in cone A italijanski upravi, Svojega mnenja si si-
cer ne upajo izraziti javno, zato pa celb kajc njihov funkcionar skuša nakazati svoje negodovanje nad sklepom angleške in ameriške vlade in dati duška svojemu nasproto. vanju glede predaje oblasti italijanski upravi; ((Upajmo, da bo Tito držal besedo, u-pajmo, da bo preprečil prihod Italije, kajti sicer nam prav gotovo ne bo dobro. Sem Italijan, vendar naj bo Italija tam, kjer je in naj nas pustijo prj miru«.
Carinik: tSamo Italije ne l>
Carinik na nekem bloku, ((Tržačan, ne Slovenec, ne Ita-lijan«, kot sam pravi: «Saj tudi če bi Pella dobil Trst, bi ga to ne rešilo ker italijan-
^slanica szdl Slovenije tržaškim Slovencem
^Krivica	storjena	va
vJJJTena celi Jugoslaviji in vsakemu Jugoslovanu
skega slabega gospodarskega stanja tudi tak «uspeh» ne more popraviti. To je moje mnenje, kar se tiče tako imenovane «visoke politike«. Kar se pa tiče mojega osebpega mnenja o prihodu Italije, zaupam v one, ki so v Sežani in povsod ob meji. Tito je sicer vedno držal besedo in upajmo, da jo bo držal tudi sedaj, kajti v Trst naj pride kdorko-li, samo Italija ne!«
Tudi begunci ne marajo Italije
M
je bila v
Slovenije, Predsedstva
C^ieta * na katerl ie Ih Si<Jpe‘a poslanica trža-
l m ter Protestna
it. niu^^dseidriikii 7.-H
Mk	Protestna
^rod^redsedniku Združe-,1 Sl0v p Poslan'ca trža-Afor, h . etn •se glasi:
til
‘lit!’ n‘„e ln amerišk< it '"»»dat ° avata Prepu-heHA* Svoh3^UDravlJanje co O* Itaihi ,n*Ka lrža^ega vj',* neodgovoren
SL\«S.,‘2£SS“
Slav,, '0 VSp'rr,	mu na.
C* Nenarodom Jugo-,edamo s« samo (,iiillllltov J!tallšta zahodnih
, "kov	‘“-“sca	zahodnih
i(-'An m "»šega življa v % ■ niarveč globoko ln z
C'")trn * globoko in z V°*nje 'rao njihovo ne-k > Dri,, do Jugoslavije, k V. ®lihovh*n08‘- kl ^ »hri-v*m sklepu, vidimo Vi^arodn °esDreJem|j|vost % v*. k!„ ,nevarnost te ... naj bi uredila
*ai:praŠ3nJu Trsta
Si tr mrri ‘ re5irana, ža-*" da 3rod"° nepripo-ž din, nikakor ni v
. tihom 5m.„.	v
v ž a,,.''- nikakor m v dtthnm Združenih na-
uQravne«a resničnega in
m narodi rr,,ieva-
^"Ja H«,. državami, diktat katere koli
sile ali skupine sil nad katerokoli državo.
Ogorčenje Slovencev in vseh jugoslovanskih narodov nad tem ravnanjem je doseglo skrajne meje. Predsedstvo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije deli to čustvo s širokimi ljudskimi množicami po vsej Jugoslaviji in Sloveniji in Vam kot politični predstavnik tega naroda sporoča ob tej težki uri:
»Vedite, da bdi nad Vašo usodo enodušna volja vseh Jugoslovanskih narodov, ki so prav pri tej nedopustni odločitvi Britanije in Združenih držav pokazali tako enotno in spontano ogorčenje kakor samo še v največjih trenutkih svoje zgodovine. Ta volja je strnjena v mogočno silo, kl ima na svoji strani pravico, ogromne žrtve v minuli vojni in moralni čut sveta, ki se z vsakim dnem bol* zavestno upira krivičnemu 1 nasilju mogočnih. Vedite pa tudi, da ima volja jugoslovanskih narodov na razpolago izdatna sredstva, s katerimi bo mogla varovati vaše narodne in človeške pravice. Krivica storjena Vam, Je in bo krivica storjena celi Jugoslaviji in vsakemu Jugoslovanu od Južnih meja Makedonije do Triglava. S to zavestjo v srcu se boste lahko uspešno borili proti vsakemu poizkusu nasilja in zatiranja.
A vedite še to: kocka še ni padla dokončno. Bodite tedaj trdni in neustrašni. Naravna pravica naših narodov si nezadržno utira pot skozi zgodovino. Zmagovita je vedno očitneje in zmagala bo tudi tu».
SZDL Slovenije
predsedniku Glavne skupščine OZN
Predsedniku Glavne skupščine OZn pa je predsedstvo SZDL Slovenije poslalo naslednjo brzojavko:
Kot politični predstavnik slovenskega naroda daje pred. sedstvo SZDL Slovenije izraza čustvom načih ljudskih mnoiic s protestom zoper nepravično in samovoljno odločitev britanske in ameriške vlade o izročitvi mandata za upravljanje cone A Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji. Sklep brez obvestila najbolj zainteresirani državi, ki je z njim hudo prizadeta, brez vprašanja o njenem stališču je v nasprotju z elementarno mednarodno pravičnostjo in zoto v nasprotju z duhom Združenih narodov, z duhom, institucije, ki ima prav v Jugoslaviji svojega najbolj
iskrenega in zvestega pristaša Hkrati je močan preče-
dens v obravnavanju mednarodnih in meddržavnih problemov in vse prej kot usluga vzdrževanju miru v našem delu Evrope. Ogorčenje naših narodov, ki so v drugi svetovni vojni toliko žrtvo«a. 'i za uničenje imperialistič-
nega fašizma, je doseglo svoje skrajne meje. Zahtevamo intervencijo Združenih narodov v skrbi za mirno in sporazumno reševanje našega spora, v katerem ne bomo priznali diktata nezainteresiranih in nam neodgovorno krivičnih sil-
Predsedstvo SZDL Slovenije
V Trstu je več beguncev iz Jugoslavije. Veliko več je še Rusov, Madžarov in drugih, ki jih je Jugoslavija kot tuje državljane na njihovo željo poslala v Trst. Vest o predaji cone A Italiji je med njimi vzbudila veliko razočaranje, kajti oni, ki so zbežali v Trst, niso zbežaii v Italijo, ampak k ((zaveznikom« in posebno med mladino, ki je po večini zbežala v Trst zato. ker ni hotela služiti vojske in je pričakovala, da se bo v Trstu le nekako prebila, je zelo razširjeno mnenje, da je najbolje, da pride v Trst Jugoslavija in da se tako zaenkrat dokončno reši tudi vprašanje njihovih razmer. Ko gre namreč za izbiro med Italijo in Jugoslavijo, se ti mladi begunci v večini o-predelijo raje za Jugoslavijo in za ponovno vrnitev na svoje domove.
;, m
P;.1- Š $. šussffi «? •: .1 ; * • *
t;
v** .A.V *
? w : m	« ar*
•Velika
A
•temonstracila preteklo nedeljo na Trgu Republike v Beogradu.
Milovan DJilas mfrd demonstranti v Beogradu.
partizanska ljubuana :
Stojimo odločno ob vaši strani
Delavec, ki ga je zavedel Vidali, /e spregledal
Sv. Jakob, petčlanska delav. ska družina slovenskega porekla, vendar pa že poitahjan-čena, V vežici med kuhinjo in sobo neprestano poje radijski aparat in mlajši sin neprestano prestavlja koprsko in ljubljansko postajo. Mati ima solzne oči, oče pa se pripravlja na delo in prav po tržaško preklinja ter kljub svojemu mirnemu značaju ne more prenesti Udarca. Kot star socialist je gledal vedno in edino rešitev v srpu in kladivu in tudi njega je, kot vso dru. žino, zavedla Vidalijeva demagogija. Danes preklinja Togliattija, ki je neposredno soudeležen z barantanjem za Tr. žaško ozemlje in ki se je v rimskem parlamentu z vso svojo druščino kompaktno postavil na stran italijanskega
VPRAŠANJA
G. CHURCHILLU
imperializma in zahteval priključitev vsega Tržaškega O' zemlja k Italiji. Kljub novi moskovski noti angleški in a. meriški vladi vidi ta šentjakobski delavec danes edino oporo v stališču jugoslovanske vlade in jugoslovanskih naro. dov, ki edini še rešujejo tržaške Slovence in Italijane pred italijanskim pohlepom. Sledeči izraz tega poitalijančenega Slovenca, vendar pa proletarca, pove vse njegovo današnje razpoloženje: «Da, če nas sedaj Jugoslavija na reši, potem zares se ne izplača več živeti, sicer meni, ki sem star, ni več toliko mar. Toda, kaj bodo tile« jn pokaže na sinove, ka-
Nič ne razžali človeka huje od izdaje, ko mu plane iznenada v hrbet prijatelj in zaveznik. Ali ni pretresljivo, če te povsem nepričakovano izda tisti, s katerim te vežejo nepozabni spomini na težke dni, ko sta drug drugega reševala v življenjski stiski.
Ne dvomimo, da tudi v Londonu in Washingtonu niso še ničesar pozabili. Vendar dovolite, gospod Churchill, da Vas spomnimo tistih mračnih dni, ko ste na otoku kot v pasti trepetali za usodo svojega imperija in na strmih pečinah Južne obale pričakovali tevtonskega sovražnika as fračami in cepci«, kot so pozneje dobro označili Vaš položaj v Rooseveltovi Beli hiši. Dovolite, da Vas spomnimo dni, ko v Angliji ni bilo dobiti steklenice piva, ker ste jib v obupu polnili s trini-trotoluolom in žveplom in z njimi s pridržano sapo prežali na izkrcavanje sovražnih tankov. V tistih težkih dneh se je pritihotapil na Bled v Cvetkovičevo vilo neznan tujec, ki je skrival ime in obraz. Prinesel je, gospod Churchill, Vašo obljubo, da bomo j dobili po vojni nazaj svojo primorsko zemljo vse tja do živih narodnostnih mej na zahodu za plačilo, če se ne pridružimo Rimu in Berlinu. Stafford Cripps Je danes mrtev in ne more več govoriti Vi ste pa še živi, gospod Churchill, ki ste ga poslali.
Takrat, ko ste trepetali za usodo svoje domovine, ste prisil, gospod Churchill, k nam in ne v Rim in ste dobro vedeli zakaj. Vaši vrednostni papirji so imeli tako majhno ceno, da se rimski kramarji niso zanimali zanje.
Ali naj Vam danes ponavljamo, kako smo izpričali svojo zvestobo mimo Cvetkoviča in preko Cvetkoviča, ko je podlež odšel v Berchtes-gaden? Naši narodi takrat niso barantali za plen in vendar so storili neizmerno več kot ste želeli, četudi niso imeli niti trlnitrotoloula, ampak komaj frače in cepce-Ali se zavedate, gospod Churchill, da so takrat v silnih demonstracijah terjale vojno tudi za Vašo pravično stvar te iste množice, ki Vas danes
se Je apokaliptična povodenj nemškega «Blitzkrlegan že peti dan pošastno valila čez Ardene na zahod, grozila, da Vas pogoltne in je bil Rim trdno prepričan, da je zmaga že na Hitlerjevi strani, ste v kablcgramu Rooseveltu bistroumno prerokovali, da bo Italija sedaj napadla, da ne zamudi deleža pri plenu, ko Vam bodo mrhovinarji razčetverili združeno kraljestvo, Cez 25 dni se Je to zgodila Rim je znova izpričal svojo vekovno moralo mrhovinarja. Danes pa temu istemu Rimu delite plen prav Vi, gospod Churchill, čeprav se ni še v ničemer opravičil in odkupil. Kje je Vaše sveto ogorčenje nad rimsko nravnostjo? Kj« je Vaš ponos iz tistih težkih, mračnih dni, ko ste se odločili, da se Vaša domovina ne bo vdala, dokler se zadnja križarka domovinske flote in Vaš zadnji rušilec z razvitim Union Jackom in med salvami topov ne pogrezne v morje.
Pozabili ste obljubo, ki nam jo je prinesel Stafford Cripps in ponavljate za Rimom, da je Trst italijanski. Kako italijanski? Mar niso tiste dni pred pariškim mirom 1. 1947 Vaši odposlanci v Trstu ves čas poslušali le manifestacije za Jugoslavijo? Mar niso trg pred hotelom De la Ville, kjer je mednarodna komisija bivala, Tržačani krstili za »cono B», ker so množice na njem ves čas terjale le priključitev, k Jugoslaviji in ni bilo slišati drugačnega glasu? Mar ni bil to plebiscit, ki ga J« opravil Trst proti Vaši volji, ko ste ga imeli v svojih rokah? Zaman so takrat Vaši vojaški kamioni vozili iz Italije tepene Mussolinijeve ljudi, da bi mednarodno odposlanstvo čulo v Trstu tudi kakšen glas za Rim-
Za hotenje Trsta niste imeli nikoli pravega posluha; niti takrat, ko se je to vrlo mesto brez Rima in brez italijanskih divizij borilo za osvoboditev v jugoslovanskih vrstah, niti leta 1946, ko je trepetalo, da ga ne pahnete nazaj v mussolinijevsko bedo, niti danes, ko je sprejelo Vaš nepričakovani sklep poparjeno.
Vi menite, gospod Churchill,
(Pleahe...
ury-
l
Hvala, gentlemen, vi bolje odpirate ta vrata, a pustite Jih, za vsak primer, odprta.
terih najstarejši je 22 let star in čaka že tri leta na službo, dočim sta ostala dva šele vajenca in bosta prav gotovo iz. gubila delo v trenutku, ko se bosta obrti izučila. — «Saj smo Italijo, na žalost, že preizkusili, in jo poznamo, do obisti jo poznamo. In za nas Tržačane pa ne glede na to ali je kdo Slovenec ali Italijan, čim je Tržačan (patoco) je s tem že zapečaten: Tito naj bo karkoli, vendar vedno bo bolj-ki kot italijanski fašisti, demo. kristjani in sploh vse ono, kar prihaja od Rima«.
IZVRŠNEMU ODBORU OSVOBODILNE FRONTE
TRST
Odborniki Mestnega ljudskega odbora Ljubljana zbrani na izredni seji smo odločno obsodili zahrbtno odločitev angleške in ameriške vlade o prepustitvi cone A Italiji. Ta ukrep pomeni napram zavezniški Jugoslaviji nasilstvo In diktat, katerega jugoslovansko ljudstvo nikdar ne bo vzelo na znanje. Ta samovoljna odločitev ne upošteva zahtev in volje tržaškega prebivalstva ter elementarnih pravic Slovencev na tem ozemlju. Angleška in ameriška vlada sta za to dejanje pre-
vzeli pred zgodovino in svetovno demokratično javnostjo odgovornost, katere nikdar ne bosta mogli opravičiti. Po tej pot| ni rešitve tržaškega vprašanja, ta pot lahko še bolj zastruplja odnose med obema državama in ne more prinesti miru v tem delu sveta.
V tem trenutku preizkušnje prebivalstvo partizanske Ljubljane, celotne Slovenije in Jugoslavije stoji odločno ob Vaši strani in Vas nikoli ne bo zapustilo v tej naši skupni borbi za pravično rešitev tržaškega vprašanja.
Zato kličemo:
Smrt fašizmu — Svobodo narodu 1
Pionirji svojemu Trstu
Naše uredništvo je prejelo naslednje pismo:
«V znak protesta proti krivični predaji Trsta imperialistični Italiji, prosimo učenci osnovne šole v Preserju, da priobčite naslednjo pesem v vašem listu, katero smo sestavili zadnje dni:
V dni jesenske zameglene je do zadnjih naših vrst vest kot noč prispela črna, da so spet nam vzeli Trst,
Ze od davnih časov naše je ob morju mesto belo, v njem je prvič naše ljudstvo jadra v daljni suet razpelo.
Zanj so naši borci smeli v mnogih bo jih krvaveli, zmagovito naši tanki prvi so v Trst prispeli,
Trst je naš!!! — Cujte v •	*>	Londonu!
Tudi zanj smo se borili in če treba, bomo znova zopet ga osvobodili!
v enakih demonstracijah ogorčeno obsojajo?
Takrat Vam nj dovoljeval ponos, da bi moledovali okoli Rima. Dobro ste jih spoznali, ciganske barantače, ki jim Je pravična stvar vedno tam, kjer je najboljše plačilo, in Vaša stvar zato takrat ni bila pravična, ker ste bili na psu. Ko
da korist imperija pač opravičuje tudi grda dejanja. Mi pa smo prepričani, da je to obenem Vaša tragika, če za
dvomljive koristi, ki si Jih obetate od včerajšnjega poniglavega sovražnika, lahkomiselno zapravljate čustva starega zaveznika.
IVO PIRKOVIČ
i
• ‘•'• v
Tov. MoSa Pijade govori na protestnem zborovanju na Trm
K
TRST, sreda 14. oktobra 1053
V RE JI E
Vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno in manjše padavine. — Včeraj je dosegla v Trstu najvišja temperatura 12.5 stopinje; najnižja pa 3.8 stopinje.
PRIMORSKI DNEVNIK
RADI«
Opozarjam-o vas na sledeče
oddaje: Trst II.: 18.40: Koncert -------------------- .	.h
tenorista Dušana Pertota. 22.15: Dvorak: Simfonija s.
— Trst I.: 21.05: Bizet: «Carmen», opera v 4 dejMl
— Slovenija: 12.00: Opoldanski koncert. 17.10: Kranja, Celja in Ljubljane.
V V
80.000 TRŽAŠKIH VOIIVCEV IMA PRAVICO DO BESEDE!
(Nadaljevanje s 1. strani)
li Prosečani in Kontovelci ob prepevanju partizanskih pesmi. Spregovoril je predsednik OP tov. Franc Stoka, ki je obsodil krivični angloameriški mešetarski sklep in pozdravil prihod Jugoslovanske armade v našo cono, če bi hotela vanjo stopiti noga italijanskega im. perialističnega vojaka. V svojem govoru je tov. Stoka dal pobudo za ustanovitev akcijskih vaških odborov za borbo proti prihodu Italije Razvila se je povorka ob prepevanju in vzklikih:	«Dol
z Italijo)). «Nočemo Italije!«. «Vsi smo borci IX. korpusa«. «Naj živi proleterska brigada na straži proti povratku Italije!«, »Živel Tito! Hočemo Jugoslavijo!«, «Nikdar ne bomo izdali svojih mrtvih!«.
Rajši vojno kot Italijo
Skupno z Vami in z našimi bratskimi jugoslovanskimi narodi kličemo:
«Proč roke od naše zemlje«!
Padričani so na zborovanju poudarili, da je njih skupna pot kot tudi pot demokratičnih množic Trsta v borbi prot:	okupaciji naše zemlje
po italijanskin imperialistih. Po koncu zborovanja pa so se ob zvokih harmonike in borbenih partizanskih pesmi razvili zborovalci po vasi, nakar se je mladina zbrala v dvorani, kjer je plesala in prepevala.
Dvakrat požgane Mačkovlje že predobro poznajo Italijo
VAŠČANI IZ DEVINA IN STIVANA nam pošiljajo daljše pismo, katerega so sprejeli na današnjem dobro obiskanem in borbenem protestnem zborovanju. To pismo bodo poslali tudi predsedniku jugoslovanske vlade maršalu Titu. V pismu pravijo med drugim:
Rajši vojno kot pa Italijo, se čuje iz ust italijanskih in slovenskih ljudi. Za nas bi Italija pomenila konec naše narodnosti, našega gospodarstva in splošno propast cone «A».
Ljudje, ki so v Londonu in Washingtonu ustregli krivičnim zahtevam italijanske vlade, so pokazali le malo političnega čuta. Namesto da bi pomagali Evropi k pomiritvi in razumevanju, iščejo žarišče nove katastrofe.
Govor maršala Tita smo vsi poslušali ih poslušali bi brez konca njegove svarilne in mirne besede.
Naš narod ve, kakšne posledice bi nastale pod ponovno italijansko okupacijo, že iz 25-letne žalostne izkušnje, zato se združuje vsako uro v bolj odporni blok proti italijanski okupaciji naših slovenskih krajev. Amerikanci in Angleži lahko gredo! Nimajo pa pravice, da bi nas prodajali, tako podlo mešetarjenje v današnji dobi propada.
Ko zaključujemo te besede, pošiljamo jugoslovanskim narodom in vladi tople'in iskrene pozdrave. Hvaležni smo jim za vse kar so do sedaj storili v obrambo naših pravic, za bratski čut in edinost, ki nima primera v zgodovini.
Naj žive narodi socialistične Jugoslavije. Naj živi tov. Tito.
Pozdravljamo prihod JLA v cono A
Člani in simpatizeriji Osvobodilne fronte od Sv. Jakoba so se zbrali na sedežu v Ul. Montecchi. Dvorana je komaj sprejela vse, ki so hoteli protestirati proti krivičnemu sklepu Angležev in Ameri-kancev. Razpoloženje je postajalo vedno	bolj navdušeno
in borbeno, ko so govorniki poudarili odločen odpor jugoslovanskih	narodov proti
italijanskemu imperializmu. Navdušenje je zrastlo do vrhunca ob omembi jugoslovanske armade,	ki je odločno
pripravljena intervenirati in ščititi naše slovenske interese in interese	demokratičnega
italijanskega	prebivalstva v
Trstu Na sestanku so spre-
Vasčam v MACKOVLJAri pa so na masovnem sestanku sprejeli dve resoluciji. V prvi naslovljeni Organizaciji zdru-ženin narodov protestirajo proti odločitvi, da se Trst izroči Italiji, katero dobro poznajo, saj je bila vas dvakrat požgana, odkar je italijanski imperializem postavil svojo nogo na njih zemljo. Drugo resolucijo pa pošiljajo vladi FLRJ. v kateri se zahvaljuje jo za odločno obrambo ljudstva pred italijansko okupacijo. Resolucija se končuje z izrazom zaupanja, da se bo Jugoslavija in jugoslovanska armada tudi v bodoče prav tako odločno borila za naše pravice in svobodo.
V BORŠTU so se zbrali šte vilni vaščani in tudi prebivalci sosednih okoliških vasi. da protestirjo proti izročitvi Ita. liji upravo cone A. V svoji protestni resoluciji so odločno protestirali ne samo proti prihodu italijanske armade, temveč tudi proti izročanju uprave v italijanske roke, ker dobro vedo, kako bi Italija in njeni imperialistični agenti ((upravljala« in gospodarila po naših krajih.
V CEROVLJAH so na mno-žičnem sestanku izglasovali dve resoluciji. V prvi naslovljeni maršalu Titu so vaščani zagotovili da ne bodo dopustili gospodarjenja Italije po naših krajih, ker je bilo dovolj 25 let trpljenja. Resolucija se končuje z borbenim pozdravom: Smrt fašizmu, svoboda narodu, in pozdravom jugoslo. vanski ljudski armadi na meji STO, v kateri vidimo našo rešitev, Druga resolucija naslovljena predsedniku Organizacije združenih narodov pa zahteva, da se prekliče krivični sklep ameriške in angleške vlade.
Iz Plavij m iz Sv Križa pa so nam danes poslali protešf. ne resolucije, katere so sprejeli na zborovanju že pred-včerajšnjim in ki se glase:
Predsedniku vlade FLRJ
Maršalu Titu Beograd
jen.
Zahvalno pismo jugoslovanskim narodom, v katerem se zahvaljujejo Jugoslovanski armadi, da ščiti naše interese in da z največjim navdušenjem sprejemajo odločni sklep maršala Tita, da bo jugoslovanska vojska vkorakala v cono A, kakor hitro bi prvi italijanski vojak stopil na to ozemlje.
živeli narodi Jugoslavije! Živela herojska jugoslovanska ljudska armada! Živel maršal Tito!
Nanrežinci zahtevajo naj JLA takoj za* sede našo cono!
Nu protestnem sestanku v NABREŽINI, ki je bil prav tdko kot v vseh ostalih krajih dobro obiskan so ziboro-valci ugotovili, da se pojavljajo v okoliških krajih sumljiv; ljudje, ki izzivajo in hočejo na hinavski način pridobiti ljudi za prihod Italije v Trst. Ker se tudi iz Wa-shmgtona slišijo glasovi, da bodo izročili upravo cone «A» Italiji brez vkorakanja italijanskih čet. zahteva prebivalstvo Nabrežine da jugoslovanska vojska nemudoma zasede naso c ono in tako zaščiti našo neodvisnost.
Prebivalci Nabrežine so prav tako izglasovali protestno resolucijo, v kateri poudarjajo; «Tukaj je slovenska zemlja, od Stivana-Devina in do Škofij To je zemlja na; ših pradedov in se bomo vsi kakor en mož odločno uprli kramarski kupčiji«.
V PADR1CAH je bilo zborovanje na trgu. Zbrala se je Veiuna vaščanov, ki je izglasovala sledeče pozdravno pismo tovarišu Titu;
Tovarišu TITU!
Sprejmite borbene pozdrave prebivalcev Padrič 'in najiskrenejšo zahvalo za odločno borbo, ki jo vodite Vi in jugoslovanski narodi proti pohlepu italijanskega imperializma
Posebno pa je prebivalstvo Padrič sprejelo z navdušenjem Vašo odločitev, da bo armada katere sestavni del smo tudi mi preprečila prihod bivšega okupatorja v naše kraje.
Prebivalci vasi Plavje, zbra. ni na protestnem zborovanju proti brutalni enostranski rešitvi vlad ZDA in Anglije se zahvaljujemo jugoslovanskim narodom in Vam, ljubljeni tovariš Tito, za odločen nastop, ki ste ga zavzeli proti omenjenemu sklepu.
Manifestacije in demonstracije milijonskih jugoslovanskih množic proti krivici, ki se hoče napraviti v našo škodo in v škodo Jugoslavije, nam dejejo nov pogum v teh težkih urah.
Izražamo veliko hvaležnost JLA za njen prihod na meje STO, ker v njej vidimo jamstvo, da bo preprečila prihod italijanske imperialistične vojske, Z. našimi borbenimi pozdravi sprejmite naj vzklik: 2ive'a Jugoslovanska ljudska vojska!
Predsedniku Org. združenih narodov!
Prebivalci vasi Plavje cone A STO nočejo nikoli več pod Italijo. Zahtevajo, da se skleni vlad Amerike in Anglije prekličejo!
Maršal Josip Broz Tito predsednik vlade FLRJ Beograd Prebivalci Sv Križa pri Trstu, cona A STO, zbrani na množičnem sestanku dne 10. oktobra 1953 v znak protesta proti krivičnemu in sramotnemu ukrepu vlad ZDA in Velike Britanije, se iskreno zahvaljujemo Vam in vsem jugoslovanskim narodom za odločno in pravično stališče, ki «te ga zavzeli.
Zavedajoč se velike nevarnosti, ki nam preti s strani italijanskega imperialistične. gi pohlepa, Vas prosimo, da nas še nadalje podprete v tej hudi borbi za naš obstoj.
Obljubljamo Vam, dragi maršal, da bomo po naših močeh kot za časa NOB strnili naše vrste in se junaško borili za naše pravice Smrt fašizmu — svobodo narodu !
 mMii
m
 .............-e'.-.—___________
ZARADI PRISOTNOSTI JUGOSLOVANSKIH ČET OB MEJI
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
MED ITALIJANSKIMI ŠOVINISTI Odobreni številni upravni ukrepi |e v Gorici zavladai preplah
Izseljevanje prebivalstva iz Gorice - Tajništvo OZN potrdilo prejem spomenice slovenskih pokrajinskih in občinskih svetovalcev
Čeprav Gorica ni neposredno prizadeta zaradi bipartitne-ga sklepa o priključitvi cone A Italiji, se vseeno v njenem življenju odražajo vplivi velikih zadnjih dogodkov. Slovensko prebivalstvo z veliko vero v pravično rešitev tržaškega vprašanja spremlja razvoj dogodkov in borbeno pripravljenost tržaškega ljudstva m jugoslovanskih narodov.
Goriško in beneško slovensko prebivalstvo vidi. v teh dogodkih možnost, da se ustvari za Slovence v Italiji e-nakopraven položaj in da se jim priznajo tiste pravice, za katere se pod sedanjo Italijo že toliko let zaman potegujejo in zaradi česar so se pritožili na Organizacijo združenih narodov, katere tajništvo je prav včeraj potrdilo, sprejem spomenice.
Kolikor bolj pa se borbeno razpoloženje slovenskega prebivalstva v Gorici veča, toliko
bolj raste razburjenje med šovinističnimi Italijani .in predvsem med istrskimi begunci, ki so bili vedno med najglasnejšimi kričači, da je treba zasesti tudi vso Istro in Dalmacijo.
Zadnje dni v Gorici zopet dobro prodajajo trgovine s kovčki. To se je dogodilo tudi takrat, ko je maršal Tito govoril na Okroglici. Medtem ko takrat ljudje niso bežali iz Go-
ljudje zaradi negotovosti, ki jo je v Gorici povzročila prisotnost jugoslovanskih čet na meji, izseljujejo v Italijo, ker je tam varneje. Tako so se tri družine iz Ul. Brigata Pavia že izselile v notranjost države.
V Standrežu pa je neki kom-informist dejal, da če bo potrebno. se bo še boril, zakaj bil je partizan in partizanskih
Po odobritvi izredne točke 1 pokrajinskih uradnikih. Po.
lice, se sedaj dogaja, da se idej ne bo nikoli izdal.
Ples najemnikov
ustanove Ente Tre Venezie
Odbor slovenskih najemnikov zemlje iz Pevme prireja v nedeljo 1*. t. m. v dvorani pri dZlatem pajku« ples, katerega čisti dobiček bo uporabljen za kritje stroškov procesa z ustanovo Ente Tre Venezie. Zatorej odbor vabi vse, da se odzovejo njegovemu vabilu in na ta način pripomorejo slovenskim najemnikom v njihovi borbi za pravice, ki jim pripadajo.
Ples bo pričel ob 20. uri.
Požar v Foljanu in v tovarni stolic*
V kmečki hiši v Foljanu,
Ul. Bersaglieri št. 23, last I-vana Visintina, ki jo ima v najemu Ivan Parisi, je v po-,	.
nedeljek okrog 13. ure nastal pal	l pred neko trgovino
v Ul. Carducci zapuščeno kolo,
Najdeno kolo
V ponedeljek je Vitlorio Sto.
požar. Po do sedaj še neznanih vzrokih je plamen zajel senik, ki je pri kmečki hiši, in uničil 80 kv. m strehe. Na seniku je zgorelo 50 stotov slame in 20 stotov koruznega listja. Skupna škoda, ki jo je povzročil požar, znaša 300 tisoč lir.. Na kraj 'so prišli gasilci, ki so z raznimi pripravami gasili ogenj, ki je trajal okrog 3 ure. Škodo je krila zavarovalnica.
V tovarni stolic v SanFAn-dratu pri Juri je v ponedeljek v prvih jutranjih urah nastal velik požar, ki je uničil veliko množino lesa, precej obširen del strehe in razne stroje, ki so bili v tovarni.
ki ga je takoj odpeljal na kve. sturo, kjer ga lastnik lahko dobi.
KINO
Preskrbljeno bo za dobro glas-	ie	okrog	1.20	po	polnoči
bo in točili bodo pristen »tokaja
Vljudno vabljeni 1
ITALIJANSKA VOJSKA NA KRASU
TRST. — Prebivalci, ki prihajajo z obmejnih krajev- v Italiji, pripovedujejo, da se nameravajo oklopni oddelki na Krasu premakniti proti meji s cono A. Pravijo pa tudi, da baje nekateri vojaki že povprašujejo po civilnih oblekah.
ko so se videli požar. Takoj so poskrbeli za prihod gasilcev iz Vidma in Krmina, katerim so prišli, na. ppmoč-tudi gasilci iz Gorice. Po dolgem in napornem delu, je gasilcem uspelo omejiti ogenj ter ga pogasiti. Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša okrog 7 milijonov lir, kajti zgorelo je 340 kv. m. strehe, velika količina lesa in več strojev, žag, ter razno orodje. Stroški bodo kriti od zavarovalnice.
VERDI. 17: ((Povratek don Ca-milla«, Fernandel.
CENTRALE. 17:	«Zenski	za-
por«, M. Katy-Iurado in M. Douglas.
VITTORIA- 17.15; ((Zadnji vlak iz Bombaya», .J. Hall in C. Larson-
MODERNO. 17: »Mesto je rešeno«, Z. Moster in H. Bo-gart.
dnevnega reda, s katero je pokrajinski svet za Goriško odobril telegram predsedniku vlade o Trstu in «neosvobojenih bratih v Istri« so v ponedeljek zvečer na sedežu Trgovinske zbornice obravnavali številne upravne probleme.
Soglasno so odobrili zapisnik seje pokrajinskega sveta in nato prešli na čitanje sklepov, ki jih je na osnovi zakona o pravicah pokrajinskega uprav, nega odbora v zadnjem času tudi sprejel pokrajinski upravni odbor. Tudi tretja točka se je nanašala na nujne sklepe, ki jih je upravni odbor sprejel v odsotnosti pokrajinskega sveta. Dva ukrepa sta bila take narave, da ju je pokrajinski svet soglasno odobril. Konzorcij za borbo proti toči v Kr-minu je namreč že pred časom naslovil na pokrajinske oblasti prošnjo, naj se mu dodeli finančna pomoč, da bo svojo ak. cijo čimprej lahko začel. Dodeljeno mu je bilo 100.000 lir. Akcija tega konzorcija je bila namreč pravočasna in uspešna in je zaščitila goriške vinogradnike pred morebitno točo, ki bi lahko uničila ves njihov pridelek. Drugi sklep se je nanašal na vsoto 270.000 lir, ki jo je pokrajinski upravni odbor dodelil občinam Tržič, Ronke in Starancan zaradi škode po hudem vremenu v dneh od 10. do 12. septembra tega leta, ko je zaradi močnih nalivov vdrla voda v pritličja stanovanjskih hiš in tudi na tamkajšnje njive.
Naslednje tri točke, ki so se nanašle na ureditev plačilnega stanja pokrajine so bile takoj odobrene. Večja diskusija je nastala pri razpravljanju o
krajinski svet je namreč predlagal, da se tako zvani Scelbin dodatek uradnikom goriške pokrajine poveča za 17 odst-, kajti njihove plače so manjše kot v ostalih pokrajinah. Sve-tovalec Poletto je predlagal, naj pokrajinski svet sprejme posebni memorial notranje komisije zgoraj omenjenih uslužbencev in izbire posebno komisijo. ki bi pregledala njih položaj. Dr. Querini, ki je eden izmed članov pokrajinskega upravnega odbora, pa je vztrajal na stališču, da naj se za položaj uslužbencev pokrajine še naprej zanima upravni odbor, kar je do sedaj delal, ter je med drugim izjavil, da bo najbrže na drugi seji lahko že poročal o dokončni ure-ditvi položaja pokrajinskih u-radnikov Končno so svetoval, ci soglasno glasovali najprej za Scelbin dodatek in nato za predlog dr. Querinija; pri drugem glasovanju so se trije sve. tovalci vzdržali.
Pokrajinski svet je po krajšem premoru razpravljal še o nekaterih manj važnih vprašanjih upravnega značaja, ter je nekatere točke dnevnega reda prenesel na drugo sejo, ki se bo vršila v kratkem.
tociklist skušal vozilo zaustaviti, ko je zagledal pred seboj deklico, mu to ni uspelo. Deklica se je zaradi nesreče ranila v brado, močno udarila v glavo in oprakala na več krajih telesa. Na pomoč ji je najprej priskočil šofer lam-brete, nato pa jo je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer se bo zdravila kakih 8 dni.
Nočni vlomilci
Ftis
23.1etni gostilnic« Versich iz U.l. Brigat3
versicn iz u.i.	^
prijavil goriški kves o , neznanci ponoči vlom
d St
stilno in odnesli ne^aJ.£a ja. Da bi prišli do cl*
j  do
neznanci zlomili glavnega vhoda, na ° ■( mili v predal neke	.j
so predvidevali, da dob
denarja. Toda njihovo ^(
ranje je bilo	rgl
predalu dobili s3m drobiža za 250 Im, f fs veda odnesli.
Spoznali so J
Cestna policija ,e našla sled za šoferjem L,
ja «Benelli», ki	P
popoldne povozil v ■.
- ■	Simon'1".,.
27-letno Berto
Ločnika. Kakor smo
nesr"'
«r
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72.
je motociklist po n. ■ ,t daljeval svojo pot, c®8 p bila Simonettijeva r" )t/
škodovana, da je mora. penico. Do ugotovitve ^ na podlagi evidenčne «
motorja GO 5778 m
da gre za Ovidija
Zorni1'
Marjana, Ul. Boschetto
ZA RAZVOJ TURIZMA V BENEŠKI SLOVENlJj
. _aduti1.
Matajur ima brezdvomno zumejo več kot si ^ # vse pogoje, da postane priljub-1 mokrščanski propag® ljena izletniška točka in da se -,:4~ -»cHmo °.	::»it
tod razvije turizem, tako poleti, kakor tudi pozimi, zlasti za zimski šport. Da bi do tega prišlo, je predvsem potrebno napraviti primerno cesto. Zdi se, da bodo to cesto tudi napravili, tako je namreč sporo, čil minister za javna dela če-dadskemu županu. Značilno pri vsem tem pa je, da hočejo nekateri krogi dokazati, da bodo zgradili cesto po zaslugi demokrščanske stranke, kakor da bi demokristjani sami zbra-li potrebna denarna sredstva v ta namen. Pozabljajo pa, da bodo potrebna sredstva črpali iz državne blagajne, v katero prispevajo vsi državljani z raznimi davki in dajatvami.
Taka propaganda pa ne more več preslepiti nobenega, saj imajo ljudje odprte oči in ra-
Motor povozil deklico
V ponedeljek okrog 13. ure se je 7-letna deklica Marija Grazia Maietta iz Ul. Trieste Št. 2, vračala iz šole domov skupno z nekaterimi sošolkami. Ko je bila na tem, da gre čez cesto v Ul. Buonarot-ti je na vogalu Ul. Duca d'Ao-sta privozila mimo lambret-ta, ki jo je vozil 32-letni Ar-mando Ferk. Čeprav je mo-
slijo. Pa pustimo "raVijo je, da cesto zares n^P
napr1
da ne bi ostalo le P,T*J^o, in propagandi. Pouda	jj"
se bo lahko turizem	flj0F
vil, kar bo brezdvom1^d*,s*'
no vplivalo na
eni*1
dvig teh zanemarja-- _
Potrebno pa je, salB0
-
Črtih upoštevajo ne t«3' ristični moment,	(jes*
potrebe prebivalst' ■ ^ jji' naj bo speljana tak®, eVii>‘' lahko kmetje laz® pjt(j s>! drva, krmo, sp0^ n0s'it>|1
morajo zdaj večji c
di P<
na ramenih, žaram, nja potrebnih Potl in.netn ^ Kdor je na odgov®	t jt
stu naj posreduje, da	)a)$
čimprej začeli, da im*' brezposelni domači ^ j vsaj nekaj zaslužka ni nikjer zaposlitv®'
šSČHpiiiiii
-■ :
liinhialigiliillSilH
jri
TUDI ANGLIJA PRED TEŽKO NALOGO TRI ČETRTINE TURNIRJA V ZUERICHU KON
jgggjjPjjgj ! | ■■
L:-:::..
Vriši s kongresa LMS v Mariboru
Na povabilo CK LMS se je
Na Norveškem
ponovna zmaga socialdemokratov
OSLO, 13. — Podatki po končanem štetju glasov razen v dveh severnih krajih, kažejo, da si je pri včerajšnjih volitvah socialno demokratska stranka pridobila absolutno ve-čino poslanskih mest. Ker je bil volilni zakon nekoliko spremenjen v prid opozicije, je sedanja absolutna večina 4 sedeže namesto dosedanjih 20.
Socialni demokrati so si pridobili 46 8 odstotkov glasov in 77 sedežev. Konservativci so dobili 26 sedežev, liberalci 15, agrarni 14, ljudska krščanska stranka 14, kominformistj 4.
devetčlanska mladinska delegacija iz Goreče udeležila V. kongresa Ljudske mladine Slo. penije, ki je bil v Mariboru od 10. do 12. oktobra.
Delegacija, ki jo je vodil predsednik Zveze slovenske mladine v Italiji, je prispela že p petek zvečer v Ljubljano in je bila prisrčno sprejeta. Po poti iz Nove Gorice v Ljubljano in p samem mestu pa je bila mladina priča ogorčenja slovenskega naroda nad nesramnim barantanjem ZDA in Anglije. Povsod so srečavali skupine demonstrantov, ki so vzklikali Titu in ogorčeno ponavljali parolo eZivljenje damo, Trsta ne damo!«. Tudi p Ljubljani so bile spontane manifestacije druga za drugo in dobesedno «ose kar leze in greš je bilo na ulici.
V soboto zjutraj so odpotovali z vlakom iz Ljubljane skupno z velikim številom delegatov, ki so iz vseh krajev Slovenije šli na kongres. Ko se je vlak ustaoil v Trbovljah je pričakala delegate in jih sprejela s koračnicami godba na pihala, ki jo sestavljajo povečini mladi pionirji. Tudi tu se je zbrala na postaji velika množica in manifestirala za Trst. V Zidanem mostu in Celju, povsod so bile množice in vzklikale, pele in dajale duška tistemu razpoloženju, ki je te dni pri vseh v Jugoslaviji.
Topel sprejem jim je pripravil tudi Maribor in ko so mladinci in mladinke korakali v dolgi vrsti od postaje so stali na pločniku ljudje in ploskali. Kongres je bil ravno na deseto obletnico l. kongresa LMS ki je zasedal v Kočevski Reki. V soboto popoldne je v unionski dvorani začel s svojim delom kongres. Pred kongresom pa so vsi delegati poslušali govor maršala Tita v Leskovcu in ga komentirali. Vsi so bili
mnenja, da so jasne Titove be-
sede prikazale le to, kar je v srcu vsakega Jugoslovana.
Tudi na kongresu je bilo v vrstah mladine borbeno razpoloženje in mnogokrat se je razlegalo po dvorani dolgotrajno ploskanje in vzklikanje Titu. Delegati so posebno odobravali besede tov. Staneta Kavčiča. Prinesli so pozdrave tudi delegati iz Kočevske Reke. Tudi najmlajši so prihiteli in vsi v dvorani so vstali in vzklikali, ko je mlad pionir na odru zakričal: sPišite tovarišu (Titu, da Trsta ne damo*. V tem borbenem vzdušju je prinesel kongresu pozdrave tudi goriški zastopnik in poklonil tudi darilo v imenu ZSM v Italiji.
Po končanem slavnostnem delu kongresa so delegati odšli na Trg Revolucije, kjer je bilo zborovanje. V kratkem času je bil trg natrpan ljudi, ki so v pričakovanju otvoritve zborovanja vzklikali in peli borbene pesmi.
Vsi govorniki so se morali omejiti le na par stavkov, ker je vsaka beseda govornikov sprožila val navdušenja, ki ga ni bjjo mogoče ustaviti.
Goričani in Korošci in o-stali gostje kongresa so se zvečer udeležili sprejema v njihovo čast.
V nedeljo zjutraj pa se je začel delovni del; razna poro. čila, razprave, diskusije in sklepi,
Delegati iz Gorice so skupno z ostalimi gosti odšli popoldne na Pohorje, V ponedeljek pa je kongres zaključil svoje delo.
Vtisi, ki so jih delegati odnesli s tega kongresa, pa se ne omejujejo le na to, kar so slišali in videli na kongresu, ampak predvsem nad dejstvom, da je Jugoslavija kot ie nikoli prej odločna braniti svoje pravice in obdržati svojo neodvisnost.
Danes bo sestavljeno moštvo Dve zaporedni (jligoricevi za tekmo proti Kontinentu
Zmaga nad VValesom v sobolo ni navdušila angleških strokovnjakov in kritikov
LONDON, 13. — Devet članov odbora Football Associa-tion. katerega naloga je izbrati reprezentanco za tekmo protj kontinentalni reprezentanci, se nahaja pred eno najtežjih nalog v vsej dvetdeset-letni zgodovini angleške nogo. metne organizacije. Jutri se bo teh devet gospodov zbralo na sedežu centrale organizacije in bo določilo, komu bo poverjena naloga braniti ponosno tradicijo nepremagljivosti reprezentance na domačem terenu. Naj ti izbi-ratelji sestavijo tako ali tako reprezentanco, v vsakem primeru bodo kritizirani. (Sami na nogometnem polju nikoli niso dosegli slave, kar p a končno za izbiratelje ni važno.) Sedaj jih vsi oblegajo in jim sugerirajo ter svetujejo imena in načrte, ta.<j qu jc jasno, da bo ob objavi imen za reprezentanco nastalo nezadovoljstvo na sto stra neh
Zmaga Anglije nad Wale-som preteklo soboto nikogar ne zavaja na napačne sklepe, kajti vsi dobro vedo, da so trije od štirih angleških golov padli, ko na tem terenu ni bilo najboljšega nasprotnikovega branilca. Preden se je ta ponesrečil, se je morala angleška reprezetanca presne, to boriti.
Kritiki zahtevajo predvsem, da se na mesto branilca povrne Alf Ramsey iz Totten-hama, ki je to mesto v repre zentanci zavzemal 29-krat zaporedoma. Prav tako hočejo nekega močnega srednjega krilca namesto Johnsona. Ver. jetno pa bo prišlo do sprememb tudi v napadalni vrsti. Predvsem gre za zvezi. Po vojni se je že 21 ljudi zvrsti, lo na mestih s številkama 8 in 10, toda doslej se še nihče ni izkazal za sposobnega, da bi na zadovoljiv način pove zal prvo in drugo vrsto.
Tehnični vodja moštva Wal_ ter VVinterbottnn se zaveda položaja in je Že opozoril, da tekma s FIFA ne bo nepomembna zabava. »Nekateri mislijo«, je dejal Winterbot-j ton, «da nam bo lahko zma-
gati v Wimb)eyu, Do takega mišljenja sc mogoče prišli po igri, ki jo je pokazala FIFA. Vendar pa jaz nisem takega mnenja. Nasproti nas bo nekaj igralcev, ki so najboljši na kontinentu«.
Ta tekma postaja še važnejša, ker čaka Anglijo 25. novembra v Wimbleyu tekma z Madžarsko, Ostra igra, ki so se ji Madžari predali v nedeljo na Dunaju, je izzvala v angleških komentarjih zelo ostre kritike. Komentatorji pozivajo Football Association (angleško nogometno zvezo), naj opozori Madžare, da bi ponovitev podobne igre v Wimbleyu pomenila odpoved povratne tekme v Budimpešti, ki je že določena.
* * *
LONDON, 13. — Pred 40.000 gledalci je včeraj Arsenal premagal Blackpool s 3:1 in si tako osvojil «Charity Shield«, za katerega se vsako leto borita prvaka I. divizije in zmagovalec pokala.
KOŠARKARSKI TURNIR V CARIGRADU
Premagal je Stahlberga in Euweja - V vodstvu je ReS.^eWrejci'
ki ima enako število točk kot Smislov, vendar ima se v
njeno partijo s Kotovom, ki jo je prekinil v boljšem P01
i<$
Jugoslavija izgubila s Francijo 11 o«
CARIGRAD, 13. - V nada- df* ie
ljevanju košarkarskega turnirja v Carigradu je Francija premagala Jugoslavijo s 64:57 (28:23), Italija pa Švico s 86: 72 (40:33). Skoraj gotovo lahko računamo, da bo glavna borba za prvo mesto med Turčijo in Francijo; obedve imata po dve zmagi.
TENIS MEHIKA, 13. — V finalu panameriškega prvenstva je Trabert (ZDA) premagal Niel-sona (Dan.) 6:2, 6:4, 6:1. Zenske: Connolly-Fry (obe ZDA) 6:1, 6:1.
S A H
Šahovski turnir železarjev na Bledu. Na Bledu bo šahovski turnir, na katerem bodo sodelovali šahisti iz metalurških Podjetij Avstrije, Švice in Jugoslavije. Naša podjetja bodo zastopali delavci in uslužbenci iz železarne Jesenice, Litostroja, Zenice in Guštanja. Turnir bo od 15. do 17. oktobra.
Kaj pomenijo na takem tur. nirju, kot je turnir velemoj-strov-kandidatov za svetovno prvenstvo, dve točki, je pokazal Gligorič, ki se je z dvema zaporedoma dobljenima partijama prerinil na 7.-8. mesto, medtem ko je bil že zelo blizu zadnjega mesta, nekaj časa celo predzadnji.
Zelo bi želeli, da bi tako igral tudi v naslednjih partijah, ko bo zaporedoma igral z ruskimi velemojstri, Bole-slavskim, Kotovom, Geller-jem, Smislovom, Keresom, Re. shewskym, Bronsteinom.
V XXXIII. kolu je imel za nasprotnika Stahlberga, ki je na tem turnirju sicer zares popolnoma izven forme in izgublja kar na debelo. Vendar pa je uspel v drugem delu turnirja že tudi rešiti štiri remije (in to celo z vodilnima Reshewskym in Srni. slovom ter Boleslavskim :n Gellerjem). Torej le ni mogo. če reči, da lahko z njim vsak do počne, kar hoče. Gligori-čeva zmaga je bila zelo prepričljiva, potem ko je imel ves čas igro v rokah. Tudi Keres je dosegel lepo zmago proti Gellerju in se s tem še vsidral md prve, tako treba odslej tudi z njim zelo resno računati kot o možnem zmagovalcu na turnirju. Sploh se Keres v drugem delu turnirja doslej drži znatno bolje kot v prvem de. lu po enakem številu kol. Ta. ko je dobil Keres v prvih osmih kolih 5 točk, v prvih osmih kolih drugega dela pa 6. (Tudi Gligorič je za pol točke boljši v drugem delu kot v prvem).
Szabo in Najdorf sta partijo prekinila, v nadaljevanju pa sta remizirala, čeprav se je ob prekinitvi zdelo, da bi mogel Najdorf zmagati.
Rcshewsky je zopet predve-del odlično igro. Bil je v partiji s Kotovom že na slab. šem, potem je moral v časov, ni stiski napraviti 16 potez v 6 minutah, a pri vsem tem si je tako poravnal položaj, da je bil ob prekinitvi na boljšem. Prekinjena je tudi partija med Boleslavskim in Bronsteinom. Euwe in Taj-manov ter Averbah in Pe-
trosjan so remizirali Prost pa je bil v tem kolu Smislov.
Gligorič je pripravil veliko veselje vsem tistim, ki so o njem verjeli, da se bo le poboljšal. Prekinjeno partijo z Euwejem je odločil v svojo korist ter se tako z 10,5 točk skupaj s Petrosjanom postavil v prvo polovico udeležencev na turnirju. Najdorf, ki je bil dlje časa na tretjem mestu, je izgubil z Averba-hom in je sedaj na 5. mestu. Smislov je dobil partijo z Gellerjem ter tako dohitel Reshewskega, le da ima ta še vedno prekinjeno partijo s Kotovom. Remizirali pa so
Tajmanov in in Kotov.
Szabo tet
K®r
Stanje po	,5^
shevskv 13-5 (1	;
slov 13.5; Keres », pl( 12 (2 Stahlbreg, jo.5 »Najdorf 11; *K° % Reshewsky); *G"8 „Y
sjan 10.5; Averbah-^ -manov 10; #Bol* gzapo (|
(Bronstein); EuW?'.r, 5-5 *Geller 9; Stah'be f
Bronstein).	,.t **
no1"..!* (V oklepaju J® tij t vila prekinjenih P g W $ den tudi m°jster'rt0 ParV ima kdo prek*nj,(\
oznaČerl
zvezdico
je igral partijo
m
m
Z
a
de®
M
S**
ZASTOPNIK IN GLAVNA
IM. KONZORCIJ TRGOVCEV l «s'- ^
TRST - Ul. Valdlrlvo 3,
Odcovornt urednik STANISLAV KENKU - UKEDN1STVO:	ULICA MONTECCH1 it. 8 111. nad. - Telefon »tevllka «3-808 In 44-638	- PoStm
predal SiU - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska »tevllka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12 30 In od 15-18	- Tel.
73-38 - Cene oglasov: Za vsak mm vtSlne v »irtnl 1 stolpe* trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice «0 lir - i» FLRJ za vsak mir. širine 1 rtolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tlaka Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul, a Petlico 1-11 Tei 33-82 - Hokooisi se ne vračajo
rfno ‘V
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 1°.	,	f15'
r.-a»..l »taUllAi rti Al i r« .... Omn >IM I	-	i, jm. .	  ti	alza	Tret	t«	am.	*	 Iflfrf"	./11,.’	S.
poštni tekoči račun za STO i£VU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega |n0*,, 2^’ Ljubljana Trg revolucije l« tel. 204)09 tekočt račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 - Izdaja Založništvo tržaškega hsK8