SL 51. V Trstu, v soboto 2fi. junija 1886. TeCaj X EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. if MiiaM k »*•. »EDINOST« z zhaja 2 krat na tednn v*ako aradt in «abst» o poludne. Cena za v« važno društvo, katero je na tihem zaspalo leta 1858. — Ker pa se je uže zopet leta 1860, precej ko se je solnce svobode zopet prikazalo tudi avstrijskim narodom, začelo ustanovljati novo društvo Slovanska čitalnica, more se reči, da so bili Tržaški Slovani komaj 2 leti brez svojega društva in da slovanska čitalnica v Trstu je bila po nekakem le zopetno oživljenje starega slovanskega društva, kar dokazuje tudi to, da so nekateri ustanovniki slovanskega društva od leta 1848 bili tudi mej ustanovniki čitalnice, ki se je konečno ustanovila 29. ja-nuvarja 1861, Kakor slovansko društvo je bila tudi čitalnica v začetku jako priljubljeno in iskano, uprav dično društvo v Trstu. Mej odborniki nahajamo imena prvih trgovcev tržaških, in leta 1865 je posloval odbor, v katerem je sedelo več tržaških znanih milijonarjev in visokih uradnikov. Ko so se leta 1868 začela snovati druga društva po okolici in še kasneje leta 1875 politično društvo Edinost, bilo je naravno, da so se nekateri slovanski krogi začeli manj zanimati za to društvo. Vsled resnega napredka tržaških Slovencev se je začeia tudi veča mržnja Italijanov do Slovencev in osobito ko se je leta 1868 pojavila dobro znana skrajna stranka italijanska, začel se je nek terorizem, kateri je po nekakem zbegal nekatere bolj občutljive elemente in tako ne nahajamo v letu 1870 več toliko Srbov in Hrvatov v društvu, katerega naČelništvo so potem prevzeli manj imoviti in manj imenitni ljudje. Udje so odpadali in bilo je s čitalnico uže jako na slabem, ko so se leta 1873 poskusile in uvedle nekatere reforme, ki so začasno nekoliko pomagale, posebno pa v tem obziru, da si je čitalnica omislila prekrasno pohištvo. Ali leta 1875 je bila čitalnica uže zopet v krizi in vzdrževati so jo morali le najnavduševnejši Slovenci in Hrvati. Zdatno se je zboljšalo stanje čitalnice, ko se je preselila 1. 1881 v sprednjo hišo Zelenega hriba in povzdignola se je posebno v zadnjem času, to je od 1. 1884 sem, ko je jako zaslužni tadašnji predsednik z odborom vred izposloval, da je čitalnica dobila te prostore s prekrasno dvorano, katere ima danes. Reči se more, da je danes čitalnica zopet na lepej stopinji in trdnej podlagi, in da je svojo petindvajsetletnico dočakala v svojej kreposti. Morda je danes malo udov manj, nogo v začetku; ali ti, keteri so, bolj so zanesljivi, na vsak način pa je čitalnica v zadnjem času pridobila na pravem Slovanskem duhu. — Nočemo govoriti veČ natančneje o zgodovini tega društva; to se zgodi v slavnostnem govoru pri denašnjej slavnosti. Še to naj dostavimo, da čitalnica Tržaška je in ostane mati vseh drugih slov. društev v Trstu in okolici in da more biti ponosna na "mnoga druga slov. društva, katera so nekako po njej nastala v Trstu. Ona pa s tem še ni dopolnila svoje naloge; ona bode za vse čase potrebna inteligentnim tukajšnjim krogom slovanskim, katerim je in ostane pravo središče. Razen tega pa ima še važno nalogo dopolniti: iz nje bi se moral izcimiti v Trstu toliko potrebni »narodni dom«. Naj se torej danes naše želje v srcih vseh tržaških Slovencev odmevajo : da bi se naša Čitalnica še bolj okrepila, da bi svojo vzvišeno nalogo na vsako stran izvrševala in da bi jo slovenski narod mogjl še veseliti se, ko bode po zopet 25 letih praznovala svojo 50 letnico in to vse v večo čast našemu narodu. V tO Jog pomozi in sreča junaška! ™ \ C T*. \ vi.11*. \ i 'irv EDINOST , Vabilo na naročbo. Vljudno vabimo s tem naše naročnike, da precej naročnino ponove, nase 'prijatelje in pospeševatelje pay da nam pridobe še kaj novih naročnikov, katerih potrebujemo v prospeh našega težavnega podjetja. Dolžnike pa prosimo slednji krat t da poravnajo svoje dolge, ako nočejo, da jim list ustavimo. «Edi))ost» stane za vse leto f.b^ s prilogo f. 1, za pol leta f. 3, s prilogo f. 3.50, za četrt leta f. 1.50, s prilogo f, 1.75. Upravništvo «Edinosti». Postava za zavarovanje delalcev proti nezgodam. (Dalje;. § 27 se glasi : Ako neha kaka tovarna, mora to lastnik v 8 dneh naznaniti zavarovalnici, ob enem mora plaćati, položivši račun, ono zavarovalnino, katero je za plačevalno dobo Se dolžan. § 28 določuje, da ima zavarovalnica pravico naprositi obrtnijskega inšpektorja, da kako tovarno ali dingo obrtno suhoto pregleda na licu kraja, in omenjeni inšpektor mora zavarovalnici dati vsakovrstna razjasnila. $ 20. Vsak tovarnar mora naznaniti v 5 -Ineh polit, gosposki vsak slučaj, ko bi se kak delavec telesno močno poškodoval v njegovej tovarni in sicer mora napraviti dotično naznanilo v 2 izpiskih. § 30. Polit, oblastnija mora en izpisek precej poslati zavarovalnici. ^31 določuje, da ima oblastnija v slučaju ponesrečenja kacega delalca dolžnost poizvedeti in zatrditi: 1.Uzrok in način ponesrečenja, 2. osobe, katere so se ponesrečile, 3. zaslužek istih, 4. način poškodovanja, 5. stanovanje poškodovanca, 6. koliko je imel družine. Te poizvedke mora oblastnija naznaniti zavarovalnici. § 32. Županstva imajo dolžnost sodelovanja pri takih poizvedbah. § 33 določuje, da ima zavarovalnica v slučaju, ko bi kak v tovarni poškodovani zavarovanec umrl, precej določiti podporo zapuščeuej družini. Ako pa je dotični le poškodovan, da nemore oelati, potem se mora podpora določiti najdalje v 4 tednih. Glede takih, ki se Še zdravijo, mora zavarovalnica določiti le ono podporo, katero dotični dobi do ozdravljenja — v ostalem pa se podpora za dela nezmožne še le po končanej zdravilnej dobi določ'. g 31 določuje, da taki poškodovani, kat nm ni bila uradno pripo-znana poupora, morejo svoje zahteve PODLISTEK. Spomini na prvo leto obstoja tržaške slovanske čitalnice. Govor prvosednika Edvarda HorČa pri ve-licem zboru slovanske čitavnice v Trstu 29. decembra 1861. Slavni Zbori Uže bode skoraj leto, kar se je usta-Dovila naša čitavnica, in potem je pri vo-litvi za trdno osnovanega odbora mene zadela čast, da sem bil pervosodnik. Čutil sem, kako važno, kako veliko in slavno pa tudi kako težko je to opravilo, in uie precej takrat nem bil slavnim gg. družbenikom povedal, da jim vem hvalo za toliko čast in vero v me, in obetal sem, da hočem storili, kolikor bodem koli mogel, daše naše društvo povzdigne, in da se da podpora narodnosti, ki je do zdaj za- pri zavarovalnici v teku enega leta objaviti in vtemeljiti. § 35 določuje, da mora gospodar v 8 dneh podati zavarovalnici izkaz, zadevajoč podatke, ki služijo v pro-računenje podpore pri delu usmrtenega delalca. ^ 36 določuje, da mora zavarovalnica pismeno naznaniti poškodovanemu račun, po katerem se mu ja odmerila podpora. § 37 določuje, da je treba potrebščino za zavarovance pri delu do smrti ponesrečene najdalje v 8 dneh izplačati. Podpora poškodovanim, ali pa dedičem poškodovanih se izplačuje prjti dokazu, da dotični živijo, vsak mesec antecipatnc. § 38 določuje, da bode pri vsa-kej zavarovalnici tudi mirovni sild, kateri hode sodil v zadevi odškodovanj ponesrečenim. Ta s(5d bode sestavljen iz predsednika in Štirih pri -sednikov; prvega imenuje minister prava izmej sodniških uradnikov, dva prisednika imenuje izmej tehničkih osob minister notranjih zadev, enega volijo gospodarji, enega pa delalci. Predsednik in prisedniki imajo vsak svojega namestnika na isti način imenovanega. Udje mirovnega stjda ne smejo biti ob enem tudi udje odbora zavarovalnice, ali nje služabniki. Proti razsodbam mirovnega s<5da ni priziva. C. k. sodnije imajo dolžnost eventualne eksekutivne izpeljave takih razsodeb. (Dalje P1*.) Politični pregled. Notranja dežela. Cesar v drugej polovici meseca septembra odpotuje v Bosno in Hrcegovinoi tako poročajo dunajski časniki. Poslanska zbornica je 22. t. m. brez ugovora sprejela zakon zastran povračila dovoljenega brezobrestnega posojila za podporo po povodnji v letu 1882 na Ti-roslskem in Koroškem poškodovanih. Carinski tarif se je v tretjem čitanji sprejel z 157 glasovi proti 8G in potrdila se osnova večine železniškega odseka zastran podaljšanja veljave zakona o postranskih Jelez-nicab. Dovolilo se je kazensko posto panje zoper poslanca Bulat zarad razžalitve česti. Sprejel se je zakon glede dogovora z Ogersko za varstvo literarne vlastnine. Več prošenj za podporo se je vladi izročilo, Poslanec Fiegl je interpe-peliral zastran trgovinsko-obrtniške sposobnosti; poslanec Menger pa zopet zarad dogodkov v Ljubljani. Potem je načelnik voščil poslancem prijetne počitnice in vese lo zvidenje. Ni znano, kdaj se zborovanje zopet prične. Gosposka \lornica je v seji 23, t. m. rešila v drugem in tretjem čitanji vse v poprejšnjih sejah poslanske zbornice skle-nene predloge, razen carinskega tarifa; nemarjena samo nekterim sinom svoje matere v srcih pod pepelom tlela, pa ne, da bi zato zaničaval druge narode; Zakaj vsi na zemlji smo bratje. O tem bi se lahko Še marsikaj govorilo; a ker se je toliko slavne gospode sešlo k vellcemu zboru, kar mi zalaja veliko veselje, in kar priča, da je med nami zlogu, in da bode vspeh imela, ako Bog da, naši Čitavnica, Zato mislim precej preskočiti k društvenim zadevam. Vabim vsacega izmed slavno zbranih udov, nai pogleda v bukve in položene račune, da vidi, kolike so društvene moči, in kaj je naredil odbor v tem letu, ki se ravno bliža koncu. Če morda kdo poreče, da se ni vselej zadostilo pravilom, vzlasti kar se tiče veselic, prosim blagovoljno premisliti, da odbor je do zdaj moral najprvo in najbolj skerbeti za to, kako bi se v Trstu slovansko društvo ne le ohranilo, ampak vkoreninilo, in kako bi se zanje vselej in povsod gospodarno skerbelo; za. kaj društvu, kteremu si koli bodi, vsekajo potem je mlnislerski načelnik v cesarjevem imeru zborovanje z lključil. Vnanje dežele. Srbska skupščina je bila na 12. dan julija sklicana v N š. 'Bolgarskega kneza prestolni govor je turško vlado hudo dregnol, ker je govoril nekako tako, kakor neodvisen vladar. Turška vlada je vsled tega zahtevala pojasnila in knez je odgovoril, da bode spoštoval s Tnrčijo skleneno pogodbo. Besede so dober kup. Knez bo res spoštoval pogodbo, pa le do tistega časa, dokler bo njemu ugajalo. Francoski senat je 22. t. m. razpravljal zakon o 'z^onjbi prinčev, Freyeinet je v poslanskej zborn ci sprejeto predlogo zagovarjal ter rekel, da uobena vlada poleg sebe ne more trpeti druge vlade; navadno I pravo se za prince ne more rabiti, vendar pa se upira temu, da bi se jim posestva vzela. Pri glasovanji seje sprejel prvi člen z 137 glasovi proti 122. Nazadnje pa se je v tajnem glasovanji sprejel ves zakon Z 141 glasovi proti 107. Vsled izgnanja prinčev je pariiki grof z sinom in pariško grofico 24. t. m. odpotoval na Angleško; poprej je sprejel Še svoje prijatelje. Pričakuje se, da grot izda poseben manifest. Princ Viktor je odpotoval v Bruselj. Pri odhodu so njegovi pristaši zakričali: »Živio cesar I Na svidenje N Na to pa se je odgovorilo s žvižganjem in živio republika. Princ Napoleon se je obmol v Oeneve. Francoski republikanski časniki pravijo, da je izgnanje krivično. Monarblstični Časniki pa pravijo, da se pripravlja revolucija in da pada republika. AngleUi parlament je imel včeraj zadnjo sejo; danes pa se je razpustil. Angleški ministerski načelnik Oladstone je bil te dni na Irskem; povsod so ga nauduŠeno sprejemali. Za nove volitve se na Anglefikem uže obe stranki prav marljivo pripravljati; boj bo hud in odočilen za Glastonovo vlado, pa enako tudi za usodo Irskega prebivalstva in miru v angleškem kraljestvu. Ako se Gladstone-u posreči izvedba blagih njegovih teženj, pridobi si za človečanstvo velike zasluge i nesmrtno ime. V Brutelju dela strah veliki shod delavcev, sklican na 16. dan mesecu avgusta. Mestni veliki župan je pozval vse mestne zastopnike v posvetovanje, kake naredbe je storiti, da se mir in red vz-drži ta. DOPISI. Iz tržaške okolice, 25. junija. (Raznoterosti). V predzadnjoj »Edinosti« nahajamo dober nasvet svetoivanskega dopisnika, naj bi se v kratkem rodoljubi oko-ličanski in udje političnega društva »Edinosti« dogovorili ter sklenoli. da Be v kakšnem kraju okolice napravi tabor. Nasvet je res hvalevreden In vreden občnega podpiranja in premisleka, zato ga tudi mi slovenskim okoličanom živo priporočamo, da se o njegovem izvedenju skupno dogovore ter lepo idejo kakor hitro mogoče oživotvore. Narodnih shodov in zborov je nam pri-morsk m Slovencem živo potreba, ker v takovih zborih se skupaj pobližnje spoznavamo in za narodno stvar navdušujemo. rano veliki dolgovi, potem je zdravila težko iskati, in Še teže najti. Zato je bil razposlal odbor tisti »poziv,« po kteremje vabil družbenike, da vsak po svojej moči in dragej volji v denarjih pripomore či-tavnici, In videli smo, da naše vabljenje ni bilo zastonj, za kar se zahvaljujem bla goduŠnlm darovavcem še enkrat sam v svojem in tudi v imenu vsega društva. Če ravno čitavnica do zdaj še ni dosegla vsega, kar je Želela precej v začetku in kar bi še zdaj rada, vender me navdaja veselo upanje, daje čaka Še blaga prihodnost. Med nami naj ostane družnost, zloga, ljubezen, neutrudnost in red, pa se nam ui bati, da bi pri svojera delu pro-grešali blagoslova iznad oblakov. Če ima društvo, še enkrat ponavljam, terdno stalo v denarskih zadevali, potem odboru ni težive; ali nepotrebnih stroškov se je vselej ogibati, zakaj varčnost je duša vsacega srečno doveršenega početja. Priserčno zahvalo dajem tukaj pričo velicega zbora tuli vsem gg. odbornikom, Čim slavnejši je tak zbor in Čim več ljudstva se ga udeleži, tem bolj vpljivamo pri naših nasprotnikih, ki se jeze pene potem, ko niso mogli takega shoda preprečiti. Da se skupaj zbiramo, to je tem bolj želeti sedaj, ko tukajšnjemu slovenskemu življu od povsod poguba in uničevanje preti. Z shodi pokažemo, da smo tukaj, da se svojega rodu zavedamo ter tirjamo one pravice, koje so nam po državnih zakonih zatrjene in koje moramo tirjatt, da se naš narod, naš jezik in na&i običaji ne pozgube. Tudi tabor je star slovanski običaj; uže naši pradedt so se pod milim nebom zbirali ter tamkaj določevali o miru ali vojni z sosednjim nasprotnim narodom; tudi naši pradedi so se vedno, oi dobe ko so prišli na sedanjo slovensko zemljo, proti zatirujočemu Nemcu ali nemirnim rim-Ijanskim potomcem, — tirjali so od njih, da jim puste v miru se po svoje razvijati in, ako so nad njimi prevladali, tirjali so od njih spoštovanje svojega rodu in pravic. Tabor je bil tedaj od starodavnih Časov velike pomembe za Slovane; v tabor je ali trdnjave so se zatekali tudi, ko jim je deželo pustošila krvoločna turška sila, vrle sine in hčere odnašala, branečse do zadnje kapljice krvi. Tudi nam bodi še vedno tabor trdnjava proti zatirajočemu nasprotniku; zbravši se v tabor zahtevajmo krepko, kar nam no božjej in človeškej pravici spada. Tu živimo na obaiih jadranskega morja uže trlnajt sto let in §3 se ne moremo pred svetom pokazati z n Šim milim jezikom in ob čeji, ne da bi nas tujec zaničeval, bojujemo se uže toliko let za naše pravice in le malo se nam je še dovolilo; vedno še ,kor so zagazila vsa druga tukajšnja, po Lahih osnovana društva, — tega smo skoraj gotovi. Vzrok bode najbrže nemirov m narodnih bojev, kakor sloviti Schulverein, ki se tudi v politiko oe vtika, ako ne more. Tudi mi Slovenci smo pred nekoliko časom ustanovili Šolsko, »društvo sv. Cirila I n Metoda« kojega, podružnico imamo tudi tu v Trstu. Kdor ljubi mili svoj ro8. url in 6 minut, iz Gorice ob 8. uri in 2G minut in bode dospel v Trst ob 9 ur in 45 m. dopoludne. Vozne cene so navadne, kakor za druge poštne vlake. Nekaj o ohrtnlškej šoli. V šolo bi se imela politika toliko vtikati kolikor Jud v narodne in verske stvari. Politika za šolo ni, kajti šola ima drugo nalogo. Jud se sme vtikati le v stvari, ki zadevajo njegovo vero, o narodnosti bi pa tie smel govoriti, kajti Jud ostane vedno Jud, Hebrejec, Abrahamovič — in ne Italijan, Slovan, Lah. In vendar se v tem obziru v Trstu godi uprav narone. Ali kaj Si ne zgodi v Trstu, dokler so take razmere! Jud, potomec Abrahamov, ukazuje tu, da se v šolah pred in po učenju ne sme moliti; da na šolskih stenah sveto razpelo ne sme viseti, kakor morda tudi podoba presv. vladarja, katera se pa v nekaterih krajih še trpi zat6, ker to zapoveduje višja moč. Jud se v Trstu tudi meša v narodno prašanje in on določuje tudi, v kakem jeziku se mora v tej ali onej šoli podučevati. To smo hoteli predstaviti, da pojasnimo prvi izrek. Zarad ustanovitve obrtne šole v Trstu se je prašal tudi mestni rudeči zbor, da po domaČe povemo, ako je on s tem zadovolji n, kar se nam zdi toliko, ki kor bi mati prašala lačnega otroku, ako hoče kos kruha; in mestni očetje, prezaslužni »patres patriae«, so bili res zadovoljni I Primaruha I kako ne bi bili, rekel bi naš dobri kmet. — Ali — brez kojega »ali« se ne sme nobena stvar narediti, — s pridržkom. Mislili so si namreč: Ti, vlada, si predobra, vse nam dovoliš, kakor mi zahtevamo; torej treba ti staviti pogoje, pod kojimi ti dovoljujemo, da ustanoviš tukaj Šolo. Ako hočeš, da ti dovolimo prostor, v katerem namestiš to šolo, moraš izpolniti uvet:da bode učni jezik samo laški. Primaruha I tudi to je nekaj, ako bi vlada v tako šolo poleg laškega Se kak drugi deželni jezik kot učni uvela, bila bi njih narodnost in domovina v nevarnosti. Ali ni zadosti to. V Trstu obstoji, povemo onemu, ki tega ne ve, neka razstava ali kakor jo oni zovejo »Esposizione permanenten uže nekaj časa sem. Kaj je v njej raztavljenega, tega mi sicer ne vemo povedati, ker nismo se nikoli drznoii iti jo pogledat misleč, da tudi brez nas ona lahonska razstava ostane — stalna, zdi se nam pa vendar, da ne more kaj velikanskega razstavljenega biti, kaži to, da jo tudi luško tukajšnje občinstvo dosti ne pohaja niti v njej ne kupuje. Roba, ki je notri razstavljena, najbrže je polna prahu. Prostor, v kojem se ta razstava nahaja, določili so nekoji mestni ekonomični očetje za bodočo obrtnijsko šolo. Ali tudi tu niso vsi jednih misli: slavni gospodine Raskovič se je namreč jeze penil in drugim očetom ugovarjal, da ne sinejo dati tega koiistonosnega prostora, ampak da se v to svrho kak drug prostor dovoli. Vedi saplenza uel signor Raskovič! . . . on bi skoraj hotel, da se ta Šola ne ustanovi, samo zato, ker hoče, da se ona slavna razstava ne razpusti. Ni videl pa, da bi šola pač mnogega moralnega dobička prinašala v tem. ko v onej obrtniki svoje težko nuiejene robe niti nemorejo razprodati. Da bode v bodočej obrtniŽkej šoli učni jezik sumo iialijanski, čeprav je polovic« tukajšnjih obrtnikov Slovencev, to smo znali ule poprej. Ako bi se to tie zgodilo, potem ... z Bogom Trst. Koliko koristi bode ta Šola donašals, v koiej bo učni jezik samo laški, tega ne vemo povedati, uvijeni smo pa vendar, da bode korist bolj navidezna, nego resnična. Tako se ravna z nami, ki smo vendar tukaj in zavzemamo dober del ljudstva! Obrtnik. Tržaške novosti: ™ Kolera. Včeraj popoludne je bil uprav ljudski dren v začetku ukvedota, na stotine ljudi je gledalo v neko hišo. Kaj so čakali? Kolero so hoteli videti. — Neka ženska 35 lotna vdova Terezija Beligoj, postrežniea, slovenskega rouu, mati male hčerke, zbolela Je na simptomih kolere, to je zvedela komisija in je precej prišla z raznimi sredstvi /.a deslnfekcijo v omenjeno hišo ter dala odnesti bolno žensko v bolnico za kolerozne. — Najbrže ni bilo tako bulo; vsaj tudi oni trgovec iz Milana, ki je zbolel v hotel de la Vili«, ni umrl, ampak ozdravil. Ženska je sic>r umrla sinoči ob lOuri. — Pri tej priliki konstatujemo, da človek lahko tudi od straha umrje, kadar bolnega prepeljavajo v zaprtih kasonih v bolnico za kolerozne in s takim hrupom, kakor so prepeljali ubogo Beligoj. Sinoči o polnnoči je nekd^ 12 letna denlica v nekej kampanji v Skorklji zbolela na bolezni, ki irna vse simptome kolere; to deklico, po imenu Messano so vendar pustili doma in je niso vlekli strani. Procesija S. R. Telesa vršila so je kakor druga leta tuli v četrtek prav veličastno. — Ob G uri zjutraj ko se je v stol-nej cerkvi brala slovesna sv. maša. jela se je pomikati iz trga pred stolno cerkvo po glavnih tu pa tam lepo o ličenih mestnih ulicah. Udeležilo se je je, kakor navadno, mnogo okoličanov — po naših mislih vsaj 5000 — ter razne bratovščine iz mesta. Iz spodnje okolice prišli so okoličani z križi in cerkvenimi zastavami I ti od vsake duhovnije po jeden duhoven. — Tudi več okoličanskih pevskih zborov se je je u le-ležilo, mej kojuni so se odlikovali osobito Rojančani in Skedenjci. Kaj krasno je bilo videti dolge vrste slovenskih okoličank v svojej preleppj noši z rožnimi šopki v rokah stopajoče v procesiji po korzu. Pred baldahinom svirala je veteranska godba, zadej šel je oddelek lovcev, razni civilni in vladni dostojanstveniki; — najmanj bil je zastopan »liberalni« magistrat. Na borsnem trgu je defiliral bataljon tukaj nastavljenih lovcev z godbo. Pontifikoval In procesijo vodil je preč. g. dr. Šust radi neprisotnosti m. g. škofi. Ta procesi|a ne smela bi se zvati mestna temuč okollčanska, kajti ne rečemo preveč ako trdimo, da se je Ji udeležilo 4|5 okoličanov, kar nam jasno kaže, koliko je veČini meščanov mari za vero in cerkvene slovesnosti. Gledali so procesijo rajši od strani norčujoč se z pobožnimi in vernimi okoličankami. Da, videti je bilo tu pa tam kakega laškega frkolina, ki se v svojej prevelikej »omiki« niti nI hotel Šepavo svoje pokrivalo raz 'jvoje maloumne butice potegnoti meneč, da Bi s tem Bog ve z « kol ko funtov časti pridobi. Kar bi želeli, je to, da okoličani slovenski pojejo, rajši nego latinski, kojega jezika oeume. Umrl je v sredo tukaj v Trstu, m. g. V. J. dr. Estegar, selmibrijški nadškof in partlbus in glavni opat dunajske mehi-tariŠke kongregacije, domorodec iz Nyvara na Erdeljskem. Truplo so mu balzamirali in peljali na Dunaj; kder se danes više posmrtnice Zopet nove sleparije lredentov. Mi smo pisali, da se bodo še mnoge sleparije, skrajne tukaj gospodujoče lahonske stranke pojavljale, in prav smo imeli, kajti te dni se je zvedelo, da so uradniki lahonskega del. podp. društva ('One raj a Triestina) društvo osleparill za 2000 gl. in več, kolikor se dosedaj zna; pa gotovo utegne Sčasoma postati še več. Temu društvu je predsednik glasoviti Raskovič, ki hoče učiti vse druge poštenosti in značajnosti ter se vedno bab i, koliko je za društvo storil in kako lepo je tam vse urejeno. — Lep odbor, kateri je Še le čez leta prišel na pomanjkljivosti čisto priproste narave. Denar ničar in njegov pomočnik sta nekda prejemala svote od udov ter jih potrjevala v knjižicah, pa ne vpisala v dnevnik. — To je čisto preprosta sleparija in čudimo se, da taki fini ljudje, kakor je Raskovič, niti ne znajo, da je trebi vsako leto vsaj enkrat revidirati tud i vse kniž ce udov, kakor je to navada pri drugih enakih društvih in tudi v del. podp. društvu, kder se taka revizija vrli tudi dvakrat na leto in bb vrši tudi prav zdaj ob sklepu semestra. To so torej ti pošteni, izvrstmi administratorji, katerim je ooverjenega denara od delalcev nad 100,000 gH. Lahonskaope raja bi morala denes imeti do 200000 gl., ako sodimo po času obstanka, po številu udov in po mnogih darovih, kateri dohajajo temu druStvu po Lahonili in teroriziranih, po magistratu in po zapuščinah. Ali mi prorokujemo, da je gospodarstvo mej kompareti napravilo društvu še večo škodo, kajti nekatere intabulacije t<-ga društva na drugo stopinjo so nekda jako piškave. — Preveč politike, nevarne ru-deče politike je v tem društvu; delavec pa bi potreboval le omike, posebno pa, da se mu srce blaži in da se ga ne Ščuva proti Bogu, državi in drugim narodom, kakor to delajo gospodje od Operaje se svoj'm listom, kateri tudi mnogo denarja pojeda društvu. Obžalujemo le, da je prav dosti slovenskih delalcev v tem društvu, ki La-honskej gospodi čudne postave tlako delajo. Sicer pa bi bil čas, u a se tudi od druge strani bolj pazi na to društvo, katero štejejo Lahoni mej svoje trdnjave. Veloeipedist... po morju. N,jko m o tovilo na kolesu prikolovratilo je predsnočnji večer po ulici Vienna naravnost v morje (kanal). Velocipedist se je rešil, nesrečno kolo pa je Šlo na dno, ter so ga morali pomorščaki iz morja Izvleči. Nož. 28-letnega težaka Ivana Brusa je njegov pajdaš na desno roko z nožem ranil. Ivan moral se je iti zdravit v bolnico. Samomor. Brez tega ne mine teden in skoraj niti dan v Trstu! 201etnl Miklavž Delič, v službi pri tvrdki p. Lustiga, vrgel se je v sredo zjutraj na pomolu št. I v morje z namenom, ne p t iti več \en. Preden je skočil v vodo se je slekel višnjo obleko ter jo postavil na brep. V jed nem ž-p u našli ste se dve pismi. Ne ve se kak uzrok je mladeniča tako daleč zapeljal. Ljudstvo pravi, da se je spovedal preden se je šei utopiti ter da v enem pismu prosS naj bi njegov sprevod spremljal katoliški duhoven. Čudne ideje ! — Nesreče. Mestni otročaji so dražili nekega nemega človeka. Ta zgrabi kamen in ga telebi med iieporedno mularijo. Ali po nesreči kamen zade ne 3 letnega otroka kojega je morala mati ne«ti v bolnico. — Kje je pa straž«? — Josip Mrak, doma iz Senožf Č, spri se je z nekim Angeljčkem C., kateri ga je tako naklepal, da je moral iti v bolnico se zdravit. — Neznan Človek ranil je Fr. Sterleta iz Celovca sunivši ga močno z nož'tn, radi Česa je moral zadnji v bolnico. — V nekaj beznici v via S. Sebastiano sprla sta se dva težaka; nekoliko slepla in potem pete odnesla, kajti drugaČi bi morala v luknjo. l*ollclj«ko. 501etnl Josip R. doma iz goriške okolice, razsajal je v pij i n osti v ulici Torreote rnah«j"Č okol) sebe s sekiro, dokler ga ni straža trdo zvezanega odpeljala v luknjo, kder bo imel več Časa premiŠjevati in študirati ^inske učinke.— Nepoznan uzmov:č odnesel je v »jI ci Navale sreberno uro remontoir, z verigo in moSr.jieo z 80 gld. — Dva pobožna težaka molila sta na trgu sv. Jakopa, ko je uprav ou iot procesija šla, tako srčno, da sta pozabila, da človek ne sme krasti tudi kadar moli; stegnoia sta roke ter hotela iz žepa neke Ane C. odnesti mošnjico. Ali hop I angelj varuh, v podobi straže ju je zasačil in morala sta z njim. — Ignaciju P. odnesel je neznan zmikavt v četrtek, ko je p ocenijo gledal, zlato uro ter zbežal prilepnAi preden dobremu Ignaciju močen sunek v zahvalo. — K lor noslja, naj ne bodi v javni vrti Nek gospod zaspal je tamkai, v spanju pa ga te tu k lo ohijSul, odne&ivdl mu tobaČnico. Da bi bili zadnja tako velika, kakoršno smo zadnjič za mestno zbornico naBvetovidi. |>i ja morda ne bil. — 62letni Lovrenc Lodosin I-ž il je, t»ij«n »kakor puijsek«, na javnej ulici; stražniki ki so oiiuoi šli, odpeljali so ga v svoj urad v ulici Chiozza, ker se pa ni mogel drugI dan niti iz mesta ganiti ter so se mu udje tresli, morali so ga prenesti v bolnico. — Nek 401etrii švlndlar je prebival uŽe več dni v nektem tuk. hotelu ter se izdajal za inženirja Anton Živca iz Krasa; včeraj pa je nakrat zginol, ne da bi poravnal svoj račun od 15 gld. v hotelu. — Morda je to t ati, ki po dež-li kakor knjigotržeo ljudi slepi? Dolenjska železnica, in sicer proga Ljubljana-Novo mesto in Ljubljana« Kočevje se prihodnji mesec z »ćne trasirati. Dražba. V sredo 30. t. m. oddalo se bode pri tukajšnjem magistratu na. dražbi delo občinske štirne v sv. M. Magdaleni Zgornji. Prošnje naj se vlože pri magistratu. lianka »Slavlja« poslala nam je ravnokar svoje poslovno poročilo za leto 1885. Istemu posnemamo, da je imela dne 31. decembra preteklega leta201.731 členov in 6,410.570 gl. 60 kr. im tka. Njene rezervne in poroštvene zaklade znašah so 6,584.646 gld. 8 kr. Dobička b lo je 228.475 gld. 99 krc. Od tega dobička naklonilo se je raznim narodnim zavodom češkim iu slovenskim 3000 gl. podpore. 7000 gl. določilo se je za napravo pos« bne zaklade za kurzne razlike, ostanek pa razdel I med društvenike. Skupni dohodki vlaiisktga leta zi.ašali so 2 630 294 gl. 21 krc. Iz tega kratkega posnetka obširnega poslovnega poročila je razvidno, kako sijajno napreduje banka »Slavija«. Postala je ž-s največji slovanski denarni zavod v naše j dižavi, (Jpamo, da bode ta napredek trajen in da umu uspešni razvoj »SI i vije« dokazuje, da bodo za nas Slovane tudi v političnih ozirib nastali kmalu veselejši časi. — N«j nam b3de koneČno dovoljeno še v dokaz tega, kako »Slavija« vrši postavljeno si nalogo, omenit', daje ves čas svojega obstoji — torej od leta 186^. do konca leta 1885. — izplačala z-« škode Že ogromno svoto 10,593.818 gld. 57 kr. Kolera je V Benetkah začel« pojemati, temu nasproti pa v Brindisi hujše - izsaja. Nesreča, pri Kozeradu blizu Piagese je 22- t. m. prevrnuli ladija z biriuanci, 50 osob je pad.O v Sazavo; doslej so 25 mrtvih izvlekli. Slavno občinstvo opozoruiemo na oglas g. Krajcarja, vrlega rodoljub«, na zadnjej strani. Svoji k svojimi Tržno porodilo. Kava — iako trdna, cene celo viSe. — Prodalo se je 1700 vreč. Rio po f. 44 do f. 62 8000 vreč Santos f. 49.50 do f. 60.—, 200 Java Milang f. 61.—, Ceylon plan t. stane f. 80 do f. 128. Sladkor. — Polož j se je zdatno zbolj-šal ; došla so prašanja za sladkor iz Inos-Iranskoga, zarad česar so cene nekoliko više poBtale. Prodalo se je te dni 9000 vreč sladkorja po f. 19 do f. 22.50; tendenca za više cene. EDINOST čad je. Pomeranče in limoni so »ostali iako ' D^bri limoni f. 6 vp se mala knjižica katera j-1 izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nuve. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravne zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratniše lelod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim n« jetrih In na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 12 Prodajajo sh v vseh glavnih lekarnicnh na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici CristoJoUtti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetit i G. B. Roris, G. B. Farabogchi in M Rarasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarenih posnetkov, s katerimi sh zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno ditndenes, ko v trgovini prodnjajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič družega, nego škodljiva zmeg. Edini Jeruzalemski bul« znni si je zagotovil vsled svnje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Živce hitro krepčatne moči pravioo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdru-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bojjat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebivljenje ni čličenle, je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preb ivijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju. smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane !IO novcev. 38—25 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTON/ v GORICI. Skladišča v Trstu v Iekari i Marku Rarasini, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekurni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E Palisc:i. Q/\D fl/ vi W W V%B ono VXo vu v Na trganju in protinu bole- hajoč.m, ki r. sno skrbe, popolnoma ozdrave, priporočamo gorko rabljenjc VVi)helmnv.-ga .'intlnrtritijskega, prot revmatičnega kri čiste-Čega »*':ij •, ki ga izdeluje gospod Fr. \Vilhelm, 'ekarnicar v Ndunkircttenu na Spodnjeavstrij-skem, ki j < bil odlikovan sfe zlato medaljo in posebno oznanbe na rnzstari v Melhourne Zavit k stane 1 gld. Knjižica z vspehi zudnj ga 10 leia frank r in gr.itis Prodaja g. Franjo \Vilhelm, lekarničur v Neiinki-chenu, Spodnji Avstrijsko in vse zria-iiiL-nitnejsc 1-kniiiice in mlrodilnicf. Zi»l iga za Trst pri lekarnič.irjem : J. Ser-ravallo, |»1. Leitenbnrg, C. Zanutti Dvorni svetnik iti profesor Oppolzer rekel je v kiiniki pri poate ji nekega na prrtinu bolnega: nNVilrhelmov križistilni čaj je vreden veče pozornosti, k jti v č holnikov, kojim sem ga pustit vživat.i, hvalili «o njegov vspeh«. Svari se prati ponarejanjem In sieparstvom 3-1 NI igrača. Ni sleparija, temuž gola sveta resnica ! Samo 3 gld. jedna žepna izvrstno regulirana, dobro tekoča in garantirana, Iz najfinejšega vedno lepega, vedno svetlega po^nemanega zlata, ki na* mestuj* zlato uro. Vsakdo ki si naroči jedno t<>h reuuliranik, natančnih ur, vdobi % uro zaMon naslednja darila t 1 krasno verigo za uro iz polnem, zlata t inetno izdelano levovo glavo kot obesek I prstan z posameznimi kamni 1 par najfineiftih uhanov i krasno britvico. 2—5 Naj nI kdo ne dvomi! ker, ponavljam, to ni Igrača niti sleparstvo temuč gola resnica, in vsakdo naj se po žuri si naroč ti tako uro, dokler je Se kuj zal«ge Rtzpošilja po puštnem povzetju Ta«chenuhen-Versendunsr Fokpfp WIEN 1 v., Weh gasse 13-34. Trgovina « Majer-jevega Exportneg^a piva steklenicah F.JUBLJANI (nivovatna na paro) priporoča Cesarsko, in Bock-pivo v sknnjtcih po 2."> in 5> stekl. a eo i. O) rj z > 6C C C« aJ S - u se T3 O « C ao a J O. iT JG V tfl Q £3 t> O) > H j X ĆU . ------------tfu v Ljubljan. lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet Gosp. Gabr.Pii!oli-ju, lekarničarju v Ljubljani Na Sii.......' » - J Na znanje Mi nemamo nobene podružnice in tinšii prodajal niča se nahaja samo v boblingu ; vse enako zvoneča naznanila so sama posnemanju. Slavnoi občinstvu svarilo! Nekoliko tisoč kosov pravilnega brnskega volnega blaga. Obleka za gospode za pomlad in poletje crne, rujave, sive, čokoladne, ' modre barve, melirane in sploh v najmodernejših barvuh in denisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah. Vsaka obleka prve vrste for 3.95 in visoko « • „ 4 16 iz najfinejše volne « O Iz brnske česane preje mesti 15 for. samo 8 fV. 75 n. (Kamgarn) SUKNO je navilo nezaslišane CliNOSTl dobro in tmežno, najmanj dvaltrat toliko vred. To blasro prostoja se izvrstno tudi za Ženske in nmške za dežne plašče, za krila in spalna huljlne. 10 — 12 Naj torej vsak naroči brez skrb', snj le kupcu je to v prid, ker fabrikant iu a pri takih cenah neizmerno zg bo. — Ka2em tega se zavežem vsakemu denar povrnoti, nko IiIhro ne odgovarja temu. kar more po tem naznanilu pričakovati. — Odpošilja se le proti pofiljatvi denara naprej ali pa i roti poštnemu povzetju in je treba nan čiti pri sodinjsko vknjiženej firmi Export - Waarenhaus zur „Austriau, l/Vien, Ober-Ddbling, Mariengasse 31, v vlastitej hiši. za želodec, koiega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspeštio rabil proti boleznim v Želodcu in zlati žili 41—50 Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil ritei fl. Sttickl. c. k. vladni svetovalec in d- Kelno-sanitnet poroCevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki m« prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plomlnj. Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi In v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastllje santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper pliste škatlilca 10 kr. 100 košč. nO kr. 1000 košč. 5 gld. 2000 6 gld. Salleilne putile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritls). nbičnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatlji.-a 20 kr. ZeliSčnl prsni slrop. Ta Iz zdravilnih zelišč izdelani (.irop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim ' boleznim, za-siiženju, kašlju, f.ripavosti, dušljivemu kašlju itd Odruičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr. Tu navedena. Kakor via druga zdravila to smiraj friina dobe v lekarni 6. Piccoli-ja «pri angel u» v HJultlJmil na Dunajskej cesti, kder ae naroČila takoj po polti proti povzetji izvršujejo. Vpor delavcev na Belgijskem svojimi straSnimi čini, opustoSenjem in razdlranjem, je bil za na^e notranje to-ivarnice opominjajoč izgled radi česu se je odločilo na v^ak način delale« v delu obdržati m drlo nadaljevati. Zaloga blaga je ogromna, razprodaja pa vedno Se premajhna in radi tegr «mo primoiani IO.OOO popolnih OBLEKA ZA GOSPODU modeme, prav lepe. trpfž ie iz pristne Reihennei&ke volne najboljše kakovosti za polovico prav-* cene razprodajati. I. baže fino 3 gold. II. baže finnjše 4 gold. III. beže prima G goid. 3amo 3 gold stuie ena obleka, iz volne, suknjn, hlače in gilet za največji stas, rmjholjSega modernega, modnega poletnega aukna, vsakovr tne barve, najlepSa oblaga za polelj<\ Izrevredno trpežna. Samo 4 for, stane jedna obleka iz ovčje volne, suknja, klaŽe in gilet, najbolj fnejSe kakovosti iz pristnega reihenber&kega volnenega ukna; sive temne, plave, črne; oljkasle, drapbaive, več tablovanih in meliranih olrazcev; sukno za celo obleko. — Samo k eolđ. Samo 6 gli. stane jedna obleka iz volčje volne, suknja hlač* in »p-snik. najprve kakov